IPofttntas plačana v gotovini Leto XIX., št. 116 Ljubljana, petek 20. maja 1938 Cena 1 Dir llpravmstvo. ujudijana, KnaJUjeva 6 — relefon St 3122 3123. 8124, 3125 3126 Liseratn) oddelek: LJubljana. Selen-burgDva ul — TeL 3492 tn 2492 Podružnica Maribor: GralskJ trg 7 Telefon St 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica 2 — Telefon St 190 Računi on pošt ček zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga «alo 78 180 Wlen St 105 241 Izhaja vsaii dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25-— Za Inozemstvo Din *0 — Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica S. telefon 3122, 3123. 3124 3125 3126 Maribor Grajski trg št. 7. telefon št 2455. Celje. Strossmayerjeva ulica Stev. L telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Delna rekonstrukcija angleške vlade V angleški javnosti so se zadnje tedne večkrat slišale dosti ostre kritike proti zunanji in obrambni politiki vlade. Zato ni pred dnevi nikogar presenetilo, da sta oba v poštev prihajajoča resorna ministra, zunanji minister Halifax in letalski minister Swinton, ponudila ministrskemu predsedniku Chamberlainu svojo demisijo. Chamberlain je ostavko letalskega ministra Swintona sprejel, zunanjega ministra pa je pregovoril, da je še nadalje ostal v vladi. Lord Haiifax je svojo željo po ostavki utemeljeval med drugim tudi s tem, da ni član spodnje zbornice in da zato ne more nikdar osebno nastopiti pri zunanjepolitičnih debatah v parlamentu, kar po njegovem mnenju samo veča nezadovoljstvo poslancev proti zunanji politiki vlade. Chamberlain, ki je ta argument upošteval pri kolonialnem ministru Ormsbyju-Goreju, ki je po smrti svojega očeta, člana lordske zbornice, sam postal član te zbornice kot lord Harlech, ga ni upošteval pri lordu Halifaxu, kar samo znova potrjuje, da je bil lord Halifax po Edenovem odstopu dne 20. februarja t. 1. imenovan za zunanjega ministra s prav posebno zunanjepolitično misijo, ki je Chamberlain še ne smatra za izvršeno. Najnovejši mednarodni razvoj, zlasti zastoj v pogajanjih med Francijo in Italijo, med katerima je Angliji po podpisu italijansko-angleškega sporazuma sama po sebi določena vloga posredovalke, Chamberlainu zaenkrat očividno še vedno narekuje vztrajanje v dosedanjem zunanjepolitičnem kurzu. Proti slehernim morebitnim presenečenjem pa se je realistični angleški premier hotel zavarovati vsaj s tem, da je ustregel želji opozicije po odstranitvi letalskega ministra Swintona, ki je bil zlasti prejšnji četrtek izpostavljen hudim napadom v parlamentu, češ da je letalska obramba zanemarjena. To priliko je Chamberlain obenem uporabil za delno rekonstrukcijo svojega kabineta, v katerem je bilo treba razen letalskega ministra Swintona, ki je sam odstopil in s tem predsedniku vlade močno olajšal njegov posel, nadomestiti tudi odstopivšega kolonialnega ministra Ormsbyja-Goreja. Za novega letalskega ministra je bil imenovan dosedanji minister za javno zdravje Kingsley Wood, ki uživa kot spreten organizator tudi zaupanje opozicije, za novega kolonialnega ministra pa Malcolm Macdonald, sin pokojnega Macdonalda, ki je bil že doslej član vlade kot minister za dominione. Na Woodovo mesto je bil za zdravstvenega ministra imenovan dosedanji državni tajnik za Škotsko Walter Elliot, na Macdonaldovo mesto ministra za dominione pa dosedanji državni podtajnik za dominione lord Stanley. To so bistvene spremembe, izvršene z rekonstrukcijo Chamberlainove vlade. Sodeč po sprejemu, ki ga je bil novi letalski minister deležen v torek v spodnji zbornici, ko je še odgovarjal na vprašanja poslancev kot bivši minister javnega zdravja, lahko ugotovimo, da je imel Chamberlain zlasti v tej izbiri srečno roko. Svoje velike organizacijske sposobnosti, zaradi katerih je Wood v parlamentarnih krogih splošno cenjen, je pokazal že kot poštni minister v dobi od 1931—1935. Njegova desna roka pri izvajanju širokopotez-nega letalskega programa, kakor ga zagovarjajo mnogi konservativni odlič-niki ter vsa opozicija, bo kapitan Bal-four kot državni podtajnik, ki je sam letalec ter se dobip spozna zlasti na trgovsko plat letalske industrije. .Dasi se je celotno število angleških domačih in prekomorskih letal od leta iy.jj najmanj podvojilo in se danes vsaj (jiiDJizno lahko ceni na preko 2U00 ieia., se vendar v vseh angleških Krogih, ki ..a/ejo zasKibijenost glede uspesno-sti angleške obrambe, ziasti letalske, posiavija zahteva po pospešenem tempu letalske piodukcije. Zdi se, da je Kingsley Wood kot nalašč pozvan, da štor. v tem pogledu pomemben korak naprej, kajti kot organizator bo nedvomno vso svojo pozornost posvetil nitrejši letalski produkciji doma obenem pa tudi organizaciji pospešene dooave od drugod skupno z izvedbo načrta o ustanovitvi zasilne industrije za pnmer vojne. Tak progi am bo nedvomno v velki meri ublažil tudi kritiko vladne zunanje politike, zlasti v nezadovoljnih konservativnih krogih, ker so ti prepričani, da se bodo slabosti te politike mogle tem manj kazati, kolikor bolj bo Anglija skrbela za svojo uspešno obrambo Tu pa mora prevzeti na svoje rame levji delež prav letalsko ministrstvo, kajti po splošni sodbi je na tem področju še posebno potrebna nagla akcija. Vsa ostala vprašanja narodne obrambe se lahko potem sporazumno rešijo z vzporeditvijo vseh narodno-obrambnih akcij posameznih vojaških resorov. Angleški konservativci stavijo v tem pogledu velike nade tudi v mladega, komaj 391etnega vojnega ministra ANGLIJA POSREDUJE MED FRANCIJO IN ITALIJO Francosko-italijanska pogajanja na mrtvi točki — španski problem kamen spotike med obema državama Pariz, 19. maja. h. Optimistično razpoloženje glede nadaljevanja francosko-ita-lijanskih pogajanj je skoro popolnoma izginilo. Dejstvo je, da so bila francosko-italijanska pogajanja zaradi španskega vprašanja prekinjena. V italijanskih službenih krogih izjavljajo, da spora s Francijo tako dolgo ni mogoče urediti, dokler bo Francija dovoljevala transporte vojnih potrebščin preko pirenejske meje in po francoskih teritorialnih vodah na Sredozemskem morju v smeri proti Barceloni. Zato tudi zunanji minister Ciano ni več povabil francoskega odpravnika Blondela na razgovor. Če se bo Blondel zopet zgla-sil v rimskem zunanjem ministrstvu, bo zvedel, da je pogoj za nadaljevanje pogajanj prepoved transportov vojnih potrebščin preko španske meje. V načrtu za pogajanja, ki ga je Blondel izročil Cianu, španske vprašanje sploh ni bilo omenjeno, dočim se načrt ki ga je predložil Ciano Blondelu bavi prvenstveno s tem vprašanjem. Iz službenega vira se doznava, da čaka sedaj francoska vlada na italijansko pobudo za nadaljevanje pogajanj. V zvezi s tem je bil tudi sestanek angleškega poslanika v Rimu, lorda Pertha, s Cianom. Lord Perth je dobil od Halifaxa in Ply-moutha nova navodila glede umaknitve prostovoljcev iz Španije ter mislijo, da bo mogoče na njihovi podlagi doseči prehodni sporazum z Italijo. Nadalje trdijo, da je vzrok prekinitve pogajanj med Francijo in Italijo tudi to, ker je francoski koloni-jalni minister zahteval rekrutacijo 70.000 domačinov v kolonijah. Italijanska vlada namreč želi zvedeti, zakaj je potrebno Franciji toliko število kolonialnih vojakov, in kje jih bodo uporabljali za službo. Kakor znano, se je Italija v pogodbi z Anglijo odrekla rekrutaciji domačinov v Abe-siniji, če bodo ostale sredozemske sile storile to tudi v svojih kolonijah. »Petit Parisien« opozarja, da bo tudi pogodba med Anglijo in Italijo izgubila mnogo na vrednosti, če ne bo sklenjen sporazum med Rimom in Parizom. Anglija je namreč mnenja, da je ureditev sredozemskega vprašanja nemogoča brez Francije in si želi zato zbližanja med Parizom in Rimom. To je bil tudi glavni cilj posredovanja lorda Pertha pri Cianu. V Londonu sodijo, da Italija ni pripravljena dati Franciji enakih koncesij, kakor jih je dala Angliji, in da je Nemčija svetovala Italiji, naj drugače postopa s Francijo in drugače z Anglijo. V Berlinu in Rimu namreč upajo. da se jim bo posrečilo napraviti razdor med Francijo in Anglijo. Pomen posredovanja lorda Pertha Rim, 19. maja w. Včerajšnjemu razgovoru med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in angleškim poslanikom lordom Perthom pripisujejo, kakor se dames doznava, večji pomen, kakor to izhaja iz uradne objave. V resnici je šlo za to, da se prouči, ali in v koliko bi moglo stal išče Francije v španskem vprašanju ter napram Italiji vplivati na nadaljnji razvoj angle-ško-italijanskega pomirjenja. K.akor znano, sitopi pogodba med Rimom in Londonom v veljavo šele po ureditvi španskega problema Obsitoji vzrok za domnevo, da sta London in Rim čutila potrebo razgovarjati se o tem Brez dvoma se opaža na obeh straneh prizadevanje da se nadaliuie akcija za pomirjanje v Sredozemskem morju Kakor se zdi. je v razgovoru med grofom Cianom in lordom Perthom najbrže obsitojala soglasnost v tem. da Itailija nima nobenega razloga, da bi bila napram Franciji v vprašanju prostovoljcev bolj popustljiva kot napram Angliji. Tudi trditev, cla Italija odklanja Franciji koncesije, ki jih je dovolila Angliji, ne odgovarja dejstvom. London. 19 maja AA (Reuter) V zvezi z včerajšnjim obiskom lorda Pertha britanskega poslanika v Rimu. pri italijanskem zunanjem ministru grofu Cianu, piavijo da so se pri angleško-francoskih razgovorih dogovorili da bo britanska vlada dala na razpolago svoje naklonjeno sodelovanje da olajša pogajanja med Francijo in Italijo Zato mislijo da ie včerajšnji obisk izraz želje britanske vlade da pripravi pot za ta pogajanja Pariz. '19 maja. h Dines ni bilo sestanka med grofom Cianom in lordom Perthom, pač pa je angleški poslanik konferiral z francoskim odpravnikom poslov v Rimu V diplomatskih kmgiih izjavljajo, da je angleška vlada pooblastila svojega poslanika v Rimu, naj naprosi italijanskega zunanjega ministra grofa Cuvn.i. naj bolj točno tolmači zadnji Mussolinijev govor v Genevi. Italijanski zunanji minister je izjavil, da zahteva njegova vlada takojšnjo obnovitev Horeja-Belisho. po rodu Zida in nekdanjega liberalca, katerega kariera se da primerjati samo z Edenovo. dasi je za angleške pojme brez onega privlačnega aristokratskega obeležja, ki je značilno za bivšega zunanjega ministra Njegova glavna naloga je za sedaj uspešno zbiranje prostovoljcev za armado. njegova ambicija pa nedvomno uvedba obvezne vojaške dolžnosti v Angliji. Kakor se vidi. postavlja angleška obramba velike zahteve na one, ki so poklicani, da jo v sedanjem mednarodnem položaju uspešno organizirajo. kontrole na pirenejski meji brez ozira na izvedbo italijansko-angleškega sporazuma o odhodu tujih dobrovoljcev iz Španije. Na merodajnem mestu izjavljajo, da je Francija brez drugega pripravljena zopet obnoviti kontrolo na pirenejski meji, toda s pogojem, da se zopet obnovi kontrola tudi na mejah drugih držav, zlasti tudi kontrola na pomorski meji Italija ne misli popustiti Rim, 19. maja. o. V tukajšnjih političnih krogih je prevladovalo danes prepričanje, da ni nobenega upanja za nadaljevanje pogajanj med Francijo in Italijo, dokler Francija ne bo spirejela italijanske zahteve, da popolnoma zapre francosko-špansko mejo. Italija je pripravljena, da prevzame v sporazumu s Francijo iste obveznosti, ki jih vsebuje njen sporazum z Anglijo, zahteva pa, da Francija izpremem svoje sedanje zadržanje, ki je otežkočiilo pravilni izhod iz španske vojne. Pariški listi o vzrokih prekinitve pogajanj Pariz, 19. maja. h. Listi se bavi j o z analizo vzrokov prekinitve francosko-italijan-skih pogajanj. »Intransigeant« meni, da so v razgovorih med Mussolinijem in Hitlerjem v Rimu sklenili ne samo, da se okrepi os Rim—Berlin, 'temveč tudi, da se razkroji os London—Pariz in skrha angleško-francosko prijateljstvo, ki je bilo na konferenci v Londonu ojačeno. Berlin tudi želi, da bi Francija prelomila z Moskvo, Rim pa, da bi se London odtujil Parizu. »Pariš Soire« piše, da je Mussolini z vojaškim položajem v Španiji nezadovoljen. Vendar je treba pričakovati, da bo angleško posredovanje imelo uspeh. Pred obnovitvijo francosko - italijanskih pogajanj je treba računati z novim razgovorom med italijanskim zunanjim ministrom in angleškim poslanikom Pogajanja se nadaljujejo Pariz, 19. maja. h. (Ob 19. uri). Nocoj se demantirajo vznemirljive vesti o poostritvi položaja med Rimom in Parizom. Itali janski krogi izjavljajo, da ni nobenega •povoda za vznemirjenje in da se francosko-italijanska pogajanja normalno nadaljujejo. Kar se tiče češkoslovaškega vprašanja, izjavljajo v Rimu, da se Italija ne intere-sira za problem sudetskih Nemcev. Oficiozni pariški demantiji Pariz, 19. maja. b. Francoski listi so objavili naslednje oficiozne demantije; 1. glede govoric ,da se češkoslovaški in sovjetski vojni material prevaža preko francoskega ozemlja v Katalonijo in sploh na ozemlje republikanske Španije; 2. da bi bil francoski generalni štab pomagal barcelonski vladi pri izgotovitvi načrtov za nove vojne operacije; 3. da je Mussolini stavil Franciji zahtevo, da se sprijazni z zmago generala Franca v Španiji. Istočasno poudarjajo listi, da francosko-italijanska pogajanja niso bila prekinjena. V pogledu Španije Francija ne bo spremenila svojega zadržanja in bo še nadalje vztrajala pri politiki popolnega nevmeša-vanja v španske notranje zadeve, seveda pod pogojem, da se tega. načela dtrže tudi vse druge države. Tudi v zadržanju Francije napram češkoslovaški ne more nastopiti nobena sprememba. Nestrpnost v Londonu? Neugoden odmev zavlačevanja italijansko-francoskih pogajanj v angleških vladnih krogih * Angleška vlada za posredovanje London, 19. maja. b. Veliko pozornost je v tukajšnjih političnih krogih zbudil včerajšnji razgovor francoskega poslanika v Londonu Corbina s stalnim državnim pod-tajnikom v zunanjem ministrstvu. V zvezi s poročili o zastoju italijansko-francoskih pogajanj za sklenitev sporazuma, ki naj bi dopolnil angleško-italijanski sporazum, kakor je to od vsega začetka želela angleška vlada, to se pojavile govorice, da se hočeta angleška in francoska vlada glede na spremenjeni položaj, ki je nastal po Mussolinijevem govoru v Genovi, posvetovati. preden bi se odločili za nadaljnje korake in pobude. Nobenega dvoma ni, da je angleška vlada zelo interesirana na tem, da stori s svoje strani vse za čimprejšnje i zravnan je nastalih diferenc med Parizom in Rimom, ker se v odgovorn*h angleških krogih dobro zavedajo, da bi ostal angle-ško-italijanski sporazum brez dopolnitev s sporazumom med Francijo in Italijo samo mrtva črka na papirja. Eden izmed pogojev izvedbe angleško-italijanskega sporazuma je, kakor znano, tudi ureditev španskega vprašanja, na katerem pa nista in-teresirani samo Anglija in Italija, temveč tudi Francija, ki kaže v tem pogledu razumljivo občutljivost. V poučenih krogih zatrjujejo, da je bilo vsakomur od vsega poč<^-a jasno, da bo predvsem od poteka dc®jdkov v Španiji odvisno, ali se bodo pogajanja s Francijo nadaljevala po Hitlerjevem obisku v Ita- liji v pospešenem tempu ali pa z zavlačevanjem. Isto velja seveda tudi glede vpliva španskih dogodkov ha uveljavljenje angleško-italijanskega sporazuma samega. Dejstvo, da general Franco v svoji akciji za zavojevanje cele Španije ne napreduje v tempu, kakor ga je bilo pričakovati ob podpisu rimskega sporazuma na velikonočno soboto, vpliva seveda tudi na zadržanje italijanske vlade v tem vprašanju. Ker pa je Anglija prevzeti pogoj glede Abesi-nije vsaj pred Društvom narodov že uresničila, je razumljivo, ako se sedaj zaradi povečane napetosti okoli španskega vprašanja pojavlja v odgovornih angleških krogih precejšnja nestrpnost. Ta nestrpnost je sicer za sedaj še zelo lahka, toda v Londonu ne prikrivajo razočaranja. Ne da se z gotovostjo reči, s kakšnimi novimi pobudami utegne angleška vlada nastopiti v zapletenem španskem vprašanju glede na sedanje motnje med Parizom in Rimom. Ker pa je zadeva sprožila ostre polemike in zelo neenotna tolmačenja v Parizu samem, bodo odgovorni angleški krogi v prvem stadiju bolj rezervirani, ker hočejo najprej počakati, kako se bo v tem pogledu izkristaliziralo zadržanje francoske vlade, ki mora računati z odmevi na desnici in levici. Mnogi informatorji iz neposredne vladne bližine se strinjajo v tem, da je angleška vlada v sedanjem položaja postavljena pred težko preizkušnjo potrpežljivosti. Na drugi strani bi se po pisanju današnjih listov dalo sklepati, da odgovorni angleški krogi še niso izgubili vse nade na sklenitev sporazuma. V svojih komentarjih napovedujejo namreč informirani diplomatski sotrudniki listov, da je že v bližnjih dneh pričakovati veliko posredovalno akcijo angleške vlade, katere neposredni namen naj bi bil, da se italijansko-franco-ska pogajanja spravijo čimprej z mrtve točke. Do istega zaključka prihajajo tudi v parlamentarnih krogih po včerajšnji zunanjepolitični razpravi v spodnji zbornici. Laburistični poslanec Henderson je namreč vprašal zunanjega ministra, ali je Anglija pripravljena podpreti prizadevanja francoske vlade za sporazum z Italijo. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Butler je odgovoril dobesedno: »Angleška vlada stavi svojo uslužnost na razpolago tako francoski kakor italijanski vladi, ako sta obe za to in ako bi bilo mogoče s tem doseči naglo razčiščenje španskega vprašanja.« Pozornost je končno zbudil razgovor francoskega poslanika Corbina s predsednikom londonskega odbora za nevmešava-nje v španske zadeve, lordom Plimouthom. Corbin je obvestil Plymoutha, da se francoska vlada pridružuje glede načina evakuacije tujih prostovoljcev iz Španije angleškemu stališču v tem vprašanju. Razgovori med Corbinom in Plymouthom London, 19. maja. AA. (Havas). Nedavna razgovori med francoskim poslanikom Oorbinom in predsednikom odbora za nevmeša vanje lordom Plymouthoan so omogočili znaten napredek. Razgovori so se nanašali na tal točke: na obnovo obmejnega nadzorstva na španskem, na poostritev nadzorstva v pristaniščih in na razdelitev tujih prostovoljcev na španskem v kategorije glede na morebitni njihov odpoklic teh prostovoljcev. Japonci prodrli v Hsičov Po tokijskih vesteh so japonske čete po ogorčenih bojih prodrle v Hsičov, kjer se sedaj razvijajo poulični boji Šanghaj, 19. maja. o. Po poročilih vojnega dopisnika International News Servi-cea ogorčena bitka pri Hsičovu, ki je ključ do kitajskih postojank na jugu Santunga, še vedno traja. Davi ob 8. so prodrli prvi japonski motorizirani oddelki po krvavi borbi z zapada v predmestje Hsičova ter razgnali tamošnjo kitajsko postojanko. V teku dneva je nastal kratek odmor, po katerem pričakujejo splošen napad na mesto. V nasprotju z vestmi, da so Kitajci večji del svojih čet že umaknili s postojank v Hsičovu in okrog njega ter da se umikajo proti vzhodu in jugovzhodu, pravijo tuji opazovalci, da je v Hsičovu in v okolici še vedno zbranih 250 000 kitajskih vojakov, ki so dobili celo nova ojačenja in ki branijo vsako ped zemlje Po 'mnenju tujih vojaških opazovalcih so Kitajci na mnogih delih fronte pri Hsičovu prešli v proti-ofenzivo Med tem so Japonci pričeli novo ofenzivo pri lunghajski železnici pri Lang-fengu. 90 km vzhodno od Kvajteha torej okrog 150 km daleč od Hsičova ter na več krajah prodrli do železnice.. V teh ogorčenih bojih -ta padla poveljnik honamke divizije general Lipifons ter namestnik poveljnika kvangsujske divizije general Can-gjuan. . „ . Japonci so opoldne objavili da ie Hsičov že prišel v njihovo posest, kar pa so Kitajci demantirali Popoldre so Japonci poročali da Hsičov še ni v njihovi oblasti, pač pa so njihove motorizirane čete vdrle v mesto kjer se med plameni razvijajo sedaj poulični boji Kitajci so objavili, da je res neka japonska kolona prispela pred mesto, da pa je bila vržena nazaj. Pod razvalinami hiš v Hsičovu ki so v plamenih, je na stotine mrličev Vse ulice so polne vojakov, ki se umikajo in prebivalstva, ki beži iz mesta. Po nekaterih vesteh se je Japoncem s pomočjo letal posrečilo ob 11. dopoldne prodreti v sredino mesta Japonci so prepričani, da bodo šc dane« zlomili zadnji kitajski odpor Tokio, 19. maja AA Kakor poročajo japonske agencije, že vihrajo po številnih hišah sredi utrjenega Hsičova iaponske zastave. Povsod po mestu in po vsej okolici leže človeška trupla Hudi boji so se razvili tudi pri Lanfengu, kjer so kitajske čete prešle v napad ter skušajo na vsak način razviti v svojo bojno črto. Pri tem napadu sodelujejo tri kitajske divizije, v pomoč pa so jim motorizirani oddelki. Kitajci so napadli Japonce z jugovzhodne strani Lanfenga. Japonsko letalstvo je cele tri ure bombardiralo kitajske čete, ki so se sprva dobro držale pozneje pa so popustile ter se umaknile proti zahodu Trdijo, da po zavzetju Hsičova Kitajci nimajo na severovzhodni strani nikjer več svojih postojank. Japonska vojska je prekoračila Veliki prekop med Hančuangom in Tajerčuangom. Novi gospodarski dekreti v Franciji Pariz. 19 maja h Današnji ministrski svet je sklenil drugo serijo važnih gospodarskih dekretov Občinam in departe-mentom se dovoljuje kredit 200 milijard frankov, več milijard frankov za privatne gospodarske kredite, premije za večje produkcije. dodatki industriji za nakup novih strojev, večje vsote za investicije v gradbeni stroki Dekret za prilagoditev 40-ur-nega tedna se še izdeluje 40-urni teden naj bi se nadomestil z 2000-urnim letom Patriarh Miron odpotoval v Varšavo Bukarešta, 19. maja. o. Danes je predsednik vlade, patriarh Miron Chrisfcea, odpotoval v Varšavo, kjer ee bo mudi štiri dni. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo. da se bo razsrovarjal s poljskimi državniki o možnosti razširjenja dosedanje zveze med Poljsko in Rumunijo. Predsednika vlade bo v času njegove odsotnosti zastopal general Argeteanu. Mironescu v Parizu Pariz, 19 maja. h. Bivši romunski ministrski predsednik in zunanji minister Mironescu »e mudi v Parizu in je dal francoskim novinarjem izjavo o zunanji politiki Rumuinije. Zanimive so zlasti njegove naslednje besede: Za Francijo in sploh za vse nase zaveznike je posebnega pomena, da se ojači naša država. Naša zunanja politika temelji na tesnem sodelovanju s Francijo. Ne more biti nobene spremembe v tem pogledu. Kljub krizi, ki jo preživlja Društvo narodov, bo Rumunija ostala zvesta idejam te institucije in metodam mednarodnega sodelovanja. Bonnet bo posetil Ankaro Pariz, 19. maja. h. Zunanji minister Bonnet je danes konferiral 9 turškim poslanikom Bonnet bo še to leto uradno posetil Ankaro. Važni sklepi ministrskega sveta Beograd, 19. maja. AA. Nocoj je imel ministrski svet sejo pod predsedstvom predsednika vlade dr. Milana Stojadino-viča. Na seji so razpravljali o tekočih zadevah in sprejeli tele sklepe: 1) Za najnujnejše potrebe za razvoj našega pomorskega prometa po programu gospodarske politike vlade je ministrski svet sklenil na predlog prometnega ministra odobriti tale program za gradnjo, ureditev in popravilo glavnih pristanišč za luko Jeloče 34, za splitsko luko 24 za pristaniški sistem Sušak, Martinščica, Bakar 12. za šibeniško luko 12. za dubrovniško 6, za luko v Boki Kotorski 2, za nabavo plovnih enot 10 milijonov din — skupaj 100 milijonov din. 2. Na seji so sprejeli uredbo finančnega ministrstva o spremembi in dopolnitvi uredbe o državni sladkorni tovarni na Čukarici za gradnjo tovarne za špirit in kvas. 3. Ministrski svet se je bavil z vprašanjem zvišanja cene kruhu in naglega naraščanja pšeničnih cen. V zvezi s tem je razpravljal tudi o uvozu pšenice iz tujine in je sklenjeno, da naj gospodarsko-finan-čni odbor ministrov takoj prouči to vprašanje in ministrskemu svetu konkretno predlaga, kako bi se naraščanje cen ustavila Uspehi Daladlerove finančne politike Kapital se je vrnil iz inozemstva — Vlada se bo sedaj posvetila sanaciji gospodarstva Pariz, 19. maja. b. Velika finančna operacija Daladierove vlade je dosegla, kolikor se more že sedaj soditi, popoln uspeh. Najbolj se to vidi po povratku kapitala iz inozemstva, ki se ceni skupno na najmanj 100 milijonov funtov, torej preko 15 milijard frankov. Od tega se je okoli 5 milijard steklo v državne blagajne v obliki raznih bonov, okoli 500 do 600 milijonov je pritegnil nase amortizacijski fond, ki je s tem dosegel svojo polno mero, ostalo pa je bilo naloženo v bankah, katerih vloge so narasle za okoli 6 milijard frankov. Tehnično pomeni torej ta finančna operacija popoln uspeh in se vlada sedaj lahko mirno sosveti sanaciji gospodarstva. Naloga, ki v tem pogledu čaka vladq^ seveda ni lahka. Prva etapa pa že pomeni nov uspeh: stabilizacijo valute. S tem je odstranjen eden izmed glavnih vzrokov . produkcijskega zastoja. S-ilaj namerava I vlada izdati še nekaj novih ukrepov za poživitev in povečanje posameznih produkcij. Tako je stavbna delavnost olajšana z mnogimi davčnimi olajšavami, dočim so za brodogradnjo na razpolago novi krediti. Tudi zemljiški kredit bo povečan in bo amortizacija podaljšana na 20 let. Velik problem, ki ga bo reSila Sele bodočnost, je vprašanje ugodnega vpliva devalvacije na proračun, kajti do sedaj odpade 32% proračuna na materialne izdatke, ki naraščajo z dviganjem cen. Na drugi strani je računati z večjo obremenitvijo javnih dajatev zaradi nujne potrebe zvišanja prejemkov državnih uradnikov. Ker bo mogoče kupno moč konsumentov zvišati samo s povečanjem produkcije smatra vlada to za svojo glavno nalogo. čsl. narodnostni statut že izdelan Izpolnjene bodo želje vseh narodnih manjšin v ČSR v okviru obstoječe ustave Praga, 19. maja. o. Kakor poročajo iz zanesljivega vira, je politični odbor ministrov končal svoja posvetovanja ter sko-ro v podrobnostih izdelal narodnostni statut, ki naj bi v okviru obstoječe ustave izpolnil želje vseh narodnih manjšim v češkoslovaški republiki. Načrt tega ftatuta bo služil sedaj za podlago meritornih pogajanj, ki se bodo bržkone pričela že ta teden z zastopniki posameznih manjšinskih skupin in sicer s sudetsko-nemško stranko, z nemškima socialnimi demokrati. kakor tudi z madžarsko in poljsko manjšino Predsednik vlade dr. Hodža t*> sprejel že te dni zastopnike Nemcev, Madžarov m Poljakov ter jim sporočil željo in pripravljenost vlade za čimbolj pravično i-ešitev majšinskega vprašanja na demokratski podlagi. Nemce bosta zastopala pri razgovorih Henlean in socialistični poslanec Jaksch. O vsebini statuta ni mogoče ničesar pozitivnega zvedeti ker bo najprej predložen delegacijam posameznih manjšinskih skupin. Obenem bo dostavljen angleški in francoski vladi. Razen dosedanje zakonodaje za zaščito narodnih manjšin bo vseboval narodnostni statut posebae določbe glede sprejema pripadnikov manjšin v javno Službo ..razdeljevanje državnih dobav in dovoljevanja produkcijskih subvencij za področja, kjer so naseljene manjšine. Doloečna bo nadalje odstotna udeležba manjšin pri skupnem državnem proračunu Vsi ti ukrepi naj bi dobili zakonito jamstvo ter bi bilo njihovo Izvajanje pod stalnim nadzorstvom posebnega kontrolnega odbora Poleg razširjenja dosedanje občinske avtonomije bi dobila tudi deželna zastopstva gotove zakonodajne funkcije. Nadalje bosta določena kulturna avtonomija ter razširjenje jezikovnih pravic manjšin. Ni izključeno, da bo že na prihodnji seji parlamenta 21 -t. m. predložen zakonski načrt, ki se tiče Slovaške. Mislijo, da bo statut kodificiran že v juniju. Hitler bo govoril o sudetskem problemu Berlin, 19. maja o. V političnih krogih trdijo, da se bo državni zb^r sestal v pri-četku prihodnjega tedna. Hitler bo na seji govoril o položaju sudetskih Nemcev. Na ta način bi prehitel dr Hodžo, ki je napovedal svoj govor o isti zadevi Za prihodnji petek. Politične smernice češke agrarne stranke Praga, 10. maja. b. Na volilnem zborovanju v dvorani Lucerna je predsednik agrarne stranke Beran izjavil med drugim: Svarim slehernega, ki bi namerava! otežko-Citi nalogo ministrskega predsednika dr. Hodže m njegove vlade. Njegovo odgovornost nosimo danes vsi skupaj [zbrali smo demokratično osnovo za svoj režim. Demokracija se danes napada po vsem svetu, vendar bi se zanjo še enkrat odločili, ako bi bili v tem pogledu postavljeni pred izbiro. Agrarna stranka je in ostane demokratična stranka V zunanji politiki ostajamo slej ko prej zvesti vsem našim zaveznikom, pri tem pa ne odklanjamo mirnega sožitja s svojimi sosedi. Naš geografski položaj ter naše gospodarske in kulturne naloge nam nakazujejo potrebo sporazuma z Nemčijo, Poljsko in Madžarsko. Tako v našem interesu kakor v interesu naših sosedov je, da odstranimo vse, kar nas razdvaja, ter da lojalno in pošteno poiščemo pot k trajnemu sporazumu. Pošteno se bomo potrudili, da se s svojimi m an j slinami sporazumemo in to bo sporazum vseh drž avnotv ornih strank brez razlike. Državna avtoriteta se mora brezpogojno in v vsem obsegu ohraniti v vsej državi. Z uspehom smo zatrli komunistični teror, zatrli bomo. ako bo to potrebno, tudi teror naših manjšin. Jugoslo venska in turška vojska Ankara. 19. maja. AA. Jugoslovanski vojni minister general Marič je imel na banketu, ki mu ga je priredil turški vojni minister. naj>le*lrni govor: S posebnim zadovoljstvom sem se odzval ljubeznivemu vabilu, naj si ogledam novo moderno prestolnico obnovljene Turčije. To je bila zame sijajna priložnost, da se sesta-neim z vami m s svojim prijateljem maršalom Čak makom in bivšim min. predsednikom Ismetom Inanijem ki sta za svojega obiska v Jugoslaviji pustila nepozabne spomine. Povabili so me. da jih obišeem. in moje zadovoljstvo je tem večje, ker se mi ponuja priložnost, da osebno sporočim pozdrave in tople želje jugoslovanske vojske prijateljski in zavezniški vojski turške republike in da si izpolnim davno željo, da obišeem obnovljeno Turčijo im vidim ogromno delo njenega velikega geniia. ki se ie pojavil v najkritičnejših trenutkih turškega naroda. Po svetovni vojni. ko le vse kazalo da je turški narod na robu propada, je vzra-sel ponos naroda in ta ponos je našal vreden izraz v izredni osebnost*! genialnega Ke-mala Atatiirka, ki je razumel dušo svojega naroda, kakor je razumel pomen trenutka Genialne reforme, ki jih je izvedel z veliko energično. <=o postavile temelj novi zedinjeni in mooni Turčiji im ji dale pogoje za svobod ro živiljenje in nagli napredek. Toda ustvarjalni genij turškega naroda se tu ni ustavil, temveč se še dalje afirmira z veličastno intenzivnostjo reformatorskega poleta v miru kakor je z nezmagliivim ela-nom zmagoval v krvavih bojih za rešitev svoje domovine. Tako je na razvalinah starega otomanskega cesarstva vstala mlada, obnovljena, poleta polna nova Turčiija. republika. ki jo vodi z blestečo inteligenco in krepko roko nacionalni geni] Kemal Ata-tiirk s pomočjo cele plejade sijajnih sodelavcev. med katere spadate tudi vi. Zadošča, če si ogledamo danes dobro izvežbano in opremljeno turško vojsko in vidimo njeno visoko moralo, pa moramo takoj spreviieti. da je turška vojska pod vodstvom svojih odličnih šefov napravila velikanski napredek. Vse to more le veseliti vsakega človeka, ki je dobre volje, še mnogo bolj pa prijatelja in zaveznika. Jugoslavija se iskreno veseli tega napredka in z največjim zanimanjem in zadovoljstvom spremlja vsak napredek prijateljskega in zavezniškega tur škeffa naroda ter ostaja iskreno zvesta idei; Balkanske zveze, ustanovljene po vzajemnih prizadevaniih turškega, rumunstkesra. grškega in jugoslovanskega naroda. Se enkrat, dragi prijai&iiL se vaja zahvalam za lepe že- lje. ki ste mi jih izrekli, zahvalim se vam za sijajni sprejem, ki smo ga doživeli, in dvigam eašo za srečo in zdravje predsednika republike Kemala Atatiirka. v srečo in blagostanje turške republike. S temi besedami je general Marič dvignil čašo in vzkliknil v turščini čok Jašal Vsi prisotni ao dolgo in viharno ploskali. Povratek predsednika skupščine iz Prage Beograd, 19. maja. p. Danes s? je vrnil iz Prage v Beograd predsednik narodne skupščine Stevan čirič. Železniška nesreča v Nišu Niš. 19 maja. p. Na periferiji Niša se je pripetila železniška nesreča, pri kateri sta bila ranjena dva železniška uslužbenca Vlak. ki je vozil iz Niša je zadel v lokomotivo na progi Gmotna škoda je precejšnja, k sreči pa sta oba ranjenca dobila le lažje poškodbe. Frankfurtska opera v Zagrebu Zagreb, 19. maja. AA. Snoči ob 22.50 so prispeli iz Beograda v Zagreb člani frankfurtske opere. Na postaji so jih sprejeli nemški konzul Freud z osebjem poslaništva in člani nemške kolonije, zastopniki narodnega gledališča, združenja igralcev, filharmonije in društva prijateljev NemSje. V imenu zagrebškega gledališča je pozdravil goste Drago Pnpič, v imenu društva prijateljev Nemčije pa inž. Djuro Stipetič. Za govore se je zahvalili dirigent opere Welkber-ger. Gostje eo nato odšli v hotel »Esplana-de«. Nocoj so imeli prvo predstavo v gleda-fišču. Napredovanje Beograd, 19. maja. p. V 5 pol. skupimo sta napredovala sreski šolski nadzornik Ambrož Rusijan in učitelj v šoli za de» fektno deco Zdravko Kovač, oba v Celju. Marta Marek obsojena na smrt Dunaj, 19. maja. AA. Porotno sodišče je danes znano zastrupljevalko Marto Marek obsodilo na smrt Kakor znano, je Mare-kova zastrupila svojega moža, svojega edinega otroka in še dve drugi osebi. Njen pomagač Neumann je bil obsojen na tri l§ta težke ječe. Beležke Uvaževanja vredne besede Zadnji »Domoljub« razpravlja o raznih razvadah med Slovenci. V zadnjem odstavku pravi: »Tudi vse naše družbe in združenja imajo le takrat svoj namen in pomen, kadar skušajo koristiti splošnosti in naš rod dvigniti na višjo stopnjo blagostanja in izobrazbe. Kakor hitro začenjajo nekatera društva hujskati proti tistim, ki ne trobijo v njihov rog, kadar začno člani nastopati s surovostjo in z divjanjem nasproti drugim društvom, je tako društvo izigralo in zaigralo svoj namen in ni več vredno, da se imenuje društvo.« Dobro bi bilo, da bi »Domoljub« te stavke še večkrat ponovil in jih objavil v mastnem tisku. Marsikaj bi lahko bilo potem bolje in lepše v naši ožji domovini. Glavno glasilo JRZ Glavno glasilo JRZ »Samouprava« razpravlja o jugoslovenstvu in prihaja do zaključka, da »opažamo edinstvo jezika našega naroda sleherni dan in to tako znanstvenik jezikoslovec kakor preprost človek iz ljudstva. Strokovnjaki trdijo, da so mnogo večje razlike med narečji v nemškem in italijanskem jeziku, kakor pa med posameznimi narečji našega jezika Ako gledamo na naš narod kot na kulturno celoto, potem vidimo v tem pogledu naravnost divno edinstvo... Pa tudi z gledišča rasnega edinstva predstavlja naš narod rasno najbolj homogeno in najbolj čisto nacionalno skupino v Evropi. Potrebno je, da se z energično pomočjo podpre vse tisto, kar pospešuje naše spajanje in zlivanje v eno na vseh področjih narodnega življenja.« Dva občna zbora JNS v Žalcu V soboto 14. t. m. sta bfla v Žalcu dobro obiskana občna zbora tamkajšnje krajevne organizacije JNS ta agilne mladinske organizacije JNS za občino Žalec, Po poročilih predsednikov obeh organizacij gg. Lorberja in Strahovnika ter ostalih funkcionarjev sta bila z malimi spremembami izvoljena dosedanja odbora. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je podal nato v stvarnih izvajanjih obširno poročilo o perečih vprašanjih našc notranje in zunanje politike. Njegova izvajanja so zborovalci sprejeli z navdušenim pritrjevanjem. Oba predsednika organizacij sta se g. poslancu zahvalila za poročilo ta sta Ob zaključku zbora pozvala navzoče k nadaljnjemu složnemu delu za napredek JNS ta zmago njenih idej. Sestanki združene opozicije Beograjski listi poročajo, da so se v ponedeljek zvečer na stanovanju Ljube Davi-doviča zopet sestali šefi srbskih skupin združene opozicije. O čem so se posvetovali in sklepali, listi ne beležijo. Staroradikalski prvak dr. Laza Marko-vič se je vnovič napotil na politično potovanje v Sarajevo in v Dalmacijo. V Sarajevu se je sestal s tamošnjimi predstavniki združene opozicije. Enak sestaaek bo imel tudi v Splitu. V sarajevski okolici so imele stranke združene opozicije v nedeljo tri shode. »Hrvatski dnevnik« poroča, da je bila v Zagrebu seja izvršnega odbora bivše SDS. Seji je predsedoval Adam Pribičevič, čeprav je pred nekaj tedni odložil predsedstvo stranke. Iz časopisnih poročil ni razvidno, ali je zopet prevzel predsedstvo, ali pa je vodil samo to zagrebško sejo. Sedež protestantovske cerkve Kakor smo že poročali, je bila na nedavnem kongresu protestantov iz Jugoslavije izražena želja, naj bi se protestantski škof in z njim sedež protestantske cerkve preselil iz Zagreba, kjer je sedaj, v Beograd ali Novi Sad, ker je večina protestantov v naši državi naseljenih v Vojvodini. Zagrebški listi niso zadovoljni s to namero in zatrjujejo, da jo tudi velik del protestantov odklanja in da dobiva protestantski škof dr. Filip Popp vsak dan številne dopise, ki zahtevajo, naj ostane sedež protestantske cerkve še dalje v Zagrebu. Kaj je res na stvari, se bo šele pokazalo. Tržaška škofija je končno dobila škofa Po odstopu prejšnjega škofa dr. Alojzija Fogarja že tri leta izpraznjena tržaška škofija je bila sedaj oddana. Za škofa je papež imenoval reškega škofa Antona Santina. Novi tržaški škof je doma iz Rovinja v Istri. Star je 42 let. Med vojno je kot begunec živel v Mariboru in je tam končal svoje študije, bogoslovne študije pa v Stični, kjer je bil 1. 1918 posvečen v maš-nika. Služboval je potem v raznih krajih Istre, leta 1933 pa je bil imenovan za škofa na Reki in sedaj za škofa v Trstu. Škofovski ukor »Hrvatski straži" Zagrebška »Hrvatska straža«, ki velja za glasilo hrvatske duhovščine, se številko za številko prepira z Vilderjevo »Novo ri-ječjo«, čeprav oba lista zatrjujeta, da služita politiki dr. Mačka. V vidno škodoželjnostjo poroča sedaj »Nova riječ« baje iz docela zanesljivega vira, da je bilo »na nedavni konferenci jugoslovenskega katoliškega episkopata v Zagrebu govora tudi o pisanju »Hrvatske straže«. Slišale so se celo zahteve, naj se ta list ustavi. Končno pa je bilo sklenjeno, da bo za enkrat samo posvarjen«. »Nova riječ« se nadeja, da jo bo »Hrvatska straža« sedaj nehala zmerjati. Bojimo pa se, da bo bridko razočarana. „Iz laži v laž" Pod tem naslovom piše »Samouprava«, službeno glasilo JRZ: »Znana prestolniška kuhinja intrig in laži je vrgla te dni v Vojvodino letak, sli-čen znanemu zagrebškemu letaku. Našli so se naivni ljudje, ki so verovali, da bo kdo nasedel laži o »finančnem bojkotu« Zagreba. Stvar pa je končala tudi to pot s popolnim neuspehom naših strankarskih nasprotnikov, ki mislijo, da morejo v kaki pokrajini države servirati intrige in laži, ki jim niso uspele v drugi pokrajini, čeprav je atmosfera tam bolj povoljna za take eksperimente.« Pokojni dr. Ivan Lah leži od sinoči na katafalku v Narodnem domu Ljubljana, 19. maja. Ko so sredi tihe, skromne Društvene ulice v vodmataketn okraju — to je eden tistih predelov našega mesta, ki se nahaja tik razgibanega vrveža v središču, a se vendar že uvršča v pokrajino, ki s travniki in polji pa s kmečko tišino sega od gora do sem — jele trume prijateljev ta znancev, spoštovateljev ta učencev pisatelja dir. Ivana Laha romati k njegovemu poslednjemu ležišču Začasno so ga položili na posteljo v pritlični sobi, v kateri je prebijal toliko dragocenih, ustvarjanju ta borbi posvečenih ur svojega življenja. Prijatelji in znanci so mu nanosili na kupe cvetja in vencev ,a med najlepšimi sta bila venca Jci sta ju poklonila senator dr. Kramer s soprogo ta pa profe-sorsld zbor z mestnega lieeja, katerega delaven ln vzpodbuden član je bil dr. Lah dolgo vrsto let. Na mrtvaški postelji je počival tudi venec, ki sta ga nepozabnemu soprogu ta očetu darovala v zahvalo in spomin žalujoča gospa vdova ta Sinček. Dopoldne je akad. kipar prof. Sever posnel pokojnikovo. posmrtno masko. Poleg Narodne tiskarne, ki ji je b® dr. Ivan Lah od nekdaj drag sotrudnfk, aaj je natisnila lepo vrsto njegovih del, je žalni prapor izobesila tudi Slovenska Matica, ki p je bil pokojnik dolga leta dela-! ven član in odbornik, Tiskovna ladruga pa je uredila posebno izložbo z njegovimi zbranimi deli in Bucikovim portretom. Ko ; je padel mrak, je avtofurgon mertnega I pogrebnega zavoda prepeljal krsto % njegovimi zemskimi ostanki v Narodni dom, kjer so že v popoldanskih urah v avli pripravili vse potrebno, da bo dr. Ivan Lah poslednje ure svojegi bivanja med nami prebil pod streho palače, ki je bila od nekdaj simbol našega narodnega tn kulturnega obstanka Tam so ga položili pod baldahin iz težkega, črnega žameta, med zelene oleandre, vence ta prižgane sveče, da ga v petek ob 15. uri prepeljejo k Sv. Križu. Trenja med dalmatinskimi mačkove! Včeraj smo v posebnem člančiču opozorili na naraščajoča nasprotstva med pristaši bivše HSS in bivše SDS v Dalmaciji. Da povzroča razdor skrbi tudi zagrebškemu vodstvu, ja razvidno že iz tega, ker je glavno glasilo dr. Mačka. »Hrvatski dnevnik«, posvetilo razmeram v Dalmaciji kar dva zaporedna uvodnika Prvega smo zabeležili že včeraj, v drugem pa hvali list ostri nastop poslanca Tomašiča proti splitskemu voditelju bivše SDS dr. Leontiča Obenem zatrjuje »Hrvatski dnevnik«, da postopa dr. Leontič na lastno pest in da ga zagrebško vodstvo njegove stranke ne krije. Po mnenju »Hrvatskega dnevnika« so si zagrebški voditelji bivše SDS na jasnem, da politika, kakoršno si zamišlja dr. Leontič, ne bi mogla voditi k uspehu. »Hrvatski dnevnik« istočasno napada tudi splitskega kanonika dr. Pilepiča, ki je v svoji znani brošuri napisal, da mora hrvatska duhovščina vedno ohraniti možnost obnove lastne katoliške stranke, ker od HSS ne more pričakovati nič dobrega. »Hrvatski dnevnik« 'se čudi. kako se je mogel najti katoliški duhovnik, ki napada HSS. »Ako bi sledila kanoniku Pilepiču tudi ostala hrvatska duhovščina, bi se povsem odrekla svojemu ljudstvu. Nihče ne more trditi, da bi mogla peščica duhovnikov in v katoliških organizacijah organiziranih laikov bolje braniti svobodo vere, kakor pa HSS. Moč posebne katoliške stranke med Hrvati bi bila mnogo prešibka Katoliška cerkev išče kompromisov celo s svojimi nasprotniki in zato tem lažje živi v slogi s HSS, ki blagoslavlja svoje zastave v cerkvah.« Dr. Leontič ni hotel ostati na dolgu z odgovorom poslancu Tomašiču. Predvčerajšnjim je imel v Splitu sestanek svojih somišljenikov. Najprej je ostro zavrnil zahtevo, naj bi bila SDS v bodoče samo organizacija prečanskih Srbov. Nato je že kar odkrito napadel zagrebško vodstvo mačkovskega pokreta. Med drugim je rekel: »Ne moremo se in ne bomo se mogli sprijazniti, da bi se vodila politika samo od zgoraj navzdol. Poslanec Tomašič je ▼ svojem govoru sicer poveličeval demokracijo. v isti sapi pa je dejal, da more obstojati v hrvatskih krajih samo HSS Zahteval je torej za HSS monopol in se izrekel za totalitarni princip, ne pa za demokratsko načelo svobodne opredelitve. Totalitarni princip pa ni v skladu niti x duhom, niti z naslovom HSS.« Bolgarski zadružniki v Beogradu Beograd, 19. maja o. Jutri zvečer bo prispelo v Beograd 24 zastopnikov bolgarskega zadružništva ki se bodo udeležili skupščine jugoslovensko-bolgarskega instituta, na kateri bodo razpravljali o mnogih načelnih vprašanjih, ki se tičejo jugoslovenskih in bolgarsikih zadružnikov. Opijska konferenca v Ženevi Beograd, 19. maja. p. Dopoldne je prispela v Beograd turška delegacija, ki potuje v Ženevo na opijsko konferenco. Takoj po prihodu je odšla v prostore Prizada, kjer se je sestala z našimi delegati, s katerimi je razpravljala o skupnem nastopu na ženevski opijski konferenci, ki se bo pričela 24. t m. —MBSFB5m-i-r—i -i_____■ smm Tožba starega radičevca o »jugoslovenskih narečjih" Med najstarejšimi člani radičevske HSS je Luka Lovrekovič, intimen sodelavec pokojnega Stjepana Radiča Mož je kljub svoji visoki starosti še vedno zelo aktiven in je osnoval nedavno v svoji občini tudi podružnico »Seljačke sloge«. Nič kaj pa ni zadovoljen z razmerami v svoji stranki, zatekel se je zato v tednik »Dom«, ki ga izdajajo nekateri nezadovoljni radičevci :'n je v njem med drugim napisal: V programu naše stranke je rečeno, da mora delati vsak pristaš za napredek stranke in kmečkega ljudstva. Prepovedano je dalje po programu sovražiti politične nasprotnika in jim škodovati. In kako je danes? Danes je težko najti pravega pristaša HSS, ki se ravna m dela po programu HSS. Monopol na vodstvo HSS so prevzeli ljudje, ki se niso prav nič strinjali s programom stare HSS in deloma živega Stjepana Radiča, temveč so mu nagajali, kjer so le mogli. V vodstvo sreskih in krajevnih organizacij HSS ne bi smeli prihajati ljudje, ki niso vredni zaupanja hrvatskih kmetov. Zal pa je danes ravno ? takih vse preveč v vodstvu stranke.« [ Gradbena delavnost v Zagrebu Zagrebški listi objavljajo statistiko o novih stanovanjskih zgradbah v Zagrebu. Pri tem tožijo, da je gradbena delavnost v upadanju, zlasti kar se tiče večjih zgradb. V treh letih od 1935. do 1937. so v Zagrebu zgradili 3581 novih stanovanj s 6244 sobami. Kakor te številke kažejo, se po ogromni večini gradijo mala enosobna in dvosobna stanovanja, ker povprečno na eno novo stanovanje ne odpadeta niti dve sobi. Kljub temu razmeroma velikemu prirastku stanovanj tožijo listi, da še vedno stanuje več ko polovica zagrebškega prebivalstva v prenapolnjenih stanovanjih. Za nove stanovanjske zgradbe je bilo v teh treh letih porabljeno 258 milijonov dinarjev. Preganjanje pravoslavne duhovščine v Rusiji Kakor je razvidno iz poročil sovjetskih listov se je začel v Rusiji nov val pritiska na pravoslavno cerkev in pravoslavno duhovščino. V zadnjem času je bilo na novo aretiranih sedem metropol i tov in škofov ter preko 20 višjih duhovnikov. Koliko je aretiranih duhovnikov po deželi, ni znano. Aretirane škofe in duhovnike dolžijo sovjetski listi, da so snovali »protrirevoJucio-name zarotea im izvajali protiboljševiško propagando. V greh jim tudi štejejo da so si prizadevali rešiti zadnje teološke akademije na sovjetskem področju. Pol stoletja ze deluje CMD, darujmo Še za pol stoletja i Natečaj o sprejemu v višjo pedagoško šolo Beograd, 19. maja. A A. Razpisan je natečaj. po katerem se sprejme za šolsko leto 1938^39 v prvi letnik višje pedagoške šole v Beogradu v odseku za pripravo rr»e-ščanskošolsikih učiteljev 70 slušateljev in sicer: v prvo sikupimo (nacionalni predmeti) 5 slušateljev, za drugi letnik prve skupine za nacionalne predmete 5 slušateljev, v drugo skupino (tuji jeziki) 5, v tretjo skupimo (prin-odopisje) 15, v četrto skupino (matematilka-fizika) 20, v peto skupimo (tehnična) 10. v šesto skupino (gospodarstvo) 15; nadalje 20 slušateljev v odsek za pripravo učiteljev na šolah za defektne otroke in 20 v odsek za pripravo šolskih nadzornikov. — V prvi letnik višje pedagoške šole v Zagrebu se sprejme v odsek za pripravo meščamsko-šolskih učiteljev 70 slušateljev im sicer v prvo skupino 5, v drugo 5, r tretjo 15, v četrto 20, v peto 10 in v šesto 15 slušateljev. Iz gozdarske službe BeogTad, 19. maja. AA. Napredoval so: za gozdarskega svetnika v 4/2 pri gozdarskem oddelku banske uprave v Ljubljani inž. Milan Pichler, za višjega pristava 7. skupine pri sreskem načelsbvu v Vrbov-skem inž Mijo Babič, za višjega pristava 7. skupine v Krškem inž. Franc Viratk, za višjega pristava 7. skupine pri gozdarskem oddelku banske uprave v Ljubljani inž. Stanislav Karnc, za višjega pristava na Rabu inž. Nikolaj šepec, za višjega pristava 7. skupine v Murski Soboti inž. Rado Zupančič, za višjega pristava v 7. skupini pri ba.nski upravi v Ljubljani tož. Stanko Sotošek. — Prestavljena sta za višjega pristava 7 Skupine pri sreskem načelstvu na Sušaku inž. Avgust Horvat, ki je bil doslej v Delnicah, in za višjega pristava 7. skupine ter šefa goedarstee uprave v Glini inž. Aleksander Novak, doslej v Virgimmostu. Tekma za Davisov pokal Zagreb. 19. maja. a,Danes je bik) žrebanje za teniško tekmo za Davisov pokafl med Anglijo in Jugoslavijo. Angleži 90 določi® za tekmo v singlu Buttlerja in Shayesa, ihl si pa Punčeca in MEtiča. Tekmovalca sa tekmo v doublu bodo določeni komati talk pred i sto. Bržkone bosta v doublu izmed Angležev nastopila zopet Buttler ta W1ide, med naših pa Kukuljevič ta Mitič Žreb je določil da tekmujeta v petek Buttler ta Mitič, zatem Shayes in Punčec, v nedeljo Sha-vee im Mitič, nato pa Buttder in Punčec. V soboto bo tekma v doublu. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Več zračnih depresij se pomika od Španije preko srednje in severovzhodne Evrope. Ta nizki zračni pritisk razdvaja mrzli zračni val, ki prihaja od severa in pokriva severno ln zahodno Evropo. V jugovzhodni ln vzhodni Evropi prevladuje suhi zrak, Id je precej topel. Na področju nizkega zračnega pritiska prevladuje oblačno vreme z dežjem, jasno pa je v vzhodnih predelih Evrope. Toplota je padla povsod na evropski celini razen v Rusiji in jugovzhodni Evropi. V Jugoslaviji je oblačno z dežjem v zahodni polovici države, kjer je temperatura padla Delno oblačno in še precej toplo vreme prevladuje v vzhodnih ta južnih krajih. Najnižja toplota Plevlje 4, najvišja JaSa Tomič 30 C. Zemunska vremenska napoved: Po večini oblačno vreme v vsej državi. Dež ta nevihte, v nekaterih krajih možnost toča. Toplota se podnevi ne bo dosti spremenila, noči pa bodo nekoliko hladnejše. Zagrebška: Vetrovno, ponekod bolj vedro .drugod bolj oblačno. Dunajska: Večinoma Oblačno ta dežev«-no, najprej južni vetrovi, kasneje najbrž« «dor htedaeffqg» eareariK^rinaga Naši kraji in ljudje Srednjeveški zaklad sredi Maribora Na Glavnem trgu so Izkopali denar in keramiko Maribor, 19. maja. Ko so danes dopoldne delavci, zaposleni pri kopanju temeljev za novi avtobusni kolodvor na mariborskem Glavnem trgu prišli na kraj nasproti Bergovi oziroma Osetovi hiši. so opoldne približno v globini 1.20 m opazili, da se je med zemljo nekai zasvetilo Videli so takoj, da gre za stare novce. Izkopali pa so tudi manjše in večje razbitine starih steklenic, vaz, svečnikov in drugih predmetov, človeške koct* in celo čeljust z zobovjem. O tej zanimivi najdbi so takoj obvestili arirvarja prof Frana Baša. ki je odredil konanje v smeri proti Dravi Na Glavni trs ie prišel tudi znani mariborski nu-mi7matik inž Baumgartner Ugotovil-' so. da izvirajo najdeni srebrni novci ki jih be Friderika T.ppe^a Med novci jih je nekai oglejskega izvora Novci pri-Hein v numizmatično 7birko mestnega mu-zeia V isti globini so našli tud5 o^tal«3 premete ki so jih po nalosru prof Baša prav tako spravili v tnkaišnii rmi^ej nnnašnje naidbe na Glavnem trrikli"čenim nokonališčem Domnevajo. da bodo z nadaMniim kopanjem v smeri proti Dravi našli še dragocene predmete ki bodo mnogo pripomogli k nadaliniem" podrobnem" raziskovanju zgodovine Maribora v srednjem veku v tem središču židovstva Posekani gozdovi ostajajo nszasafeni Konjiški okraj kliče po pogozdovanju goličav Dravinjska dolina, v maju. Slovenjekonjiški okraj je zelo porasel z gozdovi, tako da ga moramo prištevati med najbolj gozdnate v banovini Gozd pokriva okoli dve petini površine Ze Pohorje samo je ena sama gozdnata pokrajina, ki hrani neprecenljive zaklade v smrekovem, jelovem in v manjši meri tudi bukovem lesu. Ustrezno razsežnosti gozdov se je v naši dolini razvila lesna trgovina, ki je na zelo visoki stopnji, tako da jo moramo prištevati med najvažnejše panoge našega gospodarstva. Lesna podjetja so se v povojnem času razvila do zavidljive višine Taka podjetja so v Ločah pri Poljčanah. Slov. Konjicah. Oplotnici, Zrečah in tudi na Stranicah. Lepo je lesna trgovina razvita tudi v Vitanju. Manjše žage so skoro v vsaki večji vasi Dravinjske doline Ob gornjem toku Dravinje, Oplotnice in Hu-dinje pa se vrsfi žaga za žago. Te so po večini kmečka last Celotno število žag znaša preko 100. kar najlepše prikazuje velik obseg lesne trgovine, hkratu pa tudi velik pomen, ki ga ima pri nas les. Napredek lesne trgovine pozdravljamo in želimo njenega vsestranskega razmaha. Nasproti temu razveseljivemu dejstvu pa nastaja vprašanje, ki bo tem težavneje rešljivo, čim dalje se bo odlagalo. To je vprašanje nadaljnjega sekanja in pogozdovanja Najbolj so pri tem prizadeti kmečki gozdovi, ker graščinska uprava, ki je lastnica ogromnih kompleksov, opravlja pogozdovanje sleherno pomlad V kmečkih gozdovih pa ostane vprašanje zasaditve goličav po posekanju nerešeno, kar lahko ima v doglednem času zle posledice za vse kmečko gospodarstvo. Kmetje so svoje gozdove v dolini in še zlasti na Pohorju ze'o razredčili Ker je Pohorcem les edini vir dohodkov, ne bodo prvi potomci teh gospodarjev mogli dobiti od nikoder denarja V pohorskih hribih bo. če izginejo gozdovi, nastala prava gospodarska revo- Veterinarski inšpektor Anton Korošec 70 letnik Danes bo praznoval v Kranju sedemdesetletnico svojega rojstva priljubljeni in spoštovani veterinarski inšpektor g. Korošec Anton. Jubilant se je rodil 20. maja L 1868. v Drakovcih pri Mali Nedelji. Študiral ie gimnazijo v Ptuju in visoko so/o na Dunaju. V Kranj je prišel 6. januarja L 1893. kot državni veterinarski referent pri sreskem načelstvu. Hkratu je prevzel tudi posle mestnega veterinarja. Pred tem je služboval v Železni Kaplji. Naš slavijenec te je tidejstvoval polnih 45 let na svojem položaju v Kranju. Šele pred neka) leti je nastopil zasluženi pokoj. Jubilant je značajen in kremenit mož, ki je hodil zmerom svojo ravno, začrtano pot. Je še vedno čvrst in šegav, da bi mu ne prisodili sedmih križev. Naš slavijenec je mestu in vsemu okraju vedno le koristil kot strokovnjak v svojem poklicu. Bil je dalj časa tudi občinski odbornik. Mestna klavnica v Kranju, ki je zelo moderno urejena, je bila sezidana pod njegovim nadzorstvom in po njegovi zamisli. Tako vzoren, kakor je bil v službi, je tudi kot družinski oče. S svojo ljubljeno ženo Mici, rojeno Krisperjevo, je lepo vzgojil tri otroke, izmed katerih najstarejši Zvonko. je davčni uradnik v Celju, hčerka Slavica je poročena s sreskim načelnikom dr Tekavčičem v Laškem in najmlajši sin Hubert je sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru. Priljubljenemu in zaslužnemu g. inšpektorju želimo ob sedemdesetletnici še mnogo, mnogo let trdnega zdravja in zadovoljstva/ lucija, ki bo kmete docela strla Na Pohorju si ni mogoče misliti kmeta brez gozda, preveč trdno je njegova usoda povezana z njim. Treba bo zato poskrbeti, da se v bližnih letih goličave zasade Ker kmetje sami tega ne zmorejo, naj jim priskoči na pomoč država Na to, kar bo samo zraslo, se ne sme nihče zanašati. Vzrok tolikšnega sekanja je težavno gospodarsko stanje. Dolgovi in domače potrebe, često tudi prehrana zaradi slabih letin, narekujejo prekomerno sekanje. Kmetje so prisiljeni tudi za najslabšo ceno prodajati les. Kaj bi bilo danes, če bi bili že predniki posekali te lesne zaklade? Kar zamisliti si ne moremo, kakšna stiska bi bila pri nas, če'bi ne bilo lesa Spričo velike vloge, ki jo je pri nas zmerom imel les, moramo napeti vse sile, da se naša pokrajina ne izpremeni v kraški svet in da bo gospodarstvo našega kmeta tudi v bodoče brez skrbi naslonjeno na les Pogozdovanje goličav je pri nas veievažna naloga, ki se ne sme odlašati. Na obisku pri gospe Olgi Schreinerjevi Celje, 19. maja. V Sv. Juriju pri Celju, ljubkem trgu. ki je zdaj v maju sredi svojih sadovnjakov in mladega gozdnega zelenja ves podoben koščku paradiža, tu v Sv. Juriju domuje s svojima hčerkama učiteljicama Ljudmilo in Stanko blaga gospa Olga Schreinerjeva. Danes je potrkalo pri njej že osemdeseto leto, ki nas uboge zemljane, če nas že sreča, najde betežne in nejasno zazrte v svet. Gospa Schreinerjeva pa je iz drugačnega kova. Dobrotne njene oči polni še vedno vesel sijaj in sklonjena nad finim vezenjem ali okusno izbrano knjigo niti ne potrebuje naočnikov. A ko ugaša večerna zarja in se v duši dviga nežen spomin, sede majka za klavir in že zazveni večno lepa narodna pesem v njenem domu. Pa prideš, potrkaš, prestopiš prag in vsa toplina, vsa gostoljubnost plemenite žene te objame. In sedeš z njo v kotiček kraj okna, že se beseda odziva besedi, že tke njen spomin čudovito jasne podobe iz zlatih dni mladosti. »Tam v Metliki sem se rodila.« »V Metliki? Poznam jo. Bila sem tam med počitnicami.« Njene oči se zaiskre: »Kaj ne, da je lepa? Deset let mi je bilo, ko sem jo zapustila. Pa bi jo tako rada še kdaj videla.« »Lepa je. V ozadju Gorjanci ...« »Da, da! ...« »študirali pa ste v Ljubljani, kaj ne, gospa ?« »Da. Tedaj je bilo učiteljišče tretje leto odprto. Bila sem med prvimi učiteljicami, ki so tam maturirale.« In vzame album z mizice ter poišče med listi:« Glejte, moja maturitetna slika. Ali me najdete?« Motrim njeno lice in preletim nato s pogledom skupino deklet na sliki — sami mladi obrazi. Gospa Schreinerjeva se nasmehne: »Je težko, kaj ne? Poglejte tja na steno. Po tisti sliki, ki je bliže onim letom, me boste morda spoznali.« Res, po oni afDd )o sporaam tudi na maturitetni: — mladenko s velikimi, temnimi očmi, vso svežo, vso zdravo, potno vere v pot, ki gre r neznano bodočnost. »Službovala sem ▼ Krškem«, pravi. »Tam sem se tudi seznanila s Henrikom Schreinerjem. Poročila sem se z njim in pustila učiteljevanje. Odtlej sem vso svojo ljubezen do učiteljskega poklica prelila v sodoživljanje moževega dela. Bilo je lepo.« »Razumem. Saj je vsakdo cenil odličnega pedagoga, ljubega tovariša, vrlega narodnjaka — profesorja Schrelnerja,« »Takrat je človek bil še tako mlad.« »A zdaj je v vas bogastvo zrelosti in spoznanja,« »Vse pride.« »Da, vse pride! Mnogo je težkih dni, a včasih vendar zašije vmes tudi kaka svetla lučka, kaj ne?« Ljubeče nagne gospa Schreinerjeva belo glavo in se nasmehne: »Moja svetla lučka je moja vnukinja Eva.« »Saj res, hčerkica vašega sina.« In vidim, kako je od notranje svetlobe obraz stare gospe ves jasen, pa mi tiha, prisrčna želja vre iz duše: — karkoli še pride, naj bo s teboj dobro, kakor si ti vsem dobra, blaga žena! S. L P. Fordova karavana v Ljubljani Ves dan se zbirajo gledalci in morda tudi kupci ob dolgi karavani odličnih Fordovih vozil Ljubljana, 19. maja. 2e dva dni zbuja Fordova karavana na Kongresnem trgu največjo pozornost Ljubljančanov. Razstavljenih je več tipov luksuznih in tovornih avtomobilov in avtobusov, ki jih izdelujejo v veliki Fordovi tvornici v Kolnu. 3500 delavcev sestavi tam dnevno 150 najlepših in najmodernejših vozil. Kongresni trg je ves dan poln ljudi, ki jih vabi deloma pogled na krasna vozila, deloma pa zvočnik, ki je postavljen v enem izmed avtomobilov. Zelo zanima gledalce prvi voz, tip iz leta 1904., to je eden tistih, ki so se prvi pojavili v Evropi. Takrat ni zbujal nič manjše radovednosti zavoljo svoje čudne oblike, kakor jo zbuja danes. Saj je s svojo čudno streho, blatniki in kolesi bolj podoben kočiji kakor pa avtomobilu. Zraven tega primitivnega dvocilindrske-ga vozila pa stoji kot najzgovornejša ilustracija razvoja tehnike eleganten, novorojeni »ford« z osmimi cilindri. Cene naj- lepšim vozilom so okoli 80.000 do 90.000 dinarjev, med tem ko stane majhno vozilo, ki je tudi zastopano v karavani, 50.000. Karavana je prišla iz Kblna in bo jutri krenila proti Zagreba. Nova dognanja o grehih Cirila Stebana Poleg vlomov in tatvin ima na vesti razne pustolovščine Radeče, 19. maja. Preiskava glede roparja in vlomilca Cirila Stebana, ki so ga zajeli po vlomu v Mlinšah pod Sv. Goro, je spravila na dan, da je zagrešil Steban kakih 50 vlomov, tatvin in ropov. Na letošnji veliki četrtek je izvršil posebno izdaten vlom pri vdovi Mariji Klančarjevi na robu šentjanške fa-re na Dolenjskem. Z njim sta bila pajdaš Sajevic iz Trbovelj in posestnik Starina iz Jelovega. S Starino se je^ Steban seznanil v radeških zaporih, ko je bil aretiran zaradi vloma v Hrastniku, kjer je odnesel nekaj blaga, ur in denarja. 2e takrat, pred letom se je izdajal za Karla Jekoša Pod tem imenom je bil tudi iz Radeč izročen novomeškemu sodišču. Ko je prestal kazen je nadaljeval z vlomi in je oddajal del plena svojemu znancu Starini, ki domuje v skritem naselju. Tam je bil tudi storjen sklep za razne vlome in tatvine v okolici Radeč in St. Janža. Starina je dal potrebna pojasnila.- Tako s® pred letošnjo veliko nočjo sklenili, da obiščejo vdovo, posestnico Marijo Klančarjevo, ki prejema pokojnino za možem in ima tudi precej posestva. Starina je sodil, da premore vdova najmanj 80.000 din prihrankov. Vlomilska trojica je izdelala natančen načrt vloma. Sajevic si je preskrbel železniško uniformo in se je napotil k vdovi. Govoril je, da bi njegov oče, bogtft in ugleden mož, rad kupil njeno posestvo. Uniforma je ljudem še vedno najboljše priporočilo, da imaš pred seboj poštenjaka. In tako sta se železničar in vdova dogovorila, da se sestanejo na veliki četrtek ob 9 pred farno cerkvijo v Št. Janžu, da se dogovorijo glede prodaje posestva. Na veliki četrtek se je vdova res praznično napravila in odšla v dolino. Čakala pa je zaman. Od nikoder ni bilo prijaznega železničarja in njegovega očeta. Za- 2 dni razprodane predstave DOKAZUJEJO JASNO, DA JE USPEH FENOMENALNEGA velefilma »1 The Hurricane" ORKAN V glavnih vlogah najlepša filmska zvezda na svetu Dorothy Lamour KINO UNION, Tel. 22-21 TUDI V LJUBLJANI POPOLN ! Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri Film se bo predvajal v Ljubljani le še par dni, ker ga moramo poslati v druga mesta, kjer istotako že težko čakajo nanj. Pohitite tedaj ta oglejte si ga še danes! Vstopnice si omislite v predprodaji! Oni, ld trpe na bolečinah v sklepih postajajo okoreli in negibni Zanemarjen rcrmatizan afi nezgod« ao testo vzrok okorelosti sklepo*. Da bi otrple žile m mišice popustile. je potrebna toplota, ki globoko prodre. To dajo topli bazeni, sezidani direktno na vrelcih Pieitanega, ▼ katerem postane vsaka kretnja radost za. bolnika. Pridite tudi Vi to leto T kopališče PIEŠTANY ▼ dolini Vab«, kjer viada mir. Hotel s pensiooom od Kč "»O.- a X zdravnikom in mul)no kopeljo od Kč 85.-in Ttšje Informacije: Piefeny biro, Beograd. Maršala Pilsudskog 22. skrbi j ena se je vrnila domov in Je našla v hiši pravcato razdejanje. Kakor seje zdaj ugotovilo, je Steban v odsotnosti vdove utrl okno, splezal v hišo m odklenil pajdašema vežna vrata. Preiskali so vse Šobe, omare in skrinje. Zeljenih 80 jurjev niso našli, a vendar je bil plen izdaten: pobrali so več tisoč dinarjev v stotakih, nekaj zlatnine, obleke in perila, da so plen kar težko nesli. Orožniki so zaman iskali vlomilce. Zdaj je orožniška patrulja povedla Cirila Stebana na vdovm dom In res je Steban krivdo priznal Ko je izpovedal podrobnosti, kako so vsi trije stikali po hiši in odnašali plen, se je vdova Klan-čarjeva tako razburila, da je popadla sekiro prislonjeno v kotu. Orožniki so le s težavo pomirili 751etno vdovo, da se m maščevala nad brezvestnim vlomilcem ki ji je odnesel prihranke. Orožniška patrulja z Vač pod vodstvom komandirja Strajnarja je tudi doznala, da je Steban nedavno prodajal do deželi gramofonske plošče. Očitno si jih je prisvojil na nepošten način. Sled je vodila v neko tukajšnjo gostilno, kjer je Steban prodal nekaj plošč. Tu so doživeli Steban in njegovi spremljevalci nepričakovano srečanje z neko okoliško mladenko, ki tega gotovo vse življenje ne bo pozabila. Steban, ki se je rad izdajal pod tujimi imeni, je z omenjeno mladenko navezal razmerje kot Slavko Dimitrijevič iz Zagreba, lastnik večje brivnice, ki ima 4 pomočnike in dve frizerki. Seveda ji je obljubljal zakon, češ: »Ce me ne boš poročila, bom skočil v Savo«... Nato je dekle pristalo na sestanek v omenjeni gostilni, kjer naj bi se domenila glede poroke, nakar bi dekle odvedlo svojega zaročenca k staršem. Toda tisti dan, ko je prišlo dekle na sestanek, so orožniki ravno pripeljali Stebana uklenjenega v gostilno, kjer je dekle sedelo v kotu in čakalo zaročenca. Ko je uklenjeni Steban stopil v gostilniško sobo in ugledal dekle, je komaj še izustil: »Poglej, kakšen prihajam!« ... Dekle pa se je od strahu in sramote skoro onesvestilo... Ciril Steban je sam izpovedal, da se je klatil pod tujimi imeni tudi v Mariboru, Celju in drugod. Kadar si je nabral denarja od tatvin in vlomov, je hodil v gosposko družbo in se je izdajal za lesnega trgovca ali pa za trgovca z mešanim blagom z dežele. Največkrat pa se je predstavil za Karla Jekoša. Preiskava je ugotovila, kako je prišel do papirjev na to ime. Lani nekoč je vlomil s Sajevicem v Knezdolu pri Trbovljah. Na premožni kmetiji sta odnesla nekaj obleke, blaga, ur, zapestnic, pa tudi denarja V žepu suknjiča je hašel Steban delavsko knjižico in druge listine na ime domačega hlapca Karla Jekoša. Letnico je v knjižici ponaredil iz 1917 v 1914. nakar jo je opremil še z novimi dodatki in spričevali. Na svojih vlomilskih pohodih je nabral še nekaj štampiljk in si je lahko kar sam izstavil lepa spričevala. Tako ima med drugim lastno potrdilo, da je izprašan krojaški pomočnik, poštenega in lepega značaja ter sila pripraven za vsakršno krojaško delo, za gospode in dame ... Nadalje si je v knjižici sestavil dvoje potrdil in sicer od strani občine Dramlje in od mlekarske zadruge v Izlakah, kjer je bil pečate pobral ob priliki vlomov. Višek njegove drznosti pa je v tem. da si je pri-bavil celo pečat nekesa sodišča in sodnika. Oboje mu je prišlo v roke. ko je bil kot jetnik zaposlen s pometanjem uradnih prostorov. Seveda je tudi ta dva pečata zlorabljal. Letošnjo pomlad je pripravljal Ciril Steban večjo vlomilsko turnejo. V Hrastniku, kjer je vlomil nedavno pred aretacijo, je odnesel tudi revolver, s katerim je potem streljal na kmete v Mlinčah, ki so mu hoteli onemogočiti beg s plenom. Preiskava se nadaljuje. Zdaj iščejo oblastva pajdaša Sajevica. V ljubljanskih sodnih zaporih je tudi že trgovec Dražič iz Zagreba, ki je kupoval od Stebana pokradeno blago. Nadalje je aretiran posestnik Starina, ki je hranil plen od raznih uspelih pohodov v radeški okolici. Plen je hranil v krušni peči, ki je ni več uporabljal. In memoriam S pokojnim dir. Ivanom Lahom sva se srečala v otroški dobi na Križni gori pri Loža Prišel je s svojimi tam od Bloške planote, jaz s svojimi iz mesta. V daljavi s« je svetlikalo Cerkniško jezero kakor ogledalo in to je nas otroke najbolj zanima-k). V dijaških letih sva se našla v »Ruskem kražoku« pri pokojnem dr. Ljudevitu Jenku na Jurčičevem trgu. Bil je najboljši učenec, izmed deklet in žena pa Poljakinja gospa Glowacka, s katero sta se pred poukom že kar po rusko pomenkovala, kar drugim še ni biilo dano. Takrat je pohajail šesti gimnazijski razred. Leto nato je zbral okrog sebe dijake, o katerih je bil glas, da pišejo in pesniku jejo. To so bili: Joža Bekš, Rudolf Dostal, Pavel Flore, Maksiirn Gaspari, Jože Kersnik, pokojni Fran Medic in nekaj drugih, ki so polagoma izpadli. Z navedenima dijaki je ustanovil »Literarni klub«, kateremu je bil sedmošolec Ivan Lah duša in središče. Shajali smo se pri Me-dicu v Linhartovi ulici in budno oko šolskih gospodov na-s ni doseglo. Ob sestankih so bili na vrati govori, predavanja, recitacije, pogovori o pesnikih, pisateljih in o književnosti. Ivan Lah je govoril navdušeno fei prepričevalno o Slovencih. Slovanih, slovan-stvu sp-oh *er o veliki Rusiji, kamor se je takratni pansilavizem nagibal. »Literarni klub«, je v svojem pisanem listu priobče-vail duševne proizvode svojih članov, ilustriraj ga je Maksim Gaspari, ki je priob- čeval tudi svoje pesmi. Člani so bili že prej, še bolj pa pozneje navdušeni Slovani, katere je Ivan Lah užiga! za vse, kar bi se dalo in moralo doseči, ako bi se slovanska zavest in izobrazba zanesla do zadnje gorske koče. Zato je treba podrobnega dela med mladino m po njej med narodom. Tako delovanje je bil Lahov ideal. Tisto leto je bil v Ljubljani slovanski časnikarski kongres, kateremu je predsedoval takratni prelait Andrej Hlinka. Ivan Lah je predlagal na seji v »Literarnem klubu«, naj se člani kolikor mogoče udeležijo zborovanj in da klub pokloni predsedniku kongresa spomenico s posvetitam v vezani besedi in z okraski Gasparija, vsi člani naj pa spomenico podpišejo. Tako se je zgodilo in voditelj Slovakov je "bil iznenaden nad tako pozornostjo mladih, z duhom slovanstva prežetih dijakov. V tistih časih je bilo res tre^a možatega poguma za tako zamisel in izvedbo. To je bilo tudi značilno za vso Lahovo pojavo in za fante-študente, ki so z njim stopili na pot Ivan Lah je že kot dijak priobčeval v mladinskih listih ki v časopisih svoje proizvode pod imenom J. E. Rubin in Bogdan. Vse njegovo delovanje v življenju je bilo že v mladosti v njegovi notranjosti, v zavesti in hotenju. Zavedal se je, da je podlaga uspehov pod/robno izobraževalno delo med narodom. Kot visakošolec je zbiral krog sebe dijake in učiiteljstvo in prirejal ž njimi odrske predstave v raznih krajih Začel je v bližini svoje domačije v Šmarju, v Grosupljem, Velikih Laščah, Dobre- poljah in drugod. Predstave so bile vedno dobro obiskane in tako je zanašal izobrazbo med narod. V svojih predavanjih je poudarjal gospodarsko delo. Prvi izmed dijakov je Ivan Lah nosil polhovko, ki je bila prepovedana, kakor pozneje rdeči fes. V polhovki so videJi takratna višji šolski predstavniki nevarnost slovenstva, v drugem nevarnost srbstva. Pozneje je nosi' rusko astraihanko. Lep fant je bil, simpatična pojava z umetniško zavezano črno kravato, s prijetnim organom mehke kraševs.ke-dolen jsike govorice, saj je prišel iz Ilirske Bistrice čez Bloško planoto v Šmarje. aflDBO^SUOUiap apos-z »s os £061 dijaštva v Zagrebu preti madžarski vladi in banu Khuen-Hedervaryju. Dijaki so na Jelačičevem trgu sežgali madžarsko zastavo. A v Beogradu je bila zanetena zarota proti zadnjemu Obrenoviču, slabiču na prestolu. Ivan Lah, ki je takrat bil tik pred maturo, je govoril pritajeno, da je vse to začetek konca suženjskih razmer v Cis-in Translajtaniji in se dalje naprej m da se bližamo dogodkom, ki bodo strnili Slovence, Hrvate in Srbe v eno državo. Saj je ideal in cflj vsakega naroda stremljenje po lastni državi. Tej veri je ostal zvest preko internacije in fronte, vse do smrti Naša Modema ▼ začetku tega stoletja je ustvarjala prehod rt romantike ▼ realistično smer Vzporedno s tem pojavom je šol dijaški preporod in tako sega življenjsko delo Ivam Ladia v prve početke preporod-skega gibanja. V njegovih dijaških letih se je začela mladina močneje vezati, nacio- nalna zavest se je poglobila in širila in le močan, zdrav duh, kakršen je bil v samobitnosti dijaka I vama Laha. je mogel pri-tezati dijaštvo na sebe in na ideje, katere je mzširjevai. Študijska leta na univerzi v Pragi so ga čisto naravno pritegnila v icejni krog dir. T. G. Masairvka ki Kramara. kar je pre-kvaševalo njegovo globoko slovansko dušo, ki je hrepenela po vsem tem, kar je žrvelo že v dailjnovidnostii pesn tkov-prero-kov, pa bodi to naš Prešeren, ali čehosdo-vaški Kollar. Pred vojno si je začrtal krepko pot v bodočnost, toda vojna mu je odmaknila načrte in razdejala njegovo sicer tako čvrsto zdravje. Mnogo je pretrpel Vse prerano se je poslovil od zemlje, katera živi in diha v njegovih spisih, v zelenju poljan, zorečega polja, mičnih vasi, gričev z belimi cerkvicami, gozdov in tistega ljudstva, katerega dušo in srce je poznail do vseh globin sončnih in senčnih strani. V daljavi se je svetlikalo Cerkniško jezero med zelenim nabrežjem in otroci smo strmeli na to božje ogledalo... Tvoje, kakor zrcalo čisto, svetlo življenje je zagrnila koprena smrti, vedno pa bo odgmjen odsev Tvoje bogate duše, Tvojih žrtev, prestanega trpljenja in neumornega plodo-vrtega dela. Skozi okno večnosti bodi pozdravljen v spominu na Tvoja delavna dijaška leta od članov »Literarnega kluba«, kateri Ti bodo ohnmai najčistejši in najlepša spomin. Mara J. Tavčarjeva ijruTRO« št lie 4 Petek, 20. V. 1938. Domače vesti * Dom Ganila Principa. V Sarajevu ie M občni zbor društva »KrajLkiikc, ki je bilo ustanovljeno zaradi tega, da postavi dom in spomenik Gavrila Principa v njegovem rojstnem kraju, v Bosanskem Grahovu. Po poročilih odbora je imelo društvo pri raznih prireditvah lani nekaj nad 118.000 din čistega dobička. Vse društveno premoženje znaša zdaj nad 300.000 din. S tem denarjem bodo začeli v Grahovu gradita doni, posvečen spominu Gavrila Principa. V domu bodo prostori za sokol ske in druge nacionalne organizacije. urejen pa bo tudi muzej Gavrila Principa šn ostalih nacionalnih revolucionarjev iz Bosne. Principov dom to nudil zavetje tudi nižji srednji šolL Odbor upa, da bo dom lahko otvorjen že letoe jeseni ter bo otvoritev združena z veliko narodno svečanostjo. • Praktični učiteljski izpiti eo bili od 12. do 19. t. m. pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani Izpit so napravili naslednji učitelji (ce)«" Buda Stanislav. Sušnik Rudolf, Vegan Marija. Velikonja Marija, Zakrajšeik Nada, Čc&nik Ma«ksimdilijan, Grgič Svetko, Jarec Marijam, Kreiner Štefanija, Križnar Željko, Marjan Sikst in Oblak Marija. • Dijaki s veliko maturo, ki bi radi v jeseni nastopili svoj kaderski rok, naj &e najkasneje do 20. junija t L zglase z maturi-tetnim spričevalom osebno ali pismeno pri poveljstvu ljubljanskega vojaškega okrožja — eoba 16 — v vojašnica vojvode Mišica na Maistrovi cesti. * Podružnica Družbe ®v. Cirila tn Metoda v Kranju je nakazala glavni družbi din 200 za Tomo Zupanov sklad v poča^ ščenje spomina blagopokojne gospe Pranje dr Tavčarjeve. Iskrena hvala! PMMMi MESTNI TRG 24. NOVODOŠLE VZORČASTE SVILE Ogromna izbira od Din 26.— do — • Planinci, pozor! Slovensko planinsko društvo v Ljubljani najtopleje priporoča svojim članom in ljubiteljem lepih planinskih slik, da v čim večjem številu poseti-jo razstavo slik gorske pokrajine in gora znanega planinskega slikarja Eda Derža-ja v Jakopičevem, paviljonu v Ljubljani Razstava bo odprt* do 22. maja dnevno od 9. do 19. ure Oru planinci .ki jim sredstva to dovoljujejo, pa naj stremljenja našega planinca umetnika podpre z nakupom njegovih slik, ki bodo lep okras njihovim stanovanjem. • Uprava državne gozdarske železnice Zavidoviei — Olovo — Kusače bjavlja, da vozijo potniški vdaki po njeni progi Zavioo-viči — Olovo — Han Pijesak po že objavljenem voznem redu s to razliko, da vozijo ti vlaki veak dan v obeh smereh in ne, kakor je bilo označeno v vernem redu. trikrat na teden v vse.« smeri • Himen. V prijazni cerkvi Sv Duh? pri Stari Loki sta se v nedeljo poročila oano-vinski računski inšpektor g. Viktor Grač-ne. in gdčna Valerija Jenko. Priči sta bila ženinov brat Drago Tračner, višji železniški kontrolor, in nevestin brat inž. Slavko Jenko. Poročil ju je staro;oški kaplan g. Karel Vavnik. — V Ljubljani sta se v ponedeljek poročila nadfaktor g. Jože Kra-marič in gdčna Magda Turkova, uradnica TPD, iz mane narodne družine žel inšpektorja g. Tožeta Turka v Ljubljani bivšega dolgoletnega šefa železniške postaje v Litij? Obema paroma želimo mnogo sreče! Pri leRivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke. odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. Oel reg S 01 n 48*-9) * Nenavadna verska svečanost je udo-mačema med židovskim življem, ki prebiva v Biieljini in v vsem srezu. Ta svečanost se obhaja samo enkrat vsakih 50 let. Po 50 letih je bila spet te dni in udeležili so se je vsi v Bijeljini in okolici udomačeni ali pa tam rojeni in zdaj po drugih krajih in celo preko meja naseljem židje. Prispeli so v celih kolonah avtomobilov. Proslavili so »ginizo«, dan pokopavanja starih verskih knjig in molitvenikov. Stare verske knjige, molitvenike in svetinje položijo v 150 loncev in spravijo v 25 velikih vreč ter jih potem zakopljejo v zemljo židovskega pokopališča. Po strogem židovskem verskem predpisu se ne sme uničiti nobena sveta knjiga in zato je treba take knjige in svetinje, preden razpadejo ali se razgu-bijo, slovesno pokopati. Ta predpis strogo izpolnjujejo menda samo še židje v Bijeljini. Redkega praznika se je udeležil tudi nadrabin iz Sarajeva. • Cerkev v službi kontumac% V zemun-skem mestnem parku sta komaj kakih 10 metrov narazen dve stani cerkvi — pravoslavna in katoliška. Obe sta bili zgrajeni za one vernike, ki so bili zaradi kaike boleznd kontumaoirani. Pravoslavno cerkev je zgradil leta 1821. ugledni zemunski občan Toša Apostolov«*, ki je bil velik dobrotnik srbske 'pravoslavne cerkve in revežev. V tedanji dobi je bil Zemun važno prometno središče šn potniki so zanesli v mesto marsikatero epidemijo. Kontumaci so biM zaradii tega na dnevnem redu. Da pa bi tfili tudi kontumaoirani verniki deležni bogoslužja, jim je Apo-irtolovič zgradil v parku posebno cerkev. Katoličani niso hoteli zaostati in so kakih 10 let pozneje zgradili svojo cerkev v ista namene. Katoliška cerkev je dan« 1« redkokdaj odprta, pravoslavna pa je bila prepušča-na Rusom. V pravoslavni cerlkvi sta še zdaj Čemu pa?« je dejal ta. »to je vendar že tec\i oče &*skrb*L* Gospodarstvo Zborovanje gostilničarskih združen] dravske banovine Brežice, 19. maja. V dvorani Narodnega doma v Brežicah je danes po petih letih obstoja organizacije zborovala Zveza združenj gostilničarskih obrti dravske banovine. Udeležba je bila nadvse častna, saj se je zborovanja udeležilo osebno nad 300 članov, med temi 149 delegatov, ki so zastopali 42 včlanjenih združenj. Na večer pred zborovanjem je bil v Narodnem domu uspel družabni večer, ki ga je v počastitev udeležencev priredilo domače združenje, ki letos praznuje 50 obletnico svojega obstoja. Samo zborovanje je poteklo v največji slogi Predsednik g. Ciril Majcen se je vsem številnim udeležencem zahvalil za častno udeležbo, s katero so izkazali zavednost do stanovske organizacije, in je med drugimi toplo pozdravil zastopnika bana sreskega načelnika dr. Krajška in zastopnike Zbornice za TOI. Na predlog predsednika so bile z zborovanja odposlane tudi brzojavke z izrazi udarnosti Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade ta resornim ministrcrm. Vprašanje trošarine in sanacije gostinstva Obračun dela Zveze v preteklem poslo-nem let'.* je podal v jasni, pregnantni obliki predsednik Majcen, ki se je zadržal le pri dveh, trenotno najvažnejših vprašanjih ki jih je zvezna uprava v preteklem letu skušala privesti do ugodne rešitve. To je ureditev pobiranja trošarin na alkoholne pijače in sanacija gostinstva v cilju nadaljnjega razmaha. Z uvedbo novih trošarinskih predpisov je zvezna uprava sicer dosegla nekatere olajšave, ki pa gostinski stan ne zadovoljujejo. Banski upravi ni uspelo onemogočiti šušmarstva, ki se kljub poostreni kon-etroli širi in škoduje gostilničarju, kateremu posveča kontrola večjo pozornost kakor pa šušmarju. Zaradi tega je zvezna uprava ob priliki zadnje skupščine državne zveze pokrenila ponovno akcijo, da bi bila tudi v dravski banovini uvedena pavšalna trošarina. Z nameravano akcijo, s katero bo zvezna uprava z anketo ugotovila pripravljenost ali odklonilno stališče gostilničarjev za prevzem rizika, ki bi nastal zaradi mnogih neugodnosti ob eventualni uvedbi pavšalno določene banovin-sk° trošarine naj bi bila zaključena tudi borba za revizijo trošarinskih predpisov, če se izkaže, da gostilničarstvo dravske banovine ni pripravljeno plačati predvidenih proračunskih trošarinskih postavk, odnosno če se izkaže, da je nadpolovična večina članstva proti uvedbi pavšalne trošarine. Za sanacijo gostinstva je zvezna uprava predložila v preteklem poslovnem letu konkretne predloge na pristojna mesta m je izdelala tudi več alternativ, na podlagi katerih bi se dala izvesti sanacija prilik v gostinskem stanu. Sanacijski načrti so predvidevali razdolžitev. pocenitev kreditov za modernizacijo zastarelih in današnjim prilikam neprimernih gostinskih objektov in končno preskrbo razpoložljivih denarnih sredstev za postavitev prepotreb-nih turističnih objektov. V najkrajšem času je predvideti ustanovitev turističnega fonda za realizacijo prvega dela sanacijskega načrta. Zvezna uprava p«? je na pristojna mesta predložila tudi že dopolnilni nabrit, ki predvideva odstop točilne takse poedinim banovinam; na podlagi teh rednih dohodkov pa bi banovine pri domač;h ienamih zavodih najele posojilo za razdolžitev gostinstva in financiranje turističnih naprav. Delovni program za bodočnost Poleg tega dela je bila vsa pažnja zvezne oprave osredotočena na davčno razbremenitev, ki je najobčutljivejša točka gostinskega poslovanja. Dasi se je po zaslugi zvezne organizacije i- najožjega sodelova- nja s posameznimi davkoplačevalci že mnogo doseglo, vendar ti uspehi gostinskega stanu ne morejo zadovoljiti. Poleg tega dela je zvezna uprava posvečala precejšnjo pažnjo nadaljnji strokovni izobrazbi z agilnim organiziranjem raznih strokovnih tečajev, izrabila pa je tudi lepo priliko v času, ko se pripravlja novelizacija obrtnega zakona, da se predvsem zaščitijo interesi gostinskega stanu z ureditvijo vprašanja podeljevanja gostilniških koncesij, z določitvijo obsega hišnega dela, v kolikor posega v gostilniške obratovalne pravice, z ureditvijo razmerja do uslužbenstva glede delovnega časa in z zaščito neokrnjenosti obstoječih gostilniških združenj v dravski banovini. Z ugotovitvijo, da je bila zvezna organizacija s svojo borbenostjo, požrtvovalnostjo in velikim stanovskim idealizmom marsikateremu članu zadnja in učinkovita zaščitnica, je predsednik v zaključku poročila začrtal program dela v bodočem poslovnem letu. ki obsega sanacijo gostinstva, revizijo obrtnega zakona in pravilno ureditev trošarinskega vprašanja. Kakor predsedniško, so bila tudi ostala poročila uprave sprejeta od zborovalcev z odobravanjem na znanje. Pri volitvah nadzornega odbora je bilo odločeno, naj še prihodnje leto deluje stari odbor s člani Julijem Zupanom, Leopoldom Zupančičem in Franom Kramarjem. Zborovalci so se tudi z veliko večino odločili, da se bo prihodnji občni zbor vršil v Logatcu. S toplim nagovorom, v katerem je poudarjal zasluge predsednika Majcna v času petletnega predsedovanja zvezi se je v imenu vsega članstva zahvalil ljubljanski restavrater Dolničar. Ob tej priliki je g. Majcen prejel lepa darila. Resolucija Soglasno je bila nato izglasovana resolucija. v kateri se zborovalci obračajo na bansko upravo s prošnjo, naj po predloženem načrtu čim prej izvede sanacijo gostinske obrti, posebno z razdolžitvijo in dajanjem cenenih kreditov za modernizacijo gostinskih obratov. Resolucija izraža upanje, da bo za male podjetnike uvedena pavšalna pridobnina z znižanimi banovinski-mi in občinskimi dokladami po predlogu, ki ga je zveza dostavila finančnemu ministrstvu. Banska uprava naj uvede pobiranje banovinske in občinske trošarine na osnovi kontingentiranja po predvojnem sistemu. ki je čuval obojestranske interese. Z obžalovanjem ugotavljajo gostilničarji, da nadzorni organi posvečajo pozornost le kontroli obrtnega točilca, ne zatro pa šušmarstva. Gostilničarstvo vztraja pri svojih predlogih za novelizacijo obrtnega zakona, zahteva priznanje gostilničarstva kot samostojni stan. določitev obsega hišnega reda in pogojev za izdajo gostilniških dovolil. Protestira najodločneje proti načinu podeljevanja gostilniških dovolil, ki ni v skladu s smotrno turistično politiko. Gostilničarstvo nadalje zahteva spremembo uredbe o dokazu strokovne sposobnosti Uredba o strežnem osobju naj uvede obvezno napitnino le za prenočišča v hotelih in pensionih, dnevni konzum pa naj se oprosti obvezne napitnine. Obvezna napitnina naj bo odvisna od volje podjetnika. V najkrajšem roku naj se novelirajo določila za obratovalni čas, ker ga ni mogoče primerjati z delom v drugih obrtih ali industrijskih obratovalnicah. Gostilničarstvo vztraja tudi na današnjem ustroju gostinskih združerj, ker se je izkazal v dravski banovinj za najbolj primernega. Urediti le treba še strokovna gostinsko šolstvo po enotnem načrtu, ki naj ga izdela banska uprava v sporazumu z zvezno gostinsko organizacijo in Zbornico za TOI. Gostilničarstvo tudi izraža upanje, da se bo postopanje upravnih oblasti spravilo v sklad z zahtevami turizma, pri čemer bodo interesi gostinstva najbolje zavarovani. Vprašanje drža*ise intervencije na našem 5Itnem t*Jgll -""ena pšenici je zadnje dni na vojvodinskem trgu sicer nekoliko popustila, kar je očitno posledica raznih vesti o možnosti državne intervencije, vendar je ponudba še vedno slaba. Sele včeraj je prišlo na trg nekaj več pšenice in je cena popustila povprečno za 10 din pri meterskem stotu, tako da se ie v Vojvodini trgovala potiska pšenica po 230 din nasproti 250 din. kolikor je znašala cena ob koncu prejšnjega tedna. Vprašanje državne intervencije z namenom. da se zniža cena. je nadalje aktualno Po beograjskih informacijah bo o tem vprašanju še v teku tedna razpravljal ministrski svet. S formalne strani vprašanje znižanja ali ukinjenja uvozne carine {ki znaša 65 din pri met. stotu), ne bi še prineslo rešitve Ce bi se carina ukinila, tedaj bi še ne prišlo do uvoza, ker je uvoz pšenice pri nas še vedno monopoliziran za državo, in to še iz časa žitnega monopola Nihče razen države odnosno »Prizada« ne bi torej mogel uvoziti pšenice in obstoja torej le možnost, da država pooblasti »Prizad«, da uvozi iz inozemstva določeno količino pšenice brez plačila carine. Pri tem pa nastaja druga težkoča. »Prizad« po svojih pravilih ni pooblaščen, da prodaja pšenico za notranje potrebe države, ker je trgovina s pšenico v notranjosti države rezervirana za privatno trgovino. Zaradi tega bi bilo potrebno, če se vlada odloči za uvoz pšenice, spremeniti tudi uredbo o »Prizadu«, ali pa izdati posebno uredbo, da sme »Prizad« v tem izjemnem primeru prodati uvoženo pšenico interesentom v naši državi predvsem mlinom in vcjnim ustanovam. Zadnja občutna podražitev pšenice v naši državi nam kaže, kako potrebni so pri nas žitni silosi. Ce bi imeli take silose, je verjetno, da ne bi izvozili toliko pšenice, temveč bi jo vskladiščili in ne bi mogla nastati situacija, kakršna je danes. Lanska pšenica je bila deloma slabe kakovosti in smo jo morali čimprej prodati. V nasprotnem primeru bi se lahko pokvarila. ker nimamo primernih naprav za vskladiščenje. Celotni izvoz pšenice iz naše države Je znašal od lanskega 1. avgusta 10.350 vagonov. V glavnem smo pšenico izvozili do konca lanskega leta, že M januarju pa se*je izvoz skoro ustavil ki potem se je naš domači trg docela izločil iz svetovnega trga. V zvezii e koniunike,v*m >Prizada« sfcav-lja beograjski ^Jugoslovenski kurir« vprašanje, ali ima Prisad samo dolžnost, da izvaža pšenico, ali pa tudi dolžnost da poleg izvoza vodi pšenično politiko upoštevajoč interese vsega našega gospodarstva Strokovnjaki trdijo, da je v naši državi še 8000 do 10.000 vagonov, kolikor nam je potrebno za domačo potrošnjo do nove letine. V 6vojem komunikeju »Prizad« nič ne pove o razpoložljivih rezervah, kolikšne so in kje 60. kar bi moral prav za prav vedeti Če nimamo v državi dovolj pšenice, jo fcomo morali uvoziti. Za uvoženo pšenico pa bomo morali plačati svobodne devize medtem ko smo pšenico izvažali v Nemčijo proti plačilu v kiiringu. Ce računamo, da je v naši državi še 10.000 vagonov pšenice, tedaj znaša pri tej količini razlika med tržno ceno in Pri-zadovo oficielno ceno 80 milijonov dan. Prizad ne bi smel lani v jeseni izvoziti tolikšnih količin in bi moral upoštevati naraščajočo tendenco naše potrošnje, zlasti glede na okolnost. da so pri narašča.ioči zaposlitvi in spričo ugodnejšega gospodarskega stania mnogi konsumenti prešli od koruze na pšenico im pšemično moko. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t m. zaznamuje nebistveno povečanje zlatega zaklada, in sicer za 1.0 na 1825.8 mili kuna din (lani ob tem času 1666.0) devize, ki se ne vštejejo v podlago pa so se v drugi četrtini maja skrčile za 39.6 na 356.6 milijona din (lani 744.9). Posojila so nazadovala za 2.1 na 1560.8 (lani 1687.7), in sicer menična za 2.0 na 1314.9, loanbairdna pa za 0.1 na 245.8 milijona din. Postavka raznih aktiv, ki vsebuje, kakor znano, tudi zlato in devize, je v drugi četrtimi maja narasla za 3.2 na 2269.0 milijona dim (lani 1044.1). Ta postavka je danes za 1225 milijonov višja nego pred enim letom in za 238 milijonov višja nego v začetku leta, kar priča, da se celotna rezerva zlata in deviz, skupaj z vrednotami v postavki raznih aktiv, ni zmanjšala, čeprav je postavka deviz izven podlage nazadovala Obtok bankovcev se je v drugi četrtini maja zmanjšal za 45.4 na 5905 9 milijona din (lani 5360.7). obveznosti na pokaz pa so narasle za 34.4 na 2597.0 milijona din (lani 2173.8); pri tem so narasli privatni žirovtii računi za 129.4 na 1586.9 milijona din, naložb£> sbasaie držaroe tAagajaa ia so ee po- večale n 15JJ aa HL8 ariUjom din,___ ko eo se obveznosti na pokaz po raznih računih skrčile u 110.2 na 956 milijonov din. Vrednost zlatega zaklada skupaj t oficielno premijo je znašala 15. t m. 2346.1 milijona din. kar ustreza glede na obtok bankovcev in obveznosti oa pokaz kritja v višini 27-B0«/. (27.55*/« v prejšnjem tednu). Gospodarske vesti = Nora petrolejska drniba »Panonija« be »gradila rafinerijo. Poročali smo ie o novi petrolejski družbi »Panoniji«, ki je bila te dni ustanovljena t delniško glavnioo 6 milijonov din tn si je nadela predvsem nalogo pričeti s poskusnim vrtanjem na desni obali Drave od Osijeka proti Medjimurju. kjer je pričakovati zadovoljivih uspehov, saj so na madžarski strani v bližini tega terena že odkrili dobre izvore nafte. Sedaj poroča beograjsko »Vreme«, da bo družba »Panonija«, pri kateri je država udeležena s 25% glavnice, zgradila ▼ najkrajšem času rafinerijo nafte, in sicer v vzhodnem delu Srbije ob Dunavu. Ta rafinerija bo zgrajena t 6 do 8 mesecih in bo naijprej predelovala romunsko nafto, dokler ne bodo poskusna vrtanja ob Dravi dala pričakovanih rezultatov. Nadalje poroča beograjsko »Vreme«, da so družbi zaradi iskanja nafte dodeljeni tereni v Slavoniji, Hrvatski, ▼ Medjimurju in tudi v Bosni ■= Industrija motorjev v Rakovici, d. d. lijonov din, upravni odbor pa je pooblaščen, da lahko izvede nadaljnje povišanje je zvišala svojo glavnico od 15 na 30 mi-do 60 milijonov. V bilanci za leto 1937. so investicije v Rakovici pri Beogradu izkazane z vsoto 30.3 milijona din, bilančna vsota pa znaša 84.8 milijona din. Družba je imela lani 1.2 milijona din čistega dobička in bo plačala 7°/o dividende. = Plačilni sporazum med Nemčijo in češkoslovaško. Med Nemčijo in Češkoslovaško je prišlo do sporazuma glede razširjenja dosedanjega nemško-češkoslova-škega kliringa na Avstrijo. Do 31. maja bodo veljale v plačilnem prometu z Avstrijo še določbe dosedanjega češkoslova-ško-avstrijskega klirinškega sporazuma. Po 1. juniju se bo promet prenesel na nem-ško-češkoslovaški kliring vendar bodo do 31. avgusta še veljale dosedanje določbe glede plačil za terjatve, ki se ne glasijo na marke. Češkoslovaški dolžniki šilingov bodo nadalje plačevali svoje obveznosti po tečaju 1 šiling enako 5.30 Kč. Za potovanja iz Češkoslovaške v Avstrijo bo dala Nemčija na razpolago posebne potovalne marke po povprečnem tečaju 8 Kč za 1 marko. = češkoslovaška industrija na ameriškem trgu. Nedavno je Češkoslovaška sklenila ugodno trgovinsko pogodbo z Ze-dinj enimi državami. Od te pogodbe si obeta znatno povečanje izvoza. Zato je češkoslovaški Izvozni zavod sklenil poslati na svoje stroške v Zedinjene države zastopnike, ki bodo prevzeli kolektivno zastopstvo češkoslovaških tvrdk. Tako bo imel zavod kolektivnega zastopnika za tekstilno blago v New Yorku, kolektivnega zastopnika za rokavice in steklo v Chicagu itd. = Madžarsko-avstrijski plačilni promet. Med Nemčijo in Madžarsko je prišlo prišlo do sporazuma glede likvidacije ma-džarsko-avstrijskega kliringa Ta kliring bo prenehal funkcijonirati 31. julija. Do tega dne bodo madžarski uvozniki lahko vršili na dosedanji način plačila na podlagi kupčij skih sklepov, ki so bili sklenjeni do 20. maja, kjer se sklep glasi na šilinge odnosno so fakturiram šilingi Po 31. juliju se ves plačilni promet prenese na madžarsko-nemški kliring, vendar bodo madžarski uvozniki, ki dolgujejo šilinge, vršili tudi še po 31. juliju plačila po starem klirinškem tečaju (100 šilingov enako 91 pengov). Prav tako bodo avstrijski uvozniki, ki dolgujejo iz kupčij do 20. maja penge, vršili vplačila po starem klirinškem tečaju (IGo šilingov enako 88.5 pen-ga). = Angleške vojne rezerve živil. Nedavno je angleški finančni minister ob priliki predložitve proračuna razkril, da je angleška viada za »rojno rezervo nakupila velike količine pšenice, sladkorja ir, kitovega olja (kot suvov iie ^a margarino). Sedaj poročn londonski »Dailv Express«, da je angleška vlada v zadnjem času oddala veiika naročila za dobavo mesa. da si tudi v mesu ustvari vojno rezervo (zmrznjeno meso se da v hladilnicah za dolgo dobo vskiadiščiti). Vrednost naročil znaša 3 milijone funtov (preko 700 milijonov din), meso pa bo Anglija uvozila iz Južne Amerike, Nove Zelandije in Avstralije. = Plafilnl promet z Grčijo. Narodna banka objavlja da bilo 12. t. m. v obtoku za 48.3 milijona drahm grško-|ugo«lovenskih bonov (dne 4 maja za 49.2). saldo blokiranih terjatev pri Grški banki pa je znašal 19.3 milijona din 'dne 4 maja 19.7). Borze 19. maja , Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi v privatnem kiiringu ponovno za malenkost podražili Ln so 6e trgovali po 8.95. V zagrebškem privatnem kiiringu je til promet v avstrijskih šilingih po 8 94 (v Beogradu po 8.9o), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.75. Nemški klirinški čeki stanejo v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani 14.50. za konec junija pa v Zagreba 14.4750. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri prijazni tendenci notirala 484 — 484.50 (v Beoeradu je bil promet po 485.25). Zaključki pa so bili zabeleženi v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 92.25 — 03.25. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2415.41—2430.01 Berlin 1752.03 — 1765.91. Bruselj 734.05 — 739.11, Curih 996.45 — 100352, London 216.43 — 218.48, Nevv Tork 4329.75 — 4366.07, Pariz 121.72 — 123.16. Praga 152.49 — 153.30, Trst 228.79 — 231.87. Curih. Beograd 10, Pariz 12.2425, London 21.74, Nevv Torti 437.625, Bruselj 73.65, Milan 23.0350, Amsterdam 242.10, Berlin 175.80, Dunaj 46, Stockhohn 112.15 Oslo 109.30, KSbenhavn 97.10, Praga 15.2750, Varšava 82.70, Budimpešta 86.25, Atene 3 95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote; Vojna Skoda 484 — 484.50, za julij — avg. 484.50 bi., 4°/® agrarne 62.50 — 63.75. 4°7r sever-[ ne agrarne 62.50 dnn., 6»/0 beglučke 93 --i 94, 6% dalm. agrarne 92.25 — 92.75. 1% stabiliz. 93.37 den., 7«/o invest. 99 — 101, 7% Drž. hip. banka 100 den., 7•/« Blair 94.75 — 95; delnice: Narodna banka 7300 dsik, PAB 227 den-, Trboveljska 200 den. 90 — 60. ftečerana Ortjek 130 bL, Oaiječka ljervaorlca 150 den., Isis 20 dan, Dubrovačka 375 — 390, Oceania 600 den. Beograd. Vojna Skoda 484.75 — 485.25 (485.25), 4»/, agrarne 63 den.. 4% severne agrarne 62.50 den., 6»/. begluške 93.50 — 94, 6»/. dalm agrarne 92.50 — 92.75, 7V« tavest 100 den. (100.50), 7% Blair 04.75 — 96.25 (95), Narodna banka 7350 bL, PAB 233.50 den. Blagovna triiSča uro + Chleago, 19. maja. Začetni tečaji: pšenic®: za maj 78.625, za Julij 76.625, za sept 77.375; koruza: za julij 59. ■f Wlnnipeg, 19. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 101.75, za okt. 84.50. + Novosadska blagovna borza (19. t. m.). Tendenca lahka. Pšenica; (78/79 kg); ba- fiat 226 —* 28720; ameb ®4 — 226; ba- natska 230 — 226; bašlka poteka 226 — 230. Koruaa: baška 117 - 119; banatska 113 — 115. Oves: baški 180 — 185; slavonski 180 — 185. Ječmen: baški in sramski 63/64 kg 180 — 182.50. Moka; baška >0g< in »Ogg« 325 _ 335; »2« 305 — 315; >5« 285 — 295; >6« 265 — 275; »7« 235 — 245; >8« 125 — 130. Otrobi: baški in sremski 110 — 117.50. + Bodimpe6tan8ka termfa*ka bona (19. t m.). Tendenca Slaba. Koruza: aa maj 14.60 — 14.62, za julij 14.45 — 14.47. BOMB AS + Liverpool, 18. maja. Tendenca mirila. Zaključni tečaji: za maj 4.60 (prejšnji dan 4.62), za julij 4.66 (4.67), za okt. 4.77 (4.77). + New Y®rk, 18. maja. Tendenca »talna. Zaključni tečaji: za junij 8.62 (8-60), xsl okt. 8.71 (8.70). Trtami bolgarskih pevcev v Mariboru Po krasnem uspehu Ia manifestaciji so odpotovali v Ptuj Maribor, 19. maja. Snočnji koncert bolgarske pesmi ▼ Unir oou je btl pravi triumf bolgarske narodne ln umetne pesmi. Ob kancu prvega dela koncertnega sporeda je predsednik Jugoslovansko bolgarske lige v Mariboru dr. V. Kukovec iskreno pozdravil bratske plovdivske pevce, gospodična Greta Več-nik pa jim je izročila venec Jugoskrv. bolgarske Kge v spomin na Maribor. Prisrčen pozdrav je izrekel dragim gostom tudi predsednik »Drave« g. Vokač, nakar Je g. MOrdej v imenu omenjenega društva izročil bratom Bolgarom lep venec. V za-nosnih besedah Se je zahvalil za veličasten sprejem tn navdušenje predsednik plovcftvskega pevskega društva g. Pe6ev, ld Je naglašal vzvišenost ideje jugoslovansko bolgarskega večnega prijateljstva in zvestobe. Dejal je, da je to prijateljstvo globoko zakoreninjeno v srcu jugo-slovenskega in bolgarskega naroda. Po koncertu ko je večtisočglava množica, ld je docela napolnila unionsko dvorano, skupno z bolgarskimi pevci gromko in krepko odpela vseslovansko himno »Hej Slovani«, je množica, predvsem mladina, spremljala bolgarske brate ob toplem vzklikanju JugoslovenSko bolgarskemu bratstvu do »Orla«, kjer je bdi pozdravni večer. Zborovega dirigenta Koče-tova Je mladina nesla na ramenih od Uni-ona do Orla. V spodnjih prostorih, ki so JBi Skupno s bolgarskimi pevci zasedo člani Jugoslovensko bolgarske lige ter mariborski pevci, so nato v prijetnem, bratsko iskrenem razpoloženju potekale ure do polnoči ko Je bil pozdravni večer končan in ao gostje morali radi ptujskega koncerta spat. Prisrčne besede so spregovorili na pozdravnem večera na čast vrlim plovdivskim pevcem predsednik Jugo-slov. bolgarske lige dr. V. Kukovec, mestni župan dr. Juvan, ki Je naglašal idejo bratske zvestobe jugoslovanskega in bolgarskega naroda, tajnik Jugostov. bolgarske lige v Ljubljani novinar Struna, ki je popisal navdušenje, ld so ga biti deležni bolgarski bratje ob svoji turneji po Sloveniji profesor L. Struna, ld je prikazal Skupne cilje Jugoslovanskega sokolstva ter bolgarskih Junakov v službi velike Slovanske misli Vsem govornikom se je v markan trnih besedah zahvalil bolgarski prota Simeonov, čigar izvajanja so bila veličasten slavospev vseskrvanske misli. Danes dopoldne ao si bratski gostje ogledali kopališke naprave na Mariborskem otoku ln so bih polni pohvalnih besed za lepoto teh naprav. Zatem so si ogiledali tukajšnjo Vinarsko in sadjarsko šolo. Po obedu pri Orlu so Se zbrali pri Mariborskem dvoru, kjer so ae ob 15. uri, toplo pozdravljeni od Mariborčanov, ki so se zbrali k slovesu, odpeljali v Ptuj. Vlom v župno cerkev v Trbovljah Dva mladoletna vlomilca, ld sta s cirkusom prišla v revirje - Povodenj vagabundov v črni dolini Trbovlje, 19. maja. Danes ponoči sta dva mladoletna vaga-bunda, ki sta nedavno s potujočim cirkusom prišla v Trbovlje, poizkusila srečo z vlomom v župno cerkev sv. Martina, ki pomeni prvi primer te vrste kriminala pri nas, pa je vzbudil po pravici senzacijo med domačim prebivalstvom. Ko je trški nočni čuvaj ponoči nadziral občinsko hišo, je začul iz župne cerkve, ki stoji takoj zraven, pridušen ropot, in ko je stopil bliže, je skozi okno opazil tudi sumljivo svetlikanje sveče. Takoj mu je bilo jasno, da je hiša božja deležna nezaželenega obiska, pa je šel in poklical cerkovnika. Skupaj sta odklenila vrata, da pogledata, kako in kaj. Po daljšem iskanju sta pri stranskem vhodu naletela na skritega mladeniča, ki je na vprašanje, kaj išče v cerkvi dolgo časa tajil tatinski namen, nazadnje pa je le priznal. Fant, ki mu je komaj 18 let, se je bil s še mlajšim, 16-letnim pajdašem včeraj med šmarnica-mi dogovoril, da ponoči vdore ta v cerkev in jo oplenita. Ko je padel večer, sta se skrila v gozlu nad trgom, nato pa pri nekem kmetu ukradla železen drog, ki naj bi iima služil pri vlomu. Po polnoči ko se je dolina zagrnila v tišino, sta skozi okno, ld je zaradi zračenja ostalo odprto, zlezla v cerkev. Z oltarja sta snela svečo, da sta I pr? njenem svitu Iskala plen. Razbila sta i najprej nabiralnik sv. Antona in ga iz- I praznila, a če ju ne bi bil prepodil šum, ki sta ga povzročila čuvaj in cerkovnik z odpiranjem vrat, bi si bila gotovo naložila tudi dragocenejših cerkvenih predmetov. Mlajšemu je uspelo, da je pobegnil pri stranskih vratih, a ker orožniki vedo njegovo identiteto, ga ne bo težko ?zsle-diti. Fant, ki sta ga čuvaj in cerkovnik ujela, je na orožniški postaji prostodušno priznal, kako je do dejanja prišlo. Doma je iz Šoštanja, njegov tovariš pa iz gmartna pri Slovenjem Gradcu. Ker nista do bila boljšega posla, sta se pridružila potujočemu cirkusu, a zaradi nerednosti sta bila v Trbovljah odpuščena. Preden sta se odpravila s trebuhom za kruhom, sta na-snovala zločinski poizkus. Javnost upa, da bo stroga kazen oba mladeniča, ld sta pač malo prezgodaj stopila na pot kriminala, odvrnila od nadaljnjih podobnih podvigov, hkratu pa bo vzgledno učinkovala tudi na druge postopače, ki iz dneva v dan v trumah obiskujejo rudarske revirje. Zadnji čas se Je prosjačenje od kljuke do kljuke tako razpaslo pri nas, kakor da bi bilo blagostanje v rudarskih domovih doma. Občina in orožništvo naj poskrbita, da bomo rešeni tuje nadlege. Domači milošči-narji naj bodo pod strogo kontrolo, tuje prosjake ta vagabunde pa Je treba sproti odpremljati v domače občine, ki naj skrbijo vsaka za svoje ljudi Iz Julijske krajine Olajšave za ženltovanjska potovanja ▼ Jugoslavijo. Generalna direkcija jugoslo-venskih državnih železnic je pred kratkim pristala na posebne olajšave za ženito-vanjska potovanja po jugoslovenskih železnicah Vsem novoporočencem, tudi tujim drža ijanom, je za taka potovanja priznala 50®/o popust v ceni voznih listov za vse proge in vlake. Predložiti morajo le potrdilo o poroki. Tuji državljani prejmejo taka potrdila na jugoslovenskih konzulatih. v katerih območje spadajo kraji, kjer je bila poroka. Za novoporočence iz Julijske krajine sta za izdajo takih potrdil pristojna generalni konzulat v Trstu in konzulat na Reki. Otrok utonil v kalu. Pri Sv. Križu blizu Ajdovščine se je zadnjo soboto pripetila huda nesreča Mala Marcela Štorova se je odpravila z doma v soseščino med otroke. ki so se igrali na nekem bližnjem travniku Otrok, star šele dobri 2 leti, je med igro zašel v grmovje na koncu travnika in je padel za njim v kal ter utonil v njem Uro kasneje so sosedje, ki so jih otroci opozorili na nesrečo, trupel ce dvignili iz kala. Nesreča pri delu. V bližini Grahovega se je pri delu smrtno nevarno ponesrečil 25 let stari Anton Božič. Z nekaj tovariši je bil v St Petru zaposlen pri gradnji nove ceste. Ko so na nekem strmcu odkopavali zemljo, se je na Božiča udri plaz peska in ga docela zasul. Ostali delava so mu takoj priskočili na pomoč in ga še živega odkopali. Vendar pa so morah fanta nemudoma odpeljati v goriško bolnico, kjer so zdravniki dognali, da si je zlomil hrbtenico in dobil še druge nevarne poškodbe. Poiar v Dobravljah. Pretekli četrtek je nastal na posestvu Andreja Vrčona v Dobravljah pri Sv. Križu na Vipavskem požar. Ogenj se je pojavil v gospodarskem poslopju in se zelo naglo razširil, tako da je bila v nevarnosti tudi že posestnikova stanovanjska hiša Vaščani so takoj prihiteli na pomoč in v nekaj urah jim je uspelo požar omejiti. Vrčonu je ogenj povzročil nekaj tisoč Ur škod«. K sreči je bil posestnik zavarovars SOKOL Sokol I. Ljubljana - Tabor sporoča svojemu članstvu, da je preminul naš dolgoletni član brat dr. Ivan Lah, profesor in književnik Društvena uprava vabi članstvo, da se pogreba blagopokojnega brata, ki bo danes ob 15 .uri izpred Narodnega doma, udeleži v čim večjem številu. Zbirališče pred Narodnim domom. Obleka meščanska z znakom Blagopokojnemu bratu časten spomin! Naše gledališče DRAMA Petek. 20.: Zenitev. Premiera. Premiersfci abonma. Sobota, 21.: Lopovščine. Snubač. Red B. Nedelja, 22.: Cenitev. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Premiera Gogoljeve »Zenitve« (popolnoma neverjetnega dogodka) v treh sliikah bo v petek 20. t m. za premierski abonma. Glavno moško vlogo dvornega svetnika Podkaljo-sina. sramežljivega snubca bo igral Daneš. Njegovega prijatelja Kockarjova Skrbinšek, elavno žensko vlogo neveste Agalje Ančka Levarieva. tetko Arino Rakarjeva. posredovalko Fjoklo Nablocka druge snubače bodo igrali: Cesar. Sancin in Plut. nadalje sodelujeta: Preeetnik v vlogi Starikova, in Po-tokar kot Podkaljosinov sluga. Delo ie zrežiral Ciril Debevec. OPERA Petek. 20.: Zaprto. Sobota, 21.: Manon Lescaut. Red A. Nedelja, 22.: Madame Sans Gene. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Gostovanje odličnega italijanskega tenorista Christija Solarija ki bo pel 23. t. m. partijo vojvode v Rossini>evi operi »Seviljski brivec«. Christo Solari spada med najglaso-vitejše italijanske pevce ter je zadnji čas često gost zagrebške opere. Opozarjamo občinstvo. da si pravočasno rezervira vstopni- ca MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek 20.: Zaprto Sobota. 21.: ob 20. Daiibor. Red D. Nedelja, 22.: Ob 20. Nečak. Znižane cene. »JUTRO« St 116 Petek, 20. S« 2938, Tli ljubke nove iivalice francoskega živalskega vrta Potovanje okoli zemlje v štirih dneh Ameriški milijonar in angleška letalka V letošnjem poletju nameravata dva mednarodno znana letalca doseči nov rekord v poletu okrog zemlje. Po njiju mnenja je mogoče z današnjimi letali opraviti okroglo v štirih dneh to pot . V Ze din jenih državah se pripravlja eden teh letalcev, milijonar Hughes, že mesece na ta polet okoli zemlje. Dal si je zgraditi poseben stroj in v juniju odleti iz New Torka preko Nove Fundlanske in Severnega Atlantika proti Varšavi, Moskvi, Daljnemu Vzfoodu, čez Tihi ocean in spet v New Tork. Prav tako vneto se pripravlja na pot angleška letalka Betty Kirby Greenova, ki se je proslavila z lanskim rekordnim poletom iz Londona v Kapsko mesto in nazaj. Odletela bo v juliju in kot pilot jo bo spremljal zmagovalec na poletu iz Anglije v Avstralijo Scott. Letela bosta v približno isti smeri kakor Hughes. Celotna proga znaša 24.000 km. Dva nova ministra Chamberlainove vlade Malcolm Macdonald, minister za kolonije Sir Kingsk? Wood, minister nakoplovstva Šest let nepokopana Pred štirimi leti je umrla v Carigrada ima. imovitega Grka iz Pireja, z imenom Katarina Haivanos. Moža je ženina smrt tako pretresla, da ni pustil mrliča pod nobenim pogojeni pokopati, žrtvoval je ogromne vsote denarja za balzaimiranje, da bi si drago družico iz življenja ohranil kolikor mogoče dolgo blizu sebe. Dva grška zdravnika, Vasiliadis hi Ar-rarris, sta res balzamirala truplo, kajtere-ga so potem položili v krasno rakev s steklom, skozi katerega je mogel mož razločno videti ženin obraz. Toda sčasoma se je moral Haivanos prepričati, da vsa zdravniška umetnost ne pomaga trajno. Truplo pokojnice je začelo kazati znake razpadanja. Zato je mož sklenil sezidati cerkev. Na zunaj jo je dal obložiti z dragocenim marmorjem ,na znotraj pa jo js opremil s freskami in mozaiki. Po marmornatih stopnicah prideš zdaj k grobu, v katerem počiva lepa Katarina svog večni sen. Tragičen konec poroke Po poroki angleškega elektrodnženfcrjaf Charlesa Mitchella z Loto Kaindellovo v Coventrvju Se je primerila tragična nesreča- ženin in nevesta sta odšla po poroki k fotografu, da napravi posnetek Fotograf je ravno sestavljal skupino, ko se je neki dami iz svatovske družbe vnela obleka pri električni pečici. Ogenj se je razširil z neznansko naglico. Družici neveste, 231etna Eunica Taylor in 61etna Josepihina Russell sta zgoreli, nevesta pa je dobila hude op?kline po vsem životu. Zaradi prestarega strahu jo je popadel živčni šok ter so jo morali odpeljati v bolnišnico, ženin je takisto v zdravniški oskrbi zaradi opeklin Smrt francoskega princa V starosti 54 let je umrl na neki pariški kliniki princ Joahim Murat di Ponte Corvo. Pokojrok je bil šef bonapartistione stranke in opoinomoeeni zastopnik princa Napoleona. Advocatus diaboli Smrtna kazen za Marto Marekovo V obravnavi proti Marti Marekovi, ki eo Jo obtožili štirikratnega umora s strupom, je državni pravdnik predlagal smrtno kazen. V svojem zaključnem govoru je izjavil, da zio-činke, kakršna je Marekova, še ni bilo pred nobenim avstrijskim sodiščem To je pravo utelešenje zla. absolutno zanikanje vsega človeškega. Poznala je vse stadije zločina m je umiranje svojega šest mesecev starega otroka naravnost uživala. Državni upravdmik je zahtevaj fcudi strogo kazen za Jendja Neumanna, ki so ga soobtožili zavoljo sle-paimtva. Med razpravo je primarij dr. SteAzer ko* izvedenec podal svoje mnenje o duševnem stanju obtoženke. Čeprav je ves čas edmuilišrala bolezni, je njemu izjavila, da psihiatriranja ne smatra za potrebno, češ da je popolnoma zdrava. >Tej izjavi se morem ie priključiti«, je dejal izvedenec, >pri čemer moram k besedi »popolnoma« dodati, da je oseba, ki se napram možu. otrokom in teti vede tako, kakor se Je Marekova. abnormalen značaj. Marekova je psihopatih na oseta kakor vsa histeriki. Kar ee tiče razuma, je ž njo vse v redu. Ker pa vodijo Ooveška dejanja čustva in jih razum izvaja, Je pri zJooestiih osebah advocatus diabotli, pravd peklenski odvetnik zla« Izvedene« je nato navedel celo vrsto primerov, ki eovore o njeni neobčutljivosti, njenem uživanju trpljenja svojih žrtev in njena seksualni perverznosti. V njenem značaju vladajo nagoni, pred vsem pa maščevalnost šo sovraštvo, lastnosti, kfi ju opazimo pri vsakem zastrupijevalcu. Podobno se je izjavil drugi izvedenec, dr. Dimita, ki je poudarjal tudi njeno ooitno neiskrenost. 0 duševnem obolenju ni govora, J pač pa o izrojenosti in histeričnih primerih. Zanimivo je da kaže nagnjenost do po-božncsti. a to je opaziti skoraj pri vseh za-strupljevalcih in je po eni strani praznoverje po drugi pa neka vreta zaščite proti morebitnemu sumu, da gre za osebo, ki sega po strupu. Marta Marekova Neplemenite kovine se spreminjajo v zlato »Stare sanje alkimistov so se uresničile" — Zborovanje kemikov v Rimu V Rimu ee vrši 10. mednarodni kongres za kemijo ,ki se ga udeležuje z več nego 2500 delegati 34 dežel. Poleg italijanskega je posebno številno nemško zastopstvo, ki šteje nad 700 članov. Kongres vodi v slavnostni dvorani Ka-pdtola predsednik mednarodne kemične zveze in član italijanske akademije znanosti, prof. Parravano, ki je dejal v svojem uvodnem nagovoru med drugim, da se je od madridskega kongresa L 1934. sem uresničila stara sanja alkimistov o spreminjanju neplemenitih kovin v zlato, kajti snovi brez vrednosti se spreminjajo v uporabne snovi ter omogočajo silovita podjetja, pa naj gre za raziskovanje atomov ali pa za sestavo popolnoma novih prvin, kakor avzonija in eskerija. Razi- i ska/ve o spreminjanju prvin nam kažejo tudi nove možnosti za kritje čedalje bolj rastoče potrebe človeštva po novih virih energije. Prof. Parravano je opozoril potem na velik napredek glede umetnega izdelovanja hormonov, glede uporabe mineralnih olj poleg premoga za sestavo organskih proizvodov, glede umetne izdelave gume, ki je boljša nego naravna in glede izdelave umetnih vlaken za. tvoriva. Vsi ti uspehi moderne kemije, ki posegajo razen tega, da dajejo najbolj čudovite praktične uspehe, v najgloblje skrivnosti življenja in se dotikajo že najglobljega bistva stvari, dajejo človeški fantaziji svoj polet za najdrznejše razglede. Smrtonosna granata BEzu Trevisa je eksplodirala granata iz svetovne vojne. Ena oseba je bila pri tem usmrčena, štiri pa hudo ranjene. Ponosni nase, pripravljeni na vse Lord prodal polovico mesta KajTce>> razprodajo zemljišč r ngodo-▼tat Anglije je sprožil minuli torek marki de Bobe, angleški lord, ki trna ogromno zemlja. Prodal je vse svoje nepremičnine T Canflffu, t- j. polovico hiš v mestu. Vsega skupaj je prišlo ▼ roke novih gospodarjev Ob tej priliki 20 tisoč objektov. Marici de BUte ima ataj še 470 tisoč juter nrmdja Tehnična gimnazija na češkoslovaškem F živalskem vrtu v Vincennesu pri Pariza so se skotili v zadnjem času trije mladiči: gazela (levo), severni jelenček (v sredi) in zebrica (desno) Pogreb Bohdana Pavluja Tragično preminuli poslanik ČSR Bohdan Pavlu, ki se je smrtno ponesrečil na avtomobilski vožnji skozi Jugoslavijo, je bil te dni v Pragi položen k večnemu počitku. Pokopali so ga z vojaškimi častmi, ki pristoje generalu. Krsta pokojnika je bila ovita s čsl. državno zastavo, vence sta poklonila tudi prezident dr. Beneš in ministrski predsednik dr Hodža. Med cvetjem je bil takisto venec predsednika naše vlade 7a pogrebom so korakali dr. Hodža, .V ilypetr, Soukup. Krofta in skoro vsi poslaniki akreditirani pri praški vladi. V CSR resno razpravljajo o reformi srednješolskega tipa in kani jo dosedanjo realko nadomestiti s tehnično gtamazijo. Ta dola bo imela osem razredov. Imenovala se bo »tehnična gimnazija«, učenje latinščine v n? ne bo obvezno. Absolventi tehnične gimnazije, ki bodo študirali latinski jezik, bodo pripuščeni kasneje tudi k študiju medicine in prava na imiverat, ostali se bodo ameli vpisati samo na tehniko . Maske po 83 Ki Te dni je v Pragi izšel uraden razglas S^o-de dodžno6tnega nakupa plinskih mask po prebivalstvu CSR. Oblasta so izbrale za glavni tip masko »FM-la«. ki stane 83 Ki Za&itni baloni v Angffjl Angleško ministrstvo za narodno obrambo je pripravilo načrt za varnost Londona v primeru letalskih napadov. Mesto bodo obdali z mrežo električno nabitih balonov, Id bodo v višini 3 do 5 tisoč m zapirali tujina letalom pot t London V znamenju priprav za bodočo vojno V Angliji so osnovali posebno brigado iensldh letalk, ki imajo značaj rezervne čete za primer vojne. Na čelu brigade je znana večkratna rekorderka Amy Johnsonova (na sliki levo) Francozi z rokami na hrbtu Boke v hlačnih žepih veljajo v Franciji za dokaz slabe vzgoje Tujci, ki pridejo na Francosko, opazijo, da hodi tam zelo mnogo lijudii, posebno starejših mož z rokami, prekrižani mi na hrbtu. Neki Američan, ki je to tudi opazil je povprašal neki pariški dnevnik, kako je 6 to stvarjo in je prejel sledeči odgovor: Ha Francoskem velja že za Šolske otroke t nespodobno, če pridejo v šolo z rokami v hlačnih žepih. V srednjih Šolah je to celo strogo prepovedano, dočim gredo zasebni zarodi ter internati tako daleč, da dado gojencem hlačne žepe zašiti, kajti uporaba hlačnih žepov ra skrivanje rok velja za znak slabe vzgoje. Iz tega razloga nosi dobro vzgojen Francoz ceLo svoje rokavice v rokah in jih ae vtika v žepe. Zato je videti toliko ljudi, ki prekrižajo svoje roke na hrbtu, kajti vzgoja jim ne dopušča, da bi jiih vtikali v žepe. Samo zelo mladi ljudje, ki niso konservativni in ra«ii požirajo, pravi pariški dnevnik, se teh navad ne drže. 43 tisoč slepičev V 1. 1936 sa našteli v Češkoslovaški 43 tisoč primerov slepiča. Zaradi operativnega postopka je znašala umrljivost 1.6 od sto. Zločini lepe Nataše , ki ji je bilo v slast« da so se moški t?3tajali zanjo Oddelek konjenice čsL na manevrih V avstralskem mestu Dalbyju pri Brisba-oeu so našli te dni umorjeno ženo upokojenega krmiilarja Habta. Morilec je bil bivši ruski častnik Verzenjev, ki je pri zasliševanju povedal zgodbo, da si je tolj romantične ne moremo misliti. Nekoliko mesecev pred izbruhom svetovne vojne se je v Mosikvi odigrala pretresljiva častniška tragedija. V razkošnem stanovanju gardnega častnika Alekseja Verzenjeva eo našli častnike Pajtkova. Sikkerja in Jusova mrtve. Ustreljeni eo bili po divjem kroka-nju in za morilca se je označil Verzenjev. »Napraviti so me ljubosumnega. Hoteli so speljati mojo prijateljico Natašo Nitarovno-« Spočetka so mu to verjeli. Potem pa je postala Nataša središče preiskave. Zaslise-valci so se kmalu prepričali, da dvajsetletno dekle pri zločinu gardnega častnika ni bilo nesoudeleženo. Končno je izpovedala, da ji je v veliko slast videti, kako se močni možje borijo za svoje življenje. Zato je pregovorila Verzenjeva, naj svoje prijatelje izzove na boj s pištolami in jih kot izvrsten strelec postrcH. Vtaknili so jo v ječo, ko so jo pa hoteli dm dni pozneje zaslišati, je ni bilo več. Dva podkupljena' jetniaka paznika sta ji pomagala pobegniti Istočasno eo odkrili drug zložim, ki je ▼ častniških krogih Moskve žbud.i'1 najv^Oe razburjenje. Blagajno neke stotnije gandneea polka so našli prazno. Iz nje je txlo izginilo 80.000 rabljev, ki so bih pripravljeni za stroške za manevre. Edini častniki, ki so kneii dostop do blagajne, so bili Pajtkov, Sikker in Jusov. Med nadaljnjim zasliševanjem SO JC Verzenjev spomnil, da je Nataša s temi tremi častniki nekega dne sklenila zelo nenavadno stavo. Govorili so tedaj o dejanjih razbojnikov in Nataša je branila pogum teh zločin-cov, »Izrorpajte kakšno blagajno vašega polka, ne da bi vas ulovili, potem boste imelS pravico govoriti zviška o pogumu razbojnikov«, je dejala. Tedaj eo častniki res obljubili, da bodo blagajno izropali m p ukradeni denar izročili za en Jan. Potem bi ga spet vrnili. Nataša je njih predlog sprejela Častniki, za katere je bila ta stvar več nego samo igrača so ji denar prinesli in šest ur pozneje jih je dala po svojem prijatelju Verzenjevu ustreliti To je bfl roman lepe Nataše, ki je v predvojni Rusiji zbudil ogromno pozornost. Verzenjeva so obsodili na smrt. car pa ga je pomilostfl in po šestmesečnem sedenju je smel na fronto, kjer se je hrabro bil, tako da so mu vrnili častniški čin. Postal je celo polkovnik in je med prevratom pobegnil ▼ Argentino. Skoraj dva in dvajset let je od tedaj minilo. Zločine Nataše Nitarovne je bilo med tem že vse pozabilo. Nihče ni vedel, da-li še živi. dokler je ni Verzenjev te dni ustrelil. ko je stopila iz svoje hiše. .Morilec se je takoj javil policiji. Iz njegove izpovedi je bilo razvidno, da je bil prišel ob koncu lanskega leta v Svdnev, da ti za neko družijo nakupil ovčje volne. Povedal je, da je neprestano mislil na to, kako bi nesrečo, ki ee je zgodila pred mnogimi leti maščeval. A šele ko je prišel v Sydney je zvedel iz ust nekega bivšega ruskega mornarja, da je Nataša žena nekega upokojenega krmilarja v Dalbvju. Mirno je opravil svoje posle potem se je odpeljal v Dalby in naperil brez vsake besede strelno orožje na ženo. ANEKDOTA Mozartu je bBo samo šest let ko je s svojim očetom začel potovati in nastopati na klavirskih koncertih, ki so že zavoljo njegove mladosti zbujali pozornost, a §3 bolj zavoljo tega, ker je genialni otrok dokazoval, da zna sijajno igrati. V gradu Versaillesu je dal koncert pred kraljem Ludovikom XVI. in njegovo soprogo, kraljico Marijo Antonieto. Mozart je nehal igrati ,vstal in hotel steči k očetu, tedaj mu je na gladkem parketu spodrsnilo in je padel. Kraljica je priskočila in ga dvignila. Mozart se je vljudno priklonil in dejal; »Lepa hvala! Pridni ste, gospa . . , Z vami se poročim.« VSAK DAN ENA »Kakšna bo usoda nas ubogih krav, to ne skrbi danes nikogar več . . « <<*New Yorioercf Kulturni pregled Po zaključku razstave italijanskega portreta v Beogradu Lepota je minljiva, le v umetnosti je večna — tako je pred stoletji zapisal v svoj dnevnik veliki čarovnik in mojster iz Viu-eija. In kdor je imel v zadnjih mesecih priliko, da je pohitel tja doli v stolni Beograd, je mogel v par dvoranah tretjega nadstropja muzeja knesa. Pavla najti mogočen dokaz, neizbrisno potrdilo, da je nesmrtni Leonardo zapisal veliko resnico. Kaj je pač ostalo od čudovite vojvodinje Araganeke, kaj od čarov lepe Fornarine? Ne praška, ne pepela. A tu. po stoletjih diha iz belega kararskega marmorja vsa milina lepe vojvodinje. ustnice obkroža isti nasmeh, kakor pred stoletji, ko je gledala kako se — ilrancesco Lanrana (1412—1503) Eleonora Aragonska ujorda — ▼ zadržani muki zvija pred njo podanik in kipar..., tn sije ras platno s nezmanjšano silo vsa leipota krasne modelke, ki ji je mojster k Urbina s smrtjo plačal ure užitkov in naslade. Lepota je minljiva — da, ničesar ne bi ostalo, da ni roka umetnikova v obupni borbi za nesmrtnost vdahnila mrtvi tvari življenja, ki tisočletja kljubuje neizprosnemu begu vsega. V >Jutru< št. 78, dne 3. IV. 1938 je g. B. Eorko v izčrpnem in klenem poročilu oČrtal kulturni pomen te edinstvene razstave ter % očesom finega psihologa osvetlil vzročne zveze, oziroma vpliv dobe in značaja italijanskega naroda, ki se tako jasno odraža na razstavljenih umotvorih. Pričujoče vrste imajo le namen, podati nekaj misli, vtisov, občutij z vidika sodobnega likovnega delavca. Ara n ž man. Razstavo je uredil strokovnjak Benečan Nino Barbamtini. stilno in pregledno neoporečno. Uspelo mu je v dokaj težkih prilikah : dvorane so nizke in razsvetljava nezadostna) najti kar najpopolnejšo formulo prikazovanja izbora draguljev svoje velike domovine. To pa zmore le mož z ogromnim strokovnim znanjem in veliko kulturno tra-o ici io. ki zre s pieteto na tvorevine preteklosti. V glavnem je strogo oddelil kiparstvo cd slikarstva in le v par primerih (Michelangelov Brutus, Beminijev Francesco d'Este) ;e postavil kip med platna, pač zaradi perspektive tkozi več prostorov. Vse stene dvoran ie drapiral z žametom v zamolklih barvah n tako stvoril neko resnobno, svojstveno razpoloženje. Razen par ogromnih platen je razmestil slike na podstavkih ter jih okreuil osvetljen ju primemo. Izum! (Kakšen žalosten pogled n. pr. kadar vase platna v našem paviljonu eno do drugega kakor lepaki na deski Alome!) 0 portretu. I. Stalno ee zatrjuje, da so likovni umetnosti ure štete, češ. Sotografična tehnika napreduje z orjaškimi koraki, plastični film je pred durmi itd. — ©kratka, stroi je na pohodu — slikarji in kiparji, za-siguraite si pravočasno prostor na pokopališču! Ne trdim, da ne bi mogel spreten in intelisremen človek p kamero fiksirati prav zanimive izrazne momente človeškega !ica; predpono i je — jasno — da ga fotograf ira-nec ni opazil. Resnica je dalje, da nam ie kamera odkrila nevidne in neslutene svetove. Umetnik ji je hvaležen in rad se je bo posluževal kot pripomoček, Sinteze pa aparat ni zmožen in portret je — če je res portret — sinteza človeka! — II. Portretist je najnesrečnejši med umetniki, trdi slaven slikar; vezan ie in razklan. Ako ugodi sebi t. j. ukazu umetniške resnice, bo v večini sluča- jev nezadovoljen naročnik. Ugodi H naročniku, zataji sebe in trpi. (Govorim o resničv nem por tre tistu-umetn iku in ne o množica onih dobro plačanih modnih rokodelcev, ki so za dobre pare pripravljeni, da zagreše katerikoli umetniški naglavni greh!) Pri nas — o blažena dežela tisočerih nemožnosti! — trde nekateri, sicer resni ljudje, da je portret kot umetnina manjvreden; navajajo najrazličnejše nebulozne razloge. Upam, da jim je bilo damo, da so si ogledali razstavo v Beogradu! Med kipi. Grki, ki jim njihovo stremljenje po lepotnem idealu ni dovoljevalo, da bi se zaustavljali na individualni karakterizaciji posameznika, portreta kot takega niso razvili Rimljani pa. dasi njihovi učenca osvaja-6i in individualisti, goje portret-no umetnost in jo raavijejo do zaviidne višine. Realisti v življenju realisti v umetnosti gledajo neizprosni stvarnosti v otcaz in čimvečji karakterizaciji na ljubo se cesto pregreše nad plastiko. (Starec št 1. deluje v svojem brezobzirnem verizmu uprav strahotno). Eden najmočnejših portretov pa je nedvomno oni Treboniana Galla. Čeprav precej poškodovan, stoji pred nami bronasti lik samozavestnega imperatorja: silen v karakterizaciji izredna obdelava ostriženih las in brade in kiparsko neoporečen — pravo ravnovesje kiparske potence in simpatije do modela. Po razsulu Cesarstva, ob zori srednjega veka portretna umetnost nekam potemni, pomaknjena je v ozadje, gubi posebno na plastičnih vrednotah. Počasi pa ee zopet dviga, se otresa verig mračnjaštva in se v silnem zagonu dvigne do neslutene višine — renesanse. Tu je vrhunec italijanskega plastičnega portreta. Antični ideali plastike oživč, ljudi ee poloti prava mrzlica izkopavanja, (vstajenje bogov — da rabim to premleto frazo) staro in zavrženo postaja novo: pol-nazpadli marmor in razbiti bran oplodita nova včliko umetnost Mino da Fiesole (1430—1448) Rinaldo della Luna Po eni strani torej oživJjenje antičnega ideala, po drugi živo, bujno življenje, ki je kakor mlado vino zakipelo k soda srednjeveškega mraku — kdaj, kje bi našel por-tretist ugodnejše konstelacije za svoj razmah? En pogled v renesančno dvorano: Dona-telio. Settignamo, Rossellino (čudoviti Pal-mieri!) Nino da Fiesole, Verrocchio, Maia-no (Mellini — nedosežna igra gub na star-čevskem licu. pogled!), Laurana (brezprime-rem portret Eleonore Aragoinske), — pa Macchiavelli, kolorirano poprsje od neznanega avtorja — zvrti se človeku v glavi,^ re-signiral bi najrajši, a ve, da ne sme; šola, šola šola... In pa: nič novega ni pod solncem! Izmed baročnih portretov omenjam Buo-narrotijevega Bruta. ki prav za prav ni portret. je pa silna mojstrovina titanovega dleta — im prav je. da smo jo mogli videti na razstavi; dalje odličen bron Vittorie (T. Ran-eone) in Berninijevega Francesca d'Este, virtuozno, zanosno poprsje. polno fines in baročnih kamric (kodrček ob desnem licu je prava bravura!). Prostor mi je odmerjen — zaključujem z zadnjim delom: portretom du-ceja (Graziosi). ki vzbuja v svoji monumen-talnosti in 6trogi obli kovnosti slutnjo novih podvigov v italijanski portretmi plastiki. (Dalje) N. P. „Manon Leseaut" v ljubljanski operi Poldrugo desetletje je minilo, odkar je šla Puccinijeva opera s Man on Leseaut« preko ljubljanskih desk. Krstila sta jo Zikova in Šimenc, ljubljenca tedanjega občinstiva, ki sta v 2la>nih vlogah s svojimi mladostnima glasovnim: silami navduševala poslušalce predvsem pa mladino. Oni. ki jim je tedanja Manon le se v medlem spominu, se todo ponovno radovali njene glasbe. Melodije »Bo-hčme«. »Tosee« in -»Madame Butterfly« so ee nam že tako usidrale v ušesih, da pozabljamo na niifc lepoto in originalnost, pa tudi na niih plehkost, osladnost in teatersko preračunano^. Zato se nam zdn! »Manon« kar nekam drugačna, čeprav na neštetih mestih spominja na poznejša Puccinijeva dela. Puc-c-ini je pričel z osnutki za to opero, ko je istoimensko delo Masseneta želo že povsod ogromne usipehe. Baje zanj niti ni pobližje vedel. I>a se je tudi njegova Manon v inozemstvu uveljavila — in sicer kot prvo izmed njegovih del — je dokaz več, da je opera za oder privlačna in mojstnsko napravljena. Že prvi takti uvoda se prikupijo z blesče-čim zvokom in dokazujejo skladateljevo znanje in talent v instrumentaciji. Zbor, ki je v prvem dejanju izdatno zaposlen in povezuje nastope solistov, je pisan v svežem in živahnem melodijgkem gibanju teT očituje za takrat dovolj drzne prehode. Že tu nalaga Puccini tudi mlademu Des Grieuxu, ki spozna kot študent prelepo Manon, naporno. toda b val rano ari jozno petje. V naslednjih aktih sloni vse dejanje ln petje le še bolj na glavnih vlogah. Manon je s svojo neskladno naravo ki jo razdvaja na eni strani pohlep po bogastvu, na drugi strastna im iskrena ljubezen, središče dogodkov in njih razpleta. Njeni zapeljivosti Des Grieux ne more odoleti. Vedno znova se zapleta v njene čare. ki ga z njo vred pogube. Tako polje ravno v njegovih melodijah vse gorjč in trpljenje brezupne ljubezni in grenkega gorja. Ne da se zanikati, da bi tudi v tej Puccimijevi operi iz mlajših dni ne prevladoval čutni zvok. sentimentalna melodika in veristično obravnavanje snovi. Vendar veje iz dela neka svežost. ki sloni na ljubezni do muzicirania bolj kot na preračunani teatra-liki. Zato je tudi mehkužnoet v izrazu neredko potisnjena v ozadje. Vpriizoritev z ansamblom, kakršen je sedaj upravi na razpolago, je bila tvegana Tembolj razveseljivo je dejstvo, da je premiera v glavnem uspela prav dobro. Ga. Vi-dalijeva je bila postavno, igralsko in pevsko miona in dopadljiva Manon, ne ra&nirana in preračunljiva kokota, temveč neizkušena lepotica, ki jo v nežni mladosti premamijo doslej še neznane, a najhujše skušnjave, da se jiim preda, ne da bi brzdala svoja prirodna nagnjenja. Partija Des Grieuxa najpravlja vtis, kot da je izrecno napisana za prvovrstnega tenorista, tako obširna je in utrudljiva. G. Franci se je je lotil pogumno im posebno v prvih dveh dejanjih zmogel nekaj težav tako bleščeče, da je žel odobravanje na odprti sceni. Problem pa je in ostane vedno isti: Dokler pevec ne obvlada igraje srednje lege; taiko dolgo je višina zanj naporna in zvena trdo. Zato je intenzivno šolanje prvi pogoj za stalni napredek! G. Janko je oskrbel vlogo Manoninega brata Lescauta. ki ee mu iz-borno prilega. Propalega častnika, ki eo mu le še karte in dobičkarstvo v uteho, je pogodil sijajno tako pevsko kot igralsko. Enako na mesto je bil g. Zupan, stari in bogati Ge- __„ Id ma drrmr omogofc, da mM v n^ jo palačo lepo Manon, ne more ed pa 2 njim kupiti njene ljubezni. Od ostalih eodeAuiočih je treba pohvalno omeniti gdč. HeybaloTof ki je v družbi z ostalimi mandolinieti zapela srčkano in v moli vlogi godbenika mnogo pripomogla k toplemu razpoloženju v drugem dejanju. Vsaj približno tako naj bi bile vse manjše vloge zasedene! Opero Manon Leseaut sta nentrudpvo m vestno pripravljala dirigent g. Stri to! in ro- tor %. praL twt. Da pa je hpo vpela, j> v nemati meri treba pripisati veUkemn dami nositeljev glavnih vlog, ki se zavedajo, kakšen uspeh je za nje uspel nastop v tej operi, ki zahteva velike zmožnosti Zbor 6e ni bil brezhiben, toda izdaten po zvoku, orkester pa je imel priliko, izkazati se v široko razpredeni predigri k tretjemu dejanju, ki jo je zaigral prav občuteno. Gledalcem bi bilo ustreženo z boljšo masko g. FramcLa! P. S. S P O B T Hitrostne krožne dirke z motorji bodo y nedeljo popoldne na znani podutiški progi Kako>r smo kratko že opozorffii, bo v nedeljo dne 22. L m. na podutiški krožni progi brzinska motorna dirka za jugoslovensko medklubstko prvenstvo. Dirka se bo vršila v smislu mednarodnega pravilnika F. L C. M. Proga meri 8 km ter se bo vozilo v smeri v levo. Kategorije motorjev so razdeljene naslednje: 1. športni motorji, 2. turni motorji, 3. ekonomični ali ljudski motorji do 100 com. — Športna kategorija se razdeli v nadalnje razrede: a) do 250 com brez razlike na njihovo konstrukcijo, b) do 350 oran, c) do 500 ccm. Turni motorji se delijo: a- do 250 ccm, b) do 500 com in c) preko 500 ccm. Ekonomični aH ljudski motorji: V tej skupini lahko starta jo motorji, katerih vrednost ne presega po katalogu Din 7.000. _ Njihova prostornina nikakor ne sme presegati 100 ccm. Prijave sprejema klubov načelnik dr. L. čampa, Ljubljana, Aleksandrova c. št 4. do dne 20 t m. ter g. Kovačič Drago. Ljubljana, Tyrševa c. 34. Piijavnina je Din 25. — Izjemoma pa se bodo sprejemale prijave tudi do sobote zvečer, toda le proti dvojni vpisnini. Start in cilj bo postavljen pred šolskim poslopjem meščanske šole v Zg. šiški. Start je v vseh kategorijah stoječi, z nevžganim motorjem. Startni red; Točno ob 14. bodo star-tali ekonomični motorji, ob 15. turni, ob pol 17. pa športni. Ekonomični motorji bodo startali skupno ne glede na število vozačev ter bodo vozili po šest krogov, skupno 48 km. V turni kategoriji todo startali najprej motorji preko 500 ccm v naslednjih 30 sek. motorji od 250 do 500 com im naslednjih 30 sek. motorji do 250 ccm. Vozili bodo brez raZlike na razred osem krogov t. j. 64 km. Športni motorji bodo startali točno ob pol 17., motorji od 250 do 500 ccm V strnjeni skupini. 30 sek za tem motorji do 250 ccm. Skupine od 250 do 350 ccm in 360 do 500 oam bodo vozile 15 krogov, to je skupno 120 km, skupine do 250 ccm pa 12 krogov t. j. 96 km. Vsi vozači morajo nositi v treningu ki bo jutri popoldne .kakor tudi med dirko, zaščitne čelade. Maksimalni časi so določeni Kolesarski dan ▼ Slovenjem Gradim - Nedelja je bila v Slovenj Gradcu ponovno v znamenju kolesarskega športa. Dopoldne je bil v posebni sobi Sokolskega doma občni zbor Koroške kolesarske župe, katerega so se polnoštevilno udeležili vsi delegati včlanjenih klubov. Letošnji župni prvak je član »Mislinje« g. Janko Grego-rič. Lani je župa priredila svojo I. športno tombolo, katere čisti dobiček je v propagan- dne svrho razdelila med svoje dane. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta, nakar je bil z majhnimi izjemami izvoljen ves dosedanji odbor. Popoldan je bila ob pol 14. izpred Sokolskega doma otvoritvena kolesarska dirka SK »Mislinja«. Na startu so bili dirkači iz Mežice in Slovenj Gradca. Juniorji so startali na 26 km dolgi progi Slovenj Gradec— Mislinja in nazaj z naslednjimi uspehi. L Franc Vuclovnik (SK »Korotan«, Mežica) 54 min; 2. Franc Santin 54:35 ; 3. Ivica ščetinec 58 min; 4. Kari Sekavčnik (vsi SK »Mislinja«) 58:36. Seniorska proga je bila dolga 31 km in je vodila iz Slovenj Gradca v Gornji Dolič tn nazaj. Rezultati so bili: L Janko Grego-rič 59:30. 2. Franc Pleterski (oba SK »Mislinja«) 59:58. 3. F. Končan (SK »Koro-tan«) 1:01. Na startu in cilju se je zbralo precejšnje število gledalcev, ki so z živim zanimanjem pričakovali dirkače. Organizacija je bila na višku, posebno služba na progi, ki sta jo z motornimi kolesi opravljala gg. Cop in štumberger, je bila brezhibna. Kolesarjem in motociklistom! Vsi k sprejemu zemskih ostankov < pok. Franja Gregla! Popoldne ob 14. prispe na poti s Krasa v Zagreb avtofurgon z zemeljskimi ostanki ljubljenca hrvatskih kolesarjev in športnikov, pokojnega FRANJA GREGLA. 22 let je goriška zemlja, prepojena s krvjo naših fantov izza vojne vihre, hranila v sebi zemeljske ostanke tega hrvatskega športnika, ki si je s svojim velikim ndej-stvovanjem priboril nevenljive zasluge za jugoslovensko kolesarstvo. V sovražni bitki je leta 1916. strmoglavil s svojim letalom in ostal kakor toliko drugih na bojnih poljanah na Goriškem. Njegovi hrvatski tovariši pa niso hoteli pnstiti, <|a bi njihov ljnbljenec še nadalje počival daleč za mejo svoje rodne grude; ne, delali in delali so tako dolgo, dokler niso dosegli cilja in ostanke pokojnega Gregla prepeljali v domovino, kjer bo počival v njihovi bližinL Slovenski kolesarji in športniki! Dolžnost nas vseh je, da dragega hrvatskega športnika v čim častnejšem številu sprejmemo in se mu poklonimo. S položitvijo žalnega venca in s primernim nagovorom ga bomo sprejeli danes ob 14. pri mitnici na Tržaški cesti (konec Viča), nakar ga spremimo skozi Ljubljano, da ga njegovi ožji tovariši odpeljejo dalje v njegov rojstni Zagreb, kjer bo v nedeljo dopoldne najsvečaneje položen v domačo grudo na Mirogoju. Komemoracijska maša za pok. Greglom bo v nedeljo okrog 9 v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, kamor se vabijo b udeležbi vsi slovenski kolesarji. je kriv zadnjega poraza? SK Ljubljana potrebuje močno mednarodno konkurenco — Prvi nasprotnik bo že v nedeljo — AS Udinese Res je, da največji optimist ni pričakoval, da bo naš ligaš preteklo nedeljo odnesel vsaj piko iz Zagreba po dveh zaporednih neuspehih Gradjanskega, ki mu je šlo za to. da bodisi zlepa ali zgrda zmaga ter si tako omogoči vsaj drugo mesto v prv. tabeli. Toda čeprav je to vse res, pa vendar tudi največji pesimist ni pričakoval tako visokega poraza. Kako in zakaj je prišlo do tega rezultata? Kakor znano se je vodstvo po neuspehih v začetku pomladanske sezone moralo odločiti, da zamenja nekaj starejših igralcev, ki so bili izven forme, delno tudi blesirani, z mlajšimi močmi. Te mlade fante smo potem videli igrati doma in vlivali so nam nado, da bodo dobro nadomestili svoje starejše kolege. Njihova igra je lepa in kul-tivirana, toda rutine nimajo in fizično še niso kos težkim igram. Zato so tudi kritike v zagrebških, predvsem pa v beograjskih dnevnikih dobre, nekatere zelo dobre in v celoti potrjujejo naše trditve. Pri nedeljski tekmi v Zagrebu pa je na moštvo, posebno na mlajše moči, vplivala huda pripeka (nad 35° C!), katere v Ljubljani v tem času nismo vajeni. Naši so namreč igrali prvo in ne drugo tekmo. Dokler jih ni prehuda vročina zrušila, so bili naši »purgerjem« ne samo enakovredni, temveč celo nadmočni; saj so prvih 17 min. igre neprestano oblegali njihova vrata. Potem pa se je začel kazati vpliv močnega solnca in tudi dopoldanskega potovanja. In sredilo je pet golov. . . Moštvu so potrebne močne mednarodne tekme. Vodstvo kluba se tega zaveda in čeprav je v stalni denarni stiski, kljub temu skrbi tudi za to stran, že prihodnjo nedeljo bomo v Ljubljani imeli priliko prisostvovati mednarodni tekmi z izvrstnim italijanskim klubom. Za naslednje mesece pa je klub v pogajanjih z vodečimi italijanskimi klubi za gostovanja v Ljubljani — Kakor vidimo se klubovo vodstvo vsestransko briga za osposobitev svojega moštva, a na javnosti je, da prizadevanje našega vodilnega kluba tudi gmotno podpre. K. M. Kopališče Ilirije otvorjeno 2 V soboto 21. maja bo odprto letno kopališče Ilirije v Ljubljani. Važna novost je popolna prenovitev bazena in vode. že kuni na koncu sezije so kopalci opažali popolnoma čisto vodo, katere čistoča pa zaradi motne barve betona ni prišla popolnoma do izraza. Ta nedostatek je letos odstranjen s tam, da je ves veliki in otročji bazen prepleskan s posebno svetlo momko-zeleno barvo, s katero so pleska- na vsa novejša kopališča v NemčijL Ta novost zahteva sicer precejšnjo investicijo, ni pa ustrašila uprave kopališča, da bi zadovoljila vse kopalce, pri čemer je pripomogla tudi mestna občina ljubljanska. Drugi in tretji pogoj vod© je čiščenje in ogrevanje. Vse to je omogočeno s fil-tračnimi in ogrevalnimi napravami, ki jih imata v Jugoslaviji edino Ilirija in Rogaška Slatina. Za čiščenje vode se uporablja filtračne naprave, ki vodo z dodatkom določenih kemikalij popolnoma očistijo, na kar se voda še desinficira. Stalno kontrolo nad čisto im zdravo vodo vrši Higijen-ski zavod v Ljubljani. Tretji pogoj, to je toplina vode nad 20°, je izpolnjen s stalnim ogrevanjem vode. To tudi omogoči predčasno otvoritev kopališča ,da je le zrak zadostno topel Glede čistoče in toplote vode bo kopališče pod stalno kontrolo strokovnjakov ing. Stanka Bloudika in ing. Stanka Mačka. S tem je postalo kopališče Ilirija v Ljubljani popolno tako glede bližine, kakor tudi glede vode in ostalih udobnosti za kopalce. V nekaj vrstah Danes ponoči je mimo Ljubljane potovala v Genovo naša državna nogometna reprezentanca, ki bo v nedeljo tamkaj igrala proti Italiji Moštvo bo razen levega krila nastopilo v enaki postavi kakor je pred 14 dnevi igralo proti Rumuniji, odkoder je prineslo čeprav tesno, pa vendar pomembno zmago. Na levem krilu bo namesto šariča igral Perlič, ki bo nalašč za to prišel iz Francije v Genovo. Sestava naše reprezentance glede na sedanjo formo igralcev in klubov ni najbolj posrečena in je pač težko reči, kako bo na tujih tleh dostojno zastopala naš nogomet proti trenutnemu svetovnemu prvaku. Naša reprezentanca bo lz Genove v teku tedna potovala preko Pariza v Bruselj, kjer bo 29. t m. igrala še naslednjo meddržavno tekmo z Belgijo. Na zadnji seji upravnega odbora JNS so bili sprejeti nekateri , važni sklepi — razen onega glede sestave naše državne reprezentance za Genovo. Nogometni savez je med drugim prepovedal igralcem Gradjanskega, ki so določeni v državno reprezentanco, da bi s svojim klubom nekaj dni po genovski tekmi Igrali prijateljsko tekmo z Ambrosiano v Milanu. (Gra-djanski je zaradi tega stopil v stik z milanskim klubom, da bi se ta tekma odgo-dila). — Savezni delegat na tekmi BSK— Concordia v Zagrebu je ugotovil, da so se številne vstopnice za to tekmo prodajale po dvakrat. Ker je dokazano, da zadene krivda za to deloma tudi funkcionarje Concordije, je bil ta klub kaznovan z globo 1.000 din. — Načelni sklep je bil sprejet nato glede predhodnega odigranja ne- ksbnflt Bgafllrih tekem h zadnjega Savez je namreč odredil, da ae mora 18. ta zadnje kolo teh tekem med vsemi kluba brez Izjeme odigrati na dan 5. jnnija. Prizadeti so Ljubljana in BSK, ki sta hotela igrati Sele 9. junija, Slavija in Concordia, ki sta hotela zaključiti tekmovanje že to nedeljo, kakor tudi Hajduk in Jugoslavija ter Hašk in Jedinstvo. JNS Je s tem sklepom popolnoma pravilno onemogočil vse mogoče kombinacije, ki M bile izvedljive glede na odločilno važnost tega zadnjega kola. Saj je znana stvar, da bodo Sele te tekme odločile o vrstnem redu na treh prvih in treh zadnjih mestih. V Pištyanih se je končalo tekmovanje za svetovno prvenstvo v sabljanju, na katerem je zmagala Italija. Nadaljnja mesta so zasedle Francija, Češkoslovaška, Rumu-nija in Jugoslavija. Udeležba na tem tekmovanju je bila iz razlogov, ki niso športnega značaja, manj zadovoljiva. O nekaterih podrobnostih teh tekem bomo Se pisali Danes bosta v Zagrebn odigrana p® va dva slngla v teniškem tekmovanja a Da-visov poAcal med Anglijo in Jugoslavijo. Postave še niso znane, verjetno pa je. da bo za nas le lahko igral Punčec, ki se je že dovolj popravil po bolezni Vsekakor bi bila situacija brez njega za ugoden Ud tega srečanja komaj zadovoljiva. SK. Amater — SK. Jadran. V nedeHJb 22. L m. bo Imel SK. Amater ▼ gostih mogtvo Jadrana iz Ljubljane. Enajstorica je znana, po svoji fatr igri, s katero Je ob vsakem gostovanju zadovoljila sportoo občinstvo Ker namerava Amater svojo na-padaflna vrsto precej pomladiti, obeti biti tekma prav zanimiva. Zato ae vabi športno cbčinst70, da obišče to prireditev, ld se bo pričela ob 16.30 na igrišču SK. Amar terja. članstvu SK. Ilirije! Upravni odbor priporoča vsemu članstvu, da ae udefleSi pogreba scnustainovnika in doUgotetn^ga člana Ilirije g. dr. Ivana Laha. Sprevod bo popoldne ob 15. izpred Narodnega doma. Uprava SK. Utrije. SK. Mars. Drevi ob 20l sestanek jtan*-orskega moštva na običajnem mestu. Za-racfi gostovanja za vse jun. obvezno. .— MapSster — sigurno! Načelnik. SK. Slavija. Drevi ob 20. važen sestanek vseh nogometašev zaradi gostovanja. Prosim vsi sigurno in točno! Tajnik L STK Moste. — Drevi sestanek, po sestanku seja. SK Trbovlje SkBcuje redno sejto v ponedeljek 23. t m. ob 19.30 v Hubrfdlh prostorih pri Božiču. Po sej! sestanek igra-čev L H to juniorskega moštva. Iz Ptuja j— Najstarejša oseba v ptujski okojlef je ga. Vertmikova Margareta, rojena leta 1846. v GTobasnici na Koroškem. Poročila se je v starosti 22 let z mlinarjem Antonom Vertmkom. Zakonca sta imela sedem otrok, izmed katerih živijo še štirje. Vertmikova prebiva pri sinu Simonu, najemniku tako zvanega Oršičevega mlina v Ptuju. Kljub svoji ■visoki starosti bere še brez naočnikov. Ima tudi zek> dober spomin In rada pripoveduje razne dogodke iz svojega življenja. Posebno zanimivo Je njeno pripovedovanje iz otroških let ki jiih je preživela na Koroškem. Ko je štela 10 let se je peljala prvič z vlakom in sicer na pravkar tedaj otvorjeni železnici Maribor — Celovec — Franzensfeste. j— V gozdu se je ponesrečil. 63-letrri kočar Koletnik Jože iz Velikega vrha v Halozah Je v gozdu nalagal grmovje in Ustje. Ko se Je proti večeru z vozom vračal proti domu, se je voz na slabi poti prevrnil, pri čemer je Koletnik padel pod voz in dobil hude notrapje poškodbe. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. Iz Trbovelj t— Promocija. Danes bo promovirana za doktorja filozofije na dunajski univerzi gdč. Marjana Baumgartenova, hčerka uglednega rudniškega zdravnika g. dr. Baumgartena- Mladi doktorici naše iskrene čestitke. RADIO Petek. 20. maja Ljabljana 11: Šolska ura: Pb Grškem (gdč. Julija šušteršič). — 12: Iz naše domovine (plošče). — 12.45: Poročila. — 1& Napovedi — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi — 18: Ženska ura: Domača keramika (gdč. Dana Pajnič). — 18.20: Lucienae Boyesr poje (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leten). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura: Spor Dubrovčanov z ra-sko carico Katarino II. — 19.50: 0 mednarodnem gimmastičnem nastopa v Ljubljani — 20: To in ono (plošče). — 20.30: Mozartova ura. Sodelujejo g. V. Janko. g. S. Banov ec in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške ploSče. Sobota 2L maja LJdUjaoa 12: Zveneči ringararja (plošče). — 12.46: Poročila. — 13: NapovedL — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi — 18: Prenos pramenadoega koncerta. — 18.40: Strokovno šolstvo gradi temeJje načrtnemu gospodarstvu (inž. arh. R. Kregar). — 19: Napoved, poročila — 19.30: Tragično mavdafanenje Filipa VSšmj&ča. — 19.50: Pregled sporeda.. — 20: O zunanji potttSd (dr. A. Kuhar). — 20.30: Preljubi mesec maj (V. večer muzBsosnedijan-tov). — 22: NaporvedL, poročila. — 22.15: Za konec tedna Igra Radijski orkester. Beograd 16.45: Plošče. — 17.20: Narodna glasba. — 20: Narodne pesmi — 21: Iz slovanskih oper. — 22JL5: Plesna mn-zfka. — Zagreb 17.15: Orkesfcratol koncert. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča.'— Praga 20.55: Koncert orkestra hi mladinskega pevskega zbora. — 22.15: Plošče. — Varšava 20: Maodoflne hi pevci. — 21: Plesna glasba. — 21.30: Radijska fantazija. — 22: Ples. — SOflja 17t Lahka, komorna hi narodna glasba. — 19.30: Violinski in kfeevinski koncert. — 21.40: Lahka godba in ples. 22.30: Orkester. — Dunaj J2: Orkester. — 16: Veselo kopališko življenje. — 18.15: SramU — 19.10: Pevska ura. — 20: Pester glasbeni spored. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Kakor Berlin. — Berlin 19.10: Operna glasba. — 20: Pester gladbesti večer.— 22.30: Lahka godba in ples. — Mttncheu 19-10: Mali orkester. — 20: Zabavni -večer. — 22.20: Ples. —24: Nočni k. — StuH gart 19-15: Zabavna urica. — 20: Majsko veselje. — 22.30: Pleena muzika. — 24: Konoect velikega in malega orkestra. t NRPOLEONOUR17 TfTJNR [JU BEŽEN Zgodovinski roman Ali je cesarica aH njena dvorna dama kaj izble-betala? Vsekako je Duroc že drugo jutro zvedel vso reč ter jo povedal Napoleonu. Cesar se ni hu-dovai zaradi tega. Slika žensk, ki sredi noči kakor neumni dirjata po gradu, ga je samo zabavala. Vendar je sprejel to pustolovščino za dober nauk. Da bi se ognil vsakega škandala, je sklenil, da poslej ne bo več sprejemal prijateljice v Tuile-rijah, ampak bo hodil k nji To je storil manj iz obzirnosti do cesarice kakor zato, da bi prizanesel grofici Walewski vsakršno presenečenje in vsakršno žalitev. Povsem novo čuvstvo do nje ga je biLo prevzelo: čuvstvo spoštovanja. Do tistih dob žensk ni bogvekaj razumel, čeprav mu je njih družba godila. Bal se je njihovih spletk ter jih je imel vse za neumne, lahkomiselne ali kupljive. Njegovi prvi stiki z njimi, sredi sveta, ki je bil od revolucije in vojn ves razrvan, so mu bili odkrili samo breznravje, ki se je upiralo njegovemu korzičanskemu smislu za bodočnost. — Ko je postal vsemogočen, je bila ustrežljivost, ki jo je srečaval povsod, kjer koli je ustavil oko, še utrdila njegovo slabo mnenje o ženskah. Dolgo časa je čislal samo eno ženo, ki je bila zaradi svoje visoke nravstvenosti vzlic svojim napakam resnič- no vredna časti: signoro Leticijo, svojo mater, ker je bila v nesreči in nevarnosti pokazala neustrašno srce in se v bistvu niti potem ni izpremenila, ko je sin postal cesar. Marija Walewska mu je s svojim pokol en jem, z okolnostmi svojega padca, s svojim sedanjim zadržanjem, s tem, da nikakor ni mislila stopiti v ospredje, s svojo odkritosrčnostjo in nežnostjo mahoma odprla razgled na obzorje, ki si ga je dotlej sam zapiral. Strmel je ter se čutil pomlajenega in boljšega: ljubil je. Skoraj vsak večer po skupnem obedu z Jožefino, pri katerem je bil cesar — v največjo radost cesarice, ki sta jo že pogled njegovih oči in smehljaj njegovih ust osrečevala — zaradi misli na svojo na-godo kar najboljše volje, je v črnem fraku, časih sam, največkrat pa z Durocom, zapustil Tuilerije. Voz brez cesarskih znamenj, ki ga je vozil njegov zanesljivi kočdjaž Cezar, je že čakal. »Houssayeva ulica«, je rekel Duroc. Voz, ki sta ga vlekla dva brza dirjača, je zdrdral proti tistemu koncu mesta, ki še ni bil posebno zazidan, Cesar je ob vhodu v slepo ulico stopil iz kočije in sam s svojim ključem odklenil hišna vrata. Duroc je peš odšel, ali je pa ostal v vozu, kadar je imel Napoleon namen, da se vrne spat v Tuilerije. V takih primerih se je zavil v svoj plašč, se ugodno zleknil po blazinah in zadremal, vedoč, da cesarja ne bo zlepa na izpregled. Hiša, kjer je stanovala Marija Walewska, je stala, kakor je bil že Fouchč povedal, med dokaj velikim dvoriščem, ki so ga obdajala stranska poslopja in hlevi, in med majhnim parkom, urejenim po angleškem okusu. Lepa drevesa ao rasla okoli trate, sredi katere je stal kip iz prejšnjega stoletja: Flora, boginja cvetlic. Hiša je bila preprosto, a dobro razdeljena. V pritličju si prišel iz prostorne veže v dva salona in v obednico, opravljeno v pompejanskem slogu, ki je bil tisti čas velika moda. V prvem nadstropju je bila knjižnica, dve veliki sobi in zelo prijeten prostor, apet z belim, črnovzorčastim kašmirjem, kjer so stali turški divani klavicimbal, pisalna miza in slikarsko stojalo. Parketna tla so bila pokrita z. debelimi preprogami Tu je bila Marija Walewska skofraj zmerom. Skozi okna je imela širok razgled v zeleno naravo. Brala je, slikala, igrala bolj s čustvom kakor z umetnostjo italijanske in francoske opere, Gluck-ove skladbe in posebno tudi Mozarta, ki ga je ljubila nad vse druge mojstre. Živela je zelo samotno. Občevala je skoraj le s svojo spletično Dašo, svojo nekoliko čudaško in vzkipljivo svakinjo, kneginjo Jablonowsko, ki je bila prišla pogledat v Pariz in se zdaj ni mogla ločiti od nje, ter s svojim bratom Teodorjem La-czinskim. Ta je bil precej omejen dečko, ki v svoji novi uniformi poljskih kopjanikov od sreče ni vedel kod ne kam. Vsak teden se je po Napoleonovem ukazu dr. Corvisart prepričal o zdravju Marije Walewske, ki je bilo sicer izvrstno. Pogosto so prihajali Duroc, Ornano ali Filip de Segur, ki so ji prinašali pisma od cesarja in jo vpraševali po njenih željah. Marija pa ni imela nobene želje — kvečjemu to, da bi videla Napoleona in da bi bila pri njem. Da- rila, naslove in denar je odbijala. Niti ni bila ni' čemurna, niti ne zapravljiva. Prav tako malo si je belila glavo zastran prihodnosti, saj si je brez ljubega še misliti ni mogla. Da je bil le on pri nji — to ji je zadostovalo. Tedaj je oživela. V Napoleonovi bližini je ikitila dih njegovega junaštva. Njegove vroče, nujne besede, njegova zmerom bedeča volja, gospodovalna oblast nad stvarmi in bitji, ki je žarela iz njega — vse to jo je omamljalo. Tedaj ni bila več neznatna, mlada žena, kakršna se je zdela tujim ljudem; govorila je, razpravljala in se navduševala za misli za dogodke in cel6 za ljudi Še to se je dogajalo, da je oporekala cesarju, in mnogokrat ga je s svojo pošteno vero in svojo vztrajnostjo pripravila do tega, da se je pridružil njenemu mnenju. Z zamolklim in čudnim glasom je Napoleon časih deklamiral kitice iz spevov svojega najljubšega pesnika Ossiana. Mariji pa ta pesnik ni posebno ugajal. Pust in nabuhel se ji je zdel; veliko rajša je imela Vergila in Homerja, ki ju je dobro poznala, Neredkokdaj sta se dolgo časa pričkala o tem. Nato se je mahoma premislila; stopila je h klavicimbalu in zaigrala kratek napev. Malokdaj je govorila o politiki. Zanimala se je zanjo z vsem svojim živahnim umom, a zadovoljevala se je s tem, da je poslušala Napoleona, kadar ji je našteval svoje armade, razvijal svoje zvezne in vojne namene ter razlagal svoje večne sanje o vladi nad vso Evropo, iz katere je hotel izključiti samo Anglijo Bil pa je predmet, o katerem se ji je dajal pogosto in rade volje poučevati Ta predmet, je bila Poljska. Vzajemna posojilnica Miklošičeva nudi za vse vloge popolno varnost ln obrestuje nove vloge & 4% do B% po dogovora. — Nove vloge ta stare vloge Izpod 5.000 Din se na zahtevo vsak čas v celoti Izplačajo. — Nedvignjene stare vloge izpod 6.000 Din se bodo smatrale s L majem 1988 ca nove vloge. VZAJEMNA POSOJILNICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA. MALI OGLASI E2E33E5E9 Beseda 1 Dtn. davek s Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj-š) eneeek 17 Din. Postrežnico izvežbano v pospravljanju boljšega stanovanja, za dopoldne (brez obeda, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natančna«. 12475-1 Čevljarski pomočnik dober delavec, dobi takoj delo. Jerovšek, Puharjeva 1 12457-1 Prodam Beseda 1 Din, davek Din za Sitro ali dajanje naslova 9 Din. Najmanj St anesek 17 Din Beli semiš čevlji skoraj popolnoma novi, nizko peto za deklico 13 let, prodam za din 60. — Ogledati v ogl. odd. Jutra 12443-6 Železokrivca »prejme gradbeno podjetje Ing. Umek, Ljubljana, Tur-ncgrajska 4. 12462-1 Krojaškega pomočnika mladega, — potrebujem za »talno. Kovačič, Zagreb, Ljubljanska c. 21. 12468-1 1 Aparate in pribor za trajno ondulacijo® DIA« za gotovino in odplačilo po povoljnih pogojih Josip Pavlečič, Zagreb, De želičeva 76. 12030-6 Dekle n boljše družine, ki zon samostojno kuhati in gospodinjiti, dobi zaposlenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemka k otroku«. 12437-1 Pisarniško moč »prejmemo v službo s takojšnjim nastopom. Pogoji: popolno obvladanje v govoru in pisav; ali nemščine ali srbohrvaščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiv in zanesljiv«. 12438-1 Raznašalka mlajša, pridna in zanesljiva dobi mesto v boljši trgovini. Ponudbe pod »Raznašalka« na ogl. odd. Jutra. 12451-1 4 plesk. in slik. pomočnike sprejmem takoj. — Jemc, Bled. 12441-1 Krojaškega pomočnika mlajšo moč, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12435 1 piniiiiitiiiii!!iiiiii!iii!iiiiiiiiwmiiiffliiiitffliiiifflimm' Vajenci (ke) nmim iMrnntiitittri(tittfiHtMiii(Fiii>ii] mi'Aif fif»n tu n imi t Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši mesek 17 Din Za 15 let starega sina absolventa meščanske šole, iščem mesto v mešani trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten in priden«. 12445-44 Dalije, gladijole, begonije, potonke, kane, lilije, irise, vse originalne holandske gomolie, nudimo vsled pozne sezone po zni žanih cenah. Priporočamo tadi cvetlično seme za po letje. Sever & Komp., Ljubljana. 12333-6 Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj št znesek 17 Din. Vsakovrstno pohištvo tudi starodavno in vse dru go kupuje Golob, Gallu sovo nabrežje 29, Ljubljana 12473-7 Besed« 1 Din. davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj št nesefc 17 Din Motor Opel 500 ccm, nov, vožen 3.500 km ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12460-10 Chevrolet limuzino modro, v izvrstnem stanju ugodno prodam. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Takoj«. 12393-10 Motorno kolo malo rabljeno, v brezhib nem stanju, 2C0 do 350 ccm, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj plačilo 99«. 12188-40 Beseda 1 Din, da ves Din za šifro ali dajanje naslova S Din Najmanj ši znesek 17 Din Kupci koles! Oglejte si tovarniško zalogo v Javnem skladišču Turk, Kotnikova 12, poleg elektrarne, Jerše Leo. 12467-11 JANKO TIČEK IN NJEGOV OČF 91 Ves besen se je ubogi kmet pobral ter jel obdelovati očeta s petami. Toda oče ga je kaj spretno ujel za nogo, jo stisnil pod pazduho in se spustil z njo v tek, tako da je moral kmet po drugi nogi skakati za njim. Kampa,lcam?]lSobo Oiiiiu Beseda 1 Din, davek 3 D& za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pripeljal sem najboljšo belo in črno vinsko kapljico, kar jo pre more šibeniški okraj. Se priporoča Stolfa pri Levu. 12446-18 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanj št znesek 17 Din Trajna ondulacija barvanje, beljenje las, prvovrstno garantirano »Strga«, Miklošičeva, pri kolodvoru. 12452-30 Kapital 1 Dtn, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj-znesek 17 Din. Vloge na knjižice in tekoče račune obrestujejo najugodnejše posojila dajejo proti zadostnemu kritju vrednostne papirje kupujejo, prodajajo, lom-bardirajo in posojajo: Hranilnica dravske banovine Ljubljana — Maribor — Celje — Kočevje. 12450-16 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta Hi kupi takoj m plača najbolje nranllne knjižice oank ln hranilnic vredostne papirje: 3•/• obveznice Done srečke delnice itd valute vseh držav Prodaja srečk državnt razredne loterije 174 lf Beseda 1 Din davek j Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najman št znesek 17 Din Posestvo 34 oralov, 6 oralov gozda, ostalo njive, travniki in sa-donosnik pri Sv. Marjeti, naprodaj. Natančnejše pri Drevenšku, Praprotnikova 10, Maribor. 12463-20 Dvostanovanjsko hišo podkleteno, z vrtom, prodam. — Potrebna gotovina 40.000 din. Vprašati J Knez, orožnik v p. Breg Ptuj. 12347-20 Stanovanj? Beseda 1 Din davek o Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj g| znesek 17 Din Vilo oddam v najem skupno ali separatno. '2 komfortni stanovanji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šiška«. 12461-21 Stanovanja Beseda 1 Dtn. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NalmanJ št znesek 17 Din Jvosob. stanovanje kuhinjo, iščem v bližini kasarne vojvode Mišiča ali enosobno stanovanje za 1. junij. Poslati ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Reden plačnik«. 12466-21 a Stanovanje iščem za takoj, 4-sobno, s kopalnico in pritiklinami, ■ po možnosti z vrtom, blizu centra. Pismene ponudbe s I ceno na Bata, Ljubljana, i 12455-21a Beseda 1 Din. davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dtn. Najmanj Si znesek 17 Din. Sobo oddam 1 ali 2 gospodoma, Cesta 29. okt. št. 9 p., 1., vrata št. 5. 12444-23 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanj ši znesek 17 Din Zelen papagaj ček je ušd. Sliši na ime Cici. Proti nagradi oddati: Ga-jeva 8, Ravnikar. 12456-27 Informacije Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Preklic Ker moja žena Katarina Singer ne živi več z menoj, ne plačam nobenih računov, ki jih naredi odslej. Roko Singer, Jesenice. 12442-31 Dopisi Beseda 1 DUl davek s Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj Šf znesek 17 Din. »ZZ« Dvigni pismo in nujno odgovori. 12435-24 Dvignite v oglasnem | oddellni dospele ponndbe. Agilen, Boljši dri. uradnik, Bodočnost 111, Brez otrok, Dalmacija, Delovna 22, Denarni zavod, Dama 50, Dobro ohranjeno 7, Družica, Denar, Gorski kotar, 1. junij 1938, Izredna ljubezen. Kavcija 3000, Kolizejski kraj, Kuharica, Krasno posestvo 7774, Kakor novo. Lovski foks, Ljubljana, Lep značaj, Lepa hiša, 16. maj, Mecesen, Motor, Medsebojna pomoč, Majnik, Marljiv, Nujna gotovina, Nesrečna, Odkritosrčnost, Potrebna gotovina 50.000 din, Po- j mlad 5, Plačam takoj 7, Promet, Praktikant, Plodo-nosni dobiček 25.000, Poštenje tajnost zajamčena, Plačnik točen, Podjetje, Resnost 30, Resno delo, Sposobnost 333, Sem v Ljubljani. Angela Grošič, j Stalno 777, Salon, Stalnost, Smarnice, Sirota, Srednjih let, Simpatija 1000, Samostojen poslovodja. Tudi izven Ljubljane, Takoj v gotovini, Tohomos, Tišina, Tujec, Tekom maja, Takoj- | šnje plačilo 9977, Tudi zmožna začetnica. Udobno življenje. Ugodna prilika 555, V lepo bodočnost. Varčna in čista. Zvesta I žena, Zadovoljnost, Zvestoba, Zlate roke, zvesto srce, | Z. Z., 101. SANA Od Vas je odvisno, da imate I obleko vedno kot novol zato jo pustite redno I kemično čistiti alif barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici — Svetlolilcafnica I RDEČILO za USTNE daje Vašim ustnam takoj svež izgled in polepša Vaša usta. Khasana rdečilo za ustne ne pušča barve, je odporno zoper slabo vreme, vodo in poljube; enkratna uporaba dnevno zadostuje. Med 8 različnimi barvnimi toni izbere lahko vsaka dama za svoj tip primerno rdečilo za ustne. KHASANA RDEČILO ZA LICA je lepotna krema dame, ki daje licem živahen in mladostno svež izgled. Khasana rdečilo za lica se prilagodi individuelno vsakemu barvnemu tonu kože. — Tudi Khasana rdečilo za lica je odporno zoper slabo vreme, vodo in poljube. MAGNEZIJA SAN PELEGRINP Tisoče zahval I prejema »M0RANA<< KEMIK laborant je potreben rudarsko topil-niškemu podjetju v notranjosti Srbije. Reflektant mora biti izkušen laborant, vajen analize kovinske rude. Ponudbe na pošt. pret. 432, Beograd. VTf»0 Schaffhausen, Ornega, Doxa ter vsakovrstne ure od Ako je potrebno zavžijte, predno ležete spat, penečo se MAGNEZIJO S. PELEGRI-NO, ki je v škatlici vsebujoči eno dozo, a drugo jutro se boste dobro počutili, ker ste rabili prijetno sredstvo za čiščenje. Vedno se je boste poslužili Dobiva se v vseh lekarnah. Prodajna cena din 6.—* R. a br. 27283-23/X 1935 L Zlatnino iz 14 kar. zlata od se dobi pri Din 35.- naprej, prstane, obeske, ovratne verižice L dr. v srebru Dlll 70." naprej. KIFFMANN LJUBLJANA Mestni trg 8. MARIBOR Aleksandrova 11. Naročniki ,Jutra' so zavarovani za 10.000 Din. I 9 Avtomobflisti, pozor IZVENKARTELNI BENCIN liter Din $.20 pri črpalkah tvrdke AVG. PEČNIK DUNAJSKA CESTA — STOŽICE — JEŽICA NABAVA GUME 1. junija 1938 L ob 11. uri se bo vršila v štabu zrakoplovne vojske v Zemunu (soba št. 14, pritličje) druga Javna ofertalna licitacija za nabavo gum za avtomobile, moto cikle in dvokolesa, v vsem po pogojih prve licitacije. Pogoji se morejo videti ob delavnikih od 8.—13. ure pri dežurnem častniku tega štaba ali kupiti za 30 dinarjev. Kavcija za naSe državljane 5% in za tujce 10% se položi pri blagajni agencije Državne hipotekarne banke v Zemunu do 10. ure na dan licitacije. Iz materijelnega oddelka štaba zrakoplovne vojske BM T br. 7285 od 1L maja 1938. leta. I NABAVA j gumastih vzmeti (Gumizuge) 3. junija 1938. L ob 11. url se bo vršila r štaba zrakoplovne vojske (soba št. 14, pritličje) drnga Javna nstmena licitacija za nabavo gumastih vzmeti v vsem po pogojih prve licitacije. Pogoji se zamorejo videti ob delavnikih od 8. do 13. ure pri dežurnem častniku tega štaba ali kupiti za 40 din. Kavcija za naše državljane 5%, za inozemce 10% se položi pri blagajni agencije Državne hipotekarne banke v Zemunu do 10. ure na dan licitacije. Iz materijelnega oddelka štaba zrakoplovne vojske MMT br. 6228 od 12. maja 1938. leta. f Po večno plačilo je odšel danes, previden s sv. tolažili sv. vere moj predobri soprog, brat, stric, svak, gospod Rudolf Verovšek posestnik, strojnik Tobačne tovarne v pokoju Preblagega pokojnika spremimo na zadnji poti v soboto 21. maja t. 1. ob 16. uri iz hiše žalosti, štepanja vas št. 66, na domače pokopališče, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 27, t m ob 6. uri v cerkvi sv. Štefana. Dragega pokojnika priporočamo v molitev! Ljubljana—Štepanja vas, dne 19. maja 1938. Globoko žalujoča soproga ANTONIJA VEROVŠEK roj. POVSE in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani