»i 111 Mil AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 71 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 27TH, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Priprave za konvencijo S. Ž. Zveze v Clevelandu v polnem teku Cleveland. — Slovenska ženska Zveza v Zedinjenih državah si je izbrala za prostor svoje tretje konvencije metropolo slovenskih naselbin — mesto Cleveland. Slovenska ženska Zveza je edina slovenska ženska organizacija v Ameriki, ki pod spretnim vodstvom predsednice Mrs. Mary Prisland, iz Sheboygan, Tri tedne poslovanja nove- Kancler Hitler naznanja Vso Evropo vlada danes Nemška vlada namerava Zlato v federalnih bankab Roosevelt je začel rabiti ga predsednika je prineslo mnogo sprememb Washington, 24. marca. Tri tedne je minulo, odkar se nahaja predsednik Roosevelt v uradu, in v teh treh pomembnih tednih se je zgodilo v narodnem in državnem življenju več kot skozi štirih let Hooverjeve vlade. Roosevelt je. vlil zaupanje ameriškemu narodu, ki je prej že obupaval. "Vse se bo srečno iz- Wisconsin, in ostalih zmožnih teklo," povdarja Roosevelt ob uradnic jako lepo napreduje, in vsaki priliki. "Odstranite strah ravno v tej Zvezi so naše ameri- iz vaših src, ker ta strah je vaš ške Slovenke pokazale svoje največji sovražnik," to Roose-zmožnosti organizacije in udej- j neprestano povdarja. Sledeče stvovanja .v kulturnem, prosvet- postave je kongres na pritisk r,em in družabnem življenju. V Roosevelta odobril tekom treh več ozirih bi se naši možje še kaj tednov za zboljšanje položaja naučili od te sijajne ženske organizacije. Cleveland ima lepo število podružnic Slovenske ženske Zveze, katerih nekatere so jako močne. Pretekle dni so se vršile volitve delegatinj pri cle-velandskih podružnicah, in posamezne podružnice so izvolile sledeče delegatinje: št. 10 Alojzija Milavec in Mary Urbas. št. 14: Frances Rupert in Frances Stupica. št. 15: Apolonija Kic. Št. 18: Angela Jaklič, št. 21: Cecilija Brodnik, št. 25: Frances Ponikvar in Marija Otoničar. št. 41. Ana školar in Marija Lavšin. Št. 47: Helen Tomažič. Št. 49: Frances Kosten, št. 50: Antonija Tanko. Konvencija Slovenske ženske Zveze se otvo-ri na slovesen način v ncMjo 21. maja v Slovenskem Domu na Hclmes Ave. Naše slovenske ženske v Clevelandu se marljivo pripravljajo, da bo konvencija čim večji in boljši uspeh. -o- 14 oseb ubitih v veliki zra-koplovni nesreči Oakland, Cal., 26. marca. Štirinajst oseb je bilo ubitih sinoči, ko je neki transportni zrakoplov se zaletel v neko privatno hišo. Med ubitimi je 11 oseb in trije zrakoplovci. Ubiti so: Mr. in Mrs. Joseph Avisa, prebivalca hiše, njiju štiri-letni sin Michael, 11-letni sin Joseph 10-letna hči Ana, par mesecev stara hči Juanita, 18-letni Tony Serrano, 20-letni Joe, njen brat, 18-letni George Jeanott, sosed, 19-letni Flore Pontes, sosed, 23-letni mehanik zrakoplovia, 25-letni pilot zrakoplova Jack Evans in dva potnika v zrakoplovu. Ko je zrakoplov zadel v hišo, jo je pretrgal skoro na dvoje-, in nemudoma je nastala eksjslozija, katere grom je bilo slišati na milje daleč, in je pognala vso hišo v zrak. Kljub dežju je z a č e.l o silno goreti Bližnje hiše so se vnele. Tri hiše so do tal pogorele. Ognje-gasci, ki' so dospeli so obvarovali le nadaljne hiše pred ogljem. Oblasti so začele obširno Preiskavo. -o- Preiskava posojilnic Državni direktor bank, Tankman, je odredil, da državni Pregledovalci v državi Ohio nemudoma preiščejo finančno stanje sleherne posojilnice v Ohio, da se dožene, če je posojilnica Zrnožna za nadaljno poslovanje ne. Takoj po preiskavi bodo Razdelili posojilnice v tri razrede: 1. one, ki so zdrave, 2. one, ki potrebujejo državnega upravlja, in 3. one, ki morajo likvidirati. Preiskava se začne v }-'°ndeljek v Daytonu, ki se nabije "zibelka posojilnic." Deset Nadzornikov je na delu. med narodom: Nove postave za kontrolo bank. Vse banke, ki so danes ali bodo v bodoče odprte, bodo zanesljive. Posamezne točke novih bančnih postav se dnevno izpopolnjujejo. Drugič, Roosevelt je izsilil iz kongresa, da se znižajo zvezni stroški za pol milijarde na leto. To je denar, ki ni koristil nikomur, toda davkoplačevalci so ga s težavo plačevali. Tretjič: Roosevelt je pritisnil na kongres, da je odobril postavno pivo in s tem je dobilo tisoče delavcev po deželi stalno delo. četrtič: pred kongresom se nahaja predlog Roosevelta za edpomoč farmerjem, ki pričakujejo od tega predloga mnogo pomoči in zboljšanja svojega stanja. Petič: Roosevelt je zahteval $500,000,000 od kongresa za pomoč brezposelnim. Šestič: Prve vknjižbe farmerjev in malih posestnikov hiš se bodo refinancirale. Za tri tedne uradovanja v predsedniškem uradu je to velik uspeh. -o—-- Obravnava proti zamorskim fantom bo jutri Decatur, Ala,, 26. marca. Jutri se prične v tem mestu nova obravnava proti sedmim mladim zamorskim fantom, ki so bili že enkrat obsojeni v smrt, ker so posilili dvoje belih deklet. Obravnava se bo pričela pod vojaško stražo. Ena stot-nija narodne gfirde je poklicana v službo. Ena glavnih državnih prič, Ruth Bates, ena izmed posiljenih deklet, je neznano kam zginila. Pogreša se jo že od 27. februarja. Njena mati je izjavila, da je bila najbrž odpeljana, da ne bi mogla pričati proti zamorcem. Druga glavna priča, Virginia Price, namerava pričati, da je vse resnica, kar je izjavila pri prvi obravnavi. ---o- Smrtna kosa V soboto večer je preminul Jim Peternač, 1380 E. 47th St., v starosti 68 let. Ranjki zapušča tu soprogo in dva sina. Rojen je bil v vasi Poditoč na Hrvatskem, kjer tudi zapušča enega sina. V Ameriki je bival ranjki 20 let. Pogreb se vrši v torek zjutraj v cerkev sv. Pavla, pod vodstvom J os, žele in Sinovi. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin. Vaje za Pasijon Vrše se v torek, 28. marca v S. N. Domu. Začetek ob 7:30 zvečer. Pridejo naj vsi igralci in tudi otroci. Prosi se točnosti. K vajam naj pridejo tudi oni, ki delajo pri kulisah. Pridite |orej svetu, da nikakor ne bo upeljal monarhije Berlin, 25. marca. Nemški kancler Hitler, vodja nemških fašistov, se je izjavil danes, da sedanja nemška vlada nikakor ne misli upeljati nove nemške monarhije. Vsakdo, kdor bi skušal kaj enakega pod sedanjo nemško vlado, se bo 'štel za veleizda-jalca. Nadalje je imel kancler precej strasten govor, v katerem je obsojal socialiste in komuniste, ki so požgali parlamentno poslopje. Rekel je, da bo šla vlada do skrajnosti, da bo kaznovala slehernega požigalca. Obenem pa je Hitler izjavil, da je bila nemška revolucija v letu 1918, ko je bil odstavljen nemški kajzer, veleizdaja nad nemškim narodom. Dr. Karl Severing, socialistični državni posla-nev, bivši minister notranjih zadev, je bil danes aretiran, ko je prišel k zasedanju državne zbornice. Obtožili so ga nemudoma, da je osleparil prusko narodno vlado s tem, da je javne denarje rabil za svojo osebno propagan- fašistovski duh, trdi Mussolini v govoru Milan, 25. marca. Ob priliki štirinajste obletnice, ko je fašizem zavladal v Italiji, je imel Mussolini v tem mestu govor, tekom katerega je izjavil, da fašizem ni samo rešitev za Italijo, pač pa za vso I^vropo. Sile fašizma so danes nepremagljive, je izjavil Mussolini. Mussolini je dospel v to mesto, kjer se je pregnati večino Židov iz nemškega ozemlja Berlin, 25. marca. Nemški parlament in pruski državni zbor sta bila včeraj razpuščena, ker ljudski zastopniki zanaprej ne bodo več delali postav v Nem- J čiji. To dolžnost in nalogo ima ! sedaj kancler nemške republike, [ Adolph Hitler. Niti ni potrebno, da predsednik nemške republike, Von Hindenburg, podpiše, vršilo na Trgu sv. Groba ljudsko kar Hitler ukrene. Hitler je ab- zoorovan,ie, m sicer na onem prostoru, kjer je pred 14. leti Mussolini pozval svoje pristaše, da korakajo nad Rim in ustanovijo fašistovsko vlado. Musso-iini je čital isti govor tekom svojega nastopa, kot ga je imel pred 14. leti. "Kar smo pričakovali solutni gospodar danes v Nemčiji. Medtem je pa Hitlerjeva vlada ponovno začela preganjati Žide, zlasti one, ki prebivajo v Palatinatu, med francosko mejo in Porenjem. Tam se je naselilo v zadnjih petnajstih letih zlasti mnogo Židov, katere so leta 15)19, se je v Italiji uresni- pregnali iz Poljske, ali so pa sa- čšlo, in jutri se bo ista ideja uresničila po vsej Evropi. Ne samo v Evropi, tudi po drugih delih sveta se začenja razvijati fašizem. Diktatorstvo se pojavlja celo v Ameriki. Jutri se nadaljuje s praznovanjem uspeha laškega fašizma, ko bo Mussolini sprejel v posebni avdijenci ki so padli do. In pod isto obtožbo je bil aretiran tudi znani socialist Ju-j laške matere sinov, iius Leber, češ, da je rabil javni j na bojišču. denar za svoje privatne namene, j -o—— -o- mi pobegnili tja. Nobenemu Židu se ne more izplačati bančna vloga in ž id je sami ne morejo pošiljati nobenega denarja po deželi. Poleg Zedinjenih držav je začela sedaj tudi Anglija preiskovati koliko je resnice na tem, i da preganjajo Žide v Nemčiji. > Nemška vlada pa uradno zatrju-1 je, da se nobenemu Židu ni treba bati preganjanja. prav vsi Režiser. ženski klub ženski klub fare sv. Vida ima v sredo, 29. marca sejo, in sicer v navadnih prostorih, po sv. opravilu. Glede prodaje piva Washington, 25. marca. Generalni zvezni pravdnik Cum-mings je izjavil, da imajo pivovarne postavno pravico oglase-, vati svoj izdelek. Glasom Volstead postave je bilo časopisom prepovedano prinašati oglase za kakoršnjokoli pijačo, ki je bila opojna. Vlada je pa sedaj mnenja, da se pivo lahko oglašuje. A ko je dosedaj kak časopis prinesel oglas o prodaji te ali one opojne pijače, je bil kaznovan urednik z $2000 globe in enim letom zapora. Ta določitev bo sedaj prenehala. Vendar ne smejo pivovarne oglašati, da bodo prodajale pivo pred 7. aprilom. -o- Sedem ubitih, ko je kotel za žganje eksplodiral Fargo, Oklahoma, 26. marca. V hiši Nick Smitha v tem mestu je eksplodirala sinoči mala ga-solinska peč, na kateri se je nahajal kotel z žganjem. Pri tem je bilo sedem oseb, ki so se nahajale v hiši, ubitih. Oče družine je v zadnjem trenutku pograbil dveletnega sina in ga odnesel iz goreče hiše, toda oba sta dobila take poškodbe, da sta kmalu potem umrla. Pred smrtjo je Smith izjavil: "Sedaj, ko vem, da umrem, lahko povem, da smo imeli v hiši kotel z žganjem. Kotel je eksplodiral. Kuhal sem žganje, da sem si zaslužil kak dolar za življenje." --o- Nova pivovarna V soboto se je ustanovila v Clevelandu nova pivovarna pod imenom Forest City Brewing Co., ki javlja, da bo lahko izdelovala 200,000 sodov pive na leto in plačala vladi letno najmanj $1,000,000 davka. J. H. Harris, bivši republikanski okrajni komisar, je predsednik tega novega podjetja, ki je prevzelo staro podjetje Forest City Brewing Co. na 6922 Union Ave. Zadušnica V sredo, 29. marca, se bo brala v cerkvi sv. Vida ob 8. uri zjutraj sv. maša zadušnica za pokojnim John Milavcem, ob priliki četrte obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Tom Mooney, 16 let v ječi, dobi novo obravnavo San Francisco, Cal., 26. marca. Tom Mooney, potem ko je prebil 16 let' v državnih zaporih, kamor je bil obsojen v dosmrtni zapor, ko je bil spoznan krivim, da je zagnal bombo v patriotično parado, ob kateri priliki je. bilo 10 oseb ubitih in 40 ranjenih, dobi novo obravnavo, ki mu bo dala priliko, da postane prost. Novo obravnavo je dovolil višji sodnik Louis H. Ward, ki je določil kot dan obravnave 26. aprila. Da se je dovolila nova obravnava za Mooneya je. vzrok sledeč: Ko je bil Mooney prvič aretiran in pripeljan pred sodnijo, ga je država tožila v osmih slučajih. Šest točk obtožnice je že prvotna sodnija zavrgla, ena točka obtožbe je bila prestavljena, in Mooney je bil tožen le na podlagi ene točke in spoznan krivim. Sedaj so pa odvetniki trdili na sodniji, da bi moral biti Mooney radi one točke, ki je bila prestavljena, ponovno pripeljan pred sodnijo in da se mora radi prestavljene točke vršiti obravnava. Sodnik Ward je priznal pravičnost te trditve in je odločil novo obravnavo. Ako Mooney ne bo spoznan krivim, tedaj bo prost. Sodnik Ward prosi javnost, naj mu ljudje nikakor ne pisarijo in pošiljajo nasvete, ker s tem obtožencu več škodijo kot koristijo. Javnost naj bo zagotovljena, da bo Mooney dobil pošteno obravnavo.. -o- Pasionarji in šipa Pretekli petek ponoči je bila ubita izložbena šipa v zlatarski trgovini pri Frank Černetu v S. N. Domu od nepoznanih zlikov-cev. Kmalu potem so prišli igralci in igralke Pasijona od vaje v S. N. Domu, ki so zastražili trgovino, dokler ni bila poklicana policija, ki je odredila nadaljno stražo. Fisher Body Pretekli petek večer je Fisher Body tovarna zaprla svoje delavnice in poslala domov 3000 delavcev. Povedali so jim, da je mogoče, da se tovarna v ponde-Ijek zopet odpre, kar je pa dvomljivo. Hoover bo zaslišan Washington, 25. marca. Vodilni kongresmani in senatorji v kortgresu'zahtevajo preiskavo, da se dožene, kako je bivši predsednik Hoover vodil justični oddelek vlade. Republikanski zvezni pravdnik v New Yorku, Me-addlie, se je izjavil, da je hotel začeti preiskavo proti 'borznemu špekulatorju Harrimanu, toda je dobil iz Washingtona od generalnega zveznega pravdnika namigljaj, naj opusti postopanje proti Harrimanu. Kongres sedaj zahteva, zakaj je Hoover-jeva vlada potlačila sodnijsko preiskavo proti Harrimanu. Roosevelt ne želi, da bi trpela javna blagajna Washington, 25. marca. Predsednik Roosevelt absolutno potrebuje dnevno plavanje radi njegove telesne ohromelosti. Da se v Beli hiši zgradi plavalni bazen je Kongres nameraval dovoliti $50,000, toda Roosevelt je to odklonil, češ, da zvezna blagajna ne more trpeti enakih stroškov. Sedaj so pa razni časopisi zbrali skupaj $10,000, in za to svoto bodo zgradili v Beli hiši bazen, v katerem se bo lahko Roosevelt dnevno, kopal in plaval, kar pomaga k njegovemu zdravju. Tako zvezna blagajna ne bo trpela nobenih stroškov. Usoda Maschketa Nocoj večer zboruje v Carter hotelu Liga republikanskih klubov v Clevelandu. Na tem zborovanju bo ponovno predložena zahteva, da odstopi Maurice Maschke kot načelnik republikanske stranke v Clevelandu. Pričakuje se pa, da bo Maschke poslal toliko svojih pristašev na shod Lige, da bo slednjim mogoče zadušiti glasove, ki kličejo po resignaciji Maschketa. Gus Hir-stius, glavni oproda Maschketa, se je izjavil, da Maschke sam ne bo navzoč na shodu. Am. Jugoslovanski Klub Seja Ameriško-Jugoslovan-skega Kluba se ne vrši 28. marca, kot običajno vsak četrti torek v mesecu, pač pa bo članstvo sklicano na poznejšo izredno sejo. se množi. Nad tri bilijonov v zveznih bankah Washington, 25. marca. "Bančni praznik" v Zedinjenih državah, katerega namen je omejiti poslovanje večine bank, je imel svoj uspeh. Zlato se stalno in dnevno viača v zvezne blagajne. V enem samem tednu se je vrnilo v zvezne rezervne banke $181,-545,000 v zlatu. Danes znaša zlato stanje v zvezni blagajni $8,192,322,000. Računa se, 'da odkar je Roosevelt razglasil ta "bančni praznik," da se-je vrnilo $661,000,000 v zvezne blagajne, kateri denar je bil dosedaj skrit. To je tako pomagalo splošnemu položaju, da je vlada ustavila nadaljno tiskanje denarja. Vsega papirnatega denarja se nahaja danes v ameriških bankah za $6,608,000,000. Računa se, da so depositor j i ali vložniki samo tekom meseca februarja pobrali iz ameriških bank nekaj manj kot $900,000,000. To je povzročilo denarno krizo, dasi ni bilo najmanjšega povoda, da bi jemali denar iz bančnih zavodov. To je tudi bil vzrok, da je j Roosevelt dal zapreti banke in jih šele polagoma odpira in sicer tako, kakor ljudje prinašajo denar nazaj v denarne zavode. Povprečno prinašajo ljudje dnevno $35,000,000 v razne banke.! še avgusta meseca lanskega le- j ta se je računalo, da hranijo lju-1 die na svojih domovih nad $2,-! 000,000,000. In še danes je nekako $1,200,000,000 skritega denarja na domovih. -o- Premog iz Rusije je dospel v Zedinjene države ' New Haven, 26. marca. Sem je dospel angleški parnik Monks Wood, ki je pripeljal 5,000 ton ruskega premoga v Ameriko. Oblasti še niso dovolile premog izložiti. Kako je mogoče premog pripeljati iz Rusije in ga tu ceneje prodajati, dočim ameriški premogarji nimajo dela, je uganjka, s katero si ljudje belijo glavo. --o-- Lep radio program Moški kvartet iz "Ljubljane," je včeraj pel na slovenskem radio programu, in petje je bilo izborno, in pesmice jako pestro izbrane, še vedno je resnica, da domača narodna pesmica poslušalca n a j b o 1 j zanima. Tudi spiemljevanje na klavir, Miss Mary Jančar, je bilo lepo, in pohvalno moramo omeniti "Ljubljansko godbo," ki je dobro sekala polke in druge. Zlasti nam je ugajala "Primorska polka." O programu se je splošno sleherni pohvalno izrazil. Mr. Frank Opeka ponesrečil Iz Waukegana se nam poroča, da se je tam ponesrečil Mr. Fr. Opeka, glavni predsednik Kranjsko Slovenske Katoliške Jedno-te. Pri delu si je zlomil desno roko, in zdravnik pravi, da dobrih pet tednov ne bo zmožna za delo. Obenem pošilja Mr. Opeka pozdrave vsem svojim prijateljem v Clevelandu. Nova zgradba župan Miller je izjavil včeraj, da se bodo prostori v Warrens-ville, kjer se nahajajo mestni zavodi, in kjer je požar pretekli teden naredil $30,000 'škode, nemudoma znova zgradili, škoda je znažala. $30,000 in je popolnoma krita z zavarovalnino. * Laški diktator Mussolini bo nastopil kot igralec v premikajočih slikah. ostro palico napram kongresu, ki mu ne sledi Washington, 26. marca. Predsednik Roosevelt je zapokal z velikim bičem nad senatom, ki se braVii sprejeti njegova priporočila glede odpomoči farmarjem, in senatorji, boječ se tega biča, so začeli hitreje poslovati. Mla-c ostni poljedelski tajnik Roose-veltovega kabineta, Henry Wallace, je stopil pred poljedelski odsek senata in povedal senatorjem, kaj želi Roosevelt. Dočim je bil Wallace prijazen, pa je v jako izrazitih besedah povedal, da Roosevelt žahteva, da se njegov program odobri v senatu. Od-tek se je prestrašil. Dočim so nameravali ves ta teden porabiti za debate, so voditelji obljubili, da bodo zaslišanja pred odsekom gotova najkasneje v torek, in da bo predlog Roosevelta glede odpomoči farmarjev sprejet najkasneje koncem tega tedna. Roosevelt želi, da se poljedelsko vprašanje .nemudoma reši, ker ima potem pripravljene druge načrte za nadaljno poslovanje. Zvezni bančni nadzorniki napredujejo z delom Cleveland, O. Zastopniki Union Trust in Guardian Trust banke v Clevelandu so včeraj imeli dolga posvetovanja z John K. McKee, ki je načelnik zveznih revizorjev od R. F. korporacije. MeKee se je izjavil, da naj bodo uradniki omenjenih bank pripravljeni, da gredo te dni enkrat v Washington. Zvezni nadzorniki so se izjavili, da je položaj v clevelandskih bankah mnogo boljši kot je bil v Detroitu. Dočim je bilo v Detroitu 80 procentov vlog zamrznjenih, jih je v Clevelandu samo 40 odstotkov. Pričakovati "je torej, da "se bo bančni položaj v Clevelandu ta teden sčistil. -o- železniška nesreča V bližnjem Vermillion se je sinoči zgodila velika nesreča, ko je neki avtomobil zadel v tovorni vlak na Grand Street križišču. Tri osebe so bile ubite, j med njimi dva Clevelandčana, Joseph Mercy, 23 let star, 3705 Chatham Ave. in John Huzvar, 22 let star, 2604 W. 25th St. Vsi trije so se nahajali na plesu in so se vračali proti domu, ko se je pripetila nesreča. Nesreča z husom 28 otrok je bilo ranjenih pretekli petek na Akron-Medina cesti, ko je v šolski bus v katerem so se otroci vozili, zadel velik truk. Otroci so bili na potu v šolo, ko se je nesreča pripetila.-Dva otroka sta dobila zelo hude poškodbe. Plačanje davkov Kot znano, 'e bil zadnji čas za plačanje davkov v soboto, toda pričakuje se iz Columbusa poročila, da,se tudi ta termin podaljša. Komaj $17,800,000 se je do danes nabralo za davke. Mestna sodnija župan Miller je prodrl s svojo | zahtevo, da se znižajo plače vseh j uslužbencev mestne sodnije, ki dosedaj niso bili še nič prizadeti. Plače se morajo na sodniji znižali za najmanj $100,000 na leto. Praznovanje 7. aprila Direktor javne varnosti se je izjavil, da ne bo motil ljudi dne 7. aprila, ko bo prvič dovoljeno piti dobro pivo. "Ljudje lahko praznujejo," je rekel direktor, "policija ne bo nikogar motila, razven če bo tako praznovanje preveč divje." "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto 15.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto 17.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raanalalcih: celo leto »5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za Četrt leta $2.50 Posamezna Številka 8 cente. Vsa pisma, dopise in denarne poSiljatve naslovite: Amerl&ka Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland. O. Tel. HEnderson 0638 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 71, Mon., Mar. 27th, 1933 Diktator Roosevelt bni vzgoji na zemljo posadila. V trpljenju in stiski sem vzgojila močne sinove, kateri so eden za drugim odhajali k vojakom k 17. pešpolku. Hčeri zavedajoč, da borna domačija jim ne more kruha nuditi, sta se ozrli po širokem svetu in odšle iskati si srečo v daljno Ameriko. Pridrvela je vojna, strah in groza za družine in nepreskrbljene otroke. Naznanjena je bila v avgustu 1914. mobilizacija in moji trije sinovi so prvi dan odrinili, pusteč za seboj družine, k vojakom. Nekaj dni po mobilizaciji je k vojakom odšel zadnji in to četrti sin iz hiše. Poleg bolnega moža sem ostala sama v hiši, ter se poprijela trdega, moškega in ženskega dela. V avgustu, komaj štirinajst dni po mobilizaciji, ko ni bilo več drugega moškega pri hiši, mi je umrl moj mož. Komaj smo zagrebli njegovo truplo in se še ni niti zemlja na njegovem grobu usedla, sem dobila v istem mesecu in letu žalostno sporočilo iz ruske fronte, da je bil ubit starejši sin, ki je dosegel starost komaj 35 let. Po njem poleg mene je žalovala njegova žena in pet nepreskrbljenih otrok. Komaj sem se zjokala nad soprogom in zgubljenim sinom, mi je usoda že natočila novi kelih trpljenja s ponovno žalostno novico, da je na ruski fronti padel v ujetništvo drugi sin v starosti 30 let. Pozneje sem dobila sporočilo, cla ga je v ujetništvu ugrabila smrt. Zapustil je poleg mene, ženo in enega nepreskrbljenega otroka. Moj tretji sin je bil močno ranjen in je vsled napora m ran kmalu podlegel in umrl. Po njem je žalovala tudi Starka je z solzo v očeh končala svoje pripovedovanje in pripomnila, da bi lahko za časa vojne spisala debelo knjigo grozodejstev, ki so se pred njeno pričo odigrali. Mrs. Agnes Likar, kakor se imenuje ta nesrečna mati, je teta splošno poznane trgovke Mrs. Anton Gubane na Waterloo Rd. Kaj je morala ta mati prestati bo umljivo le tistemu, ki se lahko uživi v njen, s trnjem posut položaj. In kdo naj ne bi matere spoštoval, ki v življenju doprinese več, kot bi bila iz železa izkovana? Poleg visoke starosti pa ima vedro in zdravo lice, gorenjsko narečje, izrazito pristne in iskrene slovenske starega kova. Joško Penko, zastopnik Ameriške Domovine. "NEW DEAL >> Kaj misli Roosevelt s svojim diktatorstvom? Zahteval ga je in dobil ga je. Nepopisno zaupanje mora imeti ameriški narod v svojega predsednika, da mu je potom kongresa podelil tako oblast, kakoršnje nima danes noben kralj ali cesar. Poglejmo torej, kako se je Roosevelt sam izrazil o ameriškem narodu, o njegovih pravicah in idejah, ko je stopil s takozvano "politično veroizpoved" na dan, ko je nastopil predsedniški urad. Je dejal Roosevelt: "Jaz verujem, da je naš industrijski in ekonomski sistem ustvarjen za vsakega posameznega moškega ali žensko in da niso ustvarjeni posamezni možje ali žene za korist sistema. . . ." S tem je mislil Roosevelt povedati, da mora sleherni Amerikanee dobiti svoj delež prosperitete, ne pa samo izvoljeni maloštevilni, ki se solnčijo na današnjem ameriškem družabnem, ekonomskem in industrijskem sistemu. Nadalje pravi Roosevelt: "laz verujem, da mora imeti sleherni posam^nik popolno svobodo akcije, da se razvije do viška svoje zmožnosti, toda jaz ne vefujem, da bi v imenu svete besede — indivi-dualizem — bilo dovoljeno nekaterim'mogočnim interesom, da ustvarjajo industrijski kanonski 'futer" iz življenj nad polovice prebivalstva Zedinjenih držav. "Jaz verujem v svetost privatne lastnine vsakega ame- poslan domov, kjer riškega državljana, toda ne verujem pa, da bi bila ta privatna lastnina v njeni svetosti podvržena industrijskim gem- blarjem, profesionelnim barantačem na borzi ali pa v kor- žena in en nepreskrbljen otrok, poracijskem sistemu izkoriščanja državljanov naše dežele. | Zadnjemu upanju, zadnjemu si-"Jaz ne verujem, da bi se posamezni interesi zbirali v j nu objokanega gnezda in zad-svoje posamezhe skupine. Jaz niti ne verujem, da bi se via- nja uteha razbolečemu srcu ni da Zedinjenih držav postavila kot skupina sama za sebe in i kruta usoda prizanesla. Ves izbi branila svoje lastne koristi. Vlada je tako lastnina posa- mučen se je privlekel nekega dne meznika kot skupnega naroda. Vsaka skupina v vladi, med bolnišnice na dom v mojo narodom, stvorjena v sebične namene, ne more imeti ob- cekrbo, toda vsa nega ga ni mo Stanka. , gia rešiti, ter mu ohraniti ko "Jaz verujem, da vlada ne sme bjti vohunska birokraci-! maj 23 letno življenje. Podle ja, ki vtika svoj nos v privatne zadeve posameznika, toda gel je jetiki in hiša je zgubila verujem pa, da mora vlada dajati inicijativo in posvečati zadnjega moškega v hiši in jaz pažnjo, da maloštevilni ne preplavijo naroda s svojim zava- uboga mati pa ta četrtega in zad-janjem. Jaz verujem, da mora vlada nuditi narodu varnost, i njega, sina. Ko je vojna konča-priliko za delo in priliko, da zaslužke svojega dela shrani na hi je že trava obrastla tri grobo-varnem mestu, odobrenem od vlade, ne verujem pa, da bi $e dajala varnost izkoriščevalcem javnosti, barantačem z javnim denarjem, ki gredo v špekulaciji do skrajnosti na račun javnega blagostanja in obstanka povprečnega ameriškega državljana. "Ameriški narod se mora vrniti k svojemu prvotnemu .....- —-_________________ ... .-.,rt principu, na podlagi katerega je vzrastel v velikana, in ka-1 Za studil in primrazil se mi je priredi skupna prireditev v teri princip je bil zadnja leta pozabljen: Mi moramo povzro- j svet tako, da nisem mogla najti rist doma in sicer dne 7. maja čiti, da postane ameriški individualizem, (to je, vsak posa-1 nikjer miru in pokoja na stara r- L v obeh d™*'a"a. ' , P!j°~ meznik) zopet to, za kar je bil namenjen — namreč, da dobi j leta. Spomnila sem se na hčer pam bodo skrbeli: Slovenska sleherni Amerikanee enako priliko povzpeti se v življenju, i Marijo, poročeno Poznik in An- sola» pevsko društvo Soča, m in da končno nihče ne bo imel pravice izkoriščati svojega tonijo, poročeno Vrtačnik, ki na novo ^organizirano bližnjega..........Ista bivali v Ameriki v mestuldr^vo "Lilija, ve na domačem pokopališču in dva grobova pa na ruskem bo jišču. Tavala sem sama brez cilja in utehe od groba do groba, od Cleveland (Collimvood), O.— "New deal" je geslo novega predsednika Zed. držav. Obeta se nam dobro pivo, delo in boljši časi — "happy days are here again." Toda kdaj? To je vprašanje. Mi, navadni zemljani le čakamo in čakamo in izgubljamo, kar smo si tekom življenja s trudom prihranili. Svetovni položaj je skrajno kritičen, posebno za male narode. Diktator-fctva in bančni preobrati so na dnevnem redu. Imamo zaupanje v novo ameriško vlado, ki nam daje upanje, da pričakamo boljših časov. Nas, ameriške Slovence naj vsaj bodri zavest, da smo svobodni v govoru, tisku in versko. Finančne težkoče tarejo tudi naša narodna podjetja, ki so največ odvisna od naroda samega, v kolikor žrtvuje in prispeva zanje, da je iste možno vzdrževati, dokler ne pridejo zopet normalne razmere. Enako je tudi Slovenski dom na Holmes Ave. prizadet. Direktorij se trudi na vse načine, kako previdno gospodariti, da bi bilo mogoče kriti stroške in vsi stroški so do skrajnosti znižani. Tekoče stroške se •še nekako krije. Toda pridejo davki, obresti in potrebna popravila, pa nastane vprašanje; kje dobiti denar? Dvorane so bile preko zime še jako dobro najete. Toda najemnina je majhna napram ogromnim stroškom. Drugi dohodki so pa jako malenkostni. Slovenska gola ima prostore brezplačno, enako kot drugi domovi odseki. Računajmo, da povprečno vsako soboto je potrebno. pokuriti eno tono premoga radi šole. Kje so dohodki za to? To vprašanje .je nastalo pri šolskem odboru in na sestankih vseh društev, ki zborujejo v Slovanskem domu. m skupnim složnim sodelovanjem, pa se mnogo napravi, četudi so resni časi. Spodnja dvorana bo ta teden gotova. Drugi teden pa gredo na delo v zgornjo dvorano, potem pa po malih dvoranah in hodnikih. Seveda, barva ne bo zastonj, pač pa po najnižji ceni. Nujno potrebno bo napraviti nove luči po dvoranah. Toda zopet nastane vprašanje — finan-ca? Upamo, da se bodo društva toliko zavzela, da bomo s prireditvijo 7. maja napravili toliko, da se bo plačalo barvo in da se bo lahko še nabavilo nove luči v dvoranah. Ako bi se članstvo vseh društev, ki zborujejo v Slo venskem domu in zraven posebno pa še delničarji zavedali, kako potrebni so novi električni le stenci v dvoranah sedaj, ko so prebarvane, bi se vsi skupaj za- zeli in prispevali vsak po svoji Na zadnjem sestanku vseh cerkvice do cerkvice in moli-1 društev, ki zborujejo v Sloven-la 'Za pokoj mojih ljubljencev.Ukem domu, se je sklenilo, da se Za studil in primrazil se mi je ko- dramsko ki bodo s sode- Ali bo diktator Roosevelt mogel slediti začrtani poti? j Cleveland s prošnjo, naj me vza- tavanjem ostalih društev pripra- gel BVOjj rani moči, da bi se tudi to kmalu napravilo. Da bomo imeli dvorane, ki bodo dostojno izgledale, lepe čiste z moderno električno razsvetljavo, imamo dva rojaka, ki bi tudi to delo napravila brezplačno. Samo materijal bo tre dobiti. Dobra volja, prava zavest in skupno sodelovanje, pa e bo še kaj dobrega in koristnega napravilo. Vsaki odbori, kjerkoli, pri društvih ali raznih ustanovah, imajo silne težkoče v sedanjih časih v izvrševanju svojih uradov. Enako tudi direktorij Slovenskega doma. Le splošna pomoč bo pomagala, prebavi te kritične čase. Upajoč, "da smo blizu jutranje zarje vzhajajočega sonca, ki nam prinese dan boljših časov, vse skupaj toplo pozdravljam, John Trček, tajnik Slovenskega doma. -o- Kako je umrl atentator Zangara V pondeljek, dne 20. marca, je bil usmrčen na električnem stolu v Raifordu, Florida, mali Italijan Giuseppe Zangara, ki je, o priliki atentata na Roosevelta, obstrelil čikaškega župana čer-maka, kateri je pozneje podle- Ko so pazniki nadaljevali s svojimi pripravami, je Zangara dejal: "Good bye! Addio vsemu svetu! Good bye!" Zatem se je naslonil nazaj na naslonjalo, kakor bi se hotel oddahniti; njegove nbge niso niti dosegale tal, ker je bil nizek človek. Ko je eden paznikov pritrdil elektrode, je odstopil ter dejal: "All right, Joe." Na to znamenje je stopil za stol šerif Dan Hardie ter spojil elektriko, ki je v naslednjem trenotku šinila, 2,300 voltov močna, skozi telo Zangare. Gornji del atentatorje vega telesa se je ob prvem stresljaju mahoma zravnal in prav tako je šinila kvišku tudi njegova glava. Njegovi prsti so se krčevito oprijeli stola. Po treh minutah je bil tok ustavljen, nakar se je Zangarovo telo sklonilo naprej. Pristopil je zdravnik, ki je ob 9:27 uradno proglasil Zangaro za mrtvega.. Ob uri eksekucije je padal gost dež, ki je šumljal ob šipah jetnišnice. Na vseh strategič-nih točkah jetnišnice so bili nastavljeni miličniki s strojnicami. Po justifikaciji so obducirali truplo Zangare trije slavni zdravniki, katerim je bilo naročeno, naj posvetijo svojo pozornost zlasti možganom in želodcu Zangare. Po avtopsiji so ti zdravniki izjavili, da so ugotovili, da so bili možgani Zangare popolnoma normalni. Dalje so zdravniki pri raztelešen ju ugotovili, da je imel Zangara kronično bolan mehur ter da je trpel na kronični indigestiji. Sicer pa je bil, po mnenju zdrav Ce verjamete al' pa ne. Regrat je že tukaj! Jaz sem se že parkrat napaštal te pre-žlahtne travce in sicer enkrat s fižolom, enkrat s krompirjem, enkrat s trdo kuhanimi jajci. O vsaki stvari piše zgodovina, kje in kdaj se je pričela, samo o regratu zgodovina molči in ko bi vendar zaslužil najvažnejše mesto v kakšnem biografskem leksikonu. Mi porabljamo regrat samo za solato, Američani pa za vino. Kdaj so se še Američani kaj prida zmislili, vas vprašam. Jaz še nisem pil regratovega vina, a zdi se mi pa, da tam ne raste več trava, kamor kane kapljica tega vina. Pa to je njih stvar, mi ostanemo pri regratovi solati. Nekateri naši trgovci so včasih oglaševali, da dajo toliko in toliko funtov repe ali zelja zastonj, ako se kupi toliko in toliko funtov klobas. To je bila fina ideja. Sedaj na pomlad bi jim svetoval, naj dajejo mesto repe ali zelja — regrat, pa je garantirana fina kupčija. čudno .se mi zdi, da ni še nikomur prišlo nja (misel, da 'bi serviral pri banketu regrat. Vsaj jaz ga 'še nisem opazil. Stavim, da bo udeležba sijajna, ako bi &e reklo, da bo paradil na ban- EVA WILLIS: Poroka v Indiji Voljo ima, zmožnost ima, demokrat je, sin svojega naroda,; meti k sebi. V letu 1920. sem m r|i nikdar hodil po potih privilegiranih interesov, pač pa a na ameriška tla in od ti- ili pester program za omenjeni dan. To bo dan vseh društev po narodnih potih, po potih, po katerih mora hoditi povpre-j stega časa uživam gostoljubnost ;ia Južm strani Colhnwooda: iz čni Amerikanee, ako si hoče pomagati v življenju naprej. mojih hčer družin. moralnega stališča, ki ga bodo Prerano je še, da bi kritizirali, da bi sploh izrekli naj-; "Omeniti vam hočem tudi gro-1 pokazala kulturna manjšo besedo očitanja. Pustiti se mu mora polna prilika, i zote, katerih sem bila priča na da v teku dvanajstih mesecev v praktičnosti izpelje, kar pridiga. Vso moč, ki jo je ameriški narod kdaj podelil kakemu društva, po -ebno slovenska šola, iz gmotnega pa, da se pomaga vzdrževati ■Aroške Slovenskega doma, da se napravi skrajnosti. In v marcu mesecu, leta 1934, bomo spregovorili | peljali za grad in ga s silo vle- pravila in da se dvorane prebar resno besedo, ali je znal Roosevelt to narodno zaupanje iz- kli k izkopani jami, ter ga po- va- Več> kar še tiče programa koristiti v napredek in prosperiteto naroda, ali pa je omahnil i stavili, da bo ustreljen. Imena omenjeni dan, se bo poročalo polja potu. Do tedaj pa: polno podporo narodnemu voditelju, I mu ne vem, samo toliko vem, dalzneje. Dati se mora priznanje ki resno skuša privesti ameriški narod iz depresijskega moč- Golniku ob vojnem času," je nadaljevala ženica. "Videla sem, svojih sinov, ima za seboj. Zaupanje naroda je z njim do i kako so mladega inteligenta pri- v*.rja. ..............———— 1 D O P 1 S 1 -—«—•—»—h je bil civilist v lepi gosposki obleki. Prisodila sem mu okrog 30 let starosti. Slišala sem, kako je šolskemu odboru, posebno pa g. učitelju, ki so se zavzeli najbolj za omenjeno prireditev ,da bo res navzoče vojake in ofidirje milo nekaj lepega. prosil naj ga pustijo živeti, ker ima mater vdovo za preživljati, Na dneve 21., 22., 24. in 25 I maja t. 1. se vrši konvencija Slo- USODA MATERE Naključje po službeni dolžnosti mi je naklonilo redek slučaj, da sem se pri Poznikovi družini, živeči na 1230 E. 173. cesti srečal s starko, katere življenje je prežeto z žalostno zgodovino na minulo svetovno vojno. V odlomkih mi je •/. bolestjo v srcu piipc vedo vala Golgato trpljenja, katero mora prenesti le edino mati iti ii i kdo drugi. Njena povest se je pričela stično : "Rodila M-m so dne 6. januarja tata 1853. in stoptt'm v 81. leto starosti, i.iič kvohs rem zagledala v Ivri-iU\h pri Tržiču na Gorenjskem v hiši mojegu očeta, kjer se je po hišnemu imenu klicalo pri Trži čevih. Imeli smo veliko posestvo in mlada sem se navadila trdega kmetskega dela. Ko sem dopolnila 22 let sem se poročila na Likarjevo posestvo, ter postala gospodinja in žena mojemu ranjemu možu. V zakonu sem rodila 13 otrok, od katerih jih je v zgodnji mladosti umrlo! osem. Ostali so mi štirje sinovi in dve hčeri. Težka je bila borba za življenje ob kopici malih otrok. Slaba letina, suša, toča in neurje nam je uničevalo i zvijali borno hribovsko polje. Trpela mogli. Vse prošnje in milo rotenje pri I venske ženske Zveze v Sloven-živem Bogu, da je nedolžen nilskem domu'na Holmes Ave. Pri-zaleglo ničesar. Streli so odjek nili in mrtvo telo se je zakota- prave so že v teku. Vsakdo ima rad, ako le more, lilo v izkopano jamo. Stiskali Ida ima novo obleko za Veliko noč. smo zobe in z gnusom v srcu sle- Letos bo moral biti marsikdo za-dili nečloveškemu početju, toda i dovoljen z staro, ker razmere ne v strahu, da nas kaj sličnega ne dopuščajo drugače. Tudi dvora-zadene. Povešenih oči smo za- ne Slovenskega doma so potrebo- puščali morišče nedolžnih.." "Drugi slučaj grozote sem vi dela na potu, ko sem se odpra vila na božjo pot v Velesovo. Videla sem, kako so uboge vojake za noge obrnjene proti tlom na solncu obešali. Krčevito so se toda pomagati si niso Kdor je prestal odmer- .«em in trdo delala v upanju, da na starost dobim zaslužen blago-s!.ov sadu, katerega sem pri skr- jeno kazen, je ostal živ in kdor ni zdržal, ga je pa eno uro pozneje grob požrl." vale novo obleko. Direktorij je imel težko nalogo, kako to zadevo rešiti brez ogromnih stroškov. Toda fantje so se zavzeli, šli na delo brez plačno (kar sami člani direktorija in par delničarjev), da prebarvajo vse dvorane in napravijo nujna popravila, tako da bo Slovenski dom za Veliko noč in za konvencijo SžZ v novi obleki, da bo delal čast naselbini in Atentator je šel na električni stol z istim stoičnim mirom, katerega je kazal ves čas izza atentata. V pondeljek ob en četrt na deset dopoldne je vstopil v mrtvaško sobo, bos, v progastih hlačah in srajci, ki je bila odpeta za vratom. Ko je stopil proti stolu, sta ga držala dva paznika, toda Zangara jima je rekel: "Nikar me ne držita! Ne bojim se stola!" Paznika $ta ga izpustila in Zangara je šel na stol z gesto, kakor bi sel k obedu. Ko je sedel, je Zangara pogledal okoli sebe, nato pa izročil superinten-cientu Chapmanu neke liste, na katere je v ječi napisal svoji življenjepis. "Prav nič se ne bojim tega stola, vidite," je ponovil, ko je pogledal na trideset prič, ki so bile zbrane v mrtvaški sobi. Ko ?o mu z jermeni vezali roke in noge, je vprašal: "Ali ni nobenega fotografa tu Maj ? Nobenega, ki bi vzel sliko?" Ravnatelj Chapman je odko-voril: "Ne, nikogar ni," baš v trenotku, preden so mu pazniki posadili kovinasto napravo na glavo. "Ušivi kapitalisti!" je zakli-cal Zangara grenko. Nato pa je spet ponovil: "Nobenih slik, kapitalisti?. Vsi kapitalisti so "kruki" in ušiva svo- ketu regrat v tej ali oni obliki, m kov, duševno zdrav ter odgo-1 namreč: s to ali ono pripombo, voren za svoje dejanje. ' | Trentova Lojza je sicer rekla, da bi bile imele Napredne Slovenke ono soboto gotovo regrat pri večerji, da ni ravno tiste dni sneg zapadel in niso mogle do njega. Bi bil prav pasal k okus-Kadar se v Indiji snuje kako|rjm klobasam in dankam, kate-poroko, tedaj je gotovo, da se rib sem bil tudi jaz deležen. Po-nista bodoča zakonca še nikoli vem pa naj Lojzi, da sem jaz s videla, iz česar pa si ničesar ne klobasami par dni počakal, pa torita, in se najbrž ne bi vide- sem jjh ftnel z regratom. Akra-la, tudi če bi se mogla. Tako do- kojt je bila to košta! loča namreč običaj, ki stoji pod pravijo, da je največ regrata avtoriteto religije; rodbinski du- v Maple Heights. Režin se že hovnik je spoznal iz zvezd, da ji- meni, da ga bo nabral in ga po-ma je usoda naklonjena, zato ni U-em v svojem kozolcu posušil v hcbene zapreke, da se ne bi mo- Utantih. Kakor sem slišal, bodo gla vršiti poroka. (potem iz njega delali tinkturo Oba, ženin in nevesta, imata proti komarjevim pikom in za svoje misli in pojme o poroki, odpravo rdečega nosu. Za sled-ženinu navadno ugaja sijajna Lje sem se že priporočil Andrej-ženitovanjska procesija, dočim cu. se nevesta ne veseli toliko sve- Torej naj bo izrečena vsa čast čanosti, plesa.in pojedin. Njej in slava regratu, ki ni bil še ni-je namreč poroka zakrament, koli tako upoštevan, kot je v tej Zanjo pomeni možitev prevzetje depresijski dobi našega' življe-bremen in odgovornosti, prihod nja. v tujo hišo med tuje ljudi itd. ^ Večina indijskih ženinov in Dva vandrovca prideta trud-nevest navadno vidi prvikrat na in lačna do kmetske hiše in drug drugega šele pri poroki, ko eden pravi, da bo šel v hišo in e vrše poročni bredi. Pred ol- poprosil za kos kruha. Res je tarjem stojita dve mladostni ose- šel, drugi ga je pa pri plotu pobi ter se držita za roke. Ako sta čakal. Kmalu pride tovariš na-premožna,, je ona oblečena v zaj z velikim kosom pogače v težko žolto svilo, dočim je oble- roki. ka ženina iz bele svile in vezena "Gospodinja je bila videti ja-z zlatom. Obličje neveste je za- ko usmiljena," pripoveduje, "in krito s kopreno, in ko vrže sve- ker imajo ravno kosce, mi je od-čenik nad ženina in nevesto dru- rezala tale kos pogače. Take ma-go kopreno, potegne spletenka lice nisva že dolgo imela, bra-nevesti kopreno z obraza in ta- tec." krat jo ženin prvikrat vidi iz čez kake pol ure pa se isti obličja v obličje. Po poroki se vandrovec zopet oglasi pri isti prične pojedinja in veseljačenje. gospodinji, ki mu je bila dala Indijska pojedina je nekaj pogačo in jo prosi, da bi mu da-povsem drugega kakor pojedina la recept, kako dela pogačo, pri nas. Po tleh namreč pogr- "Recept bi radi?" se začudi nejo preproge, na katere polože mlada gospodinja, "čemu vam velike liste mango drevesa, in pa bo recept?" na te liste postavijo jedila, pri "Veste, mama, z mojim kole-katerih se gostje ne poslužujejo gom se prepirava. On trdi, da nobenega orodja, razen svojih sta v pogači dve žlici cementa, rok. Nevesta je navadno vedno jaz pa trdim, da so tri. Zato bi skrajno nervozna, ko se trudi, da rad vedel . . ." postreže svojemu možu in njego- || vim staršem, pred katere po- žena pelja možička v proda-klekne ter jih prosi njihovega jalno, da izbereta zanj obleko. Iz- narodu. Z dobro voljo, zavestjo jat!" blagoslova. Tako se kmalu približa ura, ko te je treba dvigniti ter pričeti 7 ženinovo povorko. Na kraj, kjer še vrši pojedina, pridejo z vozovi in mnogokrat z razkošno opremljenimi sloni, s katerimi odpravijo nevesto na njen bodoči dom. Zdaj oče in mati ne-neste blagoslovita svojo hčer, nakar se v solzah od nje poslovita. To je poroka iz Tisoč in ene noči. bereta eno, se reče, ona jo je iz* brala in vpraša trgovca za ceno. "Skoro zastonj jo boste dobili, gospa," pravi trgovec, "z dvema paroma hlač stane ta obleka samo petindvajset dolarjev." "Kaj! Petindvajset dolarjev za to obleko? Nak, to je pa mnogo preveč. Kajne da, možiček-bova pa raje še dodala petdese dolarjev, pa si bom že lahko kupila lepo zimsko suknjo." o o 1933 APR. 1933 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV APRIL 1.—E. 185th St. Democratic Club, zabava v S. D. Domu na Recher Ave. 2.—Društvo Blejsko Jezero št. 27 SDZ, 10-letnica obstanka, v.Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. 2.—Dramsko društvo Adria, igra v spodnji dvorani Slovenskega Doma, Holmes Ave. 8.—Društvo Zavedni Sosedje št. 158 SNPJ, zabava v S. D. Domu na Recher Ave. 9.—Jugoslovanski Pasi jonski Klub, predstava v S. N. Domu. 9.—Društvo Verovšek, igra v S. D. Domu. 9.—Šolsko društvo Slovenskega Doma predstavo in zabavo v spodnji dvorani Slovenskega Doma, Holmes Ave. 16.—A. D. K. društvo priredi Plesno veselico v Grdinovi dvorani. 16.—Samostojna Zarja, koncert v S. N. Domu. 16—Marijina družba fare sv. Kristine "Bunny Dance" v farnih prostorih. 19.—Ženski klub fare sv. Vida, card party. 20.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave. 22.—Društvo Slovenski Dom Št. 6 SDZ, zabava v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 22.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi Plesno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave 22__Društvo Pioneers HBZ, Ples v spodnji dvorani S. N. &oma. 22.—Klub, zapadnih ,$lpyen-ikih društev, plesna veselica v Sachsenheim dvorani na 7001 Venison Ave. 22.-23.—Društvo Strugglers, Proslava 6. obletnice ustanovitve društva, prireditev in ples v S. D. Domu. 23.—Dvor Baraga, C. O. F., Priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani. 23.—Altarno društvo fare sv. Vida priredi na Belo nedeljo banket v novi šoji. 23.—Dramatično društvo ^aša Zvezda, igra v S. D. Domu na Recher Ave. 23.—Oltarno društvo fare sv. Kristine, zabava v spodnjih Prostorih. 23.—Pevsko društvo Soča, Priredi igro "Doktar Hribar" s Petjem v spodnji dvorani in po-tem ples v zgornji "dvorani Slovanskega Doma, Holmes Ave. 26.—Ženski klub fare sv. Vida priredi card party. 28.—Društvo Betsy Ross, št. 186 JSKJ, plesno veselico v Slovenskem Delavskem Domu, Waterloo Rd. 29.—Društvo Orel Baseball Club, plesna zabava v Grdinovi dvorani. 29.—Klever Kids Klub, ples V'S. D. Domu. 29__Slovenska Ženska Zve- zabava v S. D. Domu na lecher Ave. 29.—Jolly Boys, ples v avdi-toriju S. N. Doma. 29.—St. Joseph Sports Mins-^ealni show v spodnji dvorani ln ples v zgornji dvorani Slo Velskega Doma, Holmes Ave. SO.—Društvo "Jadran," spe v Slovenskem Delavskem ^omu, Waterloo Rd. 30.—Društvo Blaue Donau, koncert v 30.—Društvo Kistusa Kralja, ^ 226 KSKJ, veselica v Knau-S°vi dvorani. t 30—Pevski odsek društva von priredi pomladanski kon-Cert v S. N. Domu na 80. cesti. nO.—Krožek fare sv. Kristi-ne> "Spring Carnival Dance" v spodnjih prostorih. 30.—Equality League banket v zgornji dvorani Slovenskega Doma, Holmes Ave. MAJ 6.—Klub slovenskih vdov, plesna veselica v Knausovi dvorani. 7.—Slovenska šola S. D. Doma, koncert v S. D. Domu. 7.—Pevsko društvo Cvet, koncert in igra v S. D. Dvorani na Prince Ave. 7.—Društvo sv. Cirila in Metoda, igra in zabava v S. D. Domu na Recher Ave. 7.—Holy Name Juniors fare sv. Kristine, ples v spodnjih prostorih. 7.—Skupna društva Slovenskega Doma priredijo predstavo s petjem v spodnji dvorani, ples in zabavo v zgornji dvorani Slovenskega Doma, Holmes Ave. 14.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, slovesno blagoslovljenje in razvitje društvene zastave. Blagoslovljenje zastave ob 2. popoldne v novi cerkvi sv. Vida, razvitje zastave v S. N. Domu, in zvečer plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 14.—Društvo Dom, št. 25 S. D. Z. praznuje 10-letnico obstanka v Maple Gardens 14.—Dekliško društvo Kraljica Majnika in podružnica št. 15 S. Ž. Z., proslava Materinskega dne v S. N. Domu na 80. cesti. 14.—"Materinski dan," priredijo šolski otroci fare sv. Kristine v farnih prostorih. 18.—Piknik društva "Kranj" pri Matt Gorišku v Noble, O. 21.—Podružnica št.. 41 SŽZ, blagoslovljenje in razvitje društvene zastave, zvečer plesna veselica v obeh dvoranah S. D. Doma. 21.—Domača zabava v spodnjih prostorih fare sv. Kristine. 21.—Skupne podružnice Slo- št. D. 18.—Fara sv. Nikola, piknik na prostorih S. D. Doma na Recher Ave. 18.—Farni piknik fare sv. Kristine na Špelkotovih prostorih. 25.—Clevelandski Sokol, veselica in telovadba na vrtu Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave. JULIJ 2.—Odsek 21 HBZ, piknik na prostorih S. D. Doma na Recher Ave. 16.—Slovenska Zadružna Zveza, praznovanje 20-letnice. 16.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, piknik na Pintarje-vih farmah. 23—S. P. P. S. društvo Cvet priredi piknik na prostorih fare sv. Lovrenca v Maple Gardens. 23.—Piknik Zveze Collin-woodskih društev na Močilni-karjevi farmi. 30.—Društvo sv. Nikola 26, piknik na prostorih S. Doma na Recher Ave. 30.—Farni piknik fare sv. Kristine na Špelkotovih prostorih. AVGUST 6.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo velik piknik na špelkotovih farmah. 13.—Piknik Slovenskega Narodnega Doma v Maple Heights na Goriškovih prostorih na Green Rd. 13.—Društvo sv. Jožefa, št. 169, KSKJ, priredi svoj letni društveni piknik na Pintarje-vih farmah. OKTOBER 21.—Društvo Orel priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani. 28--Društvo Progressives št. 641 SNPJ, zabava v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 29.—Društvo Danica št. 11 SDZ praznuje dvajsetletnico obstanka z veliko veselico v S. N. Domu. NOVEMBER 29.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave. iiniHiiiiiiiiniiiniiinimmiiitiiiiiiHiiiHiii MILO URBAN: živi bič Roman iiniiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiHiiiuinii venske Ženske Zveze priredijo slavnostni sprejem delegatinj ali predkonvenčno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 22.—Konvencija Slovenske Ženske Zveze obe dvorani Slovenskega Doma, Holmes Ave. 23.—Konvencija Slovenske Ženske Zveze, obe dvorani Slo venskega Doma, Holmes Ave. 24.—Konvencija Slovenske Ženske Zveze, obe dvorani Slo venskega Doma, Holmes Ave. 25.—Konvencija Slovenske Ženske Zveze, obe dvorani Slovenskega Doma, Holmes Ave. 28. — Društvo Progressives št. 641 SNPJ, zabava v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28.—Piknik Slovenskega Narodnega Doma v Maple Heights na prostorih fare sv. Lovrenca v Maple Gardens. 28.—Jugoslovanski Pasijon-ski Klub, predstava v S. N. Domu. 28.—Prireditev prve obletni- IZGUBLJENA IN ZOPET NAJDENA Angleški listi priobčujejo zelo ganljivo zgodbo, ki bi lahko dala hvaležno gradivo za pustolovski roman. Junak je Anglež Smith, ki je živel pred vojno v Gdansku, kjer se je oženil z Nemko. Po mobilizaciji leta 1914, sta se morala zakonca ločiti, kajti Smith je moral kot angleški državljan k vojakom. Dopisovala sta si sicer preko nevtralnih držav, toda pisma so prihajala redko in so naposled sploh izostala, žena je mislila, da je mož na bojišču padel. Odpotovala je iz rojstnega mesta in se posvetila delu pri Rdečem križu. Dodelili so jo vojaški bolnišnici na zapadnem bojišču. Smith je po naključju zvedel za ta korak svoje žene, toda preden se mu je posrečilo stopiti z njo v stik, ga je presenetila vest, da je bila bolnišnica na bojišču, kjer je služila njegova žena, v strahovitem topovskem ognju uničena, in da je našlo vse oseb- To je bilo popoldne. V sobi so se sešli sosedje, kakor je pač navada, da se shajajo v hišah, kjer leži bolnik. Nekoliko žen in dva starca so sedeli šepetaj e govoreči na klopi, za mizo Andrej, pri peči pa stari Koren. V sobi je bilo toplo, samo od pri-šlecev nanesena vlaga, ki je iz-hlapevala, je nekoliko dišala. Zunaj je enakomerno kapalo od streh. Včasih se je z ropotom sesul kje sneg na zemljo. Bil je že zadnji: bolehen, umazan, kakor spomin na bolest. Korenka je pol sede vzela skledo. Prijela je žlico in jo dvignila k ustom; ko je zagledala na nji rezance s sirom, se je še nasmehnila, toda dejati v usta že ni več mogla. Roka ji je omahnila in s srečnim nasmehom na ustnah je odšla izmed živih. Skleda rezancev s sirom, ki si jih je tako želela, pa je ležala pred njo kakor precudno pomir-jenje življenja in smrti. XII Adam Hlavaj se je mudil večinoma na žiarih pri svojem svaku Trnčiku. Odtod je opazoval kaj se godi v Raztokah, kako se užaljena vas ježi, giblje in otre-t a se sebe tisočere nadloge, kako vre in poskuša z otroškimi gibi oprostiti roke izpod svinčenega pečata. Odtod je gledal vas kakor veliko telo, ki se želi osvoboditi grdega izpuščaja. Veselili so ga tipajoči gibi, iskanje zdravilnih zelišč in hrepenenje pri zdravju, ki se je javljalo za zdaj v majhni upornosti, neposlušnosti ali v motnem godrnjanju proti gosposki, čeprav je bilo to malenkostno, smešno, se je le že dalo videti, da ljudje otresajo s sebe tisto brezpogojno suženjstvo, slepo zaupanje v nadnaravne sile in slučajnosti in da začenjajo rabiti razum. Z odhajajočim ledom je padala tudi mrena z njihovih oči, kakor bi se bili budili iz težkega sna. Besede, ki t)0 bile kdaj svete, so se drobile pred njimi in čudno — iz njih je tekel zagaten gnoj, zavese so padale in z začudenjem so strmeči ljudje videli, da so se klanjali mrhovinam. In prevzela jih je neka čudna vročica, da bi z vsega trgali zavese: begali so okrog, vse trgali in suvali in izpod njihovih udarcev se je oglašal povsod isti zvok, ki je izdajal praznoto, grozno laž, pred katero so si v nemi vdanosti odr-;i kolena, zanjo preživeli svoje življenje in ji žrtvovali najlepše bisere svojih src. Pokriti z umazanostjo in cunjami so stali nasproti resničnosti iz oči v oči. Bila je robata, trda, toda vsaj ne zlagana in jih ni zavajala v zagate. V njej je bilo vse jasno kakor dan. Ž njo se je rodila tudi nova vera, vera v resničnost, ki ni bila podvržena zobu časa, ampak je vračala ljudi samim sebi: vračala jim je človeško dostojanstvo, zgubljene roke, da bi mogli znova žive- raziti, jo je čutil v vsej njeni grozoti v sebi. Sam je bil eden njenih živih pojavov. Ni gledal nanjo z očmi razpravljajočega učenjaka, ampak je čutil njen utrip v svojih žilah. Za njeno uresničenje ni imel premetenih sredstev, imel pa je mišičaste človeške roke, imel je deset močnih prstov in sovraštvo v srcu. Imel je mlado ženo, ki so mu jo nasilno pognali v grob, njegov otrok je živel od milosti ljudi, njega pa so preganjali zato, ker se ni hotel dati ubiti. Ali to ni bilo vredno enega zamaha, enega poštenega udarca?? Vredno. Toda Adam Hlavaj je vedel, da je enojka majhno število takrat, kadar tisoč src vpije kakor njegovo srce. Srce k srcu, krivico h krivici, sovraštvo k sovraštvu in imeli bodo morje, v katerem oi se lahko utopilo pol sveta. In utopili ga bodo. Zakaj ne bi pokončali svinjarije, zakaj bi se ne branili pred zlom? Okoliške vasi z Raztokami na čelu so vrele. Valovje je pljuskalo prav do rovtov in se tudi žiarov ni ognilo. Adam Hlavaj se je včasih odpravil po razpoki v gozd, pohitel v Lazuhe, v Se-cilice ali v Raztoke, da bi se po-vcselil z malim Adamom in čo-fotal po njih kakor majhno dete. Prisluškoval je škripanju z zobmi, gledal stisnjene pesti, mrka čela in zlovešče ognje v očeh. Bili so to njegovi ognji, čistilni, sveti. Ogreval se je pri njih, srkal jih vase. Ti ljudje so živeli v njem in on v njih. Tvorili so reko, ki se je pripravljala, da poruši jezove. Nekajkrat so mu bili za petami žandarji; začel se je divji lov, toda molčeči gozd je sprejemal Hlavaj a kakor svojega lastnega sina. Le ljudje, ki so izvedeli o tem, so>si po-šepetavali: "Hlavaj, Hlavaj je bil pri nas danes!" Kopnine so si tedaj že podajale roke, se združile — in pomlad je. potrkala na golo zemljo z vsemi svojimi zvoki. 'Izpod plotov so švignili plamenčki nežne trave, v poljih so škrjančki zalivali zrak z drobnim, živim smehom, ki se je lil na zemljo kot struja vseobjemajoče sreče. Sladek trepet je preletel zemljo: potoki so odnašali pomladanske vode z veselim žuborenjem, v drevesih je vrel sok in prodiral na dan v svetlih poganjkih. Gozdovi so i.e raztegnili v daljavo, kakor en sam mogočen vzdih prebujene narave, ki se je razkošno pripravila za veliko porajanje; življenje je klilo v njej, vzbrstelo v neskončni množici pojavov, se razlivalo na vse strani' in s svojim mogočnim vrtincem pronicalo vse. žarki pomladanskega solnca so odjeknili v Hlavaju kakor novi zvonovi. Zakleti ledeni svet, v katerem se doslej ni mogel geniti, se je izpremenil v topel objem, v velik vrt, po katerem je mogel hoditi v vseh smereh. Zato se je nekega večera, ko že ni mogel strpeti v sobi, odpravil na slepo srečo v gozd kakor bi se bil hotel naužiti, nasr-kati prekipevajočega življenja. Bilo je tik pred solnčnim zahodom. Hlavaj a je objel topli, je sedel na vrhove dreves drozg in zapel kakor čuden, premikajoč se popek te prebujene narave. Ob njegovem slavospevu je svetloba umirala, Ameriške železnice dobijo svojega diktatorja Washington, 25. marca. V da bodo dobile ameriške železni- ... . . 'zPiern'nJa^a r.e svojega posebnega diktatorja, se v jekleno modrino mraka, ki je preprezala obzorje z nekoliko barvnimi pasovi. Hlavaj u se je zdelo, da mu ta velika radost prebujene narave raznese prsa. Šel je in šel s prijetno napetimi mišicami in ni pazil na spremenjeni kraj. Vonjava mehke, pred nedavnim iztekle smole je laskala vonju, oči so se opajale z nežno svetlobo, obraz pa je bila ena sama sluznica, ena sama tipalka, ki se je kakor mačka gožala z zrakom. Bil je podoben staremu znancu, ki podaja roko naravi, kakor srečen otrok, ki se je vrnil k materi. Videl je žuborečo vodo, sveže utrgano kamenje, nove razpokline v tleh in sesuto, golo glino; vse je bilo podobno žejnim ustom, ki so klicala po semenu, po življenju; Hlavaj pa bi bil najrajši zaklical tem vabečim grudam: "Ne bojte se, že se bliža življenje, bliža se!" Okrog se je razprostirala že tema, noč, toda Hlavaj je šel dalje po gozdu, po jasah, po mehkih, vonjivih stezah, sedaj navzgor, pa zopet navzdol, kakor bi z vsakim korakom hotel čutiti pod seboj zemljo, to večno opore življenja, kakor bi hotel čutiti njen utrip v sebi. Sam sebi se je zdel podoben klobčiču, ki ga ona razvija in pregibi je. Sem-intja je skočilo nekaj izpred njega, tudi tak živ, lep klobčič, a drugod je vzletelo — in Adam Hlavaj se je veselil teh živih klobčičev, branečih svoje življenje. Noč je bila sicer brezmesečna, toda jasna. Tu ali tam je pose-del, postal, pogledal okoli, potem pa zopet šel počasi dalje. Saj ga ni nihče priganjal. Prišel je v kotlino, se ogledal v šumečem potoku, potem pa se naenkrat obrnil k goličavam. Kar tako tja v en dan. Ni imel tam kaj iskati, toda dobro mu je storilo, kamorkoli je šel. Pri Trnčiku se je dosti nasedel, dovolj se na-gledal skozi okno, kadar je La-paj zalajal, ali ne gredo žendar-ji. Tu pa je bil prost, zakaj tu žandarji niso imeli česa iskati. Saj je že itak sklenil, da spomladi ne bo več nadlegoval Trnčika in ga izpostavljal nevarnosti. Poleti pridejo ljudje povsod bolj naokoli; lahko bi ga kdo zapazil in povzročil Trnčiku samo nepotrebne sitnosti. Ko je prišel na goličave, je moglo biti že po polnoči. Pri hlevih je obstal, sedel na klado in mislil, da prespi noč tu, čeprav je bil na goličavah še mraz in sem in tja celo precej snega. Ko pa je pogledal v stran, je zapazil zelo daleč ogenj. 'Kdo bi to mogel biti,' je pomislil. (Dalje prihodnjič.) dnevnTvesti katerega bo nastavil režim Roosevelta. Predsednik ne veruje, rta je vodstvo ameriških železnic v pravilnih rokah, in glasom odredbe, ki jo je naredil ameriški kongres, ima predsednik pravico spraviti poslovanje ameriških železnic pod vladno kontrolo. MESTNE VEST! Gostilne v Clevelandu V letu 1905 smo imeli v Clevelandu največ gostilen. Vseh skupaj jih je bilo 2476. Ko je pa bila v letu 1906 zvišana licenca za saloone je število gostilen padlo na 1927. In v letu 1918, malo prej, predno je nastopila prohibicija, se je število saloo-nov že znižalo na 1349. In danes je videti, da staromodni sploh r.e pridejo več v veljavo, pač pa bodo tozadevne postave popolnoma spremenjene. "Buy American*' To geslo se je začelo širiti zadnje čase med kukluksarskimi Amerikanci. Ako bi Amerika kupovala samo ameriško blago, bi ameriški delavci delali tri mesece v letu, devet mesecev bi pa počivali, (leslo "Buy American" je izdal bivši predsednik Hoover, ki je s tem povzročil neizmerno škodo ameriškim industrijam. Vrčki za pivo Iz New Lexingtona, Ohio, se poroča, da je tamošnja tovarna dobila tako ogromna naročila za vrčke za pivo, da jih tovarna naredi po 20,000 na dan, pa še ne vedo, če bodo gotovi do 7. aprila. Vsa naročila so iz Chi-cage. Ogenj v trgovini V trgovini za moško opremo, katero lastuje Abraham Wolko-witz, 6908 St. Clair Ave. je začelo goreti ■preteklo noč. Ogenj jc nastal v trgovini ponoči. Načelnik požarne brambe preiskuje, zakaj je ogenj nastal. Pet pivovaren Dne 7. aprila, ko bo dovolje-' no dobro pivo, bo poslovalo v Clevelandu 5 pivovareil, ki trdijo, da bodo letno lahko proizvajale en milijon sodov pive. Pivo po pošti Iz Washingtona se poroča, da je poštni oddelek odredil, da se dobro pivo lahko pošilja po pošti, toda začeti se ne sme s pošiljanjem pred 6. aprilom. MALI OGLASI V najem se clasti dve sobi, kuhinja in spalnica. Vprašajte na 1135 Addison Road. (71) je v nji smrt. Po vojni je od- ^ smelo življenje človeka, potoval Smith v Palestino, kjer j Do tega pa je bilo še daleč, se je drugič oženil. Nedavno je Vse^kar se je godilo, je bilo sa- Roosevelta poznajo vsi, Washingtona pozabijo Dvoje stanovanj se da v najem, eno tri sobe, eno j dve sobi. Jako pripravno za malo družino. Dobi se lahko tudi garaža. Vprašajte na 6124 Glass Ave. (71) Washington, 25. marca. Na tukajšni zvezni sodniji se je vČe- od solnca pregreti vonj igličevja . . rahli somrak, ki se je širil iz-M vrsil° saslisanje Zil amen in ce Krožka sv. Kristine v dvorani. j peljati v bolnišnico. Stregla mu j JUNIJ I je usmiljenka, obraz katere se 4.—Peta obletnica "Ljublja- mu je videl zelo znan. Mislil je, ne," skupna društva v Sloven- j se mu blede in da vidi prizo-skem društvenem domu na Re-Jre izpred vojnih časov, ko je živel s svojo prvo ženo srečno zakonsko življenje. Toda življenje piše čudovite romane, mož se ni motil, usoda je bila zakoncu po burnem življenju zopet združila. Po srečnem naključju je bila ostala žena na bojišču živa in poklic jo je privedel v Azi pod dreves, stoječih na pobočju, V šolski | hudo zbolel in morali so ga pre-jmo plašen poskus, pred katerim obrnjenem proti vzhodu, v vr- t-o ležali še okopi laži, morje hovih dreves je visela rožnata predsodkov in ves okameneli veliki svet, preplavljen z umazano- cher Ave. 4.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo velik piknik na Špelkotovih farmah. 4. — Graduiranje osmoraz-rednikov šole sv. Kristine v avditoriju S. N. Do- spodnji dvorani. Ženski odsek Slovenske svetloba ugašajočega dneva in je dosegla sem in tja celo jase, katere je spreminjala v rožnata, zavetna gnezda, polna gozdnih pomladnih zvokov. Nekje je hre-ščeč planila pokonci osamljena prepelica, drugod je smelo po-klepala nevidna žolna. Na vej-nati smreki, ki je stala sredi jase, podobna široki, rožnati bak- stjo. Njihova resnica ni bila resnica, nakopičena v knjigah, vklenjena v zbrušene kristale stavkov in označena s ponosnim imenom zakon. Njihova resnica je bila v njih, v njihovem življenju, v krvi, v mišicah, v ogromnem krogotoku pokolenj, ki objema stoletja. Njihove resni- li, so se prerekale urne senice v j marca. Stari John D. Rockefeller niso oznanjali glasniki z veli- veselem otroškem prepiru; dvejler, ki se nahaja že dalj časa tu PRIPOROČILO Se priporočam Slovencem in Hrvatom za papira- ško državljanstvo. Nekako 300|nje so|) ,Jalv0 doko (Mo tujezemcev je bilo zaslišanih, i . .v.i i n _ j Sleherni izmed njih je vedel, da pO lUljJUZjlll Cenatt. 3C 10-ie današnji predsednik Zedinjenih držav Franklin Delano Roosevelt, toda niti sto izmed njih ni vedelo, kdo je bil Washington aii Lincoln. -o- plo priporočam. JOHN MAROLT 1096 E. 77th St. (71) In tako je dobil tudi stari Rockefeller poljub Ormond Bieach, Florida, 25. Zadružne Zveze, piknik. ! jo. Drugi Smithov zakon je biljkimi besedami; njihova resnica od njih sta se dvignili m letelij »a počitnicah, je včeraj obiskal j 11.—Pevsko društvo Zvon, potem razveljavljen in tako ži-!ie živela v njih, umirala ž nji- nad dolino kot dva srebrna me- j vaško razstavo v bližnji vasi, piknik pri Anton Gorišku na vita zakonca zopet skupaj. mi in prodirala skozi zemljo, da|hurčka, kot dva jasna, majhna S kjer si je ogledal parado otrok. Green Rd _o__bi znova zablestela v otrocih, v: vzdiha ugašajočega dne. Vetra j Pa ga je zagledala neka 11 letna tem drznem, velikem odzivu ži- ni bilo, vendar je pod njima dol-j deklica, ki je stopila iz vrste in 18.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. Barvaste usnjene torbice očistite najprej prahu, potem pa jih namažite s primerno kremo za čevlje in zdrgnite. vtčih. čeprav Adam Hlavaj, živeč na žiarih, te resnice ni znal iz- go pošumeval gozd, kakor bi si šepetal veselo novico, kakor bi bil prevzet od lepote. Tu in tam poljubila starega milijonarja. Rockefeller je izjavil, da je bil izvanredno presenečen. NAZNANILO 31. marca je zadnji dan, da odpošljete polo za osebni davek —Personal tax. Kakor vsako leto, tako tudi letos izpolnjujemo take pole. Oglasite se v našem uradu med 9. in 12. uro dopoldne, ali med 7. in 8. uro zvečer. Na željo pridem tudi na dom. HAFFNER & CO. 6106 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 5127 (Mar 24-27) «linil«Hin(l«lilHl(lllllHl>lMMIIIIIII