6 V". ZA lOOO ŠILINGOV MORJA SRovenshR vestnik vabi ne tridnevni iziet ne Jedren VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu Erschelnungsort Klagenfurt Rb. b. ISO in MSKS iideinii stniišče k šo!s!vu: insnn odpoved vsakršni !oči!vi otrok! LETNtK XL!. CELOVEC, PETEK 22. AVGUST 1986 ŠTEV. 34 (2290) Obe osrednji organizaciji koroških Stovencev sta skupno z za dvojezični pouk kvalificiranimi učitetji in skupno z znanstveniki preveriti šo!ski mode), katerega so predložile koroške dežetnozborske stranke. Na podlagi tega sta izdelali obsežno statišče, katero sta posredovati deželnemu gtavarju Wagnerju in zveznemu ministru Moritzu. ZSO in NSKS ugotavtjata, da mode! koroške strankarske komisije krši dotočita o zaščiti manjšine iz čtena 7 avstrijske državne pogodbe, in da ta modet na področju obveznega pouka nikakor ne bi ustvarit tistih šotskih predpogojev, ki bi biti po dotočitih čtena 7 v stanju zagotoviti nadatjnji obstoj stovenske narodne skupnosti. 4500 )judi nn predstavah „Ve!ike puntarije ZSO in NSKS se izrekata za to, da se ohrani skupna dvojezična obvezna šota na cetotnem področju, za katerega vetja zakon o manjšinskem šotstvu iz teta 1959. To pa pomeni, da se izrekata za skupni pouk in skupno vzgojo vseh otrok, ne giede na to, ati so k dvojezičnemu pouku prijavtjeni ati ne. Osrednji organizaciji koroških Stovencev sta mnenja, da mora te otroke v skupnem razredu poučevati en učitetj - tako kot do zdaj -, s tem pa bi bito SAK v tretjem Kotu! Bravo, Slovenski atletski kiub! V drugem koiu tekmovanja za avstrijski nogometni pokai je SAK premaga! drugoligaša Vocklamarkt 2:0 (1:0) in se kvalificira! za tretje kolo. Tam ga čaka eno izmed moštev prve divizije. (Poročilo: stran 8). ZAHVALA Vsem igratcem, statistom, tehničnemu in strokovnemu osebju, vsem, ki so vztrajno pripravtjati in uspešno izvedti uprizoritev „Ve-tike puntarije" se za opravtjeno deto iskreno zahvaljujemo. To je bito vzgtedno kutturno dejanje, ki odpira nove perspektive siovenski koroški kutturni srenji. Priznanje in zahvato izrekamo četi igralski skupini predvsem za to, da je v večmesečnem detu brezptačno in z vso resnostjo opravtjata deto, v katerem smo vsi - pubtika, organizatorji in igratci -videti eno najpomembnejših kut-turnih akcij v zadnjih tetih. Stovenska prosvetna zveza PBEBEBtTE 2 Portret Janka Zwittra, prvega kandidata Skupnosti južnokoroških kmetov 4 Karavanški predor že vrtajo 5 Uspeie prireditve SPD „Jepa - Baško jezero" 5-8 Statišče ZSO in NSKS do šolskega modeta koroških dežetnozborskih strank. mogoče izreci priznanje za njihovo deto tudi učitetjem, ki učijo na dvojezičnih šotah. Da bi se manjšinsko šotstvo izbotjšato, pa bo potrebno uresničiti nekaj predpogojev: tako npr. gtede na dvojezične otroške vrtce, treba pa bo izdati tudi ustrezne učne materiate, predvsem učne knjige, ki sojih sestaviti priznani šotski praktiki, pa tudi za metodično-didaktične možnosti za izbotjšanje in nadatjnji razvoj učne prakse na dvojezičnih šotah bo treba poskrbeti. Nadatjnja in dodatna izobrazba učitetjev na dvojezičnih šotah v okviru Pedagoškega inštituta se bo morata botj upoštevati, hkrati pa bo treba spodbujati vzgojo za mir in razumevanje med narodi tudi s podpiranjem konkretnih projektov. t o je te nekaj misti in zahtev iz obsežnega statišča obeh stoven-skih osrednjih brganizacij do modeta koroških dežetnozborskih strank. Zaradi pomembnosti tega papirja objavtjamo cetotno statišče v našem tistu - pa čeprav je žeto obsežno. Najdete ga na straneh 5 do 8, in sicer tako urejeno, da ga tahko izrežete in hranite. Še botjše pa bo, če boste vsebino tega dokumenta posredovati tudi znancem in prijatetjem in jim s tem dati možnost, da spoznajo dosti detajtne pogtede in zahteve koroških Stovencev, ter da bodo spoznati, da modet koroške pedagoške" komisije ne upošteva nikakršnega pedagoškega argumenta, temveč da hoče edinote uvetjaviti zahteve nemškonacio-natnih in manjšini sovražnih sit po točitvi in getoizaciji koroških Sto- Ocenjevalci letošnjega kulturnega poletja ne bodo mogli mimo uprizoritve „Velike puntarije" v Spodnjih Vinarah pri Šentprimožu. Že samo število obiskovalcev tega ne dopušča. Nosilec gledališke predstave na prostem Slovenska prosvetna zveza ocenjuje, da je pet predstav Slovenskega ljudskega gledališča .Samorastniki' obiskalo skupno okoli 4500 ljudi. Več kot so prvotno sami pričakovali. Še posebej pa so zadovoljni, ker je bilo več sto gledalcev nemškogovorečih Korošcev in turistov, okoli tisoč obiskovalcev pa tudi iz Slovenije. Srečno roko so organizatorji imeli z izbiro terminov, saj jim je bilo naklonjeno vreme. Kot pravilno pa se je izkazala tudi izvedba petih predstav, ne samo dveh. Še bolj razveseljivo pa je, da je uprizoritev te drame dr. Bratka Krefta spodbudila slovenske amaterske igralce, da temeljiteje premislijo o bodočnosti slovenskega ljudskega gledališča na Koroškem. Režiser Marijan Srienc pravi, da so igralci sedaj spet bolj zagreti za gledališke projekte. Mi pa se veselimo na nove komade, ki bodo „zagre!i" nemškogovoreče sodeželane in kulturno zainteresirane ljudi v širšem slovenskem kulturnem pro- storu. Wngner o manjšinskem šoistvu: Spremembo neba obsežno prediskutirati Prejšnji teden je koroški deželni glavar Leopold Wagner ob dveh prilikah govoril tudi o vprašanju manjšinskega šolstva. V razgovoru, objavljenim v glasilu koroške SPO ..Karntner Tageszeitung" je izjavil, da vidi zarodke za to, da bodo deželne stranke pripravljene najti skupno rešitev in da bodo ta sklep potem tudi parlamentarno izvršile. vencev. Rekel je tudi, da pa ni čisto gotov, ali bo mogoče izogniti se stran- karsko-političnemu prepiru v tem vprašanju. Nato je Wagner opozoril na to, da je prav med intelektualci na Koroškem mnogo takih, ki se zoperstavljajo spremembi šolske situacije, prav tako kakor koroški Slovenci sami, ki da pri spremembi dvojezičnega šolstva tudi nočejo sodelovati. V bistvu pa je Wagner izrazil mnenje, da vprašanje manjšinskega šolstva glede na število otrok, za katere gre, ni tak ogromen problem. Dostavi! je, da se prav v razpravah o bodoč- nosti dvojezičnega šolstva na Koroškem pojavljajo emocije, tako da se je treba približevati reševanju tega problema zelo previdno. V radijskem intervjuju pa je deželni glavar še dodal, da je treba morebitno spremembo dvojezičnega pouka še obširno prediskutirati, pri čemer pa da je SPO pripravljena sorazpravljati o dobrih predlogih, katerih je že nekaj na mizi; vsekakor pa da ima SPO kot največja stranka še vedno vlogo sodnika. Škofiška občina da !e 30 000 šiiingov: jim otroški vrtec ai več vredeo? Škofičah. Jager je nakazal tudi važno dejstvo, da je od 27 otrok v vrtcu 20 škofiških otrok ter na Slovensko šolsko društvo je že prejšnje leto dvakrat pismeno zaprosilo občino Škofiče za finančni prispevek k izgradnji dvojezičnega otroškega vrtca v Papračah, za stalno podporo k stroškom za obratovanje vrtca in za asfaltiranje neurejene občinske ceste Škofiče -Paprače in dovoza do vrtca. Letos junija pa je SŠD ponovno pisalo škofiški občini in ugotovilo, da je občina sicer že lani uredila in asfaltirala dovoz do vrtca, da pa slej ko prej občina ni upoštevala ostalih teženj Slovenskega šolskega društva. SŠD je skupno s pismom posredovalo občini tudi informacijo o tekočih stroških, ki jih povzroča vrtec v Papračah in o podporah, ki jih SŠD dobiva iz javnih sredstev. Na koncu pisma pa je SŠD prosilo občino, da z ozirom na velik finančni deficit, katerega mora Slovensko šolsko društvo zagotavljati v Hatrv nganaisajovb ojmr/obb as onsoDru ivotogas nniado .fh;5fnqc9 .fijftv ujrmvoirbsv d moqboq onbm -niudoi/i;itf)dž^iOŽ2oinžoif]oT ijov^ t;rt ibut lavanvtndo tov? i/L -mW m;qnx oj iiuJad nn , ijo^ ijnbns aj nb ,lnbovoq nrnobovu tnd 3Š rlail on^nlgo^ ovtžir[jot^b3iq ojLniado sklenilo subvencijo za leto 1986 v znesku 30 000 šilingov. Od te „za-misli" se je v debati seveda mandatar FP Fluainnigg takoj distanciral in nasprotoval vsakršni subvenciji. Zagovornik subvencije pa je bil odbornik EL Herman Jager, ki je poudaril tudi to, da je vsota vsekakor prenizka. Opozoril je na druge občine, ki celo v primeru, da se otrok vozi v vrtec izven občine, podpirajo z 200 šilingi mesečno, škofiška podpora pa bi znašala le okoli 130 šilingov za otroka - in to še v otroškem vrtcu, ki deluje v območju občine in je edini vrtec v zaključku pozval, naj premislijo, koliko bi plačevala občina za vrtec, če bi bil občinski. Podžupan Skant (SPO) je takoj dejal, da je občina vrtec itak že indirektno podprla, ko je asfaltirala dovoz, odbornik OVP inž. Prugg-ler pa je zagovarjal borno podporo. Sklep o podpori so končno sprejeli proti glasu FP, v zapisniku pa je občinsko predstojništvo zabeležilo, da podpora „ni stalni privileg, temveč da bo odvisna od finančnega stanja občine". otroškem vrtcu. Vsekakor pa jc treba z ve/iko skrbjo zabe/ežiti, da občina s/c) ko prej ra priprav/jena vzet/ )/aarrs/rar;ja oz. podpiranja otroškega vrtca v .svoj redni prora-čan. Kako ja/ov in piskav je argament, da je podpora ..odvisna od jinnnč-nega stanja občine", potrjaje že čisto kratek pog/ed na občinskiprornčan, saj je tek 30 000 šiiingov /e čisto n.aj-ken de/ček proračana, ki dosega /etos skapno skoraj 55,5 rni/ijona ši/ingov. Pa vzemimo se drago primerjavo.' samo občinsko zastopstvo (žapan in predstojništvo) že v enem samem meseca stane občane več kot Gotovo ni treba ponavljati Jagrove ngotovitve, da je podpora v zneska 30 000 ši/ingov vse prenizka in da nikakor ne astreza dejan-skema pomena, ki ga vrši dvojezični otroški vrtec 53/J v /skojičak. Padi o tem, da v škojtškem otroškem vrtca dobro de/ajo, ni treba več pisati, saj to potrjajejo starši otrok, ki so v tek 30 000 ši/ingov. Očitno torej, da je pri otroškem vrtca občinskim „očetom" v napoti prav dvojezičnost. Prav tista namreč, ki prispeva k skapnosti nemško- in s/ovensko-govorečik občanov, in tako razkrinkava škod/jivost vsakršnega poskasa /očevanja in getoizirnnjn. Zato pa bo potrebno ojačiti pritisk na občino, da sk/ene prevzeti podporo vrtca v svoj redni prornčan/ -ma Portret prvega kandidata Skupnosti južnokoroških kmetov Janko Zwitter Abujeva domačija v Zahontcu. Janko Zwitter, prvi kandidat Skupnosti južnokoroških kmetov. „Prvi trije kandidati Skupnosti južnokoroških kmetov simboiizirajo povezanost med Rožem. Podjuno in Ziijo" mi zabiča prvi kandidat za kmeč-kozborske votitve Janko Zvvittcr iz Zahomca. Prišel sem na njegov dom, k Abujevim v Zahomc, da bi našim bratcem predstavi) njegove pogtede in njegov razvoj - pa mi od vsega začetka raztaga, da mu sptoh ne gre za svojo osebo, temveč za skupne interese južnokoroških kmetov. Janko Zwitter, ki že od leta 1969 samostojno vodi domačo kmetijo, je bi! konec junija na Radišah na posvetu južnokoroških kmetov izvoljen za prvega kandidata SJK za kmečkozborske voiitve. Podjunčan inž. Štefan Domej iz Rinkol pri Pli-berku je bi) uvrščen na drugo mesto, medtem ko je Valentin Kargl iz Bač bi) izvotjen na tretjem mestu. „Drugič je tahko na prvem mestu Rožan ah Podjunčan," saj so si kmetijski problemi povsod ze)o podobni. Srednji generaciji koroških Slovencev verjetno ni treba razlagati kdo je Janko Zwitter. Vsaj ga poznajo predvsem iz časa njegovih športnih uspehov, ko je v šestdesetih letih osvajal zmago za zmago, naslov za naslovom, dokler 1969 ni postal koroški prvak v smučarskih skokih in seje v 70-tih letih udeležil tekem za Kongsberg-cup v francoskem Chamonixu in pozneje še ne-mško-avstrijske smušarske turneje. „Šport me je naredil samozavestnega", pravi danes Janko Zwitter. „Kot Slovenec sem bil ,štemplan', ves čas sem bil pod pritiskom in prisiljen skočiti dva metra več, da sem odnesel zmago." Toda to ga ni potrlo, Janko pravi, da je to dobra reč, če moraš biti stalno boljši! To trdo športno delo iz mladinskih let mu koristi tudi danes v življenju. In še nekaj zanimivega: delo na očetovi kmetiji je bilo podlaga, da je tedaj, ko še ni bilo športnih gimnazij in športnih glavnih šol, bil kondicijsko boljši od ostalih skakalcev. Sploh pa je imel na kmetih pozimi več časa, vrhu tega pa še dobrega športnega trenerja, dr. Janeza Saksido iz Ljubljane, ki je njemu in drugim vzel strah pred skakanjem. !n še nekaj, bil je velik talent. Toda žal je njegov oče, ki je za časa Hitlerja bil izseljen, prerano umrl, 23-letni Janko Zwitter je moral prevzeti kmetijo, zato pa je že čez nekaj let prekinil svojo športno kariero. Očetova želja je bila, da na vsak način obdrži kmetijo. Janko, ki je rad delal na kmetiji, je to željo vzel zelo resno. S pomočjo strokovnega svetovalca, inž. Ignaca Nach-barja, je temeljito prerešetal vse možnosti za modernizacijo kmetije, ki je obsegala 35 ha travnikov, polj in gozdov. Skupaj z inž. Nach-barjem sta izdelala dolgoleten načrt, in v bistvu se je vse po načrtih razvijalo. Janko Zwitter se je pri svojem delu oprijemal načela, da je treba spoštovati to, kar so ustvarili predniki, hkrati pa je kot športnik, ki je potoval po širši Evropi, spoznal nove prijeme in dobil izkušnje. Dokazal je to načelo tudi pri obnavljanju hiše. Že od leta 1945 naprej prebivajo Abujevi namreč v tej hiši. Zato sta Janko Zwitter in njegova žena Gita s spoštovanjem in ljubeznijo v zadnjih desetih letih staro poslopje preuredila za današnje potrebe, ne da bi s tem kvarila stare oblike hiše. Svojo kmetijo pojmuje Janko Zwitter kot delovno mesto, na katerem ne moreš izhajati brez dobrega knjigovodstva. In tudi brez skupnega dela cele družine ne gre. Na kmetiji ne pomaga samo žena Gita, ki je učiteljica, temveč tudi oba sina Niko in Janko. Brez tega skupnega dela ne bi šlo in če bi Zwittrovi svoje kmetije in delo na njej ne ljubili in spoštovali v tolikšni meri, bi po suhih ekonomskih računih morali ugotoviti, da to delo ni najbolj rentabilno. Toda njih skupno delo je Abujevo domačijo uvrstilo kar med maloštevilne ugledne kmetije v Zahomcu in okolici. S svojim samozavestnim nastopom in delom si je Janko Zwitter pridobil tudi večji ugled v bližnji okolici, kjer ni samo predsednik lovcev lovišča Drevlje, občinski odbornik in podžupan, temveč tudi odgovorni pri delovni skupnosti za gradnje gorskih poti (v zadnjih letih so zgradili okoli 45 km gozdnih poti). V občinski politiki si ni pustil vezati rok. Ko je postal podžupan se ni pustil vpreči v nobeno koalicijo, temveč je le osebno podprl sedanjega župana Milloniga (OVP). Tako nima vezanih rok, skupno z Jožo Schnablom, zavednim Slovencem in največjim kmetom občine, lahko delata pozitivno politiko s samostojno listo. Pri takih izhodiščih torej tudi ni čuda. da se Zwittrove misli v številnih kmetijskih vprašanjih odlično ujemajo z drugimi predstavniki slovenskih kmetov, ki jim je razvoj slovenskih kmetov pri srcu. ..Skupnost južnokoroških kmetov" mora postati res skupnost, gospodarska skupnost, ki bo zmožna nuditi kmetom tudi boljšo strokovno pomoč. Sploh danes, ko je v kmetijstvu tako slabo stanje, kot ga že 20 do 30 let ni bilo. Vsega je preveč, zato danes ni „boom" za investicije, vrhu tega pa bodo kmetje tudi pri strojih morali skupno vlagati, skupno ukrepati. Samozavestni ideal Janka Zwit-tra je v teh gospodarskih razmerah izobraženi kmet, ki se vsestransko zanima za družbeno dogajanje okoli sebe, zagotovitev izobrazbe nasploh in izobrazbe v slovenskem materinem jeziku za slovčnsko kmečko mladino je zato ena glavnih želja Janka Zwittra, ki se bo v naslednjih tednih še bolj posvetil skupnemu delu z drugimi kandidati in sodelavci Skupnosti južnokoroških kmetov. S skupnim delom, pravi Zwitter, dosežemo lahko napredek, pri čemer velja zahvala vsem tistim, ki so pred nami opravljali to delo. Prav posebno še zborničnemu svetniku Ignacu Domeju." v. w. Most čez Lipico in obvoz Se!a: Dva projekta, ki sta nujna! Že meseca aprila smo poročali, da zahtevajo vse v plibrškem občinskem svetu zastopane frakcije zgraditev mostu čez Lipico (Lippitzbach), ki bi omogočil za celo regijo priključek k avtocesti Dunaj-Celovec. Taka povezava z avtocesto bi bila tako za gospodarstvo regije, kakor tudi za letni, predvsem pa zimski turizem velikega pomena, kajti brez priključka k taki veliki prometni žili bi šel promet po večini mimo tega predela južne Koroške. Zato podpirajo ta sklep plibrškega občinskega sveta tudi sosednje občine Globasnica, Suha in Dobrla vas. To svojo zahtevo so občine posredovale tudi zveznemu ministru za gradnjo in tehniko dr. Ubleisu, ki se je pred nekaj dnevi prišel prepričat o nuji mostu čez Lipico na kraju samem. Po ogledu in razpravi je minister Ubleis izjavil, da bo v kratkem dal pristojnim deželnim oblastem nalog, naj preverijo pravne in tehnične predpogoje za izdelavo projekta. V tem primeru gre za deželno cesto, torej je pristojna dežela. Ubleis sam pa je izjavil, da kot minister vsekakor zagovarja to zahtevo. Kaže torej, da bo plibrška regija le prišla do priključka k avtocesti in da tako ne bo potisnjena ob rob. Vsekakor pa je v interesu celotne regije, da pristojne deželne oblasti ne bodo predolgo odlašale s projektacijo. Prvi izračuni pravijo, da bo projekt stal približno 65 milijonov šilingov. Demonstracija v Škocijanu Prejšnji petek so nekateri občani v Škocijanu demonstrirali za končno realizacijo obvoza glavnega turističnega centra v Selu. Zares je situacija ta, da pride prevsem med sezono stalno do drena, in da bi bilo prav tudi iz varnostnih razlogov treba ta del obvoziti. V škocijanskem občinskem svetu so odborniki sicer že nekajkrat govorili o tem problemu, v diskusiji pa sta vsaj dve varianti - pa še ti dve ne do konca izdelani. V zvezi z demonstracijo pa je treba še nekaj pripomniti: še do danes ni čisto jasno, ali je bila demonstracija pravno dovoljena ah ne. Kajti na začetku je bilo izvedeti, da je okrajni glavar demonstracijo prepovedal, toda demonstracija je kljub temu bila. Vsekakor pa je zaskrbljujoče, da je očitno okrajna oblast skušala zatreti pravico do javnega protesta proti nedostatku, ki je očiten. Z leve: Jože Gašperšič (Murka) v pogovoru s predstavnikom Gospodarske zbornice Slovenije v Celovcu dr. Rudijem Kropivnikom; Mirko Oraže in Marjan Jernej ter predstavnik gosodarskega odbora ZSO, dipl. inž. Franci Einspieler. Zadružna zveza na Gorenjskem sejmu Tesno sodelovanje z veletrgovino „Murko" Zveza slovenskih zadrug iz Celovca je eden izmed 700 razstavljalcev, ki do nedelje 24. avgusta v Kranju - na Gorenjskem sejmu - nagovarjajo kupce. Prvič na tem sejmu ponujajo koroški zadružniki (v sodelovanju z „Murko") kuhinjske stroje, proizvode Hi-Fi, gozdarske žage in druge tehnične produkte. V ostalem najde kupec na 70 tisoč kvadratnih metrih novosti s področja kmetijske in gozdarske mehanizacije, avtomobile, počitniške prikolice, montaže hiše, pohištvo in druge proizvode široke potrošnje. Tudi letos je bilo povpraševanje razstavljalcev tako veliko, da je napolnjena vsa razstvna površina, vendar je novi devizni zakon zavrl interes tujih razstavljalcev. Zato je tem bolj pomembno sodelovanje „Zvezc s trgovinsko delovno organizacijo „Murka", saj kupec dobi od „Zveze" uvoženo blago v dinarskih sredstvih preko „Murke". ..Pričakujemo, da bo Zveza s svojo ponudbo pritegnila naše kupce", je ob otvoritvi sejma dejal vodja zunanje trgovine ..Murka" Jože Gašperšič in poudaril, da ima njegovo podjetje, ki ima sedež v Lescah, tudi interes na sodelovanju z drugimi koroškimi obrtniki. Medtem je Cetovški sejem, na katerem so letos našteli 237.923 obiskovalcev (za 23.595 manj kot lani), že zaprl svoja vrata, prodajalci pa so zadovoljni. Mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni pa danes za več kot en teden pričenja s svojimi prireditvami. Meseca maja se je Koroška hvalila z razveseljivo veštjo: število nočitev se je povišalo v primerjavi z istim mesecem lanskega leta za 18,2 odstotka. 668.807 nočitev je naštel deželni urad za turizem, junija pa so našteli na Koroškem 1,482.762 nočitev, kar jc za 16,7 odstotka manj kot lani. Za julij in avgust deželni urad za turizem v Celovcu še ni objavil podatkov, vendar pa se je stanje spet nekoliko izboljšalo. Kaj pa bo meseca septembra, bo v veliki meri odvisno tudi od vremena. Čeprav podatki za letošnje poletje niti niso najslabši - vsaj v nekaterih turističnih centrih ne! - pa vendar ne moremo mimo dejstva, da Avstrija, ki je dolga leta bila glede na število nočitev med prvimi deželami v Evropi, ni več tako privlačna. Množični turizem uničuje okolje: omenim naj samo izgradnjo avtocest, stez za smučanje (zimski turizem), odpadke, ki jih pustijo vsepovsod letoviščarji, nadpovprečno visoka poraba vode ipd. Kritični ocenjevalci množičnega turizma so že pred leti svarili pred posledicami tega razvoja - praksa pa jih je potrdila. Povpraševanja med nemškimi turisti (analiza študijskega krožka za turizem v Starnbergu) so pokazala, da letoviščarji v Avstriji opažajo okvare na okolju. 8.8 odstotka od povprašanih turistov je zaznalo umiranje gozdov; 7,5 odstotka se jih je ..spotaknilo" nad umazanijo in deponijami smeti v naravi. Vrhu tega - to kaže na primer ravno te- ste, ki si hočejo za dobro (drago!) ceno kupiti dobro postrežbo in razne udobnosti, zlasti še higieno. Ob jezerih se hotelirji nimajo pritoževati. Vse drugačna pa jc situacija malih privatnih penzionov, sploh še, če so par kilometrov oddaljeni od jezera. Lastniki malih penzionov, ki skušajo sicer postreči gostom z lepo urejenimi sobami in z okusnim zajtrkom, peljejo kam drugam. Lastniki kampov pri nas na južnem Koroškem letos nimajo tožiti: Štefan Breznik, lastnik velikega kampa ob Zablatniškem jezeru, kar hvali letošnjo sezono: za celih 20 odstotkov več turistov je nočevalo letos na njegovem kampu. Tudi znani kamping „Rož", ki ima zares idilično lego pod Košuto in se Turistična sezona 1986: Dobra vmesna bilanca - a ne za vse! tošnja situacija na Koroškem med Spittalom in Beljakom - letoviščarji v vedno večji meri ..zlorabljajo" Avstrijo / Koroško: cestnine na naših avtocestah so ugodne, cilj potovanja pa je nekje na jugu, ne pa pri nas v Avstriji. Več kilometrov dolge kolone, ki se pomikajo proti našim mejam onesnažujejo le naše okolje, ne pustijo pa pri nas potrebnih deviz. Bogatejši turisti pa se v vedno večji meri odločajo za cilje v oddaljenih deželah, ki imajo posebno privlačnost: eksotične so in zato posebno mikavne. Avstrija ostaja atraktivna za vse ti- pač le tožijo, da jim tistih par postelj ne prinese dosti denarja - sploh pa še, če jih jc nekaj ostalo praznih. Kampi žeto pri)jub!jeni Drugačna je situacija na kampih, ki so vedno bolj priljubljeni. Tisti, ki kampirajo, zahtevajo čistoto, mir in dobro postrežbo. Idealen jc kamp za družine z otroci, ker je po eni strani cenejši (letoviščarji se lahko v večji meri preskrbujejo sami), po drugi strani pa jim nudi kampiranje dosti več fleksibilnosti: če je vreme slabo, ali pa če jim mesto ni všeč, se pač od- trudi z dobro postrežbo za letoviščarje, je letos vsaj v glavni sezoni imel prirastek. Vendar pa lastniki že čutijo, da letoviščarji varčujejo z denarjem bolj, kot so to delali še lani. Z zelo dobro sezono se letos hvali občina Škocijan - nekateri govorijo celo o „sezoni stoletja". Dobičkonosna je ta situacija seveda za velika turistična podjetja, za hotelirje prav ob jezerih, medtem ko je pri privatnikih tudi letos ostalo precej postelj praznih (in ne le v občini Škocijan). Razvoj števila nočitev v občini Škocijan je vsekakor zadovoljiv: meseca maja je znašal prirastek v primerjavi z lanskim letom kar 20,4 odstotka, meseca junija je imela občina le primanjkljaj od 2,4 odstotka (koroško povprečje za isti mesec —16,7 odstotka!), za julij pa se občani spet lahko hvalijo s prirastkom 15,7 odstotka. Dobiček imajo )e hotetirji Kot smo že skušali prikazati, pa ta pozitivna bilanca ne velja za celo Koroško: težave irhajo na primer ob Vrbskem jezeru, ki je enostavno predrago. Tudi za občine, ki se hvalijo z dobro sezono, pa velja, da delajo dobičke predvsem tisti, ki imajo itak že vsega dovolj: bogati hotelirji in veliki penzioni. Domačin, ki je odvisen od tega, da „proda" turistom svojih par postelj, pa „glcda skozi prste". Domača gostišča, ki gostom za ^ugodno ceno dobro postrežejo, letos nimajo kaj tožiti - saj so v večernih urah kar prenapolnjena. Seveda se morajo gostilničaji truditi, da si pridobijo goste, sploh pa še, če so njih gostišča oddaljena nekaj kilometrov od jezera. Najlažje privabijo gosta z ugodno ceno, dobro postrežbo, okusno jedjo in domačimi specialitetami. -števa ,,Tukaj bi iahko vsako ieto nastopili z novo predstavo" pravi režiser Marijan Srienc po zadnji predstavi ,,Veiike puntarije" Kmetje in kmetice pred uporom. Lpnzorffcv „ VcAke punfarž/e " c Pod/um /e sad sode/o can/a domač/A ama-ferskfA rgra/cev, rcž/scr/a Marijana Sr/cnra, pro/es/ona/n/A i^ra/cer in stro-Aoen/aAoe iz Siouni/e in šfcu/niA drtr^iA sodeiaecer za AnAsami in še drug/e. To je Ai/ zadoroi/en rezime tajnika S/orenske prosvetne zveze, Tanka Wa//eja, po zadnji predstavi, ko se je v knitnrncm domu ..Danica" za-Avaiii vsem sodeiujocim. SV: Kakšne pogoje si oz. ste imeti tetos? Kdaj ste se odtočiti za uprizoritev? M. Srienc: Bita je pozna odtočitev. Marca bi bite potrebne že prve vaje, konec aprita pa je bita šete odtočitev. Žat pa je tudi potem - iz pokticnih raztogov - odpovedato več kot pot predvidenih igratcev. Nekaj tjudi, ki je sodetovato pri uprizoritvi „Samo-rastnikov", je manjkato. Minito ve-tiko časa, preden sem ime! vse igratce skupaj. Zato moram pohvaliti igratce. Nekateri so vlogo naštudirati te v 14 dneh in jo zaigrati! SV: 7 tet ni bito večje predstave na prostem, kakšno je vzdušje sedaj med igatci? M. Srienc: Ljudje so sedaj žeto razgreti. To se je čutito najbotj pri statistih. Več kot polovica jih je resno pri- „Nckafcn' igra/ci so s/ tze/; dopnsf, Ao//' jasno se m' mogoče ;'