CENA 25 lir, 15 Jugolir, 6 Din
NAROČNINA: Cona A: mesečna 100.—, četrtletna 300.—, polletna	550.—•,	celoletna
1000.— lir. Cona B: 60.—, 180—, 320,— 500,— jugolir. FLRJ:	24.—,	70.—,	140.—,
280.— din. Tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založništvo Primorski dnevnik», Trst 11-5374; tekoči račun za Jugoslavijo na ime «Primorski dn.», upr., Ljubi]. 6-90601-19.
TRST 21. januarju 1940
LETO ČETRTO - številka 149
UREDNIŠTVO: Via Montec-chi 6-II - 24. UPRAVA: Via Ruggero Manna štev. 29. TELEFONI:	uredništvo 93808,
uprava 27847. OGLASI pri upravi od 8.30-12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi se ne vračajo. - Poštnina plačana v gotovini . Spedizione in abbonamento postale secondo gruppo.
Za enotni
demokratični volimi blok
Čeprav Se ni okupacijska vojaška uprava cone A Tržaškega ozemlja izdala ne volivnega zakona ne določila datuma, pač pa objavila samo ukaz o sestavi vo-llvnih Imenikov, je predvolivna kampanja v Trstu že v popolnem rezmahu. Gre za administrativne volitve, vendar je v pogojih, ki jih nudi Tržaško ozemlje, nujno, da prav ob vprašanju teh volitev oživljajo vse politične in razredne tendence, ki se križajo na tem ozemlju in ki gotovo močneje kot kjer koli drugje v Evropi odražajo borbo med reakcionarnimi in naprednimi silami.
Ker ne gre torej za neki dogodek zgolj administrativno lokalnega značaja, temveč za veliko več, za vprašanje borbe na liniji svetovnih demokratičnih sil, pri nas na liniji borbe za spoštovanje mirovne pogodbe, si moramo ogledati nekatera nad» vse važna dejstva.
Tako imenovane italijanske stranke v Trstu, katere vse brez Izjeme družijo reakcionarne. Iredentistične in Šovinistične osnove, se ogrevajo za skupen nastop v obliki plebiscitarne manifestacije za Italijo. Ta nacionalistični manever nosi v sebi bližji cilj, namreč da bi oblastni položaji Tržaškega o-zemlja cone A ostali Se čvrsteje v rokah italijanske reakcije kot so doslej in da bi tržaške demo-; kratične množice, ki predstavljajo večino prebivalstva ozemlja ostale še naprej izključene od uprave. S svoje strani je tudi angloameriška vojaška uprava poskrbela, da bodo sicer na papirju demokratične odredbe glede volivne pravice ostale res samo na papirju, praktično pa neizvedljive in tako le v korist reakcionarnih grup.
Pred temi dejstvi si ni mogoče zastirati oči in proti tem reakcionarnim nakanam morajo demokratične sile, ki so čuvar mirovne pogodbe in interesov demokratičnega prebivalstva podvzeti konkretno akcijo. Konkretna akcija demokratičnih sil v borbi proti reakciji v vsakem primeru in zato tudi v primeru volitev tako širokega značaja kot so Tržaške, je: združitev vseh demokratičnih sil za enoten nastop
Kako je torej s tem enotnim nastopom demokratičnih sil n« Tržaškem ozemlju?
Po zaslugi znane cesoiucUfc Informacijskega urada, bolje® po zaslugi po svoje preračunan nega izkoriščanja te resolucije c strani Vidalija, so tržaške demon
(Nadaljevanje na 2. stranM;
MU VELIKEM LEIIM
M. Januarja 1M4 j« umrl Vladimir UJlt Lenin. Oo je kre* pridržka žrtvova 1 vse svoje življenje za osvoboditev delavcev in kmetov izpod kapitalističnega jarma. Izpod oblasti kapitalistov in zemljiških gospodov, za zgraditev socializma.
Leninovo življenje in delovanje se zliva z delom velike ta herojske bolševlike partije, katere tvorec Je bil on sam, Lenin Je bil genij revolucije. V najostrejših razrednih spo. gadih nove epohe, epohe vojn in revolucionarnih pretresov, Je Lenin stopal na čelu ljudskih množic. Pod njegovhp vodst-
vom je zmagala Velika oktobrska socialistična revolucija V ZSSR. Ta revolucija je pomenila korenit prelom v svetovni zgodovini človeštva, obrat od starega, kapitalističnega sveta k novemu, soeiatistlčn emu svetu.
fe klešč prve svetovne imperialist tč ne vojne, iz pekla imperializma je prva boiševBka revolucija iztrgala prvih sto milijonov ljudi na svetu. Naslednje revolucije, je poudarjal Lenin, bodo Iztrgale iz imperialističnih vojn In iz kapital*-nega sveta vse človeštvo.
KRONIKA
:: Madžarski školje so prekinili pogajanja z madžarsko vlado v zve. Zi z aretacijo kardinala Mindzentja vendar se po zadnjih vesteh potrjuje, da bodo pogajanja obnovili.
:: Izvršilni odbor progresivne stranke Amerike, je dal izjavo v kateri poudarja, da spremembe oseb v zunanjem ministrstvu dajejo vladi možnost menjati sedanjo z zunanjo politiko.
:: Višji sovjetski vojaški predstavnik v Nemiiji je izjavil, da je SZ nasprotna dolgotrajni okupaciji NemCije.
:: V Južni Atriki v Durbanu je prišlo do krvavih pokoljev med Indijci in ostalimi prebivalci. Na stotine Indijcev so pobili in njih hiše požgali. Ta kokolj je posledica rasne diskriminacije južnoafriške vlade, ki z raznimi ukrepi tlači in zapostavlja Indijce.
::Turška vlada predsednika Hasan Sake je podala ostavko. Novo vlado je sestavil Gumalty. Vzrok ostavke je v gospodarskih težavah.
::V Milan je prispel znani francoski komunistični voditelj Marcel Cachin. V mestnem gledališču je imel govor v okviru kampanje za napredni tisk.
:: Tudi grški predsednik vlade Sofulis je podal ostavko, zahtevajoč močno vlado z vsemi pooblastili, ker da je položaj zelo težaven.
^Italijanska vlada bo v smislu mirovne pogodbe v najkrajšem času izročila Jugoslaviji dva vlačilca.
:: 17 januarja se je začel v New Yorku proces proti 12 vodilnim članom ameriške KP, ki jih toži «odbor za protiameriško dejavnost».
:: V februarju bo prišlo do korekture meja med Francijo in državami Benelux ter Nemčijo v korist Francije in držav Beneluxa.
:: V Trst je prispela madžarska trgovinska delegacija, ki se bo pogajala za ureditev plačila stroškov za tranzitni promet.
:: V Vidmu so se začeli italijansko . jugoslovanski razgovori glede ureditve obmejnega prometa med obema državama, glede razmejitve na katerih točkah in glede izmenjave političnih kaznjencev.
:: Po zadnjih vesteh je v Južni Afriki prišlo do ponovnih neredov zmed črnci in Indijci.
:: Na procesu proti dvanajstim ameriškim komunističnim voditeljem je državni tožilec zahteval ločen proces za glavnega sekretarja VVilliama Forsterja. Ker je sodišče tej zahtevi ugodilo, se proces nadaljuje samo proti Ji. obtožencem. Podoben proces so zapadni imperialisti začeli tudi proti komunističnemu voditelju Zapadne Nemčije. Tudi ta proces so sedaj preložili.
:: Ameriški senat je odobril imenovanje Achnessona za zunanjega ministra. Proti temu imenovanju je glasovalo šest republikanskih
senatorjev.
:: Novo grško vlado je sestavil
stari Sofulis.
:: Iz Pariza poročajo, da bo tako imenovana «evropska vlada» i-mela svoj sedož v Strassburgu v Nemčiji. Gre za famozno evropsko federacijo, zamisel britanskega zunanjega ministra Bevina.
:: Poskusi francoskih kolonizatorjev, da bi pokorili Vietnam so doživeli popoln neuspeh. Vietnamske odporniške sile neprestano naraščajo in imajo sedaj že 15.000 rednih vojakov in okrog 300.000 partizanov.
:: Jugoslovanski minister za novo priključene kraje je obiskal Slovensko Primorje. Minister Ho-Ijevac se je zanimal za probleme priključenih pokrajin :: V mednarodnem sodišču Združenih narodov se nadaljuje razpravljanje o angleško - albanskem incidentu v krfskem kanalu.
mm NA KITAJSKEMZa enotni
je mogoč samo na osnovi popolnega uničenja reakcionarnih sil
Po silovitih pouličnih borbah so demokratične armade zavzele Tien Tsin eno izmed treh obkoljenih velikih mest v severni Kitajski. Ostali dve mesti, ki ju še držijo Koumintangove posadke, sta Peking in Taiuan.
Tien Tsin Je po velikosti tretje kitajsko mesto in ima 1 milijon in 500 tisoč ljudi. Mesto leži sredi velikega rudarskega področja in jc izhodna točka važnih železniških prog. Osvoboditev Tien Tsina bo močno pospešila zveza med severnim in centralnim kitajskim bojiščem.
Velika ofenziva kitajske ljudske armade ki se je pričela septembra I. 194«, je dokončno potrdila, da je Narod noosvobodilna armada Kitajske prevzela iniciativo na vsem kitajskem bojišču. Osvobojeno ozemlje Kitajske presega sedaj po površini evropski kontinent ((brez Sovjetske zveze) in na njem živi 250 milijonov prebivalcev.
V zvezi s spletkami kitajskih reakcionarjev, ki se dobro zavedajo, da so tik pred neizbežnim porazom, in s spletkami njihovih Imperialističnib gospodarjev, ki ponujajo nekake smirov-nen pogoje demokratični armadi, je predsednik kitajske demokratične armade in voditelj kitaiskih demokrati-nin sil Mao Ce Tung na osnovi ana-lizacije zvoja osvobodilne^ borbe na Kitajskem, podal v imena 'kitajskega ljudstva in komunistične partije Kitajske izjavo, ki se glasi:
«Narodnoosvobodilna armada Kitajske razpolaga z zadostnimi silami, ki bodo v bližnji bodočnosti dovršile uničenje ostankov vojaških sil reakcionar ne armade Kuomintanga. Da pa bi se vojna čimprej končala, ter da bi se dosegel resnični mir in se zmanjšalo trpljenje ljudstva je komunistična partija pripravljena za mirovna pogajanja z nankinško reakcionarno vlado Knomintanga, odnosno vsako regionalno Kuomintangovo vlado ali vojaškim blokom na temelju sledečih pogojev:
nika smo na kratko poročali, da so monarhofašistj na Peloponezu aretirali 5000 ljudi in jih mnogo postrelili. To poročilo se je nanašalo na šesto zaporedno ofenzivo na sile demokratične armade, ki so jo monarhofašisti začeli nekako sredi decembra 1948 na Peloponezu. Razen zaključka ofenzive so sedaj znane nekatere druge podrobnosti.
Tako o začetku kakor o poteku in koncu te šeste ofenzive monarhofašisti skoraj niso govorili. Toda to ni slučajno, to dokazuje le, da so pretrpeli poraz. Na Peloponezu operira cela partizanska divizija, ki ima tudi osvobojeno ozemlje na katerem je kakih 400 vasi s 300.000 prebivalci, ki imajo svojo ljudsko oblast. Kako ljudje na Peloponezu sovražijo fašistično oblast se vidi po tem, da se večina ljudi ni ude. ležila zadnjih volitev, ki so jih razpisali monarhofašisti. Razumljivo, da so se monarhofašisti s pomočjo tokratne ofenzive zneslj predvsem na mimo prebivalstvo. Z «elitnimi» četami in «elitnimi» generali, kakor so Cakolatos, Pedžopolus in Manidakis, ki so vodili poklojke v Rumeljji in na Epiru, so ti banditi opustošili celo vrsto krajev in uničili ljudem vse premoženje t. j. predvsem živino.
V ofenzivi proti mirnemu prebivalstvu so torej z «junaško ofenzivo» fašisti dr>>egli «uspehe», drugačna pa je bila zadeva z ofenzivo proti demokratični armadi. Tretja demokratično divizija je že v začetku fašistične ofenzive prešla v protiofenzivo in razbila sovražnika.
1.	kaznovanje vojnih zločincev;
2.	razveljavljenje tako imenovane ustave;
3.	staviti izven zakona reakcionarne ustanove Kuomintanga;
4.	reformiranje vseh reakcionarnih armad v soglasnosti z demokratičnimi načeli;
5.	zaplemba birokratskega kapitala;
6.	izvedba agrarne reforme;
7.	razveljavljenje pogodb, ki predstavljajo izdajstvo ljudstva;
t. sklicanje politične konzultativne konference brez udeležbe reakcionarnih elementov in imenovanje demokratične koalicijske vlade, odvzem sleherne oblasti reakcionarni nankinski vladi Kuomintanga in višjim organom te vlade.
poraz so preko atenskega radia začeli javljati, da «ofenziva ni širših razmer», «da slabo vreme ovira operacije», «da sploh ne gre za o-fenzivo» itd.
Tako poročajo monarhofašisti. Dnevno povelje vrhovnega štaba demokratične armade pa javlja 15. januarja, da monarhofašisti v 25 dni trajajoči ofenzivi niso dosegli nobenega uspeha in da so enote 3. divizije zadale sovražniku hude u-darce-
Tako na skrajnem jugu Grčije.
Sestanek Bevin Schuman
V Londonu sta se sestala francoski zunanji minister Schuman in britanski zunanji minister Bevin. Petresala sta, kot pravijo poročila, razna svetovna vprašanja in sicer:
1.	Nemško vprašanje. Schuman je dai pred odhodom v London o tem vprašanju Izjave, ki kažejo na to,, da se je Francija odrekla lastni varnosti in reparacijam ter proti pritegnitvi Sovjetske zveze v nadzorstvo nad Porurjem. Izrazil je tudi možnost o združitvi britanskega in francoskega okupacijskega področja Nemčije.
2.	Razna ekonomska vprašanja. Gre predvsem za Marshallov načrt in predvsem za vlogo Francije v «Organizaciji Evropske obnove.» Znano je, da je angleški «načrt», ki ga je izdelal
Cripps, razgalil številna kapitalistična
Upamo — poudarjajo končno v izjavi - da se bo ljudstvo vse države, vse demokratične stranke in skupine ter vse ljudske organizacije dvignile, da bomo dosegli resnični demokratični mir in se uprli svetohlinskemu miru reakcije. Patrioti v nankinški vladi naj takoj podpro ta predlog».
Ob koncu izjave pošilja tale poziv:
■Tovariši poveljniki in borci narodnoosvobodilne armade Kitajske! V svojih borbenih naporih ne smete niti najmanj popnstiti kot vse dotlej, dokler reakcionarna uankinška vlada ne bo sprejela resničnega demokratičnega miru. Odločno in brez usmiljenja in dokončno morate uničiti vse reakcionarje, ki bi se drznili nadaljevati od-
Toda tudi na skrajnem severu ne gre monarhofašistom nič bolje. Po tri dnevnih bojih so enote demokratične armade zavzele veliko mesto Nausea, ki leži ob progi Solun-Bitolj, ki ima 15.000 prebivalcev in je industrijsko središče. V bojih za mesto so imeli monarhofašisti po nepopolnih podatkih 720 mrtvih in ranjenih ter mnogo ujetih. Uničenih je bilo 81 kamionov in 4 tanki, mnogo pa jih je bilo zaplenjenih. Zajet je bil tudi poveljnik monar-hofašistične posadite. Istočasno so demokratične čete zavzele še mesto Voden v bližini Nausee.
nasprotja in povzročil proteste ostalih marshalliziranih dežel.'
3.	«Evropska zveza«.
4.	Palestinsko vprašanje. Tukaj bi francoska vlada bila pripravljena priznati židovsko vlado, toda Anglija je temu nasprotna.
5.	Italijanske kolonije.
C. Daljni vzhod.
Zaključno poročilo o sestanku govori sicer mnogo o prisrčnem ozračju, ki je vladalo pri razgovorih, pove pa tudi, da ni bilo ničesar sklenjenega. Komentarji pa vedo povedati nekaj več in sicer, da ni bilo ničesar doseženega zaradi tega, ker ti dve državi ne moreta narediti ničesar brez razpravljanja z ZDA. Pred sestankom so se politični komentatorji spraševali, če sta Francija in Britanija zmožni skupno rešiti katero izmed navedenih vprašanj. Sedaj Je prišel odgovor: nista! Francija in Britanija sta prisiljeni pustiti vlogo razsodnika Ameriki. O vstopu Italije v atlantski pakt se niso sporazumeli. Francija je zato bolj navdušena kot Britanija. Glede italijanskih kolonij sta se stališči Francije in Britanije zbližali, toda na škodo Italije.
demokratični votivni blok
(Nadaljevanje s 1. strani)
fcratICne sile razdeljene. Prirodno bi bilo, upoštevajoč seveda, da obstaja razcepljenost v trenutnem ideološkem nesoglasju v: nekaterih vprašanjih v okviru komunistične partije, da bi obe grupi z vsemi silami tako združitev za skupno akcijo naravnost iskali. Vendar ni tako.
Pozivu za skupno slovansko-italijansko ljudsko fronto, ki so ga izdale demokratične množične organizacije TO se vodstvo Vidalijeve skupine oz. Vidah ni odzval. Ne samo to. Vodstvo Vidalijeve skupine ta poziv odbija in podvzema akcijo, ki najbolj zgovorno odkriva pravo bistvo celotnega Vidaliievega političnega delovanja, doslej že del demokratičnih množic Se zakrinkanega s frazami o internacionalizmu in podobnimi.
Vidalijeva skupina je izdala nekak volivni program. Za demokratično gibanje, ki je demokratično v pravem pomenu besede, je program resna stvar, ki daje demokratičnim množicam perspektivo akcije. Na osnovi svojega programa, ki take perspektive ne daje in ki ga zato odobravajo z malenkostnimi pridržki tudi reakcionarji, pa išče Vidah zvezo z vsakim političnim gibanjem ah stranko, ki ta program sprejme. Od zveze Vidah ne izključuje nikogar, nobeno tako imenovano «itah-jansko» stranko v Trstu, kategorično pa izključuje edino resnično demokratično gibanje, to je ono, ki je zavedajoč se vse odgovornosti- pred zgodovino Izdalo poziv za skupno akcijo vseh demokratičnih sil v obliki Italijansko - slovansko ljudske fronte.
Kaj to potem pomeni, če vodstvo Vidalijeve skupine išče zvezo za skupno akcijo s političnimi strankami, ki delujejo odkrito na revizijo mirovne pogodbe s strankami, ki so javno znane kot pobornice neofašizma, ki ob vsaki priložnosti zavzemajo stališča proti interesom tržaškega demokratičnega in delavskega ljudstva, ovira pa združitev demokratičnih sil?
Izključena je taka naivnost, da bi mogel kdor koli misliti, da bi Vidah s svojo akcijo spreobrnil notorične reakcionarje, italijanske revizioniste in neofa-šiste in jih odvrnh od njih vloge v borbi med silami reakcije in napredka. Ostane samo eno in to je dejstvo, da vodstvo Vidalijeve skupine z Vidalijem na čelu vedno bolj odstopa od borbe na liniji demokratičnih sil v očitnem nasprotju z delom poštenih demokratičnih množic, ki mu prevarane še slede.
Jasno je, da s takim početjem Vidah ne bo prepričal zrelih in prekaljenih tržaških demokratičnih množic, pač pa bo s pečatom izdajstva trajno označeno njegovo delovanje! Bratenje s političnimi strankami reakcionarnega tabora mu bo izpodne-slo tla med našimi demokratičnimi silami, ki enotnost v obliki slovansko-italijanske ljudske fronte, zahtevajo, mimo resolucije informbiroja in mimo Vida-lija, ker občutijo nje nujnost, ne samo za volitve, marveč za vso bodočo borbo-
por.
Zemljevid k zadnjim bo jem na Kitajskem. Področje v cmem krogu so komunistič ne armada osvobodile v zadnjih dneh in težišče bojev na tem odseku se je sedaj preneslo k Pekingu, ki je tik pred padcem.
Od Peloponeza do Kajmakčalana
doživljajo monarhofašisti poraze
V zadnji številki Ljudskega ted- Ko so monarhofašisti spoznali svoj
I.IUD5KI TEDNIK W]
SKANDINAVSKI BLOK
AMERIKANIZIRANI NACISTIČNI SEN
samo nekak kompromis: «nevtralen skandinavski vojaški blok». Vojaškim strokovnjakom treh prizadetih držav je bila poverjena izdelava vseh priprav za uresničenje tega bloka. O tem so še posebej razpravljali na konferenci vojnih ministrov treh skandinavskih držav, ki je bila pred časom v Oslu in na konferenci tako-imenovanega «Odbora za sodelovanje socialdemokratskih strank severnih držav». Nadalje so o tem razpravljali na pariških razgovorih med Marshallom in zunanjimi ministri skandinavskih držav in tudi potovanje vojnega hujskača osterja Dullesa v Stockholm in Kopenhagen ter razgovori ameriškega poslanika v Stockholmu, Mat-thewsa, so bili v zvezi s prepričevanjem švedskih predstavnikov, da bi Se odpovedali politiki nevtralnosti. Angloameriški pritisk je šel celo tako daleč, da je švedski socialdemokratski poslanec Brantig izjavil, da so ameriške preteže do Švedske večje, kot pa so bile preteže Hitlerjeve Nemčije.
Čeprav je tudi konferenca skandinavskih držav, ki je sedaj v teku, tajna, je pa vendar znano, da na njej rešujejo vprašanje pristopa skandi navskih držav «Atlantski zvezi», ker je prav ta imperialistična zahteva povzročila v skandinavskih državah velik odpor. Komunistični list «Ny Dag» piše, da ni dovolj, da se Švedska v borbi za svojo neodvisnost poveže z Norveško, tamveč da je po-
trebno prenehati podpirati politiko dolarja in ameriških provokacij v OZN in da bi morali začeti podpirati politiko miru s Sovjetsko zvezo in ljudskimi demokracijami.
Vladni skandinavski krogi ne morejo ignorirati tega nesramnega pritiska, kakor tudi ne javnega mnenja množic, ki je proti vojni politiki in proti vazalnemu obešanju na zapadne imperialiste. Zaradi tega si ti vladni krogi ne upajo javno izjaviti, da so sprejeli ameriške zahteve. Gotovo je, da so služabniki ameriške politike v skandinavskih državah še zelo daleč od dobljene igre.
V BELI HIŠI SE MENJA STRAŽA.
Francoska finančna politika
je naperjena proti francoskemu ljudstvu
obliki raznih izplačil po Marshallovem planu. Drugi del denarja, ki naj bi dvignil življenjski nivo francoskega ljudstva, pa je romal v žepe raznih vladnih funkcionarjev. Ti so namreč iz fonda za «posebne proračune» enostavno poneverili v poslednjih letih okrog 1.200.000.000 frankov. Poleg vsega tega pa so tudi industrijo, ki je kmalu po o-svoboditvi zaposljevala precejšnje število francoskih delavcev, začeli postopno likvidirati. Samo v preteklem letu so zaprli preko 2500 drobnih in srednjih trgovsko-industrij-skih podjetij, kar pomeni 6 podjetij na dan. V začetku tega leta se je propadanje takih podjetij še povečalo.
Finančni kaos v Franciji še po-esbej ' osvetljujeta dve zaporedni devalvaciji franku v letu 1948. Po prvem razvrednotenju franka so se cene artiklom široke potrošnje povečala za 50%. Finančna neurejenost se izraža tudi v povečanem
Nova človeka ameriške zunanje politike: Achesson in Wcbbl.
so jo še pred Gueillom vodile vlade Marieja, Schumanna in drugih. Novi dopolnilni davki na3 bi nadoknadili 140 milijard deficita. Razen tega je vlada razpisala tudi posojL lo v vrednosti 100 milijard frankov. Vsa teža inflacije je seveda zvrnjena na ramena delovnega ljudstva, ker nove davčne dajatve ne zadevajo velikih kapitalistov.
Francoski upravljači se niso potrudili da vskladijo z zmanjšanjem proračuna za plače in dnevnice tudi življenjske potrebe prosvetno in drugo, pač pa so povečali proračun za vojaške izdatke. Za francosko vlado je sploh značilno, da iz leta v leto veča vojne proračune, leta 1946 je bilo za vojne potrebe določenih 179 milijard frankov. leta 1948 so tj izdatki narastli na 243 milijarde frankov. S sprejetjem velikih obvez napram «a-tlantskemu bloku», pa so v letu 1949 po proračunu ti izdatki narastli na 350 milijard frankov. Da bi pred množicami zakrila te visoke izdatke za vojaške potrebe, francoska vlada prikriva razne postavke proračuna. «Franc Tirieur» je nedavno objavil vest, da je vojaški proračun mnogo večji, in da so neobjavljeni vojni izdatki stavljeni v proračun nekaterih drugih ministrstev. Tako sta od odobrenega kredita za predsedništvo vlade, 2 milijardi določeni za vojsko. V zvezi s pojačanim nezadovoljstvom in stavkami delavskih množic je vlada povečala proračun za žandarmerijo in policijo. Samo za pariško policijo je odrejenihl8 milijard frankov, t. j. tr; krat več kot leta 1947 in 20 krat več kot leta 1937.
Napori francoskih reakcionarjev, da bi pretvorili Francijo v bazo ameriškega businesa in da prodajo francoski narod kot topovsko hrano za uresničenje ciyjev Wall Stree-ta, so vsaki dan izrazitejši. Zato francoske delovne množice jačajo svojo borbo za izboljšanje življenj skih pogojev delovnih ljudi in proti vključevanju Francije v bloke, ki so naperjeni proti demokraciji in miru v svetu.
obtoku. Danes je v obroku papirnatega denarja v vrednosti 995 milijard frankov, toraj desetkrat več kot leta 1947.
Se poraznejšo sliko francoske gospodarske in finančne politike odraža finančni proračun za leto 1949. Koliko bo ta služil francoskemu ljudstvu najbolje kažejo diskusije in glasovanje o proračunu v Narodni skupščini. Čeprav so člani vlade hoteli pospešiti razpravo o proračunu, so debate o raznih postavkah letošnjega proračuna trajali ves mesec. Po dolgih in obširnih razpravah so proračun končno sprejeli s 333 glasovi proti 262 glasovom. Ta proračun predvideva rekordne državne izdatke (1.865 mj_ lijard frankov), ki so za 262 milijardi višji kot državni dohodki. Da bi pokrila prima	je vlada
povečala davčne dajatve. To so praktični rezultati dosedanje finančne politike francoskih vlad, ki
Borba italijanskega delavstva
TÓGLIATTÌJLVE MISLI O ITALIJANSKI NOTRANJI IN ZUNANJI POLITIKI
Zaradi velikega priliva ameriških j podjetjih: «Bredi», «Caproni», «Iso-tovarniških izdelkov na italijanski ta Frascini» «Om» itd, so delavc: trg, se je industrijska proizvodnja v odgovorili s pasivno stavko pod
Skandinavija, ki je zaradi svoje lege na križišču pomorskih in zračnih poti velike strateške važnosti za V. Britanijo in vso severno Evropo, je vedno zanimala svet in predvsem vojaške kroge imperialističnih sil. Predmet še večjega zanimanja pa je postala Skandinavija po rojstvu Sovjetske zveze; Skandinavski polotok se zdi v resnici kot pištola naperjena proti severni Rusiji in predstavlja lahko stalno nevarnost za ruska pristanišča v severnem morju. Prav zaradi tega ni zamisel skandinavskega vojaškega bloka s protisovjetsko vlogo ničesar novega. Leta 1939-1940 so bili iniciatorji podobnega bloka takratni francoski in angleški diplomati. Pozneje so zamisel protisovjetskega vojaškega bloka severnih dežel povzeli in propagirali hitlerjevski voditelji, ki so bili za to idejo najbolj navdušeni, ko je bila hitlerjevska Nemčija na višku svoje moči in poslužili so se za to Rosenberga in znanega Quislinga. Toda ta ideja ni zamrla niti po koncu vojne in tako so se takoj po porazu Nemčije začeli pojavljati novi načrti za ustvarjenje «severnega vojaškega in obrambnega bloka» pod očetovstvom zapadnih sil in predvsem V. Britanije. Najbolj znan med temi načrti je bil oni, ki ga je izdelala skupina švedskih avtorjev in ki je bil objavljen pod naslovom «ZDA in sever», ki je predvideval povojno združenje vseh severnih oboroženih sil v enoten vojaški blok naperjen seveda proti -vzhodu. Najbolj navdušen zagovornik te zamisli je bil takratni švedski zunanji minister Gunther. Toda ta načrt ni obveljal iz razloga, ki ga je moral priznati sam švedski zunanji minister Hansen, namreč zato ne, ker so simpatije ljudskih množic skandinavskih držav za Sovjetsko zvezo bile preveč močne v zavesti, da je prav Sovjetska zveza rešila človeštvo fašistične nevarnosti. Razen tega pa so takemu bloku nasprotovali tudi predstavniki skandinavskih poslovnih krogov, ki so realistično gledali na trgovske usluge, ki jim jih je dajal nevtralni položaj skandinavskih držav.
Od poletja 1946 in posebno se od pomladi 1947 se je na Švedskem, Danskem in Norveškem začelo ponov-no razpravljati o «vojaškem sodelovanju» med skandinavskimi državami in med njimi ter zapadnimi silami. To kampanjo je pospešila vključitev Švedske, Norveške in Danske v Marshallov plan. Vključitev v Marshallov plan je v praksi pomenila vključitev skandinavskih držav v ameriško policijsko sfero.
Septembra 1948 je bila v Stockholmu konferenca zunanjih ministrov treh skandinavskih držav. Norveški predstavniki so bili takrat pripravljeni na takojšen sprejem londonskih in Washingtonskih zahtev po vključitvi trdi skandinavskih držav v «Zapadni blok», stališče Danske in predvsem Švedske, katere gospodarski krogi imajo največji vpliv na zunanjo politiko države, pa je bilo mnogo bolj oprezno. Dosežen je bil zato
Krvava Palestina
V pristanišču Akabi v Palestini so se izkrcale britanske čete, ki so šle takoj na položaje, kakor pričujoča slika. Sedaj ao na otoku Rodosu v teku pogajanja za sklenitev ponovnega premirja. Moskovski radio poroča, da britanski kolonialisti ta pogajanja ovirajo.
Finančna politika francoske vlade, ki je vsklajena s cilji Marshallovega plana v Franciji v pogojih atlantskega vojaškega bloka, prihaja vse bolj do izraza v bednem življenju francoskega delovnega ljudstva. Ta finančna politika izraža osnovne poteze politike tlačenja francoskih delovnih množic in uničevanja francoskih proizvajalnih podjetij, t. j. y vseh noih značilno-
Rasizem v ZDA
Vodja ameriških pacifistov črnec Bayard Rustin bo moral odslužiti 30 dni prisilnega dela na cesti, ko se bo marca vrnil iz Indije, kjer trenutno biva. Ta človek je namreč izjavil agenciji Reuter, da je obsojen zaradi te- , ga, ker se je v avtobusu usedel na prostor, ki je bil določen za belce. Rustin je sedaj zvedel, da mu je višje sodišče države Severna Karolina zavrnilo priziv in sedaj je mnenja, da nima ni kakega smisla vložiti priziv na še višjo sodno instanco.
Istočasno pa je v ZDA sodišče, sestavljeno iz samih belcev, proglasilo za nedolžnega nekega Wiliama Ho-wela, ki je ubil nekega črnca. Sodišče je namreč dejalo, da nima nobenega dokumenta, ki bi potrjeval, da je ubiti črnec kdaj živel. V deželi «svobode» življenje črnega človeka ne šteje.
stih, ki jih prinaša Marshallov plan deželam, ki so pristopile k «programu evropske obnove».
Dosedanja finančna politika francoske vlade ni v nobenem primeru reševala težav Irankoskega ljudstva, pač pa je zapravljala obstoječe zaloge in se zadolževala v inozemstvu. Tako je Francija od osvoboditve pa do decembra 1947 potrošila v inozemstvu okrog 1900 milijonov dolarjev svojega zlata in imovine in v istem času najela pri raznih barikoh, predvsem ameriških ter pri vladah ZDA, V. Britanije, Kanade itd. preko 3 milijarde dolarjev posojila. Po Marshallovem načrtu je Francija porabila kredit 300 milijonov dolarjev. Od vsega tega niso dobile francoske delovne množice nikakega izgoljšanja. Največji del parabljenega denarja se je vrnil v voke «darovateljem« v
Italiji zmanjšala v 1. 1948 za 20 odst. v primeri z 1. 1947 in 66 odst. v primeri s predvojno proizvodnjo. Veliko število industrijskih podjetij zapirajo, razen nekaterih najrenta-bilnejših industrijskih vej, v katera pa je že popolnoma prodrl ameriški kapital. Po podatkih generalne italijanske konfederacije dela, je stavilo brezposelnih v preteklem letu doseglo 3 milijone poleg 2,5 milijona polzaposlenih, ki delajo samo nekoliko dni na teden. Administrator za marshalizacijo Italije, Zellerbach, ki kar mimo demokri-stjanske vlade sporoča ljudstvu wallstreetske odredbe, je izjavil, da smatra ameriška misija, ki skrbi za «ozdravljenje» italijanskega gospodarstva», da je večina italijanskih podjetij nerentabilna in da jih je treba likvidirati ter da se bo že ameriška misija pobrigala, da bo odvišek italijanske delovne sile odšel v inozemstvo.
Kako je na to odgovoril italijanski delavski razred? Na masovna odpuščanja V. največih industrijskih
v takih primerih često poslužujejo policije ingroze z zaporo, kar pa delavcev ne prestraši in zasedejo tovarniške prostore ter prevzamejo proizvodnjo v svoje roke, kot je bil to primer v tovarnah «Brede». Stavkovni vali, ki so zajeli vso deželo, niso prenehali vse pretekla leto. Najpomembnejša je bila stavka delavcev prehrambene industrije in generalna stavka državnih v luž-‘ bencev kakor tudi generalna stavka poljskih delavcev, pri kateri je sodelovalo preko 3 milijone delavcev. Na ta način so delavci prisilili delodajalce k delnim umikom, 'toda zaradi velikega porasta cen artiklom široke potrošnje in zaradi inflacije. sy povprečni mesečni dohodki italijanskih delavcev in državnih uslužbencev ostali za 30 - 50 odst. izpod življenjskega minimuma.
Sekretar italijanske glavne konfederacije dela. Bitosi, je izjavil, da bo konfederacija v 1. 1949 nadaljevala svojo borbo proti brezposelnosti za dvig življenjskega standarta delavskih množic in proti
likvidaciji italijanskega gospodarstva. Medtem ko De Gasperijeva vlada izvršuje poslednje priprave za formalni vstop Italije v napadalni vojni blok proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije, italijansko delavstvo hrabro in odločno nadaljuje borbo. Konkretne naloge, kj stojijo pred italijanskim delavstvom, je označil tudi sekretar italijanske komunistične partije, Togliatti, rekoč: «Treba je obnoviti gospodarstvo, nacionalizirati velike monopolistične komplekse, ustanoviti nadzorstvo delavcev nad podjetji, izdelati produkcijske načrte, ki bodo' znani delavstvu in vsem državljanom in zagotoviti maksimalno zaposlenost podeželja».
«Ali po tej poti. ali v prepad», je dejal Togliatti.
Ze v začetku članka smo nakazali, da so sedanje žalostno stanje italijanskega gospodarstva in s tem v zvezi težki življenjski pogoji delovnega ljudstva posledica usužnje-vanja Italije po ameriškem imperializmu. V svojem nedeljskem govoru v Bologni zato Togliatti ni mogel mimo vprašanja italijanske zunanje politike. Močno je napadel vlado in italijanske reakcionarne kroge, ki vlačijo Italijo v razne vojaške blobe proti Sovjetski zvezi. Togliatti je zatrdil, da Italija lahko da znaten doprinos evropskemu in svetovnemu miru, toda zato je treba temeljito spremeniti zunajno Politiko.
Ki9HK,AJ BORB A DEMOKRATIČNIH SIL
:: Občinski svet je sklenil, da tjo predsedniku cone predlagal, da se ukine stanovanjski urad, da se tudi v tem vpraSanju prilagodijo zakonodaji, ki je v veljavi v Italiji.
:: OF Tržaškega ozemlja prl-| pravlja za svoje člane nove iz-I agnice. Vsak zaveden član OF naj dvigne izkaznico ter 'S tem dokaže, dia je ostal na braniku pridobitev velike osvobodilne borbe, katere vodnica je bila OF, ter da hoče nadaljevati borbo za pravice, ki nam jih kratijo.
:: Procesi proti partizanom, ki o se borili proti fašistom, se nadaljujejo. V ponedeljek je sodišče c Usodilo na tri leta ječe Danila Dizjaka, bivšega člana narodne /•iščite pod' obtožbo, da je «sekve-striral» neke ljudi. Tov Bizjak je izvršil namreč 1. maja leta 1945 preiskavo v stanovanju družine Aurino, iz katerega so streljali na partizane.
:: Nekateri časopisi in tržaški radio so objavili odgovor okupacijske uprave Enotnim sindikatom, ki so zahtevali, da bodo zastopani v posvetovalnem odboru za dodeljevanje pomoči srednji in mali tržaški industriji. Slo je namreč za to, da se zaščitijo Interesi delavcev. Pismo VU je bilo polno nepotrebne ironije ter je odbijalo zahteve ES. Značilno pa je, da niso Enotni sindikati pisma prejeli.
:: Združenje industrijcev je na uradu za delo odbilo vse zahteve sindikalnih organizacij po zvišanju draginjske in družinskih doklad. Bili so celo tako nesramni, da sp predlagali, naj se draginjska doklada zniža.
To združenje je odbilo tudi koordinacijskega odbora sindikalnih organizacij v podjetju CRDA po zvišanju osnovnih mezd delavcev, ki so med najslabše plačanimi v Trstu. Ravnateljstvo CRDA se je izgovarjalo, da mu primanjkuje fondov, češ da ga 1RI več ne podpira.
n V ponedeljek It. t. m. so stav. kali od 10. do 12. ure delavci in nameščenci javnih ustanov, to je •bčlne, pokrajine, podpornih ustanov in združenih bolnišnic. V torek pa so poslali delegacijo na predsedstvo cone z zahtevo, da sc določijo nove mezde in plače ter da Jim izplačajo predujme, kj so jih razne upravo že odobrile.
:: Tržaški tatovi prav nič ne 1 aelikujejo svojih žrtev in se spravijo tudi na diplomate. Tako so ukradli te dni danskemu diplomatu iz njegovega avtomobila, ki je stal pred hotelom «Do la Ville» dvoje aktovk z dokumenti in oblačili.
:: Tržaška občina je pozvala vse lastnike nasadov iglastega drevja, naj takoj pričnejo uničevati škodljivega borovega prelca.
:: V konopi jami je hotelo vodstvo prekršiti sporazum o tovar-nijacih odborih In Jp zahtevalo, da ne sme biti noben član tovarniškega odbora oproščen dela. Delavstvo pa se je temu uprlo in stavkalo. Kljub posegu policije je moralo vodstvo popustiti, tako da bosta dva člana odbora stalno oproščena dela, ostali trije pa po potrebi.
:: Razna prosvetna društva so
nadaljevala z objavo svojih izjav, v katerih obsojajo delovanje raznih «zaščitnikov», ki hočejo razbiti prosvetna društva in onemogočiti vsako prosvetno delovanje. Hkrati pa izražajo svojo solidarnost s Slovensko hrvatsko prosvetno zve-poslednjih dneh so l)\le
za ilnmiiltralične volitve v praksi in ne samo na papirju in v odredbah
BEAKC10NABHE STRANKE IH USU PBI PRAVUAJO PLEBISCITNO KOMEDIJO
Vsi znaki kažejo, da se bližamo občinskim . upravnim volitvam; ukaz 345, poziv občinskega sveta meščanstvu, naj javi volivnemu uradu sezname ljudi, ki ne smejo uživati yolivne pravice, objava votivnih seznamov.
Za obrambo "itelijanslva" fašizem
se skriva
Do volitev so v glavnem tudi že vse stranke zavzele svoje stališče. Tako imenovane «italijanske» stranke so se jih v začetku otepa, le in zahtevale, da se odgodijo, «dokler ne bo Trst vrnjen Italiji», sedaj pa hočejo te upravne volitve spremeniti v politične in jim dati znaqaj «plebiscita italijanstva». V tem smislu tudi pozivajo vse «italijanske» stranke svoje pristaše k enotnemu nastopu. Ta enotnost pa v resnici pomeni izigravanje narodnih čustev italijanskega prebivalstva, pomeni brenkanje na sentimentalne strune, da bi tržaška kamora lahko na ta račun še ved. no izkoriščala, tržaško ljudstvo,
Nujnosf enotne demokratične fronte
Spričo teh umazanih spletk reak. cionarjev pa postaja vedno bolj nujna potreba po ustanovitvi resnično demokratične enotne fronte, ki se bo uprla načrtom zadružene reakcije in preprečila vse njene nakane. Zato so demokratične množične organizacije ustanovile svoj odbor, ki je pozval tržaško ljudstvo k enotnosti na bodočih upravnih volitvah. Viđali je takoj kar pa svojo pest nastopil proti tej pobudi, ne meneč se za to, da bo: tako stališče mnogo škodilo demokratičnemu gibanju.
Da prikažemo potek predvoljvne kampanje smo iz raznih tržaških reakcionarnih listov posneli nekaj zanimivih primerov, ob katerih si bodo čitatelji lahko sami ustvarili vsaj približno sliko, kako bi reak. c iona iji radi izvedli volitve in kako jim gre Vidah na roko.
7. janjuarja je «Giornale di Trieste» objavil poziv, julijskih in dalmatinskih dobrovoljcev, ki pravi med drugim: «Ker bodo imele tc Volitve politično nacionalen pomen in bodo prva in edina priložnost, ki se muli Trstu, dn izrazi svojo voljo, odkar je bila njegova dežela odtrgana «1 «Matere Domovine», bodo morali bili jzvoljehi zastopniki nq le postenj in sposobni upravitelji, ampak tudi odločni in zvesti tolmači protesta meščanov proti nesmiselni odcepitvi mesta in pokrajine od Italije. Ker bo imel ta protest značaj plebiscita, pozivamo vse italijanske organizacije in meščane, da izrazijo svojo voljo».
Pa saj bodo volili vsi škvadristi
No, pokazalo se je, da res ni bila tem listom potrebna tako silna obramba raznih njihovih prijateljev hierarhov: 18. t.m. namreč poroča «Giornale di Trieste», da je bilo na podlagi tega poziva črtanih iz vo-livnih seznamov samo 24 ljudi, tisoči fašistov in skvadristov pa bodo torej lahko volili. Iz Iste številke lista je tudi razvidno, da bo v Trstu volilo 106, 315 žensk in 91.275 moških.
«La Fiaccola» objavlja 13. januarja tudi poziv fronte «Uomo Qualunque» (fašistov), ki pravi med drugim: «Prišla je ura enotnosti vseh tržaških Italijanov. (Misli seveda šovinistov). Tržačani bodo plebiscitarno zmagali v bitki, ki nas bo ohranila «Materi Domovini» le, če bomo združeni jx>d imenom Italije.
Fašisti ljubijo Vidalija, ker sovraži partizane
V isti številki objavlja tudi članek «Bitka med Babičem in Vida-lijem ter bližnje volitve v Trstu», v katerem piše: «Ze večkrat smo pisali, da imamo med dvema nad-logama rajši manjšo, torej imamo rajši Vidalija kot pa Babiča (Jim radi verjamemo, saj je Vidali za nje pravi božji blagoslov). Vjdaliju ne moremo očitati ljubezni do Tita, ker je prišel v Trst mnogo kasneje, ko je bilo že vse izvršeno. Vemo tudi, da je vedno izjavljal, da je Italijan ter je kot pravi Tržačan vedno kazal veliko ah, tipatijo do «krikov» (Misli partizane op. Ur.).
Velikodušni slric Sam
Ob italijanskih državnozborskih volitvah smo videli, kako so razni prijatelji italijanskega ljudstva v Ameriki podprli reakcijo, da bi zmagala. No, sedaj so na pobudo znanega izdaljalca delavskega gibanja Antoninija uporabili to taktiko za tržaške volitve. «Il Lunedi» piše 17. t.m. pod naslovom Ameriška zveza dela zahteva vrnitev Trsta k Italiji: «Na sprejemu, ki ga je priredil italijansko-ameriški svet za delo v Ne\v-Yorku so prebrali
zo. V
objavljene v «Primorskem dnevnici? uT PrOSVetnih	Lo-
njer-Katinara, «Marij Matjašič
Milan» Iz Barkovelj, «Slavko .Škamperle» Iz Sv. Ivana, «Raubar» z Grete. Svetolvansko prebivalstvo pa Je odločno protestiralo proti onemogočanju predstav SNG nri Sv. Ivanu.
:: Med predstavniki kmetijskih
ES in veleposestniki je bila sklenjena nova kolonska pogodba. Po tej pogodbi dobe v glavnem koloni 60 odstotkov pridelka, velepo-setniki pa 40. Koloni so dosegli še razne druge ugodnosti.
Fašistični ministri ne bodo volili...
5. januarja je občinski svet pozval meščane, naj javijo volivnemu uradu, kateri ljudje nimajo pravice biti vpisani v yolivne sezname.' Med temi so fašistični senatorji, -.poslanci, ministri, podtajniki, foderali, kvestorji itd., niso pa skva-dristi, pripadniki crnih band, X Mas itd.
...Lunediju pa je ludi zanje žal
Kljub temu pa je šel ta poziv na Živce skrajnim desničarjem ali bolje rečeno fašistom. «Messaggero Veneto», «n Lunedì» in «Fiaccola» so proti temu ostro protestirali in pisa-,j>. da razbija enotnost italijanskih vrst in da pomeni pravi poziv k vohunstvu in ovajanju. «Fiaccola» na primer piše: «Kogarkoli preveva plemenito čustvo vohunstva, lahko to delo opravlja, saj so ga k temu pozvale najvišje mestne oblasti,»
Resolucija in Vidali sla zlata vredna
Ze večkrat smo tudi napisali, da bi bilo dobro prižgati svečko v zahvalo za milost, kj smo jo prejeli ob odločitvi v Bukarešti. Udarec po glavi, ki je razklal na dva dela protiitalijansko fronto v Trstu, je vreden težkega zlata. Ce ne bi bilo razkola zaradi Komihforma, bi imeli pri bližnjih volitvah pred seboj enotno fronto vseh sovražnikov Italije:	Babiče, Spórerje, Cergólje,
Giampiccolije in vso ostalo drhal».
ČITATELJEM
in naročnikom
Ljudski tednik bo od danes dalje izhajal stalno v dveh barvah. Tako smo ustregli mnogim našim čitateljem, ki so želeli, da bi bil Tednik tudi po zunanji opremi bogatejši. Ker je pa dvobarvni tisk zvezan z velikimi stroški, poleg tega pa so tudi ostale cene tiskarskega dela in materiala narasle, smo bili primorami, zvišati naročnino našemu listu, kakor je razvidno na prvi strani.
Prosimo naročnike, da to upoštevajo ter da ostanejo še naprej naši zvesti naročniki.
i * j n * *i i tniNitt
naslednje pismo Ameriške zveze dela: 27. marca 1948. so ZDA, Anglija in Francija' obljubile, da vrne-sjo Tržaško ozemlje Italiji. Spričo bližnjih volitev na ten» ozemlju in ker Je nujno, da ZDA spoštujejo pred svetom sprejete obveznosti, se AFL obrača na predsednika in zunanje ministrstvo, da storita potrebne korake, da še uresničijo njihove obljube.»
«Voce libera» piše 17. t m. v svojem uvodniku: «Jasno je, da so upravne volitve politične. Ce mislimo, da je potreben demonstrativen plebiscit, tedaj bo ta plebiscit učinkovit le z zvezo vseh Italijanov». «Messaggero Veneto» piže 16. ja-
nuarja b ustanovitvi demokrati&j nega volivnega odbora tudj naslednje: «Ta odbor je Titov trojanski konj. Ti gospodje pa naj vedo, da se prevara ne bo posrečila, ker Trst pozna grozečo nevarnost in ve, da jo bomo preprečili le z enotnostjo vseh Italijanov. «(Takih kot so pri «Messaggeru», sevedab,
Vidali jim podpira stolčke
Kakor vidimo, se je spričo bližajočih se volitev sprožil cel val iredentistične in fašistične lažne propagande, ki hoče pod krinko obrambe nacionalnih interesov italijanskega ljudstva ohraniti vladai joči kliki njeje stolčke in njene ge* spodarske pozicije. Ta propaganda računa na uspeh predvsem, ker je. Vidalijeva skupina razbila enotnost demokratičnih množic, ker noče enotnega nastopa, ker gre vse njeno delovanje hote ali nehote v korist imperialistom in šovinistom. Medtem ko so demokratične organizacije, ki so ostale zveste proti imperialističnemu gibanju, pozvale ljudstvo k enotnosti, deluje Vidali v korist imperialistov, ker te enotnosti noče ,se je otepa, jo odbija Na poziv k enotnemu nastopu ni znal «Lavoratore» odgovoriti d ml gače kot tole: «Ne s Titovo nacim nalistično skupino v Trstu, z izdajalci, ovaduhi in tatovi nočemo imei ti nič skupnega!»
Rogassi v žagali
Za vsem tem odklanjanjem aoi delovanja in skupnega nastopa pa se skriva le slabo prikrit revizio; nižem Vidalijevcev, ki dobro vedo, da ne smejo jasno spregovoriti o svojem programu priključitve Trsta k Italiji. Zato ni nič čudnega, če so razni novinarji spravili dr. Pogassija v zelo mučen in neroden položaj na tiskovni konferenci, ko je razlagal načrt Vidalijevnega voi livnega programa. Na tej konfereni cj je Pogassi povedal, da je njegova stranka pripravljena ustvariti votivni blok z vsako stranko, ki pristane na njen program. (Torej tudi s fašističnimi gibanji Uomo Qualunque in MSI).
(Nadaljevanje na 15. strani)
raški gospodarstveniki priznavalo
Trst ne more živeti brez zaledja, ker se je razvil vprav zaradi svoje tesne povezanosti z zalednimi deželami, hi so tedaj skupno s Trstom spadale v isto državno tvorbo. NapU razvoj Trsta in njegovega pristanišča po izgraditvi važnih železniških prog nam to popolnoma potrjuje, kakor nam tudi to potrjuje nazadovanje prometa v pristanišču in nazadovanje trgovine na splošno za časa Italije, ko se je zaledje Trsta silno skrčilo, Italija je delno opomogla tej gospodarski depresiji s podpiranjem tržaške industrije, ki je zlasti v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno služila predvsem v vojaške namene.
Zato se je razmerje med prebiralci, zaposlenimi v trgovini na debelo, v pomorstvu in pristaniščUj ter med prebivalci, zaposlenimi v industriji, za časa Italije globoko spr-emenilo ter je bilo po statistikah iz leta 1936 zaposlenih v industriji štirikrat ve! ljudi kot pa v pomorstvu in trgovini na debelo skupno. Jasno je, da je po porazu fašistične Italije in po ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja postalo vprašanje trgovine in pristaniškega prometa zelo pereče, zlasti zato, ker sedaj ne more več tržaška industrija delati v vojaške
namene ter s tem nekako umetno dihati, kakor se je dogajalo pod fašizmom, ki se je pripravljal na svoj pohod na vzhod. Pri tem seveda nočemo podcenjevati velike važnosti industrije za tržaško gospodarstvo, zlasti zato, ker bi se ta industrija močno razvila, če bi delala za Zaledje, pri čemer bi oživel tudi pristaniški promet. Vendarle se hočemo v tem članku v glavnem dotakniti le tržaške trgovine in pristaniškega pi-ometa.
Večini Tržačanov je bilo vedno jasno, da lahko oživita tržaška trgovina in promet le s tesno naslonitvijo na zaledje; le razni gospodarski krogi, prežeti in preslepljeni s šovinizmom, so pred to stvarnostjo zapirali in še zapirajo oči, čeprav dobro vedo, da je to edina rešitev za Trst. Ti so vztrajno dokazovali, da lahko reši tržaško gospodarstvo le tesna naslonitev na Italijo, finančna pomoč iz Italije itd. Stvarnost pa se ne da odpraviti z raznimi trditvami, gospodarski položaj je težak in zato smo začeli v zadnjem času, če nas razni znaki ne varajo, opažati, da so nekateri ljudje iz teh italijanskih krogov začeli priznavati, da je treba iz tega težkega stanja iskati rešitve z pživljenjem trgovine z zaledjem. Pri tém izražajo ti ljudje je razne
potnisleke, vse to pa le iz taktičnih razlogov, da malce zakrijejo svoj umik. To seveda pa ne spremeni važnega dejstva, da so prav tisti krogi, ki so je do včeraj namenoma ignorirali, da Trst lahko živi samo o funkciji svojega zaledja, prisiljeni priznati, da je edina rešitev gospodarskega vprašanja Trsta v poi vezavi s njegovim zaledjem. Jlavno zato so začeli preko nekaterih ljudi, ki dajejo razne izjave v tem smislu, iskati izhoda iz svoje zan gate.
Tako smo v poslednjem času večkrat brali v listih o nekakem »gospodarskem centru za Vzhodno Ev; ropo», ki naj bi sluzil za zvezo med vzhodom in zapadom ter posredoval v izmenjavi blaga. Nedolga od tega je tudi dr. Bernardi, glavni ravnatelj javnih skladišč, poudaril, da bi se tranzitni promet v tržaški • luki zelo oživil, če bi sklenili tri govinske in klirinške sporazume, ki bj dopuščali zalednim državam plačevati tarife in pristaniške stroške v njihovi valuti.
Pri tem je zanimivo, da so sfcle? ntU z Biconijo sporazum, po kat«; rem lahko plačujejo v Nemčiji saz mi prevozne stroške do Trsta, i« iz Trsta v Biconijo, to je. U svoji i’u. .Uti.
Predsednik odbora Matkego
Zadružni praznik v Ručah
tudi dokaz borbe proti kulaštvu v coni B
Se nikoli ni bilo v Eućah toliko ljudstva kot v nedeljo. Skoraj nemogoče ae je bilo kretati po vaški ulici, pa tudi na širokem dvorišču pred zadružnim domom, kamor so prvič y. zgodovini pripeljali avtobusu Med številnimi gosti je bila yelika skupina Tržačanov in kmetov iz cone A, ki so se na lastne oči ponovno prepričali, kako si ljudstvo v coni B s pomočjo ljudske oblasti mirno gradi boljšo bodočnost še z večjo vnemo, odkar nas napadajo nekdanji tovariši. Nov zadružni dom, ki so si ga domačini začeli graditi še preden jg padla parola o graditvi takih domov v Istri, je bil ves v zelenju, zastavah in napisih. V lepo urejenih gostinskih prostorih so se veselo razgo-yarjali tuji gostje z doiifcrtSi*fti za-drugarji, ki so pripovedovali, kako je bilo nekdaj in kako jim gre zdaj. Popoldne je bila svečana prireditev K šoli.
Qb zaključku prireditve je stopil na oder tržaški delavec. Navdušen nad ysem, kar je sam videl in slišal od domačinov, se je zahvalil za topel sprejem in obljubil y imenu Vseh, da bodo povedali v Trstu, kar go videli v skromni istrski vasici. Tako bodo zamašili usta raznim klepetuljam, ki blatijo ljudsko oblast in istrsko ljudstvo. Proslava druge obletnice zadružnega doma v Pučah so vsekakor lep mejnik v političnem in gospodarskem razvoju Istre,
Puče so za zgled ostalim vasem. Pred dvema letoma se je osem zavednih borcev pogovarjalo pri delu, kako bi morali organizirati življenje in delo na vasi, da bi s hitrejšimi koraki ustvarili lepšo bodočnost. Padla je beseda o skupnem delu. Vaščani so se pogovorili in ustvarjena je bila zadruga višjega tipa. Navdušeni, polni življenjskih sil in dobre volje so se vrgli na delo in hoteli skoraj prehiteti čas in razvoj. Nekateri so gi želeli pravo «komuno», pa so vendar razumeli, in ubrali pravo pot, ki jih je pripeljala v pičlih dveh letih že do lepih huspehov. Ni bilo lahko skraja. Imeli so v hlevu le 13 mršavih krav, 8 revnih telet in nekaj lesenih plugov. Imeli pa so kremenito voljo in pridne roke. Zdaj imajo 13 volov, 3Q krav, 120 prašičev, gosi, kokoši, race, dovolj orodja, 2 traktorja, 20 železnih plugov, 1 moderno mlatilnico, več železnih bran, velik tovorni avto s prikolico, slamoreznico na motor, vse priprave za opravila v kleti itd.
Sezidali go si dom, pa ne bo ostalo le pri tem. To bi jim bilo premalo. Se letos bodo začeli graditi ob tej stavbi še večjo, da bo dom zares velik in bo odgovarjal vsem potrebam. Poleg tega pa so začeli Že zidati velik hlev in moderno klet.
Kako je zadruga napredovala v
dveh letih nam pričajo še te številke, Prej so pridelali 130 hi vina zdaj pa 45Q. Vas, ki je morala prej kupovati prašičke za rejo v daljnih vaseh, jih redi zdaj sama za svoje potrebe in za druge vasi.
Dejstvo je, kakor je poudaril v svojem govoru tov. Beltram, da so Puče za zgled vsem vasem v okrožju. S svojim delom, z dejstvi, ne z besedami, vlečejo puški zadru-garji druge kmete, bodisi Slovence kot Italijane in Hrvate v borbo za napredek, za lepšo socialno ureditev. Dejstvo je tudi, in bi to radi zanikali neki lažipreroki v Trstu, da je to sad Osvobodilne fronte našega naroda, ki je preživel med borbo svoje prerojenje in notranjo revolucijo. To so dejstva. Besede so le besede.
Zgledi vlečejo
Vstopim y veselo družbo, pri kozarcu vina, ki se sveti kakor zlato, se pogovarjajo in prepevajo partizanske pesmi domačini in Tržača-' ni. Vmes, prav sredi dvorane, pa so z nekaj domačini tovariši iz Buj. Spoznam jih nekaj. To so člani nove obdelovalne zadruge, ki so jo ustanovili pred nekaj meseci v Bujah. Slišali go govoriti mali istrski vasici, o zadrugi in njenem napredku. Odpravili go se, dobro ogledali, kako delajo in kako jim gre. Navdušeni so so vrnili in ustanovili tudi V Bujali enako zadrugo. 2e začetki kažejo, da bodo lepo napredovali. Y zadrugo je pristopilo 45 družin s 186 člani, imajo 12Q ha dobre zemlje, preskrbeli so si že traktor ter 35 krav mlekaric. V kratkem času ao skopali zemljo za nasaditev 35 tisoč trt in bodo še za 20 tisoč. Uredili so skupen hlev in napeljali telefon y bližnjo vasico Bracanijo, v kratkem bodo še električno strujo. Depo so bili presenečeni, ko jih je ob prvem obisku
povabil domačin: «Vieni, compagno a bever del nostro vin» natočil jim ga je in narezal belega kruha in gnjati. Ni Jih presenetil bel kruh, niti gnjat pač pa tisto tovarištvo in zadružniški čut, izražen y besedah «nostro vin».
V slogi živijo, ker skupno delajo, drug za drugega in si Z ramo ob rami ustvarjajo lepše življenje. To se ne da .ustaviti. Lep zgled zadruge V Pučah vabi, miče, številne vasi sledijo po tej poti.
Vedno prihajajo skupine vaščanov iz tega ali onega kraja v malo vasico, potem pa čitamo v dnevnem časopisu, da je Ustanovljena nova zadruga zdaj tu zdaj tam. Tako ji je y Istrskem okrežju že 11.
V	Pučah, Ankaranu, Babičih, Krogu, Kampel-SIari, Šmarjah, Bujah, Sv. Mariji na Krasu, Segetu. Dajli, ter v dolini Mirne.
Qb tej priliki je treba omeniti še dejstvo, da jg bila v Sloveniji ustanovljena prva obdelovalna zadruga že leta 1944 prav v Istri, namreč v Gabrovici. Veselo razpo-: loženje je vladalo v nedeljo v Pučah. Vedra lica stark, ki jih ne tare več skrb za zadnje onemogle dni, možakarjev, ki vedo za kaj delajo, jasni pogled mladine, ki vidi pred seboj lepo bodočnost, mirne, blage oči mater, ki nosijo še v naročju svoje dete in čakajo le novo bitje, razigrana deca, ki se suka med številnimi gosti in avtomobili, vse to, in še zvonjenje
V	malem zvoniku, kot ob največ-
Slavnostno okrašen zadružni dom v Pučah«
Le stari očka, ki Je že pred mno-' gimi leti predvideval in napovedoval vaščanom te dni, le on se ni znašel. Ni imel miru, ne obstanka. Hodil je med hišami, po ulici med kamioni, avtobusi, avtomobili ir> številnimi gosti, od doma do šole, pa nazaj. Preveč je bilo ljudi, on bi tako rad sam s svojimi vnuki in vaško mladino sedel s svojim novim domom, yse bi si ogledal, deci pa bi pripovedoval, kako je bilo, ko je bil on še mlad, ves razcapan in ubog. Ginjen je bil, to se mu je bralo iz oči, preveč ginjen, zato skoraj v zadregi.
Tega dne ne bodo v vasi zlepa
jem prazniku, je dajalo proslavi pozabili. Doseženi, uspehi in po-svoj posebni pečat. Videti je bilo moč ljudske oblasti’ bodo za vzpod-kako bo kmalu po vsej Istri, ki budo tako Pučam kakor vsem osta-noče biti več tužna.	| liin istrskim vasicam.
V tovarni olja v Kopru
in o vprašanju oljčnih nasadov
" . ' * ' -
............
y kadi tet* {e aedistiliraao ol)e
Hiijnosl povezave Trsta z zaiemem
vzorčnega velesejma Giacomo Mediano je na ne/« seji upravnega sveta te ustanove v prostorih tržaške trgoiHnske zbornice izjavil: «Tržaški velesejem bi se moral ločiti od drugih podobnih velesejmov. Krajevni razstavljalci želijo predvsem vzdrževati trgovske stike s trgovinskimi tokovi Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske in Jugoslavije; gospodarski krogi teh držav pa imajo Trst za zelo prikladno izhodišče proti Bližnjemu vzhodu, (Grčija, Albanija, Turčija, Sirija, Palestina itd) in proti Severni Afriki (Egipt, Alžir, Tunis, Marok itd). Pri tem je zelo važno, da se tržaški velesejem naslanja na emporij, Joi razpolaga z izvrstnimi tehničnimi in trgovskimi pripomočki in s trgovci, ki so znani po svoji podjetnosti, resnosti in številnih zvezah z vsem svetom.
Tu imamo vse pogoje za uspešen razvoj tržaškega velesejma, za katerega kažejo zaledne države veliko zanimanje. Te države so pripravljene zgraditi na nekem stalnem mestu tudi svoje paviljone».
Zanimiv je tudi članek «Trst med ERP-orn in vzhodnim blokom, objavljen v gospodarskem lista «tl Sole», ki Pravi med drugim. «Začela se je borba okoli načrta, po katerem naj bi v Trstu ustanovili trgovsko središče med vzhodni-
mi in zapadnimi državami. Začetek je bil zelo težak *« maloštevilne pobudnike tega središča, ki nočejo priznati železne zavese. Ze misel sama o takem središču in razpravljanje o njej lahko smatramo v Trstu kot uspeh. Živeti je namreč treba v Trstu, če hočemo razumeti, da niso vedno ekonomski razlogi tisti, ki določajo delovanje in to niti ne na gospodarskem torišču.»
List nadalje ugotaidja, da mnogi gospodarstveniki puščajo rajši vsako pobudo Italiji. Mnogi še vedno nasprotujejo zamisli gospodarskega centra za vzhodno Evropo. Del teh ljudi ne more razumeti, da so potrebne sedaj nove metode dela, ker je zaledje popolnoma spremenilo svojo gospodarsko strukturo. Trst mora postati nekak most, material za ta most pa naj bo blago za izmenjavo, ki bo vezalo vzhodne države * zapadnimi. Namen tega načrta je, spraviti čim več blaga na tržaško tržiščej bodisi z vzhoda, bodisi z zapada, da s tem poveča možnost zamenjave na osnotH kompenzacije in drugih trgovskih transakcij. Ta gospodarski center bo tudi služil za izmenjavo posebnih gospodarskih informacij med vzhodno in zapadno Evropo. S tem centrom bi bila tudi zvezana stalna mednarodna razstava vzorcev surovin, polizdelkov in
nekaterih izdelkov široke Potrošnje. Članek ** končuje takole:	«Trst
mora postati okno u Vzhodno Evropo. Nekateri trgovci se pri tem bojijo morebitne konkurence, toda problem se postavlja takole:	ali
napraviti iz Trsta vhodno pristanišče za Vzhodno Evropo, ki bo odprto vsem v znaku evropskega in mednarodnega gospodarskega sode-, lovanja, ali pa pomagati Trstu samo v krajevnem merilu, da se omili kriza. Zdi se, da ZVU ne bi bila nasprotna pobudi ustvaritve takega trgovinskega središča».
Kakor torej vidimo iz nekaj primerov, so nekateri gospodarski krogi v Trstu končno spoznali, da ni več mogoče nadaljevati dosedanje gospodarske politike, ker v teh pogojih Trst ne more živeti. Ob vsem tem lahko torej ugototHmo, da so bila vsa prizadevanja, vključiti Trst izključno v italijansko gospodarstvo, jalova in da se tudi «umetno diha nje» ni obneslo. Bližnja bodočnost bo pokazala, ali bodo tržaški gospodarstveniki, izvedli iz teh svojih ugotovitev kake konkretne zaključke, ali pa se bodo zadovoljili le ugotovitvijo, da Trst brez zveze zaledjem veano bolj hira in propada. Od tega pa bo vsaj za sedaj odvisen nadaljnji gospodarski razvoj Trsta.
Živahno je pred, stavbo «Fructu-sa» v Kopru, posebno v dopoldanskih urah. Vrsta istrskih vozičkov vedno bolj dolga. Kaj so vendar pripeljali? Saj graha ni še, še manj pa češenj. Nekaj boljšega imajo. Vreče so polne olivnega sadeža. Med vožnjo so se olive nekoliko strle, zato imajo vreče temne madeže.
Ze dva meseca jih vozijo v oljarno, da dobijo dragoceno olivno olje za domačo potrebo in za prodajo, da imajo delavci in vsi drugi, ki jim rastejo oljke po njivah dobro obeljeno hrano.
Radovedno vstopimo, da si ogledamo, kako teče iz dragocenega sadeža čisto olivno olje.
Ogromna mlinska kamna, ki ju Žene električni pogon, se neprestano vrtita in drobita olivno zrnje. Ko je dobro zmečkano, poberejo vse v posebne košare iz kokosovih vrvic in jih zložijo v hidravlično stiskalnico. Pod pritiskom 60 atmo sfer se začne cediti iz košaric olje, ki se steka v posebne posode iz majolike. Delavec obliva košarice z vrelo vodo, da izpere vse olje.
V majoličnih nabiralnikih olje splava nad vodo in delavke ga poberejo v posebno napravo za filtriranje. Kar ostane v košarkah, ponovno zmeljejo in devljejo v kovinskih rešetkah v drugo stiskal
Hidravlična stiskalnica opravi še
nico, kjer steče pod irritiskom 369 atmosfer iz oljnatih tropin še zadnja kapljica olja. Tudi to olje gre v filter, od koder se iztekajo zadnji ostanki vode na eno stran, filtrirano in čisto olje pa na drugo.
Iz sto kg oliv dobijo od 14 cfa 21 kg olja. To je pa odvisno od letine, če je zdrav in debel sadež ter od kraja in vrste drevja. Pravijo, da priteče iz bledo zelenih sadežev več olja kakor iz temnih. Ostanke strtega, stiskanega in pretiskanego sadeža uporabljajo za izdelavo mil* v tovarni «Salvetti» v Piranu. Kar ostane od, tega, pa je izvrstna krma za živino, posebno zg prašiče. Na ta način vse uporabijo in dobro izkoristijo. Zdaj je vendar drugače, kakor pred leti, ko so se v domačih torkljah mučili ljudje in živina-. Nekaterim pa je seveda žal Se po starih stiskalnicah, ker bi sami mleli, stiskali in skrili olje, drugi pa bi gledali skozi prste.
Ob zidu se vrstijo tmini sodi olja. Gospodinjam bi se kar sline cedile ob taki obilici. Istrski stari kmet pa se skoraj ne zmeni, ker ga je ž* dosti videl in imel v shrambi. A zamišljen je, le, ker mu oljke, ueč ne obrodijo tako kot včasih.
Kaj je vendar krivo, da ni v«9 toliko olja?
Najbolj je škodovala huda zim* 1929. leta, predlanska pa je tudi napravila svoje. Leta 1929. so zmrznili celi oljkovi nasadi, toda oljka oživi, požene iz korenin, če niša pomrle. V nekaj letih je že šlo, toda prišla je druga zima, ki pa na srečo ni oigala vseh oljk. Je pa ie drugo dejstvo. Oljke so prej bolj obrodile, ker so bili nasadi še mladi, zemlja pa je bila bolj gnojena kot zdaj. Oljkovi gaji so bili zapuščeni že v prvi svetovni vojni, še bolj pa v drugi. Sedaj pa še premalo sadijo novega drevja.
Vprašali smo kmeta iz Krkavč, zakaj niso posadili več oljk. Kar obstali smo, ko se nam je nasmehnil: «Eh, dragi moji, zato, ker kdor jih sadi, ne utegne pobirati». Za srečo je. vedno manj takih kmetov v Istri, ki mislijo le nase. V zadnjih časih so začeli saditi po nekaterih vaseh mnogo dreves in čisti» ti stare, da bo olja dovolj za vse (m še za izvoz.
Oljka ne uspeva povsod, ker M zelo občutljiva za mraz. Ce prideš te v Istro iz severne strani, jo najprej zagledate pri Dekanih, večji nasadi so pri Manžanu in Babičih ter pri Ankaranu, nekaj jih je ostalo v Semedeli in Kopru. Največji oljkovi gaji pa so p sončnih legah v Krkavčah, kjer je pred, leti pokojni kmet Jakob imel včasih letno več olja kot vina, do 30 hl. Prao tako lepi in veliki nasadi so okrog Padne, Koštabone, Sv. Petra, No* ve vasi, Strunjana, Sv. Lucije i* Portoroža. Vsi ti kraji so v slo» venskem delu Istre. V hrvaškem delu, oziroma p. bujskem okraj* pa uspeva oljka najbolj okrog U-maga in Dajle, manj pa pri Bujah.
Bogata so bila žitna polja to poletje v Istri, sadja je bilo dovolj, trta je dobro obrodila, tudi oljk* je dala svoj delež. Istrska zemljic* je dala svojemu kmetu dovolj kruha, vina in olja, tako da ne bo stradal in da bo ostalo tudi za druge. In vedno več bo, ker so te Istrani prebudili iz prisiljenega sna. Zemlja bo hvaležna vedno vet dala; širne njive zlate pšenice, trte belega in rdečega vina, vedno zeleni oljkovi gaji dobrega olja, ^naše morje pa rib za domače potrebe
i.	»	.iLBn. wasre
KRONIKA
Na Avtocesti se pripravljajo za dela v letošnjem letu. Glavni Štab mladinskih brigad se je preselil zaradi boljSe organizacije dela v Novo Gradiško. Ustanovljene so bile poleg dosedanjih štirih še dve sekciji. Povsod pripravljajo stroje, dovažajo kamenje iz kamnolomov itd.
:: Louis Adamič je prispel v Beograd. Na aerodromu so ga sprejeli Boris Kidrič, dr. AleS Bebler, Vladimir Dedijer, Ivo Andrič in drugi.
:: Maršal Tito je bil boter devetemu otroku kmeta Jerka Radovči-ča iz Kaprije pri Šibeniku.
:: 1*99 prostovolinili delovnih ur bodo dali v januarju delavci tovarne testenin na Reki.
:: Razstavo «Delo Zveze sindikatov Jugoslavije» so otvorili v Ljub-1 jan I.
:: Rudnik Velenje je bil najboljši slovenski rudnik v preseganju plana v mesecu decembru. Presegel ga je za 18.32 odst. Drugi je bil rudnik Zagorje, za njim pa Trbovlje in Hrastnik. V skupini B pa je dosegel lep rezultat rudnik Pečovnik z 37.4 odst.
:: Rdeči križ Slovenije bo po vseh okrajih organiziral tečaje za zdravstvene aktiviste.
:: V predsedstvu vlade FLRJ so imeli konferenco o vprašanjih lokalnega gospodarstva, komunalnih poslov in obrtništva. Na tej konferenci je tov. minister Boris Kidrič med drugim izjavil, da dokazujejo «konkretna dejstva, da tudi lahko na tem sektorju napredujemo, ne da bi pri tem razbili naše sile na široki fronti, ko izpoL njujemo linijo partije in vlade glede temeljnih nalog naše države».
:: Glavna uprava ministrstva za novoosvobojene kraje je v Volov, skem pri Reki.
:: 71 frontovskih brigad z 9.341 udeleženci bo delalo letos v prvi izmeni na področju Srbije. Večje število jih bo delalo na gradbiščih Novega Beograda in Železnika.
:: Frontovcl Dalmacije bodo letos osnovali 1050 brigad, ki bodo pomagale pri gradnji.. Člani fronte so se zavezali, da se bo letos naučilo brati in pisati 15.000 fron-tovcev, organizirali bodo 2640 novih bralnih skupin in 220 izobraževalnih tečajev.
:: 22.738 otrok so cepili v Sloveniji z besežejem. Z njim so otroci pridobili na odpornosti proti jetiki.
:: V Crni gori so v štirih okrajih popolnoma odpravili nepismenost med mladino.
:: Letošnji zagrebški velesejem bo jeseni. Zgradili bodo tudi nekaj novih paviljonov.
:: Glede obrtnikov so nižji organi oblasti naredili nekaj napak, kar pa je bilo popravljeno, je izjavil predsednik vlade LRS tov. Mi ha Marinko v razgovoru z zastopniki slovenskih obrtnikov. Dejal je tudi poleg ostalega, da pripravljajo nove zakonske osnutke, s katerimi bo urejen in ustaljen položaj obrtnikov. Zastopniki so izrazili svojo in svojih tovarišev željo, da aktivno sodelujejo in prispe^ vajo k uresničenju planskih nalog in prispevajo k uresničenju socializma.
:: Dve novi uredbi glede plač je izdala zvezna vlada. Po prvi. se za preseganje norme uvede stop-njevalno plačevanje delavcev, pri čemer mora biti višina stopnje-valnega plačila odvisna od zmanj. šanja stroškov pri preseganju delovne norme. Druga uredba pa določa. da lahko delavci dobe posebne premije za prihranke pri gorivu surovinah itd., kakor tudi dosežejo z boljšo organizacijo za prihranke pri delovni sili, ki so proizvodnega postopka.
:: V Beogradu so pričeti graditi 14 montažnih hiš. Te gradijo iz lesenih montažnih delov. Gradnja poteka hitro, stanovanja so udobna in se prav nič ,ie razil;«ujejo od drugih v hišah iz trdega ma teriala.
IZDELKI TEŽKE INDUSTRIJE
za nove tovarne in izboljšanje prometnih zvez
Letos bodo v Jugoslaviji s povečanim tempom nadaljevali z industrializacijo in elektrifikacijo države. Gradili bodo zopet nove tovarne električne centrale nove prometne zveze, odpirali bodo nove rudnike, razširili ir» rekonstruirali že obstoječe tovarne.
V ta namen bodo potrebovali veliko novih strojev, njihovih delov in nove tehnične naprave.
Veliko od teh Jih bodo izdelali sami, ker so se v letošnjem letu naučili, kako se morejo zanašati na pomoč od zunaj, da so predvsem sigurne samo lastne sile, ki jih v Jugoslaviji tudi ne manjka.
Naj naštejemo samo nekaj teh po-

v-. ■	'
. $/■


>
Stjepan Goječ Je racionalizator. Znižal je potrošnjo pogonskega, goriva pri kamionih za 38%. Poleg tega je izvršil celo vrsto popravkov na voznem parku «Jugosanitarije». S tem je prihranil podjetju 40.000 din letno.
membnih zmag jugoslovanskih inženirjev in tehnikov, ki so prav s stroji, od katerih nekateri že dolgo časa izvršujejo svoje naloge, dokazali, da so sposobni konstruirati po originalnih zamislih najbolj komplicirane strojne naprave in konstrukcije. Prav tako so se izkazali tudi jugoslovanski delavci, ki so dokazali s svojim delom da so sposobni,
uresničiti njihove načrte.
Tako je tovarna avtomobilov v Mariboru dala gradilišču v državi prvo serijo strojev za
avtomatično nabijanje betona, ki iztisnejo zrak iz betonske mešanice in trdnost betona znatno povečajo.
V Listroju so se specializirali za izdelavo turbin. Njihove turbine maksimalno izkoriščajo vodno silo za proizvodnjo električne energije. Do danes šo jih izdelali že celo vrsto različnih tipov in velikosti. Turbin
namreč ni mogoče izdelovati v serijah, ker vsaka elektrarna potrebuje posebno turbino. Pri svojem delu so naleteli včasih tudi na zapreke, ki pa so jih vedno hitro odstranili.
Da morejo odstraniti vse zapreke, se je najbolje izkazalo pri izdelavi lopatic za turbine, ki morajo biti vlite iz posebne zlitine, da obdrže predpisano obremenitev in da i/iajo minimalno raztezljivost. Do tega problema so prišli že takoj v pričetku svojega dela. Rešili so ga z uporabo domačega materiala. Tako izdelane lopatice prenesejo še večjo obremenitev in imajo manjšo raztezljivost. kot je bilo predpisano.
Tovorni avtomobili tipa «Praha», ki so jih izdelale jugoslovanske tovarne že vozijo po cestah v državi. Ker pa so ti avtomobili izdelani za dobre in ravne ceste, so za dosedanje cestne prilike v Jugoslavij skonstruirali nov tip tovornega avtomobila. To je delo inž. Dobrosavljeviča, delovni kolektiv industrije motorjev pa je že pred tremi meseci izdelal prvi prototip novega tovornega avtomobila, ki so ga že preizkusili. V kratkem bodo izdelali končni prototip po katerem bodo začeli izdelovati tovorne automobile nove domače konstrukcije.
Veliko vlogo pri gradnji novih strojev ima tovarna v Brodu. Tam so izdelali že cele
serije lokomotiv za rudnike in gozdne proge.
Kontsrukcija je originalna in lokomotive so se prav dobro obnesle. V isti tovarni so izdelali tudi parne valjarje za ceste. Konstruktorji so skonstruirali valjarje po izkušnjah strojnikov, ki so že dolga leta. delali na uvoženih strojih. Zanimali so se za njih prednosti in napake in na podlagi njihovih poizkusov so naredili prvo domačo konstrukcijo. Za delo so potrebovali šest mesecev.
Prvi valjar so zgradili 1. maja lanskega leta in ga preizkusil». Sedaj jih izdelujejo že v serjah in so že prav ti lansko leto izdelani valjarji znatno pripomogli pri gradnji cest.
V «Prvomajski» so po načrtih inž. Lisija naredili prvo veliko univerzalno stružnico tipa «TES 4.» Zgrajena je po najnovejših tehničnih načelih z avtomatičnim mazanjem ležišč in zaprtim ohišjem.
Tudi tovarna računskih strojev, ki se je v Zagrebu razvila iz majhne mehanične delavnice za popravilo pisalnih strojev, je te dni slavila pomemben praznik, ko je dala na trg prvo serijo računskih strojev, ki lahko opravljajo vse štiri računske operacije. V kratkem bodo izdelali nove računske stroje na električni pogon.
Našteli smo nekaj sadov intenzivnega dela jugoslovanskih konstruktorjev
in delavcev po tovarnah. Prav tako pomembni pa so tudi
uspehi številnih novašorjev in racionalizatoriev,
ki so s svojimi predlogi prihranili veliko število materiala in delovne moči ter v številnih primerih pripomogli li gospodarski osamosvojitvi države.
Tako je inž. Fuger z iznajdbo načina za predelavo domače gline prihranil državi v tovarni posod «Gorica» 850.000 din letno. Avdo Hauzer je z napravo za struženje krivulj na stružnicah prihranil svojemu podjetju rialom, katerega	so prej	uvažali,
omogočila državi najmanj pol milijona prihranka letno.
V	gradbeni industriji si bodo veliko pomagali z novim strojem, ki ga je skonstruiral Julij Pavlovič, ki je naredil nov avtomatski mešalec za malto, ki prihrani letno 200.000 din. S konstrukcijo stroja za ravnanje železa je Anton Kunovič v tovarni «Ju-gobeton» dosegel, da bo produkcija železa osemkrat hitrejša, in s tem prihranil najmanj 142.000 din letno.
V	kemični industriji je zlasti važen uspeh inž. Vitala Ripkina in Maksa Plotnikova, ki sta v tovarni «Foto-kemika» z novim domačim fotomate-rialom, katerega so prej uvažali,
Novatorji so prihranili državi veliko deviz. Tako so jih po podatkih v LR Hrvatski prihranili najmanj za 13 milijonov dinarjev.
Važno vlogo pri tem delu ima jugoslovanska mladina. Prav gotovo je še vedno vsem v spominu uspeh mariborskih mladincev v železniški delavnici, ki so s prostovoljnim delom usposobili motorni vlak, ki je dosegel na odprti progi hitrost 95 km na uro, o čemer smo že pisali.
Računski stroj je sestavljen iz tisočih majhnih delcev. Zato je potrebna tudi pažnja pri sestavljanju.
Danes se oni zavedajo, da če se Hočejo pravilno in hitro usposobiti, da si morajo privzgojiti najvažnejše: natančnost. Tudi njihovi tovariši v avtomobilski tovarni na Teznem so prišli do tega spoznanja. Tudi oni se ne zadovoljijo z vsakim izdelkom. Vedno bolj namreč prihajajo v skrivnosti tehnike, borijo se s stotinkami in tisočinkami. Da bo dosegli natančnost, sklenili, da bodo do pričetka IV. kongresa LMS sestavili in osposobili z nadurnim delom 3 kamione.
Za svoje delo so dobili Jugoslovan1« skl delavci
polno priznanje.
O njih je dejal maršal Tito v svojem poročilu o zmagoviti izpolnitvi lanskega plana:
«Ce smo leta 1941 dosegli velike uspehe, se moramo zahvaliti predvsem našim strokovnjakom, znanstvenim delavcem iu novaiorjem, ki so nam s svojim vestnim in predanim delom omogočili, da danes izdelujemo po naših tovarnah, zavodih in delavnicah številne kritične predmete, ki Jih nismo mogli dobiti iz inozemstvi».
fjVofr wtiii
v borbi za bogato kulturno življenje
V Ljubljani Je bil pred nekaj dnevi V. plenum Ljudske prosvete Slovenije, na katerem so obravnavali ljudsko-prosvetno delo v Slove, niji. Po številnih referatih so izdali resolucijo, v kateri poudarjajo, «da ima vsak naš napor tolikšno vrednost, kolikor z njim pomagamo graditi - ne kakršno koli - temveč socialistično kulturo iu ideologijo v življenju ljudskih množic. Zato Je osnovno merilo vsega našega dela — merilo njegove idejne kvaliteten.
Sklenili so, da bodo v ljudsko prosvetnem delu razvili najširšo mno. ličnost. Nadalje dvigali žedosež eno stopnjo kulturne aktivnosti v delavskem razredu, a tudi na vasi zajeli prav vse delovne ljudi tako kmečki proletariat, male in srednje kmete kakor mladino in ženske množice. Popularizirali bodo uspehe, pomen in naloge petletnega piana v mestu in na 9asi, zlasti pomen in naloge socialistične preobrazbe kmetijstva in usposabljali delovne ljudi za te naloge. Zaostrili bodo tudi razredno borbo na vasi v vsem izobraževalnem in kultumo-umetnlškem delu, skrbeli za široko množično osvajanje znanstvenih pridobitev in za trdno zvezo delavcev in kmetov tudi v kulturi.
Spomladi bodo pričeli s prvimi zemeljskimi deli pri gradoji kanala Doaava-Tisa-Doaava
V glavni direkciji za gradnjo prekopa Donava — Tisa — Donava je končalo 15 inženirjev, 30 tebnikov in risarjev ter 20 drugih sodelavcev — strokovnjakov s svojim delom. Za izdelavo projekta so potrebovali samo leto dni, kljub temu da zahteva tak načrt najmanj 3-4 leta intenzivnega dela. Sam načrt obsega 1000 tipkanih strani 3 tehničnim poročilom, razlago in zaključki ter s 250 risalnimi prilogami, načrti, zemljevidi in grafikoni. Poleg reševanja problema vodnega gospodarstva obsega ta splošni načrt še širok študij celotnega gospodarstva v Vojvodini.
Velik gospodarski pomen kanala
Hidrosistem velikega kanala Do-nava-Tisa-Donava predstavlja po tem načrtu celo mrežo kanalov z
veliko osrednjo potjo. Ta sistem bo služil za dovajanje vode iz Donave in odvajanje odvisne vode na poljih, za plovbo, preskrbo industrije in vasi z zadostnimi množinami vode ter za proizvodnjo električne energije.
Z izgradnjo cele mreže kanalov bo mogoče temeljito odvajati vodo iz Bačke in Banata. Dosedaj so ta važen poljedelski problem reševali nepopolno s črpalnimi postajami, ki so pa odpovedale ob vsakem višjem stanju vode. Tako je bil Banat zeio ogrožen zaradi poplav.
Se večji pomen za celotno jugoslovansko poljedelsko proizvodnjo bo imel kanal z uspešno iešitvijo vprašanja dovajanja vode. Po načrtu bodo po manjših kanalih namakali 500.000 ha zemlje v Vojvodini. Potrebno vodo za namakanje Bačke in Banata bodo dobili prii
njegovem pričetku pri Berdanu, vodili pa jo bodo po kanalskem sistemu v razne dele Bačke in Banata. Tako bodo zemljišča v bližini Vršca alj pančevskega okraja dobivala vodo iz Donave pri Bezdanu, torej iz nasprotidela kanala.
Povečanja pridelka
Kakšen pomen bo imelo to dovajanje vode, naj omenimo samo toliko, da računajo, da bodo mogli na tej najboljši jugoslovanski zemlji povečati pridelek žitaric za približno 30-50%, pridelek industrijskih rastlin od 40-60% in povrtnine od 70-100%.
Poleg tega pa bo varno dovajanje vode omogočilo tudi pridelovanje riža na približno 10.000 ha zemlje. Riževa polja bodo nastala v Vojvodini na dosedaj neproduktivnem slatinskem zemljišču.
Z zgradnjo kanala bo znašala po projektu mreža plovnih poti približno 500 km v Vojvodini. Ta plovna pota bodo dobila svoj polni pomen z zgradnjo kanala Zagreb — Sisak Podsused, potem z zgraditvijo kanala Vukovar — Samac in z regulacijo rek v Bosni, ko bo na ta način vzpostavljena plovna zveza med pokrajinami, katere se v proizvodnji med seboj znatno razlikujejo. Vojvodina izvaža v glavnem žitarice v druge pokrajine države, uvaža pa les, kamen in drugo, tako da bo z novimi plovnimi potmi olajšan cenejši prevoz proizvodov med temi pokrajinami poleg precejšnje razbremenitve železniškega prometa. Cenejši proizvodni stroški, bodo omogočili tudi zmanjj sanje cene provizvodov.
Kanal važen tudi za ribogojstvo
Velik pomen bo imel kanal Donava -Tisa - Dona\ po načrtih tudi na razvoj ribarstva v Vojvodini. Z mrežo kanala bodo ustvarjeni potrebni pogoji za vzpostavitev umetnih ribnikov na površini
(Nadaljevanje im 7. strani).
NA TISOČE TIPOV NOVIH STROJEV so izdelali v Sovjetski zvezi vi. 1948
SOVJETSKA ZVEZA
V	letu li>48 je sovjetska industri, ja presegla vso proizvodnjo prejšnjih let. V obdobju prejšnjih petletk, to je od 1928 do 1940. leta je bil povprečni letni porast v industrijski proizvodnji 17 odst.. V letu 1947 je znašal porast 22 odst., a y prvih devetih fnesecih preteklega leta celo 27 odst.
Državni proračun za devet mesecev lanskega leta za vse panoge težke industrije je znašal 25 odst. več kot za enako obdobje prejšnjega leta, za lahko industrijo in prehrano pa 30 odst. več. Tako zvišane investicije so omogočile, da so industrijske tovarne proizvajale mesečno na desetine novih produktov.
V	lanskem letu so tovarne izdelale na tisoče novih tipov različnih strojev. Velik napredek pa zaznamuje izdelovanje tehničnih aparatov, ki jih uporabljajo v industriji. Prav ti uspehi so pripomogli, da so v Doneškem bazenu v devetih mesecih lanskega leta že dosegli 93 odst. letnega načrta.
Industrija za široko potrošnjo zadošča vedno bolj potrebam ljudstva. Qd lanskega leta je potrošnja tkanin narastla za 18 odst., volnenih izdelkov Za 26 odst., usnjenih Čevljev za 23 odst., gumijastih za 32 odst. itd-
V	prvem semestru leta 1948, je država akumulirala eno milijardo in pol rubljev preko predvidenega državnega dobička. V tretjem trimesečju pa je akumulacija narasla na 4 milijarde rubljev, tako da predvidevajo do konca leta porast 6 milijonov rubljev.
V	narodnem gospodarstvu je bi-
lo v letu 1948 zaposlenih 2.400.000 oseb.
Strokovne šole so dale industriji 795 tisoč mladih strokovnjakov. Večinoma je sedaj zaposlenih v industriji premoga in v kovinskj industriji. Na tisoče in tisoče mladih usposobljenih delavcev pa nadalju-je svojo strokovno in splošno izobrazbo v posebnih tečajih, ki so organizirani po tovarnah.
Najnoveiši tip sovjetske lokomotive za širokotirne proge
ČEŠKOSLOVAŠKA zunanja trgovina
V razdobju od januarja do novembra leta 1948 je bil držav, s katerimi je imela Češkoslovaška najbolj živahne
vrstni red trgovinske
stike naslednji (Y milijonih KC).			
država	izvoz	država	uvoz
1) Sovjetska zveza	5.184,0	1) Sovjetska zveza	5.251,3
2) Jugoslavija	2.355,7	2) Velika Britanija	3.594,3
3) Poljska	2.344,5	3) Jugoslavija	1.988,9
4) Holandija	2.188,7	4) Holandija	1.861,7
5} Švica	1.604,2	5) Švedska	1.783,8
6) Avstrija	1.340,2	6) ZDA	1.783,8
7) Švedska	1.275,9	7) Poljska	1.718,0
8) Velika Britanija	1.265,9	8) Švica	1.683,0
9) Romunija	1.099,8	9) Romunija	1.292,8
10) Italija	1.052,9	10) Madžarska	911,8
11) ZDA	1.033,8	11) Avstrija	784,2
12) Madžarska	1.012,4	12) Italija	767,4
Po razpredelnici vidimo, da je Češkoslovaška imela poleg			stikov s
Sovjetsko zvezo najživahnejše trgovanje prav z Jugoslavijo. Ce se bo trgovina med obema državama dalje razvijala — po sabotiranju trgovinskih pogodb s strani Češkoslovaške — drugače kot do sedaj, bo le v škodo napredku ljudskih republik in zmagi demokracije v svetu.
ČEŠKOSLOVAŠKA
Češkoslovaška elektrotehnična industrija izdeluje Roentgenske aparate, ki jih izvažajo v velikem številu v tujino. V domovini pa je podjetje «Tesla» po osvoboditvi o-premilo vse češkoslovaške bolnice, sanatorije in ambulante s temi aparati. V zadnjem času je podjetje «Tesla» začelo izdelovati Roentgenske aparate z napetostjo 200.000 voltov, ki nadkriljujejo dosedanje nemške izdelke, ki so veljali za prvovrstne.
V Pragi so uredili gostinsko podjetje, v katerem postrežejo gostom Iz raznih slovanskih držav jedila, prirejena po načinu, ki je običajem v njihovi domovini. Ta slovanska restavracija je v središču Prage na trgu Sv. Vaclava.
Po dvelefki - pefietka
Češkoslovaška republika spada med deset najbolj industrializiranih držav sveta, v proizvodnji črnega premoga pa je celo na sedmem mestu, prav tako v kovinski i industriji, steklarstvu ter proizvodnji kaolina.
Z dveletnim načrtom, ki ga Je i republika uspešno dovršila, je svoj že pred vojno industrijski značaj znatno dvignila. Ti uspehi češko-; slovaškega gospodarstva so dokaz vsej domači in tuji reakciji, ki je trdila, da je bilo načrtno gospodarstvo lahko uspešno le v Sovjetski zvezi, ki je imela nizek industrijski standard, ne pa v deželi, v kateri je industrija že močno razvita, da se z načrtnim gospodarstvom dvigne dežela sama in delavstvo v njej,
Te argumente je podčrtavala predvsem reakcija zapadnih kapitalističnih držav, ter je prav v iz_ gradnji socializma v industrijski državi gledala najbolj nevaren vpliv, ki bi se iz češkoslovaške republike širil med delavstvo kapitalističnih dežel.
Češkoslovaška republika je po uspešnem dveletnem načrtu sprejela petletni plan. ki ni važen le za češkoslovaško republiko, temveč za vse demokracije sveta, ker predvideva sodelovanje med vsemi ljudskimi republikami in tako pomaga k izgradoh vseh naprednih drž —
Zveza slovaške mladine je organizirala veliko založbo knjig in časopisov ter obenem prevzela vse ostale mladinske založbe v svoj delokrog.
m
m®
j*
GOSPODARSKI USPEHI
ljudske republike Romunije

/v IIP?
por
i v
*sr
J
. ■ v . ;/	;
•: : ? •	k.:-s	. v
Slovanska slovi po dobri pasmi domače živine
Spomladi bodo začeli s prvimi zemeliskimi doli
(Nadaljevanje s 6 strani)
8-10.000 v glavnem na ne produktivnem zemljišču. Glede na padec rek. Bačka in Banat nimata dovolj ugodnih pogojev za izkoriščanje vodne energije. Ko pa bodo rešeni vsi problemi vodnega gospodarstva z hidrosistemom kanala, bodo ustvarjeni tudi potrebni pogoji za pridobivanje velikih količin te e-nergije, od katere bo imela velike koristi industrija v Vojvodini.
Pot kanala
V glavnem načrtu je točno postavljena glavna pot kanala, ki gre od Bezlana po sredini Bačke do Tise pri Bačkem Gradištu, preseka potem sredino Banata na ustju potoka Karaš pri Banatski Palanki, kjer se ponovno združi z Donavo. Od glavne poti bodo vodili na obe strani kanali za odvajanje in dovajanje vode. Za potrebe dovajanja in odvajanja vode Bačke in Banata, za potrebe industrije in vasi, in za plovbo in hidrocentrale, bo dobival kanal iz Donave približno 200 kubičnih m vode pri njeni normalni vodni višini. To bo po količini za 30 kub. metrov vode več, kot jo ima Tisa pri nizkem stanju vode.
Glede na pogoje namakanja, odvajanja vode in ostalih vej vodnega gospodarstva, spada hidrosh stem kanala Donava - Tisa - Donava med najbolj komplicirane vodno gospodarske sisteme. Za izgradnjo glavnega projekta tega sistema so med ostalim izvršili celo vrsto raznih preiskav pedološkega in geološkega sestava zemlje, premikanja in sestave podtalne vode itd. V ta namen so vzporedno z izvajanjem glavnega načrta izkopali v Bački in Banatu več tisoč j m in sond. Pri tem delu, posebno pa pri izkopu sondnih jam, so pomagali člani Ljudske fronte s prostovoljnim delom.
Z izvredbo glavnega načrta za kanal Donava - Tisa - Donava v tako kratkem, rekordnem času, so jugoslovanski inženirji in tehniki dokazali. da so dorasli za projektiranje najtežjih in najbolj kompliciranih načrtov v hidrotehniki. Ko je glavna direkcija pravilno ocenila njihovo zavestno požrtvovalnost in velik uspeh, ki so ga dosegli, je denarno nagradila vse inženirje, tehnike in risarje, ki so izdelali načrt, Kana-1 bodo pričeli kopati že v letošnjem tretjem letu petletke.
je velike važnosti za | zasejali 830 tisoč ha zemlje z ži-
heto 1948.
razvoj mlade romunske republike. V tej dobi so nacionalizirali 700 velikih podjetij težke industrije, indvstrije premoga, petroleja, lesa ter transportna in zavarovalna društva, ladjedelnice in družbe za plovbo. Vsa ta industrija je bila v rokah angloameričkih trustov ter domače buržoazije. Prav. tako so v Romuniji nacionalizirali tudi Narodno banko.
Ta nacionalizacija velikih podje-tij je temelj izgradnje socializma v tej deželi, obenem pa je razorožila domačo reakcijo, ki je kot solastnica teh podjetij sabotirala proizvodnjo in ovirala 'uzvoj romunskega gospodarstva.
V nacionaliziranih podjetjih so se delavci z vso vnemo lotili dela, da dosežejo uspehe, ki jih je začrtal industrijski načrt. Take. so delavci železne industrije, jekla in tekstilij že presegli predvojno proizvodnjo. Rudarji v nacionaliziranem rudniku grafita pa so celo tri mesece pred rokom izpolnili letni načrt, prav tako tudi tovarne cementa, premogovniki pa so izpolnili načrt 15. decembra.
Državni dohodki so v zadnjem letu narasli, tako da so lahko investirali v letu 1948, predvsem v težko industrijo, okrog 40 milijard lejev. Tako je v Runedoari stopila v pogon največja visoka peč v jugovzhodni Evropi, v Bukarešti pa je začela delati prva tovarna električnih in dinamo strojev. Prav tako so bukareške tovarne Die-sel-motorjev začele s serijsko proizvodnjo.
Kakor- v Jugoslaviji, tako tudi v Romuniji mladina, organizirana v zvezi delavske romunske mladine pomaga s prostovoljnim delom pri izgradnji svoje demokratične domovine. Tako so končali progo Bumbisti-Livezeni, izsušili preko 8000 ha zemlje ter pomagali pri obnovi mesta Golac.
Poljedelstvo je bilo v. Romuniji precej zaostalo in primitivno. Državni proračun za leto 1948 pa je dal 5 milijard lejev za njegovo izboljšanje. Tako so v letu 1948,
taricami, medtem ko jih je bilo leta 1938. zasejanih le 110 tisoč. Za izpopolnjevanje poljedelstva so velike važnosti traktorske postaje.
Ni še vsa industrija dosegla predvojne višine, vendar bo načrtno delo, sodelovanje vseh državljanov v obnovi brez izkoriščevalcev, omogočilo da bo Ljudska republika Romunija izpolnila načrt za leto 1949, ki ga je soglasno odobrila Ljudska skupščina.
Po telali Ustd faiotoii
V	Budimpešti so osnovali znanstveni institut za proučevanje in zboljšanja delovnih načinov.
* * *
Veliko narodno sobranje Bolgarije je sprejelo proračun za leto 1949 v znesku 152.614,000.000 levov.
* * *
V	Albaniji pripravljajo velike proslave ob 110 letnici velikega albanskega narodnega junaka Skenderbega, ki se je dolga desetletja boril v albanskih gorah proti Turkom za svobodo albanskega ljudstva.
POLJSKA
TrMììsba »egoila
mod Poljska in btfidn9o
16. januarja so predstavniki Poljske in Jugoslavije podpisali trgovinski sporazum.
Po tem sporazumu bo Poljska izvažala v Jugoslavijo koks, kovinske plošče in elektrotehnični material, Jugoslavija pa bo dajala Poljski rude in kovine ter les in tobak. V kolikor lahko po dosedaj znanih podatkih sklepamo, je letošnji sporazum v bistvu enak tistemu iz leta 1948. Poljski voditelji so izjavili, da bo njihova država izvajala trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo in nikakor ne misli gospodarsko sabotirati Jugoslavijo, kakor to delajo druge demokratične dežele.
Prav tako je sklenila Poljska trgovinsko pogodbo z Norveško za leto 1949. V primerj z lanskim letom bo precej povečana izmenjava blaga, ki bo dosegla vrednost 142 milijonov norveških kron. Poljska bo izvažala premog, koles, žito, sladkor ter kemične in kovinske izdelke.
Trgovinska pogodba
med ZSSR in Poljsko
15. januarja pa je Poljska podpisala trgovinski sporazum z ZS SR. Izmenjava blaga bo za 35% višja od lanske, ter bo dosegla 715 milijonov rubljev. Poljska bo izvažala v ZSSR premog, železniške, vagone, kovine, baker in tekstilije. Sovjetska zveza pa na Poljsko^ bombaž, železno in manganovo rudo, avtomobile, traktorje, kmetijske stroje, proizvode nafte in kemikalije.

Ena izmed nov m Udre« murai v Sovjetski tvest,
O pestrosti sovjetske zemlje mnogo ljudi še vedno nima pravega pojma. Sovjetska zveza? Aha! pragozdovi, volkovi, medvedi na severu. Silna žitna polja v sredini in na jugu. Bogastvo rud. Nova velika industrija. Pozimi hud mraz. Ljudje v kožuhih to je približno običajna slika v predstavi mnogih ljudi. Toda o-ranže, trta, tobak, bombaž in celo čaj — ter riž to pa običajno ne prištevajo pridelkom Sovjetske zveze. In vendar je tako, kajti ta silovita država se ne razprostira samo od Atlantskega do Tihega oceana mnogo tisoč kilometrov daleč, ampak tudi od severnega Ledenega morja pa y zemljepisne širine, v katerih leže taka mesta, kakor Carigrad, Rim, španska Barcelona, portugalski Porto itd, o katerih vemo, da imajo prijetno toplo podnebje in s katerimi se tesno vežejo imena raznih južnih sadežev. Pri tem pa še nikakor ne mislim na tiste azijske kraje Sovjetske zveze, ki segajo tako globoko na jug, kakor leže Tunis, Alžir in Oran v Severni Afriki! Ne, danes hočem pripovedovati na kratko le o vrtu Sovjetske zveze, o Gruziniji ali Georgiji. Ta krasna, iz davnih časov v zgodovini znana dežela, le južno od mogočnega gorovja Kavkaza na vzhodni obali Črnega morja, ki se mu mora zahvaliti za vse naravne darove.
BURNA ZGODOVINA SONČNE DEŽELE
O Georgiji nam pripoveduje Zgodovina že, ko so se evropski narodj komaj pričeli prebujati. Grška pravljica pošilja svoje junake z Jazonom na čelu vprav v to deželo po zlato runo, zlato ovnovo kožo. Pred malone dva tisoč' tri sto leti jo je za kratek čas osvojil Aleksander Veliki. Nato pa so si jo podajali po krajših in daljših presledkih, v katerih je dežela pod lastnimi vladarji uživala svobodo, najrazličnejši močni sosedje: stari Rimljani, Bizantinci, Perzijci, Turki, krvoločne horde Tatarov, Džin-giskana, Tamerlana in ponovno zopet turških sultanov in Perzijcev. A že v osemnajstem stoletju je Georgija večkrat prosila sosedno Rusijo za zaščito zoper svoje divje sosede, ki so deželo vedno znova izropali in polnili svoje hareme s krasnimi Georgij-kami. L. 1783 pa je kralj Heraklij XI. priznal rusko nadoblast, ko je videl, da ne more sam ničesar opraviti proti perzijski premoči. Perzijci so tedaj odtrgali od Georgije velik dei dežele z glavnim mestom Tifiisom — Tbilisi — Vred. L. 1798 se je zadnji kralj Georgije, Jurij XIIL, odpovedal prestolu v korist ruskega carja in Georgija se je v naslednjih letih tesno spojila z Rusijo, v kateri je dobila mogočnega zaščitnika proti Turčiji in Perziji, a do Oktobrske revolucije slabega gospodarja, ki ni znal niti ceniti niti prav ravnati z nenavadno lepo in bogato deželo.
GEORGIJCI SO KRASNI LJUDJE
Georgijci ali Gruzinci so neko posebno pleme, ki mu še vedno niso mogli najti pravega izvora. Gotovo je, da so Georgijci krasni ljudje in slove daleč okoli. Znano je, da so ravno turški in perzijski sultani in drugi o-nentalski velikaši med plenom, ki so jim ga donašale njihove roparske armade, posebno cenili Georgijke, kakor sem že omenil, ker so slovele kot najlepše Žene na svetu. Premnogo jih je umrlo v suženjstvu, dokler jih ruski meč ni začel varovati. Sicer pa se Georgijci ločijo v mnogo skupin, od katerih glavne so pravi Georgijci, Imretijci, Gurij-ci, Lagistanci, Svanetijci, Min-grelijci, Mosoki, Pšavi in Kevsu-
lllilllllmllillilnlfilliilmlllllillllijlpJIllllilllIllM
■lil
lliiillll
ri. Napolnjujejo vse globoke doline zahodnega in srednjega Kavkaza, yso zahodno in srednjo dolino med Kavkazom in Armenijo, ter zapadno obalo Črnega morja, kjer pa se na južni strani mešajo z Armenci in nekaterimi drugimi plemeni.
«BLAGOSLOVLJENA»
DEŽELA
Najbolj blagoslovljena je dežela ob reki Rion in njenih pritokih ter ob Črnem morju. Tri so stvari, ki dajejo deželi svoj blagoslov: rodovitna prst, mnogo dežja in podnebje, ki je deloma podobno našemu ob Jadranskem morju. Neštete reke in rečice, ki tako iz Kavkaza, so nasule v nižjih predelih dežele toliko rodovitnih naplavin, da nudijo dandanes neizčrpno hrano bujnemu rastlinstvu. Bližina gorovja Kavkaza, ki s svojimi vrhovi kakor Elbrus, Kasbek in Ušba daleč presega največje velikane Alp, ker segajo ti orjaki daleč nad pet tisoč' metrov visoko, zbira vlago, kj je vetrovi priženo s Črnega morja. Zato pade na mnogih krajih Georgije že enkrat tolike dežja kakor pri nas v Sloveniji, t. j. do 3000 mm na leto. To je mnogo in bilo bi preveč, če se tema dvema faktorjena ne bj pridružil še tretji, toplota, ki jo daje poleti sonce, in jo oddaja deželi še pozno jeseni jn pozimi bližnje morje. Res, blagoslovljena zemlja! Pomanjkanje padavin postaja občutnejže šele daleč od morja proti Kaspižkemu morju, ki je sredi med pustinjami, premajhno, da bi moglo z vlago napajati obsežne suhe pokrajine. A človek, ki obvlada moderno tehniko, ne obupa in tudi tam se je začel vedno bolj uspešno boriti proti pomanjkanju padavin tako, da je napeljal na pustinje vodo iz rek, ki pritekajo v visokih, z ledniki pokritih gora.
Georgija v glavnem ne potrebuje umetnega namakanja* razen na skrajnem vzhodu. Rodovitna zemlja, voda in toplo sonce ter pridne roke človeka, ki že oddavnaj obdeluje to zemljo, so Ivelik del Georgije izpremenile v vrt. Kjer pa človek še ni posegel v prirodno gospodarstvo, je pokrajina, posebno v gorah, tako mogočna in lepa, da jo mnogi poznavalci više cenijo kakor1 ono v evropskih Alpah. Pa o tem kdaj pozneje, ko bomo opisali samo gorovje Kavkaz.
Georgijskj gozdovi po gorskih pobočjih so silno bogati. V njih najdeš na izbiro vsa naša drevesa: jesen, bor, smreko, macesen, jelko, lipo, bukev, jagned, topol, brezo, pravi kostanj, razne vrbe, hrast itd. A ta drevesa imajo še syoje posebne, le tem deželam lastne vrste. Mnogo, mnogo je še krajev, kjer sekira še nikdar ni zapela in Veliko je bogastvo raznega lesa v gozdovih, ki segajo ponekod nekaj sto metrov više v gorovje kakor v Alpah. Ne bom še posebej našteval divjih živali, ki se vse bolj svobodno pasejo v divjini kakor prj nas; navedem naj sedaj le, kar je člo-vek ustvaril v njemu dostopnih krajih,
BOGASTVO KULTURNIH RASTLIN
Skrajna žitna meja, kjer morejo na sončnih pobočjih pridelovati ječmen, je v višini okoli 2500 ml Ne dosti pod dva tisoč metrov Visoko se končajo zadnja polja s pšenico in koruzo, ki je glavna hrana gorskih prebivalcev. Cim niže pa greš, trne lepša, južnjaška Postaja pokrajina. Velika pobočja so obrasla s pravim kostanjem.
Vedno pogosteje se začne kazati vinska trta, ki jc y nižjih legah Georgije tako razširjena kakor ob Sredozemskem morju in' daje ravno tako sladek sad in odlično vino. V vlažnem, malone vedno toplem podnebju z obilnim soncem uspevajo sadovnjaki, kjer se koša jo jablane, hruške, slive, breskve in druga drevesa, katera bodo dala boljši, sočnejši jn: slajši dar. Da pa je pokrajina še lepša, se povsod zarprostirajo širni nasadi oranž in mandarin ter citron, ki sijejo iz temnozelenega listja kakor stotisočera zlata sonca! Poleg teh se spomladi prva ponudi češnja s svojim sočnim sadom, da nasiti človeka. Na vrtovih se med mnogovrstnim sočivjem in zelenjavo debele najraznovrstnejše melone. Sončni griči pa so pokazali človeku, da so zmožni roditi še neko drugo, severnim narodom tako dragoceno južno rastlino — čaj! Prenesli so ga iz jugovzhodne Azije in v Georgiji se je čajevec tako odlično obnesel in razširil, da ga sedaj skrbno goje, in dobra rastlina stoterno poplačuje človeku ves trud. In tudi tobak so začeli po vseh pravilih gojiti in uspeva nad vsa pričakovanja odlično. Na nekaterih krajih Georgije ima pokrajina vse lepote subtropskih dežel, posebno kadar sije vroče poletno sonce na rodovitne griče in doline, posebno tedaj, ko jih je pravkar namočil
topli dež. Ko se posvetijo v daljavi še s snegom okinčane visoke gore Kavkaza, sam pa stojiš sredi bujne subtropske narave med vinsko trto, oranžami, čajevci in pod .drevesi, ki se Šibe pod sadjem, ši lepše dežele že res he moreš predstavljati.
ZASLUGA SOVJETSKE OBLASTI
Po oktobrski revoluciji in vae-ditvi razmer tudi na Kavkazu, Se prišla ža Georgijo ali Gruzinijo nova doba. Saj je ta lepa dežela domovina nadarjenega ljudstva, iz katerega izvira tudi veliki vodja sovjetskih narodov, Stalin. Površje mnogih kultur sc je od tedaj večkrat kar podvojilo in njih kakovost pod vodstvom strokovnjakov iz Rusije in iz domače dežele silno izboljšala. Ker se je izkazala georgijska zemlja po^ sobno naklonjena čajevcu, se je s čajevim grmom zasajena zemlja šestdesetkrat, z oranžami in mandarinami ter citronami zasajena zemlja pa petdesetkrat povečala! Nekoliko manj, pa vendarle pre^ cej se je razširila vinska trta in drugi sadeži ter boljši tobak. Georgija pa je za to, da bi zemljo še bolj izrabljali, dobila mno-go visokih šol, v katerih se ;e izobrazilo do sedaj že na tisoče gospodarskih specialistov za naj-
Georzljski vinogradi se odlikuj0 svoh rodovitnosti. Grozdje Je tako dobro in sladko kot	ob Sredozemskem morju
raznovrstnejše panoge kmetijstva, sadjarstva, pa tudi za živinorejo* ki se v pokrajinah, ki so za kmetijstvo manj primerne, silovito razvija. Obseg zemljišč, ki jih prirejajo za nove nasade čajevca,
oranž in drugih južnih sadežev, stalno narašča. Georgija se od 1. 1918 dalje izpreminja v pravi sovjetski vrt in je v zadnjih tridesetih letih napredovala bolj kakor v minulih 2500 letih!
ED ČIRIBIRCI P
Cfàe fttoe u
Bil sem med Čiribirci, pa bom nekaj napisal o njih, da bodo tudi čitatelji «Ljudskega tednika» izvedeli kakšni Ja/ntje so to.
Ko sem bil na dopustu, sem izrabil prosti čas, da sem obiskal stare znance in prijatelje iz študentovskih let, da sem zopet videl kraje, kamor sem romal v počitnicah, da spoznam naše kraje in ljudi.
Pa sem šel tja pod Učko med Činbirce.
Nj bilo treba take opreznosti kakor pred leti, ko te je lahko na vsakem oglu Čakal zelenec ali črnosrajčnik in zahteval «documenti». Sumljivo se jim je zdelo, če so zasačili naše dijake na turah po naši zemlji. Nekaj so
vohali. Ni jim bilo prav. Naši ljudje pa so nas bili veseli, odprtih ust so nas poslušali. Vsaka istrska hiša je bila gostoljuben dom za našega študenta. Zato sem sedaj obiskal naše Istrane pod Učko in bom o njih pisal, ker prej nisem smel.
Z Reke se odpeljem proti čopiču. Avtobus vozi skozi Opatijo, vzpenja se in leze Po kačjih vijugah proti Moščenicam. Previdno pazi vozač, da ne zletimo vsi v morje. Nevarno je. Novo cesto dčlajo in popravljajo staro, da ne bo več toliko klancev in «kiju-
Kaj znajo in za kaj se zanimajo kenilani
jndijska pokrajina? Nel Georgija g čajevi»! a*»*»: Petavcl gredo nabirat čaj
čeu». Kmalu bo stekla lepa, nova cesta od Reke do Pulja.
Prenočim v Čepiču, blizu nekdanjega jezera, drugi dan pa na Brdo med Ciribirce.
Domačinke mi pokažejo pot, naravnost, v jarek, pa so stezi fiori. Tam je Brdo, središče Ciri-birije. Dobro uro moraš pešači-
ril Se	d® Prideš gori.
Ub peščici hiš se znajdem na K'i i?, pot fu. Kam? Na cesti sta ob V/P'UO privezani le dve kozi. Ra-uarved.no me pogledata pa nemočno obirata še ostalo zelenje ob Ograji.
izza ograje je slišati, «ur, doj, tre;, puatr, činč», nato pa skok otroka. Otroci pasejo koze in se zgiajo. Ko me zagledajo, zakliče starejši dečko svoji družbi «Stoj!» ora preneha in deset oči je upr-twi v tujca, ki jim moti igro.
Prašam male čiribirčke, kod je Mtza. na Brdo? «Na levo dole i rito gore!» Zdaj znam, in res krtialu sem na Brdu, ves moker, čeprav je že december.
. Steza te pripelje do cerkvice w velikega zvonika, ki kaže dar leč naok.oli, kje so Čiribirci do-^*0. Lep je razgled od tod. Na desno se dviga na strmem bregu stari Pičan, spodaj Čepič in šir-na Planjava, kjer je bilo jezero, sedaj pa zeleni pšenica, na levo •P® čuva Istro majka Učka in Prva oznani z belo kučmo Istra-”°m prehod zime ali jim napove * Jasno glavo lepo, vedro vreme. Nedelja je in slišati je hrvaško Petje.
Počakam, da izrabim priliko za razgovor Z domačim in njihovim župnikom, ki ga poznam že iz dijaških let. Ze celih IS let je Ut Prane Križmančič iz Bazovice.
Naučil se je čiribirske govorice P kratkem času in se z domačini P°0ovarja kar po njihovo. Domačini ga imajo radi, ker je res Pravi ljudski duhovnik- Kot vsi domačini je sodeloval v narodno osvobodilni borbi, Nemci ' so mu l&PioaU farovi in za las se mu je
Jugoslavija in Italija sta dolgo časa vodili pravdo o pravici do Trsta; kakor vemp, žive v tem mestu Italijani in Slovenci. Ameriški imperialisti so prišli do spoznanja, da ima Tršt ugodno lego in da ti lahko napravili iz njega dobro ameriško bazo. Ameriški listi pišejo p «pradavnih ■ ameriških interesih v vzhodnem delu Sredozemskega morja». Ameriške vojne ladje sp se zaljubile v pristanišča Grčije ih Turčije. Mussolini je imenoval svojčaš Sredozemsko mòrje «mare nostrum» — «nase morje»; Duce je trpel na megalomaniji in njegovi rojaki so ravnali bistroumno, ko so ga obesili z glavo navzdol. Toda Mussolinijeva bolezen je malenkostna bolehnost V primeri z megalomanijo ameriških verižnikov, ki menijo, da je Bližnji vzhod — okolica Wall Street» in da je Sredozemsko morje «our sea». Le kam jih je zaneslo! Američahi imajo v svoji folklori zabavno povest o preko-morskem Munchhaussu, ki so ga imenovali David Crockett. (Ta David Crochett je resnično živel in pred dobrimi stp leti je bil celo član Kongresa). O njem pripovedujejo, da je hkrati ustrelil v jato divjih gosi in v 'srno, da je hkrati ubil kačo klopotačo, padel pri tem v reko in zlezel iz nje s polnimi Žepi rib. Nekako tako so osvajali Američani: hkrati so si prisvojili baze v Afriki, na Groenlandu in na Kitajskem, pa so že imeli v žepu Grčijo in, Turčijo. In po vsem tem si drznejo trditi, da osvaja Sovjetska zveza tuje dežele in da se vmešava v tuje zadeve.
Kakor vsi drugi narodi, želi tu-
CKO
posrečilo uiti ■ustrelitvi. In tudi sedaj je lahko za zgled mnogim drugim duhovnikom v. tem pogledu. Kot dober filolog je do dna spoznal vse podrobnosti čiribir-skega narečja in mu je bil v tej zadevi v veliko pomoč.
Pod starim brestom je skupina domačinov, skoraj samih žensk in otrok. Poslušam njih govorico, beležim, nato pa jih še slikam vse skupaj in nekaj izrazitih tipov še posebej, da mi jih ne bo treba opisovati. Na sliki opazimo lahko, da imajo na sebi nekaj izrazitih potez. Bolj temne polti, so, živahnih oči, ostrih potez, ki večkrat spominjajo na poteze izrazitih ciganskih tipov. Ne mislim jih pa s tem primerjati ciganom, za vse ne.
Zelo pì'ijazni so, zgovorni in gostoljubni, čeprav, živijo skoraj odrezani od sveta.
čiribirci? Kaj šo prav za pravT In odkod so prišli in kdaj? Kako neki govorijo, da jih noben vrag ne razume? In zakaj jim sploh pravijo Čiribirci?
Vse boste zvedeli. Začnimo kar od kraja. Saj nekaj ste že izvedeli. Stari Istrani, ne Čiribirci seveda, pripovedujejo, kako so jim chili tako čudno ime.
Pred leti in leti sta oče in sin
dj ameriški narod mir. Ce ne more ukrotiti doma vzrejenih ljubiteljev vojne, jih ne more zato, ker Bo povprečnemu Američanu zmešala glavo. lažniva poročila vsakodnevne «senzacije», tiste klevete, ki jih izdelujejo onkraj morja na tekočem traku. Povprečnemu Američanu vtepajo v glavo, da ni zavarovan pred Rusi, pred . Jugoslovani in pred Albanci, y resnici pa povprečen Američan ni zavarovan pred svojimi časopisnimi gangsterji. Ko govorimo to ne mislim to na tisto nekaznovanost, ki jo uživajo v ZDA politični provokatorji, kolikor na to, da povprečen Američan ne more odkriti, pod visokimi frazami nizke laži.
Povprečen Američan irpa sred-
vpraševal: «Zakaj izdajajo Rusi eno mesto za dve?» Ko sem se pozanimal, o katerem mestu govori, mi je pojasnil, da sta Budimpešta in Bukarešta eno mesto in da se «oboje samo drugače izgovarja».
V Ameriki šem govoril z nekaterimi vojaškimi osebami, ki so se vrnile iz Evrope. Blatili so Italijo, Francijo in celo'Anglijo:	«Stara
šara, ropotija, tam ni ne naših kinematografov, ne naših dvigal, ne naših lekarn». Pri tem so pripominjali: «Najbolj kulturna dežela v Evropi je pač Nemčija». Kaj jih je omamilo v Stuttgartu ali v Muenchenu? Vžigaina avtomatična lučka in razvaline avtomatičnih bifejev. Kadar govore
BIS JA EHRKNBVKG
njo izobrazbo — besedo «srednja» jemljem v njenem splošnem pomena — ne dobro, ne slabo. Bolje je podkovan V fiziki, kakor v politiki, pozna tenko zgodovino in debel zemljepis svoje dežele, stari svet pa je zanj «terra incognita» — «neznana dežela». Ko sem bil v Ameriki, je obsodil sodnik nekega državljana na denarno globo, ker je razžalil soseda: žaljivec je na-Zval žaljenega «socialist» in sodnik je v obsodbi poudaril, da je beseda «socialist» — žalitev, kajti socialist je «človek, ki si namerava prisvojiti tujo imovino». Mlada ekonomistka iz Teksasa mi je rekla, da je Berlin eno izmed najstarej-sih mest sveta in da je stene njegove univerze poslikal Rafael. Ameriški novinar me je ogorčeno
«kultura», pomeni to: tehnika. Kar se tiče barbarstva nemškega fašizma, se vprašamo, kako, naj bj odbijal ljudi, ki so že zdavnaj pred Hitlerjem izumili doma gheto za črnce in Lynchove sodbe?
Vsak imperializem je kulturi nevaren. Dvakratno nevaren pa je imperializem ljudi, ki imajo svojo tehnično opremljenost za višek človeških pridobitev. — V hiši nekega lastnika bombažnih plantaž sem videl čudovite stvari; krasen radijski aparat, sijajen ventilator, toda gospodar tiste hiše je bil divjak. Odkar je nehal hoditi v šolo, ni prebral nobene knjige, pretreslo ga je, k° sem stisnil črncu roko, mož ni vedel, da je živel kdaj na svetu Lev Tolstoj, ni vedel, kaj je socializem, vedel ni sploh ničesar
razen o dolarjih in nessanih dovtipih, Toda pokroviteljsko mi je rekel da bo «Amerika rešila svet». Bil sem pri nekem modnem advokatu v Knoxvillu. Imel je krasen domač bar za coctaile. Pogovor je nanesel na literaturo; ko sem omenil Hemingwaya, Steinbecka, Gald-wella,. se je začudil: «Teh imen ne poznam». Najbolj vulgarni filmi, ki jih izdelujejo v Hpllywoodu na tekočem traku, to je duševna hrana takega Amerikanca. Zdaj, ko bere časopise, renči: «Rdeče je treba uničiti in napraviti red na svetu.»
Nikoli nisem zanikal pomena tehnike; tudi jàz imam rad komfori in lepe stvari, dobro pa vem, da je sesalec prahu samo življenjska podrobnost Kulture dežele ne moremo izmeriti s številom avto* mobilov. V ta namen se je treba pogovoriti s človekom, ki sedi v avtomobilu, Laže je izdelati model «Buicka», kakor napisati «Vojno in mir». Naša prednost je v tem, da smo napravili pravo kulturo za vse ljudstvo. Sovjetski pisatelj je P ' pravici ponosen na svoje čitatelje, ki globoko preživljajo vse prebrano in razmišljajo o tem, in dobra knjiga vedno zapusti v zavesti našega ljudstva globoke sledove. A v Ameriki. . . Roman pisateljice Betty Macdonalld «Jajce in jaz» je dosegel tam velik uspeh, pojavila sta se shamooòn in coc-tail, «Jajce in jaz». Modne gizda-linke so jele nositi klobuke z žol-tim žametastim jajcem, gizdalini pa kravate z jajci na zeleni podlogi, plesišča so uvedla nov ples «Jajce in jaz», odprli so pet jn šestdeset klubov «Jajce in jaz» in
Nadaljevanje na 12 strani
KiBM
IflŠ
'm&mm
bi ri» ali «čiribirci», ki jim je ostalo še do danes. Ne jezijo se, če jim tako rečeš, sami pa pravijo, da so «Vlahi» ali «Ruma-njezi» «Noi smo Rumanjezi» (mi smo Romuni) ali pa «Noi ganejh rumanješki» (Mi govorimo romunski).
Prof. Ribarič, po rodu iz Vodic, sedaj profesor v Pazinu, ki se ze-
A ■> It I V B U BSTIC
peljala na Reko voz sena, da bi ga tam prodala. Stari je bil pri živinj, sin pa je zaviral. Ko sta bila tam pri Moščenicah, je zapihala strašna burja. Kmalu bi odnesla oba, seno, voz in vprego. Nevarnost velika. Stari zavpije sinu:
«Čire, hire, čire bi re.1» (Drži 'dobro, trdno drži!)
Domačini, ki so priskočili na pomoč, so slišali‘.čudno govorico, niso razumeli, s kom imajo o-pravka in so jim dali ime «čiri-
lo bavi 2 etnografijo Istre, je našel starinski dokument v. Kur bed«, ki nam nekoliko razjasni vso zadevo. Ta dokument prinaša prvo zgodovinsko vest o spopadu Vlahov z domačini pri Sus-njevci leta 1460. Torej že pred 500 leti so se pojavili Čiribirci v Istri. Iz Vlaškega ob romunski meji, kjer so bivali, so zbežali pred navalom Turkov in se zatekli bolj na varno v Istro. Toda tu so prebivali že več stoletij Istrani, Hrvati na vzhodni in juž-
'
■
titilli
■Omu, tetica in muliera» pod brestom
ni strani, Slovenci pa na severu in zapadu. Ker so se že tedaj I-sitrani borili proti vsakemu tujcu, se je vnela bitka tudi Z novimi prišleci. Kmalu pa se je vse pomirilo, ker so Istrani spoznali, da nimajo opravka z osvajalci. Vlaški begunci so se naselili v onih predelih Istre, ki tedaj verjetno niso bili še obljudeni. Tako so nastala čiribirska naselja pod Učko nad Cepiškem jezerom in ena vas v Čičariji, namreč Zeja-ne, edina čiribirska vas s popolnoma hrvaško okolico. Nekateri menijo, da so se tudi ostali Čiči tedaj naselili ali priselili skupno Z Vlahi in da so v sorodu, kar pa ni verjetno. Največ čiribirskih pasic je sedaj pod Učko.
Središče je Brdo, kjer imajo, tudi župno cerkev, čeprav je vas po številu hiš med najmanjšimi; največja vas in ob cesti pa je Sušnjevica. Druge vasi in naselja so Draga, Kostrčani, Dolinščina, Trkovci, Zankovci, Dražine, Ska-biči, Krnelci, Nova vas ali Nosalo in polovica naselja Jesenovih, Pred nekaj leti so govorili čiri-birsko tudi v Grobniku in Građe-
nju pri Krbunah. Sedaj pa je tam zamrla vlaška govorica pod vplivom okolice.
Kakor vidimo niso imena vasi romunska, tudi osebni priimki so hrvaški, le imena Licul in Belu-lovič so vlaškega izvora. Skupno je 210 čiribirskih hiš in družin pod Učko in 30 do 40 v Zejanah. Skupno približno 1200 oseb. Zemlja, kjer bivajo, je bolj pusta, hribovita in revna. Kdor ostane doma, se bavi s kmetijstvom in živinorejo, vinogradov je malo. Mnogi pa gredo po svetu s trebuhom za kruhom, zlasti na morje. Doma govore med seboj le po svoje, s tujci pa po hrvaško ali italijansko. Dokler ne začne hoditi v šolo, govori otrok le čiri-birsko, šele potem začne po hrvaško. V obmejnih naseljih seveda prej, ker pride bolj v stik z drugo deco. Svojih narodnih pesmi nimajo, tako tudi cerkvenih ne. Njih kulturni jezik je hrvaški, čjribirščina pa narečje za medsebojno sporazumevanje. Toda kljub temu so ponosni na-
Nadaljevanje na 12 strani
VZGOJNA.
posvetovalnica za matere
(Nad. iz prejšnje številke)
Mati naj naudi otroke, da bodo tudi v Jsuhinji vzdrževali red, da bodo vedeli, da ima vsaka stvar svoje določeno mesto, da si je treba, preden primejo hrano, umiti roke itd. Razne škatle, ki jih potrebujemo v kuhinji, jih izdelajo otro ci lahko sami in jih tudi primerno okrasijo s slikami in napisi. Tudi je potrebno, da se otroci nau-Éijo pomivali posodo fistiti stole, mizo itd.
Prav je. da pomagajo otroci ,
praviti drva. sekati jih .in sušiti, seveda velja to za starejše 10-14 letne otroke. Tem lahko naložimo tudi nekaj težjih nalog, kakor da napravijo kak senčnik za luč ali pre dalnik za pošto ali da popravijo zvonec in izdelajo preproste police za kniige. Mlajšim pa naložimo lažja dela: ti naj na primer obse-kavajo količke za cvetice, naj zalivajo rože. nabirajo šopke, brišejo prah itd.
Važno je, da vedno in povsod vzbujamo otrokovo iniciativo, da mu pomagamo, da se čim bolj samostojno uveljavlja, kjer koli je mogoče. Potrebno je, da otrokovo delavnost .rganiziramo tako. da se bo čutil koristnega člana družine Otrok bo zelo vesel in samozavesten, ko bo videl, da je po njegovi zaslugi doma lepše in prijetneje. Čutil bo. da je vsem ljudem potreben in to čustvo mu bo o o-gatilo dušo, kajti vedno je bolj prijetno dajati kot sprejemati.
* * *
Ka| napravimo če...
... se začno suknene hlače ali volneno krilo svetiti?
Povremo kavno goščo in ko se shladi, namočimo v njej čisto svetlo krpo, s katero drgnemo po oguljenih mestih. Ce to ne zadostuje potresemo prizadeta mesta s še vlažno kavno goščo, ki jo čez nekaj časa obrišemo s čisto krpo.
... hočemo surovo maslo, Id se je razlezlo, lepo oblikovati?
Potopimo kavno žličko v vrelo vodo in spravimo z njo maslo v zaželeno obliko,
... ne postane pečenka ob pravem časa mehka??
Dodamo omaki noževo konico jedilne sode.
... se na lepem pohištvu pojavijo vodni madeži?
Žlico soli zvežemo v lepo bombaževo krpo, ki jo potopimo v lak ter drgnemo z njo narahlo in enakomerno po prizadetih mestih. Ce je potrebno, postopek večkrat ponovimo.
... se dlake na kožuhu zlepijo?
cvetov, prav tako melisin ali kamilični čaj. Za najučinkovitejše pomirjevalno sredstvo, ki ga lahko uživamo brez nevarnosti, pa velja baldrian v obliki kapljic ali čaja. Skodelica baldrianovegu čaja pred spanjem ali nekaj baldrianovih kapljic na koščku sladkorja privabijo zaželeno spanje in potrebni mir. Ko že govorimo o sladkorju, tedaj lahko še omenimo, da je kozarec sladkorne vode najbolj znano ljudsko zdravilo proti živčnosti in nespečnosti.
Proti resni živčnosti pa vsa omenjena sredstva ne zadostujejo; v tem primeru moramo vzeti kak
Kuhinjski nasveti
Vtremo vanje sneg in obesimo plašč I bromov preparat, ki nam ga pred-
na prepih nom.
ali pa ga posušimo s fe-
* «
!>omačc& pomirjevalna sredstva
Ne le v .splošno nemirnih časih, temveč tudi v normalnih razmerah so pomirjevalna sredstva dobro-došla. Mir rodi sigurnc-.t; dobro spanje poveča veselje do dela in prerodi živčnega človeka v človeka, sposobnega življenja.
Najpreprostejše in na videz najne-dolžnejše sredstvo med neštetimi pomirjevalnimi sredstvi je voda. Toda pozor!»Ce pravilno z njo ne ravnamo, nam lahko bolj škodi kot koristi! Mrzla voda — slavna mrzla prha — ni za nervozne ljudi Tem bolj koristi mlačna prha ali vlažna masaža. Mrzel obkladek na čelo ii mrzla ne premokra obloga na tilnik, preden gremo spat, nas če-sto zelo dobro pomiri.
Tudi z vročo vodo bodimo previdni: vroča nožna kopel potegne po napornem duševnem delu kri iz glave In je zato pred spanjem zelo priporočljiva, le pariti moramo, da se v mrzli sobi ne prehladimo, oziroma da ne postajamo dolgo z bosimi nogami. Vroča celotna ko pel nas ne pomiri, pač Pa nas še vznemiri, zato jo vsem živčnim ljudem odsvetujemo. Priporočamo jim pa, da opravijo svojo nujno kopel podnevi jn to v vodi, ki ne šteje več od 30 st. So pa še nekatera dobra domača pomirjevalna sredstva kakor n. pr. večerni sprehod: kdor težko zaspi, naj gre vsak večer na kratek poluren sprehod. Lahna utrujenost je često neizmerno blagodejna priprava za zdravo osvežujoče spanje-Da mimo zaspimo, nam često pomaga skodelica čaja iz oranžnih
piše zdravnik. Vsak naj si zapomni, da je lahko uspavalno sredstvo manj škodljivo kot noč brez spanja.
MODA
Prav je, da jemo dobro, toda ne predobro, kajti preobilna in pretečna hrana škoduje.
Ce hujšaš
in če nimaš teka ali ne moreš jesti mnogo, jej rajši rečkrat dnevno. Uživaj predvsem mnogo zelenjave, sadja, dalje možgane, jetrca, mleko, sir Ud. Za tek sta priporočljivi naslednji jedi: Kraljevska jabolka Skuhaj narezana jabolka z vodo, s sladkorjem in z limoninim olupkom. Ko se voda pokuha, pusti jih, da se ohladijo, dodaj nato rumenjake (po 2 na 350 gr jabolk) in vse dobro zmešaj, da naraste; postrezi s pecivom. Špinačni narastek
Zamešaj na razgretem maslu ku-
Vzorčasta pletena jopica: 400 gr temne, 100 gr svetle volne in dve igli št. 2 1/2 in dve igli št. 3 1/2.
Dvobarvna jopica: 500 gr rdeče, 100 gr bele volne, dve pletilki št. 3 in 2 pletilki št.. 4.
Cepiča: 75 gr sive, 50 gr bele, 50 gr modre volne ter dve igli št. 2.
NEKAJ O PREHRANI
ZIV1L.A, KI NAS NK HRANIJO
Človek uživa tudi jedi in pijače, ki mu ne nudijo nobene bran line vrednosti, ali pa le malenkostno. Uživa jih radi tega ker mu prijajo, zaradi okusa ali zaradi ugodnega razpoloženja, ki ga napravijo. Taka živila, če jih smemo tako imenovati, so kava, čaj in vse vrste opojnih pijač. Imenujemo jib nasladila.
KAVA IN CAJ
Kava je pijača za naslado, kakor so alkoholne pijače, seveda z dru. gačnim vplivom. Pripravlja se ia zmletih in žganih zrnatih sadov ka-Vinega drevesa. Ob skodelici kave postanejo naše misli nekako lažje in govorica jč bolj živahna. Znano je tudi, da se z močno kavo ubranimo nadležnega spanca, če imamo pred seboj še naporno dolgotrajno duševno delo.
Kava ima raznovrstne kemične snovi, ki dobe ko, je žgana, prav prijeten duh. Glavna snov kave, ki je brez duha jn daje kavi njeno čudodelno moč, je kofein. Zdravnik ga uporablja kadar hoče trenutno oslabljeno srce okrepiti. Prav zaradi tega se črna kava priporoča človeku, čigar srce je radi preobilo zaužitega alkohola ali kakega drugega strupa ali bolezni omamljeno ali oslabljeno
Kofeihova glavna lastnost je, da skrči žile v trebušni votlini in s tem zviša krvni pritisk. Posledice tega skrčenja trebušnih žil pa utegnejo biti tudi nezdrave. Po jedi
potrebuje črevo, ko prenavlja več krvi, zato so žile v črevesju razširjene. Za pravilno prebavo je torej potrebno, da se kri pri jedi nabere v žilah trebušne votline. Tudi možgani in mišice imajo y tem času manj krvi, zato niso sposobni po jedi niti za telesno niti za duševno delo. Ce pa izpijejo skodelico kave, se trebušne žile skrčijo, možgani in mišice dobe več krvi in dozdeva se nam, da laže opravljamo delo. Seveda je pri tem na škodi naša prebava, ki traja dalje, ali pa je nepopolna, ker manjka v trebušni votlini krvi.
Druga lastnost kofeina je, da priganja srca k intenzivnejšemu delu. Ce to stori večkrat, potem srce oškoduje, kajti ni pametno brez potrebe pospeševati delovanje srca.
S tretjo svojo lastnostjo kofein draži živce in če se to stalno in v veliki meri ponavlja, jih tudi ohromi. Tako gre marsikatera nervoznost na račun premočne kave. To seveda govorim o pravi kavi in ne o kavinih nadomestilih. Vedeti je treba, da je kofein strup in da gram tega strupa, če ga zaužijemo hkrati, že lahko vpliva smrtno. Skodelica kave. napravljena iz 16 g žgane kave, pa ima v sebi 0.1 : 0,12 g kofeina.
Kofein je strup za odrasle, še v večji meri za otroke. Otrok do 10. leta sploh ne sme piti kave. Ljudje, (ci bolehajo na srcu, naj popolnoma npuste kavo. zdravim pa je nujno potreben pouk o uživanju kave.
Rravo kavo z uspehom lahko nadomestimo z žitno kavo.
Caj se pripravlja jz čajne rastlina in ima v sebi 1-2-2 st. theina. Thein daje čaju njegove lastnosti in Učinek čaja je milejši od učinka kave. Od pravega čaja je treba ločiti neprave čaje, ki jih pripravljajo iz različnih domačih rastlin (lipe, bezeg, kamelia) in jih rabijo v domačem zdravstvu, ker vplivajo osvežujoče.
KAKAO
štejemo sicer med nasladila, vendar ima tudi hranilne sestavine. V skodelici kakaa, pripravljenega iz 15 g kakaa sta 2 g beljakovin, 4 g tolšče, 4 g ogljikovih hidratov in 0,1 g theobromina. Kakao lahko nadomešča kavo ali čaj, primeren je za otroke, če je kuhan na mleku.
ALKOHOLNE PIJACE (vino, pivo, žganje) spadajo tudi med nasladila, ker ji: . je podlaga alkohol. V navadnem vinu je 7-12% alkohola, v pivu 3 - 5%, v žganju tudi nad 50%. Škodljiv učinek alkohola na človeško telo in družbo je splošno znan. Ce ga pogosto uživamo zastruplja telesne celice in jim jemlje odpornost proti boleznim.
Alkohol nima one važne lastno-sti, ki jo imajo vse prave hranilne sestavine, namreč tvaritvene zmožnosti, s katero bi lahko služil pri tvorbi telesnih celic.
Toplotna energija, ki nastaja pri izgorevanju alkohola, ne koristi te-
lesu, ker se pri tem oddaja povečana količina toplote. Alkohol namreč razširja kožne krvne žile in povečuje takoj ko ga použijemo krvni pritisk in pospešuje dihanje, kar povzroča večjo oddajo toplote in padec telesne toplote. Občutek, da alkohol človeka ogreje, je torej sleparski. Le toliko, kolikor po alkoholu- nastala gorilna toplota ne gre v izgubo zaradi povečane oddaje toplote, lahko alkohol pospešuje porabo neizgorele tolšče za tvorbo telesnic celic. Alkohol ne more stediti ali nadomestiti beljakovin, pač pa jih celo razkraja. Ce alkohol dnevno uživamo se zmanjšajo telesne beljakovine in kasneje moči. Ta pojav izostane pri onih ljudeh, ki uživajo mnogo beljakovinske hrane in je njihovo telo vajeno alkohola. Dalje je dokazano, da že majhne koliine alkohola zmanjšujejo zmožnost za delo in da se poleg tega še poveča telesni napor. Alkohol torej ne daje moči, tudi povečanje moči je le navidezno in lažnivo, kajti alkohol le zamori občutek utrujenosti. Iz tega lažnivega učinka alkohola izvira slavospev, da alkohol krepi človeka jn mu daje moči. Je pa to popolnoma zgrešeno.
Zmerna množina alkohola drs' živčevje,.tudi srčne živce ter povzroča pospešeno delovanje srca, torej tudi večji krvni pritisk. Zlasti se javlja dražljiv vpliv na možganih, ker zaziblje človeka v toliko zaželeno evforično stanje. Uživanje alkohola povzroča zdravstveno, ekonomsko jn socialno škodo človeka posameznika ter človeške družbe.
hano in sesekljano špinačo (4 žlice na osebo), nato jo deni v skledo, vmešaj en rumenjak, žličko parmezana In malo narezane gnjati; dodaj končno še sneg enega beljaka ter peci v modlu za narastke 15 minut.
Ce si bolan na jetrib če imaš zelenkasto polt ali rjave madeže na obrazu in imaš prebavne motnje, jej često artičoke, solato, jogurt, sadje ter ovsene kosmiče. Izogibaj se alkoholnih pijač. Zapomni si naslednja recepta:
Zdravilna mineštra Zreži dve čebuli in jih zarumeni na maslu z nekaj ovsenimi kosmiči. Med mešanjem zalij z zelenjadno juho In ko se zgosti, osoli in pusti, da se kuha vsaj pol ure. Preden neseš na mizo, vrži v jed košček surovega masla.
Solata v omaki
Vzemi štiri solate, jih lepo očisti, vrzi jih v vrelo vodo, pusti, da se kuhajo dvajset minut ter jih odcedi na prtičku. Nato zarumeni na surovem maslu žlico moke, zalij s kozarcem vode ali juhe, dodaj žlico mesne omake in nekoliko peteršilja. Ko se omaka dobro skuha, jo zlij na solato, deni vse skupaj za nekaj minut v peč ter odnesi na mizo.
4-- * *
Nekaj o nogavicah
Ni lahko najti nogavice, ki se popolnoma prilegajo nogi, je pa tudi težko najti žensko, ki si zna prav izbratj nogavice.
Večina žensk z vrača vso krivdo za nesreče na nogavicah na slabo kakovost nogavic, malokatera pa prizna, da se ji je nogavica strgala, ker sl ni izbrala nogavic po meri.
1.	Nekatere ženske nosijo noga. vice s prekratkimi stopali; premajhne nogavice zvijejo šiv pri peti, dg zleze nogavica preveč v čevelj. Ce moramo slučajno izbirati med dvema številkama nogavic, odločimo se za večjo, kajti pri pranju se nogavice nekoliko skrčijo.
Glede na dolžino je tista nogavica idealna, kj jo lahko potegner mo, ko noga počiva, dva centimetra preko palca. To odvisno dolžino porabi noga pri hoji.
2.	Kako dolge nogavice potrebu-iemo, prav lahko ugotovimo. Zenske majhne postave si morajo izbrati nogavice, katerih rob je 15 cm nad kolenom, ženske srednje postave naj nosijo nogavice, katerih rob je 17-18 cm nad kolenom, za dolge noge Pa so primerne nogavice z robom 20 cm nad kolenom.
3.	Zgornji rob normalne nogavice meri 35 cm in se lahko razširi do 52. cm. Ce potrebujemo širšo, nogavico 3e bolje, da vzamemo nogavice z diagonalnim robom.
4.	Cesto slišimo pritožbe nad nogavicami. ki so preširoke v gležnjih. Možno je, da je nogavica predolga, mogoče je pa tudi, da je nogavica slabo izdelana in v tem primeru ne kupujmo manjših.
5.	Kako dosežemo, da se nam nogavica ne obrača? Ko si jo obujemo, jo dobro naravnajmo in jo nato pripnimo na podveze, ki morajo pasti navpino navzdol. Ce potegnemo zadnjo podvezo naprej, se nam šiv obrne navznoter.
Drobni nasveti
Sai in svileno ruto, peremo z bencinom, kateremu pridenemo soli ter zmešamo, da se popolnoma raztopi. Na pol litra bencina 2 žlici soli. Polo. ži in pritrdi šal ali ruto na mizo, na večkrat zganjeno rjuho. Potfcm pomakaj belo volneno krpo v to tekočino ter drgni z njo po šalu ali ruti, in sicer v isti smeri kakor tečejo niti. Ce je šal zelo umazan, ga namakaj četrt ure v omenjeni tekočini, potem ga izbriši na obeh straneh s flanelo in ga zlikaj preko robca. Likati ga ne smeš, dokler se docela ne posuši. Isto velja za svilene rute.
Zamazane steklenice čistimo tako, da najpamo vanje nekaj kisa in soli, čez nekaj časa pa izperemo s hladno
vodo.
o usinosi! aiiffi
ZIMSKO ORANJE
Ušivost živine je namreč vedno posledica zanemarjenih 'n nečistih hlevov er pomanjkanje vetje živa. ti. Tega naj bi se vedno vsak živinorejec zavedal.
Uši živijo kot zajedavci pri vseh vrstah živali. Naše domače živali so jih verjetno prinesle s seboj, ko jih je človek udomačil. Glede na sestav ust in na način prehrane delimo te škodljivce zajedavce v dve vrsti. Ena vrsta uši se namreč hrani z luskami kože in nežnimi dlakami, druga vrsta so pravi krvosesi, ki pijejo kri svojih gospodarjev. Pri naših domačih živalih najdemo obe vrsti. S prostim očesom seveda živinorejec ne more določi, ti. v katero vrsto spadajo uši, ki so se zaredile v njegovem hlevu. Razlike med posameznimi vrstami uši so namreč tako majhne, da jih lahko ugotovi pod povečevalnim steklom samo izvežbano oko strokovnjaka. Uši, ki jih najdemo pn posameznih vrstah domačih živali. sp razlikujejo, tudi po velikosti. Naivešia od vseh je prašičja uš, ki je 4.5 mm dolca
Uši se množijo na način, ki je lasten vsem žuželkam. Samica znese hruškam podobna jajčka (gnide) ki jih pričvrsti na dlako. Iz gnide se razvije plod, ki postane v treh levitvah spolno zrel. Ta razvoj traja pri ušeh domačih živali približno dva tedna. Zanimivo je, da toplota izpod 16 stopinj Celziju ustavi razvoj gnid.
Vse uši — naj spadajo v vrsto onih. ki se nrantjo z luskami kože, ali pa v vrsto krvopivk — ogrožajo zdravie domačih živali. Prve povz. ročaja, ko se premikajo in lazijo po koži in med dlako, srbečico in živali vznemirjajo. Zaradi srbečice se praskajo in drgnejo ob vsakovrstne predmete v hlevih. Ze samo vznemirjanje in srbečica slabi napadene živali. Praskanje napadenih mest in drgnjenje ob nečiste predmete v hlevih kaj lahke povzroči razna manj ali bolj nevarna vnetja kože. Se boli nevarne so uši, ki pijejo kri. Tudi te povzročajo napadenim živalim srbečico ter jih še bolj vznemirjajo kakor prve. Te uši pa tudi lahko prenašajo kužne bolezni od bolnih na zdrave živali.
Znaki ušivosti živali so pri vseh vrstah precej enaki. Ušive živali slabo napredujejo, na raznih delih kože jim izpada dlaka, kakor n. pr. na križu, na začetku repa, po nogah, pri konjih pod grivo, na glavi in sploh na vseh delih telesa. Zaradi drgnjenja opazimo na goli koži do krvi odrgnjena mesta, ki se pokrijejo s krastami. Pri svinjah, pri katerih najdemo uši po vsem telesu, zapazimo pogosto štirioglate rdeče pege kot posledice pikov. Mladi, jako ušivi prašički pogosto poginejo zaradi malokrvnosti.
Ušivost je lahko ugotoviti. Srbe. čica, gola in obdrgnjena mesta, kraste na teh mestih nas silijo, da temeljito pregledamo živali. Ze s prostim očesom bomo kai hitro našli uši in gnide med dlako
Odpravljanje usi ni niti lahko niti enostavno delo. Predvsem ni vsa. ko sredstvo zoper uši pri vsaki vrsti živali. Pogosto se zgodi, da povzroči kako sređstro zastrupljanje. Zato mora biti živinorejec previden ter naj ^ “Porablja sredstev, ki mu M Wor koli svetuje. Vedno bo najbolje, da vpi-aša za svet iivinozdrav • bo predpisal primemo sredstvo m dal tudi navodilo o uporabi.
PogrešU bi pa tudi vsak t™w0' rejec, ki bi mislil, da je mogoče mo s sredstvi zoper uši uničiti ta mrčes. Ta sredstva uničijo usi na živalih, ne uničijo pa mrčesa na predmetih okoli ušivih živali. Prav tako ne uniči gnid, ki so zelo odporne proti različnim razkuzeval-nim sredstvom enkratno zdravljenje. Zato moramo zdravljenje večkrat ponoviti, istočasno pa tudi vedno razkužiti ves hlev in vse predmete, ki so na kateri koli način v dotiku Z ušivimi živalmi. Samo tako izvedeno odpravljanje uši nas bo privedlo do cilja.
V naslednjem nekaj splošnih na-
vodil za zdravljenje posameznih vrst živali kakor tudi sredstev, ki jih živinorejci lahko uporabljajo.
Konje, ovce in govedo v toplih dneh ostrižemo ter ostriženo dlako požgemo. Na ta način uničimo gnide, ki so jih samice pričvrstile na dlake. Razkužilna sredstva, ki jih potem uporabljamo v borbi proti ušem, temeljiteje učinkujejo.
Od mnogih razkuževalnih sredstev predvsem učinkuje kreolin. Kreolin v vodi (3 velike žlice v 1 litru vode) lahko rabimo pri vseh vrstah živali razen pri mačkah, ki so zelo občutljive in pri katerih pnde lahko do zastrupljena. S kreolinom si živinorejec tudi sam-lahko pripravi mast proti ušem (3 grame kreolina na 100 gr masti ali olja). Konje zdravimo z raznimi žitosrebrnimi preparati in mastmi, za katere pa moramo dobiti recept in navodilo od živinozdravnika. Od acnuičih zdravil bi bilo omeniti: tobak, petrolej in bencin. Tobačno sredstvo proti ušem si pripravimo tako, da prekuhamo 50 gr tobačnih fistou v 1 litru vode. S precejeno vodo ope emo in narahlo okrtači->7)0 ušive živali. Paziti moramo, da se živali ne bodo lizale, ker pride na ta način lahko do težkih nesreč Petrolej uporabljamo zmešan ž oljem v razmerju: 1 del petroleja na dva dela olja. S to zmesjo namažemo ušiva mesta živali. Bencinsko sredstvo proti ušem pripravimo tako, da zmešamo 1 del bencina z dvema deloma vode. S tem sred-
stvom operemo in narahlo okrtači-mo ušive živali.
Opomniti moramo, da se mleko molznih krav navzame duha po kreolinu, petroleju in bencinu, zato moramo biti previdni pri odpravljanju uši pri molznih kravah. Pri uporabi petroleja in bencina moramo še paziti zaradi njihove vnetljivosti. Po vsakem zdravljenju umijemo živali po nekaj urah.
Ušivost preprečimo s čistočo v hlevih in skrbno nego domačih živali. Sončni hlevi, ki jih večkrat prebelimo, pogosta razkužba lesenih predmetov (jasli, lesenih pregrad
in podobno) z vročim lugom, pogo. sto odstranjevanje gnoja, vse to preprečuje množitev vsakovrstnega mrčesa. Nega kože z dnevnim čiščenjem in univanjem živali s 3% kreolinovo vodo preprečuje, da se ne zaplodijo na živalih uši. Krtače in drugi pribor za čiščenje živali Je potrebno razkužiti.
Novo kupljene živali je potrebno temeljito pregledati in razkužiti, preden jih postavimo med druge živali. S tem si prihranimo mnogo jeze in skrbi, kakor tudi dela in stroškov, ki bi nastali, če bi v čist hlev pripeljali ušivo žival.
TOPLE GREDICE
Nase ozemlje, posebno pa obalni j liko pozornost moramo posvetiti
legi gredic. Gredice morajo biti
pas, je zelo ugodno za intenzivno gojitev povrtnin. Naše povrtnine so znane in upoštevane na domačih in tujih tržiščih; zato jim moramo posvetiti posebno nego. Plasiranje vrtnin na tržiščih in njihova cena pa sta odvisna od časa, ko prispejo na tržišča. Večkrat le nekaj dni odloča, če se bodo povrtnine pro-
Odprta zimska greda
dale po višjih ali nižjih cenah, zato je zelo važno, da gojimo zgodnje vrste. Da povrtnino zgodaj pridelamo, moramo upoštevati več čini-teljev, kakor več ali manj zgodnjo vrsto semena, obdelavo in gnojenje rastlin, lego in položaj zemljišča, najbolj važno pri tem pa je, da si pravočasno preskrbimo dovoljno količino sadik. Te sadike pa pridobimo s tem, da jih sadimo in vzgojimo v toplih gredicah.
Imeti moramo torej zadostno število toplih gredic in v njih gojiti rastline po najbolj napredni tehniki. Ko povrtnin še ne moremo sejati na odprtem, jih lahko sejemo v tople grede: cvetačo od oktobra do marca, paradižnik v drugi polovici januarja do 15. februarja.
Kako moramo pravilno zgraditi tople gredice? Za to poznamo več načinov in tudi material, katerega uporabljamo, je različen. Najbolj enostavne gredice so iz lesa. V naprednem in intenzivnem vrtnarstvu, kakor je pri nas, pa moramo uporabljati opeko in cement. Ve-
Zaprta zimska greda
obvarovane pred mrzlimi vetrovi pri nas torej pred burjo. Ce jih ne moremo zgraditi že po naravi v zavetnih legah, jih lahko obvarjemo pred škodljivim vplivom burje z zaščitnimi zidovi ali nasadi. Višji zid ali okvir gredice mora biti na severni strani tako grajen, da je krov nagnjen proti jugu.’ Na ta način padajo sončni žarki poševno v notrajost grede in rastline bolj izkoriščajo sončno gorkoto.
Dolžina in širina gredic je poljubna. Naravno je, da so dvojne gredice bolj široke. Pri enostranski gredici, pa je bolje, da zaradi lažjega obdelovanja <setev, pletev in presajanje rastlin - pikiranje) širina ne presega 1,5 m. Pokrovni okvirji (okna) tudi ne smejo biti preširoki. Navadna mera je 1x1,5 ra. Velikost stekla je tudi različna (20 - 30x30k40 cm). Gredice ne smejo biti manj kot 50 cm. globoke.
Kako pripravimo tople grede za setev? Na dno grede, ki mora biti ravna, potrosimo tenko plast slame ali koruznice. e notranjih strani gredic ne obložimo z deskami, jih
Seme kali pod toplim soncem
moramo obložiti vsaj s slamo ali koruznico. Tega opravila ne smemo zanemarjati, ker se. na ta način gubi iz gredic manj gorkote. Na to pokla-damo 50 cm. debelo plast konjskega gnoja, katerega dobro potlačimo (pogazimo). Vrh gnoja pa pride plast zdrave vrtne zemlje (črnice-humusa), pomešane z dobrim kom-postom. Debelina te plasti je odvisna od vrste semen, katere nameravamo sejati (23-30 cm). Zelo grešijo tisti vrtnarji, ki takoj zasejejo v pripravljeno gredico, vrtnine Pred setvijo se mora gredica dobro ogreti. Počakati moramo to-! rej, dokler se gnoj toliko ne raz-
kroji, da se gredica dovolj ogreje. Se na eno stvar moramo paziti pred setvijo. Hlevski gnoj proizvaja P'-i razkrajanju pline, ki lahko zelo škodljivo vplivajo na kalivost in na razvoj rastline same. Zato moramo pred setvijo gredico na rahlo prekopati, da se zemlja prezrači in da se plini zgubijo.
Takoj po setvi moramo gredice zapreti. Ponoči, posebno če je temperatura nizka, moramo preko oken položiti še slamnata pogrinjala (odeje). V toplih sončnih dneh moramo gredice več' ali manj prezračiti. Zračimo jih tako, da nekoliko privzdignemo okna. Paziti moramo, da je v notranjosti enakomerna toplota. Ce sc gornja plast zemlje posuši, moramo gredice zaliti s postano ne premrzlo vodo. Neprestano moramo uničevali plevel, ki ovira razvoj rastlin. Kakor hitro rastline dorasejo, jih moramo presaditi v nove gredice (pikiranje). Cas presajanja je različen Odvisen je °d časa setve ir presajanja na stalno mesto. Paradižnik n. pr. pikiramo v prvi polovici marca, cvetačo aprila, kumarice aprila, zeleno konec marca do polovica aprila.
Tudi čas presajanja na prosto je različen. Presajamo pa vedno zdrave in utrjene sadike. Pred presajanjem na prosto moramo sadike že v gredici počasi priučiti na zunanje pogoje življenja, ki se razlikujejo od pogojev v notranjosti gredic. V ta namen moramo gredice vse več odpirati, tako da se , sadike utrdiio in usposobijo na novo življenje.
1-	Dr. Juriševič.
OBVESTILA.
«Kmete, vrtnarje in sadjarje S. T. O. ja obveščamo, da je prejela te dni Kmetijska nabavna in jrro-dajna zadruga s sedežem v Trstu, ul, U. Foscolo, 1, razna semena prvovstne kakovosti naravnots iz Nizozemske. Zadruga se je založila za tekočo sezono tudi z vsakovrstnimi umetnimi gnojili in škropili proti zajedalcem sadnega drevja. Ti predmeti in vsakovrstne druge potrebščine v kmetijstvu so na prodaj po ugodnih in znižanih cenali — za člane in tudi nečlane zadruge — v prodajalnicj v Trstu, ul. S. Mercadante, 4 (poleg kftjigame Stoka), ter v Miljah, ul. Mazzini, I».
* * «
Vprašanim
in odgovori
M. G. iz Veku.	iu-pnu imam
kokoši, ki imajo nekam čudno krastave in luskinaste noge. Kokoli ne nesejo nič in se nekam klavr. no držijo. Kako jih Ozdravim'/
Odgovor:	Proti tej bolezni je
najboljše mazanje nog z milnico in kreolinom. V ta namen se dobi v drogeriji posebno milo tako zvano kreolinovo milo, Ce imate t ko milo, ni potrebno drugejj kakor raztopiti malo tega mila v topi. vadi in s to milnico namazati k-.košem noge. To mazanje nor st e ponavljati toliko časa, dokler kokoši ne ozdravijo. Ko so vse kokon o-zdravile, razkužite kokošnjak z 2 do 3 odstotno raztopino kreolina v vodi.
F. B. iz Prebenka:	le. .
letošnjega vina, ki diši po plesni. Kako naj ga popravim in kje dobim potrebne snovi?
Odgovor: Najboljša snov za popravljanja vina, ki diši po plesni, je «Eponit». Ta se uporablja takole: Najprej pretočite «ino, če je še na drožeh. Potem vzemite ta prah v količini od 40 do 80 gr. na vsak hi trina, ki ga mislite popravljati, in stresite ga v en brentač vina. To dobro zmešajte in zlite v sod ter dobra premešajte vino v nj’ m. To mešanje ponovite tudi naslednji dan. Nato pustite vino pri miru, da se udisti, in po pneteku dveh do treh tednov ga pretočite v zažveplan sod.
* « «
Vinske trome
kol gnopio
Vinske tropine, pa oodisi žgane ali ne, se skisajo, in sicer tem bolj, čim dlje leže na prostem zraku. Kislina ni nikdar dobra za zemljo in kisle tropine bi zelo polagoma gnile v zemlji, ker bi kislina zelo kvarno vplivala na bakterije, ki imajo nalogo oprostiti dušik in pripraviti ga v sprejemljivo obliko za koreninice rastlin. Zato greše oni kmetovalci, ki podkopljejo, oziroma rabijo tropine kar take za gnojilo. Tropine je potrebno pripraviti
To dosežemo naj hitreje, če Uupme pomešamo z gnojem. Najbolje je, če jih razdelimo med gnoj v enakomernih plasteh, potem pa vse skupaj zalivamo z gnojnico. Zelo koristen je tudi domač pepel, s katerim potrosimo tropine. Tropinam lahko z uspehom dodamo tudi nekoliko umetnih gnojil, in sicer na 1 stot tropin 4 kg 1 % tomaževe žlindre in 2 kg 40% kalijeve soli. Tako pripravljene tropine so izborno gnojilo za rte v vinogradih in za sadno drevje, kjer jih podkoljemo pod krono dreves.
—.... ■1 --------
Pri «Ljudskem tedniku« sodelujejo naši najboljši kme- J tijski strokovnjaki.
Čitajte njihova navodila la širite
MARIE . MAÌERoVÀ
1


m
Lenka je komaj spoznala sestro Ano. Osuplo je gledala, kako se je izpremcnila. To je vendar neka popolnoma druga oseba, ta gospa Jaruševa! Nekoč je bil samo en tovorni konj, z blatom poškropljen, vprežen z mrežo* težkih vajeti in s komatom na oguljenem vratu. Konjiček je bil zdaj očiščen, počohan, ni imel več znamenj težkega dela, griva je bila počesana, kopita svetlo naloščena, bil je to docela drugačen, prerojen konj. Trikrat bi oblekel vas, preden bi se ustavil.
»To je Lenka«, je rekel Jaruš malomarno in se ukvarjal z vozom.
Ana je postavila otroka na tla, kjer se je radovedno ozrl, mu obrisala nosek in ga pripeljala k Lenki.
»Daj teti poljubček!« mu je ukazala in sama nastavila sestri lice.
Bil je isti ton, s katerim je nekoč sprejela Lenko, ko ji je ta pokazala odlično spričevalo, zaničljiv ton samozadovoljnega deželana. Iz ostrine tega tona je Lenka sklepala, da ji je postala Ana še bolj tuja.
Vse to je eLnko tlačilo. Najrajši bi se bila obrnila in odšla v Prago med tuje ljudi osmero narodnosti, ki so trpeli, a se je v njihovem trpljenju skrival in se pripravljal na skok bodoči veliki za-S-j.. k odporu.
Sla je v vrtno samoto, da bi bila daleč od sorodnikov. Tudi jo je mučil strah, da bo spet videla mrtvega, negibnega očeta, da ga mora še enkrat pogledati, prisiljena po drugih, ki jo bodo zvlekli k njemu, ker je to dolžnost otroka, a morda celo zaradi tega, ker jo v to požene njena lastna notranjost. Zakaj notranjost se je hotela prepričati, če je njen sovražnik zares mrtev in leži brez moči. In da ne bo imel nekoli več vpliva na njeno voljo, usodo in življenje.
»Očel« si je bridko ponavljala Lenka v mislih
Oče! Tisti, ki bi ji moral biti najbližji in najljubši! On pa ni niti v poslednjem trenutku pozabil svojega sovraštva, zapodil jo je, ko jo je prevzelo sočutje, ko ga je hotela razumeti tudi v njegovem sovraštvu in mu odpustila.
»Nikogar!« je kriknil nanjo.
In je umrl. Bil je tako zloben, da je utegnil če treba hliniti smrt, da bi e nato pasel na njenem strahu, da bi jo mogel zbosti tam, kjer bi najmanj
pričakovala. Mora ga zares še enkrat videti: iztegnjenega, onemoglega. Mora se prepričati o svoji varnosti.
Ko je šla kašče, je zagledala Kaftanko, ki je izkoristila zmedo, da je pobrala vedrico in jo vrgla preko zida. Potem jo je nameravala pobrati in odnesti domov. Ko je posoda padla na ono stran, je stala še nekaj časa sključena, potem pa se je delala, kakor da nekaj pobira po tleh, in, prepričana, da je ni nihče videl, je odšla s ponižnim izrazom skozi vrata, da bi raznesla novico in dala zvoniti z mrtvaškim zvonom.
Lenka se je nasmehnila, ko je videla, kako si je revica prizadevala skriti tatvino z zvijačnimi kretnjami Istočasno pa se je čutila krivo zavoljo vseh podobnih Kaftank, ki so garale do onemoglosti vse življenje in niso imele nikoli vsega, česar so potrebovale. Svoje delo so prodajale za nekaj krompirja. Nikoli niso prejele tistega, kar so v resnici zaslužile. Mlinar, kmet ali graščak, vsi so si delili s takimi Kaftankami njihov zaslužek in jim dajali samo miloščino, od katere so bedno životarile. Na tisoče in stotisoče je bilo takih na svetu zato, da bi se dobro godilo velikim premoženjem, ki so nastajala, se vzdrževala in rasla samo tako in ne drugače.
Lenka ima pred očmi očetov primer, ki ga je šele zdaj videla v njegovi pravi podobi Niti mlinar, njen oče, ni mogel pridobiti premoženja samo od svojega dela, marveč se je moral okoristiti z delom drugih. Dvakrat se mu je posrečilo zbrati potrebni kapital a ga je uničil z grto strastjo. Brez žrtvovanja lastnih otrok ne bi ga zbral niti enkrat. Od dela samo siojih dveh rok ne bi bil mogel ni-, česar prihraniti.
O, Lenka si je znala zdaj vse jasno razložiti. Prodirala je v družbeni sestav in imenovala stvari z njihovim pravim imenom. Dejala si je:
»Najprej si je oče pomagal z materino doto, potem se je držal nad vodo z drobnim odiranjem najetih ljudi, s Kaftankami, njihovimi otroki in vnuki, ki so mu obdelali polje, in si pomagal z mlinarsko obrtjo: deloma s proizvodnjo, ki mu je nesla dobičv k, ker je imel najeta proizvajalna sredstva, ostalo s kupčijo. Kupčija? No, da, kupčija io sleparstvo, ki jo dovoljuje zakon in javno mnenje. To je pravil sam gospod oče, kadar je šlo za druge.
Sam je kupčeval le v malem, zato je delal vse v malem, ker ni imel dovolj brezobzirne velikopoteznosti, ker je uporabljal tudi svoje roke za delo, ker se je vdajal strasti, ki ga je slabila in razganjala. Vzlic vsemu temu pa se mu ni posrečilo, da bi dosegel, za kar se je trudil: da bi našel mesto med izvoljenimi tega sveta, ki se imenujejo lastniki in vpregajo v jarem svoje lastnine druge, da bi delali zanje«.
A njeno srce sc je danes s podvojeno vnemo izjavilo za vse, ki so se ubijali na poljih, prejemali od sonca samo pripeko, od zemljo pa škodljivi vpliv ilovice, a nikoli njihovega blagoslova. Za vse, ki jih je videla izgubljati najlepši čas svojega življenja v tovarnah, v delavnicah brez svetlobe, brez zraka', obteženi na duši in telesu v prekletstvu dela: z ranami, počasnim zastrupljanjem, pohabljenimi udi, jetiko, omejevanjem duševnega obzorja, poteptanimi pravicami in počasnim upadanjem kulturne ravni, ki nareja v današnji človeški družbi iz proizvajalcev, delavcev in stvariteljev razred, ki je za stopnjo nižji, kakor je razred izkoriščevalcev in uživalcev. Brezimni in sivi so podobni vodi v zatvorniicah, ki je umetno dvignjena z ogromnimi vrati razredne pregrade.
Bratsko se je izjavila za vse, ki jih je videla v vojaški bolnici, za tiste, ki so bili v vseh lazaretih sveta in na vseh frontah, žrtvujoč svojo kri in življenje zavestno in nezavestno za korist tistih, ki so iz njihovega dela naredili premoženje in izsrkali iz njih ne samo sok njihovih mezd in proizvodov, ampak tudi duhovne vrednote: njihovo hrabrost, poštenost, vztrajnost Ta zločinsko nakradena premoženja so povzročila, da se ljudje razreda, ki prenašajo po vsem svetu enaka zatiranja danes ubijajo s karabinkami, bodali, topovi, strupenimi plini, od blizu in na daljavo, da so dane» sprejemljivi' za lažniva in preračunana gesla, s katerimi so jih prireditelji bitk nahujskali. V množicah so jih utesnili v togo disciplino in razdrobili na tisoč malenkostih in sebičnih interesov, bojazni, strahu in malodušnosti njihovo ogromno moč, ki je ne znajo uporabiti zase.
Vsi ti so se postavili že davno ob Lcnkino stran, ko je nenadoma začutila, da nima doma ne družine ne nikogar na svetu. Zdaj je postavila očetova smrt temu položaju dokončni mejnik. Bilo jo jasno, da mora stati trdno na strani vseh zatiranih in ponižanih, da mora sama storiti tako, kakor je bila uverjena, da mora storiti vsakdo od njih: osredotočiti vse svoje moči in sposobnosti, da bi si ljudje ustvarili v sebi in okrog sebe svet, ki bo obžarjen z ljubeznijo in oprt na pravico delovnega ljudstva. Vendar je mogoč takšen red, ki bo pobratil narode in pospešil splošno soglasje! Mora biti, sicer je vsa resničnost stvari in sveta brezčuten zasmeh, grda šala, ki si jo je dovolil neki okrut-nik od vekomaj z zemljo in njenimi milijoni leti Mora biti najlepši svet, ki živi danes samo v mislih sicer, a se bo nekoč vendar uresničil. V njegovem bodočem slavnem ustoličenju je videla Lenka sijajno zmago dobrega nad zlim. Zdaj je Lenka razumela ta titanski boj, ki mu nekoč kot šestnajstletno dekle ni moglo priti na dno.
Med Čiribirci pod Učko
(Nadaljevanje s strani 8-9)
njo. Kjer koli prideta dva Ciri-birca skupaj, jo začneta po svoje, da jih živa duša ne razume, pa naj si bodi sredi Trsta ali drugega velemesta po svetu. Ce se po-. roči Hrvatica v njihovo vas, se kmalu nauči po čirib irsko in otroci prav tako. Na splošno pa imajo vsi dar za jezike.
Rekel sem že, da jih gre mnogo po svetu. To jim je v krvi menda že cela stoletja. Vsak o-drasel moški, pa naj si bo star ali mlad, se ti pohvali «.lom je-rejt tota turna» (Jaz sem obšel ves svet).
Tudi stari Pero, s katerim se razgovor jam, se.mi tako pohvali tn mi pripoveduje, kod vse je krožil po svetu. Bil je kot pomorščak v Avstraliji, v Indiji, na Japonskem, v Afriki in Ameriki ter v severnih državah Evrope.
es «tota luma» je videl ta stari Cinbirc. Tudi zdaj je mnogo tomu nov» (moških) po „vetu sFetice» (dekleta) pa ne gredo rada daleč, kvečjemu v bližnja mesta.
Zanimalo me je, l^ako so se ob-nesli med okupacijo in borbo! Prav dobro. Tu je bil več časa osvobojeni teritorij, tu je imela svoj sedež «vojna pozadinka slanica». Partizanske čete so se tu odpočile, domačini so bili v partizanih ali pa so aktivno sodelovali v borbi Proti tujcu. Sedaj pa, ko jih nekoliko poznamo, kaj in od kod so, nas bo gotovo zaT
nimata njihova čudna in zanimiva govorica, ki je nekaka zmes romunskega, latinskega in hrvaškega jezika. Zares zanimiva kombinacija treh jezikov.
Ko so mlade «felice» in «feču-riči (otroci) opazili, da, imam v rokah fotografski aparat, so bili že okrog mene, naj jih slikam.
«Fačec fotografije, fačec!» (Slikajte, slikajte).
Govoril bi bil hrvatski, pa sem jih zaprosil, naj kar po svoje, da si bom kaj zapomnil. Ko sem jim povedal, za kaj gre in k-am bom o njih napisal, so bili še bolj veseli in ponosni nase in na svojo govorico, ker bodo tudi drugi po «lumi» brali o njih.
Ko je v škatlici napravilo «cak», so že spraševali: «Kem va ti fotografija fakuta?» (Kdaj bo napravljena slika?) Obljubil sem jim slike in še «Ljudski tednik» zraven, da se bodo videli in brali. Ce ne bodo vsega razumeli, pa jim bo župnik tolmačil, kakor je meni, ki jih nisem skoraj nič razumel- nekoliko sem ujel po zraku s pomočjo svoje latinščine in italijanščine, pa ni zadostovalo.
Nekaj je prav pristno latinskih besed, kot n. pr. piope (blizu), «gutu» (grlo), «lutu» (blato), drugo pa je po domače rečeno prava «mineštra».	,
Ko sem zbral tri tipične domačine, moškega, žensko in otroku, se je franjo nekam obotavljal. Nisem hitro razumel, zakaj. «Mu-
lterà» franja, ženska mi je rekla, da ne gre kar tako, češ du je «kameša tota blatna» in je pokazala na možakovo srajco, ki pa ni bila prav vsa blatna, ali umazana.
Franjo, pravi «omu», pa se ni za to malenkost zmenil. Fotografija je bila že «fakuta», v škatlici so bili «muliera», «fetica» in «omu».
Gledal sem njihove hišice, nekatere so požgali Nemci, druge so bolj skromne in nekam črne od dima in starinske. «Tota kosa očrnita», so rekli, da je hiša vsa okajena, pa bi si Hrvat mislil, da so lasje vsi črni. Pa je vendar vse drugo.
Posebna zanimivost pa je, kako štejejo. Le poslušajte. «Ur, doj, trej, puatm, činč, šuase, šuapte, osam, devet, žeče, jeda-najst, dvanajst, itd. po hrvaško do dvajset, nato pa: dvadsetšeut, dvadsetšedoj itd. (21, 22...). Do osem gredo po svoje, osem in devet po hrvaško, deset po svoje, potem pa s skupnim sodelovanjem naprej. Morda zato, ker so večje številke pretežke in niso imeli pradedje za štetje drugega kot prste na rokah? Zlomek ti ga vedi!
«Ce lukri?» (Kaj delaš?).
«Jo merenk!» Tako ti bo odgovoril, če kaj je (Jaz jem).
«Jo pises!» Tako pa sem jim odgovoril jaz, ko sem si zapisoval.
Jo merenk, tu merenči, je me-renka, noi mnnkuom, voi mun-kuoc, jel merenko (jaz jem, ti ješ itd ). Joj mene, sem si mislil,
kaj pa je to? Pa še nekaj: Jo pises, tu pisesti, je Pise, noi pisejn, vài pisejc, jel pisesku. (Jaz pišem, ti pišeš itd.). Ali ni to ru-manesku? Bome, da je!
«Kaj si stoi-il?» se vpraša pa tako: «Ce ai fakut?». Ce se sre-čflta Ciribirca, H voščita dober dan tako: «Bura eia». To izhaja menda iz latinskega, vsaj podobno je «bona dies». «Dober večer pa je «Bura sera». «Dpbro jutro» —- «Bura domareca».
Skoraj bi se prestrašil ob toliki burji. Se ko gredo spat si voščijo z buro «Bura nopta» (lahko noč).
Ko zvonovi zvonijo, pravijo, da «klopotale zvonesku» — Toda ne zamenjati: «zvonesku» pomeni, da zvonijo, «klopotale» pa so zvonovi. Zdaj pa cel stavek, domač pregovor:
«Masteže'j musata vrema, m’re nu štien če va fi». (Danes je lepo vreme, jutri ne znamo kakšno bo).
Otroci so «fečuori», otročički pa «fečuriči», dekle je «iota», deklica pa «fetica».
Na splošno je glagol bolj zamotan kot samostalnik, ima sedanji, pretekli in prihodnji čas ali futurum ter celo pogojnik.
Pred zadnjo vojno so bili večkrat med Ciribirci romunski filologi in profesorji, ki so raziskovali in zapisovali govorico, pripovedke in pregovore, ki so jih nabrali med ljudstvom. Nato je filološki institut v Bukarešti izdal posebno brošuro, kjer je bilo vse to objavljeno. Za zaključek še povem, kako se vpraša Ciribirca, kako se piše: «Kun je cije Itimele? (Kako je tvoje ime?). Ko pa
vidite lepo čiribirsko dekle in se kislo drži, jo boste kar zadeli če ji porečete:
«Mušata fetica, grumbo se čire». Ce ste pazljivo prečitali cel članek, ste že vse razumeli razen grumbo, kar pomeni «gr* do». Da pa ne boste listali po časopisu, vam povem, kaj je toc «Lepa je deklica, toda grdo »e drži». Morda pa se «grumbo cirem, ker «mire se knoče». Zdaj pa. vendar pure in koklje ne kočijo. Seveda ne. To vendar pomeni, da se kruh peče.
Čire bire v novem letu.
Kaj znajo in za kaj se zanimajo Američani
(Nadaljevanje s strani 8-9)
kondno je kuhar « VVardoU Astol rie» izumil posebno palačinko in ji dal ime pisateljice. Ko pa je razpisala neka ameriška revija anketo! «Kaj nam ugaja y romanu Betty Macdonald», se je pokazalo, da so že vsi čitatelji pozabili, kakšna je vsebina knjige. Odgovarjali so: «Zdi se n)i, da sem se kratkočasila in nagrado je dobil najtočnejši odgovor: «To je smešna zgodba t ljubeznijo in kurami». Tak uspeh ni vreden piškavega oreha.
Mi smo res antipodi Amerikee mi cenimo harmonično vsestranski razvoj človeka. Mi imamo zaenkrat malo hladilnikov ali sesalcev prahu, to je res, imamo pa zelo mnogo resničnih ljudi.
I
Cankarjevi „HLAPCI
drugič na tržaškem odru
Prvo izmed slovenskih gledališč ■je 29. maja 1919 uprizorilo Slovensko narodno gledališče v Trstu Cankarjevo dramo «Hlapci». V le tošnjem letu pa je kot svojo premiero ponovno uprizorilo «Hlapce» in tako dostojno proslavilo velikega slovenskega pisatelja ob 30. let-hici njegove smrti.
Dvorana Doma kulture v Skednji* je bila polna do zadnjega in gledal ci so sledili uvodnim besedam upravnika SNG dr. Andreja Budala, s katerimi je orisal Cankarjevo življenje in dobo, v kateri je pisatelj delal. Med predstavo pa je predstavnik SHPZ izročil Slovenskemu gledališču spomenico z napisom: «SHPZ izreka osebju Slovenskega narodnega gledališča v Trstu priznanje za plodovito delovanje v izredno težkih razmerah v obrambo slovenske kulture in za razvoj gledališke umetnosti».
«Hlapci» so drama iz življenja Slovencev leta 1907, v kateri nastopajo tipični predstavniki takrat-pe meščanske družbe od pokončnega Jermana in Kalandra ter učiteljice Lojzke preko majhnih in brez-načelnih tipov, do ponosnega župnika, predstavnika takratnih vsemogočnih klerikalnih oblasti, ki zahteva v imenu teh pokorščino vsakogar. Jerman se mu zoperstavi, tudi po na videz izgubljeni borbi z mogočnim župnikom ne klone, nasprotno, zdaj dobro ve, kaj je njegov posel: «iz hlapcev napravi-it ljudi». In s to mislijo gre drugam, delo v vasi Pa položi na širo-ka Kalandrova pleča.
«Hlapce» je postavil na tržaški 'oder režiser in igralec Jože Babič, ki je z režijo popolnoma približal . to veliko delo gledalcem. Njegova velika zasluga je, da so satirični tipi y dramj ostali pred mejo, ko prehaja satira v burko. in je prav zato celotna predstava izzvenela -, Prepričevalno. Posebno pozitivno je'učinkoval prvi del drame, v ka-,,teri..Jerman možato in dosledno izpoveduje svoje mišljenje in se stavi po robu tistim, ki ga hočejo Streti. Drugi del drame pa zapušča v nas nejasno in negativno čustvo, ker dobi gledalec vtis, da se nosilec ideje Jerman v drugem delu odpoveduje vsemu, za kar se je v. prvem delu boril. Jermanovi koraki in besede v zadnjih dveh prizorih bi morali biti prikazani kot nujno človeški da bi ob koncu igre ne ostal v gledalcu občutek Jermanove kapitulacije.
Jermana je igral Rado Nakerst. Svoj tekst je podajal preveč deklama torsko, da bi nas mogel popolnoma prepričati. Tudi v maski se •Je oddaljil od zdravega kmečkega učitelja. Najboljši del njegove vloge pa je bil govor v četrtem dejanju, ki ga je dobro stopnjeval do spontanega izbruha.
Z župnikom ki je s svojim gospodovalnim nastopom jn s svojo umerjeno besedo . kar sugestivno
vplival na ljudi okoli sebe, se je Jože Babič približal takratnemu mogočnemu predstavniku cerkve. Tudi njegova maska je odgovarjala.
Nadučitelja je dobro podal Just Košuta, Lukeš pa je ustvaril odličnega, breznačajnega pijanega učitelja Komarja, ki je prehod v svojem značaju silno tankočutno izpeljal. Zelo je oživel pred nami učitelj Hvastja, ki ga je odlično predstavljal Milan Kosič in posebno učinkoval s človeško toplino y zadnjem dejanju.
Zelo dobro sta karakterizirali učiteljici Minko in Geni Nada Ga-brijelčičeva in Ema Starčeva. Manj je zadovoljila Zlata Rodoškova, ki je bila kot Lojzka premalo topla in izrazita.
Kalandra je predstavljal Stane Raztresen, ki se je potrudil, da bi kovač izzvenel čim bolj močno in toplo.
V drugih manjših vlogah so se uveljavili še Angela Rakarjeva kot Jermanova mati, Vera Remfieva kot Kalandrova žena, Valerija Sila kot kmetica, Tea Starčeva kot Anka ter Anton Požar kot zdravnik, Ernest Zega kot župan, Silvij Kobal kot poštar, Josip Fišer kot pijani Pisek, Božo Podkrajšek kot Nace te^ ostali, ki so vsi s scenatorjem Jožetom Cesarjem in pomožnim osebjem pripomogli, da je Cankarjeva drama uspela.
Več kot pred enim mesecem smo imeli premiero in od takrat ni uspelo SNG spraviti na oder druge predstave «Hlapcev». Poleg obolelosti posameznih igralcev, je bila največja ovira v tem, da «Tuji
gospodarji našega življenja yam nq dajo dvorane, nočejo vas priznati, Zato je vaše gledališče edinstveno na svetu, danes v vasi, jutri v mestu Toda priznalo vas bo ljudstvo
in to vam bodj najvišja nagrada. Pot pa gre navzgor, strma je in kamenita, toda zmogli jo boste». (Ravbar M.).
N. M.
ŽIVLJENJE
V MOSKOVSKI PALAČI KULTURE
Moskovska podzemeljska železni-ca velja Za najlepšo na svetu. Tisoči ljudi, ki se vsak dan vozijo v njej po sovjetsJcem glavnem mestu, se vedno navdušujejo nad lepo in vehko železnico, nad njenimi podzemeljskimi dvoranami, udobnimi vozovi, brezhibno organiziranimi Prevozi, kar vse dokazuje, da so graditelji metroja mislili predvsem na udobje sovjetskih ljudi.
Kako skrbi sovjetska vlada za svoje Hudi, dokazuje tudi Palaia kulture podzemeljske železnice, ki so jo odprli o Zadnjem letu vojne. Je to prava palača: mramorne stopnice razsvetljujejo razkošni lestenci, strop je okrašen z okusno štukaturo, stene so oblite s trdim lesom, Vse to so z lastnimi rokami izdelali obrtniki podzemeljske železnice.
Čeprav' so palačo gradili med
V Moskvi je zasedal 12, plenum Zveze sovjetskih pisateljev. Na plenumu so bili navzoči književniki vseh zveznih republik, umetniški vodje večjih gledališč, sovjetski filmski delavci in gostje iz inozemstva. Na plenumu so obravna-'vali predvsem probleme jermenske, letonske, in kazahstanske sovjetske književnosti.
i/ obširni diskusiji, ki je trajala tri dni, je govoril o sovjetski dram-ski književnosti A. Fadejev, ki je kritiziral pojave, ki so nastali v vrstah nekaterih moskovskih dramskih pisateljev in gledaliških kriti-kdv. Pod videzom kritike umetniških pomanjkljivosti teptajo tisto novo v življenju, kar nosi s seboj napredna dramska književnost.
•—----
•Plenum zveze književnikov Ju-
goslavije je tudi končal z delom Plenum je poudarjal, da morajo biti naši književniki aktivni borci Proti kampanji, s katero ljudske demokracije blatijo novo socialistično Jugoslavijo.
Predsednik zveze književnikov Jugoslavije Ivo Andrič je ob zaključku plenuma dejal, da so književniki na zasedanju dali obračun dela v letu 1948., da pa bodo po začrtani poti nadaljevali delo v letu 1949. Tako se bodo jugoslovanski književniki pokazali vredni tistega, kar jugoslovanski narodi pod vodstvom komunistične partije uresničujejo. Književniki Se ne bodo plašili nobenih težav, temveč bodo nadaljevali svoje delo kot vredni predstavniki književnosti tiste države, ki pod vodstvom maršala Tita gradi socializem, ' '
vojno, hi tu prav nobenega sledu več na strašno vojno dobo.
V	Palači kulture ie gledališče z 850 sedeži, strop je okrašen s sliko
0	zmagi. Nadstropje više je koncertna dvorana Za 250 poslušalcev, predavalnica ima prostora zg 375 ljudi. Knjižnica šteje okrog 40-000 knjig.,Eno celo nadstropje je v Palači kulture določeno za diletantske kroge.
Toda zunanji videz, štukature in bron ter lestence niso važni, važno je veliko kulturno delo med stenami palače. Tu se udejstvuje na raznih političnih in kulturnih področjih vse delavstvo, uradništvo in tehnično osebje moskovske podzemeljske železnice.
Pravo življenje se prične v dvoranah in sobah palače zvečer; tu morejo uslužbenci podzemske železnice gledati predstave najboljših moskovskih gledališč, nove filme, Poslušati simfonične koncerte, plesno glasbo ali gledati program diletantov. Posebno pozornost zaslužijo predavanja iz najrazličnejših strok.
_ Cesto prirejajo tu literarne večere in koncerte. Mladina se prav rada spominja čitalniškh večerov, na katerih so debatirali o romanu A. Tadejeva »Mlada garda«. Po diskusiji o knjigi so člani moskovskega gledališča izvajali odlomke istoimenske igre. Nedavno so v Palači kulture priredili večer, na katerem so razpravljali o romanu pi-satelTu Pavlenka »Sreča«, ki je dobil Stalinovo nagrado. V spomin velikih mož prirejajo tudi spominske večere, kakor na pr. večer Gorkega in Ostrovskega.
V	Moskvi uživajo veliko popularnost ljubitelji umetnosti, uslužbeni pri podzemeljski železnici; ustanovili so si dve gledališki skupini, pevski in plesni zbor, koreografsko skupino in orkester na pihala- V teh kolektivih se mladina izborna Sola po določenem programu in
1	marsiicak gojenec diletantskega krož |
k'a. je že iz te šole izšel kot umetnik.
Poslovanje knjižnic je izredno veliko. Knjižna zaloga je razdeljena na 60 oddelkov po raznih odsekih stavbe. Razpored knjig služi bralcem za debatne večere. Cesto prihajajo na te večere pisatelji, literarni delavci ter novinarji, ki sami bero svoja dela- Nedavno ie bil v Palači kulture gost junak romana Borisa Polevoja »Doživljaj pravega človeka«, junak Sovjetske zveze Aleksej Maresjev. To je bivši frontni borec, ki je bil v, boju izgubil obe nogi in se še naprej bojeval s protezami do konca domovinske vojne.
Palača kulture je resnično središče napredne socialistične kulture, ki častno izvršuje svojo nalogo in vzgaja svojega človeka v duhu brezmejne vdanosti idealom Lenina in Stalina.
Gledališče v Italiji
Italijansko gledališče preživlja da^ nes globoko krizo. Po osvoboditvi iz-i pod fašizma so nastali v Italiji ugodnejši pogoji za razvoj in napredek gledališke umetnosti. Toda vpliv an, gloamerišklh imperialistov in klero-fašistov na italijansko gledališče se kaže v tem, da zopet prevladujejo brezidejnost, kriminalistika in misli, cizem.
V	Italiji prevladuje tip potujočih gledališč, ki potujejo Iz kraja v kraj In ne uspejo, da bi niti eno sezono Igrali v enem gledališču. Sestav itaz lijanskih skupin se pogosto menja. Igralci prehajajo iz ene skupine v drugo, kar, naravno slabo vpliva na kvaliteto predstav.
Finančno stanje italijanskih gledališč v sezoni 1947-1948 se je končalo ? ve-likim deficitom. Od vseh gledaliških društev so bila samo 4 aktivna. Največji del dohodke^žjjoberejo razni ravnatelji, medtem ko so igralci slabo plačani. Za sodelovanje v posameznih igrah angažirajo minimalno število i-gralcev, štedijo pa tudi pri kostumih In sceni. Tako je skupina «Ricci» v Milanu postavila na oder Shakespe-^ arovega Hamleta v modernih kostumih, nc morda zaradi «novatorskih» te. ženj, temveč zaradi pomanjkanja sredstev. V Italiji pomeni že velik usneh, če ponovijo v nekem mestu igro sedem ali osem krat. *
Vlada De Gasperija se na vse načine trudi, da zavre razvoj italijanske gledališke umetnosti. Po direktivah svojih imperialističnih gospodarjev hoče z gledališčem od. vrniti ljudstvo v misticizem, v irealen svet, da bi ga'tako odvrnila od perečih problemov, ki se danes pojavljajo.
Govoriti o italijanskem repertoarju pomeni, govoriti o reper-jtoarju Pariza* Londona in N e tv Yorka. V večini teh gledališč igrajo ameriška dela kriminalne, religiozne in banalne vsebine.
V zadnjih dveh letih so dali na itaz lijanskih odrih 6 novih domačih del, toda niti eno ne obravnava važnih sodobnih problemov.
Da bi izboljšali položaj italijanskih gledališč, so lansko leto osnovaii Italijanske intelektnalci « Društvo za zašit to italijanske kulture», ki ima poleg drugega tudi nalogo, da dvigne ìtali* jansko gledališko umetnost in Jo osvou bodi nazadnjaških vplivov klerofaz šizma.
* $ *
V	Združenih državah Amerike je okrog 20 milijonov nepismenih. VI Solo ne hodi 6 milijonov Šoloobvez, nih otrok. Truman je v svoji poslanici kongresu govoril o krizi prosvete v Združenih državah Ai merike, govoril o poraznem dej-i stvu, da v tako bogati deželi kol je Severna Amerika, otroci ne ho-dijo v šolo, ali pa sede v prepolnih učilnicah v slabih in nezdravih šolskih poslopjih. Plača učiteljev pa je tako nizka, da mladina ne vstoJ pa v ta poklic, že dovršeni učitelji pi zapuščajo svoje položaje. Zaka) je prosvetno stanje v Ameriki taì k a nam postane jasno, £e vemo, da ie proračun za prosveto v Združenih državah Amerike 60 krat man]--ši od vojnega proračuna.
IfltiS leitfizu! Vir/
Avgust Cesaree: Pankrac in njegove
žrtve v prevodu S. Salija. Hrvaški napredni pisatelj t. Cesaree, ki je padel leta 1941 kot žrtev fašizma, je prikazal v sojem romanu degeneracijo takratne meščanske družbe. Glavni junak romana, Pankrac je tip mladega predvojnega človeka, ki pozna samo en smoter: uživanje življenja ter temu smotru žrtvuje vse.
William Shakespeare: Izbrano delo. tl. Državna založba Slovenije je v zbirki klasikov ponovno izdala dela svetovnega dramatika W, Sheakespea-ra: Beneški trgovec, Kar hočete In Julij Cesar v odličnem prevodu Otona Zupančiča.
Milovan DJilas: Članki. Knjiga je izšla v Cankarjevi založbi ter obsega 43 člankov iz narodno osvobodilne vojne ter iz dobe za Izgradnjo socializma v Jugoslaviji.
Mladinska knjiga je v decembru iz-
dala naslednja dela:
Ruska klasična proza. V tej ruski antologiji so zastopani Puškin, Gogolj, Tolstoj, Cehov, Turgenijev, Gončarov, Leskov, Ljermontov in še nekateri Srbski realisti. Ta knjiga obsega 14 prevodov srbskih realistov iz dru» ge polovice prejšnjega stoletja Laze Lazareviča, Milovana Glišlča, Bore Stankoviča, Petra Kočiča in drugih, Srbski realisti obravnavajo v svojih črticah izkoriščanje srbskega kmeta In zapostavljanje Bosne za časa »Tj strijske okupacije.
Jovan Jovanovič Zmaj:	Pesmi M
otroke. Tako smo dobili tudi v slovenskem prevodu globoko občutene pesmi nežnega lirika. Izrednega IJu» bitelja otrok, zdravnika Jovanoviča, Karlo Kocijančič: Pot v lotograllj«, To je prvi slovenski fotografski pr’ ročnik, ki bo pomagal naši mladini, da se bo razvila v dobre fotoamaterje.
1.1 ti d s k e TEDNIK
»
lObzornik -
Slovensko filmško podjetje Triglav film je dogotovilo najnovejšo številko Obzornika-slovenskega filmskega mesečnika. Slovenski Obzornik je po svoji vsebini in obsegu ubral že od svojih početkov posebno pot, na kateri je dosegel različne uspehe. Nekaj časa je skušal biti informator in registrator aktualnosti s svojimi Novicami in istočasno nekakšen izbor kulturnih in dokumentarnih izrezov iz naše nove stvarnosti. Vendar se ta dvojnost ni obnesla, kajti včasih razen dolžine ni bilo bistvene vsebinske razlike med točko Obzornika in Novicami. Tako se je Obzornik končno izoblikoval v nekakšno filmsko revijo.
Na približno 500 rn nam v treh, štirih zaključenih točkah prikazuje posamezne izreze iz najrazličnejših področij slovenskega življenja: iz borbe za petletni plan, iz političnih dogodkov, iz novih tovarn, rudnikov, domov zdravja, otroških domov, športnih igrišč ter iz domačega kulturnega življenja in nas tako ne samo obvešča, temveč tudi vzgaja.
V zadnjem Obzorniku, ki nosi št. 28 vidimo naslednje: Žene v novih poklicih, Prvi slovenski umetniški
PARTIJA Z JUGOSLOVANSKEGA PRVENSTVA
V prvem kolu je bila igrana sledeža krasna pozicijska igra med mojstrom Miličem in velemojstrom Pircem.
KATALONSKA OTVORITEV Beli: Milič	Crni: Pirc
1.	Sgl-f3	Sgk-fS
2.	g2-g3	d7-d4
3.	d2-d4	e7-e6
4.	Lfl-g2	Lf8-e7
5.	0-0	0-0
Katalonska otvoritev zahteva posebno od črnega točnosti, sicer bi kmalu zaSel v nepremostljive težave.
6.	Sbl-<12	Sb8-d7
Pravo mesto za belega skakača Je
polje c3. Na d2 zapira pot svojemu lovcu. Kakor kaže partija beli skakač tu nima bodočnosti.
7.	c2-c4	c7-c6
8: Ddl-c2	b7-b6
9. e2-e4	Lc8-b7
Crni je brez težav razvil lovca, s katerim ima navadno mnogo skrbi. V poziciji črnega tabora, ni slabosti. Pozicija je že izenačena.
10.	c4-dS:	c6-d5:
11.	e4-e5?	------
Težka pozicijska napaka. Beli sl popolnoma zapre središče ter prepušča črnemu odprto c linijo. Medtem ko je lovec na b7 svoboden in sposoben za igro, ima beli na g2 popolnoma zaprtega lovca. Vzrok vseh neprijetnosti je skakač na d2, ki občutno ovira belega pri vsaki akciji.
11.	----- S16-e8
12.	L>e2-»4	-----
Hama tu nima kaj iskati. Beli bi moral skrbeti za razvoj zaprtega lovca na cl.
svoj plan, t.j. osvajanje kmeta na a3. Z vsako potezo črni pojačava pritisk na belo pozicijo in bolj in bolj utesnjuje gibanje nasprotnikovih figur.
31.	Kgl-g2	Sc6-a5
32.	Sf3-gl	Sa5-b3
33.	Sd2-b3:	a4-b3:
34.	Lcl-b2	Sc3-a4
35: Tel-e2	Tc8-c2
36.	Tal-bl	Tc2-b2:
37.	Te2-b2:	Sa4-b2:
38.	Tbl-b2:	Le7-a3:
Končno je kmet le osvojen. S tem
je partija že -dobljena.
39.	Tb2-bl	b3-b2
40. Sgt-f3	Tb8-c8
4L Sf3-d2	Tc8-c2
42.	Sd2-fl	Kg8-f8
Cmi mora s svojim kraljem na a2
ali c2.
43.	Kg2-f3	Kf8-e7
44.	Kt3-e3	Ke7-d7
43. Sfl-<i2	TC2-C1
Bdi je popolnoma zvezan. Niti konj niti stolp se ne moreta gibati. Črni kralj brez vsake ovire pride do polja c2. Zato je beli prenehal z igro. Vasja Pirc je to partijo igral v velemojstrskem stilu,
lag. Sikošek Boris
13.	Tfl-ei
14.	Sd2-fl
15.	Da4-c2
a7-a5
Se8-c7
b6-b5
Z 12. potezo je beli mnogo izgubil na času. Dama se mora zopet vračati na svoje mesto. Mojster Milič je slabo in brez pravega plana igral otvoritev. Crni je precizno takoj izkoristil nepovezanost belih figur, koncentriral vse svoje težke figure na damskem krilu, kjer je beli zaostal v razvoju, in pričel z. nevarnim napadom.
15.	------ Ta8-c8
16.	h2-h4	Sc7-a6
17.	Dc2-bl	Sa6-b4
18.	Sft-e3 •	Dd8-b6
!9. a2-a3	Sb4-c6
20.	Tel-dl	b5-b4
21.	Lg2-h3?	______
Pripravlja past s Sd5: z Ld7:
21 •	Lb7-a6!
Krasna parada na Sd5:, ker bi sle-atlo ed5,- 23. Ld7: Le2! 24. Lc8: Lf3: ki dobi.
22.	Lh3-Xl	La6-fl:
23.	Se3-fl;	b4-a3:
24.	b2-a3:	Db6-bl:
Izmenja damo, ker je končnica mno.
feo ugodnejša za črnega zaradi slabe
Zanimiva študija
ga kmeta na a3.	
25: Tal-bl;	Ta8-b8
26. Lcl-b2	Tfft-c8
27. Sfl-d2	So7-b6
28. lbl-al	Sbfr-a4
29. Lbl-cl	Sa4-c3
30. TiT-el	a5-a4
Beli: Kd3, Th2, c5 (3 figure)
Crni: Kbl, a2, c3, d7 (4 figure)
Beli na potezi dobi.
Studija, ki stoji pred nami, se rešuje na ta način, da se najprej odločimo za poteze, ki se nam zde najenostavnejše. Ze po nekaj potezah pa bomo naleteli na težave ter bomo kmalu uvideli, da ne bo šlo prav lahko. Odstraniti moramo postopoma zapreke, ki nam zastavljajo pot do cilja. Prav tak način reševanja študijskih končnic nam polagoma odkriva vso lepoto in globino šahovske igre. Odkrivanje raznih fines v študijah daje reševalcu največji užitek.
V tej študiji je težko preprečiti spremembo črnega kmeta v damo. Beli stolp na h2 se mora žrtvovati. Beli sicer pri tem še vzame kmeta na c3, ali zmaga ni več možna. Medtem ko beli kralj lovi kmeta na d7, vzame črni krali kmeta na c6 in partija je remis. Beli ima tudi drugo nadaljevanje
1.	Kd3-c3:	a2-3l D-j-
2.	Kc3-b3	------
z navidezno pretnjo mata s stolpom na hi. Toda odgovor Dal-a8 onemogoči preko diagonale r.8-hl mat. Prvo oviro moramo odstraniti. Zapreti mo- i ramo to linijo s kmetom. Prva poteza je potem 1. c5-c6!i -------- Sedaj
bi na d7-c6: res prišla prej omenjena možnost 2. Kc3: al D+ 3. Kb3 in mat na hi je neubranljiv. Tudi 1.
(Cmi z največ.io natančnostjo izvaja
a2-al D ne gre sedaj zaradi 2. Thl f Kb2 3. Tal: Kat: 4. c7. Crni mora vle-
či samo
L —■—	C3-C2
Beli že: mora žrtvovati svoj stolp
2.	Th2-hl+	c2-cl D
3.	Thl-cl:,	Kbl-d:
4.	C6-C7	---
To je še edina poteza, s katero ima ebli izglede na zmago.
4.	---- a2-al D
5.	C7-C8D+	Kcl-b2
Edino. V nadaljnjih manevrih mora
beli stremiti, da doseže pozicijo, v kateri je črni kralj na b2 in da s šahom pride z damo na polje b4. Le tako je mogoče zmagati.
6.	Dc8-c3-j-	Kb2-a2
7.	Dc3-c4+	Ka2-a3
8.	Dc4-a6 i	Ka3-b2
9.	Da6-b5 f-	Kb2-a3
10.	Db5-a5+	Ka3-b2
11.	Da5-b4 J-	------
Končno je le dosežena zaželena pozicija.
11.	---- Kb2-cl
12.	Db4-d2 i- in mat na c2 ali e 2. Ce pa gre kralj na
11.	---- Kb2-a2 sledi
12.	Kd3-c2 z neubranljivim matom.
Ing. Sikošek Boris
PIRC in GLIG0RIĆ
šalioislia urulis JiiisMii ia I.19J9
V Beogradu se je zaključilo IV; Šahovsko prvenstvo Jugoslavije. Vprašanje prvaka je bilo odprto do poslednjega kola in dolgo časa je i-inelo izglede na prvo mesto kar pet tekmovalcev. Po predzadnjem kolu sta ostala kot kandidata za prvo mesto še Pirc in Gligorii z enakim
številom točk. Ker sta v zadnjem kolu oba pretendenta na prvo mesto dosegla proti svojima nasprotnikoma samo remis, sj prvenstvo za 1. 1948 delita oba omenjena mojstra.
Končno stanje prvenstva je naslednje:
Pirc in Gligorič po 12 in pol točk; Trifunovič 12; Rabar 11 in pol; Milič 9 in pol; Nedeljkovič 9; Puc in Djaja po 8 in pol (1); Ja-noševič in Vukovič pio 8; Simonovič 7 in pol (1); Kulžirfeki 7
slovenska filmska revija
film. Plavanje, vir zdravja in moči. Prva točka prikazuje vse možnosti razvoja slovenskih žena v novi Jugoslaviji, kjer ima združeno delo, tako načelnice kemičnega laborato-
MESTI
Dve mesti ie naslov filma, ki ga je izdelala ameriška filmska družba United artists po istoimenskem Dickensovem zgodovinskem romanu, ki je izšel 1859. Kakor roman, tako je tudi film živa in pestra slika dobe ob času francoske revolucije.
Dve mesti sta Pariz in London. Zdravnik Manette mora 18 let presedeti v Bastigli, ker je odkril zločin markiza HJvremonda, ki se je pregrešil nad nekim dekletom ter ranil njenega brata. Film se kakor roman prične v času, ko pride zdravnik iz ječe; odpeljejo ga v Anglijo, kjer se mu zopet vrne razum.
Med neštetimi žrtvami okrutnosti francoskega plemstva, vidimo tudi, kako markiz povozi otroka. Dobro je prikazano, kako taki in podobni zločini vzbujajo v brezpravnih ljudskih množicah ogorčenje, kako se v njih poraja želja po človeških pravicah in maščevanju. Močno učinkuje prizor v jet-nišmici, kjer na stotine sestradanih in izmučenih obrazov zre skozi rešetke na dvorišče, kjer krmijo policijske pse z mesom. V divjem besu planejo jetniki na meso in vname se oster boj. Ta zadnji povod, ki je razbesnel množice jetnikov, je vzbudil 2e tlečo upornost po vsej deželi in prične se trd obračun z vsemi zatiralci člove-čanskih pravic — prične se revolucija.
Vzporedno s političnimi dogodki pa se plete ljubavna zgodba zdravnikove hčere Lucije s Carlom Darneyem, nečakom markiza Ev-remonda. Carle se odpove dediščini, ker ni odobraval postopanja francoskega plemstva jn odide v London. Tam se poroči z Lucijo; ob izbruhu revolucije gre v Pariz, da bi pomagal nekemu svojemu bivšemu služabniku, pride pa sam pred sodišče. Njegov način življenja ga sicer opravičuje vsake krivde, toda množica zahteva njegovo smrt, ker je plemič, član tistega razreda, ki je povzročil človeštvu preveč gorja; v preiz-mučenih človeških srcih ne more biti prostora za usmiljenje.
Sledi veličasten prizor, ko se angleški advokat Sydney Corion Žrtvuje za Carla Darneya. Corion je prišel v hišo zdravnika Manetta, ko je uspešno branil Darneya ob njega prihodu v Anglijo. Zaljubil se je v Lucijo, toda nesrečno, kajti ona se je odločila za Darneya. Njegova pojava na platnu nam vzbuja ves čas simpatije in sočutje, ki se stopnjuje v občudovanje, ko se prikrade v ječo, reši svojega prijatelja in gre namesto njega junaško v smrt na giljotino.
ri ja kalcor tudi vseh delavk v tovarni, isti cilj: dvig poizvodnje in s tem ustvaritev boljših življenjskih pogojev delovnega ljudstva. Po delu pa je potreben oddih, razvedrilo, politični in strokovni študij: tudi za vse to je poskrbljeno; kopališča, telovadnice, športna igrišča in čitalnice so odprte za vse.
Delo in trud za prvi umetniški celovečerni film «Na svoji zemlji» je prikazan v točki Prvi slovenski umetniški film, kista ga snemala Ivan Marinček in Rud Vavpotič. Tako ma vsako priliko, da vidi in spozna delo ustvarjalcev prvega slovenskega filma in nekaj epizod iz filma samega.
Po scenariju in režiji Jožeta Tirana je izdelana tretja točka «Plavanje, vir zdravja in moči». Lepo urejena kopališča omogočajo vsakomur prijeten oddih in osvežilo. V plavalnih tečajih se naši najmla-ši uvajajo v skrivnosti plavalne tehnike. V waterpolu, skokih s stolpa in z deske kakor tudi v raznih plavalnih disciplinah se urijo novi kadri, ki bodo ponesli slavo slovenskega. športa preko meja Jugoslavije.
PRVI KINO
kratkih filmov v Evropi
V dosedanjem kinematografu Maj v Pragi so 9 januarja t.L slavnostno otvo rili program kratkih filmov. Tako je «Maj» postal prvi kino v Evropi, kjer predvajajo samo popularno znanstvene in kratke filme. Zelja češkoslovaškega državnega filma je, da bi se s pomočjo kratkega filma kar najbolj povečala izobrazba najširših ljudskih množic. Kratki film, ki ima široko možnost, da prikazuje v kratki in zanimivi obliki najrazličnejšo tematiko, postaja v zadnjem času ena naj važnejših panog ne samo češkoslovaške, temveč tudi svetovne filmske proizvodnje. Kino kratkih filmov pa
obvezuje tudi proizvodnjo kratkih filmov, da bo izdelovala samo aktualne in visoko vrednostne filme, take, ki bodo češkoslovaškemu ljudstvu pomagali v težkih nalogah pri izgradnji države. Letos bodo na Češkoslovaškem izdelali 40 filmov z vseli področij kulturnega, gospodarskega znanstvenega in tehničnega življenja.
—'JilhiMui—
| KRONIKA
AVALA FILM
bo v letošnjem letu posnel štiri umetniške filme. Ze v začetku januarja bodo pričeli snemati film pod naslovom «Velike žrtve». Film bo prikazoval dramatične dogodke 1942. leta, množična streljanja v Kragujeevcu, teror okupatorjev in boj mladine ter vsega ljudstva proti fašističnim osvajalcem. Naslednji film Ujetniki bo izdelan po romanu Nasvidenje v oktobru, ki ga je napisal Oto Bihaljij. Scenarij za film je napisal avtor sam, režiral, pa ga bo G. Gavrin. Film bo prikazoval trpljenje jugoslovanskih ujetnikov v nemških taboriščih njihov boj proti okupatorjem In izdajalcem ter vero v zmago narodno osvobodilne borbe.
Prizor iz filma; Dre mesti po Dicken sovem romanu,
Il iff 15
Tržaška športna nedelja
V nogometu je preseneti!
Rojan
Rojan se je preteklo nedeljo res Izkazal. Svojega nasprotnika Tovarno strojev, ki je varno sedela n--, tretjem mestu je z nepričakovanim rezultatom izbil na četrto mesto. Rezultata 1:0 od zadnjega moštva na kvalifikacijski lestvici prav gotovo ni nihče pričakoval. Eno pa je gotovo. Tovarna strojev se je vse preveč zanesla na svojo moč in na nasprotnika sploh ni računala. Zato ji je tudi on zmešal vse štrene.
Ponziana Je to nedeljo varno premagala Dreherja z 2:0, ki je zo. pet zlezel na konec lestvice po nekaj neuspešnih tekmah. Koštalun-ga to nedeljo nj imela prevelikega dela z Meduzo. Vseeno pa je ona dosegla tesen rezultat (2:1 za Ko-štalungo), ki bi se lahko kaj kma-11 prevrgel v neodločenega. Prav tako se je tudj namreč v resnici zgodilo s Rristaniščniki, ki so ukanili Sv. Ano za eno točko (tekma je končala z 1:1).
Sedaj je naslednja:	kvalifikacijska				lestvica		
Skedenj	14	10	2	2	34	11	22
Aurora	15	9	4	2	41	13	22
Arrigonj	15	8	5	2	32	16	21
Tov. stroj	15	8	3	3	28	12	19
Milje	14	7	4	3	27	11	18
OMMSA	15	8	2	5	18	20	18
Roštalunga	13	6	5	2	29	17	17
Piran	15	6	5	4	27	23	17
Umag	15	7	3	5	39	26	17
Magdalena	15	5	4	6	18	31	14
Ponziana	15	4	3	8	19	21	n
Pristaniščn.	15	2	6	7	14	23	10
Sv Ana	14	3	3	8	18	32	9
Meduza	15	3	2	10	17	37	8
Dreher	15	1	2	12	14	56	4
Rojan	15-	1	2	12	14	56	4
V košarki društvo Tomažiča ni imelo sreče
Združeni moštvi Col-Ilva sta v nedeljo premagali Tomažiča povsem nepričakovano. S tem in zavzeli drugo mesto na lestvici in precej «omehčala» položaj drugim moštvom.
Ostale tekme so v nedeljo takole
izpadle:
FMSA-Dijaško FD 34-25; Arze-nal-Skoljet 38-31.
Zensko prvenstvo:	DSZ-Koper
32-8.
Po snegu smo teki!
Da je bila naša zadnja športna nedelja še bolj pestra, so po svoje za to poskrbeli tudi smučarji, ki so se zbrali v Sappadi. Nastopilo je 29 tekmovalcev, ki so po svojih močeh hiteli kar najhitreje k cilju. Je pač tako. Pri nas ne moremo govoriti pri smučanju o drugem, kot pomanjkljivem nedeljskem treningu. Vseeno pa so tekmovalci
pokazali na precej težki, progi precejšno znanje. Na cilj je prišlo 22 tekmovalcev. Pokal ZDTV si je priborilo moštvo CAT-a, ki je postavilo največ tekmovalcev.
Tehnični rezultati so naslednji:
1. Mauri, C AT, 0.52.55; 2. Zusto-vich, CAT, 0.53.32; 3. Pavletič, Planinsko društvo, 0.55.54;	4. Levini,
Arsenal, 0.57.11: 5. Poggi, Arsenal, 1.03.01; 6. Vesel, Planinsko, 1.04.02; Tomat, CAT, 1.07.29; 8. Flego, Arsenal, 1.08.30; 9. Zecchin, S. Marco,
I.	09.38; 10. Girai di, CAT, 1.14.15;
II.	Zivic, Planinsko, 1.15.34; 12. Sancin, Arsenal, 1.15.39.
Dijaki v odbojki
V nedeljo sta se dijaško športno moštvo in Tovarne strojev borili za tretje in četrto mesto v odbojki za pokal tiskarjev. Zmagali so dijaki z 2:1 in si tako osvojili tretje mesto.
Jugoslovanski šport je zabeležil v lanskem letu celo vrsto uspehov. Posebno v lahkoatletskih panogah je prišla do izraza množičnost, ki je dala jugoslovanskemu športu celo vrsto novih ljudi, ki so se potem z vztrajnim vežbanjem povzpeli na mednarodno višino.
Tako je takoj v pričetku leta beležil Stefanovič lepo zmago na krosu Humaniteja.
Na junijskem dvoboju med Prago in Beogradom je pokazal Gubijan s svojimi meti kladiva (54.32), da bo še marsikaj dosegel na olimpiadi.
Otimpiada je samo potrdifa visoko
kvaliteto
jugoslovanskih atletov in njeni najbolj tipični predstavniki Segedin in Gubijan (pozneje tudi Vujačič s 70.86 m v metu kopja) so potrdili, da bo lahko dala Jugoslavija v nekaj letih evropskemu športu nove nadarjene atlete. Tako že danes predstavlja ekipa z Marijo Radosavljevi-čevo, Spomenko Koledinovo, Julijo Matejevo in Danilom Žerjavom poleg Vujačiča, Gubijana in Segedina mednarodno višino in lahko zastopa svojo državo ha kakršnem koli nastopu.
Nogometaši so v preteklem letu veliko napredovali.
Imajo povsem moderen sistem igre. V taktičnem pogledu so dorasli vsem spremembam variant, ki bi jim jih nasprotnik diktiral. To kažejo tudi njihovi mednarodni uspehi. V 88 tekmah, ki so jih odigrali doma ali v tujini s tujimi moštvi so
57krat zmagali,
15 iger so igrali neodločeno, 16 pa izgubili. Razlika golov je 195:114.
Sama jugoslovanska reprezentanca je nastopila sedemkrat in petkrat zmagala, enkrat igrala neodločeno in enkrat izgubila (17:7). Med devetimi sindikalnimi evropskimi moštvi na zletu v Parizu je bila jugoslovanska sindikalna reprezentanca prva. Reprezentance jugoslovanskih mest so nastopile Škrat in dobile 6 tekem, 3 pa izgubile (23:16). Dinamo je igral v Belgiji in dobil 4 tekme, eno pa izgubil. Hajduk je štirikrat zmagal v CSR, enkrat izgubil. Partizan je na mednarodnih srečanjih doma štirikrat dobil, enkrat pa izgubil (zMTK).
Tudi srebrna medalja
za priborjeno drugo mesto na XIV. olimpijskih igrah je bila samo rezultat kolektivnega napora enajsterice, katere člani znajo podrediti individualne sposobnosti celoti.
Jugoslovanski plavači so uspeli uveljaviti se brez zimskega plavalnega bazena, ki jim bi omogočal neprekinjen trening v izbranem krogu rekorderjev in nosilcev visokih olimpijskih odlikovanj. O tem priča plasman Cererja, Stipetiča in štafete 2x2M m (Pelhan, Vidovič, Ilič, Puhar) ter njihovi rezultati, doseženi v plavanju z najboljšimi svetovnimi mojstri.
Waterpolisti so uspeli ne toliko po rezultatih, doseženih z Avstrijo (12:4) in Italijo (4:4), temveč s tem, da so si nabrali Izkušenj za bodočo standardno ekipo in specifičen stil borbe, s katerimi bodo v bodoče lahko uspešneje nastopali v tujini.
Kolesarji so uspeli v tekmi po Češki in Poljski. V celoekipnem plasmanu tekme Praga-Varšava in Varšava-Praga so zmagali.
Tudi smučarji, brata Lukanca in Mulej so dosegli na olimpiadi in v Zakopanih kar lepe uspehe.
V skokih so se skakači približali skrajnim mejam
človeške zmogljivosti. Janez Polda je postavil nov rekord FLRJ z 109m brez padca, z lahkim dotikom pa je preletel fantastično dolžino 120 m.
Od ostalih športnih panog naj omenimo telovadce, boksarje in rokoborce, ki so dosegli lep napredek. V namiznem tenisu so jugoslovanski igralci premagali s 5:0 Italijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg. Mitič in Fa-lada sta v osmih mednarodnih nastopih v igri parov petkrat osvojila prvo mesto, veslači so na regati v Beogradu, kjer so sodelovali Poljaki, Ce-hoslovaki, Romuni in Madžari osvojili 6 od 8 prvih mest, seniorska in juniorska plavalna reprezentanca je pa premagala odgovorne italijanske reprezentance.
Samo ta kratek sumarni pregled uspehov jugoslovanskih športnikov v inozemstvu, številni novi doseženi rekordi v Jugoslaviji, nam dovolj jasno povedo, da so bili ti.
samo rezultat pogojev, pod katerimi se šport razvija
v Jugoslaviji, materialne baze, na kateri sloni in velike pomoči, ki jo daje ljudska oblast fizkultumim organizacijam.
ZA BISTRE Gl. A VE
Pogostoma so tudi majhne stvari nerazumljive. Tu vam navajamo dva poizkusa, o katerih boste gotovo razmišljali. Pazite skrbno na vprašanja in boste našli odgovor za oba. Ne bo lahko, toda razum vam bo pomagal. Obe vprašanji slonita na principu vzvoda.
J posodo, ki bo tehtala približno en kilogram. Potegnite oba konca vrvice tako, da postane vodoravna. Ali ste gotovi, da vam bo to uspelo?
. oe si e ponosen na svoje mišice, vam nudimo ugodno priliko. Obesile na približno en meter dolgo vrvico
2. Vzemite 30 cm dolgo ravnilo in naslonite ga na rob mize. Videli boste, da bo ravnilo padlo na tla, če ga prepustite samemu sebi, če pa privežete na zunanji konec kladivo, kakor kaže slika, ravnilo ne pade. Zakaj?
Rešitve
iz prejšnje številke
Besedni rebus
1.	TUL - JAVA - Tuljava
2.	KA - VA - LIR - kavalir
3.	PO - ROKA - poroka
4.	PROD - A - NANE - VESTA prodana nevesta
Posetnice
Strojni stavec
Zemljepisne imene
Bolje pozn<> kakor nikoli
Dopolnjevelnice
Lastovka, Vladimir, malarija, šarlatan, Himalaja, aeroplan, Bogomila.
Novoletne križanka
1. posnetek, 8. osa, 11. st, 12. rt, 13. zid, 15. MD, 17. ris, 19. Ind, 21. som, 22. par, 23. Ivan Cankar Kralj na Betajnovi, 31. ded, 32. il, 33. Nelo, 34. 2ek, 35. anal, 37. sad, 40. vi, 41. oz, 42. Tom, 45. ena, 46. Ika, 47. ic, 48. MD, 49. Oka, 50. tisk, 52. Jon, 53. da, 54. ar, 55. kor, 56. ped, 58. Uda, 59. osa, 60. Levec, 63. obad, 67. svctec, 70. etan, 72. Ida, 73. Vido,
74. in, 75. oda, 76. sat, 78. rota, 79. erar. 80. ni, 81. ave, 83. prerekanje. 84. carinik, 85, Stritar.
Navpično: 2. os, 3. starinoslovec, 4. trajnica, 5. et, 6. trn, 7. vic, 9. sik, 10. Ana, 13. zobozdravnik, 14. ime, 15. maj, 16. drn, 18. samostalnik, 20. dr, 21. Saloma, 22. da, 23. Ida, 24. ventilator, 25. Ada, 26. al, 27. ne, 28. oče, 29. Venčeslava, 30. Ika, 36. lekarnar, 37. sij, 40. vid. 42. tok, 44. Marica, 50. ti, 56. Po, j 61. vi, 62. ed, 64. bira, 65. adar, 66.
1 Dori, 67. sini, 68. to, 69. ed, 70. ERP,
! 7'. ate, 76. sat, 77. ter.
Križanke
Vodoravno:	1. potek, Evgen, 2.
Edo, ime, bat, rja, 3. ta, slast, teren, as, 4. Lea, tiger, ris, 5. klen, netopir, trop, 6. Ig, Ravel, en, 7, karat, nož, sveča, 8. roket, olata, 9. posvetovalnica, 10. ravan, ekipa, 11. firer, ona, Ajask, 12. es, elita, si, 13. osa, procent, tura, 14. rok, Ivana, Ulm, 15. re, mleko. Aleja, li, 16. Ana, osa, Inn, moj, 17. tabor, arija.
Navpično: 1. petek, obrat, 2. oda, lik, fes, ena, 3. to, legar, risar, 4. sen, ropar, Tom, 5. kila. Rakovec, klor, 6. ma, tesar, s, 7. Ester, ton, Erika, 8. Titan, olovo, 9. govorilnica, 10. tepež, Atena, 11. beril, one, anali, 12. ar, slika, n, 13. eter, ovacija, ujna, 14. nit, etapa, tla, 15. gr. sreča, Aksum, mi, 16. eja, ona, sir, loj. 17. nasip, Azija.
Preje in potem
1. Kajn, 2. julij Cezar, 3. piramide, 4. Titanic, 5. Leonardo da Vin-
ci, 6. ameriška revolucija, 7. Konfucij, 8, telegraf, 9. Sueški prekop.
Nagle vprašanje
1. 8.50, 2. nedelja, 3. 53 let, druga sestrična.
Izžrebanje
Za rešitve križank in ugank «Ljudskega tednika» v njegovi 145., 146 in novoletni številki bodo dobili reševalci tudi pot za nagrado lepo slovensko knjigo.
Izžrebani so bili naslednji:
Simionato Ineš - Dekani;
Kosmina Janko, dijaški dom . Koper;
Silič Marija, Skrilje 6, pošta Dobravlje - Slovensko Primorje;
Kovač Franc, Via Buonarroti 51 -Rijeka;
Race Sergej, ulica Sostalunga 53, Trst;
Jašovec Milena, drž. gimn. Kamnik.
Kupon št. 08
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
LJUDSKI
TEDNIK
ungovoroi urednik KAVS FRANC Tiska i dovoljen jeni AiS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu ulica Monteccbi 6
Rokopisi se ne vračajo
BOMB JV
demokratičnih sil
Ko je neki dopisnik inozemskih listov (g. Lieblein )opozoril Po-gassija, da se lahko združi tedaj tudi z «Babičevo partijo», mu je Pogassj ogorčeno in užaljeno odgovoril: «Med Komunistično partijo in kliko jugoslovanskih izdajalcev je vsako zavezništvo nemogoče. Nemogoč je tudi vsak sporazum z indipendentisti».
Dopisnik je Pogassija spravil v veliko zadrego, ko mu je dejal: «Torej, potem ostanejo le stranke, M jih vi imenujete fašistične!»
Tudi na vprašanje, ali bodo vi-dalijevci podprli priključitev Trsta k Italiji, ni Pogassi odgovil nič odločnega, kar pomeni, da ga je vprašanje spravilo v zagato, ker je alkrilo njihove dejanske načrte. Nasproti temu izdajalskemu stališču pa je resnično demokratični tisk ostal zvest svoji protiimperia» listični liniji ter zagovarja vseskozi nujnost enotne fronte na bodočih volitvah
Doslednosi demokratičnega tiska
«Primorski dnevnik» je objavil poziv volivnega odbora demokratičnih množičnih organizacij in več člankov, ki so pozivali k enotnosti ne glede na stališče do resolucije IU. Objavil je tudi gesla, kakor: «Le enoten nastop vseh demokratičnih sil bo omogočil zmago demokratičnega gibanja na bližnjih volitvah!» jtd.
Glede vpogleda v volivne imenike piše: «Deset dni ni dovolj! Zahtevamo podaljšanje roka za najmanj trideset dni in povečanje števila sedežev, kjer so imeniki objavljeni, vsaj za trikrat!»
V uvodniku 18. t. m. piše: «Povsem nesporno je, da pri tem ne gre za demokratizacijo tukajšnjega političnega življenja, ampak le za to, da se protiljudska vsebina angloameriške okupacije jn političnega monopola italijanske reakcije odene v demokratično krmko-
Kdor ni za enoten nastop, stoji dejansko na stališču imperialističnih interesov in jim pomaga do uveljavljanja»
Sumljiva pozabljivost pri sestavljanju seznamo>
Medtem so začeli ljudje pregledovati volivne sezname in o ugotovili, da so izpuščena iz njih mnoga imena ljudi, ki so demokratičnega prepričanja. Na volivni odbor demokratičnih organizacij se prihajaj:: stalno pritoževal volivni upravičenci, ki so jih izpustili iz seznamov. Vse to kaže, da se ljudstvo ne bo pustilo izigrati niti od reak-cionari"v niti od Vidojije
Ljudstvo pa bo našlo pravo pot
Izkušnje uclge pretekle borbe so g» poučile, da je enotnost krvavo potrebna, da se le z 'notnim nastopom branijo resnični interesi demokratične fronte pri nas" in v svetu. Ljudstvo ve, da je odstopanje od teh načel izdajstvo, zato e bo sledilo onim, ki to izdajstvo zagovarjajo in s tem koristijo tržaški reakcionarni oligarhiji jn njenim pokroviteljem, ki to ljudstvo zatira in izkorišča. Zato smo in bomo oonavljali: Enotnost demokratične fronte je vedno nujna, zlasti pa je nujna sedaj, ko se ljudski sovražni-k’ pripravljajo, da nas še bolj zasužnjijo. da dajo volitvam -raz plebiscita k Italiji ter se že vesele svoje zmage, misleč, da je fronta demokratičnega ljudstva razbita. T i ljudstvo pa jim bo pokazalo, da fronta še živi, da je stvarnost in da si bodo ob njej polomili zobe. Vsako drugo stališče pa vodi le k izdajstvu.
Coppi je zmagal v pariški Palah des Sports nad Holandcem Schulte-jem v kolesarski vožnji na 5 km.
Hockeyisti iz ZDA bodo gostovali v CSR. Prispeli bodo 20. 1.
Kanadčani so remizirali v nockeyn
* Ayr Haider z 4:4.
Drobny je odpovedal svoj nastop za nekaj dni na Švedskem, ker O* * I nastopal za CLTK v hockeyu.
i •'•d'ki VE.D*4I|S
Vljudnost v tržaških uradih
Nekega dne sem stopil v tržaški urad. Nočem označiti tega urada podrobno, ker ne maram škodili človeku, malemu uradniku, ki je bil navsezadnje zelò vljuden z menoj. Torej: Stopivši v uradno po-elopje sem se obrnil na tega malega uradnika z vprašanjem, kam moram iti, kje moram potrkati, odnosno, kje moram čakati nekaj, da lahko predočim zadevo, ki me je tanimala.
Cc bi cerkveni krogi vedeli, kaj »e je zdajci zgodilo, bi gotovo takoj sklicali nujno sejo tiste siavne komisije, ki proučuje in raziskuje čudeže. Moj malt uradnik je namreč bliskovito zapustil svojo uradno stolico, me vljudno povabil, naj mu bledim, ter me popeljal po dolgem hodniku do neke sobe; sam je vstopil, me najavil ter me nato s prijazno gesto pozval; «Prosim, izvolite!» Zdelo se mi je, da sanjam, Qdkar sem odrasel nežni otroški dobi, mi jezik gladko teče; toda tu me je prevzela ginjenost in kakor otrok sem zablebetal: «Mille grazie! »
Prav za prav bi moja zgodbica tflkaj lahko končala. Kajti dogodek je sam na sebi talco izreden, za današnje čase, tako nenavaden, za Slovenca, ki išče pravico po trža-tkih uradih tako edinstven, da je naravnost idealno smešen in torej zrel za «Kraško Burjo». Toda živ-ljenje piše zgodbe na svoj način in zato moram nadaljevati.
Ko sem opravil svoj posel in zapuščal uradno poslopje, me je moj mali uradnik še prav prijazno pozdravil in se mi spoštljivo priklonil. Bogami! Čudežev danes noče biti konec. Najmanj, kar sem mogel storiti, je bilo, da sem mu ponudil cigareto. Sprejel jo je g sramežljivim nasmehom in zdelo se mi je, da je zardel. Zastonj sem se mučil In si napenjal možgane stopajoč po ulici, da bi si raztolmačil ta fenomenalni dogodek. Sel sem domov z uganko v glavi.	. ,
2e naslednji dan sem se moral vrniti V isti urad.. Ko sem odprl vhodna vrata, je nenadoma stal
Pogovor dveh ezulov
A: Pomisli, nocoj se mi je sanjalo, da mojega imena ni v volivnem seznamu.
B: Nič za to. Ne bodi lahkoveren. Saj je znano, da sanje nič ne pomenijo.
* * *
Vsesplošno
pomanjkanje
Statistično je dokazano, da vlada na svetu ob tem času vsesplošno pomanjkanje. Ce se ozre mo le na Jugoslavijo in na Trst, to zlahka ugotovimo. V Jugoslaviji je namreč opaziti poman j. kanje delovne moči, v Trstu pa pomanjkanje dela.
* * *
Med tatovi
A: Danes sem srečal Pepija, pa je tako visok, da me še pogledal ni.
B: Hes se je prevzel, odkar je prišel v boljšo družbo. Včeraj je okradel pred hotelom danskega diplomata
• • •
Marshallov plan
Zelo se je trudil ameriški Mar-shall, da bi ustregel narodom sveta. Naredil je svoj plan. a s tem planom mu ni uspelo, da bi se prikupil. Ujezil se je in odstopil. In narodi so rekli «Živio Marshall». Marshall je uspel z od stopo.
• * *
Mali oglas
Kdo mi za en dan posodi fašistično uniformo? Plačam dobro. Oblekel bi jo le enkrat. V njej bi se šel ponudit Acegatu za delo; v fašistični obleki ga tam gotovo dobim.	Brezposelni
pred menoj moj mali uradnik. Skoraj bi bila trčila drug ob drugega. Qba sva bila presenečena.. Toda on se je prvi zavedel: Strumno je stopil v stran, udaril s petama ter dvignil roko v rimski pozdrav. Tedaj se mi je zabliskalo. Spomni] sem se prijatelja Franca, ki mi je nekoč zatrjeval v kavarni, da sem kakor jajce jajcu podoben znanemu fašističnemu hierarhu, kateri je svoječasno paševai v Trstu. Nenadno srečanje je mojega uradnika premagalo in padel je v stare čase.
Dejal sem zgoraj, da ne imenujem urada, v katerem sem imel opravek, ker ne bi hotel škoditi svojemu malemu uradniku. Zdaj se m* porajajo razni dvomi. Mogoče se pa le motim. Mogoče bi mu napravil večjo uslugo, če bi ga imenoval s polnim imenom in se z očetovstvom zraven, kakor to zahtevajo italijanski uradni predpisi. Vedno sem rad bodil s časom in časi so danes taki, da bi moj mali uradnik utegnil dobiti še nagrado za uslužnost, ki mi jo je izkazal. Moje dobro srce mi ne. da miru. Razmišljal bom o tem.
Dodo.
TEPA PIŠE JUCI
Drapa Juca!
Da volivne imenike, bomo na vpogled dobili, so na svoji zadnji seji mestni očetje določili.
Za vpogled na razpolago le deset dni so nam dali, ker na ta način fašisti laže bodo notri ostali. Ezulom se ni nič bati, ali v spiske so vneieni, zanje je že preskrbljeno, da ne bodo izpuščeni. Demokratičen Slovenec pa deset dni se bo trudil, kje ime bi svoje našel, končno bo pa rok zamudil. To je v interesu tistih, ki si od srca želijo, da bi zapadnjaki imeli v Trstu svojo kolonijo.
To je v interesu tistih,
M bi vsi presrečni bili, če k Italiji bi zopet ta del zemlje priključili. Nam pa to nič ne ugaja,
Tudi en /e sa eneinosi
Viđali: Počakajte, počakajte, z vami bo čem!
V znamenju 1C tini
Med vrstami
ZVU: Podaljšanje roka za pregled votivnih Imenikov zahtevajo. Pa kaj mislijo ti Tržačani, da smo mi res demokrati.
ANQbESKE LASULJE. Angleški minister Bevin je izdel načrt zakona za zdravstveno pomoč, ki med drugim predvideva, da ima vsak plešasti Anglež pravico dobiti od države dve lasulji na leto. Računajo, da je na Angleškem kakih 75.000 plešcev. Vsaka lasulja stane 10 funtov.
MED VRSTAMI: Lasulja je znak starokopitne miselnosti. Bolj nujno je skrbeti za to, da bi vsak plešec imel svojo lasuljo, in na ta način potrosil kakih 6 milijard lir na leto, nego nakupoval moko, kj je mogoče nt rayno y izobilju.
Ameriška hitrost
Tempo v Ameriki je strašen. V športu je hitrost na višku, v trgovini V industriji m celo v sodni stroki Tam imajo na primer sodnike, ki te obtožijo za prekršek proti zakonu o protiameriški delavnosti, še preden si se zoper njega kaj pregrešil.
nam, ki si srčno želimo, da na Svobodnem ozemlju ' res svobodno zaživimo!
Ce delavstvo pri volitvah bo enotno nastopilo, upanje vseh šomnistop bo grdo se izjalovilo.
Ce pa bo strateg Viđali složnost tudi tu razbijal, s sladkin vincem k svoji zmotft si nasprotnik bo napijal.
Na Kitajskem za Cangkajikt vedno hujša je zadrega, komaj v eno mesto pride.
Pa spet v drugo iz njega beffa Mao-Tse-Tungova mu vojsk* za petami je kot senca, kaj je proti tej nesreči vsa tržaška influenca!
V zvezi s kakimi škandali največkrat imenovana bila je v tržaških listih slavna ulica Cavana.
Komaj teden dni je tega, ko Čerini posšcrbeli so za javni red na cesti in nedolžnega zadeli.
Pa že zopet o Cavani časopisje članke piše, neki Stefanelli padel je pod vplive javne hiše. Mladim damam rad nabavljat službice bi take vrste, da sprejeti bi jih mogle le moralno najmanj čvrste. Upajmo, da v tem pìimerù se oblast bo potrudila, da ne bo spet, kakor zadnjič, mimo krivca ustrelila!
Res prekrasne sončne dneve novo leto nam je dalo, upajmo, da influenco bo to weme pokopalo.
Veš, glede te influence sem se jaz že strašno bala, ker pi-ispela je z zapada, da bo dolgo tu ostala.
Kajti, kar z zapada pride, zlepa se več stran ne spravi. Zdaj bom pa končala pismo s prav prisrčnimi pozdravi.
Te pozdravlja
_____	Tvoja Pepa.
LEP PRIMER
razumevanja ljudskih potreb
Sicer je naša ugotovitev nekoliko zastarela; potrebna pa je za bodo-čega kulturnega zgodovinarja, ki se bo bavil z okupacijo Trsta.
Povsod po svetu povečajo promet na cestnih železnicah, če je naval občinstva večji. To se dogaja posebno ob praznikih. Posledica je, da je mnogo več ljudi zaposlenih pri prevoznem delu. Tržaško tramvajsko podjetje pa ima razumevanje za potrebe nameščencev; zato je na božični in Silvestrov večer sploh ukinilo veš tramvajski promet. Naj vendar u-službenci slavijo praznike, tudi če plača ne dovoljuje, da bi bile mige bogato pogrnjene.
Prišel je božič in občinstvo je godrnjalo. Zato so za Silvestrov večer vpeljali posebno službo po —* zvišanj ceni, Drugod znižajo cene, če promet naraste. Toda to je napačno, to je grobo preziranje pm treb podjetja. In tako smo za Sil. vestrov večer plačevali prevoznino, ki je bila za 100% višja od na, vadne.
Tramvaji so vozili točno do pot-noči. To je bila ženijalna uvidevnost. Drugod se promet na Silvestrov večer še posebej nadaljuje za par ur, da se ljudje lahko po, peljejo domov, ko so si voščili sreč. no novo leto. V Trstu tega ni tre. ba. Kajti Tržačani so hudi kro. karji. Oh! Tramvajsko podjetje jih dobro pozna. Dovolj je, da tram, vaj začne spet voziti tja proti J, uri zjutraj.
Skratka: Idealno upoštevanje ra» mer in potreb vseh prizadetih. Na»; javljen je obisk številnih komisij i* Milana, Pariza, Londona in celò ie Amerike, ki bodo na mestu proo, če vale moderne zamisli in ukrepa tržaškega tramvajskega podjetja.
• • •
Mihec in Jakec
MIHEC: Vsq govori o volitvah, Ali misliš, da bo kaj?
JAKEC: Cisto gotovo. Oulaž sa že kuha.
MIHEC: Kako zumem.
JAKEC: Poglej tja na Krast 1 Nabrežini in Zgoniku kopajo vo dovod.. V. Repentaboru popravljaj« cesto, ki pelje k cerkvi. V Dolio tudi popravljajo ceste. To je gul»* volivni gulaž, dragi moji
to meniš? Ne «a