""•TJ!?S?'?-':*	,
C ^^r


The first Sknrenic Dally in
the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays.
4
Fran Josip med življenjem in smrtjo.
PRI BOLEZNI AVSTRIJSKEGA CESARJA SO SE POJAVILI VZN E M I R L J IVI SIMPTOMI.
Bori se z življenjem in smrtjo; vse je odvisno le od par ur.
SE SKORAJ VEČ NE ZAVEDA.
Dunaj, IT. okt. Cesar Fran Josip je prebil minolo noe mirno in le tu pa tam ga je napadel jak kašelj. <Vstal je pred 5. uro in pil eaio — šampanjca, ker je njegov tek zelo slab. Takoj nato je pričel brati in podpisovati državne listine. Zdravniki upajo, da bode okreval, toda oni jedno^rlasno izjavljajo, da binle zdravljenje dolgo trajalo. Cesar je želel iti na sprehod, toda zdravniki mu v to niso privolili.
London. 12. okt. Glas m po noei iz Dunaja semkaj došlih brzojavk je pričakovati smrt avstrijskega cesarja v par urali. Nastopila je namreč kriza in v par uran se mu lahko obrne na bolje, ali pa nastopi tudi smrt. Zdravniki izjavljajo, da se muraj<» opustiti vse nade. ako se bolezen do jutra ne obrne na boljše.
To poročilo je vsakogar iznenadilo, kajti tekom včerajšnjega dneva se je javilo, da mu v*«" ne preti nevarnost, da pa bode dolgo trajalo, predno bode ozdravel.
Dunaj. 12. okt. (o polunoči). Današnja no«- je bila za cesarja Fran Josipa kritična in zdravniki so v velikih >krbeh. Deset dni je cesarja mu<-ila mrzlica, k t era je bolnikove moči ■ slabila in sedaj je nastopila prava pljučnica. Petkrat tekom dneva se je Fran Josip onesvestil, do-čim je drugače vedno dremal.
Na Dunaju je vse pripravljeno na smrt cesarja. Zdravniki store vse. kar je v njihovi moči. da bi preprečili komplikacije in ve včeraj so izjavili, da je vse odvisno od minole noči.
Včeraj se je ves dan še precej dobro počutil, t< da proti večeru se je njegovo stanje poslabšalo. Zvečer so ga zdravniki preiskovali poldrugo uro in potem naznanili, da se je njegovo stanje poslabšalo. Mrzlica je postala hujša in cesar bi najraje spal. Tudi se jiri njemu pojavljajo znaki ostareli sti.
Cesar sedaj stori vse, kar mu zdravniki ukažejo. Sedaj več ne govori in nikogar ne sprejme, niti prestolonaslednika Fran Ferilinanda.
ITALIJANSKA "KULTURA".
23 Članov organizacije "La mano ne-ra" pred sodiščem.
Newcastle, Fa., 11. okt. Tukajšnji sodnik William E. Porter je včeraj obsodil 23 članov italijanske roparske organizacije "La mano nera" v skupno ječo za dobo 71 let. Največ je dobil nek dago, kteii mora 10 let ostati v ječi. ^
Šerif Waddington in konštablerji so italijanske divjake odvedli po noči v pittsburške ječe.
Oženil Be je s staro materjo.
Chicago, HI., 10. okt. Iz S an Francisco, Cal., se poroča, da se je Tom Hugh Alison iz Manlinsa, N. Y., nedavno oženil s svojo staro materjo in da je sedaj dospel tjekaj na svojem ženitovanjskero potovanja. O čudnem sorodstvu napram svoje j ženi naznanja: "Moj stari oče od materne strani, dr. Buff um iz Rochesra, N. Y., je bil čuden človek. Najprej« je razdedil mojo sestro, ker ae je omofila z nekim brivcem. Potem sem ostal jaz jedi ni njegov dedič, toda stari, daairavno je bil star 80 let, se je oženil, samo da bi njegovo premoženje ne postalo moje. Slučaj pa je nanesel, da se je oženil z mojo ljubico, ki je bila stara 17 let. Med na ljubo se je ona žrtvovala, samo, da mi je tako ohranila dedščino. To je bilo pred šestimi letu Pred letom dni je dr. Puff um umrl in •jegwva vdova, ktera je vsled poroke S njim postala moja stara mati, > sedaj postala moja
Provijantni problemi vojne mornarice.
URAD VOJNE MORNARICE BODE NABAVIL NOVE KON-SERVE SOČIVJA ZA BRODOVJE.
Novi posušeni krompir, repa in drugo je boljše, nego so Mle dosedanje konserve.
PREMOG.
Washington, 12. okt. V mornarič-nem oddelku so si dolgo Časa belili irlavo glede provijanta, kteri je potre-.ben za naše oklopno brodovje, ki odpluje v decembru na Pacifik. Največ je dala opraviti mornaričnemu uradu dobava sočivja za moštvo, n. pr. krompirja. Tako so izračunili, da bodo potrebovali za pot najmanj 1,500,000 funtov krompirja. Ako bi ves ta krompir vzeli seboj, morale bi biti vse ladije polne krompirja. Seboj bodo vzeli 800,000 funtov krompirja in i.r-tanek bodo nadomestili s posušenim sočivjem, ktere^ra bodo potrebovali 26,000 funtov, kar je ravno toliko, kak«>r 270.000 funtov svežega sočivja. To sočivje je preparirano po novem načinu, ktcri je .-tar šele še^t mesecev* Sočivje je izvrstno in te konserve bo-do mornarji gotovo radi imeli.
Vlada je razun tecra tudi brzojavno vprašala v Rio de Janeiro in Valparaiso trlede nabave krompirja, kterega je tam v obilici dobiti.
San Francisco. Cal., 12. okt. Na pa-eifičnem obrežju se pripravljajo za -prejem atlantskega brodovja. Od tu • ■dpluje danes pet ladij s premogom v premosrovo postajo Piehilinque v Me-'iiT<i. kamor plujejo kasneje še druge ladije.
OSODEPOLNI STREL.
Klerk je ustrelil v dinamit in raz-strelba je napravila za $10,000 škode.
Indianapolis, Iud., 11. okt. Mladi farmer Charles Craft, ki živi blizo Woleotta, je v prodajalnici Sander's Bros. kupil revolver in klerk Howard Roy je cdšel s farmerjem za prodajal-nico, da mu pokaže, kako dobro se z revolverjem pogodi. \Ta to je parkrat ustrelil v star zaboj, v kterem je- bil shranjen dinamit, ne da bi klerk o tem vedel. Posledica temu je bila grozna razstrelba in Roy in Craft sta smrtno ranjena. Skladišče je popolnoma razdejano in tudi dva bližnja poslopja sta izdatno poškodovana. Skoraj \sa okna v mestecu so razbita. Škoda, ktero je napravila razstrelba znaša $10.000.
Bogata tatica.
Chieago, 111., 10. okt. Žena cbica-škega milijonarja Evelyn Rosmadka je tukajšnjej policiji naznanila, da je ukradla v šestih prominentnih hišah tukajšnjega mesta mnogo zlatnine in draguljev. Kradla je zajedno z nekim zamorskim bivšim kaznjencem. Policija je dosedaj dobila nazaj za $5000 diamantov in sedaj še išče nadaljuo zlatnino.
Semkaj je dospel njen mož iz Milwaukee, Wis., da jej pomaga iz zadrege.
F
!Znižane"cene.
velja sedai vožnja v Ham-burg in Antwerpen. • velja sedaj vožnjo v Rotterdam.
v Havre s francoskimi brzo parniki.
v Havre s francoskimi poštnimi parniki.
v Havre s fi cos ki mi navadnimi parniki. v Bremen z navadnimi parniki,
v Bremen z ekspresnimi parniki.
t/} t v Trst ah Reko na parnikih Anstro-Americana Line. Te ©ene veljajo do preklica. ET Originelni listki sa dobe pri
Fr. Sakser Co., 109 Greenwich St., Hew York.
$25 $27 $33 $25 $23 $21 $33
Japonci dobe od Canade odškodnino.
CANADSKA VLADA SE JE PRIČELA BAVTTI Z JAPON- , SKTM NASELNIŠKIM
VPRAŠANJEM.	*
V Vancouverju in drugod oškodovani Japonci dobe takoj odškodnino.
DEPORTACUA INDIJCEV.
Ottawa, Ont., 12. okt. Pri včerajšnje j kabinetnej seji so ministri sprejeli formelni predlog, vsled kterega se canadskemu poslaniku, ki potuje na Japonsko, naroči, da se takoj prične posvetovati z japonsko vlado o naseljevanju Japoncev. S poslanikom potuje tudi državni podtajnik in zasebni tajnik generalnega poštarja na Japonsko.
Nadalje se je sklenilo, da se ceni škoda, ktero so imeli Japonci pri zadnjih protijaponsikh izgredih v Yan-couverju, B. C., in da se ta škoda Ja-puneem takoj povrne. Canada bode odškodnino takoj plačala in kasneje prisilila mesto Vancouver, da izdatke poravna. Tudi bode vlada skrbela za to. da se izgredniki kaznujejo.
Vancouver, B. C., 12. okt. S parni-kom Tartar dospelo je semkaj 518 Indijcev, od kterih jih bodo pa 179 poslali nazaj, ker so ali brez: sredstev ali pa slabega zdravja.
STROG OČE.
Pretepel je svojo 35 let staro hčer.
Pittsburg, Pa., 11. okt. Miss Pauline Law, stara 35 let. ktera živi s svojim očetom William Lawom na Friendship Ave., je šla včeraj zvečer v mesto, ne da bi naznanila svojemu očetu kam, in se je vrnila šele ob 1. uri zjutraj. Ko je prišla domov, jo je oče še čakal v svojih nočnih čevljih. Oče, ki je star 65 let, je takoj slekel jeden čevelj, položil svojo Paulino na kolena m jo je tako po domače pretepel, kakor nekdaj, ko je bila še majhna. To je pa Paulino tako vjezilo, da je dala očeta zapreti radi napada in pretepa.
Zadeva je prišla do obravnave pred sodnikom Kirbvjem, kteri je očeta oprostil in obsodil hčer v poravnavo sodnih stroškov v znesku $10.
Sodnik je pri tem dejal: "Vaš oče ima pravico kaznovati, dokler bivate pod njegovo streho, kajti toliko časa ga morate ubogati.71
Paulina je vložila priziv.
ROOSEVELT NA LOVU.
Medveda do sedaj še ni ustrelil, pač pa lepega jelena.
Stamboul, La., 10. okt. Semkaj je dospel posebni sel iz taborišča predsednika Roosevelta pri Tenas Riverju, kteri naznanja, da je bil Roosevelt včeraj ves dan na lovu, ustrelil je lepega jelena, dočim o zaželjenem medvedu ni bilo ne sluha ne duha.
Po zadnjem dežju je zemljišče postalo za lov zelo ugodno in dovolj hladno.
Roparji na VanderbUtovem posestvu.
Asheville, N. O., 10. okt. Včeraj so roparji ponovno obiskali Vander-biltovo posestvo v Biltmore Village, Iger eo že v drugič tekom Štirinajstih dni j par vaščanov kloroformirali, da bi tako v Vanderbiltovej hiši zamogii brezskrbne je krasti. Tatove sedaj iščejo s pomočjo krvnih psov.
Par vsščanom so tatovi odnesli mnogo vrednostnih predmetov. Sledovi vodijo preko reke Svaononoa
Vanderbiltova rodbina je sedaj v Parizu in posestvo je v oskrbi oskrbnikov. Zasledovanje tatov je trajalo 12 ur in ni bilo uspešno.
losi namenjen «s
•"■ste ter MprtefB v Ameriko jn^L pili »pojasnila iti rožne cene zuu RAM 5AKSER» H9 Qrseswlch SL« New Ysfcf N* ker tu bodel najpoiteaefe in najbolje
Svarilo rojakom!
V novejšem času pričeli so razni newyorski goljufi razpošiljati našim rojakom razne' cirkularje, s kterimi jim ponujajo delnice za neke zlate rudnike, kteri baje sploh nikjer ne obstoje.
Rojake svarimo radi tega, da ne kupujejo teh listin, kteri nimajo nikake vrednosti, kajti vsak denar, kterega bi kedo poslal za delnice, je prav gotovo zgubljen in nihče ga ne bode več videl, kajti dobiček bodo imeli le goljufi, kteri so si omislili naslove naših naročnikov, ktere je nekdo ukradeL
Rojaki, bodite toraj previdni 1 * * *
Zopet drugi goljufi, kteri so z zgoraj navedenimi v zvezi, razpošiljajo rojakom in tudi Hrvatom cirkularje, s kterimi jim ponujajo 4'vino" in poleg tega tudi razne '' nagrade ". Tudi to ni druzega, nego navaden švindelj, čegar namen ni druzega, kot poslati rojakom navadno brozgo in ničvredna "darila" za njihov deset ak, kterega zahtevajo, da se jim ga v naprej pošlje. Rojake svarimo, da se za te cirkularje ne zmenijo in da jih takoj uničijo. Tudi priporočamo rojakom, da posvare Hrvate pred temi goljufi, kterim se ne poljubi delati in žele udobno živeti na račun poštenih ljudi.
Kdor dobi take cirkularje, naj jih uniči, ali pa pošlje nazaj s priporočilom, da naj lopovi sami pijejo tako vino.
Lakota v Canadi. Indijanski kanibaii.
V ST. JAMES BAYXJ IN NA LABRADORJU SO INDIJANCI BREZ NAJPOTREBNEJŠIH JESTVTN.
Lakota jih je dovedla do kanibalizma; koljejo se med seboj.
ŽRTVE LAKOTE.
Winnipeg, Manitoba, 12. okt. Urednik Francis od lista Fort Francis Times, kteri se je vrnil iz preiskovalnega potovanja po severoiztočnej Ca nadi. prinaša vesti, da vlada med Indijanci v pokrajinah ob severoiztoc-nem obrežju St. James Baya in na La bradorju taka lakota, da so -bili ne srečniki prisiljeni poslužiti se kanibalizma. Ko se je imenovani urednik mudil v Moose Factory, dospel je t je nek mlad Indijanec, kteri je povedal da je njegov stric ubil osem članov svojega rodu in trupla pojedel. Po zimi je neka ženska pojedla dva lastna otroka. Lakota je nastala vsled tega, ker so jeleni in srne, kterih je bilo v tamošnjih gozdih vedno v izobilju, gozde estavili in neznano kam odšli. Urednik je pa mnenja, da je med ta-mošnjimi Indijanci kanibalizem ob raznih prilikah v običaju.
Ob Main Riverju je v minolej ^imi sneg razdejal neko indijansko vas. Večina Indijancev je umrla lakote in le par mladeničev in deklet je po groznih mukah srečno dospelo v 150 milj oddaljeni Hudson Bay Fort. Pomožna ekspedicija, ktero so oblasti poslale Indijancem na pomoč, je našla v vasi trinajst mrtvecev.
Zrakoplovec js padel sto čevljev globoko.
Claremont, N. H., 10. okt. V county ju Sullivan so se včeraj pripetile pri tamošnjej county-fair tri nesreče. Profesor Bonnette. po poklicu zrakoplovec, je bil nevarno ranjen. Njegov balon je namreč počil, ko je bil še 200 čevljev nad zemljo. Profesor je skušal s pomočjo dežnika na zemljo in ko ae je 'približal 100 čevljev nad zemljo, je Bonnette padel sredi občinstva. Odpeljali so ga v bolnico.
Pri konjski dirki je padel raz konja H. O. Page iz Benningtona, N.H. ter zadobil nevarne poSkodbe.
Tretja nesreča je dohitela voznika Bentleya, kteri je padel raz vos in ss nevarno poškodoval.
Brexplaeio it
d*knt|oen^,najU>ljBb najdirektnej-
Dogodki v Maroku. Južni "Raisuli".
KAID ANFLUS JE NASTOPIL PROTI BELIM TAKO, DA SE JE BATI DRUGE — * CASABLANCE.
Kaid je zasedel mesto Mogador in poslal zastopnika sultana v ječo.
MULAJ HAITD.
Tangier, 12. okt. Iz južnega Maroka prihajajo vznemirljive vesti in ,na pacifikaeijo še dolgo ni misliti. Domačini javljajo, da je znani glavar Kaid Anflus ali juž-ni **Raisuli" zasedel mesto Mogadt r in tamošnjega zastopnika sultana Abd ul Azisa, go-vernerja Bargaša, poslal v ječo.
Iz Tangierja sta hitro odpluli v Mogador dve francoski vojni ladiji, da uredita tamošnje razmere. Najboljše inform: vani ljudje, ki poznajo Kaida Anflusa, so prepričani, da se bode Francozom uprl. Radi tega je pričakovati v Mogadorju istih dogodkov kakor v Casablanci.
Poročila, da so se mnogi rodovi udali, je treba sprejeti z rezervo. Ker stori Abd ul Azis vse, kar mu Francija ukaže in ker je celo sprejel križec častne legije, se je število pristašev Mulaj Hafida zelo povečalo.
Kaid Anflus je Mulaj Hafidov pristaš.
London, 12. okt. Semkaj sta dospela iz Maroka dva zastopnika novega sultana Mulaj Hafida. Naprosila bodeta kralja Edwarda za avdi-jenco v korist novega sultana.
Tangier, 11. okt. Moč novega sultana Mulaj Hafida kar vidoma narašča tudi po severnih pokrajinah Maroka. Uleane ali duhovni v Fesu so sedaj izjavili, da ima Mulaj Hafid več pravice do prestola, nego do sedanji sultan Abd ul Azis.
Vojska novega sultana se vedno bolj bliža Fesu in pričakuje se, da se tudi to mesto kmalo uda.
Paris, 11. okt. General Drude je brz »javil tukajšnjej vladi, da se je velika vojska sultana Mulaj Hafida približala Casablanci. Sultanova voj-skA ima štiri baterije topništva.
CASSIE CHADWICKOVA UMRLA.
Znana največja finančna umetnica je končala v ječi.
Columbus, O., 11. okt. Mrs. Cassie Chadwic.kova, ktera je upropastila razne banke v Pennsylvaniji za par milijonov dolarjev, je včeraj po noči v bolnici tukajšnje ječe umrla. Zdravniki so storili vse, kar je bilo mogoče, da bi jei podaljšali življenje, toda ves trud je bil zaman.
Banka v stiskah.
Minneapolis, Minn., 11. okt. Tukajšnja Farmer's & Mechanic's Bank je v velike j stiski, ker so pričeli ljudje denar jemati iz banke v velikej množini. Množica, ktera je jemala denar iz banke, postajala je vsaki dan večja in vsled tega. so oblasti preiskale bančne knjige, ktere so pa pro našli, da so v redu. Banka ima 34,000 vlagateljev, kteri imajo v banki $7,000,000.
Denarje v staro domovino
aa $ 10.30............ S0 kron,
sa $ 20.60............ 100 kron,
mm i 40.90 ............ 900 kron,
sa f 109.00 ........................600 kron,
sa $ 904.00 ........................1000 kron,
mm 11017.00 ........................6000 kron.
Fofttarin*	Jo viteta pri	Mi mtab.
Izplačajo hnm vinarja odbitka.
Kaša i—sms poftOJafcve ftsplačaje b. kr. poitai hrwdlnl ara* v 11. do 19. dnsh.
Denarje nam podati J« najptfltt-aeje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pisma, večje
Ordsr aH p* V«v York Bank Draft. FKilK IAHBK OO, im OraiiiridU^ Iwftil
CiiMdH^ OMg •
- firg .TSf*"" .rrr^f,- »r, '»> r,—a, „» ,
Iz Avstro-Ogrske. Nesreča na železnici.
NA BTJDIMPEŠTAKSKEM KOLODVORU SO BULB TBI OSO-BE UBITE IN 18 RANJENIH.
V Tarkanyu, Komam j anski ko mit at, na Ogrskem, je zgorelo 190 hiš.
PASIVNA BEZISTENGA ŽELEZNIČARJEV.
Budimpešta, 12. okt. Na tukajšnjem Franco vem kolodvoru se je pripetila nesreča, kajti radi napačno postavljenega izogibališea je bel graj ski brzovlak zavozil v nek tovorni vlak. Tri osobe so bile na mestu ubite, 4 težko in 14 je lahko ranjenih.
Mestece Tarkany v komitatu Ko-marno je dohitela velika nesreča; zgorelo je namreč 190 hiš, med temi tudi občinska hiša in šola.
Med prebivalstvom je vse polno ljudi brez domovja.
Dunaj, 12. okt. Železničarji nadaljujejo s svojo pasivno rezisteneo, vsled ktere je promet že dalj časa zelo ovirafn. Odbor železničarjev je proglasil dovolitve, v ktere so železnice privolile, za nedovoljne. Oblasti so radi tega zelo razočarane.
Statistični oddelek trgovinskega ministerstva poroča, da je bilo maja meseca leta 190G v Avstriji 12.594 industrijaluih podjetij (oziroma toliko kakor v mestu New Yorku), v kterih je bilo vslužbenih 1,037,601 delavcev, in sicer 723,920 možkln, 30S tisoč 681 ženskih; od teh je bilo 39 tisoč G73 možkih in 26,579 ženskih izpod 16 let starih. Po deželah jih odpade na Češko 432.874. na Nižje Avstrijsko 300.654. na Moravsko 156 tis« (c 577, to je na te tri dežele 890 tisoč 105, ali 76% od vsega industri-jalnega delavstva v Avstriji. Po mestih jih odpade na Liberee (Reichen-barg) na Češkem 221,022, na Dunaj 200,654. Od vsega delavstva pripade na predilništvo 300,82S delavcev, ali 29% od skupnega števila.
OROPANA POŠTA.
Roparji so ukradli v Richmondu, Va., tamošnjo pošto za $3000.
Richmond, Va., 11. okt. Danes se je zvedelo za največjo poštno tatvino, kar se jih je pripetilo tekom zadnjih let v tukajšnjem kraju. Zginol je namreč zavitek z vsebino $3000, ktero svoto je poslala richmondska banka v North Carolini. Zaivtek je sicer prišel na svoje mesto, toda v njem je bil navaden papir.
Tatvina se je izvršila že pred desetimi dnevi in stvar so dosedaj preiskovali vladini detektivi, kteri sumijo nekega klerka. Pošiljatev je bila zavarovana^ tako da banka ne bode imela zgubo.
JETNIKI TOŽIJO DRŽAVO.
Morali bo ostati v ječi dalj časa, nego so bili obsojeni.
Pittsburg, Pa., 11. okt. V tukajšnjej ječi je šest jetnikov, kteri so sicer svojo kazen že odsedeli, kterih pa niso mogli izpustiti, ker governer, ki je odpotoval k razstavi v Jamestown, Va., ni podpisal tozadevnih listin. Warden Johnston jetnikov ni mogel izpustiti, dokler bi ne dobil potrebnih listin od guvernerja. Jetniki bodo sedaj tožili državo na odškodnino, ker so morali sedeti v ječi dalj časa, nego so bili obsojeni.
Jetniki so že najeli potrebne odvetnike, da vlože tozadevne tožbe za odškodnino.
-o-
Roparski napad.
V Richmondu, Va., je v tamoSnjej bolnici umrl trgovec z lesom G. T. Snead. Na samotnem prostora so g« namreč roparji, kteri so mu odvzeli denar, • kterim je hotel izplačati svoje delavce. Pri tem so mu prizadejali taka rane, da je vsled lah sedaj umrL
Razne novosti
iz inozemstva,
NEMČIJA BODE V SVOJIH AFRIŠKIH KOLONIJAH GRADILA NOVE ŽELEZNICE.
Nesreča ameriškega avtomobilista pri Neuillyju, Francija.
IZDATKI ZA SIBIR.
Berolin, 12. okt. Nemčija je včeraj izročila pr«»metu novo železnico v iztočnej Al'riki, ki spaja mesti Dar es Salam in Mxogoro. Železnica je dolga 130 kilometrov.
Paris, 12. okt. Pri Neuillyju je Američan Charles 1'. Baird iz Phila-delphije, Pa., s svojim avtomobilom povozil in ubii dečka Daipreja. On izjavlja, da je bila nesreča neizogibna. Množica je hotela Bairda lin-čati in ljudje so ga	v- dstvom
dveh Angležev že pobili na tla. toda policija ga je še pravočasno rešila. Baird se bode inoral zagovarjati pri kaze-njskem in civilnem sodišču.
Petrograd, 12. okt. Ministerski svet je dovolil $9,500,000 za kolonizacijo Sibira.
Petrograd. 12. okt. Armenci se v vedno večjem številu izseljujejo iz Turčije na rusko ozemlje, ker vlada v turškej Armeniji lakota. Turško vlado je dosedaj naprosilo 300,000 Armencev za dovoljenje za izselitev v Rusijo.
Kodanj, Danska, 12. okt. Polarni parnik Fritzhjof, s kterim je Well-manova ekspedicija lista "Chicago Record-Herald'* potovala na Spitz-berge. se je pri Cape Langanes, otok Island, dne 5. okt. potopil. Kapitan in 15 mornarjev je utonilo. Parnik plul domov na Norveško.
Naseljevanje na jugu.
Norfolk. Va., 11. okt. Governer Swanson od Virglnije, governer North Caroline in predsedniki vseh Norfolk vodeeih železnic, so povabljeni k posebnej konerenci, ki se vrši ilne 22. oktobra v Norfolku in ktere namen je, dobaviti za južne Jave kolikor mogoče mnogo naseljencev. Namen konference je tudi ustanoviti novo parobrodno družbo z zvezo med Evropo in Norfolkom.
KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli bo :
Patricia 10. okt. iz Hamburga (že
poroČano) s 1125 potniki. Lusitania 10. okt. iz Liverpoola (že
poročano) s 1994 potniki. Main 10. okt. iz Bremena. Celtic 11. okt. iz Liverpoola s 1880 potniki.
Celtic Princess 11. okt. iz Hamburga.
Dospeti imajo: Hudson iz Havre. Kronprinzessin Cecilie iz Bremena, Koreja iz Libave. La Toirraine iz Havre. Philadelphia iz Southamptona. Amerika iz Hamburga. Columbia iz Glasgowa. Oretic iz Gemove. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama. Finland iz Antwerpena. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena
Caronia iz Liverpool«. President Lincoln iz SAmburgtL Barbarossa iz Bremena. Neckar iz Genovet Emilia iz Trsta.
Slavonia iz Reke. Smolensk iz Libave. Oceanic iz Liverpoola.
Odpluli bo: Zeeland 12. okt. v Antwerpeau St. Louis 12. okt. v Southampton. Etruria 12. okt. v Liverpool. Astoria 12. okt. v Glasgow. Pretoria 12. okt. v Hamburg. La Gaeeogne 12. okt. v Havre. Californie 12. okt. v Havre.
Odpluli bodo:
Kronprinzessin Cecilie 15. okt. v Bremen.
Lueania 16. okt. v Liverpool. Moltke 15. okt. v Genovo.
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Lzvzemši nedelj in praznikov.
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v o4merikL
111 ■	-- i«---- ■ ■■ IMMMMgBI 11 ■ —g--5Bg-LI-1-1------------------>----==	—	.t,
raLEFOK PISARNE: 1279 &ECTOK.	SiUni aa ■eeomd-Olmee Matter. Septamber U. IMS, a* tha Poafe Office a* New /ork, H. Y„ under the Act of Oongzmm of Marck S. 187«.	TELEFON PISARNE: 1279 UOTOi
NO. 235. — ŠTEV. 236.	NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 12, 1907. — V SOBOTO, 12. VINOTOKA, 1907.	VOLUME XV. — LETU IK XT.
V silsl
"GLAS NARODA"
\ Slo v eni c Daily.)
Owned and pnbliahed*>y the SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY
(a corporation
FRANK iiAKSKR, president. VICTOR YA1JAVEC, Secretary. LOUIH BBSEIHK, Treasurer.
Place of l«Mdne»e of the rorj>onition and addremee of al*>ve otfit-er*: 1U» Oreenwic-h Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.	_
Za leto velja li*t za Ameriko . . .	$o-0«>
„ pol leta..........1-50
,, leto za mesto New York . . 4.Go rf pol leta za moeto New York . 2.W Kyropo za vse leto ..... 4.50
,, pol leta.....2.50
„ „ ,, četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
«OLAS NARODA"
( "Voice of the People" ) Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Dopisi bre£ jKxlpisa in oeiobnoati se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi k raj a naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom i a pošiljat vam naredite naslov :
"Qla» Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon : 1279 Rector.
Koncem tedna.
Fran Josip nevarno bolan in vsakdo se vprašuje, kaj pride — za njim. Jfvako bode z niir<«n med narodnostmi Avstro-Ogrske in kako z mirom Evrope, ako se prične prorokovano
razkosovanjet. ..
• • *
44Slovensko-Ajmerikanski Koledar" se tiska. NaroČite ga sedaj, da ga, > ko bode	gotovo dobite. Ivo
poide, so zama.ii vse reklamacije in pritožbe, da se na tega ali onega ne ozi rajno. . .
* • •
Hrvatske delnice v Ameriki padajo. Stjepko trdi, da xii dobil tisočaka : morda več, morda manj — o
tem lahko priseže. . .
* * •
Soči j i v Chicagu so si zopet v laseh; ■ d srca jim čestitam. Najbrže so s.» ,';e naveličali nervoznih eksperimentov na političnem polju, ker so si vsi opekli prste. In sedaj se obračajo jeden za drugim k t umi, preje 1»o njim napadanim konservativnim nesocijem-" kapitalistomTT. Tudi to peče...
» * •
Ravnatelj opernega gl edišča Con-ried v New Yorku trdi, <la ga prav nič ne briga, tudi ako bi Caruso ošči-pal sti žensk. 44 On je vendarle velik umetnik.— Toda Bonei je še večji, dosegel je rekord 44 vztrajnost i" za 1 uro in 45 minut — toda ne pri svojem tenoru...
*	* a
Včeraj so našli v New Yorku gospo Engeljevo z njenim tri leta starim otrokom vsled lakote umirajočo; predvčerajšnjim je g spa Gutlinerje-va vsled stradanja izvršila samomor in v sredo se je hotela neka druga ženska iz istega razloga poslati v večnost: čudna je prosperiteta in čudno je tudi oficijelno takozvano dobrot ništvo . . .
*	•
Hearst je proti Murphyjn in McClellanu in McCarrenu in proti republikancem. On je le za jednega: za Hearst a. . .
* ♦ »
Tako se ravna tudi Stjepk >: on je proti Ciki Boža in Francesco in Uboj-kn in Paveliju. On je le za jednega: za St jepka...
* • •
Glej T. knjigo Mojzesa, IG. poglavje. 12. verz: 4 4 On bode divji človek j njegova roka bode proti vsakemu in
roka vsakogar bode proti njemu"...
• * *
Zdravko Mužina se je to p< glavje na Trsatu učil in se skuša tudi po njem ravnali: vide deliciurn v <40-si *'. . .
*	m m
•4 So li vsa lepa dekleta neumna." Na - . »v v n -wyorških 44 Times" nad nekim londonskim poročilom, ktero j naznanja, da se tam v zdravniških krogih trdi, da so vsa lepa dekleta neumna. Pri 44Times" so izbrali navedeni vprasajoci naslov le radi tega, da se izognejo nešte»vilnim tožbam na
plačilo odškodnine. . .
#	* •
V tožbi na ločitev zakona zakonskih Kavanaugh v Patcbogne, L. I-, navaja soprog- dvajset ' * affinityjev * (ko-responderrtov) svoje »veste žene; to se pravi, da on ve le za dvajset takih mož. Ona pa trdi, da mu je bila vedno zvesta. "Vedno" moramo tolmačiti "cum gnuio s*lis": zvesta mu je bila vedno, kadar j« bila
drugim nezvesta...
• * •
Toda	bode tenra kakor bofc:
dvajset aH ve« ijttbScfeo* m niti oteževalna okolnoet: iko VMDMmo SI «tobo kot tii£l<\ oartane še Tedno
la, tudi ako jo pomnožimo s Številko
1 20. ..
* * *
Slučaj Condon: žena je našla moza zjutraj ob 6. uri v tujej hiši s tujo žensko, oba v primitivnej toaleti. V stanovanju je le jedna spalnica. Razun žene so bile še tri druge priče, ktere s«» udrle v sobo: Sodniki so izjavili, da '1 misdemeanor" (nezvestoba) ni dokazana in so oba izpustili: 44 Pojdite grešite — še v nadalje." Diagnoza: Akutna juristi-
čna jetika možgan. . .
* * •
Pšenica po $1.15 bušelj in moka po .flO sod. Kar zona nas obhaja vsled take 4 4 prosperitete " !...
m m m
1' Amerika je dosegla pri haaškej mirovne j k« nferenci zmago.'! ("The
New York Times.") 44 The pity!"... * * *
Časopisje poroča o židovskem rabi ncu, kteri je bil v starosti 65 let oče petnajstih otrok, nakar se je v drugič oženil in dobil še 12 nadalj-nih otrok: Ta gotovo ni smatral Gospodove besede — "bodite rodovi t n i in množite se kakor zvezde na nebu" itd. — za dobrohotni blagoslov, temveč za imperativni ukaz in se je v svojej bogaboječnosti po tem ravnal. . .
m m m
Tudi mi bi bili radi tako pobožni: toda k vragu s tako pobožnostjo pri sedanji draginji !.. .
m m m
deidališče na oceanskem paraiku — 4 4 what next t'' Treba je ustanoviti le še "cabinet se pare'' in pridobiti ambulantne zabavne impresari je ponočnega Broadwaya.. .
voz proti domu. In pri tem naj še kedo reče, da veliko mesto nima srca!. A-
Kmalo o tej sliki ni ne duha ne sluha in življenje valovi ^ialje. K meni pristopi mali deček, umazan, ne-umit in_jaepočesan: "Mister, prosim vas, dajte mi pet ceptov. Bad bi se peljal domov, toda zgubil sem svoj nikelj." In pri tem ime deček tako
kar bi neslo. Podjetnost je vseskozi delo. človeškega duha, kfteri stika vedno okrog, dokler ne najde ugodnih tal. Zidati začne — polagoma s težavami v začetku — toda de je človek vztrajen, premaga vse. Uspeb mu stotero poplača trud in vse grenke ure.
Kako pa je pri nas s podjetnostjo T Salun, trgovina z majhnim obzorjem,
žalostno pogleda, da nehote sežem Pa smo pri kraju. In če vidimo, da žep in mu stisnem nikelj v umazano I gre našemu sosedu dobro, ha j d na
Ncwyorske slike.
XX.
Na 3d Ave. in 9th St.
Ob šestih zvečer na tretje j Avenue
in devetej ulici. Množica, slična ogromnej reki, valovi in hiti od dela k poČii ku. Brzih korakov hite dekleta, vesela in neprestano govoreč, iz zapadne strani mesta prt.ti iztočne j, kjer velikanske tenementne biše množico v pravem pomenu besede požirajo, kakor da bi jo nikdar več ne hotele povrniti življenju. Možki oblečeni v "overalle", na kterih je videti težko dnevno delo, gredo trudnih korakov proti svojim d- mom; ti^žko orodje^ ktero je vir njihovega zaslužka, neso v rokah ali pa na ramah. Oni ne pogledajo ne na desno, ne na levo, — kajti v glavah jim je le jedna misel: priti kolikor mogoče hitro d mov k zaželjenemu počitku. Kakor liitro pridejo domov, že teko njihove hčerke in sinovi z neizogibnim "pajnton" preko ulice po pivo, da se njihov izmučeni oče pri večerji nekoliko razvedri. Vozovi uličnih železnic S'.« prenapolnjeni. Nepregledne množice ljudi se vi je jo po visokih stopnicah na postaje nadulične železnice, da nastopijo potovanje proti severu — taker hiti živo, cvetoče, dozorelo in svojemu koncu se bližajoče življenj? vsaki večer a- razn likih slikah, vedno jednnko in vendar vsak ; trenotek se spreminjajoče življenje memo nas. Živilo življenje!...
Nikjer v našem velikanskem mest n ni boljšega prostora za opaževa-nje, nego baš na tean mestu. Tekom jedne ure je videti tu več življenja, kakoršno je v resnici, nego ga vidijo naši bogatini v svojih tihih ulicah zapadne strani tekom celega leta.
Ko sem še stanoval na 7. ulici (temu je že davno), stal je vsak večer na vogalu 9. ulice nek siromašen italijanski deček z malim vozičko-m. Prodajal je banane in drugo sadje in ljudje so radi pri njem kupovali; deček je prodajal po ceni in vrhu tega \ je ime« samo jedno roko, tako da se j je vsakomur smilil. Dasiravno se tu i vsakomur mudi, vendar nihče ne prezira bede, kajti baš siromaki imajo za ljudi, ki so še siromašnejši. nego oni, vedno največ sočutja. Necega večera, je z veliko hitrostjo pridrvil krog vogala nek avtomobil. Zaslišal se je mali ropot in Italijanov voz je že ležal na tl^h. dočim je sadje ležalo krog v za v blatu. Avtomobil divja dalje, ne da bi se mnogo zmenil za *i mali dogodek". Kaj briga lastnika avtomobila, ako ubogi deček zgubi ves svoj tedenski zaslužek!
Joka je stoji Italijan kraj svojega voza, kajti on ne more zapopasti, kaj se mu je tako po blisk«^vo pripetilo-Toda ravno tako hitro pride tudi pomoč. Medtem, ko se neki policaj zaman trudi dognati številko odhajajočega avtomobila, dvignejo dobri ljudje Italijanov voz in nakladajo nanj sadje, ki je ležalo na ulici. Nek delavec, star kacih petdeset let, stopi urno na zaboj in prične govoriti zbra-nej množici kratek, toda v srce segajoč govor. Skromne, toda jedrnate so njegove besede. In konec tega je, da seže vsakdo v svoj žep in kopi nekoliko umazanega sadja* od Italija-na- N* <pt*t*ko ttiti*tri mfcrate fai je praxen ptfedno sSAftSlijan »ploh zaveda. WikIJi kar delujejo in ves »rečen in -potolažen odpelje svoj
ročico. Na njegqvem obrazu se pojavi smeh, roka se zapre in ko se je oddaljil par korakov, mi je odkrito priznal: "Veste, Mister, kako sem zgubil pet centov T Igral sem "erap". In potem zgine" v množici.
Glasen klic se začuje na ulici. Slišati je razburjen možki in tanek ženski glas. Bil je oče. ki je ubeglo in nepokorno hčerko slučajno našel na ulici ter jo sedaj vleče domov. Koliko časa bode trajalo T in cče bode zopet iskal svojo hčerko. - .
Kmalo zgineta in na uli<{i se pojavijo čudni glasoviSalvation Army prihaja, da izvršuje na vogalu svojo vsakdanjo službo božjo, da pobi ljšuje grešnike in pridobiva nove ovčice za svoje -aelo. Nihče se ne norčuje. Kdor neče poslušati, hiti dalje. Mnogo ljudi pa obstoji in posluša govore spretnih govornikov.
Na ulici se začuje zvonenje. Sredi ulice drvi bolniška ambulanea po necega moža iz vrst največjih siromakov. V cunje oblečen starček je padel na trd tlak in njegova siva glava je krvava; curkoma lije kri po njegovih upadlih lic ah. Rano mu hitro zavežejo, hitro mu dajo potrebno zdravilo in ambulanea oddrdra proti bolnici, kajti tu se gre za rešitev človeškega življenja, tudi ako je še tako žalostno...
V hitrej prameni slik se tudi ta takoj pozabi. Počasi prično na ulicah svetiti svetilke in ulice zadobe lepo domače lice. Sedaj se prične veselo življenje. Lepo oblečeni ljudje hite v gledišča ali k drugim zabavam. Ko pa noč popolnoma zavlada, je ta ulica zopet last najnižjih slo-jev, kteri iščejo prenočišča na Bowery. In brez konca in kraja vrvi tukaj življenje dalje od dneva do dneva, od noči do noči...	Z.
Naše slabe strani.
ii.
Lah komiSlj en o»t rodi tudi zgubo življenja. Kolikor ur človek zapravi, toliko jih je zgubljenih.
Kak; r ima trgovec svoje knjigovodstvo, tako bi moral vsak človek imeti knjigovodstvo o svojem življenju. Vprašati se mora vsak dan: Kaj se-m storil danes ? Kakšno je bilo moje delo? Ali sem kaj koristil sebi ali drugim? Ali sem kaj pridobil, ali samo zgubil in zapravil?
Tako knjigovrdstvo bi rešilo marsikoga tpred nepremišljenimi looraki. Saj vidimo, da so v življenju lahkožive! le tisti ljudje, kteri ne jnislijo niti toliko, kolikor je od ust do nosa. Koliko ljudi j zmeče svoje, težko prislužene cente, za ktere se sicer ke-sajo, k<» je že prepozno. Če bi taki ljudje prej pomislili in potem šele delali, bi prihranili marsikteri grenak trenutek sebi in drugim.
Tretja velika napaka je. slepost. K tej smemo prištevati devet desetin našega tukajšnjega naroda. Slepost se kaže v najrazličnejših oblikah.
Mi živimo v Ameriki med narodom, kteri je jasno začrtal pot, po kteri se pride do blagostanja. Ta narod uporablja ure svojega življenja marljivo in pametn; Doma in zunaj, v gostilni ali cerkvi — povsod porablja čas in -misli, kako napredoval. Poskuša jedno, poskuša drugo — jedno se že obnese.. A tudi če se ne, ima vsaj zavest, da je poskušal po svojih najboljših zmožnostih vse, da pride do blagostanja.
A mi ? Mi vidimo vse -to gibanje in vrvenje, zmajujemo začudeni z glavo, a konečno ostanemo, kot smo bili. Občudujemo tuje ljudi in si trdimo: ''Kdor tako dela, ta mora kaj imeti. *'
Ali ga tudi posnemamo? Malo nas zazebe, če pomislimo, da mi nismo tako. A s tenr je tudi vse opravljeno. Mi vidimo pri tujem narodu marljivost, mi pa mislimo, da je dovolj, če odbijemo svojih osem ali deset ur na dan. Ne rečem, da nima telo dovolj tega napora, toda duh je še vedno spočit. Tudi ta mora opraviti svoje.
Slovenci smo sicer marljiv narod, a ta marljiivost je mehanična. Gibljemo telesno, duh pa počiva. "Kadar kaj premišljamo, nam ni do tega, da bi prišli do pametnega sklepa. Ko čutimo, da nam preti kaka zaprega, nas zapusti^ trm — vržemo puško v koruzo in se potolažimo a to -ali drago frazo. Ne telesna, ampak duševna marljt*Det-se mora povečati, če hočeme ■ kaj doee&L
Ozko %*poj**m * Meroo mdelft* noetjo jo nsitr ttefrefljetnot. I>a n» soic^-podjetAi, '«mm - prič* *kmii\ štvo.' Forfeit člrfvefc opazuje * ht •trim etfeao*	nje, ridi potreb«
ljudstva^ -izvoha oekaj, kar ie s^ i
delo. Nastane konkurenca. Kjer je prej eden dofbro izhajal, poginjajo zdaj trije.
A sč to, kar imamo, ni rodila toliko podjetnost, kot — nevoŠljivost. Roko na srce, pa priznajmo, da ga ni kmalu naroda, kteri bi bil tako nevošljiv nad uspehi svojega s°roja-ka, kot je naš. Ne — tujcem nismo nevošljivi — samo domačinom. Imamo sicer krasno geslo: 4 * Svoji k svojim !'% a kako se ga držimo? K svojim brez denarja, k tujcu pa z denarjem. To mi lahko potrdijo vsi, kteri imajo kake trgovine. To je tudi vzrok, da jud med našim ljudstvom dosti boljše shaja kot -naš človek.
Nevutšljivost se vidi tudi sicer v življenju. Že stari Grki so imeli geslo: spoznavaj samega sebe. Zgodovina nam potrja resničnost tega reka. Spoznavati in poznati sebe — to je najvišja umetnost. Če bi vsak človek poznal sebe, če bi ljudstvo poznalo sebe in svoje slabe strani — kako bi bilo drugače na svetu. Ah da, bilo bi prelepo«, zaito menda ni tako. Mi ne poznamo sebe, pač pa druge ljudi. To se pravi: druge poznamo le v toliko, v kolikor imajo slabih stranij. Kar je dobrih, te mu sicer nevošljivo priznamo, a molčimo previdno o njih. Kdor neče zamer, molči pri posamezniku, molči pri narodu.
Še nekaj se zapazi pri nas*. Ijju-dem, kterirn se je mogoče vse življenje godilo slabo, pridejo sem, zaslužijo nekaj, poteim pa mislijo, da smejo z vso svojo surovostjo na dan. To so žalostne strani, a so tako pogoste med nami, da jih mera zapaziti vsak.
V stari domovini zapazimo med imovitejŠimi ljudmi na deželi precej bahačev. To je nekaka senca od tega, kar zapazimo tukaj. Ljudje si mislijo, če imajo par centov, da se mora vse klanjati pred njimi, da je njim dovoljeno vse, drugim pa nič. Ker se niso mogli ali hoteli nikdar v življenju -naučiti kaj prida, zato uganjajo neumnost. Od tujcev profit i rajo le kletve God ... in Son of
a ..... To je vsaka druga beseda,
ktera se sliši zlasti za barami. Kdor pridne slučajno notri in sliši le te besede, ve svojo sodbo.
Če hočemo koristiti sebi in narodu, spoznavajmo sebe, sp: znavajmo svoj narod.	'
DOPISI.
je sedanji župan tudi mnogim t opuMi-kaneent priljubljen, se mi je čudno
zdelo, čemu mislijo nastopiti boj proti njemu. Puprašal sem nekega republikanskega časniškega politika^ in ta mi je odvrnil, da le zato, ker po navadi vsakemu predeč zraste greben, ako je predolgo na krmilu in da se kaj rad poslužuje samouprave. Zato je menjava neizgihno potrebna.
Tudi Slovenci so ustanovili svoj neodv. političen klub, kteri ima za sedaj demokratičen značaj.
Lepo napreduje tudi sloiv. čitalnica ter razna društva, pripadajoča raznim Jedno tam. Tudi "Slovenski Sokol" ne zaostaja za drugimi. Je pa tudi par mož, kteri se z vso vnemo in požrtvovalnostjo trudijo za razvoj tega društva. Tukajšnji češki in slovenski Sokol sta si postala intimna prijatelja.
Le žal, da se dobi vmes tudi človek, kteri igra v različnih barvah vsakovrstne uloge.
Toliko za danes, g. urednik. Kadar se nabere zopet kaj "štofa", Vam bodem že poročal. Give my regards to Broadway, that's all!
Iščem brata ANTONA TEBMOVC. Pred 11. meseci je odšel iz Wauke-gan, HI., v La Salle, HI., in od tam v Depoe. Prosim cenjene rojake, kdor kaj ve o njem, naj mi blagovoli naznaniti, mu bom iz srca hvaležen. Paul Termovc, 612 Market St., Waukegan, m.
(11-14—10)
lov en

"t o i i d lc o
podp. društvo
o
svete Barbara
Z]«dln]ene države Stveme Amer^fe"
Sedež: Forest City\ Pa.
lanuarla IQ02 v
o o -
yrt jp^r-R-jcr«- ■
oauLs.
Potrebujem dve mladi dekleti; eno za kuhinjo, drugo za saloon. Plačam $20 na mesec in drugo vse prosto. Ponudbe naj se pošljejo na: Joseph Miklich,
P. O. Salida, Colo.
(11-17—10)
ODBOR NI KI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana.
L tajnik: it^AN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GrERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City P« KAROL ZA L AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa/ FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Brad dock Avenue, Braft-dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZTVNT ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora. Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Iščem prijatelja MATEVŽA KOR-MANŠEK in FRANKA SAVO-LOVŠEK. S prvim sva bila sku-" paj v Fohnsdorfu, Zgornje Štajersko, z drugim pa pri vojakih v Gorici. Kdor izmed rojakov ve za njun naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. George Kikel, P. O. Box 3, Norris, Fulton Co., I1L (11-14—10)
Conpgnie Generale Tiansatiantipe.
(Francoska parobrodna družba.)
Cleveland, Ohio.
Dragi goepod urednik:—
Ker že dolgo nisem čital kakega do pisa iz tukajšnje uaselbine v predalih Vašega cen j. lista, zato Vam hočem jaz nekoliko poročati. Ker do sedaj še ne pripadam k nobeni stranki, zato bode moje poročilo kolikor mogoče nepristransko.
Gotovo se tudi Vi, g. urednik, še živo spominjate bivše cerkvene afere, radi ktere se je tudi Vam marsikaj predbacivalo. No, hvala Bogu, sedaj so se duhoTi nekoliko pomirili, dasi še ne popolnoma. Boj bi se morda še. nadaljeval, če bi bilo kaj upanja na zmago. Kakor Vam znano, hoče imeti močnejša stranka Rev. Zakraj-ška zopet nazaj, a druga — nasprotna — pa zopet zahteva od škofa, naj jim vrne Rev. Hribarja. Škof pa menda ignorira obe stranki, in tako so razmere do danes — vedno ene in iste. Proti I Hribarjeva stranka je mnenja, da bi bila morala nastopiti ofenzivo takoj ob škofovem ukrepu, ko je odredil premeščen je omenjenih go s po d c v, kar jim deloma tudi jaz pritrjujem. Bilo mi je tudi na tem, da se informiram o mnenju Hribarjeve stranke. V zagovor trdi, da jim je lepo učil otroke, a dali so mu, kolikor so sami holeli. Koliko je na tem resnice, o tem mi je težko kaj pozitivnega reči.
Da pa ne bi det? v bodoče prišli zopet v kako "zamero", zato Vam, g. i urednik, svetujem, da opustite poro-| čila newyorskih listov. Oul sem namreč, da je večina tukajšnjih listov in ' reporterjev pod šk-ofovo cenzuro in j da se marsikaj v napačni luči poroča. Obljubim Vam, da bddem tudi < v bodoče nepristransko poročal vse, ' kar prinese bližnja prihodnost, j Prihodni mesec bode tukaj volitev I mestnega župana (mayorja). Kakor j se kaže, bode volilna borba zelo huda. | Demokratska stranka hoče -obdržati na vsak način sedanjega župana Johnsons na krmilu, kteri se z vso vnema j poteguje za izvojitev trieentn^ „vozni-
vpajoy 4a »ode pmg» poranL. Jfjm
Iščem mojega kovaškega mojstra FRANKA MEDJA; doma je iz Bohinja pri Blejskem jezeru. V Ameriko je prišel pred tremi leti. Kdor ve zanj, naj mi blagovoli naznaniti. Frank Kikel, P. O. Box 3, Norris, Fulton Co., Ill, (11-14—10)
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, kteri potujejo v S an Francisco, Cal., priporočam svoj
SAN BRUNO SALOON.
Postregel jih bodem vedno z izvrstno pijačo in finim jedilom. Tirna m tudi dobre smodke po nizki ceni.
MARTIN JUDN1CH, 580 S an Bruno Avenue, near 18th St., San Francisco, Cal.
(9-23—10)
Kje je JOSIP KRAMAR T Star je 24 lelt, mizar. V Ameriko je prišel 20. septembra tega leta. Govori slovensko in nemško. Sumi se, da je šel v Hackett, Pa. Če kdo rojakov zvedel za njeogv naslov ali stanovanje, naj bi bil tako prijazen ter mi ga naznanil, za kar mu bodem zelo hvaležen. John Černe, P. O. Box 812, Collinwood, Ohio.
(9-12—10)
OGLAS.
DELAVCI, OGIBAJTE SE MIN-NESOTE! TAM JE ŠE VEDNO ŠTRAJK ZA PRAVICO DELAVCEV. NE POSLUŠAJTE AGENTOV, KI NAGOVARJAJO V MIN-NESOTOI
JOHN VENZIJL, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland. Ohio
izdelovalec kraniskih in nemških
HARM O^rv I IC.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dohro. Trivrstni od $22 do $45. PloSCe so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz alumini ja, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80.
POZDRAV.
Na obalih Atlantika še enkrat pozdravljam vse prijatelje in znance po širne j Ameriki, posebno mojega sina Ivana Vesel in družino Josipa ŽuSek v Chisholmu, Minn-, ter Antona Kramar v Hibbingu, Minn. Na zdar l New York, 9. okt. 1907.
Anton Vesel.
vozrvi
r	M % Hr*l nm
1397	Sfcj Cleveland, Ohio,
druinlel v j "tifyjaiirTn	. ^
OMS-m
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SV1CE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so:]
"La Provence" na dva vijaka..................^4,200 ton, 3o,00O konjskih moči.
"La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000
"La Lorraine*' tt „ ....................12,000 „ 25,OoO ,,
"La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 „
"La Bretagne".............................. 8,000 „ 9,000 „
"La Gasgogne"................................. 8,000	9,OuO „
Glavna Agencij,.' 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št. 42 North Itirer, ob Morton St., N. Y-
•LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA TOURAINE
17. okt. 1907
24. okt. 1907 31. okt. 1907 7. nov. 1907 14. nov. 1907 POSEBNA La Gascogne 12. okt. ob 3. uri po pol
Samo ca LL in
"LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA TOURAINE •LA LORRAINE PLOVITBA:
La Bretagne 26. okt. ob 3. uri popoi. 111, razred.
21. nov. 1907. 23. nov. 1907. 5. dee. 1907. 12. dec. 1907. 19. dec. 1907.
Paitiika z zvezdo zaznamovali i imajo po dva vijaka.
M. W. Kozm	g»-nonilni agent za zapad
71 Detl^ rn St.. C^hicniro. ffi^

rjtv.^^r .TiDtlCrVr'
APSTHD-AffiEBICAK UM
UeKularrl potn 1 parrslkl
•♦Qullla** odpluje 12. oktobra. "L^aur'a*® (nov z 2 vijaki) odpluje 23. okt. •'Alice*® (nov z 2 vijaki) odpluje 31. oktobra. '^Francesca" odpluje 20. novembra.
vozijo med	Yorkom, Trstom in l^eko.
Naji»npravnejsa in najcenejša psrobrodra črta v Iijnb!jano in spl«»b na Slovensko. Železnic« velja do Ljub-ljane le SO centov. Potniki dosix> iati dv.u na parnik, ko od doma gredo.

Phelps Bros. Co., General Agents,
3 W ashington St., New \'ork.



m m m m m

Telefon 246.



- „ t i ;./"§■
►
t
Frank FetkoT§ek
720 Market Street.	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^ S A L O O N, ^
►	v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina In whiskey, ter i
►	Ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJAUNICI ima vedno jreie groee-
rlje po Tjfgjrifi cenah.
. PoSilja denarje v staro domovino celo hitro in ceno; v i »veri je * Ml Frank S^kserjem v New,Yprkn.
* f • *
in Ogrski ne «matr& m aktualno. To
bi bilo te v interesa Srbov. Reška resolucija že sama sebe obsoja, ako se pomisli, da je njen dušni ooe Trumbie. Nadalj 3 Josipovie priporoča železniško zvezo Otočac-Senj in Senj-Reka.
Flesač bivše banice grofice Kbuen-Hedervary, računski svetnik Anton Dutkovie, je 1. 1902 poneveril 8000 kroloterijskega denarja zagrebškega denarja zagrebškega društva proti prosjačenju. Za kazen je bil premeščen od računskega dvora k zagrebški županijski oblasti. Sedaj se je zopet "zaračunal" in poslali so ga v pokoj z znatno penzijo, namestu da bi mu z državnim pravdnikom preskrbel. 1' brezplačni pokoj ' *.
arzenala. Pogajala sta se dva, dr. Letiš, Hrvat iz Op&ije in Del Luca Fabian. Tukajšnja iredenta, ki ne more trpeti Hrvata v, svojej sredini, je vzdignila strašen lirup, da na noben način ne mara Hrvata. Ogromna večina hrvatskih delavcev se je odločila za Letiša, vsled tega so ireden-tovci sklenili po svojem receptu tero-riziranja — osar tutto. Ko je bila seja najbolj burna, je v neposredni bližini počila ogromna petarda kakor največji top, ki je uničil vse, kar je našel pod seboj, in je razdrobil v prah dvesto steklenic, ki se nahajajo v kleti. Petarda je bila namenjena, da pade na streho pritlične dvorane in da pokrije tako pod seboj več sto ljudi, ki so bili pod staro streho zbrani. Ni treba dvojiti, da se storilci tega zločina skrivajo pod zvezdo "Gio-vane Pola'% a moralni krivci so italijanski iredentiski zdravniki. Polieija vpije na ves glas "sono tempi di O-herdank" — in nič več. Po zločincih ni ne duha ne sluha. Dr. Letiš je bil kljub temu izvoljen in imenovan zdravnikom.
S prodajo cenenega kruha v Trstu so pričeli 25. septembra. Kruh, ki se izdeluje na račun magistrata v mestni ubožnici, velja kilogram 30 vinarjev. —
(nkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Fran Medoš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, HI. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4S24 Blackberry Street, Pittsburg, Pa.
Glavni tajnik: Jurij L. BrožiS, Box 424, Ely, Minn. P »možni tajnik: Maks Kržišnik, Box 326, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn.
Ozdravljen od ninosoletneca reu-matisma, bolečin v kosteh in živčne
' bolezni.
Slavni Medical Institute!
Stein pismom se Vam zahvaljujem. ker ste ozdravili	d«te težke notranje bolezni otel i mu življenje pomočjo Vaiih dobrih zdravil. — Bil soin pri mnoelh zdravnikih in vsaki mi je rekel, da moje dete ne more ozdraviti. Sično se Vam toraj zahvaljujem in dovolimi da se to natisne v časo-rise. da vidijo rojaki, da ste Vi edini 7d-avnik. kateri v resnici za-inore pomegati.
Toliko na znanje našim rojakom v Ameriki. — Iiilež im se do groba Vam hvaležni Sem Antulič 1950 Washington Ave. Columbus O.
J iz se Vam lepo zahvaljujem, ker ste me ozdtavi'.i. da sedaj popolnoma dobro šliiii:i. kakor da ne bi bil nikdar ciuh.
Priporočam Vai v-em rojakom širne Amerike kot najboljšega zdravnica ter Vas pozdravljam Peter 'Slkonija Bos 2S5 Ti iinouutaiu, Mich,
Ozdravljen bolezni na vobola in šumci:;a v
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddock, Pa-Alojzij Virant, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Lioram, Ohio.
Ivan Primožič, m. nadzornik, Bex 641, Eveleth, Minn.
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravila po Vaših. yJdraviuli da ne čutim nikake bolečine več. za k.ir seVam srečno zahvaljujem. Če bodem še kcdaj bolana. se bodem že vedela kan obrniti in »udi dru-uim Va* pripročam.—Vas p zdr .v!-jam Vaša. do groba Vam hvaležna Marta Mc-r*ič, 1168 Western Ave, Cliicaco Ills.
POROTNI	ODBOR:
Mihael Klobučar, predsednik porotnega	odbora, 115, 7th Sttreet,
Calumet, Mich.	t
Ivan Keržišnik, H. porotnik,	Box 13S,	Burdine, Pa.
Janez N. Gosar, UL porotnik,	719 High Street, W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin	J. Ivec,	711 North Chicago Street,
Joliet, UUL	. ^ .^	I
John Polanc,
Box 151 Kock Spriniji. Wyo.
Mike Novak
Mohlen Ave. Pneblo. Colo.
Rojaki Slovenci 1 ako se v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari • Koliko časa traja bolezen ? nosti^avite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na :
— tedaj želimo, da in vse druge podrob-
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe u-dov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brozich, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj počiljajo krajevna društva na blagajnika: John Gouze, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake po-iiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
HE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St.,	^ R' Mielke> Medical Director.	NeVt York, N. Y.
Ako osebno pridete, javite se v offisu našega zdravniškega zavoda, —ordinirajočemu zdrav-niškemn direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popoludne- Ob nedeljih in pzaznikih od 10 dopoludne do 1 popoludne.
500 DELAVCEV se potrebuje v Michiganskih gozdovih
za delati drva za Cleveland Cleft in Piner Iron Company v Marquette, Mich.
Plača se dobi vsacega 15., in sicer od $1.15 od sežna ali klaftre, za drva nakladat na vozove po $1.90 za 10-urno delo in za konje goniti pa "po $2.10. Delo je stalno poleti in pozimi, ker se potrebuje 17,000 ki after drv na mesec za izdelovanje oglja.
Za natančna pojasnila vprašajte pri:
Jacob Levstek, Box 5, Coalwood, Alger Co., Mich.
ali
Frank Debelak, P. O. Homely, Alger Co., Mich, ali
John Kuans, P. O. Limestone, Alger Co., Mich.
(9-14—10)
BALKANSKE NOVICE.
Bodočnost Bosne. Budimpešta, 26. septembra. Neki madjarski dopisnik je imel razgovor s hrvatskim ministrom Josipovičem o izjavi sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja glede priklopljenja Bosne Hrvatski. Ako bi jo bilo kdaj rešiti, ne* zdelo bi se mu niti v interesu Hrvatske niti Ogrske, da bi se Bosna priklopila Hrvatski. Svoje nazore je minister utemeljeval sledeče: Ako bi se Dalmacija in Bosna priklopili Hrvatski, bi Hrvatska nehala biti hrvatska dežela, temuč bi se ustanovila jugoslovanska država, kjer bi ne bili gospodarji ne Hrvatje ne Madjari, temveč Srbi. Glavno mesto bi no bil več Zagreb, temuč Zader bi igral vodilno ulogo. Tudi pri sestavi reške resolucije je igral glavno ulogo dalmatinski poslanec dr. Trum-bič. Istotako je v hrvatsko-srbski koaliciji glavna nesreča, da ni v njej skoraj nobenega čistega Hrvata; večina članov koalicije je Srbov. Vsak pravi Hrvat mora spoznati, da mora biti Hrvatski zajamčen njen razvoj le v državnopravni zvezi z Ogrsko. (Kakor je videti, dela nadškof Stadler popolnoma v smislu Madjarov).
RAZNOTEROSTI.
Trgovina z dekleti v Budimpešti. V
Budimpešti so zaprli družbo, ki se je bavila s kupčevanjem deklet. Poglavar družbe je bil neki Szilagyi, pro-pal človek, ki se je preživljal s kako kupčijo. Njegova mati je imela v Bu-dimpešfi zloglasno hišo, a so jo izgnali iz mesta. Zato se je moral sam pobrigati za službo. Združil se je z nekim tatom, s slaboglasno Židinjo Ivohn in s kavarnarjem Moskovičem. Szilagyi je svoji žrtvi dvoril ter ji obetal zakon. Zvabil jo je nato v Mo-skovičevo kavarno, kjer so jo opijanili ter jo zanesli v Szilagyjevo sobo. in deklica je bila izgubljena. Iz obupa je potem ljubkovala s svojim zape-Ijiveem, dokler ji ta ni preskrbel kake službe" v inozemstvu ali jo naravnost pregovoril, <!a je šla v 'javno zabavišče". Tam se je vsaka seznanila 7. "odličnim" gospodom Glan-zem, žepnim tatom, ki je del le pogovoril. da je pobegnila ž njim na Rek«;, v Solun ali v Sarajevo. S tem je bila njena usoda zapečateni. Postala je blago na ljudskem semnju — cena ji je z vsakim dnem padaia, dokler ni ostala do skrajnosti propadla, zapuščena in prezirana v tu jem ^vetu. Na ta način je ta kompanija prodala nad 300 deklet. In za vse te zločine je dobil kavarnar tri, ostala dva pa po pet dni zapora.
V	društvo sv. Alojzija št. 18 v Kock Springs, Wyo., 25. sept.: Andrej Berčič cert. 3894 I. razred. Društvo šteje 165 udov.
V	društvo sv. Jožefa št. 21 v Denverju. Colo., 25. sept.: Ivan HabiŽ eert. 1524 I. razred. Društvo šteje 115 udov.
V	društvo sv. Jožefa Št. 45 v Iudianapolisu, Ind., 25. sept.: Ivan I Inter cert. 3509 I. razred. Društvo šteje 47 udov.
V	društv«* sv. Alojzija št. 36 v Oonemaugb, Pa., 25. sept.: Fran Bu-iara cert. 5721 I. razred.	■
V	društvo sv. Jož of a št. 20 v Sparti. Minn., 25. sept.: Ivan Pavni-kar eert. 1491 I. razred. Društvo š;eje 79 udov.
\ društvo sv. Frančiška št. 54 v Hibbingu. Minn-, 25. sept.: Ivana Ijotvnc eert. Ana Gerzin cert. 7S1. Društvo šteje 10 članic.
ODSTOPILI.
Od društva sv. Cirila in Metoda št. D v Calumetu, Mich., 25. sept.: an Šneler eert. 901 I. razred. Dr ištvo št -je 243 udov.
Od društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 25. sept.: Matevž Pivk rt. 34J7 I. razred. Društvo šteje 153 udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstownu, Pa.. 25. sept.: ran K šir eert. 4329 I. razred. Društvo šteje 105 udov.
Oil društva sv. Jožefa št. 20 v Starti. Minn.. 25. sept.: Ivan Plaveč rt. 5265 1. razre*L Društvo šteje 70 udov.
(Ki društva Zvon št. 70 v Chica.ru. 111., 25. sept.: Fran Roter cert. ;<>6 I. razred. Društvo šteje 34 čl.	(
Od društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 25. sept.: Marija Pivk rt. 34^7. Društvo šteje 51 članic.
Od društva sv. Jožefa št. 45 v I idianapolisu. Ind., 25. sept.: Josipina >eh cert. 4S54. Društvo šteje 43 članic.
Ortanl
Iz društva sv. Alojzija št. 36 v ("onemaugli, Pa., 25. sept.: Fran Me-ble cert. 692S I. razred.
Iz društva sv. Alojzija št. 56 v Superioru, Pa., 25. sept.: Antonija Smith cert. 4450. L>rustvo šteje 7 članic.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
Iščem brata GABRE PLEŠA, kteri je sedaj prišel iz stare domovine. Že-leznični vozni list je imel plačan do Plainesdale, Houghton Co., Mich. Pred Chicagom je na eni postaji zaostal ter ne znam, kam zašel. Kdor izmed bratov Slovencev ali Hrvatov kaj ve o njem, naj blagovoli naznaniti bratu: Ji so Pleša, Box 238, Mount Iron, Mich.
(12 19—10)
Išče se
IZURJENI PEVOVODJA
za prijazni kraj Mineral, Kan as.
Tozadevne ponudbe in informacije naj se blagovolijo poslati na spodaj prdpisanega.
Frank Zaman, P. O. Box 412, West Mineral, Kansas. ' (9-14—10)
^Kjg^jBj^	ijl S
Ura je iz napolnjenega zl:ita Solid gold filled garantirana 20 let, ki j« zaprta s t rimi jdoščefei. Stroj je poznan Ameri ltanski Elgin ali Wiili ham na sedem kamnov.
Ta dvojna ve« ižica je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 15 lot. v sredini ima malo sponko ki se premika. —
Privesek je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantiran 10 let, ki se odpira in v njega lakho spravite dve slike ali fotografiije.
Vi sami najbolj veste, da v malib trgovinah morate plačati za emiKO 1110 $16.00, za verižico $7.00 in za privesek SC.00. To je o'evidno <}a dobite verižico in privesek zastonj, ako porabite pr liko ter kupite vse tri predmete za čudovito malo svoto od $15-00.
S; rr	aro velikosti 16, lahko pa dobite za isto
ceno uro v- .'jis \ - i. kosti 18 ali manje 12.
88.00 vredna ura ^ trimi ploš-čeki iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 10 let z izvrstnim Amerikanskim Excelsior strojem; $1 O j vredna veri-žiea dolga 12 palcev ali ena I3ic.ien-sova verižica, ki se deli v dva dela ilolga 15 palcev, iz napolnjenega zlata Solid gold filled garanti-rana 10 let; 50 vredni privesek ki se odpira in v njega lahko spra-\ ite d ve fotografije — z napolnjenega zlata Solid pold f*lled garantiran 1 t, m o -i-OO.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo na| pošlje SOc v znamkah na kar mu tako) prašek poSljem. Z golobradce in plešaste imam najboljše mazilo pa katerem se v 6 tednih lep? brkovi, brica in lasje narasteio_, Če ni to resnica plačam rsakomu $500.
akob Wahcic,
111-« E- 63. KILFOYLE STRBBT
CLEVELAND, OHIO.
POZIV.
Kupca voznih listkov sa JOHANO FELC in MATILDO PAPEŽ naj se izvolita sgl&siti ▼ podružniški pisarni Frank Sakserja v Clevelandn, Ohio, 6104 St. Clair Avenue, N. B. Naslovi teh Vnpcev go nam na aerasnm-Uiv nutin sgtnoli. vsled Česat prosimo, da s6! nsz^ndoma s glasita, da s*-morezno vse potrebno urediti in fom#
Ploščeki ura kot priveski so izdelani v stoterih najkrasnejših vzorcih, Vi bode te dobili uro
in privesek, ki Vas popolnoma zadovolji.
RaIAkI SI fivr^fl p 1 V Ako ste si kdaj mislili kupiti enako zlatnino porabite to k/lU V Clld • priliko, ker tako realne ia solidne ponudbe ne bodete dočakali, Naročite si torej s popolno sigurnostjo, da dobite blasro, kakor Vam je tukaj obljubljeno. Zato Vam potrjuje poznano dobro pošteno ime "Slavia" Watch & Jewelry Co. in pismena garancija, ki jo dobite s vsakim prodanim predmetom.
r^OVlSkl*	f Ako poslani predmet ne vstraja toliko časa, kot je garantiran, do-
RR^X^tOj • bito zamen j eno za novega ali pa denar nazaj — enako ako izgubite pismeno garanci 1 o.
Kako naročevatl ? Pošljite 91-00 na račun povzetje. Ako pošljete celo svoto naprej, dobite predmete po po&ti priporočeno (registered) poštnine prosto.
"S L AM hA" WATCH & JEWELRY CO.
rr Tfliimnt Stree^ New York, I^Y.	Pišite po ccnik - dobite ga zastonj.
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
ŠTAJERSKE NOVICE.	s
Nesreča. Dne 15. kimovca se je zgo- } dila na Ziolah pri Kozjem grozna ne- s sreča. Fantje so streljali iz zarjavele j in stare pištole, ki je bila hudo na- ^ basana s svinčenimi zrni. Ker ni do- T bro gnala, so jo fantje s šibicami pri- ^ žisrali in tako je nedeljo za nedeljo j pokalo po Zdolah. Tako je tudi ta dan prižgal 16Ietni lant Jožef Brilaj, < veleposestnika sin, ob 11. uri dopol- j dne. Cev- se mu je pa raznesla in iz j obeh cevi strel pištole je zletel nesrečnemu •rrladenieu v prša. Bil je ves ^ opečen in črn, da ga je bilo groza pogledati. Kri mu je tekla iz rane kar curkoma. Prišel je zdravnik iz Podčetrtka, a pomagati mu ni mogel, ker je bilo že vse prepozno. Previden z zakramenti je izdihnil mladenič svojo dušo.
Veleposestvo Novo Celje slovensko.
Graščino Novo Celje je že kupila par-celaeijska banka v Zagrebu in ga bode razprodala med kmete. Le poslopja si lastnik, stari grof Salm, pridrži.
Ustrelil se je v Mariboru 25. sept. častniški sluga Jožef Wagner 47. peš-polka. Samomorilec je prosil, da bi smel nazaj k svoji stotniji, a mu tega niso dovolili. Xje^-ov gospodar, po'-kovmk Mildner, ni vedel o slusrini želji ničesar.
I Beda poštnih uradnikov. Pred <rra-škimi porotniki se je zagovarjal 22-letni poštni pomožni uradnik Rudolf Ila^lincrer. sin neke ugledne rodbine, zaradi hudodelstva uradnega poneverjanja, ker je poneveril poštne na«-kazniee, vredne 300 K in porabil denar. Obdolženec je priznal svoj čin,-a se zagovarjal s silo, v kteri je živel. Mesečna plača je znašala 55- kron. delal je pa od 7. ure nadalje mnogokrat do polnoči. Dejansko je pa dobival po lažnih odbitkih mesečno le 47 kron in si je moral še sam nabaviti uniformo in preživeti svojo staro mater. Zagovornik je zahteval dodatno vprašanje o nepremagljivi sili, a sodni dvor je odklonil vprašanje. Porotniki so nato zanikali vprašanje o po-neverjenju s 7 glasovi in je bil Has-linger nato oproščen.
Prefrigani slepar. Jožef Kode 1 j a, ( zasebni uradnik v Gradcu, je sklenil
z mladoletnim Florijanom Panoglom s privoljenjem njegovega očeta ustanoviti neko kupčijsko zastopstvo in v to svrho sta izdala periodičen časopis pod naslovom Internationaler Ge-schaefts-Couriercentralni organ za nakup in prodajo raznih posestev. To podjetje sta inserirala tudi v raznih drugih časopisih. Ker pa nista imela ra to potrebnega kapitala, je njun list s šesto izdajo ponehal. Tak inserat je čitala tudi posestnica in trgovka Adela Detela, kajti že dalje f-asa je mislila na to, kako njeno posestvo v Količevem prodati". Obrnila se je pismeno na to podjetje v Gradec in dobila, odgovor, da se bo kmalu pri zglasil rradnik v svrho sklepa kupčije. Šele po preteku treh mesecev se je zglasil Kodela pri prodajalki, ter se jel pogajati ž njo o visokosti cene. Sklenilo se je posestvo prodati za 28 tisoč kron. Kodela jo je nalagal, da je že dokaj posestev prodal, in da ima že tudi v Celovcu za njo kupca. Za provizijo je zahteval 260 K in sicer polovico takoj, drugo polovieo pa po prodaji. Adela Detela je bila s tem zadovoljna, in je res poslala na omenjeno tvrdko 130 K, za kar pa ni nobenega potrdila sprejela. Kodela je v Gradcu denar dvignil in ga zapravil, ne da bi se brigal za prodajo; sploh pa dotiena tvrdka itak ni več obstajala. Prodajalka je kmalu izprevidela, da je bila osleparjena. Sodišče je Ko-delo, ki ni prišel k lazpravi in contumaciam obsodilo na pol leta ječe.
HRVATSKE NOVICE.
Vain j a izjava Joaipoviča proti rt-
ški reaouciji. Budimpešta, 26. eept. Minister za Hrvatsko josip^vi^ izv«r-ja v "Budape^ IJiriapu'Ypriklopi te v Bosne in Dalmacije k hrvatski
dekletu na Visokem. Vračaje se okoli polnoči domov v Predoslje. je srečal na cesti v Visokem tri fante, ki so primorali slaboumnega fanta Janeza Cankarja, da jih je moral v neki dvo-kolnici po cesti voziti. Ker se je Cankar Kopavcn smilil, spodil sra je domov, a fante je pošteno oštel. Zato je nastal prepir, med kterim je Miha Rakovnik, mlinarja sin v Hotomožah, trikrat z odprtim nožem zamahnil proti Kcpavcu in ga dvakrat zadel. Obdolženec trdi, da je to storil v silo-branu. Za kazen je dobil enomesečni
I zapor.
Drevo ga je ubilo. Dne 21. sept. do-
I poidne je šel posestnik Jakob Soten-j šek iz Kotredež s svojim 82 let sta-i rim očetom Matijo na senožet, da po-I sekata reko drevo. Predno sta pa na-I sekala drevo, sta privezala na vrhu j vrv, da bi ga lažje na tla spravila. V j tem hipu pa, ko je začelo drevo pa-, iTati, zaklical je sin o^eiu, da naj ste-t-e. Stari tnož se je umaknil na napačno stran ter bil od neke veje tako nesrečno zadet na glavo, da je na mestu umrl.
PRIMORSKE NOVICE.
Padel je bil z voza ter se močno po-( Škodoval na hrbtu 581etni A. Lisjak ; iz Vrtovina. To je bilo že pred petimi ' tedni. Ni se brigal za rano in bolečine ali slednjič mu je bilo le tako hudo, da se je dal pripeljati v Gorico v bolnišnico. Bolan je sedaj nevarno, ; V pretepu je bil ranjen v Št. Fer-janu 201etni Anton Gravner, kterega zdravijo sedaj usmiljeni bratje v Gorici. Obdolžena sta, da sta g^. ranila na glavi z nožem neki Vogrič in neki Ciglič.
Petarda v Pulju. V soboto dne 21. septembia je imela v Pulju v dvorani Belvedere ekonomična stranka delavski shod, da se dogovore o i imenovanju zdravnika za delavsko blagajno
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Pretenje prisil j enca. Leopold Fey-
rer iz Št. Jurija, zdaj korigend ljubljanske prisilne delavnice. je vzlic svojim 17 letom dokaj nasilen človek, liil je zaradi enakega zločina že enkrat ka/novan. Najbolj ga je jezilo to, da ltu ni-o uvrstili med odraŠčeue prisiljenee, da bi mogel potem lahko tobak ju-iti. Dne 30. junija je dobil J zaradi neke neubogljivosti discipli- j r arnim potom * ri dni zapora. To gaj je še bolj razljutilo. Ko mu je paznik | prinesel hrano v zajior, zapretil je, j • la bo prisilno delavnico zažgal. Čez Iva <lni je zopet pazniku zagrozil, da ira bo zabodel, ter da mora izvršiti umor. Te grožnje ponovil jo celo pri rap • rtu vodji v obraz. Sodišče mu je pri/: alo za kazen eno leto težke ječe.
Trojčke je povila 25. septembia po-sestnikova žena Alojzija Boltar v Desklah št. 2S. Mati in novorojenčki so zdravi.
Koliko piva se zvari na Kranjskem. Lani se je zvarilo na Kranjskem okroglo 268,000 hI piva. Tvrdka Rosier v Šiški je zvarila 24.000 hI, eks-portna pivovarna v Senožečah 18,000 hI, Staretova v Mengšu 13,000 hI, Auerjevi dediči in Froehlichova na Vrhniki po 10,000 hI, Maverjeva pivovarna v Kranju 6000 hI, Ferlesova pivovarna v Kočevju 2000 hI in Per-lesova v Ljubljani 1800 hI. V Ljubljani znane pivovarne so zvarile: Reinimjhaus 351,000 lil, Puntigam 325,000 hI, Goess 216,000 hI. Plzenska meščanska 808,000 in Plzenska akcijska 287,000 hI. V Ljubljani se je izpilo lani okroglo 30,000 hI piva in 20,000 hI vina.
Surova sala. Dne 14. julija je yaso-val fant Jakob Kopa v c pri svojem
JI SIRDAR ? VASEM ŽIVLJENJU!
$ 13"5D vredna ura, &p,nf| i verižica s pri-	gy J
vesteom samo ^	j
I $ 23 vredna ura, veri- &A R.QA
i žica in privesek samo ylv vv
>	a
Zastonj!
zlata verižica s priveskom vredna $ IO OO
Zastonj! M
[ Rcjaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
Rojaki, naročajte se na *' Glas Na- j
^	1
roda'največji in najcenejši dnevnik.
)	Pozor, Slovenci, Pozor!	I
I	l« r NeovrgljiVa resnica je, da je le i*ti zdravnik naj-	M
L	JHE^L boljši, kateri se ne hvali sam, temveč katerega hvali	■
k	^narod. Ravnatelja od slovensko-hrvaškega zdravišča	M
r	hvalijo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar	I
k	en rojak javlja;
f	Veleučeni gospod profesor:—	B
k	Dr J E*ThomDSOiJ Poslana mi zdravila sem v redu sprejel in ista
j	* 'ravnatelj. * natanko po Vašem predpisu porabil, ter sem danes	fl
L	"J epet popolnima zcimv, \sltd če^ar Vam izrekam	j
u	moje priznanje in hvalo in priporočal Vas bodem vsakemu bolnemu	M
[	rojaku, ker vem, da res storite, kar obljubite. — V mojem zadovolj-	\
B	stvu Vas,pozdravljam Vam vedno h^aleini	M
F	Mike Miller, 1020 Watroliet Ave., Denver, Colo.	V
•	Rojaki Z Ne dajte se toraj oadal.e motili cd kskih sumljivih koropanlj ali	J
f	institutov, temveč idite ali pišite v slučaju bolezni te ca to zdravi££e, kjer bodete
k	sigurno n&jboijše postrežtni.
i	Bolezen morate natanko opisati, a pisma pa tako nasloniti :
}	t LOVENSKO=HRVATSKO ZDRAVIŠČE
7	Ravnatelj: Of-. J. E. THOMPSON,
I	334 West 29th Street, I\ew York, N. .	J
9	Kdor pošlje svoj naslov, dobi lep spomin zastonj.	I
Brez Zdravja-ni Sreče.
' The Collins New York Medical Institute.
V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu Je na čelu zdravnik "Specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih bolezni j. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij MOŽKIH ŽENSKIH IN OTROČJIH.
Iz vseh krajev širne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z mno^obrojnimi pismenimi zahvalami-
Radi tega .poživlja, da se obrnejo na njega Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere
drugI niso mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pri pozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznanil celokupno stanje Vaše bolt zr, i — kakor tudi navodilo, kako se imate ravnati in zdraviti, da čim prej popolncn a ozdravite, — 1 ko je potrebno — pošle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabili.
V-tiokaz njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov.
Rodbina Polaneških.
Roman, poljski spisal H. Sienkiewicz, poslovenil Podrav&ki.
(Nadaljevanje.)
Polaneški, ki mu je bil navzlic vsemu temperamentu dovolj razvit opazovalni talent, je pri tem spoznal marsikaj čudnega v teh krogih, do kterih mu je njegova dotika odpirala pristop. Tu je žel splošno priznanje za to, da. je bil nekaj izvršil. Ivazali ; so na to celo s poudarkom, češ, da bi i bilo v tem spoznanju še nekako pokroviteljstvo. "Vsakdo je kazal pre- ! ocito„ da se strinja s tem. da se mu j zdi to p< trebno. nihče pa se ni vedel i tako, kakor bi imel dejstvo, da se Po- ' lanešk! ukvarja z nečim, za reč popol- i noma navadno in prirojeno. "Vsi pa i mi hočejo biti pokrovitelji!" je dejali Polaneški, in to je bilo tudi res. Pre- ' pričal se je naposled, da bi ga, ko bi ' se hotel na primer poteza ti za roko i ktere deklice iz takoimenovane *druž-| be", njegov trgovski in bančni zavod! in naslov "podjetnik" prej ovirala, I nego mu koristila. Prej bi mu dali vsako 17med teh deklic, ako bi imel namesto plodonosneqra podjetja zadolženo kmetijo, ali ko bi, živeč kot velik gospod, živel zgolj ob obrestih svoje glavnice.
Ko je bil napravil na ducate takih izkušenf, je jel Polaneški zanemarjati društvene ^tike in jih je naposled opustil dodobra. Omejil se je na rodbino Bigielov, na gospo Emilijo Chwa&towsko in na tista znanja, ki so mu bila potrebna pri samskem življenju. Na hrano je zahajal v krčmo "Francois" z Bukackim, s starim Waskowskim in z odvetnikom Masz-kom, s kterimi je neprestano razpravljal razna vprašanja ter se pričkal o njih; pogostoma je zahajal v gledališče in na vsakovrstne javne zabave, siccr pa je živel dovolj samotno. Zato ise tudi ni oženil, dasi bi se bil rad po dobrem pomisleku in dasi je bil dovolj imovit.
Po vrnitvi iz Kremena je zašel skoraj naravnost k Bigielovim ter izlil ondi svoj žolč na "strica" Plawicke-pa, l-c'-, da mu bo rodbinski glavar udan in sočuten poslusalee; toda Bi-giela njegovo pripovedovanje ni razvnelo dosti, nego dejal je:
Take ijudi že poznam! Sicer pa pomisli ! Odkod naj vzame Plawicki denar, aka ga nima? Z zemljiškimi dolgovi mora imeti človek sveto potrpežljivost. Imetje, naloženo na zemljišče, lahko požre denar, toda vrne ga le z največjim trudom."
'* Čuj, Bigiel," odgovori Polaneški, "od tedaj, kar se debeliš in spiš po obedu, je treba, da ima človek s teboj sveto potrpežljivost. * *
"Ako že moram biti odkritosrčen,* reče Bigiel mirno, "te vprašam, zakaj neki potrebuješ tako nujno ta denar? Ali nimaš na razpolago one vsote, ki jo je moral vsak izmed naju po zavezi vložiti v trgovino T"
"Radoveden sem, kaj je tebi ali Plawickemu do tega? Imam pri njem denar, dobiti ga moram, in vsega je konec.' *
Prihod gospe Bigielove s celo tolpo otrok je končal to pričkanje. Bila je to še mlada žena črnih las in modrih oči, jako dobra in vdana svojim otrokom, ki jih je bilo šest in ki jih je imel Polaneški jako rad. Bila mu je zato odkritosrčna prijateljica kakor gospa Emilija Chwastowska. Obe te gospe sta poznali in ljubili Marico Plawieko; zato sta sklenili Polane-škega oženiti ž njo; obe sta silili vanj, naj gre sam po denar v Kremen' sedaj je torej gospa Bigielova kar gorela od radovednosti, kakšen vtisk je napravil nanj ta poset.
Toda radi otrok se nista mogla pomenkovati o tem. Najmlajši izmed onih, ki so že hodili, je objel Polane-škega z rokami za kolena, ga potresal in jel klicati: "Gospod, gospod!" Dve deklici, Evica in Ivanka, sta se mu spravili brez okolišev na kolena, Eda in Pepek pa sta mu pojasnila vso stvar. Otroci so bili čitali, kako si je Cortez osvojil Mehiko ter so po tem čtivu uravnali svojo igro. Eva je dvignila trepalnice in roke ter izpre-govorila navdušeno:
' * Dobro ! Jaz bom Cortez, Pepek vi-! tez na konju, toda kaj, ko Evica aH i Ivanka nečeta biti Montezuma? Zato se ne moremo igrati. Nekdo mora biti ! Montezuma, zakaj kdo bi sicer zapovedoval Mehikancem ?"
|
"Kje pa so Mehikanci ?*' vpraša Polaneški.
"No," odgovori Pepek. 1 'Mehikanci so vendarle stoli in takisto Spanci."
"T.irej počakajte, .iaz hočem biti Montezuma-, a sedaj le vzemite Mehiko."
Tako se je pričel nepopisen hrušč in hrup. Spričo svoje živahnosti se je Polaneški včasih utegnil vesti kakor otrok. Postavljal pa se je Cortezu tako trdovratno po robu, da <e mu je jel <'ortez upirati enako trdo, dokazujoč brez zgodovinske resnice, da je bil Montezuma poražen, pa da se mora dati premagati. Montezuma je odgovoril i;a to, da njemu ni nič do te-<ra, in bojeval se je dalje. Tako se je igra nadaljevala v brezkončnost.
Toda gospa Bigielova, ki ni mogla
dočakati konca te igre, je naposled vprašala moža:
"Kako se je izvršil poeet v Kremenu?"
"Delal je prav to, kar dela zdaj," ji odgovori Bigiel: "prevrnil je vse stole ter odšel."
"Ali ti je že kaj povedal?** "O gospodični ga še nisem utegnil vprašati, toda s Plawickim sta se razšla v največji jezi. Prodati hoče svojo vsoto v Kremenu, kar izvestno pro-vzroči popolni razdor.**
"Škoda," odgovori gospa Bigielova.
A pri čaju, ko so bili otroci že odšli spat, jame izpraševati naravnost Polaneškega glede Marice.
"Ne vem,*' reče Polaneški, "morda je lepa, morda ne. Nisem se še ukvarjal s tem.**
"To ni res,** odgovori gospa Bigielova.
"Torej ni res! Torej je ljubka, lepa in vse drugo, kar hočete. Mogoče se je zaljubiti vanjo, mogoče se oženiti z njo, toda moja noga ne krene več tjekaj. Dobro vem, čemu ste me poslali v Kremen, vendar pa bi mi bili moral: povedati tudi to, kakšen je njen oče, zakaj ona mu mora biti po vlogi podobna, in Če je temu tako, pa lepa hvala.**
"Pazite vendar na to, kar govorite. Ljubka je in lepa, mogoče se je oženiti z njo, — a potem mora biti podobna očetu! To se vendar ne strinja!**
1' Morda ne, meni ni nič do tega! Nimam sreče, in dosti!**
" A jaz vam pravim dvoje: Prvič, da je Marica napravila na vas močan vtisk, drugič pa, da je to ena izmed najboljših deklet, kar sem jih videla v svojem življenju, in srečen bo, kdor jo dobi.**
"A v<ndar je doslej ni vzel nihče.' "Saj ima komaj enindvajset let in je šele nedavno stopila med svet. Si-j eer pa si le ne mislite, da bi bila brez ! snubcev.**
"Naj jo pa vzame kdo drug.'* Toda Polaneški ni izrekel tega odkritosrčno. zaka.i misel, da bi jo vzel kd«> druir. mu je bila neizrečeno zoprna. Bil ,ie tudi hvaležen gospe Bigie-lovi. da je tako hvalila Marico.
"Meni ni nič do tega!" je dejal, "toda vi ste dobra prijateljica.** '' Ne samo Maričina, ampak tudi , va<a. Prosim vas le odkritosrčnega, j toda povsem odkritosrčnega odgovora: Ali je napravila na vas dober utisk, ali ne?"
"Name? Utisk? Odkritosrčno vam povem: Neizrečenega.**
" Torej vidite!" mu odgovori gospa Bigielova jasnega in zadovoljnega lica.
Ne trpite za reumatizmoni.
Drgnite otekle in bolne nde s
Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bode te radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z i zbornim i vs peti v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in stičnih. pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
O Rev. H. W. Freytag, Kamel, III. "j . Na vsaki steklenici je ^lAnaša varnostna znamka ^^T "sidro".
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER&CO,
215 Pearl St., New York.

BIWii * X

Severova Družinska zdravila so obdržana v delavnicah1
imenitnih farmacistov.
ZANIKANOST KAŠLJA
^Mm i„ prehlada.
Ako opdstite odstranjen je kašlja je znamenje, da vam ni z1-----"
dost mar. Da se kašelj sani odstrani je jako napačna misel. Kašelj oslabi človeka, zato pa imajo potein druge bolezni več vpliva se gnezditi v človeško telo.
Zanemarjeni kašelj provzroča pljučne bolezni, odprlost in vnetje pljuč, pljučno mrzlico, oslabelost in tudi jetiko. V tak mora človek pazno ločiti, najboljše zdravilo zoper take bolezni je pa
Severov balzam za pljuča
Sestavljen je iz takovib snovij, ki najbolje delujejo in človeš < drobje da se isto okrepča in trdi.
Ta balzam odsrani prenapetost in bolne prostore pljuč ter pospešuje naravno in labko dihanje.	Cena 25 c in o\j i .
Kako se zdravi kašelj v državi Missouri:
W. F. Severa Co. Gospodje: - Kašelj na katerim sem trpela, je bil hitro o«. -stranjen po rabljenju Severovega balzama za pljuča.
Vam udana	Barbara Cervenka, Bolivar, Mo
"V v«lh lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
Kako oflslianiti alijiepiečili prehlad.
V mnogih slučajih se razvije kašelj v dolgotrajno in bado nevarno bolezen, ki stane jako dosti denarja predno se odstrani, Kako pogosto sledi kašsJj bavica in penomija vr *dno se odstrani. Kako pogosto sledi kašalj davica in penomija ter razne druge bolezni in tudi naz idnje smrt.
Tu lahko vidite kako dobro je, ako se kašelj in prehlad hitro odstrani^ dokle • še ni prepozno. Resnica je da hitro odstranjenje je vredno nego več funt zdravil.	^ - — ■■
Severovi tableti zoper prehlad in gripo
las.
preprečijo kašelj in prehlad v 24 urah, ko se rabe po nasvetu,	1. 1L Cena 25 c.
Čitajte kaj piše o tem zdravilu ga. Pet. Marichah iz Westfieldj Mass: W."~F Severa Co Gospodje: - Severov! Tableti zoper prehlad In gripo so jako fino zdravilo zoper prehlad kaftsalj. Imam izknSnje, zato jih priporočam vsakemu*5. - Pet. Marlchak, Westffeld M
W. F. Severa Co. Cedar Rapids, Ta.
"Kaj vidim? Ničesar ne vidim! Prikupila se mi je neizrečeno — seveda! Niti misliti si ne morete, kako prikupna in micna stvarca je to. Dobrosrčna pa je tudi gotovo. Toda kaj? Drugič se res ne morem odpraviti na Kremen. Odšel sem tako razjarjen, povedal sem ne le Plawickemu, nego tudi njej nekaj tako rezkih, da mi niti ne bi verjeli."
"Torej je bila vaše vedenje ne-uljudnot"
"Prej neuljudno, nego uljudno.'
"To se da poravnati pismeno."
"Jaz naj pisem Plawickemu in naj ga naprosim, da mi odpusti? Za noben denar na svetu! Saj me je celo preklel."
"Kako preklel?"
"Kot očak našega rodu. V svojem imenu in v imenu vseh prednikov. Tako ga mrzim, da ne bi mogel napisati niti dveh besedic. To je izkratka star, patetičen glumae. Njo bi že prej prosil, naj mi odpusti, toda kaj bi dosegel s tem? Držati mora z očetom. To priznavam tudi jaz. V najboljšem primeru mi odpiše, da jo to zelo veseli, in občevanja bi bilo konec."
"Brž ko se vrne Milica iz Reichen-lialla, povabimo o prvi ugodni priliki Marico semkaj — in potem je to naša slvar. da se pojasni ta nesporazu-mek."
4 4 Pozno, prepozno!' * ponovi Polaneški. "Dal sem si častno besedo, da prodam ta znesek — in ga tudi pro dam."
4'To bo morda bolje."
"Ne, to bo še huje!" se vtakne v razgovor gospod Bigiel. "Jaz mu prigovarjam, naj ne proda dolga, poleg tega upam, da ne najde niti kupca. *'
"A v tem Emilija konča zdraviti Liitko."
Zdajci se obrne gospa Bigielova k Polane-Skemu :
" Bosie videli, kako se vam bodo zdele sedaj druge deklice poleg Marice. Jaz nisem z njo tako zaupna kakor Emilija, vendar pa se potrudim uporabiti prvo priliko in ji pisati ter tako pozvedeti, kaj misli ona o vas."
(Dalje prihodnjič.)
PETER CHULIG, 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.,
pobira naročnino za "Glas Naroda", sprejema denar za Slovensiko-ameri-kanski koledar, pratike in druge vsa-| kovrstne knjige, ter ga rojakom topit?
I priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR. IVAN PAJK,
P. O. Box 126, Conemangh, Pa.,
je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conem&ngh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi rasno-vrstne slovenske knjige po izvirnih cenah
FRANK SAKSER CO.
("Glas Naroda.")
Važna za rojake,
U nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemškega Uoyda in Hamburg-ameriške proge,
kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA TOURAINE odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopoL
IiA PROVENCE odpluje dne 7. novembra ob 10. dopoL
LA TOURAINE odpluje 14. novembra ob 10. uri dop.
LA liORRAINB odpluje 2L novembra ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje 28. novembra ob 10. uri dop.
IiA PROVENCE odpluje 5. decembra ob 10. uri dop.
LA TOURAINE odpluje 12. decembra ob 10. uri dop.
LA LORRAINE odphge 28. decembra ob 10. uri dop.
!• ' -i ~ . :
.	■	-»C	\	•
IiA PBOVENC3E
odpluje 2. januarja ob 10. uri dop.
IiA TOURAINE odpluje 9. januarja ob 10. uri dop.
V	BREMEN (proga severonemžkega Lioyda):
KRONPRINZESIN CECILIE (novi)
odpluje IS. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILBELM DER GROSSE odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM II. odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol
KRONPRINZ WILHELiM: •c*?pluje dne 5. novembra ob 2. uri popoludne.
KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 12. novembra ob 10. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 19. novembra ob 10. uri dop.
KAISER WTTJTETjM H. odpluje 26. novembra ob 10. uri dop.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 3. decembra ob 2. uri popol.
KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 10. decembra ob 10. uri dop.
V	HAMBURG (Hamburg-ameriška proga):
DEUTSCHLAND odpluje 24. oktobra ob 7. uri zjutraj.
Za vse pobližne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravo frisno na:
FRANK SAKSER CO„ 109 Greenwich Bt., New York, kteri vam bode .točno odgovoril in vas podučil o potovanju.
CffBAF WALDEESEE odpluje 2. novembra ob 2. uri popok
BLUBCHER odpluje 7. novembra ob 6. zjutraj.
PENNSYLVANIA odpluje 9. novembra ob 7:30 zjutraj.
AMERIKA odpluje 14. novembra ob 12:30 popol.
PRESIDENT GRANT odpluje 16. novembra ob 2. uri popol.
PRETORIA odpluje 23. novembra ob 7. uri zjutr.
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 2S. novembra ob 11. uri d^p.
PATRICIA odpluje 30. novembra ob 12:30 popol.
BLUECHER odpluje 7. decembra ob 6. uri zjutraj.
AMERIKA odpluje 12. decembra ob 11. uri dop.
GRAF WALDERSEE odpluje 14. decembra ob 1. uri popol.
PENNSYLVANIA odpluje 21. decembra ob 6. zjutraj.
PRESIDENT GRANT odpluje 28. deeembra ob 10:30 dopol. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 4. januarja ob 11. uri dopol.
ONI ROJAKI, kteri želijo potovati z manjšimi stroški, t. j. se voziti cenejši, naj se podučijo
AUSTRO-AMERICANA PROGE, ktere parniki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Yorkom.
Parniki odplujejo:
LATTRA odpluje dne 23. oktobra.
Dalje so še krasni postni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V ANTWERP EN:
FINLAND odpluje 19. oktobra ob 3. uri popol.
VADERLAND odpluje 26. oktobra ob 8:30 zjutraj.
KROONLAND odpluje 6. novembra ob 5:30 zjutraj.
SAMLAND
odpluje 13. novembra opoludne.
ZEELAND odpluje 20. novembra ob 6. zjutraj.
FINLAND odpluje 4. decembra ob 3. uri popol.
VADERLAND odpluje 11. decembra ob 10 :30 dopol.
SAMLAND odpluje 18. decembra ob 3. uri popol.
KROONLAND odpluje 25. deeembra ob 9. uri dopol.
V HAVRE:
LA BRETAGNE
odpluje 26 rtkrtrtKra ob Ifl. liri i^nnnl.
LA GASCOGNE odpluje 9. novembra ob 3. »uri popol.
LA BRETAGNE odpluje 23. novembra cb 3. uri popol.
LA GASCOGNE odpluje 7. decembra ob 3. uri popol.
LA BRETAGNE odpluje 19. decembra ob 10. uri dop.
V ^ltUM^H t
MAIN
odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
HANNOVER odpluje 23. oktobra ob 10. uri dopol.
BARBAROSSA odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFUERST odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
PRINCESS IRENE odpluje 7. novembra ob 10. uri dopol.
. GNEISENAU odpluje 14. novembra ob 10. uri dop.
MATN
odpluje 21. novembra ob 10. uri dop.
BARBAROSSA odpluje 28. novembra ob 10. uri dop.
GROSSER KURFUERST odpluje 5. deeembra ob 10. uri dopol. iRTTFJN
odpluje 12. decembra ob 10. uri dop.
GNEISENAU odpluje 19. decembra ob 10. uri dop.
MATN
odpluje 26. decembra ob 10. uri dop.
▼ HAMBURG:
AMERIKA odpluje 17. oktobra ob 2. met popol.
PATRICIA odpluje 19 oktobra ob 3:30 -popol.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 26. oktobra ob 8..uri zjutraj. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odphjjs 31 oktobra ob U uri opoL
V SOUTHAMPTON: (ameriška proga)
PHILADELPHIA odpluje dne 19. oktobra. ST. PAUL odpluje dne 26. oktobra.
NEW YORK odipluje dne 2. novembra
ST. LOUIS odpluje dne 9. novembra.
PHILADELPHIA odpluje dne 16. novembra.
ST. PAUL odpluje dne 23. novembra.
NEW YORK od pl u j p dne 30. novembra.
ST. LOUIS odpluje dne 7. decembra.
PFILLADELPHIA odpluje dne 14. decembra.
N3EUW AMSTERDAM odpluje 27. novembra ob 9. uri dopoL
Ako kedo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parniki>> naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in po strežen bode vsakdo vestno in hitro.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri ».eleznici in kdaj dospe v New York, pričakuje g* na A uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorkii.
Vožnje listke za navedene parniks prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
V ROTTERDAM
(nizozemsko-ameriška proga) :
POTSDAM odpluje 16. okt bra ob 12. opoldan.
NTEUW AMSTERDAM odpluje 23. oktobra ob G. uri zjutraj.
STATENDAM odpluje 30. oktobra ob 10. uri dopol. NOORDAM
odpluje 6. novembra ob 5. uri zjutraj.
RYNDAM odpluje 13. novembra ob 11. uri dop.
POTSDAM odpluje 20. novembra ob 5. ui*i zjutr.
Prir^tti ^2'k-izj tvoja izvrstna TiaAj k**zu * kc.ktTo<Ntti nadkrilju-jejo vsia dru«*a ameriška vina.
Rudeče vino (( oni'uri • prcKlajaic po 50c galoco; belo vino (Catawba) I o 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VTNO JE 50 GALON.
BRIN J EVE C, za kt eresra jem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 ! steklenic laj *13.<>0. TROPINOVEC $2.50 ga Iona. DF.OŽN"TK f'2.75 ga-j Iona. — Na jm an je posode za žganje
' *o 4V2graloue.
Naročilom jo priložiti denar.
c bi! a -mn^ila se priporoma
TOHN KRAKE K,
Euclid. Ohio.
jNe prezreti!
j Slika predstavla uro z zlatom pre-^ vlečeno in dvonimi pokrovi, velikost
116",in e jamčena za 20 let. Kolesovje je naboliSega amcrikan-^ skega izdelka Ex-GIN, WALTHAM J ali SPRINGFIELD NA 15 KAM-1 NOV ter stane samo
$13.
OO
Za obilne božične naročbe me zahvaljujem in naznanjam, da ostane le še nelca časa ta izjemna cena kakor je bila za Božič.
Spoštovanjem se priporočam
M. Pogorele^
1114 Heyworlfa Building Chicago, III.
OPOMBA 'rdaake vttbioe urn je dobiti po scorc}i ccsi ntnjk it e*«p« "6th size"* in ve£je velikosti 18th six« zm. cospcde

Naslov u knigec M. Pogorele Box 2-26 Wakefield, Mich.
MARKO KOFALT,"
249|So. Front St.,
STEELTOrv, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobroone listke za. v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. IVI« I-It o Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO,
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GIiAS NARODA", NAJVEČJI X* NAJCENEJŠI DNEVNIKI
najprimernejša pijača je
LE1SY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega brnela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Eelsy pivo je najbolj poljubijeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesle pri Geo. Travnikar^jn 6102 St. CUlr Ave. N.VS. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY. BREWING COMPANY
CUEVBUAND, O.
W. F. Severa CO. CE0,LTds
Zdravju