Ul in »i-lja v I
I kftl iiomljunj
, ,;i VSI' Ml> » Ul. - k
pol teta
Km i«t» • - w ■
l'i) po -1 i:
j ,,„1 IlU . ,. -,.i {•ctrt letu '.' ,. i.tl
V rejništvu in upravni* |l v |WfMll1l nliia ,||,.rriitrassi-| ^. 11
O / ... i, .I,, : Z, ii.n.iihi., ,Wi.,t.i|.ni \ r-t .   ,• y\.u uj.. li kr., ir »f natmne Ikrat, .'. kr. ir t.- tisk. 2kr.it. 4 kr. {a si- tisk. Jkrat
* f||   J.......k.' AH pU^U-
jtjo p» prostoru.
Za vsak tin-k ju plaiati kolek (»tempelj) 7» 30 k.
Boknpi«! a« nP »rafajo, fctUj naj »p lilanoroljnu frankujtjo.
V M.ariboiu tO. septembra 18G8.
Tečaj I.
Slovenski tabor v Žavcu (i. sept.
Rodoljubi, ki bo pripravljajo drugi tabor na slovenskem stirskem pričakovali Se mnogoštevilnejega udeleževanja od Btrani izobražencev in prostega ljudstva, niso se motili. Kazen ljubljanskega „Sokola" (okrog 80 udov) prišlo je bilo mnogo domoljubov iz Ljubljane, iz Zagreba, iz gorenjskega, dolenjskega in notranjskega Kranjskega, iz tržaške okolice, iz Koroškega in od vseli daljnih in bližnjih krajev Stirskegn, tako da lehko rečemo: zastopana je bila v Žavcu vsa Slovenska. Nad '2000 je bilo samo omikanih Slovencev nazočib. Več kakor 100 velicih voz se je ob 12, z raznimi zastavami v dolgi vrsti — na čelu jim banderij 12 konjikov — peljalo iz Celja do eno uro oddaljenega lepo okinčanega žavskega trga, kjer smo našli že mnogo čakajočih, in kamor so do treh popoldne vedno nove vrste z zastavami, trakovi in smrečjem okinčaiiih vozov dohajale, vsili skupaj čez 400. savske gospodičine so „Sokolcem" podarile venoc na zastavo. Po potu iz Celja do Žavca in v trgu samemu so bili domoljubni trzanje napravili mnogo slavolokov in primernih napisov.   Sprejem je bil v Žavcu navdušen.
Po skupnom obedu, pri kterem se je več napitnic napijalo (med drugimi gg- Kleuienčiču in dr. Ploju, ki sta prvi slov. tabor v Ljutomeru napravila slovanski solidarnosti — šli smo iz Žavca ven na velik travnik (lastnina t. ŽttŽe) spremljani z množico na trgu čakajočih in več godbami, ktere so bile ali prostovoljno prišle, ali od odbora preskrbljene. Okoli govorniškega odra se jo zbrala množina naroda, skoraj sami možje. Marsikdo, ki je iz daljnega kraja Slovenije prišel je strmel in djal, da toliko ljudstva ni še nikdar skupaj videl. Z odrov se jih je po večkratnem povprekošneui štovi-ljenji in cenonji računilo okoli 15.000, nekteri bo trdili celo- več.
Ob napovedani uri, t. j. ob 8. popoldne prične z grmečimi živio-klici pozdravljen v imenu osuovahiega odbora g. Ivan Žuža tabor z besedami, ktere si je po g. Ilermanoveni geslu bil napisal Žavski trg taboritom v pozdrav: „Bog kliče, Slavjani predolgo tlačeni stopajo čvrsto pred svdt na svoje slavno mesto."   Tehtne besede, pravi govornik, vredne da si jih vsak Slovenec globoko vtisne v svojo srce.   Zgodovina kaže, da smo narod 1000 let tlačen.   Zdaj so so jele razmere boljšati, narod napreduje dušno in materijalno, ali vendar nam jo šo mnogo dela treba. (Klici: Živio; treba!) Na Goriškem gospodari Slovencem v kvaro italijanski živel j; na Magjarskem nas zatira niagjarstvo. Slabo je z narodnimi pravicami tudi na Koroškem in Stirskem (Res je!)   Tudi tu nima naš narod več pravice, kakor od peči do praga pod slamnato streho (Kes je!) To se mora zboljšati, a vse le na postavni poti; čas za silne prekucije je že davno prešel.   Na postavni podlagi in z uradnim dovoljenjem se je. danes zbral drugi slovenski tabor, da tudi savinska dolina izreče svoje željo jasno in moško, da jih vlada izve. Mi smo zvesti Avstrijani in pripravljeni dati za-njo svoje življenje; zabtovamo od nje le svojo narodne pravice, zahtevamo da toliko veljamo, kakor drugi. To izreči je namen tabora.   1000 let že ni govoril naš narod pod milim nebom zbran o svojih potrebah, zdaj nam je to zopet dovoljeno po državni postavi. Na to pozdravlja govornik vse došle taborite, in ko omenja nazočih Kranjcev, kakor iz enega grla vsklikne celi tabor: Živeli Kranjci! Za predsednika na-svetllje g. poslanca dr. Vošnjaka, kteri z mogočnimi živiokliei pozdravljan predsedništvo prevzame in za zapisnikarja si naprosi gg. Tomšiča in Jurčiča in blezo nadaljuje:  Zbrani so tu zastopniki celega slovenskega naroda. To nam spričujo, da ste začeli sami premišljati, kaj je krivo našemu slabemu stanju in kako ga zboljšati (Čas je!)   O tem se bomo tudi danes posveto vali, torej poslušajte; ako želi kdo izmed nazočib govoriti, naj se oglasi pri meni, da moreni vzdržati red, kteri mora bitii   Ako bomo danes soglasno sklepali in izrekli, da hočemo vživati vse pravice (hočemo!), mora nam jih vlada dovoliti, čo hoče pravična biti (mora, mora — res je!)   Prvo besedo dajem gosp. dr. Ploju.
(rosp. dr. Ploj od taboritov presrčno sprejet blezo govori: Zbrali smo se, da povemo in glasno izrečemo, kaj nam je na srcu, kaj nas teži, kje so naše rane. Naše želje in tirjatve se strinjajo v besedah: Slovenci smo in hočemo biti (hočemo biti Slovenci!). 1000 let so si prizadevali »aši nasprotniki, da bi nehali Slovenci biti, 1000 let, so kopali široko jamo za slov. narod, da bi ne bilo o njem ne duha ne sluha, da hi se zadušil slovenski glas o Muri, Dravi. Savi in Vaši bistri Savini, da se izbrise celo s|)omin nanj. (Res je, tako je, žalibog!) A hvala Bogu, svojega namena niso dosegli: Vi dokazujete svojim sovražnikom v obraz, da Slovenci smo. recite jim tudi, da hočemo biti (hočemo). Na noge torej, Slovenci! Pokažimo, da hočemo gospodarji biti v deželi, ktero smo sprejeli od svojih očetovi Izrecito torej, da mora naša beseda biti veljavna in prava (mora biti). Ba bi Vaša beseda započkoin čepela, nemškularija pa se ošabno šopirila, tega ne smemo dopuščati, sicer smo nevredni biti Slovenci. Kje pa ima nemštvo svoj sedež med nami'.-' V uradnijah. Ne jaz, ne Vi ne sovražite Nemcev (res je!), imeti pa hočemo ž njimi enake pravice v Avstriji. Na Hrvaškem se uraduje in pisari hrvaški, na Magjarskem magjarski, itd. Samo '»i smo zavoljo uradnij na svetu, ktere nam pišejo in govore jezik, kterega "o umemo. Ali ni to žalenje naroda? (res je, sramota je!) (Jas je, da se tudi pri nas godi, kakor drugodi. V naše uradnij o mora slovenščina "a častno mesto (Dolgotrajni klici: to mora biti!).  Cesar sam nam je
obljubil in zagotovil, ter kot postavo tudi podpisal ravnopravnost našega jezika (Živio!). Izročite torej, da je vaša sveta volja, da se na slovenski zemlji slovenski uraduje in pisari (Tako mora biti). Naši uradniki so še nezmožni slovenskega jezika; tega pa niso krivi toliko sami, kakor poprejšnjo lade, kterim ni bilo mar za nas. Da se uradniki nauče jezika, naj se jim odloči čas, po kterem bodo morali slovensko uradovati. Pol lota hi menda ne bilo predolgo (Dolgo je).
Na to bere govornik I. resolucijo in je natančneje razlaga; dokazuje koristi slovenskega uradovanja in potrebo komisije, ki bo uradnike iz slovenščine izpitavala. Priporočajo taboritom, da naj tudi od notarjev brez ovinkov tirjajo slovenskih pisem (želimo jih) končujo z besedami: Sami moramo svoj jezik spoštovati, potem ga bodo spoštovali tudi drugi. (Dolgi živiokliei.)
Predsednik še enkrat bere resolucijo in vpraša, ali ima kdo proti njej kaj govoriti. Ko se nihče ne oglasi, vabi k glasovanju, vsa nazoča množica vzdigne roke: L resolucija je sprejeta enoglasno.
Zdaj poprime besedo g. dr. V. Zarnik: Zemlja slovenska, na kteri prebivamo, je zemlja sveta. Zadnji ostanek namreč le je več onoga velicega slovenskega posestva, ktero so je nekdaj raztezalo čez Gradec, Dunaj, Tiro-le itd., kterega pa srno zgubili 2 tretjini, tako da imamo zdaj svojo granico že pri Muri. Zadnji, sveti ostanek je torej, kar še imamo, držati ga moramo z vsemi močmi, da ne bodo nekdaj naši otroci rekli: Naši očetje so nam zapravili lepo deželo, ker jim ni bilo mar za njo. Varujmo se, da nas ne bodo po pravici zarad naše nemarnosti kleli. Dozdaj pa smo se lc vedeli, kakor pohlevni čolnar, ki si pri vratih ni upal proti nebu pogledati; pred velikim altarjem pase šopiri in bahači kak naroden nasprotnik, ki misli, če mu dajo država 3L5 gld. letne plače in ljubi Bog (i belili dni le za to, da bi narod preziral in s ptujstvom pital. Ali tudi o bibličnemu čolnarju beremo, da je postal prvi, farizej pa je šel osramočen iz tempcljna. Tako mora postati tudi pri nas. (Mora biti!) Čo si pridobimo častno mesto, ktero nam gre po postavi, ne bo nam treba z nemškimi pismi od Poncija do Pilata, ki nam ga morebiti šo prav no raztolmači; varovali se bomo marsikaj škode in ne bomo zgubljali tako pogosto svojih pravd. Nemška pisma pošiljajmo nazaj. Magja-rov jo le 5 miljonov, ali dosegli so vse, kar so hoteli, a le zato, ker so znali svoje pravico tirjati, ker so ponosni na svoj narodni značaj. Mi pa smo lo nosili propoiiižno svoj klobuček pod pazduho, sklanjali so ptujcu, ki so je od naših žuljev rodil, med tem ko je moral domači sin po ptujih deželah pičlega živeža iskati, ali pa se je vrstil med narodne nemškutarje in z njimi v en rog trobil. Za to nam daje lep izgled znana basen o medvedu, ki se je bil med ljudmi plesati naučil, in jo hotel te umetnosti tudi druge medvede naučiti, ko je bil svoji sužuosti odšel. Medvedi pa so mu pametno odgovorili: Beži, svoje umetnosti si se v sužuosti naučil, ne maramo jo. Ali bomo mi zaostali za svobodnimi medvodi! (Velik smeh: Ne bomo plesali po ptuje!)
A no tirjamo svojih pravic le od svetne, tirjajmo jo tudi od duhovne vlado. Naši iajmoštri in kaplani so izvrstni možje, večidel iskreni rodoljubi. Škofi vendar hodijo svoja pota, kar se tiče jezikovih pravic. (Tega ne maramo.) Po viših zaukazih se pišejo naše imena po krstnih iu drugih bukvah in spisih tako čudno, da jih sami dostokrat ne moremo več spoznati, ftema-tizem lavantske škofije ni nikomur na čast. Povzdignite torej tudi tii svoj glas, in tudi škofi bodo spoštovali pracice Vašega jezika: danes narod govori. (Tako je; živio.)
Predsednik bere II. resolucijo, vse roko vzdigigne klicaje: vsi tako hočemo! (Konec prih.)
Iz deželnih zborov.
Poročilo odbora posta vodaj nega za pregled volitve za Postojno, Vrhniko in Lož deželnemu zboru Kranjskemu.
Odbor, ki je bil v peti seji 28. avg. t. 1. izbran, da bi volitev deželnega poslanca za Postojinski in Vrhniški trg in za Ložko mesto pregledal ter slavnemu zboru svoj predlog storil, je svoje delo dovršil, in po natančnem pretresu te reči z večino glasov sklenil, naj so volitev ne potrdi. Razlogi, ki so od borovo večino pri tem sklepu vodili, bili so ti-le:
Že v zadnji sesiji je slavni zbor v svoji seji od G. aprila 1. 1. grajal, da sta se v Vrhniški občini, ko se jo volil občinski zastop, proti jasni določbi §. 13. obč. vol. reda naredila samo dva voleča razdelka namesto treh, ter je zavolj te nepostavnosti volitev g. Karla Obreze zavrgel. Omenjeni §. 13. namreč določno ukazuje, da naj se praviloma trije voleči razdelki napravijo; le včasih in sicer tedaj, kedar bi v kaki občini bilo malo volil cev, in med njimi po davkih malo razločka, je smeti narediti samo dva voleča razdelka. Ako se pa pomisli, da politiška občina Vrhniška, ki obsega razen Vrhnike še 15 družili vasi, skupaj 739 hiš, 5252 duš in tedaj več ko 700 volilcev; ako se dalje pomisli, da so tudi razločki po davkih jako veliki, ker na sami Vrhniki, če se tudi na druge vasi ne gleda, jih plačuje 45 nad 10 gld. med temi 2 nad 200 gld., 3 nad 100 gld., 7 nad 50 gld. in Ki nad 20 gld.: potem 57 nad 5 gld. in 45 pod 5 gld.; ako se tedaj pomisli na to obilno »Tovilo volilcev in na voliko razločke v davkih že na sami Vrh-
Gorju p: Se v.', da so nasprotovale, pa to le zarad tega. ker niso posula sedajnega načrta. Naj se jih sedaj vpraial Gotovo bodo odgovorile: če raoramo skladati za cesto v Plaveli, ki je ne potrebujemo na noben način , naj pa tudi druge občine nam pomagajo, našo cesto zidati in vzdrževati.
Čeme in Dottori opazita, da se bo tudi lebko v prihodnjo na-svetovalo. naj se uvrsti ta ali ona cesta med skladovne; dokler ni spoznana potreba naj se pa ostane pri teh, ki so zapopadoue v načrtu.
Deperis pristavi, da pripušča VI. člen postave cestnim odborom, popravljati primero, po kteri bodo občine za ceste skladale, in da se bodo odbori po tem takem gotoVo ozirali na tiste občino, kterim ena cesta mcnj koristi, kakor drugim. Gorjopov nasvet pade. Potrdijo se vse druge skla-davne ceste.
Pri stavku ,,h Kanalskemu skladovnemn okraju spadajo vse kata-stralne občine dotičnoga sedanjega okraja sodnijskega" nasvetuje < i o rj u p dosta vek: „izvzemši gorske občine na levem bregu Soče" — pa ostane v manjšini.
Pri IV. členu nasvetuje VVinkler, naj se dostavi: ,.Ta (cestni) odbor naj se sostavi i/. 7. udov vrh tistih oseb, ki se ga smejo vdeložovati po namena 2. stavka ravno tistega §, (10 postave '29. aprila 18t>4.)
Predlog se odobri enoglasno.
Pri VI. členu priporoča VVinkler ta-le dostavek: ,.Kadar spozna cestni odbor , da so ima popraviti primera skladanja, določena v V. členu, naj so razdele stroški med posamesno občine, dokler se ne dožone in reši dotična razprava,   - tako, kakor je bilo do sedaj navada".
Ker so Deperis in Dottori temu nasvetu upirata, nasvetuje dr. Ž i gon, naj se še ne sklepa danes o V. in VI. členu, ampak naj pretresuje poprej cestni odsek VVinklerjev nasvet.
Čeme meni, da odsek bi so lebko koj o tem pomenil in porn/umel in naj bi se v ta namen prenehala seja nekoliko minut.
Pri glasovanji ne obvelja ni Černctov ni Žigonov nasvet in tudi \Vink-lerjev predlog ostane v manjšini.
Vsi ostali členi cestno postave in drugi odsekovi nasveti se odobre enoglasno.
Raziđe se zbor ob 8'/4 ure zvečer.
Dan in dnevni rod prihodnje sejo ni določen.
Tržaški /.bor (po ..Primorcu**)
se je strašno posušil. toliko da z največo silo še more gibati, ker mu je mnogo poslancev dalo slovo; iz okolice vseh šest.
Tržaški deželni zbor pa tudi ne zida ustave, on lovi lc svoje muhe. Že v prvi seji je bil podan nasvet, naj zbor sam preiskuje, kdo je kriv zadnjega rogoviljenja po Trstu in naj se narodni bataljon razpusti. To je toliko bolj čudno , ker so deželni poslanci tudi mestni svetovalci in so to reč že v mestnem svetovalstvu ožemali. Če se s tacimi rečmi dela za Avstrijo in njeno ustavo, bog jima daj večni mir in pokoj! Tržažke okolice poslanci so to reč umeli, zato so zoper lake nasvete protestirali, ter zbornico zapustili.
Preteklo saboto so prišli v zbornico, ter so podali naslednji protest:
„Z ozironi na to, da smo 18. julija t. 1. na Občini zbrani poslanci in vsi župani cele okolice naredili zapisnik v slovenskem jeziku in ga takrat podali gospodu županovemu namestniku (dr. Dassegiji), kteri zapisnik se pa niti ni rešil, niti ni bral, in se ni hotelo ž njim pečati mestno svelovalstvo pa tudi ne deželni zbor;
z ozironi na to, da smo podpisani poslanci v zadnji seji 25. t. m. se prepričali, da večina deželnega zbora trdovratno zahteva, naj se prenaredi ustav glede na okolico in narodni okoličin bataljon, ter stavi nujni predlog, naj se bataljon razpusti;
z ozironi na to, da se je v program deželnega zbora vzel tudi pretres zastran prestavljonja mestnih mejnikov, zoper kar so vsi okoličani;
z ozironi na to, da so v sedanjem deželnem zboru poslanci iz okolice v veliki manjšini in da število okoličnih poslancev v nobeni primeri ni z mestnimi poslanci, in da jim zato nikoli nič ne obvelja ;
z ozironi na to, da podpisani v imenu vseh okoličanov zagotavljajo, da so pri zadnjih obžalovanja vrednih dogodbah popolnoma nedolžni, da zastavljajo svojo besedo in poštenje, da nikoli nobenega meščana niso žalili okoličani:
naznanjajo podpisani mestni poslanci, da so dolžni ustreči željam, varovati interese in čast svojih volilcev, in da se zato ne monjo več vdele-žcvati niti v sejali deželnega zbora in mestnega svetovalstva in da protostu-jejo zoper vso sklepe deželnega zbora in mestnega svetovalstva, ktere bi se v okoličnih zadevah utegnoli storiti, vzlasti pa zoper laztegnenje mestnih nuj okolici na škodo in zoper obstanek okoličnega bataljona. Podpisani so: Lovre Godina, Jožef Lavrcnčič, Anton Žerjal, Jožef Primožič, Ivan Nabrgoj, Andrej Dancu.
V seji 2. septembra se je ta protest prebral. Prvi se jo oglasil županov namestnik gosp. Baseggio in rekel: da zato ni objavil v protestu omenjenega zapisnika iz zbora na Občini, ker je imel parlamentarni navadi zo-perno obliko, da mu je moral dostojno obliko dati in ga v laščino prestaviti. Ker v tem zapisniku ni bilo ni nasveta ni prošnjo, in ker so bile v tistem času skrivne seje , v kterih so se reševali zelo nujni predmeti, zato je pisanje odložil in ga županu, ko se jo vrnol v Trst, izročil. — Dr. Daseggio je moder mož, on se zna izgovarjati in zagovarjati. Treba da povemo svetu, <la jo Baseggio okoličnim poslancem izvirnik nazaj dal, kteri so mu pozneje zopet brez prememb, ktere je zahteval, nazaj prinesli. Znan nanije zapisnik na Občini in radi verujemo, da Baseggii ni po srcu, zato mu jo pa tudi oblika, vzlasti kor je slovenska, zoperna. Pa je imel Baseggio nujna opra-vHa, to je spet res.  Le pomislite, on je moral prijemati duhovniko zarad
pridig, kterih še bilo ni, imel jo preiskavati. kdo tiče tržaške rabuke kore-nike itd.
Poslanec (iregorutti nasvetova, naj se na zapisnik zbor ne ozira, ker nej legalen. — In vendar je zapisnik podpisan od vseh zastopnikov, prvo-ednika. ces, komisarja in perovodja.
Totem se je začela nujna obravnava zarad raztegnonja mestnih mej. Vladni komisar se je o tej zadevi oglasil, da vlada v principu ni zopor to razširjenje, vendar bi se smelo zgoditi le s preniembo deželno ustave od leta 1860, sicer pa ne. — Poslanec (,'onti se na to strašno razjezi, cepcem mlati prejšnje deželno poglavarje, „kterim za resnico Trst nikako hvale ne more vedeti", baronu Bachu očita, dajo vladi poročal, daje 40.000 slovanskih okoličanov, v resnici pa jih je le 20.000 in pravi, da je prav baron Bach dušni i u moralični stvarnik zadnjih žalostnih dogodb. (Na galerijah in levici strašno ploskanje.)
Iz teh besed se vidi, kako nedoslodnji so tržaški poslanci; še le ono dni so valili vso krivdo na okolico in duhovščino, zdaj jo pa vale na prejšnjega dež. poglavarja. Da jo tam, kder je, nikdar ne bodo iskali, tega nam ni treba praviti, najde in dokaže jo pa vendar sodba.
H orni c t pravi: Tu gre lc za vunanjo podobo. Kako nameno ima vlada, da prenaredbo deželnega ustava tako povdarja? Saj ne bo hotela Lahov sloveniti, kakor jih je poprej? — Sreča res, da še Ilcrmeta ni poslovenila. Nazadnje trdi llcrmct, da je še boljo za okolico, čo se ji nekoliko svetli in prebivalcev vzame, ker ho pri vsem tem imela še šest poslancev, pa manj volilcev. Po Ilermetovej logiki bi moralo tudi bolje biti za kmeta, ktereniu še več pašnikov, senožet, njiv in volik del čede vzame, število pastirjev pa pusti.
Protest okoličnih poslancev so je izročil posebnemu odboru v pretres.
Kaj sklene in kako bode poročal ta odbor, to je znano vsacemu. O teb in tacih rečeh se ne govori več o resnici in pravici; tu je vsaka beseda zastonj, pa da bi so še tako pošteno, dobromisleče in prepričevalno govorila. Znamenja, ktera se kažejo v Trstu, najbolj so nevarna njemu samemu.
I) opis i.
Iz Ljubljane, Ti. sept. 18fi8 [Izv. dop.] Denašnja soja ljubljanskega deželnega zbora me je k sledečim vrsticam napotila. Se ve, da som si šo mnogo več mislil, kar moram pa sam za se obdržati. — Na dnevnem redu je bila volitev poslanca g. Muleja za Vrhniški, Loški in Postojnski okraj. Večina deželnega zbora so jo volitvi poslanca g. Muleja, (c. kr. okrajnega glavarja na Vrhniki) iz mnogih temeljitih vzrokov upirala, zborova menjšina jo pa na vse pretege trdila, da je ta volitev postavna, ter da obveljati mora. — Ne bodem na drobno pravil, kaj so posamezni govorniki obeh strank pro in contra navedli; toliko je gotovo, da bi Mulej ne bil večino glasov zadobil, ko bi Vrhničani in Postojnci bili oboji volili v 2 ali ■ > volilnih razredih, ali to se ni zgodilo; Vrhničani so volili v 2 razredih, Postojnci so pa v 3 volilne razrede razdeljeni, in vlada njim ni dopustila, da bi se bila tudi za nje 2 volilna razreda napravila. Kdor no sodi enostransko, mora priznati, da so je Postojnčanom krivica godila, ter da je treba, da so tudi za Postojno le 2 volilna razreda napravita. Protinarodna stranka jo zagovarjala volitev Muleja, ter je bila eolo tako drzna, da je trdila, daje bilo Postojnčanom na prosto voljo dano, si tudi lo 2 volilna razreda napraviti, kar je pa neresnica. — Od govornikov protinarodne stranke (gg. Dožman, Kaltenegger in Kromcr) so tako surove besedo na narodno večino letele, da so je moral vsak čuditi gosp. deželnemu glavarju, da je kaj tacega dopustil. Po dolgi dolgi debati je bilo glasovanje o veljavnosti te volitve, in narodna večina je z 18 glasovi volitev zavrgla, protinarodna stranka je imela 12 glasov za Muleja. — Po opravilnem redu bi bilo moglo te reči zdaj konec biti; toda — kar ni dovoljeno Slovanu, dovoljeno je našim protivnikom. (1. deželni glavar žl. VVarzbaeh je protinarodni stranki po dokončanem glasovanju nadaljevanje debato privolil, ter jo protestivno pismo prejel. — Zdaj je bil »a že tudi skrajni čas, da se je narodna večina takovomu nepostavnemu ravnanju krepko uprla; g. dr. Toman in g. Svetec sta žl. dr. Wurzbach-a za tako ravnanje zgrabila kakor se mu je spodobilo; namen protinarodne zborove nienjšine ni obveljal, da bi se bil namreč njeni Ugovor zoper sklep večine v zapisnik upisal. — To je v kratkem obseg obravnave seje od 5. septembra. — — Gluh in slep mora biti, kdor se v tej seji ni prepričal, kam pes taco moli. — Slovenci nimajo v nobenem deželnem zboru narodnega deželnega glavarja, še celo v skoro čisto slovenski kranjski deželi ne. Zakaj to V — Visoka vlada si je cislajtansko ministerstvo izvolila iz večine državnega zbora, tudi predsednik dunajskega državnega zbora g. Blagatinšok-Kaisorfold je iz večino poslanske zbornico izvoljen, predsednik deželnega zbora v Gradcu je privrženec večino, in tako je tudi po družili deželah, samo v Ljubljani in v Gorici, kjer imajo Slovenci večino glasov, so deželni glavarji iz menjšin zborov izvoljeni! Kako je to? — Ali je mar to zarad tega, ker so bili slovenski poslanci v dualističnem državnem zboru na DunajiV Ali se slovenskim poslancem še ne bodo oči odprle, koliko je vredna Beustova prijaznost? ali oni še ne bodo spoznali, koliko veljavnost ima decembrska ustava za nas Slovence? — Ali jih bodo še dalje volja, dopuščati, da se po slovenskem narodu tako udriha, kakor se je to godilo 5. septembra v Ljubljanskem deželnem zboru? Prepričali so se lebko, koliko spoštuje kranjski deželni glavar g. dr. VVurzbach opravilni red, prepričali so se, koliko on čisla sklepe zborove večine, ktera jo narodna, koliko on čisla slovenski narod, kterega oni zastopajo! Kako se je g. dr. VVurzbach zarad takega ravnanja izgovarjal ? Rekel je, da mu ni bilo znano, kaj hode govornik protestantov povedal, in vendar je on tudi sam protest podpisal ! Po tem takem jo on toraj svojo ime podpisal na nepopisano polo (chanta lamica), na ktero so protinarodni protestantje šo lo pozneje svoj protest napisali!  Kaj žalostno je to, čo predsednik deželnega zbora, kteri
niki, mora pač vsakteri pritegniti, ila sta samo dva voleča razdelka za Vrhniško občino očitno progrošenje proti §. 13. obč. vol. reda.
Postojinska občina, ki obsega razen trga lc še G druzih vasi, skupaj 381 hiš, in 317« duš. ima tri voleče razdelke.
Naj bo odboru zdaj dovoljeno, razložiti nasledke, ki nastajajo iz nepravilne uravnave volečib razdelkov na Vrhniki zastran volilne pravice.
Vrhniiki trg z     volcčiina razdelkoma ima zdaj volilcev. ki davek
plačujejo............
tacih, ki brez ozira na davek volijo ..... 9
skupaj     1 ".ti
Med temi je tacih, ki menj ko 10 gld. davka plačujejo........•     •     • 102
Volilcev, ki vsaj 10 gld. plačujejo, ali ki smejo brez ozira na davek voliti, je tedaj samo .....54
Postojinski trg. ko bi imel samo 2 voleča razdelka, bi imel volilcev. ki davek plačujejo.....156
tacih, ki brez davka volijo .......• 29
skupaj 185
Med temi je tacih, ki menj ko 10 gld. davka
• on
plačujejo, samo...........OJ
Volilcev, ki vsaj 10 gld. davka plačujejo, je        ... <i7
teh, ki brez ozira na davek volijo.....•      • 29
tedaj skupaj 96
Iz toga je razvidno, da ko bi se na enaki podlagi volilo na pr, v obeli trgih  po dveh volečib
razdelkih, imela bi volilcev Postojna......18,r»
Vrhnika .....• 156
tedaj Postojna ......29
volilcev več;
ali, ko bi so v obeh trgih volilo po treh volečib razdelkih, to je tako. tla bi le taki volili, ki plačujejo vsaj 10 gld. davka, ali ki brez obzira na davek volijo, imela bi volilcev Postojna....... . 90
Vrhnika.......__54^
tedaj spet Postojna........42
volilcev več;
na tej podlogi pa, kakor se je zdaj volilo, imela je
volilcev Vrhnika..........158
Postojna.........» 96
tedaj Vrhnika..........GO
volilcev več.
(i. Muley je dobil pri tej volitvi glasov:
Vrhniških .......126
Postoji uskih      .      .      .      .      .      .      . 19
Ložkih....... 5
skupaj 150
Ko hi bil pa Vrhniški trg volil po treh volečib razdelkih, ne bi bil g. M idej mogel dobiti več glasov, ko Vrhniških..........54
Postojinski h.......... 19
Ložkih   .........5
skupaj     7 h
Tedaj bi bilo že Postojinskih volilcev, kterih je      .      .      . 90
po odbitih ...........19
proti njemu stalo       ...      ....... 77
Kazen tega od omenjenih 5 1 vrhniških volilcev, ki bi bili lahko za g. Muleja glasovali, faktično nizanj glasovalo 18volih:ev, kteri bi se morali odšteti.
Tako bi mu od njegovih mogočih      ....... 78
glasov odbitih...........18
še ostalo............60
proti Postojinskim 77 glasovom; brez ozira na Ložke volilce, kterih je GG in od teh samo a za g. Muleja.
Očitno je tedaj,  da g. Mulo j pri tej volitvi ne bi bil nikdar večine glasov zadobil, ko bi bili voleči razdelki Vrhniške občine po postavi, t. j. po 13. obč. vol. reda narejeni, ter da ima on svoj vspeh le tej nepravilnosti zahvaliti.
Manjšina odbora je bila sicer te misli, da ima o tem, koliko volečib razdelkov se naredi, santo politiška gosposka sporazumno z občinskim odborom odločevati, ter tla joto  karta dva določita, tudi za deželni zbor vezalno.
Ali tej misli, opiraje se na 58. dež. vol. ''eda. večina nikakor ni mogla pritrditi, ker se jo trdno držala načela, tla to. kar je proti jasni postavi, ne sme obstanka imeti; da je sveta dolžnost deželnemu zboru, nad tem čuti, da se volitve za deželni zbor na postavni podlogi vrše; da naj o tem, kdo ima pravico voliti in kdo ne. le postava odločuje, no pa samovolja političkih gosposk, in da se mora deželni zbor skrbno zavarovati pred nevarnostjo, da bi politiski uradi, znemar pustivši postavo, po svojem doiniselku uravnavali volilne pravice.
Pa tudi doslednost zahteva od deželnega zbora, da letos ne odločuje drugače nego lani. Ako je lani za potrebno spoznal volitev zavreči, ker ni bila po postavi, letos ne more drugače ravnati, ako noče, da bi mu g. Obreza po pravici očital, da mu je krivico storil.
Sicer jo pa jako želeti, da bi se nepravilnost, ki zdaj že v drugo to volitev zavira, in krivica, ki se dela po njej Postojinskim voliloem, odpravila, bodi si s tem, da se tudi pri Vrhniški občini naredo trije voleči razdelki, kot je v Postojni, bodisi steni, da se Postojinčanom privoli, da bodo po volilskoni imeniku po §§.17. in 21. obč. vol. reda narejenem voliti smeli, kakor jim je bilo žc za drugi deželni zbor privoljeno.   Odbor jo po večini sklenil, razo-
deti to željo tudi vladi, kteri mora sami na tem ležeče biti. da dobe Postojna, Vrhnika in Lož pred ko mogoče svojega postavnega zastopnika v dež. zboru. Odbor tedaj svetuje: Slavni deželni zbor naj sklene:
1. Volitev gotpođa Muleja za Postojno, Vrhniko in Lož se ne potrjuje. •J. Vis. e. k. deželni vladi se izrekuje želja, da bi blagovolila zastran Postojne in Vrbnik« /-mariti podlogo, po kteri se ravna število volilcev za deželni zbor.
i. soja deželnega vorišut^n /.itora -t. sent.
(Konec.)
Zarad važnosti te stvari priobčimo tukaj nekoliko okrajšan načrt postave, kakor ga je nasvetoval odsek:
I. Skladovnih (konkureneijalnih) cest je 30 (v načrm so posebno imenovane).
II. Vse drug«; nedržavne ceste in poti so občinske.
III. Občine, ki bodo vzdrževale skladovne ceste so vniejene v l;i skladovnih okrajev (regionov), in sicer obsega vsak tak okraj vse davkarske občine dotičnoga sedanjega sodnijskega okraja.
IV. Za vse skladovne ceste enega okraja se ustanovi en sam cestni odbor, ki se voli v glavnem kraji dotičnoga okraja.
V. Vso občino enega okraja morajo skladati po primeri izravnih davkov za. vso skladovne ceste, ki so med mejami tistega okraja.
VI. Cestni odbor smo popraviti primero, po kteri bodo morale ob-čine skladati. Vsakemu vdeložencu je na voljo dano, pritožiti so proti od-borovini sklepom v 14. dneh, potem ko se razglasijo, na deželni odbor, ki sodi na zadnji stopnji.
VII. Pomoči iz deželnega zaloga za zidanje in vzdrževanje skladovnih cest ne bodo nikdar presegale tretjino skupnega dotičnoga stroška, in sc bodo dovoljevalo le takim okrajem, ki donašajo v ta namen vsaj 12 odstotno doklado k izravnim davkom.
VIII. Za vsako takti pomoč je treba dovoljenja deželnega zbora.
IX. Ako bi so dokazala potreba, da se popravijo nagloma poškodovanja, ki so neprevidoma nastale, sme predplačati deželni odbor cestnim odborom potrebne zneske, ki naj se bodo stoli, kakor da bi sc bili posodili, dokler ne določi drugače deželni zbor.
X. Hitro , ko se ustanove cestni odbori, izroče se jim sedanji cestni zalogi.
XI. Razveljavijo se tiste določbe postave od dne 20. aprila 1864, ki sc ne vjeniajo z določbami to nove postave.
XII. Ta postava zadobi veljavo tisti dan, ko se razglasi. Sporočevalec razklada v obiirnem sporočilu načela, ki so vodila odsek, ko je načrt deželnega odbora pretresal in sestavljal novo cestno postavo.
Sredi poročila pa začnejo v stolni cerkvi (stolp se drži zbornice) tako na moč zvoniti, da bralce samega sebe ne sliši. Preneha in nasvetuje naj sc volita med tem odseka, kar se tudi zgodi. V odsek za postavo o združevanji občin so izvoljeni: VVinkler, Cerno, dr. Deperis, Dottori, Gorjup. dr. Pajcr , Pagliaruzzi; v odsek za pronaredbo zemljiščnih bukev: Gorjup, Winkler, Visini, Candussi, dr. Tonkli.
Nadaljovaje sporočilo o cestni postavi, omeni dr. Deperis, da mitnica na nedržavni cesti dornberški še ni odpravljena, dasiravno se ta za deva že od leta 18G2 razpravlja in da si je dež. odbor žc Dog ve. kolik" krat ponaglil dotične oblastnije, naj jo rešijo, Tudi se pritožuje, da vlada noče spoznati ceste do pristaniša Rozega (Porto Kosoga) za državno, da si je ta cesta za kupčijo posebno važna, ker veže južno železnico z morskim pristanišem , kjer ima erar svoje eolnije, zdravniške hiše in kasarne, in kjer pobira posebno cestnino.
Sklene , naj deželni zbor potrdi načrt nove cestne postave, — nuj izreče vladi , da obžaluje (deplora) kesriost c. k. oblastnij, ktere bi bile morale odpraviti mitnico na nedržavni cesti Dornberški, — naj naroči deželnemu odboru, da naznani ta sklep nunisterstvii notranjih opravil in ponagli zaželeno rešitev te zadeve in da učini (odbor) pri omenjenem niinisterstvii vse kar je treba, da prevzame erar vzdrževanje cesto do pristaniša Ilozega.
Ker se nikdo ne oglasi za glavni razgovor, (genoraldebatte) bere sporočevalec posamezne točko.
Pri prvem stavku cestne postave, nasvetuje Kos man n, naj bo tudi cesta, ki drži od liovea čez Sočo v Trento skladovna.
Podpirata ga VVinkler iu Pagliaruzzi.
Deperis pa odmeta ta nasvet s tem, da cesta, ktera se priporoča, ni tolike važnosti, da bi se morala izreči za skladovno; koristi naj več ces. erarju, ker drži v eos. boste, naj bo tedaj tudi erarju skrb, da si jo vzdržuje.
Pri glasovanji pade predlog Piosmannov. — Ko pride poročevalec d'1 ceste, ki naj bi sc zidala iz Plavi v Brdo se oglasi poslance Gorjup, opazi vši, da ta cesta je zares važna iu potrebna in da je tedaj popolnoma zadovoljen, da bo skladavna.
Glede pa, da se nahaja v načrtu samo ta cesta v celem kanalskem okraji meti skladovnimi, in ker bi koristila le bližnjim občinam, s kteriuii K v dotiki, ztli se mu primerno in pravično, naj so sprejme med skladovne tutli cesta otl Kanala do t'epovana. Po tem takem bi se tudi za kanalske gor-jano , ki ne bodo nikdar rabili cesto od Plavi v Brde, nekoliko preskrbeli1' —■ iu zalagali se bodo stroški bolj vzajemno.
Dr. Tonkli: Cesta od Plavi v Brde je skoraj neobhodno potrebna! dohajali bodo po njej Toiuinci, Bovčani, Cerkljani in Korošci po naj kraj*1 poti v brde kupavat sladke rebule. Sedaj sc morajo v ta namen čez uo-rico voziti, kar jim pobira veliko več časa in denarja. Sicer so pa razlop predgovornika popolnoma resnični; priporoča, naj se tedaj sprejme Gorju-pov nasvet.
Deperis omeni, da cesta, ktero nasvetuje Gorjup, jc bila zapopa-dena v načrtu deželnega odbora, da so pa vso občine, ktero hi imela vezah' proti njej protostovalc.
ne sme enostransko ravnati, podpiraj« eliarte biaiuhe, na kteri potem protinarodna manjšina deželnega zbora proteste napravlja! - - Naj Mil poslanci sedanje priložnosti ne puščajo v nemar, zaupanje slovenskega naroda si spet pridobiti, ob ktero so se s svojim tistopom v dvalistični državni zbor deloma pripravili, deloma pa so si to zaupanje moćno zmajali. — Kdo bi ne bil prepričan da dunajska vlada med Slovenci tuj živolj podpira, ter ga razsirjevati skuša, bodi si nemški, bodi si italijanski, podpirala bi pa gotovo tudi magjarskega, če bi le kaj Magjarov med Slovenci živelo. Ali morejo naši poslanci mirne vesti poslušati, da govorniki menjšine naš deželni zbor primerjajo s liudodelnikom, kteri se le pri prvem hudodelstvu trese (bil je to poslanec g. Kromer, kteri je na tako visoko stopnjo kulture dospel)! Slovenska večina ljubljanskega deželnega zbora jo po njegovem tolmačenji hu-dodelnik, ker varuje in brani narodne pravice, ker ona brani volilne pravice Postojničanov. — Takovo primerjanje se res kaj spodobi možem iz vrste g. Kromerja in njegovih tovarišev gg. Dcžman, baron Aplaltern. Kaltenegger itd., kteri se gotovo sami k najviše omikanim in najlibcralnejim štejejo. — Dobro ste jo zagodli gosp. Kromer, pripravljeni smo, še več tako lepili reči od Vas slišati, ker Vi ste mož kulturo, le tudi nikar ne pozabite naši narodni večini očitanja, da je ona v dualističen državen zbor narodne može volila, kteri nikakor ne spadajo kje; ona bi bila morala Vas in Vaše pajdaše kje voliti, da bi sc ne moglo reči. da je bil slovenski narod v dvalističnem državnem zboru zastopan. Tega vendar menda Vi ne mislite, da ste Vi zastopi-telj slovenskega naroda; Vi in vaši pajdaši bi toraj lebko brez vse škode za čast slovenskega naroda v dualističnem državnem zboru na Dunaji sedeli, ter bi lebko hladnokrvno poslušali, da državni poslanec Šindler s klobukom kranjskega knjeza in s „koruno svatovaclavsko" burke brije, če bi se Vam pa ravno zljubilo, bi se pa tudi še sami lebko en malo ponorčevali. — Ne-popisljivo veselje mora nastati po celem kraljestvu Juda, kedar na Dunaju izvedo, kako liberalno sc v ljubljanskem deželnem zboru godi. Obe „Prcssi", oba „Fremdenblatta". „Kikeriki" in „Debattc" (in kolikor je še takove časnikarsko šare) imajo pri takih priložnostih prav prazničen dan, ter bi gotovo svojim prijateljem v Ljubljani miloradi napravili veliko gostijo, pri kteri bi vredniki „Laibacher- in Trioster-Zeitunge" in „Laibacher Tagblatta" z celega srca radi stregli ljubljanskim liberalcem. — O „Laibacher Tagblatt-u" naj memohodeni omenim , da je povabilo na njega naročbo po c. kr. uradnijah romalo in sicer ne brez uspeha. To naročilno vabilo je svojo romarsko pot iz velike c. kr. vopalte pred šolami nastopilo. Naj potem vsak sam sodi, pod kterimi krili „Laibacher Tagblatt" stoji. — Upamo, da za naše slovenske poslance ne ostane ta dan brez dobrega upliva. Morebiti se bodo oni naši poslanci, kteri so se v leseni hiši na Dunaju pred škotskimi vrati tako dolgo parlamenturisma učili, na domači zemlji spet pravega, čisto slovanskega duha navzeli, morebiti jih pogumno in neogroženo vedenje česko-slovanskih poslancev pripelje k spoznanju, kaj njim je storiti, da se narod z zaupanjem in ponosno na nje ozira. — Naj si naši poslanci dobro v pameti obdrže, da njim jo poslanec g. Kromer pri priložnosti grozil, da sklep deželnega zbora o prenaredbi volilne postave za deželne poslance ne bo najvišega potrjenja zadobil. — Da bodo imeli sklepi deželnega zbora pravo važnost, je treba, da za poslanci stoji celi narod, potem se pa ni bati, da bi nam dunajsko ministerstvo ali njegove gosposke mogle naše prirojene pravice dolgo pripi-rati, ali da hi sklepe deželnega zbora pod klop metale, — edinost naroda in stanovitnost in pogumnost njegovih poslancev mora prej ali pozneje zmagati — v edinosti je sila.
Od Koroško-štajarske meje. (Kako se je pri po stavljenj i novih uradniških s luže h na §. 19. ozir imelo — slov. tabor na Bistrici.) [Izv. dop.| „Precartano" dete državnega zbora in biirgerminister-stva, §. 19. že res po svetu čuda dela. Priča temu so na novo postavljene službe v uradnijah. Le glejte na Koroško, in morda sc tudi po Stajarskim in Kranjskem seintertjo kaj enakega nahaja. Prišel je v Velkovec, kamor spadajo Vclkovški, Pliberški, Kapeljski in Doberleveški kantoni, in kjer razun ponemčene peščice meščanov in tržanov zgol Slovenci prebivajo, za okrajnega poglavarja vse česti vreden žl. gospod, od kterega gre glas, da slovenski le s silo nekoliko lomi in ume. njegov tajnik pa še tega ne! Pa — ložej sc že kaj takega potrpi pri glavarstvu, nego pri sodniji; a ravno tu so jo najbolje zadeli. Prišel je za okrajnega sodnika gospod, ki sam sebe omilujc, kako težaven posel mu je naložen, ker slovenskega niti ne zna, niti ne ume. in zaradi kterega gospoda bi bila neka ženska, kakor nam je še nekdanji „Slovence" oznanil, čisto po nedolžnem obsojena, ako bi njeni zastopnik pri ko-nečni obravnavi ne bil prišel na to, da je sodnik ni slovenski razumel. — Vprašamo: Jo li topo volji visoki vladi, da se ljudstvo in uradniki med sebo ne umejo? Jej jc mar prav. da se ljudem krivice gode V in je li uradnikom samim ljubo, da pri najbolji volji vendar le svoje službe nc morejo po godu opravljati? Alije mar res vlada tako podučena, da so na Koroškem zgol Nemci; 120.000 Slovencev pa se je v Celovškem jezeru in v Dravi vtopilo, ali so jih njihovi poslanci v nemške Miheljne prestrojili, iu ako je „Btindos-schiitz" Novak vsa Koroška srca materi Germaniji na Dunaj prinesel in je njeni ljubeznjivosti v krilo izročil ?? — Zoper vse to očitno protestujemo, rekši: Vsakemu svoje; toraj tudi nam Slovencem slovenske uradnike! —Tabor, ako nam bode dovoljen, in ki ima hiti 29. sept. na sv. Mihela dan na Bistrici pri Pllberku, bode pokazal, ako Bog da, da nam nemški liberalizem še ni možganov zmešal, da bi sebi na sramoto zatajili slovenski svoj dom.
Politični razgled.
Novemu poljskemu programu, čegar glavne točke smo zadnjič omenili, očita „Corresp." slabosti, nejasnost in pomanjkljivosti. „Sploh sc nam vidi, beremo tam, daje prenagljeno delo in nova izdaja koristolovne politiko poljske stranko državnega zbora, ktera se vslcd najnovejšega, naplava
in siljenja javnega mnenja in prepričanja deželnega primorano čuti, na poti samoupravnih tirjatev nekoliko korakov naprej korakati, a samo, da satan sebe ohrani in da še v prihodnje mogoča ostane. Ta stranka vidi (ima bolje oči ko ravno taka slovenska. Vr.l, da ljudstvo ni zadovoljno s tako imeno< vauemi „koneosijanii". ktere so se neki Poljakom na Dunaji privolile, da ljud-stvo preklicuje dosedanje delanje delegatov drž. zbora; zatorej bi imel program olja vliti na razburjene valove . . . (ialicija po decembru nima nobene pravilne poti, kakor pomirje — s krono samo s posredovanjem dež. zbora; in z ozironi na to bi Poljakom svetovali. naj bi vendar enkrat nehali programe snovati, ako nočejo, da se v njih pogube".
C. kr. namestnik v Tirolnh znani vitez Lasser je v neki zakonski zadevi razsodil proti verskim postavam. Nekteri hočejo iz tega sklepati, da jp sedanja sistema pri začetku svojega konca, ker je Lasser znan kot mož, ki se hoče pri vseh , torej tudi pri prihodnji vladajoči stranki v kaki veljavni službi ohraniti.   Dunajski časniki tirjajo, naj sc Lasser iz službe dene.
V gorenji Avstriji se pripravlja ogromna peticija do finančnega mini-sterstva, ktera bo, ker so letošnje poskušajo pokazale, da tabak tu izvrstno obredi, tirjala naj se ko je dualizom že enkrat dognana stvar, tudi cislnjtan-ska vlada postavi na stališče narodno gospodarskega dualizma in glede tabakovega samotržja kar je najkrepkeje na to pazi, da sc hode potrebi, kar je ima Cislajtanija glede tabaka, zadostevalo edino iu izključljivo s tabakom v ('islajtaniji pridelanim.
Ccski škofi bodo poprosili cislajtansko vlado, naj jim prijaznu razloži, kako se je gospodarilo s češkim religijonskim, študijskim in normalno, šolskim fondom, da se pokaže kam so sc porabili kasini ostanki od 1. 18G7 sem, kteri znašajo kacih 20 milj.
V Trstu panitalijanska stranka slej ko prej razgraja.
Pariški „Siecle" piše, da se da avstrijsko vprašanje o narodnostih le rešiti po federaciji avtonomnih in svobodnih narodov. Iz sedajnoga po „Siec-lovem" mnenji zelo kritičnnoga položaja se more Avstrija lc po dveh potili izkopati: Ali so zadovoli avstrijskim Slovanom popolnoma iu na najsvobod-nejši podlagi, ali pa se ustavi njihovim narodnim tirjatvam. Ta druga pot hj peljala v pogubo. Zdaj gre za to, da se vsi narodi v državi med seboj sprijaznijo in na isto stopnjo postavijo. Od tega je odvisna sreča iu blagostanje državo.
Nekoliko francoskih škofov je darovalo rimski vladi nekaj topov in 134 kovčegov strelne priprave. Iz Belgije in Anglije pa pričakujejo v Rimu vsak dan novih pušok. Tudi znamenje miru, kterega bo menda frsneoski cesar v posebnem manifestu zagovarjal in prerokoval.
Zadnje dni se je pravilo, da si hoče Prusija prisvojiti Saško, Zdaj zopet trde, da to ni res in da ste si te državi prav prijateljski.
Meseca decembra misli pruska sklicati severno zavezno svetovalstvo; predlogi zanj so že dodelani.
V graških listih beremo, da potujejo tudi po Stirskem konjski kupci, kteri so za Francijo konj nakupovali.
Ves deželni zbor gališki bo prišel cesarja v Krakovo pozdravljat Začasna bolgarska narodna vlada je izročila «| Carigradu hivajočim zastopnikom evropskih velemoči spis, v kterem sta c bolgarskega naroda natanko opisuje. Tu beremo: Od pariške pogodbe sem je bolgarsko ljudstvo vsa mirna sredstva rabilo in porabilo, da bi turško vlado preprosilo, naj bi se mu njegova prebridka in neprenosljiva osoda zboljšala. Bolgarsko ljudstvo je vselej svojo udanost pokazalo, ko je bila država v naj-veči nevarnosti, in je vedno sultanovemu prestolu zvesto ostalo. In vendar je gledal sultan neprenehoma nevoljno in skoraj sovražno ta narod, ki ima absolutno večino med evropsko - turškimi narodi, ker šteje (> milj. ljudi. . . . Kar hoče Njegovo veličanstvo po sili na Bolgarskem prenarejati, ni lo sploh današnjemu času in njegovim tirjatvam nasprotno, ampak naravnost v to namenjeno, narodna in verska čutila bolgarskega ljudstva ob nič deti. Davki so dvakrat, tudi štirikrat toliki ko nekdaj. Verske pravice so se zaničevale in z nogami gazile, 1 1 let zaničljivo odbijale prošnje, naj se zopet ustanovi bolgarska hierarhija. Narodna šola sc sistematično preganja. Grozovite napake turškega pravosodja in drugih upravnih oddelkov so rasti i in vsak dan veči postajali. To so najglavneji razlogi bolgarske ustaje. --- Bolgarom se res ni čuditi! — Na Bulknnu stoji že zdaj 4000 upornikov, in jim še vsak dan novi oboroženci dohajajo.
V Italiji se od dne do dne bolj izrazuje nezadovoljnost, da se francoski cesar ne drži znane soptomberske pogodbe in ne pokliče svojih vojakov iz Rima. Celo pohlevnemu italijanskemu ministru Monahroji je jelo francosko omecovanje presedati.
!: (Slovenski Tabor) se ima sklicati, kakor piše „Primorce", v tržaški okolici prihodnji mesec. Ce tudi program še ni popolnoma naznačen, Vendar lebko že zdaj zagotovljamo, da se bo posebno to povdarjalo, naj sc Slovenci združijo v politično celoto. Slovenci v Trstu najbolj čutimo to potrebo. Bodite zagotovljeni, nioden okoličan takrat nc ostane doma in da bi bil bolen , v postelji se da prinesti k taboru. "
Telegram.
V Gradcu, 9. t. ni. zvečer. Pri občni pozornosti sta govorila zopet adreso: Herman iu Vošnjuk. Njuna govora sta neprecenljiva. Govorih so za adreso Schloffer, Hackelherg, Carnori, Graf. Zoper njo še Roul. Konce ob 2. uri popoldne.   Jutri dalje. Rak, Lenček, Razlag nepričujoči.
Dunajska lior/.a o«l ?>. septembra
">",„ metaliko   f>8 fl. 20 kr. .r)"/o mctaliko / obresti v maji in nov
.ri°/„ narod, posojilo 82 ti. 'so kr,
1660 drž, iinHojiio   H8 fl, i)0 kr,
Akcije narodi banke 728 fl, — lo
Kreditno akcijo 311 fl. 20kr. H fl.40 London   114 11. 90 kr. Srebro 112 fl. 75 kr. Cekini  ,r> II, 16 kr.
JzdiiiHj in odgovorni vrednik Anion Tonisi«.
Lastniki: Dr. Jože VoAnjtik in drugi.
Tinkar Ldliard J/iii/.le.