Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto XVI., štev. 110 Ljubljana, tcrcJc 14. maja 1935 Cena t Din upmvui£ivo; Ljubljana. Kn&fljeva ulica a. — TeJefon fit. 3122, 3123, 8124, 312S, 3120. Luaeratnj oddeieK: Ljubljana Selen* burgova ms. - Tel 3492, 24U2. Pouružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 11_ — reieron fit 24.*t& Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — TeJefOE fit 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana 8t 11.842. Praga Oslo 78J.&0, Wien 5t 10».241. Naročnina maAa mesečno Din 26.— Za inozemstvo Din tO.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 8123. 3124, S125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440 Celje, Stro8smayerJeva ulica fitev. 1. Telefon fit. 85. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Pilsudski V politično pomembnih urah, ko so bili pogledi vse Evrope uprti v Varšavo, kjer se je francoski zunanji minister Laval pogajal s poljskimi državniki o daljnosežnih vprašanjih evropske mirovne politike, je v varšavskem Belve-deru ugašalo življenje največjega Poljaka sodobnosti, maršala Josefa Pilsudskega. Umrl je mož, ki je v očeh svojega naroda naj-popolneje vtelesil in poosebil poljsko nacionalno in državno idejo in ki je pred širokim svetom v največji meri predstavljal današnjo Poljsko. Poljski narod je izgubil svojega voditelja in heroja, ves slovanski svet pa enega svojih najznačilnejših re-prezentantov. Maršal Josef Pilsudski že s svojim razgibanim, nemirnim življenjem, s svojo dolgo revolucionarno preteklostjo in s strmim vzponom na najvišje mesto osvobojene in zedinjene Poljske slikovito pooseblja najnovejšo zgodovino svojega naroda. Njegov življenjepis je kot simbolična pesem o poljski usodi: pesem, ki poveličuje hrepenenje po svobodi in junaško požrtvovalnost za narod in njegove najvišje ideale. Ta potomec litvanskega plemstva, čigar rodoljub je je genialno orisal v svojem nesmrtnem »Panu Tadeuszu« knez poljskih pesnikov Adam Mickiewicz, je bil že kot mlad mož pregnan v Sibirijo, ker se je boril zoper tiste, ki so tlačili,poljski narod na tleh nekdanje njegove svobodne države. Vse življenje Pilsudskega je bilo prežeto z nacionalno idejo v njeni na jvzvišenejši obliki : v etičnem imperativu boja za narodovo svobodo in enakopravnost, boja zoper nasilje in zoper zgodovinsko krivico, ki se je zgodila Poljakom, ko so si njihovo ozemlje razdelili trije močni sosedi. Veličina Pilsudskega, ki mu je bilo dano, da je mogočni boj zoper to krivico in za narodno zedinjenje vodil in dovršil v njegovi zadnji najodločilnejši fazi, je vidna samo z vidika novejše poljske zgodovine. Iz tal stare slave, iz tradicij velike poljske države, iz mogočnega vzgona narodne zavesti, ki je v devetnajstem stoletju kljub vsemu preganjanju pognal poljsko 'kulturo v bleščečo višino, iz vsega, kar je dajalo poljski narodni misli čudovito moč, je zrasel Pilsudski kot vodja, vojak, politik in državnik — vse v eni osebi, a ves iz enega kova. V trdovratni borbi zoper tujo nadvlado je umel rabit: orožje duha enako kakor revolucionarna sredstva. Bil je dolga leta na levici poljske politike, kjer je sodobno misel socialnega osvobojenja združeval z gorečim poljskim nacionalizmom. Tiskana beseda mu je bila enako blizu kakor sredstva podzemne akcije. Vse je nosila ena sama volja: služiti narodu, osvoboditi in zediniti Poljsko. Če je medvojna osvobodilna akcija poznejšega prvega maršala Poljske hodila tako zapletena pota k velikemu cilju, kakor jih je narekoval posebni položaj težko preizkušenega poljskega naroda, je vendar bil njen končni uspeh triumfalen. Pilsudski je svoje zveste legije privedel v svobodno Varšavo in doživel najveličastnejši dan svojega življenja, ko je narod z vseh strani osvobojene domovine pozdravljal v njem narodnega heroja. Še legendarnejši je njegov uspeh v borbi z rdečo vojsko, ki je pričela izpodkopavati komaj postavljene stebre narodove svobode in čije čete so bile že skoraj dosegle Varšavo. V tem zgodovinsko odločilnem trenutku je Pilsudski s svojimi legijami izbojeval zmago, ki je kot »čudež ob Visli« stopila v poljsko zgodovino in ki jo že danes obdaja sij legende. Tako je Pilsudski postal rešitelj Poljske. In še več: z zmago ob Visli, ki je rdečo vojsko vrgla daleč nazaj, je Pilsudski za dolgo dobo odločil evropsko zgodovino. Precej drugače bi se najbrž danes pisala usoda narodov, če bi takrat padla Poljska in bi se val rdeče revolucije razlil v Nemčijo in od tam daleč po Evropi. Ta zmaga je napravila iz Pilsudskega najpopularnejšo osebnost na Poljskem. In če je nekaj let pozneje občutil potrebo, da z energično akcijo poseže v poljsko notranjo politiko in napravi konec političnemu razkroju, ki so ga pripravljale poljske stranke, je imelo po mnenju mnogih poljskih mož tudi to zgodovinski pomen. Danes še nimamo zadostne perspektive, da bi mogli pravilno in pravično oceniti zgodovinsko-objektivni pomen vloge, ki jo je imel Pilsudski od 1. 1926. do svoje smrti v poljski demokraciji. Boreč se zoper destruktivne sile, ki so bile močne tudi v poljskem narodu, saj so Poljaki celo stoletje socialno in politično bolj rušili kakor gradili, je Pilsudski z energično akcijo omejil demokracijo in ustvaril poseben tip avtoritarnega režima. Prav tako danes ni mogoče objektivno presoditi vseh potez, ki jih je Pilsudski izvršil v zunanji politiki Poljske in ki so kajkrat vzbujale čudna presenečenja. Vzlic vsemu pa je treba zapisati že ob njegovem mrtvaškem odru, da je postal veliki maršal nesmrtno zaslužen za svojo Poljsko, ker je vsako njegovo dejanje vodila fanatična vera v domovino, tn ta vera je dane? Poljski potrebneiša kakor kdaj prej. Pilsudski je dobro poznal svoj narod in se je mnogo učil iz Maršal Pilsudski mrtev Varšava, 13. maja. d. Snoči ob 20.45 je umrl v svojem stanovanju v Bel-vederskem gradu po daljšem bolehanju maršal Josef Pilsudski. V zadnjih trenutkih so bili pri njem njegova žena Aleksandra ter obe hčerki, 16-letna Vanda in 14-letna Jadviga, ministri in častniki. Vzrok njegove smrti je bil rak v želodcu in na jetrih. Že pred dvema mesecema so poklicali k njemu profesorja Wenckebacha z Dunaja ter konzultirali tudi dva švicarska zdravnika, vendar pa je bolezen že tako napredovala, da je bila vsaka pomoč zaman. Pilsudski je bil do zadnjega trenutka pri zavesti. Za obisk francoskega zunanjega ministra Lavala v Varšavi je odredil, naj mu sproti poročajo o poteku pogajanj. Njegov osebni pobočnik in dva tajnika so imeli nalogo, da vzdržujejo zveze med njim in zunanjim ministrom Beckom. V soboto zvečer pa se je stanje Pilsudskega tako poslabšalo, da so na zahtevo zdravnikov opustili poročanje o poteku razgovorov med Lavalom in Beckom. Smrtni boj maršala je trajal pet ur. Smrt je povzročila oslabitev srca. Pokojnikovo truplo so takoj balzamirali. Takoj po smrti maršala Pilsudskega se je sestal ministrski svet. Po seji je sprejel predsednik republike Moscicki v daljši avdienci predsednika ministrskega sveta Slaweka. Opolnoči so člani vlade s predsednikom vlade na čelu korporativno odšli na belvederski grad in se poklonili smrtnim ostankom maršala. Po še ne potrjenih poročilih je Pilsudski pred kratkim napisal politično oporoko. Kakšne politične posledice bo imela njegova smrt, se za sedaj še ne more prerokovati. Kakor zatrjujejo, so predsednik republike prof. Moscicki, ministrski predsednik Sla\vek in zunanji minister Beck že poprej ukrenili vse potrebno za primer smrti Pilsudskega. Vsi ti trije državniki so dovolj močni in imaio dovolj avtoritete, da bodo lahko obdržali oblast v svojih rokah. CJradno poročilo CJradno poročilo o smrti maršala Pilsudskega se glasi: Prvi maršal Poljske g. Josef Pilsudski je umrl 12. t dl ob 20.45 v belvederski dvorani v Varšavi. Zadnjo popotnico mu je podelil vojaški duhovnik Ladislav Kornilovič. Maršalova bolezen se je že pred nekaj meseci obrnila na slabše. K njemu so poklicali prof. dr. Wenkebacha in dr. Antona Fanovskega, ki sta po bolnikovem pregledu ugotovila raka v želodcu in jetrih. Od takrat so maršala kar najskrbneje zdravili sanitetni general dr. Stanislav Rupert, dr. Štefan Mozo-lowski, sanitetni major dr. Henrik Go-ciara in sanitetni major Feliks Tukano-vič. 11. maja se je stanje maršala Pilsudskega nenadoma poslabšalo zaradi hude notranje krvavitve. Zato mu je začelo srce hitro pešati, dokler ni 12. maja nastopila smrt. Proglas predsednika republike Predsednik poljske republike Ignacij Moscicki je izdal po maršalovi smrti naslednji proglas: Maršal Pilsudski je umrl. S svojim genijem in z nezlomljivim naporom svoje volje je pripomogel k vstajenju poljske države. Vodil je državo k preporodu in veličini, k sprostitvi vseh zdravih sil, ki so imele služiti za temelj poljski bodočnosti. Kot nagrado za svoje neizmerno delo je videl našo državo kot živo dejstvo, sposobno življenja, pripravljeno za bodoče možnosti, videl je našo vojsko obdano s slavo, zvezano z njenimi sosednimi zmagovitimi državami. Ta največji mož naše zgodovine je črpal svoje moči iz silnih globin davne poljske preteklosti, ko je z nadčloveškim naporom svoje zdrave misli zarisal pravilna pota za bodočnost domovine. Pri tem delu ni bil osamljen, ker je že zdavnaj čutil, da so ga njegovi poslednji napori pripeljali do roba telesne moči. Zato je pripravljal ljudi, sposobne za neodvisno delo, da bodo mogli prevzeti težko breme odgovornosti. S svojim volilom je zapustil narodu skrb za čuvanje časti in ohranitev moči države. Naloga nas živih je, da prevzamemo to izročeno nam voiilo in z njim vso odgovornost zanj. Naj žalost in bolest utrdita v nas vseh zavest odgovornosti, ki jo bo imel poljski narod pred spominom Pilsudskega in pred bodočimi rodovi. zgodovine. Iz maršalove neprestane ču-ječnosti, vojaške pripravljenosti in diplomatske spretnosti so izhajala dejanja, ki nujno nosijo tudi obeležje človeške nepopolnosti in pristranosti, ki pa bodo popolnoma jasna šele s poznejše perspektive, kakor vse, kar je ustvarjeno v sedanjosti. Sedaj je veliki maršal mrtev. Poljski narod, s katerim nas Jugosiovene vežejo stare simpatije in slovanska ideja, se je združil okrog njegovega odra in objokuje svojega, že danes legendarnega heroja. Njegovo delo, izvršeno v vzorni ljubezni do naroda in posvečeno z veU-kansko požrtvovalnostjo, pa bo trajno živelo v zavesti Poljakov in vzpodbujalo še pozne rodove v delu za čast in veličino naroda in domovine. Jugoslovenski narod je bil sam šele pred kratkimi meseci oropan svojega velikega voditelja. Zato tem bolj globoko sočustvuje s poljskim narodom, ki je usoda tudi njega pahnila v enako nesrečo. Zadnji trenutki Varšava, 13. maja. g. Po informacijah iz najbližje okolice pokojnega maršala Pilsudskega je pokojnik že nekaj dni slutil svojo smrt. Ze v petek je sporočil svoje zadnje odredbe, v soboto dopoldne pa je poklical svojega izpovednika ter se mu izpovedal. Splošno narodno žalovanje Še pred uradno objavo so v prestolnici in po vseh krajih države razglasili splošno narodno žalovanje. Po objavi maršalove smrti so prekinili vse gledališke in druge predstave, radijske postaje so takoj izpremenile svoj program in črtale ves zabavni del. Ministrski svet je odredil šestteden-sko narodno žalovanje. Na Poljskem ne bo v tem času nobenih zabav in prireditev. Ko so napravili smrtno masko pokojnega, so truplo balzamirali ter položili na oder v Belvederski palači, kjer se zbira velika množica, da zadnjič vidi velikega pokojnika. Vsi poljski listi so izšli črno obrobljeni. Oporoka Pilsudskega Pilsudski je v svoji oporoki odredil, naj se njegovi možgani izročijo varšavskemu medicinskemu institutu v svrho znanstvene preiskave. Njegovo srce naj se pokoplje v njegovem rojstnem mestu Vilni ob vznožju groba njegove matere. Truplo bodo na stroške države pokopali 18. maja v Krakovu, v gradu poljskih kraljev Wawelu. Danes so posetili ministrskega predsednika vsi pri poljski vladi akreditirani veleposlaniki in poslaniki, da izrazijo v imenu vseh vlad sožalje. Predsednik republike je prejel sožalne brzojavke od angleškega kralja Jurija, nemškega kancelarja Hitlerja, predsednika italijanske vlade Mussolinija in drugih predstavnikov evropskih držav. Naslednik PUsudskega Vlada je imenovala za naslednika Pilsudskega na mestu vrhovnega inšpektorja voj-sike generala Ridzsmigla, ki je bil eden izmed najbližjih sodelavcev pokojnega maršala. Za vršilca dolžnosti vojnega ministra je bil imenovan brigadni general Tadej Ka-przvoki, dosedanji prvi pomočnik vojnega ministra. Priznanje borcu za poljsko svobodo Listi prinašajo obzirne nekrologe o pokojnem maršalu P;lsndsWem in izrnžan globoko žalost vse države Tudi rvnozicii-ski listi, ki so bili zadnjih devet let veliki nasprotniki vlade maršala Pilsudskega, izrekajo priznanje mrtvemu borcu za poljsko svobodo. Skupno z vsem narodom, piše »Kurier Warszawski«, se sklanjamo nad grobom velikega Poljaka in vrhovnega voditelja v zmagoviti borbi za neodvisnost. Drugi opozicijski listi poudarjajo, da morajo ob smrti velikega rodoljuba utihniti vsi spori. Žalovanje v Beogradu Beograd, 13. maja. p. Čeprav je bilo znano. da je maršal Pilsudski že dalje časa bolan, je vendar vest o njegovi nenadni smrti učinkovala v jugoslovenski prestolnici kot bomba. Na poljskem poslaništvu je zaplapolala črna zastava in državna zastava na pol droga. Ze dopoldne so člani diplomatskega zbora posetili poljskega poslanika g. Schwarzburg-Giintherja ter mu izrazili svoje sožalje. Predsednik vlade gospod Jevtič je bil zadržan in ni mogel osebno izraziti sožalja, temvčč je poslal pomočnika zunanjega ministra dr. Momčila Jurišiča, ki se je med prvimi vpisal v knjigo na poljskem poslaništvu in v imenu vlade izrazil globoko sočustvovanje vsega jugoslovenskega naroda s poljskim ob tej težki izgubi. Ves dan so se vrstili na poljskem poslaništvu visoki odličniki in predstavniki raznih organizacij in ustanov, da izrazijo sočustvovanje s poljskim narodom. Na dan pogreba bo v katoliški cerkvi za-dušnica za Pilsudskega. Vlada bo poslala na pogreb posebno odposlanstvo. Masarykova sožalna izjava Praga, 13. maja. b. Predsednik republike Masaryk jc poslal predsedniku poljske republike Moščickemu naslednjo brzojavko: Globoko gin jen zaradi smrti maršala Pilsudskega, se pridružujem žalosti, ki je zadela poljski narod. Češkoslovaški listi zlasti poudarjajo, da je maršal Pilsudski preskrbel, da bo njegovo delo ostalo zagotovljeno. Poljskemu narodu želijo, da bi kljub težki izgubi in vrzeli, ki je nastala s smrtjo Pilsudskega, krepko korakal naprej ne samo v interesu Poljske same, temveč tudi v interesu Evrope in mira. Rumuni poveličujejo vlogo pokojnega Bukarešta, 13. maja. AA. Rumunski listi priobčujejo dolge članke ob smrti maršala Pilsudskega in poveličujejo zgodovinsko vlogo, ki jo je ta znameniti mož igral pri vstajenju Poljske in pozneej pri preurejanju države ter tako pripomogel k obnovi in preporodu svoje domovine na vseh poljih narodnega življenja. Pilsudski v očeh velikih narodov Pariš, 13. maja. w. Predsednik republike Lebrun je poslal poljskemu državnemu predsedniku Mosciskemu naslednjo sožalno brzojavko: »V globokem sočutju delim žalost Poljske in vašo globoko bolest v trenutku, ko je umrl veliki patriot in veliki vojak, ki jo posvetil svoje življenje slave polni obnovi svoje domovine. Njegovo veliko delo i>o ostalo eno izmed najvažnejših dejanj in najsrečnejših obnov v zgodovini. Francoski narod, ki je 8 poljskim narodom zvezan z vezmi stoletja starega in nerazrušljivega prijateljstva, sočustvuje z velikim poljskim narodom. Kakor Poljska, bo tudi Francija večno ohranila onega, ki je predstavljal v najbolj tragičnih in najbolj zmagovitih urah dušo domovine.« Zunanji minister Laval je zvedel za maršalovo smrt ob svojem prihodu v Moskvo. Takoj je poslal poljskemu zunanjemu ministru Becku naslednjo brzojavko: »V trenutku, ko sem zapustil Poljsko, sem zvedel z globokim sočutjem za smrt maršala Pilsudskega. Francoski narod bo z žalostjo sprejel vest o smrti Pilsudskega, ki je za vašo domovino hud udarec. Pozdravljam spomin velikega državnika, ki je s svojo hrabrostjo, s svojim idealizmom in svojo domovinsko ljubeznijo postal ustanovitelj obnovljene Poljske. Prosim vas, da izvolite sprejeti moje globoko sožalje.« Flandin je naročil Lavalu, naj se ob po-vratku iz Moskve, spet ustavi v Varšavi, da osebno izrazi sožalje poljski vladi »,ara-di smrti maršala Pilsudskega. Bržkone se bo Laval udeležil tudi njegovega pogreba. Francoski listi priobčujejo dolge in zelo lepe članke o pokojnem maršalu in poudarjajo njegovo rodoljubno delovanje ter velike vrline kot vojaka in človeka. Pri tem se s skrbjo vprašujejo, kakšne bodo notranje in zunanje - politične posledice smrti glavnega tvorca obnovljene Poljske. >Petit Parisien« pravi med drugim: Vsi Francozi se bodo poklonili polni spoštovanja pred grobom starega vojaka. Žalost, ki je zadela Poljsko, budi v nas spomin na srečne dni, ko so vladala med Parizom in Varšavo samo čuvstva najiskrenejšega prijateljstva. »Figaro« podaja z ganljivimi besedami sliko znamenitega vojaka maršala Pilsudskega in pravi: Francijo je globoko pretresla velika nesreča, ki je zadela prijateljski in zavezniški poljski narod. S spoštljivo grozo se klanjamo spominu tega velikega moža. >Matin« pravi: Francija se bo z globokim spoštovanjem poklonila pred smrtnimi ostanki moža, ki je tako ljubil svojo domovino in ji izvojeval svobodo. 7.a sedaj ne pričakujemo nikakih težav in mislimo, da pač ni umesten dvom, da ne bi poljski narod ostal zvest idejam velikega pokojnika. »Journal«: Za Poljsko je nastopil izred- no resen čas. Ta dogodek je velikega pomena tudi za vso Evropo, saj je stalnost razmer na Poljskem činitelj največje važnosti. Pilsudski je umrl dosti prezgodaj. V vzhodni Evropi vstaja velik vprašaj. Silen vtis v Nemčiji Berlin, 13. maja. AA. Glavno glasilo narodne socialistične stranke »Volkischer Beobachter piše med drugim: Nepričakovana vest o smrti maršala Pilsudskega je napravila v Nemčiji globok vtis. Nemški narod je častil v pokojniku moža izredne nacionalne avtoritete in ogromnih zaslug. Nemčija se globoko klanja pred velikim državnikom, ki je kot prvi hrabro, odkritega duha in z zaupanjem stopil v stike z narodno socialistično nemško državo. Nemčija je to sodelovanje poljske države sprejela prijateljsko in pošteno. Trajna zasluga pokojnega maršala Pilsudskega bo, da je z voditeljem nemškega naroda sklenil sporazum, ki pretvarja Nemčijo in Poljsko v glavno politično os celokupne Evrope. Na vseh državnih in drugih javnih zgradbah so davi izobesili zastave na pol droga v znak žalosti nemškega naroda zaradi smrti maršala Pilsudskega. Vlada je odredila, da se morajo izobesiti zastave na pol droga tudi na dan njegovega pogreba. Državni kancelar Hitler je poslal predsedniku poljske republike Moscickemu naslednjo brzojavko: Globoko presunjen nad smrtjo maršala Pilsudskega izražam vaši ekscelenci in poljski vladi najiskrenejše sožalje v svojem imenu in v imenu nemške vlade. Poljska je z umrlim maršalom izgubila tvorca svoje obnovljene države in svojega najzvestejšega sina. Skupaj s poljskim narodom žaluje tudi nemški narod ob smrti tega velikega rodoljuba, ki je z modrim sodelovanjem z Nemčijo napravil veliko uslugo ne samo našima dvema državama, temveč s tem tudi dragoceno prispeval k pomiritvi Evrope. Odmev v Angliji in Ameriki London, 13. maja. č. Ves britanski tisk globoko obžaluje smrt poljskega maršala, junaka, državnika in patriota. Listi objavljajo izčrpne življenjepise in remaniecence o borbah za osvobojen je poljskega naroda in ustanovitev močne poljske republike. Kralj Jurij je poslal sožalno brzojavko predsedniku poljske republike. Slično brzojavko je poslala tudi vlada poljski vladi v imenu vsega britanskega naroda. Po6ebno brzojavko je poslal poljskemu zunanjemu ministru Becku sir Antonv Eden, ki je davi znova nastopil svojo službo. Newyork. 13. maja. č. Skoraj vsi listi poročajo obširno o smrti pokojnega maršala Pilsudskega. Svojim poročilom dodajajo dolge članke o veličini tega poljskega genija, o njegovih borbah za svobodo poljskega naroda in ustanovitev poljske republike. Iz maršalovega življenja Pretekli teden je poljska uradna poročevalska agentura sporočila javnosti, da se je zdravstveno stanje maršala Pilsudskega tako poslabšalo, da najbrž ne bo mogel sprejeti Lavala ob njegovem obisku v Varšavi. Mnogi so iz tega sklepali, da gre za znano diplomatično bolezen in da hoče vsemogočni poljski maršal s tem še enkrat naglasiti popolno odtujitev Poljske in Francije. Nenadna smrt maršala je za vselej demantirala te slutnje, ki so jih zlasti nemški listi z naslado raztegovali na dolgo in široko. Josef Pilsudski se je rodil 4. julija 1867 v Žulowu pri Vilnu. Bil je tedaj Litvin, izhajajoč iz onega nadarjenega poljskega plemena, ki ie dalo Poljakom poleg Ko-sciuszka. Mirk;ewicza in Sienkiewicza še celo vrsto drugih znamenitih mož, pesni- kov, politikov in iskrenih domoljubov. Pilsudski je bil vse svoje življenje neizprosen, neukrotljiv in železno dosleden nasprotnik caristične Rusije. Da bi dosegel svoj namen in zrušil carizem, se je on, plemič in nacionalist po tradiciji, brez pomislekov pridružil marksistom, videč v njihovem pokretu ono realno silo. ki je končno res izpodrezala silno moč carskega samo-drštva. Kot dijak harjkovske univerze je Pilsudski stopil v prve vrste revolucionarne omladine in je bil zapleten v priprave za atentat na carja Aleksandra III. Obsojen je bil na petletno izgnanstvo v Sibirijo, odkoder se je vrnil 1. 1892. in se zopet posvetil prevratnemu delovanju. L 1901. je h'l zopet aretiran toda posrečilo se mu je zbežati v Krakov. Tam je osnoval boine organizacije P. P. S (Polska Partyja So Laval v Moskvi Francoski zunanji minister je včeraj dopoldne prispel v Moskvo, kjer so mu priredili svečan sprejem cyaJistyczna). Njegovo delovanje je uradna Avstrija zelo rada trpela in dovolila mu je celo ustanavljati strelske krožke po vsej Galiciji. Med rusko-japonsko vojno je socialist Pilsudski celo potoval v Tokio in ponudil Japoncem pomoč poljskih revolucionarjev. Do poljske vstaje pa ni prišlo, ker so v Tokiju smatrali Pilsudskega le za prenapetega romantika. Ob izbruhu svetovne vojne je Pilsudskega imenovala tajna Narodna vlada v Kra-kovu za poveljnika vseh poljskih čet. Ustanovljena je bila 1. brigada poljskih legio-narjev, ki se je udeleževala bojev proti Rusom v Galiciji pod vrhovnim vodstvom avstrijskega generalnega štaba. Ko so kasneje avstro-nemške čete zasedle vso rusko Poljsko in je modrost dunajskih ter berlinskih državnikov skovala nekako navidezno svobodno Poljsko brez Galicije in Poznanjske, je bil Pilsudski imenovan za člana državnega sveta v Varšavi, kjer je pa kmalu pokazal, da so mu berlinski in dunajski interesi deveta briga. Njegovo prevratno dolovanje se je obrnilo proti Avstriji in Nemčiji z isto ostrostjo in srditostjo, ki ju je prej kazal do Rusije. Nemci so se ušteli v svojih računih na Pilsudskega, smatrajoč ga za slepo orodje. Po njegovem vplivu so poljske legije odbile prisego zvestobe nemškemu in avstrijskemu cesarju. Zato so Nemci Pilsudskega zgrabili in ga jeseni 1. 1917. zaprli v trd-njavsko ječo v Magdeburgu. Njegov zapor pa je trajal le leto dni. Po zlomu centralnih držav se je vrnil Pilsudski kot zmagovalec v Varšavo, kjer se je že formirala nova vlada zedinjene Poljske na vsem nekdanjem poljskem ozemlju Rusije, Nemčije in Avstrije. Energično je zgrabil položaj v svoje roke in poveril sestavo prve vlade . socialistu Moracze\vske-mu, bivšemu poslancu v dunajskem državnem zboru. Sam si je izbral resor vojnega ministrstva, toda še isto leto je bil izvoljen za predsednika države in narodna skupščina je to izvolitev potrdila 21. februarja 1919. Štiri leta je bil Pilsudski na čelu države, toda njegova reprezentativna funkcija mu ni dovoljevala onega razmaha, ki Bukarešta, 13. maja. r. Zasedanje sveta Balkanske zveze, ki bi se moralo po prvotnem programu končati že v soboto, se je zaradi novih dogodkov v mednarodni politiki nadaljevalo še včeraj in danes. Včeraj so razpravljali o nekaterih najnovejših dogodkih v mednarodni politiki, ki zadevajo tudi države Balkanske zveze in glede katerih je bilo treba takoj zavzeti stališče, današnja posvetovanja pa so bila v glavnem posvečena proučevanju gospodarskih problemov in vprašanj, ki se nanašajo na poglobitev medsebojnih gospodarskih stikov. Po informacijah v poučenih krogih je na eni strani podaljšalo zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze prizadevanje rumunskega zunanjega ministra, da bi se Balkanska zveza in Mala ancan-ta strnili v še bolj enotno politično organizacijo, kakor sta že po JosoJanjem sodelovanju.; na drugi strani vesti, da namerava avstrijska vlada izvesti spremembo ustave in uvesti regentstvo kot prvi korak k obnovi monarhije in po-vratku Habsburžanov na avstrijski prestol. Kaj to pomeni za Malo antanto in Balkansko zvezo, je splošno znano. Zato je smatral Titulescu kot predsednik Balkanske zveze za neobhodno potrebno, da se o tem vprašanju nemudoma raz- Bukarešta, 13. maja AA. Rador poroča: Konferenca stalnega sveta Balkanske zveze je končala svoje delo danes popoldne. Po skupni avdienci pri Nj. Vel. kralju Ka-rolu n. so se vsi štirje predstavniki držav Balkanske zveze, Titulescu, Ruždi Aras. Maksimos in Purič vrnili v zunanje ministrstvo, kjer je minister Titulescu kot predsednik stalnega sveta Balkanske zveze, obdan od svojih tovarišev prečital novinarjem tole uradno poročilo: Stalni svet Balkanske zveze je v toku svojega zasedanja od 10. do 13. maja v Bukarešti imel sedem sej pod predsedstvom zunanjega ministra kraljevine Ru-munije Titulesca. Akcija Balkanske zveze se bo še razširila Svet je začel svoje delo s temeljito proučitvijo splošnega položaja v Evropi in je z zadovoljstvom ugotovil, da položaj na Balkanu nI takšen, da bi vlival kakršnokoli skrb bodisi glede ohranitve miru, bodisi glede ohranitve odnošajev dobrega sosedstva na tem predelu Evrope, nasprotno, stalni svet se je prepričal, da se je približal čas, ko se bo akcija Balkanske zveze na Balkanu Se poglobila in razširila. Stalni svet je zatem skrbno proučil vprašanja, ki interesirajo države Balkanske zveze kot celoto !n pa posamezne države, Članice Balkanske zveze kot take. Svet je nadalje soglašal v ugotovitvi, da je mogoče splošnim in posebnim interesom Balkanske zveze ustreči trajno samo s sodelovanjem vseh držav brez izjeme pri zavarovanju stalnega miru v Evropi, zlasti Se s sodelovanjem z Malo antanto. Francosko-ruski pakt Stalni svet pozdravlja z veseljem fran-cosko-sovjetski sporazum o medsebojni pomoči, ki ga smatra za temeljne misel bodoče varnostne ureditve v vzhodni Evropi. Jodunavski pakt Glede rimskega sporazuma je Balkanska zveza pripravljena pod pogojem, da se njeni zakoniti interesi upoštevajo, tudi s svoje strani pospešiti ustvaritev tega dela ob sodelovanji; vseh držav, s katerimi računa protokol tavala ln Mussolinija od 7. januarja 1935 Ti interesi so bili Dredmet podrobne iD sestranske proučitve, ki so omogočili ugo-:oviti ne le popolno soglasje o vseh teh je bil primeren njegovi energični osebnosti. Vendar pa se je z vso skrbjo posvetil delu za organizacijo vojske in temu prizadevanju gre zasluga, da so Poljaki odbili siloviti boljševiški napad L 1930. V strateškem pogledu je »čudež na Visi:-* delo Pilsudskega, ki je tudi kot vojskovodja dokazal svoje izredne sposobnosti. Zmaga mu je prinesla naslov maršala ter neizmerno popularnost med narodom, osobito pri vojski. Maršal Pilsudski je 1. 1923 Odklonil zo-petno izvolitev za predsednika države in je prevzel samo mesto načelnika generalnega štaba. Pod drugo vlado agrarca Wi-tosa pa je podal ostavko tudi na to mesto in se zagrenjen umaknil na svoje posestvo v Sulejovku pri Varšavi, ki mu ga je poklonil kot dar hvaležni poljski narod. Od tu je z nejevoljo opazoval vladno delo ter nastopal proti šireči se korupciji s predavanji, brošurami in članki. Nezadovoljstvo je med tem doseglo svoj vrhunec in ljudstvo je vedno silneje klicalo maršala na pomoč zoper strankarstvo in korupcijo. Na Jožefovo 1. 1926. je prišlo v Sulejovek čestitat maršalu 6000 oficirjev; podoficirji so darovali vojski letalo z imenom »Pilsudski«, njegova strelska organizacija pa ie v par dneh podvojila število svojega članstva; okoli 150.000 bojevnikov je rotilo in prosilo maršala, naj poseže vmes in reši državo. Ko je 10. maja prišla na čelo države zopet \Vitoseva vlada, je maršal izvedel svoj vojaški udar in v petih dnevih razgnal vlado, odstavil predsednika Wojciechowskega ter se polastil oblasti. Sejm ga je zopet izvolil za predsednika države, toda maršal je nepreklicno odklonil to čast, vedoč, da bi mu bile po ustavi popolnoma zvezane roke za vsako delo. Predlagal je za predsedstvo profesorja Moscickega, ki ga je Sejm tudi res izvolil. V novi vladi Bartelovi si je maršal Pilsudski pridržal vojno ministrstvo, ki ga poslej ni dal več iz rok. Obenem s tem re-sorom je prevzel dolžnost generalnega inšpektorja vojske ter stf s tem zagotovil ne- pravlja. Kakor v vseh drugih —praša-njih mednarodne politike, je bilo tudi v tem pogledu izraženo popolno soglasje. Balkanska zveza je v pogledu povrat-ka Habsburžanov zavzela enako stališče kakor Mala antanta ter bo smatrala tak korak za nedopustno kršenje mednarodnih obveznosti in v naprej odklanja odgovornost za vse posledice, ki bi se iz-cimile iz takega enostranskega in samovoljnega kršenja mirovnih pogodb. Danes je imel stalni svet Balkanske zveze, v katerem zastopa predsednika jugoslovenske vlade g. Jevtiča, ki se je že včeraj povrnil v Beograd zaradi važnih notranje-političnih poslov, pomočnik zunanjega ministra dr. Purič, dve seji. Na dopoldanski seji je razpravljal še o političnih vprašanjih, na popoldanski seji pa je proučil predloge, ki jih je sestavil gospodarski svet Balkanske zveze v cilju poglobitve medsebojnih gospodarskih odnošajev. Zvečer bo izdan ob zaključku zasedanja komunike za tisk, ki ga v vseh političnih in diplomatskih krogih pričakujejo z veliko napetostjo, ker pripisujejo tokratnemu zasedanju zunanjih ministrov Balkanske aveze v danih okoliščinah izredno važnost. vprašanjih, temveč poleg tega tudi enotnost in skupno voljo vseh štirih držav, ki tvorijo Balkansko zvezo. Zaradi tega smatra stalni svet za svojo dolžnost, da razglasi to dejstvo kot vodilno misel svoje politične smeri. Poglobitev gospodarskega sodelovanja Kar se tiče gospodarskih vprašanj, je sprejel svet protokole in sporazume, sklenjene od stalnega gospodarskega sveta Balkanske zveze v Atenah 9. januarja L 1935. in v Ankari 25. aprila 1935, s pridržkom, da jih potrde pristojne vlade. Stalni svet ugotavlja, da obstojajo pogoji za skupno poglobitev trgovinske izmenjave in s tem za okrepitev splošnih gospodarskih pogojev. Na podlagi tega je sklenil; da je treba trgovinsko izmenjavo poglobiti tako v okviru držav Balkanske zveze kakor s tretjimi državami, pospešiti in izpopolniti promet, poglobiti tujsko-pro-metne odnošaje in proučiti bančna vprašanja. V to svrho je stalni svet sklenil niz gospodarskih ukrepov, 'si naj pospešijo trgovinsko izmenjavo med državami Balkanske zveze s tem, da se v trgovinske odnošaje zanese večja svoboda in jasnejši in enotnejši trgovinski predpisi, da se pospeši delovanje sorodnih ustanov in medsebojno poznanje izdelkov s pomočjo stalnih razstav (sejmov itd.). Stalni svet je prav tako sprejel predloge, ki se nanašajo na prometna vprašanja in na tozadevne skupne akcije. V tem oziru je priporočil niz ukrepov, ki naj jih pristojne uprave štirih držav sprejmejo, da z njimi olajšajo razvoj medsebojrtega prometa. Poštna konvencija Posebna pozornost je veljala načrtu poštne konvencije, ki bi lahko stopila takoj v veljavo, tako, da bi se poštne, brzojavne In telefonske zveze tahko Izpopolnile na ozemlju, ki je po svoji površini enako ozemlju Francije, Nemčije, Italije, Švice in Avstrije. Stalni svet je nadalje odobril letalsko konvencijo (z gotovimi dodatki), ki naj olajša vzpostavitev in razvoj letalskih zvez letalskega turizma in sodelovanje •ned trgovinskim letalstvom. Glede tujskega prometa so V" sprejeti konkretni predlogi Predviden Je niz zruSjiv položaj. Uporno opozicijo je t&ro-til z vso brezobzirnostjo in si v dveh volitvah 1928 in 1930 priboril deiaamožno večino ki je v notranji in zunanji politiki sprejela njegova politična načela ter v vsem izvajala njegovo voljo. Kakor je bil razočaral med vojno Nemce in Avstrijce, tako je tudi poljskim levičarjem breobzimo razkril, da mu je bil marksizem le sredstvo za upor proti cariztnu in da za njegove edino zveličavne nauke o obnovljeni Poljski nima prav nikakega razumevanja. V notranji politiki je maršal uvedel režim trde roke. Brez milosti je zatrl vsako opozicijo ter z reformo ustave utrdil primat poljske nacionalne misli nad državo razjedajočim srtrantarstvom. Dal je razširiti tudi oblast predsednika države, ki do stari ustavi ni bil nič drugega nego robot za podpisovanje aktov in za vsakdanjo re-prezentacijo. V zunanje političnem pogledu je šel takisto svoja pota. Z Rumunijo je sklenil zvezno pogodbo, ki jo je skušal dopolniti s pritegnitvijo baltskih držav. Zaradi odpora Litve in protiukrepov Moskve se mu to ni moglo posrečiti. Srečnejšo roko je imel, ko je z Nemčijo sklenil nenapadalmi pakt za deset let, vendar pa so se le prekmalu pokazale posledice te improvizacije. Nemško »prijateljstvo« je Poljski odtujilo druge zanesljive zaveznike in zunanjepolitični položaj se je s približevanjem Nemčiji prej poslabšal kakor zboljšal. Znano je maršalovo stališče proti vzhodnemu paktu, ki se ravno zaradi njegovih nazorov ni mogel izvesti v prvotni obliki. Vsega obžalovamia vredmi pa so tudi večni napadi na Češkoslovaško, ki so neutemeljeni in služijo samo Nemcem. S smrtjo maršala Pilsudskega, moža ne-deljene avtoritete in priljubljenosti, se bo na Poljskem marsikaj izpremenilo tako v notranji, kakor zunanji politiki. Nadejamo se, da je obnova Poljske toliko napredovala, da bo država brez hujših pretresov prebolela izgubo te velike osebnosti, čije vsestranska nadarjenost jo je usposobljala za voditelja naroda in države v pravem smislu. tehničnih ukrepov, ki naj tujski promet pospešijo. Razpravljanja o tem vprašanju se bodo nadaljevala tako, da bo na prihodnjem sestanku gospodarskega sveta mogoče skleniti posebno konvencijo o t«"*' vprašanju * ^ Balkanska banka Glede vprašanja Balkanske banke je turška delegacija predložila osnutek, ki ga bodo zdaj proučile emisijske banke. Njihovi guvernerji bodo naprošeni, naj se se-stanejo vsaj enkrat na leto. Prav tako bodo predstavniki privatnega kredita v vseh štirih državah povabljeni, naj se takisto enkrat na leto sestajajo. Stalni svet je prišel do sklepa, da bodo ti ukrepi v izdatni meni izboljšali gospodarske pogoje Skupna avdienca pri kralju Karolu štirje zunanji ministri držav Balkanske zveze so biLi nocoj ob 11. sprejeti v avdienci od Nj. Vel. kralja Karola, kateremu so predložili obširna poročila o vprašanjih, o katerih so razpravljali, in pa sklepe, ki Jih je 6talni svet Balkanske zveze na sedanjem zasedanju sprejel. Avdienci je prisostvoval predsednik romunske vlade Tatarescu. Nj. Vel. kralj Karol je izvolil izreči zunanjim ministrom Balkanske zveze svoje zadovoljstvo. Slavnostni sprejem v mmnnskem parlamentu Bukarešta, 13. maja. r. Včeraj je imel rumunski parlament na čast zunanjim ministrom Balkanske zveze izredno svečano sejo. Delegacije držav Balkanske zveze 9o prišle v parlament ob 17 Tam so njim na čast priredili svečan sprejem. Poslanci in senatorji so prisrčno sprejeli in pozdravili Ruždi Arasa, Maximosa in Purida ter njihovo spremstvo in poslanike držav Balkanske zveze v Bukarešti. Gosti so prišli v spremstvu predsednika vlade g. Tataresca, zunanjega ministra g. Titulesca in državnega podtajnika g Radulesca. Predsednik parlamenta g. Saveanu je imel pri tej priliki nagovor, v katerem je poudaril: Srečen sem, da morem v imenu rumunskega parlamenta pozdraviti odlične zastopnike balkanskih držav, naših vrlih zaveznic. Iz vsega srca želim, da nam ta zveza zagotovi mir, ki si ga ves svet tako goreče želi. Kot točen tolmač globokih čuv-stev, ki nas prevevajo in združujejo z vašimi narodi, vam želim pri vašem delu mnogo uspeha za napredek vaših držav. Živel mir! Živela Balkanska zvezal Živela Jugoslavija! Živela Turčija! Živela Grčija Te tri pozdrave je g. Saveanu izrekel v ju-goslovenščini, turščini in grščini. Pozdrav g. Saveana so vsi navzočni senatorji ic poslanci sprejeli z dolgotrajnim vzklikaujem gostom. Gostje so nato ostali dalje časa v prijateljskem razgovoru z romunskimi parlamentarci. Jevtič zadovoljen Bukarešta, 13. maja. A A Listi priobču-jejo naslednjo izjavo, ki jo je dal predsednik jugoslovenske vlade in zunanji minister g. Bogoljub Jevtič pred odhodom iz Buka rešte: Proučili smo vse probleme, ki so na dnevnem redu, in mednarodni položaj v luči poslednjih dogodkov in v zvezi s koristmi naših držav Zelo sem zadovoljen z rezultati naših razgovorov, ker bodo ponov no dokazali nopolno enakost stališč, ki je značilna za Balkansko zvezo Iz Rumunije odhajam zadovoljen in optimistično raz položen. Premestitev v sodni službi Beograd, 13. maja p Premeščen je sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju g. Alojzij Zalokar k sreskemu sodišču na Brdu. Moskva, 13. maja. g. Francoski zunanji minister Laval je snoči pri»pel čez obmejno postajo Njegorelo v Sovjetsko unijo. Poročevalcem sovjetskih listov je dal izjavo, v kateii je poudaril prijateljski značaj svojega obiska v Sovjetski uniji. Izrazil je nado, da bodo razgovori v Moskvi omogočili, da se prijateljski odnosi j" med Francijo in Sovjetsko unijo še boij razvijejo. Danes dopoldne je Laval prispel v Moskvo. Pri njegovem prihodu so mu izkazali {.osebne časti. Vlak, v katerem je potoval, je spremljalo rusko letalsko brodov-je. Na kolodvoru ga je med drugimi pozdravil ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov, oddelek vojaštva je francoskemu gostu izkazal vojaške časti, godba pa je za-svirala marseljezo. Laval je izjavil, da je prišel v Rusijo v prvi vrsti zaradi miru. Kakor je že ponedeljsko »Jutro« na kratko poročalo, je bila v nedeljo v Beogradu peta redna letna skupščina Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Tej manifestaciji jugoslovenskega Sokolstva so se pridružili tudi odlični predstavniki vsega slovanskega Sokolstva ter dali tako novega poleta sokolski misli med slovanskimi narodii. Skupščino je vodil prvi podstarejšina g. G a n g 1. Prostrano slavnostno dvorano Nabavljalne zadruge so napolnili delegati V6eh sokolskih žup iz Jugoslavije. Skupščini je dala še posebno slavnostno obeležje navzočnost številnih visokih odilični-kov. Nj. Vel. kralja je zastopal polkovnik Radovič, Nj. Vis. kneza namestnika Pavla senator in podpredsednik Rdečega križa ©vetozar Tomič, vlado ministra dr. Ljude-vit Auer in dr. Hasanbegovič, vsi ostali ministri pa so poslali na skupščino posebne zastopnike. Svoje simpatije do Sokolstva so izkazale po svojih predstavnikih tudi razne nacionalne organizacije. Največjo pozornost pa so zbujali delegati slovanskega Sokolstva. češkoslovaško Sokol-stvo je zastopal g. Kepi, rusko gg. Drei-Mng in Artamanov bolgarske Junake univ. ptrof. dr. Mihajlo Minev in g. Dimitrije Lazov, navzoč pa jebil tudi bolgarski poslanik g. Kazasov ki je zastopa/l zadržanega predsednika bolgarskih Junakov notranjega ministra generala Atanasova. Poljska sokolska zveza je pooblastila atašeja poljskega poslaništva v Beogradu g. Szetleckega, da jo je zastopal na glavni skupščini SKJ. Zborovanje Je otvoril podstarešina g. Gangl, ki je najprej med viharnimi ova-cijami prečital naslednjo vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju: Pozdrav Nj. Vel. kralju »Jugoslovenske Sokolstvo, zbrano po svojih delegatih in odposlancih ostalega slovanskega Sokolstva na svoji peti redni letni glavni skupščini, posveča svoje prve misli In pošilja svoj prvi sokolski pozdrav Vašemu Veličanstvu, svojemu vzvišenemu in ljubljenemu vladarju, dičnemu prvemu Sokolu jugoslovenskega naroda, ob čegar svitlem prestolu zbira jugoslovensko Sokolstvo svoje vrste in plamtečih src iznaša svojo prekaljeno ljubezen in svoja čustva nepokolebljive vdanosti in zvestobe, vedno pripravljeno, da se kot zvest čuvar oporoke svojega blagopokojnega vzvišenega kralja Aleksandra I. Uedinitelja odzove pozivu kralja In domovine! Zdravo!« V spomin Velikega kralja V svojem nadaljnjem govoru je nato E. Gangl posvetil tople in prepričevalne besede sokol, vdanosti in zvestobe kraljevskemu domu, rekoč med drugim: Na vsaki skupščini, odkar obstoja zedinjeno jugoslovensko Sokolstvo, so bile naše prve misli in naše prve besede posvečene kraljevskemu domu kot izraz naše vdanosti, ljubezni in zvestobe, da se poklonimo kralju, ki Je kri naše krvi iz slavnega rodu Karadjordjevičev. Toda danes ne stopamo pred prestol Viteškega kralja Uedinitelja. marveč se naš duhovni polet zaustavlja pred visokim katafalkom, na katerem počiva naš mrtvi kralj. Vsako naše sokolsko srce, veruje v zakon pravičnosti. Pa naj bo krivica, ki je bila storjena našemu kra-lju in z njim vsemu jugoslovenskemu narodu, tisočkrat kaznovana in maščevana, ničesar več nam ne more vrniti tega dragocenega življenja. Naš narod razume veličino svojega Viteškega kralja in ve, da je bila v pokojnem kralju poosebljena vsa naša rasna etika, ki jo tvorijo poštenje, skromnost in hvaležnost. Naš narod ve, da ni bilo in ne more biti ničesar brez trpljenja in žrtev. Nasilna smrt Viteškega kralja je sad izdajstva in zločina, toda njegova velika žrtev bo obrodila stofclso-čeri sad in tako bo maščevana njegova smrt. Mi Sokoli bomo vedno zvesto izpolnjevali njegovo poslednjo voljo in čuvali Jugoslavijo do zadnje kaplje krvi. Zvesto bomo stali na straži ob prestolu ki ga je zavzel sedaj njegov prvenec, sin velikega očeta. Nj. Vel. kralj Peter K. V njem vidimo mladost, svežost In življenjsko moč one ideje, k! }i tako zvesto služimo Naj se v njem razvijejo vse one vrline, ki so v tako veliki meri dičile njegovega blagopokojnega očeta 400.000 sokolskih src bije zanj ln to število se bo podvojilo, podesetorilo, kajti sokolska misel je misel vsega jugoelovenskega naroda. Slovansko Sokolstvo V svojem nadaljnjem govoru, ki so ga neprestano prekinjale ovacije kralju ln Jugoslaviji, je g Ongl pozdravil zastopnike slovanskega Sokolstva Posebno tople besede je naslovil na zastopnike bolgarskih Junakov kot najmlajše člane slovanske sokolske družine in med viharnim pritrjevanjem Izjavil, da bo Sokolstvo za stavilo vse svoje sile. da pride do resničnega brat.pkeen zbližanja tudi z bolgarskim narodom Obravnavalo? razvoj jugoslovenskega Sokolstva je govornik podčrtal zlasti velik pomen kmečkega Sokola, ki je razpro- Prvi razgovor med Lavalom in Litvino-vom, ki je trajal poldrugo uro, se je vršil popoldne. Razgovoru so prisostvovali namestnik Litvinova Krestinkki in ruski poslanik v Parizu Potemkin, od francoske strani pa generalni tajnik v zunanjem ministrstvu Leger ter šef kabineta zunanjega ministra Rochat. O razgovoru ni bil izdan uradni komunike. Doznava se, da so razpravljali o posetu Lavala v Varšavi ter o splošnem položaju v Evropi s posebnim ozirom na vprašanje evropske varnosti in francosko - ruskega pakta. Na Leninovem grobu Moskva, 13. maja b. Po svojem prvem razgovoru z Litvinovom je francoski zunanji minister Laval posetil mavzolej, v katerem počiva Lenin. etri svoja krila na vsem podeželju. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je sokolska misel na podeželju danes tako visoko raa-vita, kakor tega ni nihče pričakoval Sistematično delo v prihodnjem letu bo šilo za tem, da se sokolska ideja razžiri do poslednje vasi, do poslednje gorske hiše, da bo v Sokolstva zdiužen ves jtigoelo-venski narod. Nato je prečital pismo, ki mu ga Je poslal predsednik bolgarskih Junakov, notranji minister general Atanasov. Pismo se glasi: »žal mi ni mogoče osebno prisostvovali vaši skupščini, da bi vam izrazil «rvoje spoštovanje in svoje bratske pozdrav«. V radostnem pričakovanju želim, da bi se 6kcraj videli in da bi mogel vse jugoslovensko Sokolstvo prepričati o iskreni v*Ja-nosti splošnemu sokolsko-junaškemu dedu. Pozdrave Tebi in vsej bratski Jugoslaviji ! ZdTavo!« Dvorana je odmevala gromlkega klicanja in vzklikanja bolgarskemu narodu, te bolgarskim Junakom, ovacije pa. »o se Se stopnjevale, ko je spregovoriti odposlanec Junakov, univ. prof. Minev. Nato »o pozdravili skupščino zastopniki češkoslovaškega in ruskega Sokolstva, nakar je povzel besedo minister za telesno vzgojo dr. Auer in zagotovil v imenu vlade Sokol-stvu vso podporo pri nadaljnjem delu. Naglasil je. da se vlada v polni meri zaveda pomena vrednosti 6okol®kega dela za povzdigo jugoslovenske nacionailne misli in ljudske prosvete sploh. Sokolstvo je tisto, ki naj vzgoji mlado generacijo v prave in čiste Jugoslovene. To priliko bo nudiila izvedba zakona o obvezni telesni vzgoji. Sokolstvo naj postane kolektivni izraz narodove volje. Volitve vodstva SKJ Po raznih formalnostih je v imenu delegatov povzel besedo Dimitrije Petrovič, starešina osiješke sokolske žnpe, in izjavil, da je bilo na tridnevnih delegatskih konferencah temeljito in podrobno proučeno vse delo Saveza. Zato predlaga absolutorij sedanji upravi in obenem listo nove uprave. Predložena lista je bila sprejeta soglasno z aklamacijo. Izvoljeni so: za prvega podstarešino Engelbert Gangl, za podstarešine Djuro Paunkovič, Oton Gavrilovič, čedo Miiič in dr. Ignjat Pavlas. V načelstvo saveza so izvoljeni: načelnik dr. Alfred Pihler, namestnika Miloslav Vojinovič, Jos. Jeras, načelnlca: EJlza Skalarjeva, njene namestnice Dana Iličeva, Joža Trdinova rn štefica Broaovi-čeva. Za predsednika prosvetnega odtoora je izvoljen dr Vladimir Belafcič. V upravi eo med drugimi: dr. Milan Gorišek iz Maribora, dr. Josip Pipenbacher ia LJubljane in Jože Smrtnik Iz Celja, med namestniki pa Jakob špicar iz Radovljice in Verij švajger iz Ljubljane. Po izvolitvi nove uprave je vsa dvorana zapela slovansko himno »Hej Slovani« nakar je bolgarski delegat Lazov imei temperamenten in burno aklamiran govor o junaštvu kot etični vrlini balkanskih Slovanov ter o misiji jugoslovenskih Sokolov in bolgarskih Junakov za nadaljnje zbližanje obeh bratskih narodov. Med ponovnimi navdušenimi manifestacijami za Sokolstvo in Slovanstvo je bila skupščina zaključena. Delegacija Sokolske župe Ljubljana na Oplencu Po sklepu župne uprave je odšla po sa-vezni glavni skupščini v Beogradu sedemčlanska delegacija sokolske župe Ljubljana v nedeljo popoldne na Oplenac, da se pokloni na grobu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. V delegaciji so bili med drugimi tudi župni načelnik, tajnik in blagajnik ter podnačel-nica. Po prihodu na ta sveti kraj je krenila delegacija takoj v kripto h grobu, v katerem počivajo zemski ostanki našega Gospodarja. Na večni luči. ki gori ob Njegovem preranem grobu, so Sokoli prižgali svečice in se v molku spomnili Njega, ki nam je ustvaril to lepo Jugoslavijo ter žrtvoval za njo tudi svoje dragoceno življenje. Br. župni tajnik je nato spregovoril spominske besede in prižgal v imenu ljubljanske sokolske župe voščenko. katere plamen naj simbolizira našo globoko žalost nad izgubo našega velikega in viteškega kralja. _ Flandin okreval Pariz, 13. maja b. Ministrski predsednik Flandin, ki se je nedavno ponesrečil z avtomobilom, je danes zopet prevzel svoje posle. Vremenska nanoved Novosadska vremenska napoved ca danes: Hladno vreme, pretežno bolj oblačno, mestoma deževno. Zagrebška vremenska napoved za danes: Prpfpžnn ohlapno nekoliko hladneje. Dnnajska vremenska napoved za torek: Menjajoče se oblačno, padec temperature. V krajih z jasnimi nočmi nevarnost risne. SKLEPI BALKANSKE ZVEZE Zasedanje Balkanske zveze je bilo včeraj končano — V političnih zadevah popolna soglasnost z Malo antanto — Važni ukrepi za poglobitev gospodarskih stikov Sokolska manifestacija Glavna skupščina Saveza SKJ — Nov korak k zbližan ju z bolgarskimi Junaki — Volitve >JUTRO« 5t 110 3 Torek, 14. V. 1935 2ačniie tfiaft dan z (TdofCofftr ^ zoftna nega /^^j^H Maši kraji in Najmanjši stražarji našega Jadrana Slike z nedeljske manifestacije JS v Ljubljani, o kateri je obširno poročalo ponedeljsko „Jutro" Predsednik JS g. podban dr. Pirk-majer izroča zastavo praporščaka. Poleg njega kumi-ea gospa Dedkova Stranmi praporščaki, ko so prevzeli blagoslovljene zastave Lani vroče, letos hladno? Primeri, Id obetajo bolj hladno ko vroče leto — „Slavau treh ledenih svetcev Ljubljana, 13. maja Leto za tetom se obnavlja, pa vedno znova potrjuje dejstvo, kako zelo je produkcija zemlje in posredno s tem ves človeški obstanek odvisen od vremenskih muhavosti našega ozračja. Poročali smo že o veliki, milijonski Škodi, ki jo je povzročila začetek maja nenadna premena vremena, ko je nekaj noči legla na zemljo strupena slana. Naj bo zgodnja pomlad v svojem mnogo obetajočem početku še lepša, prijetno topla, pa drugič spet pozna in hladna, nenaden preokret vetrovnega razporeda in zračnega tlaka zadostuje, da pomori slana nežno zelenje in cvetje. Vsakomur je se v spominu lanska zgodnja, nenormalno topla pomlad. Tudi letos je .pognalo zelenje in cvetje zaradi skope snežne odeje razmeroma zgodaj, dasi so bile povprečno temperature nižje ko lani. Že marec je beležil lani po večini države tonloto, ki je letos v aprilu dramila našo prirodo. Temperature pod ničlo so bile v letošnjem aprilu in začetek maja neredko kje, lani n. pr. pa je še v marcu le redkokdaj zlezlo živo srebro tako nizko. Neobičajno topla lanska pomlad pa je bila tudi z deževnico radodarnejša ko letos, ko so ponekod že trpeli zaradi suše. Posebno značilen za letošnje vreme je primer prehoda aprila v maj Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Skoplje in Split so v tem vrstnem rediu zabeležili naslednje najvišje temperature: 30. aprila 1934 25.4 26 36 25 27 20 30. aprila 1935 11 19 18 20 21 21 Z izjemo Spilita, je zaključil letošnji april mmogo hladneje ko lani. Za Ljubljano je bil lanski zadnji april obenem najtoplejši dan, ostala mesta so dosegla tekom meseca mnogo toplejši dnevni višek. Primer po istem vrstnem redu glavnih vremenskih opazovališč Jugoslavije: najvišja dnevna temperatura v mesecu april 1934 25.4 27 30 29 30 26 » 1935 22 24 28 25 28 25 Razlika ni tolikšna, zato pa so bili letošnji mesečni zaključki mnogo nižji ko lanu 23 dni v aprilu je n. pr. beležilo zgornje zaporedje mest naslednje temperature in število dni: izpod 20° 1934 16 10 8 9 5 10 dni 1935 18 17 14 17 12 15 » Ljubljana v osrčju alpskega predgorja in v razmeroma visoki severni legi ne kaže tolikšne razlike, ki na jugovzhod narašča. Še večja je razlika v primerjavi števila dini, ki so v isti dobi aprila beležili nad 20° dnevne temperature (isto zapo- redje mest) 1934 7 13 B M 18 13 dni 1935 5 6 9 6 1.1 8 ^ Začetek maja je lani sprožila neobičajno visoka toplota pri nas prav poletne nevihte. Kakor letos slana, je lani iste dni povzročila ponekod mnogo škode v sadovnjakih in vinogradih toča Pod kakšnimi temperaturnimi okoliščinami je nastopila lani toča, a letos morila slana, naj posve-doči naslednji primer: Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Skoplje in Split, vsako mesto zase predstavnik podnebja svoje okolice, je zabeležilo naslednje dnevne najvišje temperature: 3. maja 1934 2D2 28 31 28 29 26 2. maja 1935 10 16 15 17 11 18 Ponekod nad polovico hladnejši letošnji začetek maja beleži še večjo razliko r najnižjih dnevnih temperaturah: 3. maja 1934 13.6 18 20 II 12 14 2. maja 1935 —1 1 3 2 6 6 Zgornja primera, vzeta iz dmevov po lanski ki letošnji prvomajski vremenski ujmi pričata, kako raznolika je lahko vsako leto razporedba vremenskih činiteljev nad našo celino. Saj so bile lani najnižje dnevne temperature začetek maja skoraj povsod višje ko letos zabeleženi maksirrril Seveda s tem še nd rečeno, da bi bila letošnja pomlad nenormalno hladna. Ne smemo pozabiti, da so vsi navedeni primeri razporejeni z lansko res mnogo nad povpreček toplo pomladjo Vendar je že to dejstvo dokaz, da je letošnje zaporedje menjave lepega in suhega anticiklo-nalnega, pa vlažnega, deževnega cikionai- ljudje »Slovenskega Naroda« je ie 40 let, »Jutra« pa od njegovega obstoja. Uglednemu in delavnemu možu želimo še mnogo srečnih let Huda nesreča pri vožnji Novo mesto, 13. maja Iz Sv. Križa pri Litiji sta se včeraj peljala z motornim kolesom znamke »Harley Davidson« preko Čateža v Mimo 331ctni trgovec Robert Vidmar in 331etni šolski upravitelj v Dolah Janko Bajec. Kolo je upravljal Bajec, a Vidmar je sedel zadaj. Srečno sta pasiraili Čatež in Trebnje, potem pa ju je doletela na cesti, ki vodi skozi tako zvano Zvijavnico pri Dulah, okrog 15. huda nesreča. Bajec je pred seboj opazil dva kolesarja. Prvemu, ki je bil videti ves zbegan, se je hotel umakniti, zavil pa je preveč proti desni strani ceste in v hipu se je zgodila nesreča: motorno kolo je treščilo v obcestni kamen in ga izruvalo, nato pa odbilo do polovice naslednjega, nakar se je prevrnilo. Bajca je v loiku vr-gio daleč v stran, a Vidmar je obležal poleg motorja v grapi nezavesten, prav tako pa tudi kolesar 271etni pTogovrai delavec Martin Kravcar iz Velike Loke. Vsem trem je nudila prvo pomoč neka nemška avtomobilisfcka, nato so bili pa vsi trije prepeljani v Trebnje ki od tam Bajec in Vidmar z gasilskim avtomobilom v bolnišnico usmiljenih bratov v Novo mesto. Kravcar se je pripeljal sam z vlakom. V bolnišnici so ugotovili, da ima Vidmar notranje in zunanje poškodbe, ki pa niso nevarne. Kravcar je poškodovan na glavi in po rokah ter malo pretresen, dočini je dobil šolski upravitelj Bajec hude notranje poškodbe. Okrog 20. je bila na njem izvršena težka operacija, ki je trajala tri ure. Ranjenec se ne more ganiti in le malo govori. Edina sdcib so mu njegova žena in trije otročiči; najmlajši je šele poldrugo leto star. Vidmar bo lahko bolnico zapustil že v nekaj dneh, prav tako Kravcar. Z avtomobilom Berlin-Zagreb 20 nr in pol Zagrebški inž. Oskar Hugo je z velikim uspehom izvedel svojo rekordno vožnjo. V nedeljo točno ob 3. popoldne je ustavil svoj avtomobil pred velikim avtomobilskim paviljonom Zagrebškega zbora. VeMke množice so ga ob vhodru in na zboru navdušeno pozdravljate. V Berlinu je starta! r soboto ne ob 5.30 popoldme kakor je bilo določeno prvotno, temveč eno uro pozneje. O poteku vožnje so ponoči in v nedeljo dopoldne poročale radijske postaje. Od Berlina do Dresdena je vozil inž. Hugo s povprečno brzino 103 km na nro, na posameznih odfkxmkih pa z maksimalno bralno 140 km. Pri Schremsu se mu je pripetil defekt, ki ga je zadržal 4 in pol nre. če tega ne bi bflo, bi bil prispel v Zagreb v 16 in pol uri, tako pa je prevoz® 1110 km dolgo progo Beriin-Za-greb v 20 in poi uri. Bračko obsojen na 4 leta robi je Maribor, 13. maja Danes se je z razglasom sodbe v velikem procesu proti bivšemu šefu mariborske tehnične in terenske poštne sekcije Francu BraSku zaključila afera, ki se je razčiščevala več let in ki se je pred tukajšnjim malim kazenskim senatom obravnavala dan in pol. Zanimanje za razglas razsodbe je bilo toliko, da je bila razpravna dvorana št 53 v prvem nadstropju okrožnega sodišča natlačeno polna. Navzočnih je bilo največ poštnih in drugiih državnih nameščencev. Nekoliko minut po 9. uri je stopil v dvorano senat s predsednikom vss dr. Tomiba-kom, ki je ob popolni tišini razglasil sodbo: obtoženi Franc Bračko se obsoja na štiri leta robije, petletno izgubo častnih državljanskih pravic ter izgubo državne službe. Obtoženec je sprejel razsodbo mirno, toda videlo se je, da ga je sodba glo- Pogied na impozantno množico podmladka rje v Jadranske straže na Kongresnem trgu o priliki blagoslovitve in izročitve 41 zastav mladim jadranskim stražarjem prijatelj Slovencev in Jugoslavije sploh. G. Strakaty ostane v Ljubljani do konca tega tedna, nato pa se udeleži konference Jugoslov.-čeŠkoslov. lig v Crfkvenici ter obišče Beograd in še nekatera mesta naše države. Počitnice namerava prebiti ob morju in v Slov. goricah. Zaslužnega in simpatičnega češkega delavca za češkoslov. jugoslovansko vzajemnost toplo pozdravljamo v naši sredini 1 Učitelji - pevci gredo v južno Bolgarijo Drevi se z brzim vlakom ob 20. odpelje pevski zbor JUU iz Ljubljane na svojo koncertno turnejo po južni Bolgariji. Za pevskim zborom Glasbene Matice je to naš drugi vokalni zbor, ki ponese našo umetno in narodno pesem med bratski bolgarski narod. Po velikem uspehu matičarjev je pričakovati, da bodo tudi učitelji povsod pravtako presrčno sprejeti in deležni nespremenjene pozornosti. Pomen učiteljskega pevskega zbora pa je tudi v tem. da je pevska turneja hkrati obisik zastopnikov vsega našega učiteljskega^ stanu in ni dvoma, da se bodo med našim in bolgarskim učiteljstvom tekom turneje navezali stiki in sklenila prijateljstva, ki jih v pogledu dela za vzajemnost obeh brat-sJeih narodov nikakor no gre podcenjevati. boko pretresla. V obrazložitvi in utemeljitvi sodibe se navaja, da ga je senat spoznal krivim zaradi utaje zneska 13L528.27 Din, dočim se glede ostalih v obtožnici navedenih zneskov otprošča krivde in kazni. Sodba temelj! na hpo*vedbah glavne priče g. Suhača. Takoj po razglašeni sodbi ao organi mariborske jetnašnice odvedli obsojenega Bračka v sodne zapore. Oba »»govornika sta prijavila priziv in revizijo. Aljaževa proslava Pogled na množico gostov pri odkritja spominske plosce triglavskemu žnpnlkr Jakobu Aljaža v nedeljo na Šmarni gori V 8 dneh — dva mrtva na Turncn Ogromno navdušenje je zavladalo za ctkorifo! Kdor jo je enkrat poskusil, ta ne kupuje več druge! Takoj se opazi ogromna razlika v okusu bele kave, ker Florida cikorija nima kisline in ne povzroča zgage (Sodbrennen). Poskusite Se danes Florida cikorijo! Dobiva se v vseh boljših trgovinah s kolonijalnim blagom. Jl. K. Strakaty v Ljubljani ;5moči je dopotoval v Ljubljano g. Jan Karel Strakatv, urednik praških »Narodnih Listov«, prevajalec iz slovenščine in srbohrvaščine, neumorni in požrtvovalni praški Pevski zbor naših učiteljev, ki ga vodi g. Milan Pertot, šteje 80 pevk in pevcev. Vodja turneje pa je strok, učiteli Drago Supainčič, ki je koncerte tudi organiziral. V Beogradu se pevcem pridružita tudi predsednik JUU g. Ivan Dimnik z generalnim tajnikom, na vsej poti pa ga tudi spremljata skladatelj Emil Adamič in naš posebni poročevalec, ki bosta skrbela za redna poročila v naših listih. Po dosedanjem sporedu bo ped zbor na desetih koncertih, 24. t m. pa bo tudi »o deloval na veliki proslavi Sv. Cirila m Metoda v Burgasu. S to svojo koncertno turnejo bodo tudi naši učitelji doprinesli svoj delež k zbližanju in medsebojnemu spoznavanju jugoslovanskega in bolgarskega naroda. Jubilej vrlega rodoljuba Ljubljana, 13. maja G. Ivan Pavšek, T^>okojeni magistratni uradnik, je čvrst in čil dosegel 70. leto svojega, vestnemu delu posvečenega življenja. Rodil se je 14. maja 1865 v Ljubljani kot sin trgovca in je po odsluženih vojaških letih postal orožnik. Kot poveljnik orožnikih postaj je služboval v radovljiškem in kranjskem okraju ter si povsod pridobil naklonjenost ljudstva, potem pa je dobil službo pri mestnem magistratu v Ljubljani. Najbolj naporno je bilo njegovo službovanje med vojno, ko mu je bila poverjena preskrba živilskih nakaznic za meščane. Nazadnje je deloval v ekspeditu, mirovati pa ne more niti po svoji upokojitvi. Tako je požrtvovalno prevzel mesto okrajnega načelnika za uboge za trnovski okraj, vneto pa se udejstvuje tudi v raznih društvih. Zaveden narodnjak in naprednjak je že od svoje mladosti in je v tem duhu vzgojil tudi svoje štiri otroke. Naročnik Reševalci neso ponesrečenega jurista Svetozarja Likarja s proda k reševalnemu avtomobilu na cesto. Ljubljana, 13. maja Ponedeljsko »Jutro« je obširneje poročalo o novi nesreči na Tumcu pod Šmarno goro, kjer je v nedeljo popoldne padel s skale komaj 191etni visakošolec Sveto-zar Likar iz Ljubljane. Ob nagli pomoči turistov, ki so bili ž njim, ki po prvi negi štirih ljubljanskih zdravnikov, ki so z Matičarji slučajno prihajali ta čas z Grmade, so ponesrečenca takoj z reševalnim avtom prepeljali na kirurški oddelek, kjer pa je vkljub najvestnejšemu prizadevanju zdravnikov davi ob 9. zaradi možganske krvavitve podlegel. S Svetozarjem Likarjem je Turne, ta romantično vabljiva, a vendar tako usodno sovražna skala, ki jo zaradi neposredne bližine Ljubljane naskakujejo dan za dnem trume drznih plezalcev, v enem tednu zahteval dvoje mladih življenj. Svetozar se je rodil 13. septembra 1916 v Ljubljani kot sin zdaj že upokojenega svetnika celjskega upravnega sodišča dr. Ivana Likarja. Študiral je pravo ne ljubljanski univerzi, kje« je bil eden najmlajših ki najmarijiTejših študentov. Tragična izguba je ugledno rodbino toliko težje zadela, ker je bil Svetozar edini ean m je poleg obupanih staršev zapustil samo še plafcajočo sestrico, ki obiskuje 7. razred gimnazije v CeAju. Med ostalim sorodstvom žaluje sa nadebudnim planincem todi ga. Vrančičeva, soproga predsednika apeiacijskega sodišča, ki nm je bila teta, z rodbino. Pogreb nesrečne žrtve bo v sredo ob 16. iz mrtvašnice državne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu bo zemlja lahka, žalujočim pa naše iskreno sožalje. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Samo še danes ob 4*? 1/4S* in 9^/4 nri zvečer BEGUNEC iz CH1CAGA V glavni vlogi LUISA ULLRICH, GUST. FR5HLICH, PAV. KEMP, A. SANDROCK »PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK« GLOBOKO ZNIŽANE CENE! Hoinace vesti ♦ Konferenca dentistov iz vse države se je vršila v nedeljo dopoldne v Zagrebu Zastopana so bili dentisti in dentisti-teh-11 i ki prav številno zlasti iz Zagreba, Ljubljane in Beograda. Po poročilu glavnega tajnika o predlogu uredbe o dentistačni zbornici v Beogradu eo zborovalci pršili do zaključka, da ena sama taka zbornica ne zadostuje in da naj bi se ustanovile tri popolnoma avtonomne zbornice dentistov v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Ob zaključku konference je bil izvoljen odbor, ki bo v duha sprejetih sklepov sestavil predlog o ustanovitvi treh zbornic 3ia dentiste in dentiste-tehndke ♦ Gg. dr. Cepuder, dr. Rape, Žitnik in Lipnik, ki so bili par dni pred volitvami, kakor smo to že takrat zabeležili, aretirani in ovadeni državnemu sodišču v Beogradu po § 1 zakona o zaščiti države, so bili v nedeljo zopet izpuščeni. Državno sodišče v Beogradu je namreč odločilo, da ni osnove za postopanje po zakonu o zaščiti države ln ie o tem obvestilo okrožno sodišče v Ljubljani. Na osnovi tega obvestila je okrožno sodišče vse štiri ovadence izpustilo iz preiskovalnega zapora. ♦ Smrt zaslužnega srbskega gledalskega umetnika. V Beogradu je umrl v starosti 73 let eden od najstarejših in najpopularnejših članov beograjskega gledališča Sava Todorovič, ki je nad pol veka £ svojim umetniškim delovanjem ustvarjal temelje naše gledališke umetnosti. Sava To-dorovič je bil beograjsko dete. Na gledališke deske je stopil prvič v Brčkem liHgl Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer slavna pevka MARIJA JEBITZA v velefilmu VELIKA KNEGINJA ALEKSANDRA Marija Jeritza poje arije iz »Ai-de«, »Moč usode«, »Servus Wien«, »Ti in jaz sva drug za drugega«, »Povej mi, kje se moja mamica žalosti« in »Caše naj zvenijo«. Sodelujejo : SZGKE SZAKALL, LEO SLEZAK, P. HARTMANN. Najnižja vstopnina Din 4.50, 6.50 kot član igralske skupine zaslužnega organizatorja gledaliških odrov Laziča -»Strica«. član Narodnega gledališča v Beogradu je postal leta 18-87. in se je ves čas delovanja odikoval kot najznačilnejši in najuspešnejši oblikovalec komičnih ulog v mnogih domačih in tujih delih. Bil je velik umetnik, blag človek in najboljši tovariš starejših in mlajših gledaliških umetnikov. Ta lastnost mu je pridobila častno predsedmištvo Združenja gledaliških umetnikov, čigar soustanovitelj je bil. * Novi grobovi. V nedeljo je umrl v Ljubljani g. Ivan Kambič, upokojeni šolski upravitelj, ki je zavzemal odlično mesto med vzgojitelji in prosvetnimi delavci. K večnemu počitku ga bodo položili danes ob pol 15. — V ljubljanski bolnišnici je po kratkem trpljenju umrl trgovski sotrud-nik in bivši trgovec g. Adolf Jonke, star 70 let. V Ljubljani in Rožni dolini je bil splošno znan zlasti v trgovskih krogih. Pogreb bo danes popoldne ob 6. — Danes ob 14. bodo položili k večnemu počitku bivšega uradnika g. Jaroslava Tokana. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Ivan Orrerzu. Pogreb bo v sredo ob pol 15. iz bolnišnice. — Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! SPOMENIKI lepi, moderni po nizki ceni pri tvrdki Franjo KUNO V AR Sv. Križ — Ljubljana Zahtevajte album. Telef. 27-87 ♦ Izsekavanje na šar planini. Na Sar planini ima država ogromne bukove gozdove, prave pravcate pragozde, v katerih menda še ni pela sekira. Sedaj pa se je skleniilo, da ee ti gozdi deloma izsekajo. Sekalo se bo na strani proti Uroševcu (na Kosovem polju) in je za sedaj določeno, da se izseka 800.000 kubičnih metrov dirv, ki se bodo uporabljala za kurivo v diržavnih uradih. Vse delo se bo vršilo v državni režiji. Od Uroševca do vznožja šar planine se zgradi gozdna železnica za prevoz lesa do uroševske železniške postaje. V začetku bo pri teh delih zaposlenih okoli 100 delavcev, postopno pa se bo njihovo število povečalo. Pozneje, ko se namestijo potrebni stroji in •druge naprave, se pa začne poleg drv sekati in pripravljati tudi stavbni les. ♦ Arnavtska krvna osveta. V Nekovcu v prištinski okolici je Arnavt Bajram Bi-dalovič ubil svojega strica IbišaH? da bi tako »osvetil« smrt svojega očeta. Pred tremi leti se je dogodilo, da je Ibiš nehote ubil svojega brata, Bajiramovega očeta. Delala sta ograjo okoli hiše in zabijala kole. Pri zabijanju je kij odletel z držaja in tako nesrečno zadel Ibiševega brata, da je mrtev obležal na tleh. Ibiš ee je moral zagovarjati pred prištinskim sodiščem, ki ga je obsodilo v nekajmesečni zapor zaradi nehotnega uboja. Bajram, ki je bil sam zase prepričan, da mu je stric hote ubil očeta, pa ee ni zadovoljil s to malenkostno kaznijo, temveč se je hotel maščevati sam. Iskal je le prave priložnosti, da bi strica dobil na samem. Ibiš, ki je izvedel za nečakov sklep, se je skrbno izogibal Bajrama, a ko je sedaj moral v neko sosednjo vas z vozom, je vzel svojo malo hčerko e seboj, ker je pri Arnavtiih običaj, da se ne ubija v otrokovi navzočnosti. Toda Bajram se nI zmenil za ta običaj, Pričakal je strica na potu in ga napadel s kolom. Ibiš se je pač nekaj branil in skušal ubežati, p«a ga je nečak dohitel in mu s kolom raZbil lobanjo. Stric je bil mrtev in očetova smrt maščevana. Bajrama so prijeli orožniki in ga odvedli v prištinski zapor. ♦ Velik požar. Te dni je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Tran-čarja Franca v Trnovski vasi in prešel tudi na hišo. Olbe poslopji sta zigoreli do tal. Uničen je poleg vsega orodlja tnJutnx, je bil izvoljen naslednji odbor: namestnik viš. drz. tož. in privatai docent dr. A. Munda, predsednik; sos J. Janša, podpredsednik; soe dr. S. Štrukelj, tajnik; eos dr. Rupnik, blagajnik; sos dr. M. Gaber, drž. tožilec dr. V. Lavrenčak. soe F. Orožen, sodni pripravnih Ivan Furlan, odborniki. Soe A. Zigon, sos dr. J. Štempihar. namestnika. Poverjeni« za Maribor je sos Fran Juhart (sos dr. Mi-halič, namestnik), za Celje sos dr. J. Dol-ničar (soe I. Verlič, namestnik), soe A. Ku-der za Novo mesto (soe Jože Prijatelj namestnik). Sas dr. Sajovic in sas V. 9traser, revizorja; njuna namestnika nredsednrik 06. P Keršič in sas dr. M. Krajnc. a— Mariborski podružnici Družbe sv. Cirila In Metoda bosta v četrtek 16. t. m. dajali račun o svojem delovanja tekom zadnjega leta. Občni zbor obeh podružnic se bo vršil 16. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma Naj nihče ne manjka na tej skromni manifestaciji mariborske nacionalne Javnosti za kuturno in narod-noobrambno delo. a— Ipavčeva župa. Na sobotnem občnem zboru Ipavčeve župe so bili sprejeti ti-le predlogi za kongres JPS: Članarina se v nobenem primeru ne sme zvišati. Nasprotno naj se zopet zniža in odpravi vsaj po-višek, ki je bil določen na lanskem kongresu. — Savezna uprava naj posreduje pri vladi, da se unificirajo avtorske dajatve vsaj v takšnih primerih, če društvo izvaja na eni prireditvi skladbe avtorjev, ki so razdeljeni na obe avtorski ustanovi (»Ujma« in CZA). Taksa na lepakih za prireditve umetniških koncertov naj se na vsak način odpravi. Savezna uprava naf izposlu-}e pri min. prometa za svoje člane več voznih olajšav kakor doslej. Ugodnosti nai bi znašale 75 odst. a— Sreča ni bfla opoteča naslednjim pri nedeljski tombol? ženskega društva v prid Počitniškemu domu kraljice Marije na Pohorju: 3000 Din t gotovini je dobila žena mag. uslužbenca Hilda Gregorič, kuhinjsko opremo mizar drž. žel. Bogomir Seni-ca, 1000 Din v gotovini brezposelni tkalec Friderik Danko, namizno garnituro in čajni servis zasebnica Marija Blatnik, odejo z blazinami in posteljnino učenka Miroslava Auerjeva, namizno garnituro in kavni servis mestni delavec Albin Ogrizek, dve odeji mizarski pomočnik Ferdinand Drozg, kuhinjsko posodo dijakinja Tončka Jereb, 500 Din v gotovini strugar drž. žel. Avgust Rozman, giamofon s ploščami delavec Karel Plavšič, 300 Din v gotovini posestnik Franc Kmetic, 12. tombolo, gramofon s ploščami, viničar Karol Kopčič. a— Hvaležnost otroških src. Ljubka je bila proslava vseh otrok, ki stanujejo v palači Pokojninskega zavoda in ki so svojim mamicam pripravili v soboto zvečer prijetno presenečenje. Starši so morali v posebno sobo, kjer so malčki najpreje odigrali igro ' ^1 St^JL&Uj*. »Mati« v end sliki. Nastop Vriskove Majdice, Mihorkove Vidioe in Verice je radi ljubkega p redna sanj a zelo ugajal. V drugi igrici »Darežljivi otroci« je zaživelo dobro srce otroka. Potem so ee postavili e svojim; harmonikami še Dušan Reja, Majdica Lebamo-va in Tropov« Bebica pod vodstvom malega Rada Lebana. Ob zaključku so oftroci obdarovali prijetno presenečene mamice z lepimi darili. a— G osti ž gostuje! Pri četrtkovi uprizoritvi »Hoffmannovih pripovedk« gostuje v naslovni partija prvi tenor ljubljanske opere Jože Gostič. a— V soboto »Trafika«. V gledališča bo dne 18. t. m. premiera madjarske veseloigre »Trafika« v korist penzijskega sklada igralcev. »Trafika« ne pride v abonma, ker je število dramskih predstav že izčrpano. a— Priče starega Maribora umirajo. V Grajski 2 je umrl v starosti 76 let kovač drž. žel. Jožef Dereand, v Vegovi 5 ključavničar drž. žeL Ivan Hojizl, star 78 leA, v Vojašniški 12 pa delavec Matija Veršiž, star 63 let. Žalujočim naše iskreno sožalje! a— Poučni izlet studenških Sokolov. V nedeljo je krenilo 200 studenških Sokolov na Pohorje, kjer jim je podrobno obrazložil zgodovinske znamenitosti naše Poštete arhivar prof. Franjo Baš. M Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer HANS ATJBERS v svojem najboljšem k rim. filmu Neki gospod Gran Karin Hardt, A. Bassermann in Olga čehova. Najnižja vstopnina Din 4.50, 6.50 a— Živahen planinski dirindaj je bil v soboto zvečer v Unionu, kjer eo imeli mariborski planinci svoj letošnji planinski večer. Bilo je vse polnio, vse navdušeno nad izvirnimi okrasitvami in pristnim planinskim okoljem. Na večeru so bili tudi mariborski odličniki. a— Dirkač skozi Maribor. Na svoji rekordni avtomobilski vožnji od Berlina do Zagreba je pasiral naše mesto v nedeljo ob 13. inž. Hugo in zbujal pozornost Mariborčanov. a— Gradnja dveh novih šol in Mladinskega doma sasigurana! Kakor zmano je mariborski mestni svet na predlog mestnega predsednika dr. Fr. Liipolda na žalni seji po smrti blagopokojnega kralja Uedinitelja dne 11. oktobra lani sklenil v počastitev spomina velikega vladarja zgraditi dve novi šoli e priključkom Mladinskega doma v magdalenskem predmesiju. Na seji mestnega sveta dne 14. decembra se je sklenilo najeti posojilo v znesku 7 milijonov dinarjev za kritje gradbenih stroškov. V to 9vr-ho so se pričela pogajanja s Pokojninskim zavodom, ki jih je vodil aa mestno občino župan dr. Lipold in ki so vedla do ugodnega rezultata. Z doseženim najetjem 7 milijonov dinarjev je zaeotovljena gradnja nove drusre deške meščanske šole in druge dekliške osnovne šole ter Mladinskega doma v magdalenskem predmestju ter ee bodo pričela gradbena dela v najkrajšem času. S tem velikim uspehom bo odpravljeno občutno pomanjkanje šolskih prostorov v Mariboru, ki je iz leta v leto naraščalo. a— Pomirievalci jo navadno skupijo. To je znana reč. Izkusil je to tudi gostilničar Viktor Koren v Krčevini. Ko so se gostje v nedeljo zvečer sprli in spopadli, je skušal vročekrvneže pomiriti. Pri tem ga je nekdo tako močno udaril s stolom po glavi, da je obležal nezavesten in da so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico. —a Mariborska poslovalnica obrtno-po-speševalnega zavoda priredi dne 16., 17. in 18. t. m, predavanje o *avtogenem varen ju v dvorani kina Apolo s skioptičnimi slikami in pričetkom ob 19. Prvi večer 900 m dolgi film! Predava inž. Knez o vseh področjih kovinarske prakse. a— Falzificirani kovanci po 10, 20 in 50 Din eo se pojavili v Mariboru. Policija vrši poizvedbe. Trsovci, pozor! a— Tihotapščine % avtomobili. Preko meje so poizkusili pri Radsroni »tihotapiti neki Zagrebčani nov avto. Trik se ni posreči L Kazen bo huda. Iz Ptuja j— Občni zbor Muzejskega društva v Ptuju bo v sredo 15. t. m. ob pol 17. v muzeju. Po občnem zboru bo predavanje predsednika g. dr. Komljanca: »S »Kraljico Marijo« po Grčiji in Orientu«. j— Premeten berač. V Ptuju je beračil neki Poštrak Janez, poljski delavec iz Drstelje. Da je lože izvabljal od ljudi darove si je bil napisal potrdilo, da je po-gorelec, izrezal iz nekega drugega spisa žig in ga nalepil na potrdilo Aretnranii možak je priznal krivdo z Izgovorom, da je bil k beračenju primoran, ker mu je lani uničila toča ves pridelek, skrbeti pa mora za dva lastna otroka in še za tri tuje, katerih oče je v zaporih j— Tatvina kolesa. Posestnik Franc Borovje iz Budine pri Ptuju se je za kratek čas pomudil v Ranflovi gostilni ter prislonil svoje kolo pred gostilno k zidu. Ko se je j/rnil, kolesa ni več našel. Kolo ima evidenčno številko 2-75179-30. Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte! Zdravo zagorelo telo ZA NEGO KOŽE EDINOLE HORMONSKO KREMO Dan škofjeloškega obrtništva Škofja Loka, 13. maja Včeraj je imelo Škofjeloško obrtništvo kip praznik. V zvezi z zaključkom 461 et-nega delovanja obrtne nadaljevalne šole, ki je vzgojila Skofji Loki in njeni okolici nepregledno vrsto mladih ljudi za povzdi-go obrtništva, se je vršila v šolski dvorani razstava šoL»vih izdeLkov ki onih Obrtniškega združenja. Odlični predstavniki obrtništva kakor tudi domačega javnega življenja so se sestali najprej v učilnici, kjer je btto zaključeno šolsko leto. Svečanosti so prisostvovali sreski načelnik gospod Ivan Legat, predsednik škofjeloške občine notar g. Stevo Šink, predsednik odbora obrtne nadaljevalne šole industrijec g. Rado Thaler, predsednik Obrtniškega združenja g. Ivan Lotrič, predstojnik okrajnega sodišča g. Fran IJstar, sreski šolski nadzornik g. Vinko Zahrastaik, vodja mizarskega tečaja g. Josip Kregar, nadalje vse učiteljstvo, odborniki vseh obrtniških društev in njih prijatelji in seveda tudi vsi vajenci, ki jih je nagovoril upravitelj obrtne šole g. Jakob Rojic z izpodbudnimi besedami, opozarjajoč mladino na ljubezen do kralja in domovine ki na ljubezen do poklica, ki »o se mu posvetili. S toplimi besedami hvaležnosti se je zahvalil za učence g. Miateweber GabrieL Nato pa je sledila razdelitev izpričeval. Vzporedno s tem je otvorM g. Thaler obrt niško razstavo, ki je bila v sosedini sobi v šoli kralja Aleksandra. Številni obiskovalca so s pozornostjo motrili risarske, pismene in matematične izdelke vajencev I. in II. razreda in ročne izdelke, zbrane ob opravljanju pomočniških izkušenj. Zastopane so bile vse stroke, ki so pokazale, da je škofjeloško obrtništvo zelo prizadevno ki napredno v vseh smereh. Izdelki, ki iih je preko 100, ostanejo last šole in predstavljajo lepo vrednost. Po ogledu razstave so si ogledali prisotni še risarski tečaj v risalnici, ki se vrši že več mesecev in bo izuril naše mizarje v najtežavnejših in najipreciznejših strokovnih delih. Tečaj, .ki ga vodi g. Kregar iz Št Vida nad Ljubljano, bo rodil najlepše uspehe. Udeležuje se ga nad 15 mojstrov in pomočnikov. Ob zaključku vseh ogledov se je zahvalil vsem sodelujočim in predstavnikom oblastev za razumevanje predsednik združenja g. Lotrič s prošnjo, naj se podpira domača obrt ob vsaki priložnosti. , Razstava je bila odprta ves dan in si jo je ogledalo nad 1000 ljudi. odarstvo Ljubljanska feorza v preteklem letu Za X. redni občna zbor, bi se bo' vršil danes ob 16. v borznih prostorih, je ljubljanska borza za blago in vrednote izdala svoje obieajmo letno poročilo, ki vsebuje v uvodu zanimiv pregled razvoja našega gospodarstva v preteklem letu. O stanju našega lesnega trga pravi poročilo med drugim naslednje: Lesni trg Dočim smo bili še v začetku preteklega leti minemo a, da so večji pretresla ji ze. nami, da se bo lesno tržišče vsaj umirilo, nas je preteklo leto zateklo nepripravljene na nova neprijetna presenečenja, ki so dovedla do ponovnega otežkočeoja izvoza. Les je v dravski banovini izredno važen predmet produkcijske delavnosti, od katerega ži.vi na tisoče pridnih delovnih rok. Slovensko lesno gospodarstvo pa je razdeljeno na številne majhne producente, ki so šibki po lastnem kapitalu, zadolženi in neorganizirani. Zato je za te male producente potrebna posebna skrb. da jih čedalje slabše prilike ne zdrobe. Tudi lani ni bilo nič storjeno, da se prepreči poslabšanje v našem lesnem gospodarstvu Lastna sredstva so porabljena, kreditov ni, organizacija našega lesnega gospodarstva je naletela na naravnost zagonetne ovire, ki pa smo jih sedaj, kakor je upati, končno premostili. Ustvarjena je centralna organizacija za vso državo, ki naj skrbi za racionalno produkcijo, kakor tudi za proda-io v inozems vu. Ker je naš glavni odjemalec lesa Italija, zato naravno najbolj občutljivo reagiramo na spremembe, ki nastanejo tam. Carina, ki jo je Italija lani uvedla, je n. pr. za našo buikovino naravnost usodna, saj doseže vrednost lesa. postavljenega na mejo. Tudi favoriziranje avstrijskega lesa od strani Italije ni prenehalo. Spričo tarifnih ugodnosti dosežejo Avstrijci mmogo višje prodajne cene. Mtiojo graj je bilo tudi glede cenovnika valute. ki je v sedanji obliki praktično ilu-zo^-en im z njim tudi sta t stični podatki, po katerih 9m>o lani izvozili lesa za skupno vsoto 755.5 milijona Din, za kar pa smo morda v resnici prejeli 650 milijonov. Po količini je bil lanski jugoslovenski izvoz mehkega rezanega lesa večji nego v prejšnjem letu. kar 6e ie poznalo tudi pri produkciji, ki je glede na neznatne zaloge iz prejšnjega leta narasla; izostal pa je docela finančni plus. Prodajali smo namreč le tretjevrstni in četrtovrstni les, dočim so morale boljše kakovosti ostati za domačo porabo. Interesenti za prvorazredni im drugorazredni les v Severni Italiji 60 se naslonili na avstrijsko produkcijo. Ne glede na slabo Kakovost pa zahtevajo sedaj kupoi tudi za te vrste blaga strokovno obdelavo, to je paralelno, ostrorobo, oeeljemo, v mnogih primerih tudi vezano, na kar se mora naš produ -cent ozirati. Dobra posledica tega je vsekakor 9krb za solidno obdelavo. Ker je tesan les specialiteta Slovenije, je bil tudi izvoz tega predmeta prilično velik. Toda tu so bili zaključki le v določenih dimenzijah in kljub izjemnemu stališču naše produkcije nihče ne pripravlja tesanega lesa za skladišče. Poslabšala se je kupčija v fi-lerjih, ker je bilo malo povpraševanja iz Grčije. Najbolj so še šli t rami v dimenzijah 4-4 do 5-6. ki so bili sproti prodani, in to po razmeroma dobrih cenah. Močnejših dimenzij so malo iskali zaradi italijanskih carin; za to blago so najboljši odjemalci v Severni Italiji, ki pa so se naslonili na Avstrijo. Zato je bila zaloga debelih tramov ob koncu preteklega 1et5 znatna. Še slabša je bila trgovina v bordonalih, v splošnem pa je bilo opažati pri tesanem lesu poslabšanje obdelave Zaradi vremenskih neprilik je bila produkcija drv zelo slaba im je bilo zaradi deževnega vremena ob času izdelave le malo zdravih drv. Izvoz ie bil slab. na drugi strani pa je cena drvam tako padla, da ee produkcija ne izplača več. Ugodnejši pa je bil hv(>i oglja čeprav tudi tu cene niso bile ugodne, vendar boljše kakor pri drvah in se prorbikc' i? rvrlia novečala. Produkcija hrastovine je bila omejena na oodnice. neobrobljene plohe in na fri ze Podmice iti nlohe smo prodajali itali lanskim tvomicam vagonov, frize pa sni" porabili dom* za izdelavo parketov Posebno so padle cene frizom. ker je stavbno aibanie v zastoiu. konkurenca pa veli ka NTa d-nioi "strani na občutimo hudo kon knrencn Slavonije kier ie les lepše struk ture *n ni dražji V bukovini so bili izgledi na ugodno I konjunkturo v začetku leta precej dobri. Zaključene so bile večje količine testonov in Obrobljenih plohov. Toda v aprilu je z uvedbo italijanskih carin nastopil popoln preakret in je vsa kupčija na mah padla. Produkcija pragov je sicer v naših krajih razširjena, vendar izvoza zaradi nizkih cen ni bilo, bilo pa je precej porabe doma. Pri licitacijah v Beogradu se seveda naš mali producent ni mogel udeleževati. Od plemenitega lesa smo izvozili precej bukovih fuinirsikih hlodov, v malih količinah pa javor, jesen, češnjo in hruško. Promet Kakor na ostalih jugoslovenskih borzah, se je tudi na ljubljanski borzi lani devizni promet od najnižjega stanja v 1. 1933. povečal, kakor je razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih Dim): 1931 1933 1934 Beograd 1771 476 809 Zagreb 3212 509 775 Ljubljana 854 127 171 V primeri z L 1931., ko še ni bilo deviznih omejitev, je bil seveda tudi lani na jugoslovenskih borzah devizni promet le majhen, nasproti prejšnjemu letu pa se je povečal predvsem zaradi razširjenja privatnega klirinškega prometa. Blagovni promet na borzi je bil tudi lani zelo slab, tako promet z lesom kakor tudi promet z ostalim blagom, kakor je razvidno iz naslednje primerjave (v vagonih): 1929 1932 1933 1934 les in oglje 2797 306 303 286 žito in ostalo 351 336 137 137 Po vrednosti je lani blagovni promet padel na 2.88 milijona Din nasproti 3.22 v letu 1933. V lesnem prometu je bilo največ prodanih desk (135 vagonov), plohov (57 vagonov) in tramov (52 vagonov), v ostalem pa je bil največji promet v moki (69 vagonov), v koruzi (40 vagonov) in v f3e-nici (26 vagonov). Razsodišče Poslovanje razsodišča, ki je v letih najhujše krize zavzelo največji obseg, $e je znova zmanjšalo. V teku leta je bilo vloženih 1166 tožb nasproti 1456, 3151, 2327, 1728, 1534 in 1280 v prejšnjih 6 letih. Terjatve, za katere so bile vložene tožbe, so znašale 3.7 milijona Din nasproti 4 milijone Dim v prejšnjem letu in 9.8 milijona Din v 1. 1932. V pravnih stvareh, rešenih s sodbo, je trajali postopanje od dne viože ne tožbe do izrečene sodbe v 893 primerih manj kakor en mesec. Bilanca Bilanca izkazuje 1.28 milijona Din na-iožb. Stavbni sklad znaša 1 milijon Din, prebitek pa se je v primeri s prejšnjim letom povečal od 221.000 na 309.000 Din. Borza je imela lani od devizne kurtaže 190000 Din dohodkov (predi. 192.000), od članarine 47.000, od kotacije 21.000 in od raz-sodiščmih pristojbin 175.000 (predi. 200.000). Zahteve vinogradnikov Na sobotnem občnem zboru mariborske podružnice Vinarskega društva, o katerem smo na kratko že poročali, je bila sprejeta naslednja resolucija: 1. Vinogradniki ugotavljamo, da je osi-romašenje širokih slojev vinogradnikov le deloma pripisati splošnim gospodarskim razmeram, ker je sedanje stanje v znatni meri posledica pretiranih dajatev in obremenitev proizvoda. Te dajatve so dosegle dvakratno vrednost samega proizvoda. Cene so zaradi tega izredno nizke in ne morejo kriti produkcijskih stroškov. Zato vidimo vinogradniki edini izhod v tem, da se ukinejo vse trošarine na proizvode vinogradništva. Dokler pa ni mogoče docela ukiniti trošarin, je treba njihovo pobiranje spremeniti v sporazumu z organizacijami vinogradnikov kraljevine Jugoslavije. Prav tako je treba v Interesu zaščite kvali-t etnih proizvodov preprečiti višjo obremenitev vina v steklenicah. 2. Uvede naj se monopol na špirit in naj se do uvedbe tega monopola obdržita bano-vinska in občinska trošarina na špirit vsaj na dosedani? višini. Poraba špirita naj se dovoli izkliučno =amn v industrijske «vrhe. prepove naj se proizvaianie octove kisline iz špirita in le začasno dovoli proizvajanje octove kisline iz vinskega destilata. Nada- lje naj se uporaba špirita prepove sa proizvajanje. kakršnekoli alkoholne pijače. Do uvedbe monopola na špirit naj se prodaja špirit samo v takih posodah, ki jih plombira finančna kontrola. Tvornicam špirita naj se prepove vsako kuhanje vinskih in rastlinskih destilatov ter žganja. Kuhanje žganja iz žita in sladkorne pese naj se strogo kaznuje. Končno naj se prepove uvoz suhega grozdja, smokev in drugega sadja, ki se uporablja za kuhanje žganja, ker je treba vino povsod in vedno ščititi. 3. Glede novih vinogradnikov naj se izvrši rajoniranje vinogradništva in določijo kraji, odnosno lege, kjer se lahko v bodoče sadijo, odnosno obnavljajo vinogradi. Uvesti je treba tudi obvezne trsne sorti-mente, ki jih bo dovoljeno v bodoče saditi. Prepove naj se obnavljanje vinogradov, ki bodo ostali izven vinogradniških rajonov. 4. Iz prometa naj se izključujejo kot pijača vsa bela vina, ki imajo manj nego 8.5 ®/o alkohola in vsa črna in rdeča vina, ki imajo manj nego 9.5 •/• alkohola Olajšati se mora predelava slabših vin v vinske destilate na ta način, da se ukine trošarina na vinski destilat in uvede trošarina na. esence, ki se uporabljajo za proizvodnjo kisa. Oni vinogradniki ki bi prostovoljno opustili vinograde izven vinogradniških rajonov, naj se na opuščene vinograde za vrsto let oprostijo zemljarine. 5. S samorodnimi trtami zasajeni vinogradi v vinogradniških rajonih naj se opu-ste in se dotična zemljišča za vrsto let oprostijo davka. Vinogradnikom v vinogradniških rajonih naj se olajša in omogoči iztrebljenje samorodnic na ta način, da se jim prizna odškodnina. Najstrožje se mora prepovedati uporaba vina od samorodnic v svrho proizvodnje octove kisline. 6. Ukine naj se carina na modro gaiico, žveplo in vsa sredstva za pobijanje škodljivcev v vinogradništvu in sadjarstvu. 7. 20 %> znižanje zemljarine naj se razširi na vse vinogradniške okoliše tako, kakor je bilo to določeno za vinograde v Dalmaciji. 8. Kr. vlada naj čim prej pristopi k organizaciji kmetijskih zbornic. 9. Glede na dejstvo, da »e uvašajo v Maribor velike množine kakovostno manj vrednega vina iz Banata, ki se reže z našimi vini in prodaja kot štajersko vino ter na ta način kvari njegov sloves, zahtevamo: Zakon o vinu naj se najstrožje izvaja v vsakem pogledu zlasti glede na člen 24. pravilnika k temu zakonu. Vsak prodajalec mora deklarirati izvor, kupec, ki vino potem prodaja, pa je dolžan prodajati to vino pod istim nazivom provenience; čim ga meša z drugimi vini, ga mora označiti kot mešanico. Da se bo mogla vršiti strožja kontrola vin, naj se zviša število kontrolnih organov, ker sedanje Število dveh kontrolnih organov niti izdaleka ne zadošča. KAVU HA G vžiiekbr&nmrmtL Vsako vino, čim pride na oddajno postajo iz drugih banovin, naj se še pred razdelitvijo analizira in če ne ustreza določilom zakona, postopa z njim po določilih zagona o vinu. 10. Država kakor tudi banovina, naj pospešujeta v največji meri produktivno vinarsko zadružništvo. Le skupna zadružna predelava grozdja in prodaja na ta način negovanih vin enotnega tipa, moreta rešiti malega in srednjega vinogradnika. Ker se pa take produktivne zadruge morejo zaradi velikih investicijskih stroškov ustanoviti le z javnimi podporami, se naj v to svrho v državni kakor tudi v banovinski proračun vnesejo primerni zneski. Samo strokovnjaki naj vodijo take zadruge. S sredstvi, ki bodo na razpolago, naj se vsako leto razpolaga tako, da bo mogla zadruga za zadrugo takoj pričeti z delom. 11. Dovolijo naj se zopet brezobrestna posojila revnim vinogradnikom pri obnovi vinogradov v dravski banovini, toda le po predhodnem pregledu dotičnih parcel in uradno odobrenem načrtu. 12. Strogo naj se prepove krošnjarjenje in prodaja trsnih cepljenk po sejmih. Zakotni trsničarii. ki so v veliko škodo celokupnemu trsničarstvu, se naj najstrožje kaznujejo. Glede na čistost cepljenk v vseh trsni-cah naj se v bodoče redno vrši stroga kontrola. 13. Strokovni nasveti od strani kmet. posk. in kontrolnih postaj naj se vinogradnikom dajejo brezplačno. Takse, ki se danes zahtevajo od vinogradnikov za male analize (alkohol, kisline in hlapljive kisline) naj odpadejo. Zopet dotok zlata pri Narodni banki Poslednji izkaz Narodne banke od 8. maja zaznamuje znova znatnejše povečanje podlage, in sicer za 13.8 milijona Din na 1357.1 milijona Din. Zlate rezerve so se povečale za 19.8 milijona Din, in sicer zlato v tresorjih Narodne banke za 6.4 na 1219.7 milijona Din, zlato, deponirano v inozemstvu, pa za 13.4 na 81.8 milijona dinarjev. Značilno je povečanje postavke zlata v inozemstvu, ki je doslej s prenosom zlata v našo državo stalno nazadovalo. Ker pa-se je postavka deviz v podlagi zmanjšala za 5.9 na 55.2 milijona Din, je najbrž Narodna banka del svojih deviznih rezerv pretvorila v zlato z nakupom zlata v inozemstvu. Tudi devize izven podlage, ki so dosegle že prav znatno višino, so se v prvi četrtini maja zmanjšale za 9.9 na 167.7 milijona Din. Po znatnejšem skrčenju posojil v prejšnjih tednih beleži najnovejši izkaz povečanje meničnih posojil sa 2.8 na 1530.2 milijona Din, dočim so se lombardna posojila skrčila za 0-3 na 259.0 milijona Din. Obtok bankovcev se je povečal za 31.7 na 4466.4 milijona Din in je bil pri tem za 330 milijonov večji nego lani ob istem času in za 51 milijonov manjši nego pred dvema letoma. Obveznosti na pokaz so se zmanjšale za 26.2 na 1209.3 milijona Din, obveznosti z rokom pa so padle za 7.4 na 279.8 milijona Din. Vrednost zlate in devizne podlage je znašala 8. maja skupaj z ofidelno premijo 1743.9 milijona Din in kritje v zlatu in devizah 3072% (prejšnji teden 30.44). Vrednost samega zlata v tresorjih Narodne bank" oa le znašala skupaj s premijo 1567.3 milijona Din in kritje v samem zlatu 27.61% (prejšnji teden 27.49%). Gospodarske vesti = Kotiranje stabilizacijskega posojila. Kakor je »Jutro« že pred dnevi poročalo, je upravni odbor beograjske borze sklenil, da uvede 13. t. m. kotiranje jugoslovenske tranše 7% stabilizacijskega posojila v zlatu iz L 1931. v nominalnem znesku- 62.8 milijona francoskih frankov, pri čemer je v to vsoto vštet tudi oni del posojila, ki je bil od češkoslovaške tranše naknadno odstopljen jugoslovanskim podpisnikom tega posojila. Tudi ljubljanska borza je sklenila uvedbo kotacije tega posojila, enak sklep je pričakovati tudi od zagrebške borze. Obveznice 7% obligacijskega posojila se glase na 1000, 5000, 10.000 in 25.000 francoskih frankov. Posojilo je bilo emitirano po tečaju 87.5% nominala. Kakor vsi ostali državni papirji, no tira jo tudi obveznice 7% stabilizacijskega posojila v odstotkih nominalne vrednosti v francoskih frankih, ki pa se potem obračunajo v dinarje po srednjem tečaju francoskega franka, to je okrog 286 Din. Včeraj je bil zabeležen prvi zaključek na beograjski borzi po 74.50. — Ugotovitev škode po slani. O hudi slani, ki je nastopila 2^ 3. in 4. t. m. v raznih krajih naše države, je kmetijsko ministrstvo prejelo številna uradna poročila od banskih uprav in od sreskih kmetijskih referentov, pa tudi od raznih organizacij. Po doslej dospelih poročilih je bil mraz najhujši v dravski banovini, škoda pa ie bila največja v dunavski banovini, ker je tam vegetacija že zelo napredovala. Poleg dunavske banovine, kjer je škoda ugotovljena v 20 srezih, so bili oškodovani kmetovalci v drinski, vrbaski, dravski in deloma v motavski banovini. Slana je najbolj škodovala vinogradom in so v Banatu vinogradi tako trpeli, da je letos računati le z 20 odst. normalnega pridelka. Najhuje so trpeli vinogradi v okolici Vršca in Bele crkve. Precej škode je tudi pri sadnem drevju in deloma tudi pri povrtnimi in pri koruzi. Zanimivo je, da je v Vojvodini precej trpela tudi murva, kar bo škodovalo produkciji svile. Kmetijsko ministrstvo je odredilo, da prizadete banske uprave takoj izvršijo oceno škode po posameznih srezih, in sicer s posebnimi komisijami. Ko bodo poročila o ugotovitvah teh komisij prispela v kmetijsko ministrstvo, bodo tam izdelali splošno poročilo, nakar bo vlada izdala ukrepe zaradi pomoči. Pričakovati je, da bo kmetijsko ministrstvo predlagalo finančnemu ministru, da v prizadetih krajih ustavi prisilno izterjevanje davka. = K prepovedi ustanavljanja velikih trgovskih magazinov. Kakor znano, je bila lani izdana uredba od 25. oktobra, s katero je bilo za dve leti prepovedano ustanavljati trgovinske obrate velikega obsega (velike magazine) po § 140. odst. 8. zakona o obrtih. Ta zapora je bila lani izdana, ker se je v Beogradu ustanovila delniška družba »Ta-Ta«, ki je nameravala v vseh večjih mestih naše države ustanoviti velike trgovske magazine. Kakor sedaj poroča beograjski »Privredni pregled«, se je družba »Ta-Ta«, ki gradi veliko zgradbo nasproti »Ruskemu carju« v Beogradu, pritožila na Državni svet zaradi odloka trgovinskega ministrstva, ki ni dovolilo otvoritve trgovine vsakovrstnega blaga. Po informacijah omenjenega lista je Državni svet razveljavil odlok trgovinskega ministrstva. tako da bo družba »Ta-Ta« lahko v Beograda otvorila svoj trgovski maga-zin. Podrobnosti zaenkrat še niso znane. Borze 13. maja. Na ljubljanski borzi sta se devizi London in Newyork danes ponovno okrepili, dočim je Trst popuščal. V privatnem kli-ringu notirajo avstrijski šilingi nekoliko višje, in sicer 8.82 — 8.92. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.86, v angleških funtih po 235, v grških bonih po 32.69, dočim je bilo za španske pezete povpraševanje po 5.90. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje za malenkost popustila in je bil za kaso zabeležen promet po 370, pozneje pa se je nudil denar po 371.50 (v Beogradu so bili zaključki po 371.50). Nadalje je bil promet v 7% Blairovem posojilu po 67.75, v 8®/» Blairovem posojilu po 78.75 in v 6®/» begluških obveznicah po 65. Na beograjski borzi so pričeli včeraj notirati TU stabilizacijsko posojilo iz leta 1931. in je bil v Beogradu zabeležen zaključek po 74.50. Deviie. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2974.99 — 2989.59, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 742.49—747.56, Curih 1421.10 — 1428.08, London 213.36— 215.41, Newyork 4360.77 — 4397.09, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.20—184.30, Trst 360.64 — 363.73. Avstrijski šiling v privatnem kltrlngu 8.82 — 8.92. Cnrih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 15.1150, Newyork 309.50, Bruselj 52.3250, Milan 25.35, Madrid 42.2250, Amsterdam 209.45, Berlin 124.35, Dunaj 58. Stockholm 67.45, Praga 12.89, Varšava 58.3250, Atene 12.90, Bukarešta 3.05. Efekti. Ljnbljana. Vojna škoda 370 — 372, 7V» investicijsko 77 — 79, 8«/* Blair 77 — 78.50, 7•/• Blair 66 — 67, 9»/» agrarne 45 _ 47, 6*/» begluške 65 — 66, Trbovlje 120 zaklj. Zagreb. Državne viednote: Vojna škoda 371.50 — 374, za maj - avgust 371 — 373, 7*/» investicijsko 77 den., 4% agrarne 47 den., 7°/. Blair 66.50 — 68, 8»/o Blair 78.75 do 79, 0*/» begluške 65 — 65.25; delnice: Priv. agrarna banka 226 — 228, Trbovlje 115 den. Beograd. Vojna škoda 371.75 _ 372.50 (37150), za maj 372 — 372.50 (371.50), za avgust 372 — 373 (372), 7®/« investicijsko 78.75 — 79.50 (78.50), 7*/» stabilizacijsko 74_ 75 (74.50), ffVo begluške 65.75 — 66 Do 20% rež svetlobe za manj denarja TUNGSRAM nitka v dvojni vijačnici svetlobna množina v dekalnmecib (65.50), 7% Blair 67 — 67.25, 7*/» Drž. hipotekama banka 71.50 deiL, Narodna banka 5800 — 0C00. Priv. agrarna banka 227.50 do 228.50 (227.50). Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.20, Državne železnice 25.45, Trboveljska 14.95, Alpi-ne-Montan. 1150. Blagovna tržišča HMELJ "+ žatee, 12. maja. Nemška sekcija ža-teškega Hmeljarskega združenja poroča, da je bilo pretekli teden razpoloženje mirno in je bilo zabeleženih nekaj kupčij za izvoz. Cene se gibljejo med 1750—2000 Kč za stari stot. Vreme je nadalje zelo hladno, Zlasti ponoči, in je zaradi tega hmelj-ska rastlina hudo zaostala v rasti. Medtem ko so lani v tem času hmelj že privezovali, letos še niso mogli začeti z delom, kajti pri polovici vseh nasadov poganjki še niso prodrli iz zemlje. Zato je treba računati, da se bo privezovanje, tudi če nastopi toplo vreme, moglo izvršiti šele ob koncu maja. Ta zakasnitev bo po dosedanjih ižkušnjah lahko ostala brez posledic samo pri zelo ugodnem vremenu. ŽITO. + Chicago, 13. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 92.6250, za julij 93.75, za september 94.50; koruza; za maj 87.75, za julij 80.25, za september 74.50. + Winnipeg, 13. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 87.50, za julij 86.25, ca september 87. + Ljubljanska borra (13. t m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franco nakladalna postaja): pšeniea: baška, 78 kg, po 127 — 129; banatska, 78 kg težka po 125 — 127; ove9: slavonski po 97 — 99; koraza: baška po 71 — 73; banatska po 70 — 72; moka.* baška in banatska >0< po 200 — 220; baška »2< po 18o — "200; baška >5« po 160 — 180; otrobi: baški debeli po 95 — 100. + Novosadska blagovna borza (13. t m.) Tendenca nespremenjena Promet srednji. Pšeniea: baška potiska 126 — 128; slavonska 128—130; sremska in baška 124—126; gornjebaška 122 _ 126. Oves: baški, srem- ski, slavonski 90—92.50. Ječmen: baški in sremski, 65/66 kg 125 — 130; jari, 67/68 kg 135 _ 140. — Koruza; baška in sremska 69 — 71; banatska 68 — 69. — Moka: baška in sremski >0g< in >0gg« 195—217.50; >27« 175 — 19250: »5c 156 — 177.50; >6< 13750—150; »7« 112.50—117.50; >8« 90 do 9250. Fižol: baški, sremski beli 122.50 do 125. _ Otrobi: baški, sremski, banatski 83 — 85. + Budimpeštanska terminska borsa (13. t m.) Tendenca stalna. Pšenica: za maj 15.85 — 15.86, za junij 15.52 — 15.53; koruza; za maj 12.15 — 12.18, za julij 1.50 do 158. RAZPIS Razpisuje se dobava novejšega, že rabljenega, stoječega parnega kotla ali Ioko-mobilnega kotla, odnosno lokomobile s kurilno ploskvijo okrog 10 m2, po možnosti na preugreto paro in s pritiskom 10 do 12 Atm. Predpisano opremljene ponudbe je staviti do najkasneje 31. maja t. 1. na upravo banovinske mlekarske šole v škofji Loki. Radie Torek, 14 maja. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Iz ptičjih gnezd (Viljem Kus). — 12: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, obvestila. —13.20: Revije vokalnih jazz - ansamblov na ploščah. _ 14: Vreme, borza, spored. — 18: Pomladansko jutro v gozdu (VL Kapus). — 18.40: Čas, poročila, obvestila. — 19: Godci izpod Šmarne gore (Magistrov trio). — 19.30: Nacionalna ura: Rudžer Boškovič II. (dr. Varičak — iz Zagreba). _ 20: Iz zakladov naše pesmi. — 21.30: Čas, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. BITI NA VIŠKU HIGIENE SE PRAVI uporabljati le »RIVIERA« medicinalna mila, ki so bila ponovno odlikovana na najpomembnejših svetovnih razstavah. — Na izbero so povsod: RTVTERA-KARBOL, GLICERIN-K ARBOL, KATRAN, SUMPOROV, LYSOL, LYSOFORM in BORAKS MILO. Poudarjamo, da so na višku le „R I VI E R A" MEDICINALNA MILA zato zahtevajte povsod izrecno le »RIVIERA« toaletna ln medicinalna mila Sekunde in večnosti Starost nase zemlje: okolu 2400 milijonov let, starost sonca in zvezd: S do 7 bilijonov let — Najstarejše so meglenice o..,___, __ _____ ... . . ,___. . .____ katodni iar^v vi sftatnii kakor znano iz iih meri oostonek Roeowskeea. 00 časom! Sekunda se nam vidi kaj kratek časovni odlomek. Toda če jo primerjamo z nekimi brzinami naravnih pojavov, narase v pravo majhno večnost. Tako švigne svetlobni žarek ali tudi brezžična brzojavka v eni sekundi osemkrat okrog zemlje. Toda moderna znanost je sposobna izmeriti še vse manjše časovne drobce, nego je sekunda, prave časovne atome. Prof Rogowsky je izumil instrument nekakšne vrste časovni mikroskop, ki je mogoče z njim ujeti tudi milijardinke sekunde. Bistvo tega merilnega istrumenta je katodni žarek, ki sestoji, kakor znano, iz najmanjših, skoraj brezmasnih delcev, elektronov. Magnetska sila, ki učinkuje na elektronski žarek v brezzračni cevi, ga ukloni z njegove poti. Ta uklon se zariše kot elektronska proga na fotografsko ploščo in iz nje je mogoče izračunati trajanje in velikost, bolje rečeno neznatnost uklanja-joče sile. časovne drobca do milijardinke sekunde se da na ta način doješi še s polno gotovostjo. Proti takšnim drobcem so naše ure in dnevi seveda že prave večnosti. Nasprotje časovnih Liliputancev, kakor Poslnovljeni Sonny - Boy Al Jolson v filmu In resnici Vsak se še spominja Al Jolsona, ki je ustvaril v prvem velikem zvočnem filmu tragično figuro Sonny-Boyevega očeta. Pesem, ki jo je zapel o svojem otroku v tistem filmu, je šla po vsem svetu in zveni še danes marsikomu v ušesih. Ameriški managerji so imeli, kakor vedno, tudi tedaj izboren nos, ko so tega svojevrstnega pevca, ki je nastopal po kabaretih, angažirali za ulogo, ki mu je ležala tako rekoč v naravi. Kajti Al Jolson izredno ljubi otroke in tista uloga dovolj govori o tem. Resnica pa je tudi, da pevec in njegova žena Ruby Keelerjeva do danes še nista imela svojega otroka. Ameriški listi sedaj poročajo, da sta se odločila tujega otroka vzeti za svojega. Te dni sta prišla v najdenišnico v Evanstonu (Chi-cago) in si izbrala 7 tednov starega dojenčka. Oba sta srečna, da ga imata. Dala mu bosta ime Albert, toda »klicala ga bova samo za Sonnyja«, je izjavila ga. Jol-sonova, »kajti za naju je Sonny, ki sva si ga tako goreče želela.« Živega tirata je zakopal Neobičajen zločin v francoskih Ardenih Morilec Jules Beausseron V francoski vasici Thugny-Trugny v Ardenih so odkrili strašen zločin. Pred dvema mesecema je v tem kraju izginil 39-letni Prosper Bausseron. Sum zločina je letel od vsega početka na 13 let mlajšega brata izginolega, Julesa Bausserona, ki je naposled priznal dejanje. Peljal je preiskovalnega sodnika naravnost tja, kjer je zakopal svojo žrtev. Sam je izkopal brata s krampom in lopato. Zdravniška komisija je pregledala pokojnikovo truplo in dognala, da je morilec zakopal brata v živem stanju. Jules je je priznal, da je izvršil zločin zategadelj, ker mu je brat s svojo večno ukazljivostjo presedal. Hotel ga je zadaviti in je menil, da je to storil. Ko ga je zakopal v jamo. niti slutil ni, da je zagrebel živega človeka. S psičkom v naročju med tračnicami čez poldrugoletno deklico, ki je trudna zaspala na progi, je zdirjal vlak In jo le neznatno opraskal V Aurolzmiinstru blizu Monakovega se je primeril te dni dogodek, ki bi mu dali v starih časih značaj čudeža. Kmet Huber in njegova žena Hilda sta šla na polje in sta vzela s seboj poldrugoletno hčerko. Otrok je imel zvestega tovariša v domačem psičku, ki je spremljal deklico tudi na tej poti. Lovila sta se po travi tako brezskrbno, da sta oče in mati pozabila na oba. Deklico je tekanje upehalo in je slednjič prijela psička v roke, prekoračila parkrat železniški tir in naposled trudna obležala z živalico v naročju med železniškimi tračnicami. Oče in mati sta po daljšem času pogrešila otroka in sta ga šla iskat. Našla ga nista nikjer. Prestrašena sta alarmirala ljudi na polju, ki so jima vedeli povedati samo to, da sta deklica in psiček malo prej hodila po železniški progi. Lahko si mislimo, da 90 starše ob tej ve- Nepropustni tanki V francoskem mestu Maubeugeu delajo v zadnjem času poskuse z novim tankom, ki je sposoben prepluti manj nego poldrag meter globoke vode brez težave. Tega so bili sposobni že nekateri prejšnji tipi bojnih voz, toda dočim so ostajali v vodi lahko kvečjemu četrt ure, ne da bi to škodovalo njihovim motorjem, je vozil novi tank po reki brez škode že po dve uri. Pri izdelavi tega tanka so uporabili neko vrsto modelirne mase, ki ne prepušča vode. Vrv se je utrgala V belgijskem rudniškem revirju Lim-bourg-Meuse se je primerila huda nesreča. Utrgal se je koš, v katerem so spuščali pod zemljo 40 rudarjev. Koš je padel v globino 700 m, kamor so prileteli rudarji večinoma s smrtnonevarnimi poškodbami. Sreča v nesreči je bila, da je bila takoj pri rokah zdravniška pomoč. Ranjence so takoj dvignili iz rova ter jih oddali ▼ bolnišnice v Vugree, Leuth in Lanklaar. Med ponesrečenimi rudraji je več inozemcer. Poincarejeva oporoka Pariški »Jurnal« objavlja vsebino Poin-carejeve oporoke. Francoski državnik je zapustil svoje imetje svoji soprogi, po njeni smrti pa pripade vse skupaj neki sirotišnici, ki bo namenjena vzgoji obrtniškega naraščaja. Zavod bo stal v Poincarejevi rojstni vasi. O kakšnem Poincarejevem političnem testamentu ni nobenega sledu. Povratek z Južnega tečaja Matična ladja odprave ameriškega admirala Bvrda »Baer of Oakland« se je sedaj vrnila v domače vode. V Washingtonu pripravljajo ekspediciji velik sprejem in kongres je sklenil izreči Byrdu in njegovim sodelavcem javno zahvalo v imenu vsega ameriškega ljudstva. Petelin ji je prinesel smrt Na kliniko v Bonu so pred dnevi prinesli neko kmetico, katero je napadel domač petelin ter jo tako razkljuval na glavi, da je nastopil mrtvični krč, kateremu je žena na kliniki podlegla. sti navdale hude slutnje. V času otrokove odsotnosti je namreč zdirjal po tračnicah vlak. Deklico so naposled našli precej daleč med tračnicami. Šele kasneje se je izve delo, da je tudi strojevodja vlaka opazil otroka med tračnicami. Hotel je ustaviti vlak, toda bilo je prepozno, da bi potegnil zavoro. Zato je zdirjal naprej in se ni upal ozreti nazaj, da bi videl, kaj se je zgodilo z otročičkom. Deklico je vlak k sreči samo malo opraskal, čeprav se je zaradi njegovega ropota zbudila, psiček pa je pred sopihajočim hlaponom utekel v bližnjo vas, iz katere se je vrnil šele zvečer domov in se je veselo dobrikal deklici, ko je videl, da se ji ni primerilo nič hudega. jih meri postopek Rogoroskega, so časovni velikani, milijonletja in milijarde let. Tudi za te imamo zanesljivo merilno uro, in sicer je ta ura radij s sorodnimi radioaktivnimi snovmi. Te snovi, kakor znano, razpadajo v enakomernih časovnih presledkih, ki se dado izmeriti v laboratoriju, v druge prvine. Tako potrebuje unča urana nič manj nego sto milijonov let, da se spremeni v stalnem razpadanju v svinec. Kamenine, ki vsebujejo poleg urana svinec, ki se je rodil iz njena, imajo tedaj svoj rojstni list nekako v sebi. Ti rojbstni listi nas vodijo daleč, silno daleč nazaj v pretekle čase naše premičnice in po njih so izračunali starost zemeljske skorje in starost naše zemlje sploh, ki znaša okrog 2400 milijonov let To je že eden izmed časovnih gigantov, o katerih smo govorili zgoraj. Toda znanost se je lotila naravno tudi vprašanja, kako staro je potem sonce, iz katerega izvira zemlja. Odgovor na to vprašanje ji je dalo opazovanje, da je gibalna energija stalnic, ki 30 isto tako sonca kakor naše sonce, povsod v vesoljstvu enaka. To se pravi: lažje zvezde se gibljejo hitreje, težje pa počasneje. To je zakon narave, ki se očitu-je končno tudi v vesoljstvu najmanjšega: majhni malekuli so hitrejši, veliki pa počasnejši. Pri molekulih je vzrok teh gibalnih razlik v tem, da zadevajo večji molekuli češče drug olj drugega nego manjši, pri zvezdah pa seveda ne gre za medsebojna trčenja, temveč za medsebojna vplivanja. Zvezde vplivajo že tako dolgo druga na drugo, da se je končno izcimilo sedanje stanje gibalnega ravnotežja, enakosti gibalne energije. Trajanje teh vplivajočih sil pa se da izračunati in tako so tudi res izračunali, da vplivajo že 5 do 7 bilijonov let. To je potem približna starost zvezd in tudi našega sonca! človek bi se zaman trudil, da bi razumel velikost tega časovnega kolosa. Samo posredno lahko umemo, da leži čas, ko je sonce zažarelo, v oceanu preteklosti dva tisočkrat dalje nazaj nego ura, ko se je rodila zemlja. Znanost pa pomika kazalce večnostne ure še dalje nazaj, če so računi angleškega astronoma Jeansa pravilni ,tedaj so najistarejše tvorbe v svetovju, ki ga lahko raziskujemo, neke meglenice in te imajo celo že starost 200 bilijonov let... Gospa, Vaš soprog se muči in dela ves dan, da more vzdrževati svojo drnžino. Pazite zato, da mu pripravite jed okusno in pravočasno, da je njegova obleka in perilo v redu, da je zadovoljen! On potrebuje živce za svoj posel! Vsaj v nedeljo, — če že ni mogoče češče, — mu napravite veselje in mu poleg boljšega kosila postavite na mizo tudi steklenico RADENSKE! Vaša pažnja bo nagrajena! Iz Pariza proti Moskvi Francoski zunanji minister Laval se poslavlja pri odhodu v Varšavo od poslanika v Parizu, Chlapowskega Narodni junak Poljske je mrtev Poljski maršal Josef Pilsndski s svojima hčerkama Vando in Jadvigfc Graščina za lepo Arletto Kopice možitvenih ponudb vdovi velikega sleparja Afera Staviskega spravila advokata v blaznico Lepo Arletto Stavisko, vdovo po velikem sleparju in pustolovcu, ki je sklenil svoje grešno življenje v Chamonixu, nakar je v Franciji bruhnila na dan velikanska korupcijska afera, so nedavno izpustili iz ječe. Njenemu branitelju se je namreč posrečilo dokazati, da ni lepa Arletta niti •lutila, kakšne goljufije uganja njen mož. Proti kavciji so jo torej izpustili na svobodo, vendar pa mora biti vsak trenutek na razpolago policiji in preiskovalni komisiji. Staviska se je iz ječe podala naravnost k svojima otrokoma, osemletnemu sinu in petletni hčerki, katerima kani, kakor se zdi, posvetiti vse svoje življenje. Zaradi njiju bi bila celo pripravljena, skleniti nov zakon. O tem, da se lepi Arletti ponujajo mnogi snubci, 90 listi svojčas že mnogo pisali. Javnost je sicer mislila, da so to zgolj izmišljotine, toda resnica je vendarle ta, da je lepa Arletta prejela v času, ko je živela pod ključem, kopico možitvenih ponudb z vseh strani. Ponudbe so prišle iz vseh koncev in krajev sveta. Med snubci je zlasti več Angležev, ki so. se pokazali izredno željne senzacij ter so ponudili vdovi Staviskega ne le svojo roko, ampak tudi svoje imetje. Med ponudniki zavzema posebno odlično L» v a 1 se je na poti skozi Berlin sestal s francoskim poslanikom v nemški prestolnici, K*ancoisom Poneetom, Id ga je spremljal do poljske meje Mesto dečkov V angleški grofiji Essex imajo mesto Dunton, v katerem se rode skoraj sami dečki. Kaj je temu vzrok, nihče ne ve, a statistika pravi da je n. pr. med 29 otroki, ki so se rodili v zadnjem času, samo ena deklica. a. Najbolj čudno je to, da so rodile matere, ki so živele prej drugod, od trenutka, ko so se preselile v Dunton, same dečke. Za angleške zakonce je stvar s tem postala vsekako zelo preprosta: če si žele dečka, se presele preprosto za nekaj časa v Dunton ... „Normandle" in sinji trak Oceana Novi francoski prekomornik »Norman-die«, ki bo nastopil svojo prvo vožnjo čez Atlantski ocean dne 29. maja, je dosegel pri poskusni vožnji brzino 58.708 km na uro. Po tem rezultatu upajo, da bo »Nor-mandie«, ki je največja ladja svoje vrste na svetu, rabila za vožnjo v New York nekaj manj kakor pet dni ter si priborila sinji trak oceana, znak prvenstva v morski plovbi. 33 smrtnih obsodb v Atenah Vojaško sodišče grške mornarice je obsodilo v 16 dneh svojega delovanja 33 grških upornikov na smrt. Navzoča pa sta bila samo dva obtoženca, ostali so bili obsojeni v nenavzočnosti, ker so pravočasno pobepnili v Italijo. Poleg tega je sodišče obsodilo 36 oseb na dosmrtno ječo, 125 obtožencev pa je dobilo krajše ali daljše zaporne kazni. Letalo med torpedovkama V Cherbourgu se je primerila te dni huda letalska nesreča, o kateri prinašajo vsi francoski listi obširna poročila. Neko vojaško letalo, ki je prihajalo iz Bresta, je treščilo nad arzenalom v Cherbourgu v morje in se je popolnoma razbilo. Padlo je iz višine 200 m med dve torpedovki. Posadka ponesrečenega letala je štela štiri može; trije so bili ubiti, eden pa ranjen. Baje je povzročila nesrečo megla. To je v zadnji polovici leta že tretja nesreča te rrste v francoski mornarici. Pastlrlca - kraljica V Atenah so za grško lepotno kraljico tevolili neko 171etno kmečko dekle, ki je doslej na posestvu svojega očeta pasla svinje. Do tekmovanja je prišla slučajno, ko Je Mia v Atenah po opravkih. Po izvolitvi je dobila takoj nameščanje pri neki filmski družbi. Napad v jetnlSnici V Craneju blizu St. Louisa v Ameriki se je primerila čisto ameriška banditska pustolovščina. Neki razbojnik je vlomil v celico ondotne državne jetnišnice, ustavil edinega jetnika, ki je naletel nanj na hodniku zavoda ter mu oplenil vso gotovino, ki jo je našel pri njem. Bilo je 17 dolarjev. Potem je napadalec zbežal in pustil za seboj odprta vrata. Okradeni jetnik je bil tako presenečen po dogodku, da ni porabil niti prilike za pobeg Dirjal je tako dolgo okrog, dokler ni iztaknil policista, ki mu je naznanil drzno pustolovščino, nato •a te je mino nnl y jetnišnko. mesto neki angleški tvorničar iz Lancs*-shirea, ki pisari lepi 'Arletti blazno zaljubljena pisma ter izjavlja, da ji bo kupil krasno graščino na Škotskem, če pristane na njegovo ponudbo in mu postane žena. Mož izjavlja, da bo v tem primeru adoptir ral oba otroka Staviskega. Lepa Arletta baje tej laskavi ponudbi ni nenaklonjena, posebno še, ker je požrtvovalni Anglež pripravljen skrbeti za vso trojico, ki jo je pustil nesramni slepar tako grdo na cedilo. V Parizu so imeli te dni v zvezi s Sta-viskim še neko senzacionalno afero. Prebivalce hiše št. 99 v Avenue de Villiers je zbudilo ponoči ob eni uri iz spanja žensko vpitje na pomoč. Neki policijski uradnik, ki je bil slučajno v bližini, je vdrl v stanovanje, iz katerega so prihajali obupni klici ter je v zadnjem trenutku iztrgal iz rok besnega moškega žensko, ki jo je hotel nasilnež zadaviti. Pozneje so ugotovili, da je storilec znani pariški advokat Hommej, ki je malo prej izposloval od sodišča, da so izpustili na svobodo dva sokrivca sleparja Staviskega. Hommey je kazal znake blaznosti in so mu morali obleči prisilni jopič._ Ze nad leto dni je študiral akte o aferi 'Staviskega in se je pri tem delu tako izčrpal, da so mu živci popolnoma odpovedali. Mehika — New York brez vmesnega pristanka Pogt "H >>-.».' 1 . .71 ' .. , ».a .. t-1 i— ja Earhardtova je dovršila uspel direkten polet iz Mehike v New York, t. j. 3360 km vožnje v 14 urah Tekma za jajce Na Velikonočnem otoku v Tihem oceanu prirejajo domačini vsako leto »praznik jajca«. Tega dne se vrši med drugim tekma, pri kateri gre za to, kdo bo v tem letu našel prvo jajce ptice mantuare, ki je domačinom sveta ptica. ZmagovaJcu izkazujejo velike časti, v triumfu ga povedejo na slavnostni prostor in mu obrijejo glavo. Nato mora za leto dni v samoto. Ko se vrne, ga imenujejo za »ptičjega človeka«, kar je še nekaj več kakor če v Evropi podelijo komu plemeni-taški naslov. Pripisujejo mu izredne sposobnosti. Bogat otočan se da pri tekmovanju lahko zastopati po kakšnem hitrejšem in ostrovidnejšem »dvojniku«, a če ta zmaga, prejme naslov in časti mož, ki ga je najel. ANEKDOTA V zadnji knjigi Angleža Woodhousa be-reš naslednje posvetilo: >Moji ljubi hčerki, ki bi brez njenega neumornega sodelovanja in neizčrpnega zanimanja to knjigo končal v polovici ča- sa.« VSAK DAN ENA »Kaj pa pozdravljaš staro coprnico 8 takšno vljudnostjo?« »Ker sem njen velik dolžnik.« »Torej ti je napravila kakšno veliko do broto?< ^Seveda, ona je moja hišna gospodi Mialfurni pregled Mariborsko pismo Pretekli teden smo prisluhnili naši narodni pesmi. Njena lepota je donela iz svetel gTl ljubljanskega Akademskega pevskega zbora. Ta zbor, ki ima v Fr. M a r o 11 u močnega tvorca in zanesljivega mentorja, pomeni prelom po svojem programu in umetnosti. Takšni prelomi so vedno dobrodošli. Njegovi koncertni programi so stilno in organično izbrani in sestavljeni ter bi zahtevali že glede na sestavo in izbor posebno študijo. Tudi v Mariboru so morali naši akademiki doživeti popoln triumf. Dirigent Marolt je glasbenik in umetniški vodja velikega formata. Impulzi vn ost, invencija, rutina, sila se preliva iz njegove interpretacije. Svcj-sko Linijo čutiš v njegovem usmerjanju in vodstvu. In njegovi? Okoli 60 jih je. Z zanosom pojo, z inteligenco, z ambicijo in s strnjeno zavestjo. Vsak poedinec je kvaliteta, sicer ne more uspevati v Marolto-vem zboru V mehko liričnost in žametno jasnost so ubrani prvi tenorji. Sveža dinamika se čuti iz zbora drugih tenorjev. V homogeni polnozvočnosti se uveljavlja krepko doneči basovski material. V samem bistvu sestave zbora in Maroltovi šoli je, da posamezne zborovske skupine ne izstopajo s preveč vidnimi poudarki, marveč da prepajajo svoje vokalne sile v izenačeno uglašeno celoto. Adamič, Dev, Kimovec, Kocjančič, Marolt, Tome, Ukmar so tvorci - prireditelji teh izbranih in v koncertni glasbeni program postavljenih folklornih dragocenosti iz Panonije in Sredozemlja, Gorenjskega in Dolenjskega, ki so se v vsej svoji naturi, preprosti, starinski elementamosti ter melodični in motivni slikovitosti razlivale do ušes s slastjo uživajoče mariborske glasbene publike. Vsega je bilo: ljubke preprostosti in lirike (Ljubi k6nja jaše), epike (panonska Lepa Vida, Kralj Matjaž, Lambergar in Pegam), nabožne motivnosti (Prelepo je ravnO polje, U kwoštr be šwa) in s pristno ljudskim značajem poudarjene (Kaagalilejska ohcet), vesele poskočnosti (Potrkan ples), ljudske satire (čukova ženitev), ribniške šegavosti (štiri ribniške), resnobne meditacije (Od mrtve deklice, Vojaška, Od žegnanga brčtafa) in humorja (žena -mož, Vinski brat), pristno naših napevov (Vinski brat v tipičnem vipavskem nape-vu. Furmanska) in instrumentalnih poudarkov (Voznica, iz katere zveni maloru-ska narodna pesem, in žuta vuga). Altist-ka ga Bernot - Goiobova je v »Lepi Vidi« izkazala svoje znane pevske odlike, g. Lu-dovi.k Puš pa je bil verodostojen tolmač ribniške folklore. n. »M aribort je v sredo koncertiral v korist spomenika kralju Uedinitelju. Lirična ubranost je zadihala ob P. H. kan-tati »Oljki« s prazničnostjo koralnih vložkov ter funebralno turobnostjo ob zaključku tretjega dela. Potem je sledila arija za alt iz drugega dela znamenito veličastnega oratorija »Mesija«, v katerega je J. F. Handel prelil vso svojo življenjsko izpoved. Prodoren, dramatično poudarjen, širok v zamahu je alt odlične solitske ge. Fr. Bemot - Golobove v tej mogočni ariji. Zaključek koncertnega sporeda je tvoril A. Dvofakov »Te Deum« op. 103 v vsej svoji svečani melodičnosti in dinamični razgibanosti. V kantati »Oljki« sta poleg ge. Bernot-Golobove in nato v »Te Deumu« sodelovala s solističnimi spevi ga. Pavla Lovšetova in g. Marijan Rus. Ga. Lovšetova je s svojim blagozvonečim, čistim sopranom obvladovala vse položaje, Marijan Rus pa je navdušel s svojim iz-brušenim in baritonsko barvitim basom. Zbor »Maribora« šteje okoli 30 pevcev in 36 pevk. Ima v dirigertu J. Gaspariču veščega in iniciativnega dirigenta, ni se mu pa posrečilo uskladiti svojih vokalnih sil z dominirajočim in preglušujočim orkestrom mariborske Glasbene Matice in vojaške godbe. m. :L00letnica ilirizma! V petek 10. t. m. zvečer je predaval v mariborski Ljudski univerzi sloveči učenjak in zgodovinar univ. prof. dr. Ferdo šišič iz Zagreba. Pred izbrano akademično publiko je v za-nosni besedi razvijal svoje misli o iliriz-mu, in to v obliki, ki je morala vsakega poslušalca presenetiti zaradi jasne logične razpredenosti, genetične preglednosti in organično snovne nanizanosti. Predavatelj je v jedru svojih izvajanj prikazal pre-okret v razmerju službene Hrvatske do Madjarske po letu 1S32, potem ko se je bilo pred letom 1830 sprožilo vprašanje službenega madjarskega jezika. 7001etno mirno razmerje med obema narodoma je bilo porušeno. V ozadju tega preokreta v Hrvatski je pojav ilirizma, ki je imel v grofu Janku Draškoviču svojega političnega. ideologa, v Ivanu Derkosu nosilca literarno kulturne iliristične smeri, v Ljude-vitu Gaju pa svojega organizatorja. Predavatelj je v nadaljnjem opredelil svoje mišljenje nasproti vprašanju, zakaj ni mogel ilirizem najti med Slovenci tistega odziva kakor med Hrvati, če so bili propaga-torji ilirizma med Slovenci redki, pa zato tem čistivrednejši. potem je iskati razloga v dejstvu, da je hrvatsko - srbski element v jezikovnem oziru nekaj skupnega, dočim je slovenščina vendarle bila nekaj zase. Pa tudi v upravno političnem ozira so Slovenci stali pod drugimi vplivi ter je ves čas našega razsoja prevladovala dunajsko-germanska smer. V bistvu pa sme i. 1918 doživeli zmago osnovnih naukov ilirizma, čigar najmočnejša afirmacija bo v smislu predavateljevih izvajanj v konkretnem, vztrajnem delu za veliko in močno Jugoslavijo ter naš vzvišeni kraljevski dom. Pozornost poslušalcev je šla v višek, ko je odlični učenjak citiral mišljenja treh znamenitih Madjarov ob polovici preteklega stoletja glede na pojav ilirizmu, ki je zbudil in podkrepil hrvatsko nacionalno zavest, na drugi strani pa razvnemal madjarski fanatizem. Tako je znani madjarski publicist O r o s opozarjal, da sta Madjarska in Hrvatska eno. Kaj bo s koncepcijo Velike Madjarske od Karpatov do Jadrana, Če se ne bo zavzelo pravilno stališče nasproti Hrvatom? V istem duhu pišeta tudi grofa S z e g e d y in Wesseleny. Slednji svari, da bo skopnela Madjarska na neznaten drobec brez Slovaške, Hrvatske in Erdelja, če se ne bodo uveljavile pravilne politične smeri. Čuditi se je dalekovidnosti teh treh Madjarov, ki so mimo zaslepljene ozkrč-nosti dogledali to, kar je danes hladna realnost. IV. O. Nedbalova »Poljska kri«. Pred šestimi leti smo jo zadnjič slišali in gledali v mariborskem gledališču. V soboto je bila zopet premiera te svetovno znane operete. V vseh teh samospevih, duetih, tercetih srečuješ nedbalovsko inspiracijo, invenicijo, izvirnost melodičnih in tehničnih domislekov. To je prineslo sloves njegovi »Poljski krvi«, v kateri se je pred tragično smrtjo vzpel do viška svojega ustvarjanja. V složni teaterski diarhiji sta vodila dirigent Lojze Herzog in režiser P. Rasberger, njima ob strani koreograf A. Harastovič. Precej vsi so bili v formi. Udo-vičeva je postavila to svojo Heleno ob stran svoji najboljši letošnji stvaritvi (Marica v »Veselem kmetiču«), Sancin (grof Baranjski) je odpiral svoje tenorske registre in se sukal po odru z neko živahnostjo, da je bilo občinstvo kar vzhi-čeno, Barbičeva je kot Vanda svoje najvažnejše subretne posle v prvem (zlasti tercet Vanda - Popiel - ZaremJba ter duet Vanda - Baranjski) in tretjem dejanju dobro opravila, le žal, da ne premore večjega glasovnega zamaha. V vsej svoji smešnosti karikirano nakazan je bil gra-šiak Zaremba P. Koviča (cel Zagloba!), ki je v basovskem spevu drugega dejanja povzročal precej smeha in zabave. Raz-živahnjen in burkast je bil v Harastoviče-vi zamisli Popiel, v drugem dejanju so prevladovali šlahčičevski prijatelji Baranj-skega Rasbergerjev Mirski, Gromov Gorski, Stupčev Volenjski in Verdonikov Se-novič. Potem se je v prelivu te poljske krvi še s pridom udejstvovala Jadviga M. Zakrajškove, Drygalska Gorinškove, Na-poLska E. Starčeve in šauperlov sluga Vla-stek. Balet, zbor, orkester, solisti, vse je bilo v izvajajočo enoto povezano. —c. Gostovanje ljubljanske opore v Zagrebu. S 15. t. m. nastopi zagrebška opera štirinajstdnevno gostovanje v Splitu. Med njeno odsotnostjo oo v zagrebškem gledališču gostoval ljubljanski operni ansambL Dne IS. t. m. uprizore slovenski gostje Fčrsterjeve-ga »Gorenjskega slavčka«,19. L m. Wol?f-Ferrarijeve »Štiri grobijanec, 20. t. m. Koczalskega »Zemrudo«, 21. t m. de Fallovo >Vita breve« in Cerepnjinovo >01 - 01«, 22. t. m. pa Zandonaievo »Francesco da Rimi-nk. Ljubljanski operni ansambl s solisti, zborom, orkestrom in baletom pride v Zagreb pod vodstvom ravnatelja M. Poliča in z dirigenti Štritofom, Neffatom in dr. Švaro. Prof. J. Plečnik in ureditev praškega Uradu. »Narodni Listy« so priobčili v številki z dne 12. t m. daljši članek J. R. Marka, ki priča, da se je v Pragi pojavil nov, oster odpor zoper nadaljnje urejanje praškega Gradu po načrtih profesorja ljubljanske tehnike, našega vodilnega arhitekta Josipa Plečnika. V članku >Quo usque tan-dem?« napada prof. Plečnika, češ, da mu je tuj karakter Gradu in poziva javnost, da nastopi zoper njegovo »neurejevanje Gradu v dunajsko - secionističnem stilu«. Marek tudi omenja da je zoper najnovejši Plečnikov regulacijski osnutek vložil obsežno spomenico »Klub pratel Male Strany«. Iz tega je posneti, da se je zoper nadaljnje delovanje prof. Plečnika v Pragi spletla nova, to pot še večja mreža intrig. Že doslej so nekateri praški arhitekti in umetniki javno ali na skrivaj rovarili zoper prof. Plečnika. Ni izključeno, da ima članek »Nar. Listov« tudi kakšen skrit političen prizvok, ker je znano, kdo se z vso avtoriteto in vplivom zavzema za načrte prof. Plečnika. Literarni večer »Ruske Matice«. V soboto 11. t. m. je Ruska Matica priredila v dvorani bivšega hotela Tivoli intimen večer za rusko in slovensko mladino. Glavni del sporeda so izvajali slušatelji in slušate-ljice ruskega tečaja pri Ruski Matici, ki ga že dolgo let vztrajno in uspešno vodi odbornik S. N. Kun. S tem večerom je Ruska Malica proslavila spomin tvorca prve ruske narodne opere M. I. Glinke. Prireditev je otvoril s kratkim nagovorom odbornik g. M. V o r o n o v: G. D. K u 1 a k o v je v lepo zasnovanem referatu orisal življenjsko pot in delovanje velikega ruskega skladatelja. Nato so sevrstile vokalne in klavirske točke ob sodelovanju gg. D. D r i g o, I. J e-ruca, V. Pavletiča in P. Ivanova. Literarni spored večera je vseboval recitacije iz del ruskih pisateljev: Puškina, Tur-genjeva, Gribojedova, Feta, Apuhtina, Bal-monta, Bloka in Buiiina. V tem delu so nastopili učenke in učenci ruskega tečaja: gdč. E. Lavrenčič, R. Mahkota, M. Franke, M. Ozimič, M. Pavlin, B. Ravnihar in I. Rupel ter gg. I. Jeruc in J. Trenz, poleg njih pa tudi ruski udeleženci ga. T. Golubeva, gdč. N. Kulakova in gg. J. Assejev ter K. Grigorovič - Barskij. Vse točke je številno občinstvo spremljalo s prisrčnim odobravanjem, posebno so ugajale melodeklamacije ter prizor iz sloveče Gribojedove veseloigre »Gorje od uma«, ki so ga prav vzorno izvedli ga. T. Golubeva in gdč. B. Ravnihar ter gg. I. Jeruc in K. Grigorovič - Barskij. Uspeh dr. Maksa Adriana na Dunaju, Pred dnevi je nastopil v dunajski državni operi naš rojak operni pevec med. dr. Maks A d r i a n. Gostoval je kot Cavara-dossi in imel izredno lep uspeh. Občinstvo mu je ploskalo na odprti sceni, po zaključku predstave pa priredilo navdušene ova-cije. Nova antologija bolgarske proze v srbsko-hrvaškem prevodu, v Beogradu je pravkar izšla že druga srbskohrvaška antologija sodobne bolgarske proze Naslov ji je »Izpod Vitoša«. V nji je zastopanih nad dvajset novejših pripovednikov t prevodu Sinile Paunoviča. Knjigo je ilustriral Ivan Lučev. Prvi izbor bolgarske proze v prevodu Ni-kole Mirkoviča je izšel lani v založbi »Lučec. »Grlica«. Trojna številka revije za mladinsko glasbo ki jo izdaja naš zagrebški rojak in profesor drž. muzičke akademije v Zagrebu, Srečko Kumar, je pravka/ izšla. Njena vsebina je izredno bogata. V prvi polovici je književna priloga, ki prinaša na prvem mestu Dobroničevo razmotri-vanje o primarni in artistični glasbeni kulturi _ nekoliko samovoljno pisan članek razboritega pisca, ki v zadnjem času mnogo prispeva našim glasbenim revijam, žal, ne vselej objektivno. Emil Adamič je prispeval svoje predavanje iz šolske ure v radiu pot naslovom »Ob zibeli male pesmi« ter nazorno in prav v podrobnosti razvija verjetnostni razvoj pesemske oblike, počen-ši z najmanjšimi glasbenimi elementi. Ivan G r b e c nadaljuje svoje misli pod zaglav-kom: »Frazirati...«. Kot oduševljen pristaš Riemannovih naukov jih tolmači ponekod po svoje, ponekod pa verno ter prinaša analize naših značilnih umetnih pesmi. Vmes vstavlja primere iz biblije, ki niso vsekakor točni ali potrebni in kažejo na religiozno usmerjenost pisca. Isti avtor piše prav dobro in uvaževanja vredno o poučevanju petja po notah v osnovni šoli, medtem ko naš priznani mariborski pevski pedagog prof. Hinko D r u z o v i č podaja smernice za ugotovitev nadarjenosti pri učencih. Temu članku sledi anonimen dodatek, ki je morda izpod peresa Ivana Grbca, sodeč po stilnih lastnostih članka. V nadaljnjem spisu poziva Ivan Drbec k nabiranju in zapisovanju narodnih pesmi in drugega narodnega blaga«, kakor se glasi nekoliko pleonastični naslov. »Manire in ■ Moški! Za zdravljenje seksualne slabosti (impotence) najnovejši Izum — kombinirane pilule »VI-HA-GE« Za zdravljenje seksualne slabosti (impotence), motenj v funkciji spolnih organov, pri popuščanju moči ter v primerih seksualne nervoze in nesigurnosti vzemite ajnovejši izum, kombinirane pilule »VI-HA-GE« za moške (rjave). Dobivajo se v vseh lekarnah. Glavni depot M Bogdanoviča laboratorij »Viscit«, Zagreb. Po pošti razpošilja diskretno: poteka »Jelačiču banu« Mr. M. Gavrančic, Zagreb, Jeiačičev trg 12-Jo. Cene: poskusna (30 zavojčkov) Din 84.—, originalen paket z žepnim etuiem • navodilom Din 217.—. Zahtevajte z naročilom obenem zanimivo m poučno orezplačno knjižico: »Zdravljenje spolnih motenj pri moških in ženskah«, ministrstvo soc. politike in nar. zdravja S. br. 24.601 — 28. novembra 1934. I : >: mm y - v. " ■ . *., J ' * i,- ... - .r • • f- . . 1 maniriranost« je naslov nadaljnjemu članku istega avtorja, v katerem našteva nekaj običajnih napak pevovodij, nakar poroča v nadaljnjem članku o dnevih mladinske glasbe, ki sta bila v Ljubljani v juniju 1934. Opazke k pesmi I. Matetiča-Ronjgo-va, ki slede v glasbeni prilogi, zaključujejo bogati literarni del. pri katerem ima levji delež Ivan Grbec. V glasbenem delu so se oglasili k besedi skladatelji Milojevič, Kune, Matetič-Ronjgov, Zivkovič, Adamič, Osierc, Grgoševič, Cipra, Papandopulo, Na-stasijevič, Vrhovski in Mokranjac, delno z umetnimi, delno z narodnimi pesmimi. Niso vse priobčene pesmi namenjene edinoie mladini. Dvomim celo. da bi bile vse v mladinskih zborih izvedljive. Tudi zbori odraslih bodo segali po njih, saj je na 70 straneh zbranega toliko zanimivega materiala, da lahko govorimo o znatni obogatitvi naše zborovske glasbe v tem zvezku »Grlice«. Naj bi našla svojo potj (L. M. š.) P © Ljubljanska lahkoatletska reprezentanca se postavlja Miting v soboto ob 15.30, v nedeljo ob 9.30 Po nekaj uspelih letošnjih propagandnih mitingih, ki so imeli pripravni značaj, so pa vendar mogli pokazati precej dobrih, nekaj celo odličnih rezultatov, bomo imeli v soboto in nedeljo lahkoatletski miting, ki bo istočasno veljal kot izbirni za postavitev reprezentance Ljubljane. Slednja se sreča 26. t. m. v Ljubljani v revanžnem dvoboju z reprezentanco iz Beograda. Ljubljana je lani doživela v Beogradu poraz z minimalno razliko točk in se bo letos skušala na vsak način revanžirati. Ekipa Beograda je zelo močna in moštvo Ljubljane naleti v njej na enakovrednega nasprotnika, ki ga bo mogla premagati samo, ako bo celota znatno boljša, t. j. v rekordni formi. Sobotni in nedeljski miting se bo tedaj vršil v znamenju borbe med našimi dosedanjimi najboljšimi in znanimi lahko-atleti, ki jih bodo skušale izriniti iz reprezentance mlajše toda enako talentirane moči. Prireditev ima na programu tudi m#«ge_ druge, seniorske in juniorske discipline. .Ta program velja za dvoboj, omogoča tedaj nastop veliki masi atletov, ki jih zanesljivo pričakujemo na startu. Najbolj zanimiva pa bo brez dvoma borba med kandidati za vstop v reprezentanco. V teku na 100 m je Kovačič (Pr.) danes brezkonkurenčen v naši državi. Za mesto drugega reprezentanta v teku na 100 m in za štafeto 4 krat 100 m se bo vTŠila ostra borba med Cerarjem D., Skokom, šušteršičem in Urbančičem (vsi Pr.) in Sodnikom (I.). Homogenost štafete in dobre predaje bodo v borbi proti Beogradu najbolj odločale, zato pričakujemo iz prve petorice sestavljeno stafetno moštvo Ljubljane za 4 krat 100 m. Določeni kandidati bodo morali precej vaditi predaje, ako želijo, da se revanžirajo za poraz v Beogradu. Tek 400 m se vrši v znamenju srečanja med Gaberškom, Czurdo, Žorgo 'A., Stokom in Skuškom. Ta disciplina šteje med najtežavnejše in se za njeno obvladanje zahteva najintenzivnejši trening in skrajni napor. Zorga m Stok, kakor kaže, letos nimata dosti treninga, vendar moreta prijetno iznenaditi. Ista slika se bo nudila tudi v teku na 800 m samo, da se preje imenovanima pridružijo še Srakar F., event. še Goršek, Ogrin in Krevs, ki prihaja, ako-ravno se nahaja pri vojakih, ako je pozimi najresneje treniral, v prvi vrsti v poštev. Tek 1500 se vrši v znamenju nastopa novih talentov. Krevsu. Goršku, Czurdi, Oster-manu in Srakarju F. se pridružijo nove zvezde, kakor Ogrin, Pogačnik itd. Odličnih tekačev na dolge proge imamo mnogo! Krevs,' Bručan, Starman I. in L., Srakar I., Meršek itd. so imena, ki mnogo pomenijo v jugoslovenski lahkoatletiki. Konkurenca bo najostrejša in oba zmagovalca se bosta morala sukati okoli 16 min., kar je za začetek sezone dobro. V metih in skokih smo nekoliko šibkejši! Najmočnejša disciplina izmed teh je brez dvoma skok v višino. Računamo, da si Martini zanesljivo pribori vstop v reprezentanco Ljubljane. Borba za drugo mesto se bo vršila med Slanino in Zgurjem, dvema talentoma, ki letos lahko preskočita višino 1.80 m. Zupančič in Marek E. trenutno nista v Ljubljani: prvi je pri vojakih, drugi na študijah v inozemstvu, zaradi česar ne prideta v poštev. Od mlajših moči je izrazit talent Grgič, ne utegne pa že ogražati dosedanje stebre v skoku v višino. Ako se to zgodi, bi to bilo veliko presenečenje. V skoku v daljavo razpolagamo z nekaj prav dobrimi močmi, toda dosedanji nastopi so pokazali, da še niso v polni kondiciji. Zaradi tega je vprašanje, katerega bo doletela čast zastopati barve Ljubljane. Martini, Putinja, Stepišnik, Korče, Malnarič, Raič itd. so atleti, ki pridejo prvenstveno v poštev. Ista slika je tudi v troskoku. Perpar, naš najmočnejši zastopnik v tej disciplini, ne trenira, ker se pripravlja za diplomo. Za njim prideta v poštev Korče in Martini, uveljaviti pa bi se mogli tudi Oražem, Teršar, Požar itd. Meti tvorijo pri nas posebno poglavje! Z velikimi težavami gremo počasi naprej. V metu kopja razpolagamo z nekoliko atleti, ki se vrtijo okoli 50 m, toda naprej ne gre. Marko 50 m so doslej v minulem letu prekoračili Brinet, Martini in Slapar. Slednji je brez dvoma naš najizrazitejši metalec kopja, toda blesura na roki, ki jo je dobil pred dvema letoma, ga stalno odteguje resnejšemu treningu. Putinja, Deč-man, Orehek so atleti, ki bi utegnili izriniti sedaj vodilne metalce v metu kopja. V metu diska izgleda najmočnejši Stepišnik, Jeglič. Dobovšek in Slamič so že večkrat prekoračili daljavo 38 m. Letos se jim je pridružil še Serše, ki trenutno brani najboljši rezultat v letošnji sezoni. Pri vseh metalcih diska je bilo opaziti veliko pomanjkanje treninga, zaradi tega nesigur-no in pomanjkljivo tehniko, ki se vidno izraža tudi v metu krogle, v tej disciplini prideta po vsej verjetnosti v prvi vrsti v poštev Stepišnik in Jeglič. Sodnik je letos sicer pokazal velik napredek, toda danes še ne more ogrožati prva dva. Pogoje za dobrega metalca ima tudi Marek E., ki pa bo topot odsoten. Omenjenim vodilnim atletom naj se na tem izbirnem mitingu pridruži veliko število juniorjev in seniorjev! V borbi z močnejšimi si bodo priborili rutino, ki je odločilna za vsak večji nastop, napredovali bodo v rezultatih in se v opazovanju boljših tehničarjev naučili mnogo dobrega in koristnega. Atleti! Velika in važna tekmovanja v tej sezoni Vas kličejo na resno in marljivo delo! Športno občinstvo! Ti pa močno podpri idealna stremljenja mladih pionirjev temeljne telesno-vzgojne panoge: lahkoatletike in vsaj enkrat, ker to omogoča propagandno nizka vstopnina, napolni igrišče! Zbor sodnikov JLAS. Naknadno dospela prijava g. Sauniga za sodniške izpite se vzame na znanje. Ponovno se opozarjajo gg- Nagy, Stropnik, Piccolli, Weibl in Saunig, da se teoretski izpiti vršijo v četrtek 16. t. m. ob 2030 v posebni sobi restavracije Slamič. Zadnji trije se naprošajo. da pred izpitom položijo predpisano izpitno takso. Za miting Primorja 18. in 19. t. m. se odreja ta-le sodniški zbor: vrhovni sodnik geom. Čeme, voditelj tekmovanja Griinfeld, starter Luin, sodniki Slamič, Stepišnik, Keber, Gnidovec, Megušar, inž. Baltič, Bradač, Cimperman. Imenovani morajo biti na igrišču Primorja v soboto ob 15. in v nedeljo ob 9. Službene objave ljubljanskega hazena podsaveza. Seja uprav, odbora drevi ob 20. v posebni sobi kavarne Evrope. Vsi odborniki naj pridejo točno in polnošte-vilno. Primorje v Hrastniku. V nedeljo je gostovala v Hrastniku rezerva Primorja ter zasluženo zmagala s 7 : 2 (3 : 1). Gostje so predvedli lepo kombinacijsko igro, kakršne že dolgo nismo videli. Pred golom pa so odločno streljali. Najbolj sta ugajala desno krilo in levi branilec. Domače moštvo je imelo zaradi odlične igre gostov težko stališče. Vendar pa so igrali požrtvovalno in smo z njegovo igro lahko zadovoljni. Najboljša je bila obramba, posebno vratar, ki je ubranil mnogo ostrih strelov. Sodil je dobro g. Planic. SK Celje komb. : SK Laško 5 :1 (2 :1). V nedeljo popoldne je gostovalo kombinirano moštvo SK Celja v Laškem in odigralo prijateljsko tekmo s SK Laškim. Celjani so zmagali v razmerju 5 : 1 (2 : 1). Tekma je trajala samo 60 minut, ker je hud naliv onemogočil nadaljevanje tekme. Teniška tekma Smučarski klub Celje : SK Celje 6:4. V nedeljo dopoldne je bila odigrana v Celju prva teniška tekma za državno prvenstvo med teniškima sekcijama SK Celja in Smučarskega kluba Celje. Igra je bila lepa, želeli pa bi več zanimanja med občinstvom za teniški šport. Rezultati (prvo imenovani SK Celje, drugi Smučarski klub). Gospodje single: Toplak: Gustav Honigman 6 : 3, 8 : 6, Kopu-šar : dr. Honigman 6 : 3, 6 : 3, Gvidon Sernec : Steinbock 0 : 6, 3 : 6, Juvan : dr. Lichtenegger 3 : 6, 2 : 6. Gospodje double: Toplak — Juvan : Steinbock — Gustav Honigman 3 : 6, 2 : 6. Dame. single: Elza Sernec : Lizelota Westen 6 : 2, 6 : 1, Elza Sernec : Ilza Westen 6 : 2, 6 : 3. Vera Maj-dič : Ilza Westen 0 : 6, 1 : 6. Vera Majdič : Lizelota Westen 1 : 6, 3 : 6. Dame double: Sernec — Majdič : Lizelota in Ilza Westen 1 : 6, 3 : 6. Smučarski klub je zmagal v razmerju 6 : 4. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes in v četrtek strogo obvezen trening -m ligino in prvo moštvo. Trening se vrši ob vsakem vremenu. V sredo in petek trening za juniorje in subjuniorje. ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija). Gg. Weibl, Piccolli in Saunig se vabijo na sestanek v sredo ob 20.30 v posebni sobi restavracije Slamič. SK Svoboda, Ljubljana. V petek ob 19. bo redni občni zbor kluba, na katerega vse članstvo vabimo. Vse samostojne predloge je poslati na naslov tajnika: Fein Ciril, Glavna bratovska skladnica, ali pa pol ure pred občnim zborom v roke istega. Mnogo nesrečnih ki so zaradi smrtne nezgode izgubili svojega hranitelja. Je bilo osrečenih z »Jutrovo« zavarovalnino, ki jim Je bila izplačana od »Jugoslavije« zav. družbe v LJubljani, v vsakem primeru, ko Je bila naročnina na »Jutro« točno plačana. Vsak »Jutrov« naročnik je zavarovan za slučaj smrtne nezgode za Din 10.000.—. Ako želite, da se vozite varčno, nikar ne uporabljajte svojih svečic dalje od 15.000 km. Dobivajo se povsod! Gl. zastopstvo in skladišče za Jugoslavijo: Robert Weinberger, Zagreb, Gunduličeva 16 5000 zena se ne more motiti ko izbira ta puder Polt očarljive lepote. »Mat« odraz na kožS, ki traja ves dan. Naravna lepo.a, ki je ne kvarijo ne veter, ne dež, pa tudi ne potenje med plesanjem. Vse to Vam zajamčttje puder Tokalom. Skrivnost je v patentiranem načinu, po katerem se izdeluje puder Tokalon. Nova nenavadna sestavina »smetanova pena« se pomeša z najfinejšim pudrom trikrat prese-janim »kozi svileno silo. Zaradi tega puder Tokalon ne more izsušiti naravne maščobe kože, da bi zaradi tega koža postala razka-va in suha. kakor je to pri uporabi navadnih vrst pudra. Ta skrivnost jc znana milijonom žena gotovo v sveh deželah sveta, ki redno uporabljajo puder Tokalon. Samo taka ogromna proizvaja omogoča tovarnarjem da izdelujejo puder najboljše kakovosti po tako nizki ceni. Naznanjamo, da je preminul gospod Jaroslav Tokan bivši uradnik Pogreb se bo vršil danes, v torek, dne 14. maja 1935, ob 2. uri popoldne iz mrtvaške veže Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. maja 1935. Žalujoča Tokan Marija. B. L. Stevenson: 29 SAIMT-YVE§ Prigode francoskega ujetnika na Angleškem »Aha,< je vzkliknil, >tudi vi ste Francoz! Vaš jezik vas izdaja. Dva Francoza, ki prideta vsak zase po golem naključju ob desetih zvečer v krčmo sredi Bedfordshirea in ne poznate drug drugega? Ne, gospod, ta je pa bosa. Pobegla ujetnika sta, če ne še kaj hujšega! Imejta se za prijeta in bodita tako prijazna pa mi pokažita svoje papirje.« >Ta bi bila lepa,« sem dejal, »papirje! Menda ei ne domišljate, da jih bom kazal prvemu neznancu, ki se mi v krčmi zaleti med noge?« »Bomo videli!« Pisar se je obrnil h krcmarju in nadaljeval: »Kje stanuje orožnik?« »Za Boga,« je vzkliknil krčmar, »kaj pa mislite? Orožnik, zdajle ob desetih! Ta leži v postelji in spi, že dve uri je pijan kakor klada!« »Oh, prav gotovo da!« je pritrdil zbor. Pisar je bil v zadregi. Na to, da bi rabil silo, ni mogel misliti: krčmar je kazal bore malo vneme, in kmetje so bili ravnodušni — samo poslušali so, puhali, zijali, se čehljali po glavah in segali v ogenj po žerjavico za svoje pipe. Po drugi strani sva mu pa z majorjem drzno kljubovala in to ne brez pravnih razlogov. Glede na ta položaj je predložil, naj ga spremim k veleposestniku, nekemu gospodu Mertonu, spoštovanemu veljaku tistega kraja, ki je bilo samo tri milje do njegovega gradu. A jaz sem odbil, češ, da ne storim niti koraka njegovi muhi na ljubo. Nazadnje je hotel, naj ostanem vso noč v krčmi, da bi zjutraj, ko bo orožnik spet trezen, lahko preveril mojo zadevo. Na to sem odvrnil, da pojdem, kadarkoli in kamorkoli me bo volja; da sva poštena potnika, ki častiva Boga in kralja in se ne dava živemu krstu siliti, da bi ostala tu. Ker je prepir po mojih mislih že predolgo trajal, sem ga sklenil takoj končati. »Čujte,« sem rekel in vstal s 6tola, zakaj do tistega trenutka sem neskrbno sedel, »takle prepir je moči odločiti samo na en način, prav po angleško: tako, da se mož postavi proti možu. Slecite suknjo, gospod, ti gospodje naj pa pazijo, da pojde vse po pravilih.« Pri teh besedah sem opazil v sovražnikovih očeh izraz, ki ga ni bilo moči napak razumeti. Njegova vzgoja, naj se je še toliko bahal z njo, je bila v nečem pomanjkljiva: ni se znal boksati. Nemara mi bo kdo oporekal, da se tudi jaz ne znam — nu da, a zato sem bil tem predrznejši in sem tvegal vse za vse. Neutegoma sem vrgel suknjo s sebe in se postavil v nastop; to je bilo do malega vse moje znanje angleškega narodnega športa. »Hm, gospod,« sem dejal, »podoba je, da vam stvar ne diši? Dajte, zdramite se!« Vzel sem bankovec iz žepa in ga podal krcmarju. »Nate moj zastavek! Bila se bova do prve kaplje krvi. Če mi jo vi prvi izpustite, je teh pet gvinej vaših in jaz vas spremim, kamorkoli vam drago. Če jo pa jaz izkrešem iz vas, tedaj me pu" stite, da grem po svojih poslih, ki vam niso nič mar. Ali velja, prijatelji, ali ne velja?« sem se obrnil h gledalcem. »Da, da!« je zahrumel zbor. »Bolj pametne ni moči ziniti! Kar suknjo sleci, učenjak!« Učenjak je bil izgubil oporo javnega mnenja,in položaj se je naglo obračal meni v prid; to me je še bolj ohrabrilo. Major se je bil že potihoma izmuznil, in pri vratih sem videl bledi obraz voznika Kinga, ki mi je mežikal, naj ee podvizam. »Oho,« je vzkliknil sovražnik, ,čeprav ste zviti kakor lisjak, vendar vidim, kam pes taco moli! Bedak neumni,« se je obrnil k navzočnim, »ali res ne čutite, da vas vodi za nos? Pravim mu, da je francoski ujetnik, on mi pa odgovarja, da se zna boksati! Saj ste vendarle pošteni Bedfordshirci, ne osli, da bi vas pre* tental s svojimi francoskimi ukanami, ki jih je zvrhoma poln! Samo oglejte si ga! Njegove noge poglejte! Ali ima še kdo v tej sobi take majhne noge? Glejte ga, kako stoji! Ali stoji kdo izmed vas tako? Ali mar krčmar? Francoz mu je zapisan na čelu kakor izvesek nad vrati!« Vse to je bilo kaj lepo, in če bi bil položaj drugačen, bi me bila ta opomba celo razveselila; tako sem pa jasno spoznal, da se bo razpoloženje kmalu obrnilo proti meni, če ga bom še dolgo poslušal. V tej stiski mi ni prišlo na misel nič pametnejšega kakor to, da hitro zapustim hišo, češ da ne morem več brzdati svoje jeze. »Klavrni cucek,« sem vzrojil nad pisarjem, »da ste Anglež, se upate trditi, boju se pa izmikate? Tega ne bom več prenašal! Nate,« sem se obrnil h krčmarju in mu pomolil prgišče drobiža, »plačajte si, kar sem dolžan, in vrnite mi bankovec!« Krčmar, zvest svojemu političnemu načelu, da je treba vsa* komur ustreči, se ni uprl mojemu namenu. Nasprotnikov položaj je bil zdaj odločno izgubljen. Moj tovariš jo je bil že odkuril — ali je smel izpustiti tudi mene? Jadrno je vzel klobuk in lasuljo iz črne žime, in opazil sem, da je potegnil izpod ogrinjača širok plašč z oglavnico in majhno torbo. »Vraga,« sem pomislil, »pa ne da bi jo hotel ubrati za menoj, malopridnež?« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—s Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« « «. odgovor, priložite &JII1 v znamkan. Vse pristojbin« za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tisoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Popolnoma brezplačno dobite zaSetek prekrasnega romana »V naročja sreče« če še danes pišete upravi »Družinskega tednika« v Ljubljani, Tyrševa c. 27/1 9556-8 Beseda 50 para, davek 2 Din, M Šifro ali dajanje na«!ova 3 Din Najmanjši eoesek 12 Din Pekovski pomočnik mlad in zanesljiv delavec, želi premeniti službo. Ima tudi nekaj svojih odjemal-eev. Najraje bi šel v okolico Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 95-2S-2 Mlad trg. pomočnik iuučen mešane stroke, želi premeniti službo. Gre tn.ii na deželo. Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zelo agilen«. 9510-2 Pekovski pomočnik ljubitelj* snasre in stalnega dela, išče službo. Henrik Jelušič, Ljubljana-Moste — Zaloška cesta 10. 9540-2 Beseda 1 Din, davek 2 Din. u Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Oln Frizerko dobro ondulerko sprejme takoj salon Štefan Osojnik v Kranju, Gor. Sava. 9530-1 Prvovrstno kuharico hvezba.no tudi za sendviče Ln fine narezke, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno mesto«, 9527-1 Zdravo gospodično srednjih let, s perfektnim znanjem nemščine, veščo tudi šivanja in ročnih del. sprejmem k 2 otrokoma. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Zdrava ln perfektna«. 9234-1 Gostilniško kuharico sposobno, mlajšo, sprejmem takoj. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod značko »Marljiva«. 9502-1 Izprašan kurjač samski, dobi takoj službo na parni žagi na deželi. Izprašan strojnik ima predno«!. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izprašan kurjač«. 9535-1 Šivilje vešče v krznarskem delu in izdelovanju čepic, dobijo takoj službo. Naslov v vseh posiovaln. »Jutra« 9531-1 Tekstilna tvorni ca t Sloveniji, iSče za takojšen nastop perfektnega tiskarja (Ro!eauxdrucker). — Jugoslovani ali posestniki stalnega zaposlitvenega dovoljenja imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tiskar«. 9504-1 Aranžerja izložb išče tt. S. KOnig. Zagreb, Hica 20. 9505-1 Restavracijsko kuharico dobro moč sprejme hotel štrukel. 9551-1 Prodajalka z 10—15.000 Din kavcije, dobi službo v trgovini. — Dopise na podruž. »Jutra« v Mariboru pod značko »Takoj«. 9546-1 Pek. pomočnika v starosti do 90 let. ki bi raznašal tudi kruh, »prejme Lempl, Ljubljana. Zaloška cesta 16. 9550-1 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za Šifro aH daianie naslova 5 Din. NajmanJS) tnesek 17 Din Mesarski vajenec 16 let star, dobro vzgojen fant, ki ima veselje do mesarske obrti, želi mesto Ponudbe na naslov: Vinko Habj-an, Domžale, Ljubljanska 84 (gostilna). 9500-44 Kolesa Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši mesek 17 Din Več novih koles in triciklo*' proda P. Škafar, Ljubljana, Borštnikov trg — Rimska cesta. 9368-111 Kolesa si oglejte pri tvrdkl Ivan Jax in sin, Ljubljana. Go-sposvetska cesta 2. Cen« od 1000 Din naprej. Isto-tam tudi mehanična delav-nica. 8(777-ld ti TU Beseda 1 Din, davek 2 Din. in v poštnih znamkah: »Rezor«, Zagreb, pošta 3. — Veliko izbiro odličnih partij obeh spolov imamo v Bvoji evidenci. Pišite takoj po navodila in prospekte. 9511-25 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta ši'ro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 7 Din Na knjižice Mestne hranilnice ljublj. lahko kupite šivalni stroj pri tvrdkl Ivan Jax In sin, Ljnbljana Goeposvetska cesta št. 2. 9547-29 Razno Beseda 1 Din, davek 2 D' -, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din. Telefon 2059 . Suha drva, premog, jL karbopakete 0 ^ dobite prt I. POGAČNIK Bohoričeva ul. št 5 Tudi za 1. 1955 Je vsak »Jutrov« naročnik zavarovat za primer smrtne nezgode pri »Jugo slavi ji« zavarovalni družbi v Ljubljan P o so j: točno plačevanje naročnine: Krapinske Toplice Izredni uspehi pri zdravljenju revme, protina, ishiasa, ženskih bolezni L t. d. Radioaktivne terme in blato 43° C; sezona od srede aprila do srede oktobra; nizke cene, znatni popusti za časa pred-in posezone, pavšalne kure. železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, odtod zveza z avtobusom, brezplačen železniški povratek itd. — Zahtevajte prospekte! ZAHVALA Vsem, ki so se kakorkoli spomnili moje nenadomestljive mame Jerice Oblakove moja prisrčna zahvala! Obenem naznanjam, da se bere sv. maša zadušnica z& pokojnico v sredo, dne 15. maja t. 1., ob 7. uri zivf v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Dr. Josip C. Ob, 4452 *EPEfiTOAft DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 14.: V času obiskanja. Premiera. Izven. Sreda, 15.: V času obiskanja. Sreda. OPERA. Začetek ob 20. Torek, 14.: Zaprto. ★ Premiera Gregorinove pasionske draine »V času obiskanja« bo drevi. Drama obsega 8 postaj o Jezusovem poslanstvu, z berilom oznanila, s prerokovanjem besede Gospodove o Izraelu in njegovim zmagoslavjem, spisana na podlagi evangelija in različnih zgodovinskih virov iz tistih časov. Glavna lika v drami predstavljata g. Gregorin (Jezusa) in ga. Maria Vera (mati Marija). Sodelujejo ga. Nablocka (Magdalena), gdč. Slavčeva (Mirjam), Bratina (Peter), Jerman (Juda), Levar (Poncij Pilat), Skrbinšek (Joda), Lipah (Sadok), Daneš (Jožef iz Arimateje) Plut (Nikodem), Cesar (Jožef Kaifa), Potokar (Aminadab), Pianecky (Rabi Gamaliel), Drenovec (stotnik Petronij), Sancin (prodajalec), številen ansambl Statistov in otrok. Glasbo je koin-poniral prof. Matija Tome, dramo zrežiral avtor Gregorin. Vstopnice pri dnevni blagajni v operi. Prihodnja operna premiera, ki se bo vršila predvidoma koncem tega tedna, obsega dve deli, in sicer: španskega komponista Manuela de Falla »Vida breve« (Kratko življenje), opero, ki je jako učinkovita, in pestri balet Rusa Stravinskega z naslovom »PetruSka«. Vsebina baleta slika, kako ožive tri lutke: Petruška, plesalka in Maur. Koreografija je Golovinova, v baletu sodelujejo konservatoristi poleg našega stalnega baletnega zbora. Glavne partije plešejo: ga. PavšiC-Bravničarjeva, g. Golovin in g. Frelih. v de Fallovi operi »Kratko življenje« nastopi prvič ga. Bro« lihova iz Zagreba v glavni partiji Salude. Opero dirigira ravnatelj Polič, režiser prof. šest. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 14.: Poljska kri. A. Sreda, 15.: Zaprto. Vremensko poročilo številke za označbo Kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra. S. temperaturo, 4. relativno rlago v odstotkih, S. smer ln brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine t mm, 8. vrsto pad&vin. Temperatura: prve številke pomenijo aajvišjo, druge najnižjo temperaturo. 18. maja Ljubljana 7, 755.7, 13.5, 76, E2, 10, dež, 0.5 Ljubljana 13, 753.8, 11.6, 71, Ni, 10, —, —; Maribor 7. 756.6, 10.0, 70, 0, 10, dež 8.0; Zagreb 7, 756.8, 13.0, 60, NE4, 10, dež 9.0; Beograd 7, 754.9, 15.0, 80, W2, 8, —, —; Sarajevo 7 755.8, 11.0, 80, 0, 10, —, —; Skoplje 7, 755.5, 17.0, 80, 10, dež, 0.2; Kumbor 7, 754.9, 19.0, SO, BNE2, 10, —, —; Split 7, 753.7, 17.0, 70, SSE2, 10, —, —; Rab 7, 754.3, 17.0, 70, NE2, 5, —•, —; Rog. Slatina 7, —, 10.0, &5, E3, 10, dež, 6.0. Temperatura; LJublja-na 13.4, tempe ra-tua ob 13. še pada, Maribor 20.0, 10.0; Zagreb 25.0, 12.0; Beograd 28.0, 14.0; Sarajevo —, 8.0; Skoplje 23.0, 14.0; Kurobor —, 18.0; Split 17.0, 15.0; Rab —, 16.0; Rog. Slatina 23.0, 6.0. UGODNO KUPIŠ; barve suhe in oljnate, emajl lak, flrnež, terpentin, zidarske, pleskarske in umetniške čopiče, umetniške oljnate barve v tubah ter vse v to stroko spadajoče predmete. Poseben oddelek za parfumerijo pri FRANZ DRAGO LJUBLJANA, Stari trg 11, telefon 2045 167 V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naS ljubljeni sin, brat, nečak ta vnuk, gospod SVETOZAR LIKAR slušatelj juridične fakultete v Ljubljani dne 13. t. m. pri padcu s Turnca, previden s tolažili sv. vere smrtno ponesrečil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 15. maja 1935,. ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljnbljana—Celje, dne 13. maja 1935. Žalujoče rodbine: Likar In Vrančič. b|B Občina Ljubljana Vestni pogrebni carod Strtega srca javljamo, da je za vedno zatisnfl svoje trudne ta trpljenja polne oči naš predobri ta ljubljeni soprog, očka, dedek, brat ta stric, gospod IVAN KAMBIČ šolski upravitelj v pokoju Izdihnil je svojo blago ta nesebično dušo v nedeljo ob 20. uri po muke-polni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb predragega ta nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 14. maja t. L ob y25. uri popoldne izpred hiše žalosti, Levčeva ulica št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Spiit-Preloge, dne 13. maja 1935. Žalujoče rodbine: Kambič, Stritar, Sertič M' Oa^orin Ravljen. — Izdaja ca Konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tisk. c i- nseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani.