45. številka. Ljubljana, v petek 24. februvarja. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četlristopne petit-VTste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. U p ra vn i št. v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Na Dnnaji, 22. februvarja. Poljaki in vlada — bi se lahko glasil nadpiB poročilu o današnji seji državnega zbora, zakaj vse zanimanje je bilo koncentrirano le na govornika poljskega kluba, Javrorskega in Kozlowskega, ter na finančnega ministra dra. Steinbacha. Ta je v zadnji seji povedal Poljakom nekaj bridkih resnic, kakerSnib jim že dolgo ni nihče povedal, in ker resnica oči kolje, padli so vrli Poljaki po njem, da se je kar kadilo. Finančni minister je sicer takoj odgovoril a le nekoliko krotkeje, kakor zadnjič, tako da ni misliti, da se bo v čem premenilo sedanje prijateljsko in Gališki sploh sosebno pa 'Poljakom toli koristno razmerje mej vlado in poljskim klubom. V današnji Beji predložila je vlada tudi budgetni provizorij. Zbornica je takoj začela debato o njem; prvi je govoril dr. Lag i n j a. Začetkom Beje odgovarja ministerski predsednik grof Taafife na neko interpelacijo, potem pa prestopi zbornica na dnevni red. Generalni govornik pro dr. Peez opozarja na budgetno točko o ekaekucijskih pristojbinah, kar ilustrira žalostne razmere v nekih krajih in zavrača finančnega ministra opombe o produktivnosti troškov za vojsko Obrestna mera se je od 1. 1865. izdatno premenila; tedanje posojilo se )e obrestovalo z 12 odstotki, sedanje pa s 4 odstotki. To bo ugodno uplivalo na rešitev Bocijaloega vprašanja. Kolikor bolj se znižuje obrestna mera, toliko bolj rasejo mezde. Govori se, da je nada država siromašna, pa to ni res, država je bogata. Največji podjetnik je v nas država sama. Davke naj pobirajo poštuo hra nilnični organi, to bi davkoplačevalcem prihranilo mnogo potov. Končno priporoča govornik, naj se vlada že odpove bureaukratični tradiciji in uredi upravo na podlagi zdravih principov. Generalni govornik contra dr. Lang dokazuje, da se na Češkem iztirjavajo davki dosti strožje, kakor v Gališki. V nekaterih vaseh na Češkem se vrše* eksekucije po dvakrat na leto, akopram davčni zaoHtanki na Češkem ne znašajo 60 odstotkov, ampak samo 10 odstotkov. Sploh pa so razmere na ČeSkem dosti huje, kakor v Galiiki, kjer vlada neka ležernost, kateri ni nikjer primere. Politični ugled vsakega naroda je vedno primeren njega davčnim zastankom. Madjari bo se vedno branili plačevati davke in zato so tudi največ dosegli. Kadar bo bo narod češki otresel slabe navade in ne 'bo več tuf no plačeval davkov, govorili bodo raogoč-niki na Dunaji vbh drugače, kakor sedaj. Ljudje na Češkem se čutijo nesrečne, kadar so davčni uradi slučajno kak dan zaprti. Govornik se bavi potem obširno z razmerami zlasti pri finančni straži in odklanja proračun. Posl. Jaworski zavrača očitanje finančnega ministra, da je v Gališki renitentnoBt glede" plačevanja davkov sistematična in da so Galičani mal-verzatorji iz navade. Proteatuje zoper to, kakor da zahtevajo polJBki poslanci nenatančno izvrševanje davčnih predpisov ter si pridržuje pravico baviti se s finančnega ministra govorom o primernejšem času. Zahteva, da naj fiuančni organi resno in dostojno izvršujejo svoje posle in naj si prisvoje vsaj nekoliko tiste morale, katere želi finančni minister od davkoplačevalcev. Zoper finančnega ministra genera-lizujoče očitanje protestujemo slovesno, ker je to zasramovanje naše domovine. Finančni minister dr. Steinbach izreka svoje zadovoljstvo, da mu zoper J avtorskega besede ni treba protestovati. Davčni zaostanki se ne smejo gomiiiti, ker je to Škodljivo državi, deželi in davkoplačevalcem. Minister pojasnjuje, da so tista očitanja, ob katerih se je Jaworaki spodtikal, le naperjena zoper razmere v nekem gotovem mestu. Morala pri pobiranju in plačevanju davka mora res biti boljša, a kakor deluje vlada na to, da povzdigne pri svojih organih ta nivo, tako naj delajo tudi poslanci v svojih krogih na to isto. Poročevalec Kozlowski se bavi najprej z nekaterimi strokovnimi vprašanji in se loti potem zadnjega govora finančnega ministra, svetuje mu, naj pazi, ne samo kakov duh vlada med organi finančne uprave,' ampak tudi kaka disciplina. Kot izboren jurist bi mogel opozoriti te organe, da je stvar ista, če zlorabljajo svojo moč državi ali pa strankam v škodo. Tudi zlorabo oblasti v škodo strankam je kaznovati. Današnje pojasnilo ministrovo je sicer dobrohotno ali škode, narejene s prvim govorom, ni popravilo. Ako je bilo umestno, dati orožje v roke sovražnikom — in vsaka stranka in vsaka dežela ima sovražnike — o tem naj sodi zbornica. Očitanje ministrovo zadeva v prvi vrsti Gališko specijalitetu, Žide. Minister je sicer govoril o zboljšanju galiških razmer, ali to je le majhno. Gališke ni primerjati drugim deželam; sicer pa so vse kronovine „otroci jednega očeta'in ako se komu krivica zgodi, mu bodi dovoljeno, da se pritoži. Zbornica vzprejme pri glasovanju proračun finančnega ministerstva in začne debato o budget-nem provizoriju. Posl. dr. Lag inja toži, kako sistematično se zanemarjajo gospodarski interesi Primorskega in kritik uje politično iu sodno upravo; jezikovna ravnopravnost je iluzorna. Govornik izjavlja, da nimajo Hrvati in Slovenci na Primorskem nikakega zaupanja do vlade, ker je ta tako v materijelnem kakor duševnem oziru zanemarja in zato tudi govornik ne more vladi dovoliti niti definitivnoga, niti provizornega državnega proračuna. Posl. dr. Vaša t v ugovarja odločno, da se o budgetnem provizoriju ne vrši generalna debata in polemizira s pravosodnim ministrom, kateri je v svojem govoru zahteval, naj Mladočebi razglase svoj program. Programe delati je lahka stvar; vestni ljudje se pa bavijo s tem le če vedo, da morejo takšen program tudi izvršiti. Era Taafieova je bogata na programih, a izvedel se ni nobeden. Razprava se na to zaustavi. Prihodnja seja jutri. Sodne razmere. (Govoril posl. dr. Lag inja v 201. seji državnega zbora dne 16. februvarja t. 1.) (Konec.) V Kanfanaru vršile so se začetkom meseca avgusta 1892. I. občinske volitve. Prvi dan zmagala je po borbi, trajajoči do pozne nočf, hrvatska LZtS'I'lliIiL. Iz lunojasnih nočij- (Nootnrna; ćefiki spisal Jakob Ar bes.) II. Preprost dogodek. T>hp pluje nemi mesec po temnomodrem nebu. Sanja vi pogled njegov počiva drhteč na krajini kakor znova vzbudivši se pogled te gasnočega očesa. Na konci neznatne vasice stoji še neznatnejša B slamo krita kočica. Samo jedno okence ima, samo jedoo nizko sobico, samo jedno slabo posteljo; zato pa živi v nji dv^oje src bogatih v lj>bezui in trpljenji: mata in hči. Noč je jasna in prozorna kakor vode gorskega jezera; tiha in mirna kako* speča oedolžnost. Topoli ? ;drevpredu! me<^ •dJjlgV'^ stezico, *rivo W#jpifio ,ob belkasticesti. Tik ob temni .senci stopa počasi, z nekamo negotovim korakom, mlad dudač. Videti je namreč, kafer 1)i nalašč' iskal od meseca razsvetljenih krajev, kakpr bi se ogibal (iolgin, temnih senc. ^ed« mesec ga je Videl,'prej večkrat korakati po ti poti. Nekaj časa pa hodi tod vedno le s po-vešeno glavo, mračen, da vCasih celo z motnim, rosnim oCesom pri poslednji s slamo Prišel je skozi vas kriti koči je obstal. V tem je pogledal mesec v njegov obraz. A kakor bi se bil nad njegovo bolestjo sočutno razža-lostil — skril se je za lahen oblaček — in polpro-zorna senca preletela je vasico. Mladi dudač se je zamislil. V njegovi duši so se vrstile jasne in temne slike. Spomnil se je nedavnega časa, ko je začela v njegovi duši kliti prva ljubezen, časa nedoBežno sladke razburjenosti . . . Spomnil se je Lidunke, katero' je tako vroče in goreče ljubil . .. Toda bil je boječ — znal namreč ni lepo govoriti, znal se ni prilizovati, znal ni drugega nego ganljivo in milo svirati na svoje ljubljeno godalo, s katerim je nmel omečiti, da, do seJz ganiti. Lidunka je dala prednost drugemu . . . Spomnil se je, kako je bila srečna, ko je hodil njen ljubček k nji, in kako je bila nesrečna, ko je odšel, da se nikdar več ne vrne . . . Takrat je imel sočutje ž njo; toda tudi zdaj je čutil, kakb mu srce močno bije, kako mu sili kri v obraz — smilila se mu je tudi zdaj . . . V tem je priplul nemi mesec izza oblačkov, in sreberni svit njegov ožaril je mladenčeV obraz. Bil je neizrečno žalosten. ' Trenotek je stal dudač nepremično upiraje svoj pogled neodvratno v kocino okence. Najedenkrat pa se je zganil, snel dudo, in prijetna, žalostna pesem je zadonela v nočno tihoto. Zamišljeni glasovi bo se zibali po duhtečem zraku. Zdaj bolno in Žalostno, zdaj prijetno in gin-Ijivo in zdaj zopet, kakor bi se na perutih miru dvigali gori k nebu, dokler niso v tajinstvenem šepetanji dokončali svoje poti. Pesem je dozvenela. Oblak je zagrnil mesec, dolga senca je letela Čez polje in travnike . . . Dudač se je vrnil z opotekajočim se korakom v vas — — — Mesec se je zagrnil v oblake in ostal dolgo zagrnjen. Malo pred dnevom pa, ko se je bil že globoko k zapadu nagnil, izmuznil se je še jedenkrat oblakom iz naročja, in svit njegov zablodi! je skozi okence v kočo s slamo krito. Liduukina starikava mati je klečala ob postelji. V skleujeuib rokah je držala molek, glavo je imela povezeno k prsim, jv očeh so se ji lesketale solze . . . Liduuka je ležala na poBtelji v beli mrtvaški srajci. _ Razne vesti. * (Izredna plodnost.) Češki pisatelj Ja-roslav V r c h 1 i c k v , ki je te dni praznoval svoj pisateljski jubilej, je ne samo najznamenitejši nego tudi najproduktivnejši mej vsemi sedanjimi češkimi pisatelji. Spisal je doslej 41 vezkov liričnih in epičnih pesmij, 20 dram, 4 tekate skladbam, 3 vezke povesti in črtic in 3 vezke literarnih študij. A ne samo ta izvirna dela dičijo češko slovstvo, tudi mnogo najslavnejših del tujih literatur prevel je na češki jezik, namreč 2356 večjih in manjših del 383 tujih pesnikov. Mej njimi so: Dante-ova „Nebeska komedija", Tassov „Oprošteni Jeruzalem", ArioHtov „BeBneći Roland" itd. * (Umrl je vBelemgradu) bivši član narodnega gledališča Zagrebškega, Tošo Jovanović, v starosti blizu 50 let. Pokojni bil je pred Bvojim odhodom v Beligrad, kjer je bil režiser na tamošnjem gledališči, več let jako priljubljen Član hrvatske drame in izredno nadarjen. Zadnji čas je bolehal in torej nastopal bolj po redko. Ostavil je soprogo brez otrok. * (Oboroženje ruske vojske.) Nasproti vsem glasovom, da se je ponesrečilo izdelovanje novih pušk v državnih tovarnah ruskih, se zagotavlja od me-rodajne strani, da bode najkasneje do konca I. 1894. ruska vojska oborožena z novimi puškami. * (Rokopis Hansa Sachsa.) V knjižnici v Zvvickau u našli bo dragocen rokopis, namreč od Hans Sacbsa lastnoročno piBani generalni register vseh niegovih pesniških del. Imenovana knjižnica hrani 6 izmej še ohranjenih 11 rokopisnih knjig pesnikovih pregovorov. * (Tri tedne brez jedi.) Na kirurgiški kliniki prof. Billrotha na Dunaji je štiriletni dečko, ki že tri tedne ni jedel ničesar. Dečko pil je doma v Šleziji lugovo esenco, vsled česar se mu je čisto skrčil goltanec. Ker ga v Berolinu niso mogli ozdraviti, poslali so ga na Dunaj. Zdaj mu hrano umetno uvajajo naravnost v želodec in tako bode mogoče, d* dečko še ozdravi. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Šoštanj 23. februvarja. Iz Celovca prišel višji rudarski komisar grof Saint-Julien-Wall-see, da preišče uzroke ponovljenim eksplozijam v Lappovem premogokopu. Beligrad 23. februvarja. Liberalni župan Batič se je odpovedal, ker ga stranka ni postavila kandidatom za skupščino. Rim 23. februvarja. Včeraj bila v parlamentu srdita debata o bančni aferi. Važni zlasti govori Giolittija, ministra Grimaldija in Crispija. Rim 23. februvarja. V cerkvi jczuvitov bil včeraj velik skandal. Orožniki prijeli nekatere razsajajoče dijake in tuje romarje. Pariz 23. februvarja. Republičanske stranke v senatu imele shod, na katerem se je postavil kandidat za predsedstvo. Največ' glasov dobil Jules Ferry. Lisbona 23. februvarja. Ilipeira sestavil novo ministerstvo in predloži pojutranjim parlamentu vladni program. Liverpool| 23. februvarja. Iz Rotter-dama došli parnik „Coanca" zadel ob Be-vahske skale in se potopil. Potniki in mornarji vsi rešeni. Novi-York 23. februvarja. V notranjih in iztočnih državah razsaja grozen vihar. Sneg pada neprestano. Mnogi železniški vlaki blokirani. Narod no-gospodarske stvari. — B The Gresham*. Ravnateljstvo znamenitega društva za zavarovanja na življenje „T h o G res h a m* bklenilo je v zadnji svoji seji nekatere premembe pri zavarovanjih in sicer v največjo korist zavarovancem samim. Tako se je mej drugim določilo, da se na police, katere še niso petnajst let vveljavi, dovoljujejo že po plačanju druge letne premije posojila ali pa je društvo kupi, nadalje se ju sklenilo, da police, katere, so bile v veljavi trinajst mesecev, ne zapadejo, tudi če se je zavarovanec sam usmrtil Če je padel v dvoboju ali če je bil po Bodišču v smrt obsojen. Zavarovancem, kateri imajo pravico do društvenega dobička, plačevalo se bodo namesto dosedanjih 80 odslej 90 odstotkov. Pri lilija lah v Avstro Ogrski stavilo se je v minolem let 5982 zavarovalnih ponudeb za svoto 19,814.000 gld. (I. 1891 stavilo se je 3150 ponudeb za svoto 10,132.000 gld ) tako da se bodo tuzemski dohodki na premisli zvišali na več kakor tri milijone goldinarjev. To je gotovo sijajen dokaz splošnega zaupanja do tega odličnega zavarovalnega društva, dokaz, kate rega ne izpodbija nič. — Srbske železnice. Srbska vlada namerava predložiti skupščini načrt za zgradbo nove železniške proge Niš-Kladovo, ki bi pri Turn-Seve-r i n u spajala romunske železnice z srbsko glavno progo Beligrad Niš Ta proga bi bila velikega pomena za srbsko trgovino. V kratkem začne se srbska vlada pogajati o tej zadevi z Rumunsko. — Zgradba železnice v dolini Timoka podelila se bode ruskim podjetnikom, ker je E'ffel odstopil. Wk^~ Vse one Čeatlte p. n. naročnike, katerim m ni o tfnnes priložili nakaznice, nI j ml no opozarjamo, da nam blagovoli naročnino nponlatl do dne 1, marca, ker drugače jim bo list unfavlfen. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Tujci: 22. februvarija. Pri Maltol t Neuman, Goldb^rger, Cholewka, Spieg-ler, Baller, Kohn, Zumurski, ROthel z Dunaja. — Kullman iz Bi mi. — Obnch iz Gradca. — Jaklitscb iz Kočevja. — WinterhAlter iz Maribora. Pri Slonu: Gellis, Hirschl, Waller, Friedman z Dunaja. — Matelig iz Maribora. — Albrecht iz Trata. — Fnibiich z Reke. — Pl. Mottonv iz Bistrice. — Schvvarz iz Rudolfovega. Pri |užnem kolodvoru: Marbtfck iz Celovca. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo- j krina v; u on. | 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 713 2 mn. 714-0 mm, 710*8 mm. 1-8° C si. vzh. «•4° C sl jzh. 1-0° C sl. vzh. dež. obl. jasno 2 90 um dežja. Srednja temperatura 37', za 4'U0 nad normalom. ZD"CLn.aj©3rsi "borza. dne 23. februvarja t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9920 — gld. 99' 16 Srebrna renta.....„ 98-75 — „ 9875 Zlata renta...... „ 118*80 — „ 11805 5°/0 marčna renta ... „ 10050 — „ 10060 Akcijo narodne banke , . „ 990'— — „ 987*— Kreditno akcije .... „ 33040 — „ 33175 Lordon....... „ 12130 — „ 12130 Srebro....... „ —*— — „ —'— Napol........„ 964' , — „ 9-64«/, C. kr. cekini..... „ 569 — „ 5-69 Nemfike marke .... „ 5930 — „ 5930 C. lr. glavno ravnateljstvo avstr. flrž. železnic. Izvod iz voznega reda T7-el:2L-vn.egfa, od 3.. olctoToret 1692. Nastopno omenjeni prihajalni in odbajalni časi označeni so v srednjeevropskem taara. Odhod Iz Ljubljane (juž. kol.). Ob 6. nrl 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfesto, Ljubno, Dunaj. Ob 11. nrl 55 min. predpoludne osebni vlak na Trbiž, Pontabel. Heljak, Celovec, Franzensfoste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. nrl 21 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomosr., Pariz, Line, Ischl, Budejevice, PlzenJ, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Ainstetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 7. url 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Auistetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Isehlja, Ljubna, Celovca, Franzensfoste, TrbižH. Ob 4. url 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, FrauzenBfeste, Pontablja, Tibiža. Ob O. url 27 min. zvečer oBebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol). Ob 7. nrl 15 min. zjutraj v Kamnik. ,, 2. 10 ,, popoludne v Kamnik, ii 7. n 00 ,, zvečer v Kamnik. Prihod v Ljubljano (drž. kol.) Ob O. nrl 36 min. zjutraj iz Kamnika. ,, 11. ,, 00 n dopoludne iz Kamnika. ,, 8. 20 ,, zvečer iz Kamnika. Srednje-evropski čas je k raj nem u času v Ljubljani za 2 minute uaprej. (12—40) MAG G 6 Za gospodinje! JEVA pri .T. Đuzxoliul-Jii. zabela za Juhe (21) Prodajalnica v trgu na OoreuJNkens odda Me pod ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe pod Trgovec" vzprejoma iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (207—2) veščega slovenskemu, nemškemu in italijanskemu jeziku in v trgovskih zadevali izvedenega, vzprejnie takoj "Vinico ^£s=tjcLIč, posestnik valiičnega mlina v Kranji. (211—i) I?jgrB^lcJeiiaBdlEjacJcs!lc=!lcdUEdU^lcJfSf KAEL TILL j I,fiil»lfnun, ŠpitalNke ullee šl. IO. |^ Risalnice, risalni ogel, risalni čavljički, risalne J šine, risala, predloge za ronde pisavo, peresa D za ronde pisavo, škriljnati klinci, skriljne plo- [ ščice, pisalne mape, pisalni papir, pisanke, šol- j ske torbe, sepija tinta, jeklena peresa, predloge za pokončno pisavo, peresa za pokončno pisavo, sindetikon, bela kreda za tablo, no-žičevke, mape za pisanke, tinte črne in barvaste, tintni gumi, tintni črtniki, črnilec, tint-niki, kvadratna črtala, risalniki, risarski bloki, j risarski papir, predloge za risanje, orodje za | (1024) risanje. IV. (21) j rnrji^rpar^t^raf^i^i^r^i^i^iJiJiJnb 0 I I 1 i zavarovalno Filijala za Avstrijo: Filijala za O gorsko: « Dinj, l, Giselastrasse l Pešta, Franz -Josefsplatz št. 1, v In M društva. st. 5 in G, v hiši društva. Društvena aktiva dne SO. junija 1891........... frank. 117,5r0.7't7-— Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. juniju 1891 ... „ 20,725.1*49'— Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka dru- Stva (1848).................. p 249,311.449 — V poslednjej dvaniiJHtuiescčnej poslovulnej perijodi uložilo se je pri druitvu za.......... .'....... „ 61,372.000-— novili ponudb, vsled česar v.nsiša Hkupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah........... „ 1.728,184.555"— Prospekte iu tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, 11. nadstropje pri Cjiiiiclu Zesol*]ko«»tra.. (340—12) Št. 6u4 (212) Razpis službe. Pri e. kr. rudniški ilirekeiji v Idriji .s- oddaja služba paznika vozništva. Ta paznik je uvrščen v tretji oddelek tretje, eventualno četrte vrst« nižjih služabnikov, z mesečno plačo od 34 gld. do 38 gld., eventualno od 28 gld. do 32 gld , s prostim stanovanjem, ali če bi se mu to ue moglo dati, dobi 30 gld. za stanovanje, vender se pa uračuni. Prosilci za to službo naj svoje lastnoročno jene prošnje do er razžaljivca, niti ga obtožilo, niti se je slišalo, da je bil dotičnik, mimogrede bodi omenjeno, da je to ureduik polu-uticijoznega lista „1/ Istria", kaznovan. Dne 4. marca zvečer, ko so se naši volilski možje vračali iz Poreča domov, ustavila jih je v Višnjanu neka drubal, j i ta grdo psovala, s kamni obmetavala in — kakor se mi je povedalo, sam ninem bil uavzočeu — pri tej priliki je ta druhal govorila reiM, katere so v Istri absolutno kaznive. Navzučni redar bil bi moral vender nekaj videti in h! aH. toda o kaki preiskavi, tožbi in sodbi ni nikjer sledu! Začasni žujini upravitelj v Oprtlju, KnavB, napaden je bi pri belem dtievu k kamni. Tožil je, zahteval soduega postopanja, a politično oblastvo je odgovorilo, da krivci niso znani in da je ves do godek zmatrati samo izrazom neprijaznosti. Postopanja si bilo in obsodbe tudi ne. Blizu Oisere napadeu je bil neki Dodič iz Svetlovreča. Napadalci so ga s kamni skoro ubili. Nt ki zdravnik j«1 preiakal rane in sicer prav po-vriuo. Storilcev ni bilo najti, pač pa je nekdo priznal, da je bil udeležeu na,.ada iu da je pobitega moža udaril z dežnikom ali z drugo tako rečjo. Sodišče ga je radi prestopka obsudilo na tri- ali štiridnevni zapor. Tu torej ni bilo več govora o hudodelstvu iu o nusilstvu. V Kasteliru v sodnem okraju MotovuuBkem so se dogodili izgredi na ulicah, kajti drugače, kakor izgrede ali poulične demonstracije ni teh dogodkov imeuovati, kar bom pozneje dokazil. Po strogo izvedeni preiskavi obtoženo je bilo petnajst ali šestnajst prebivalcev Kaštelirskib hudodelstva javnega nauilstva. Spoznam so bili za krive in obsojeni na jako težko kazui, ua težje nego je to zahtevala obtožba. Da vidite, gospoda moja, s kukšnim preparatom se je postopalo v tej stvari, uavedem naj nastopne primere. V prvih zapisnikih, uarejeuih o tej stvari, ui Čisto nič izkazano; napravljeni so bili pri tistem sodišču, katero vodi prvo preiskavo, namreč pri dotiČuem okrajnem sodišči. Tu se ne da doka-Zhti revolucija, tu treba kaj boljega najti: Stvar mora višje sodišče samo preiskati. Pa tudi pri višjem sodišču se stvar ni izročila tisti osebi, oziroma tistemu sodnemu svetniku, kateri navadno preiskuje kazniva dejanja v tistem okraju in kateri je hrvatskega jezika še dosti zmožen, ampak izročila se je drugemu sodniku, o čigar političnem mišljenju imam opravičen sum (Čujte! Čujte 1 mej somišljeniki) m kateri govori hrvatski le slabo, pisati pa v tem jeziku sploh oe zna nič. (čujte! mej somišlieniki.) Tako, gospoda moja, se je vodila preiskava. Za kulminacijo kaznivosti in velikosti tega hudodelstva se je zmatralo to, da ju bil neki orožnik s kamnom poškodovan na nogi. O rani nista dokazovala dva zdravnika, kakor je določeno, ampak samo jeden zdravnik in ta ni mogel z gotovostjo ničesar konstatirati, ampak konstatiral je samo, da ta rana, oziroma obkrožajoča jo oteklina tzgteda (Veselost) tako, kakor da je nastala vsled vrženega kamna. Ne zamerite mi, da to naglašam, ali ta stvar za služi vsekako, da se naglasa. Kdo je ta orožnik? To je tisti orožnik, kateri je par inusecev prej ovadil sodišču nekega hrvatskega narodnjaka, da je dotičnik dne* 4. marca 1891 v Višnjanu, o prej povedani priliki, ustrelil iz revolverja na italijansko druhal. Orožnik je napravil ovadbo in imenoval teua moža kot storilca, akopram so priče, navzočne pri dogodbi in pri strelu, izrecno izpovedale: „Da jim ni mogoče pred sodiščem zatrditi, da je toženec bil tisti, ki je ustrelil." Sodišče je zatoženca oprostilo. Mislim torej, da je o resničnosti izpovedi tega orožnika kot glavne priče oziroma njega ra-njenji močno dvomiti. Pri tej pravdi primerilo se je Še nekaj jako karakterističnega. Mej mnogimi slučaji javnega nasilstva, ki so se primerili ali bili kot tako zma-trani, bil je tudi slučaj izsiljevanja. Storil ga je mlad občan Kastelirski na nekem starem znancu. Prisilil ga je namreč, da je kričal Živio in ko je to dosegel — pravita preiskovalni sodnik in zatožba — utaknil mu je še v žep slovansko trobojnico „Cocarda tricolora slava". V jako obsežni obtožnici brati je doslovno (čita): „Ko mu je ukazal, naj pr cej glasno kriči Živio, in ko je to dosegel, ni odšel, ne da bi prej utiknil možu v žep slovansko trobojno kokardo." Kaj pa se je izkazalo pri glavni obravnavi? Po izpovedi moža, kateremu je obtoženec žugal, izpovedi, storjeni pod prisego, se je pokazalo, da je bila slovanska trobojna kokarda — vejica zimzelena, vejica rastline, katero poklanjajo hrvatski kmetje prijateljem in sorodnikom o slovesnih prilikah. (Čujte! mej somišljeniki.) Iz tega izhaja, gospoda moja, da v Istri že sodniki to za plavo gledajo, kar je zeleno. (PobI. Biankini: Slepi so za barve! PobI. Spin-čič: To je že davno znano 1) Še nekaj moram omeniti iz te pravde. Čudili se bodete, gospoda moja, da jaz, kot advokat, govorim o navadnih demonstracijah in pouličnih izgredih, ko so vender že izdane pravnoveljavne razsodbe o teh nasilstvih itd. V tem oziru si dovoljujem omeniti, da ima pravoslovni jezik dandanes toliko stereotipnih fraz, da je jedno in isto dejanje na podlagi jednega in istega materijala in z jeduimi in istimi dokazi muči motivirati in stilizirati tako za oproščen je, kakor za obsodbo. (Tako je! mej somišljeniki. — Posl. dr. Krona-wetter: Popolnoma resnično!) Vzlic temu priznam rad, da bodo naredili akti, ako jih čitate, na vas drug utis, kakor na-ine, ker jaz sem to vse videl, ker je to tudi mene bolelo in ker sem sodeloval pri zagovarjanju. Gospoda mojal Hrvat ne joka tako lahko; ali da ste pri razglasitvi obsodbe videli Kaštelirce, kakor sem jih videl jaz, tako bi bili v tistem hipu prepričani, da ti ljudje absolutno niso poznali velikosti in kaznivosti svojega dejauja, da torej uiso imeli hudobnega uamena storiti tisto hudodelstvo, radi katerega so bili obsojeni. In da ga niso imeli hudobnega namena, dokazuje že to, da so tri dni po ulicah tekali in upili, a nikomur ni za las škode naredili, niti na zdravju uiti na imetju. i Drugačua je druga stran te zadeve. Kar sem povedal o duhovniku Knavsu, to se ni preiskalo in storilcev ni bilo najti; isto tako se je zgodilo s slučajem v Oprtlju, z Didičem, katerega so napadalci skoro ubili itd. (Posl. Spinčič: Slučaj La-ginja!) O tem slučaju ne maram govoriti, ker se zmatra slabim dovtipom. Dal Bog, da je res le šala. Omenim naj le še, da je decembra meseca 1. 1891 nekega večera v Labiucih nekdo iz revol- verja ustrelil na slovanskega duhovnika Perutko in to iz bližine. Duhovnik je bij toli pogumen, da je pristopil k storilcu in ga spoznal ter stvar v reko-mandiranem pismu ovadil kompetentnemu sodišča ter navel imena svedokov. Dotično sodišče ni nikdar začelo preiskave. (Čujte! mej somišljeniki.) Gospoda moia! Seda) nam je o teh razmerah izreči svojo sodbo. Tu nam ni postopati kakor rednim sodnikom po navadni proceduri in tu nismo vezani, kakor redni -sodniki na dokaze in ua zakonite določbe. Pristoja nam pravica, izreči svobodno svoje mnenje in svoje prepričanje o takem postopanju in o takem počenjanju. Dovolite mi, da najprej povem svoje prepričanje kot svedok in kot član prebivalstva, katero se na tako — recimo samo „ čuden" — način administrira. Pred leti — zato pa ta povest de ni starodavna bajka — sedela sta dva velika moža-rojaka v Stambulu mej svetovalci mogočnega sultana. Jeden je bil znani Mirko Latas, poznejšnji Omer-paša silni, drugi je bil Fuad-paSa. Fuad paša je bil nicer turški uzgojen, a zato še ni bil pozabil pregovora: „Ako ne-imaš dušmana, majka će ti ga roditi* — ter je intrigiraj zoper Ouier-pašo. Ta je bil poklican na odgovornost in je rekel: Vaše Velečanstvo ve, da je mogočni Alah dal vsakemu Človeku dobrih in slabih lastnostij in vsakemu Človeku dve očesi. Z desnim očesom vidi samo dobre, z levim samo slabe lastnosti svojega bližnjika. Fuad paša je na desnem očesu slep, torej na meni, pokornemu slugi Vašega Velečanstva, ne more videti dobrih lastnostij. (Veselost mej somišljeniki) Omer pridobil si je ta dan neomejeno naklonjenost svojega suverena. Po mojem prepričanju, gospoda moja, imamo tudi na Primorskem svojega Fuad pašo. On pa ni slep na desnem očesu, on j<: slep za barve. Da je slep za barve, to so dokazali celo sodniki v sodnih protokolih, ker so videli plavo barvo, plavo rusko trobojnico tam, kjer bi bili morali videti zeleno barvo. (Čujte! mej somišljeniki.) On tudi ne vidi drugega, kakor ruske iu velikuhrvatske zastave celo tam, kjer sam pomaga razobešati italijanske zastave. Po mojem trdnem prepričanju zapeljal je on tudi sodnike — svečenike justice — ua Primorskem. Zato se gode reči, kakor sem jih prej navel, in godile se bodo, dokler se temu ne odpomore. Pod pretvezo, da so v nevarnosti s'ehri države, če ae mi prebudimo, mi, ki smo tolikokratov rešili državo, s pretvezo, da pridejo v nevarnost najvišj' državni iut.'resi, ako se mi probudimo, vrgel je vso težo svoje avtoritete na tisto skledico tehtnice |iravič-uosti, kjer so bila posamna dejanja, katera je moči Hr»atom očitati. (Čujte 1 Čujte 1 mej somišljeniki.) Seveda mora postati na ta način težja skledica, V kateri so slaba dejauja iu boginja justiciju mora zapustiti svoj prestol. Ta slepost za barve ni za tega moža, čigar ime samo zveni pomembno (Posl. Spinčič: Rinaldo Rinaldini, bandit!)*), nikak izgovor, uiti olajšujoča okolnost. *; GlaBom stonografifine^a zapisnika jo torej posl. Spine i ć vzkliknil: „Rinaldo Einaldini, bandit!" Ta sl var je nzbudila mnogo hrnpa in zato si Štejemo v dolžnost, da jo pojasnimo, ker se stvar f r u k -tificira zoper posl. Spinč i Ca, akopram on nikakor ni kriv. Ko je posl. dr. Laginja končal svoj govor, ustal je podpredsednik Chlumecky in rekel doslovno: „Prosim! Ravnokar čujem o vzklikn, kateri bo slišali tudi stenografi in b katerim so je posl. Spinčić na nezaslišan način izrazil o nekem javnem upravnem uradniku. Radi tega nezaslišanega izraza ga pokličem na red." — Posl. Spinčić prosil je na to besede, a Chlumecky mu je ni dal. — V prihodnji seji dn6 17. t. m., ko so a ve do k i obvestili Chlumeckega, da stenografični zapisnik ni točen, ker posl. Spinčić ni storil očitanega um vzklika, ampak da sta to dva različna vzklika, rekel je Chlumecky začetkom seje doslovno : „Na koncu včerajšnje seje bil je posl. Spinčić VBled nekega vzklika poklican na red. Gosp. posl. M a Bar y k mi je pa naznanil, da to, kar je v steno-grafičnum zapisniku, ne odgovarja faktični resnici. Radi tega pozivljem gospode verifikatorje, naj poizvedć, kako je b to rečjo in naj eventuvalno popravijo stenografični zapisnik". — Na podlagi te poizvedbe izjavil je podpredsednik Chlumecky v soji dnfi 20. februvarja nastopno: „Trijo svedoki pravijt: Vzklik ae je glasil ,„ Rinaldo Rinaldini'a posl. Spinčić ga ni izrekel, posl. Spinčić je, ko je čul ta vrklik, le rekel: „,To jo bil bandit'". — Trye drugi svedoki trde. da je bil veklik „Rinaldo Rinaldini" zaklican za hrbtom dra. Laginje, posl. Spi nčič je le dodal besedo „bandit". Jeden zaslišanih stenografov trdi, da so nekateri poslanci klicali „Rinaldo Rinaldini" posl. Spinčić pa je dodal Se besedo „bandit". Dva druga stenografa trdita pozitivno, da je posl. Spinčić vzkliknil „Rinaldo Rinaldini, bandit"in to isto trdi tudi jeden svedok." Oa je yedel, da je slepost za barv«? na Primorskem v rumeni hiši t Trstu fce dedna bolezen. (Klici: Žal!) On je to bolezen najbrž tudi očital pokojnemu svojemu predniku, moral je to spoznati pri nastopu svojega mesta, moral |e to iziaviti in to hišo očistiti z oživljajučim vonjem narodnega življenja. Končal sem (Odobravanje mej somišljeniki. — Govorniku s- čestita.) Z oiirom na te izpovedi je podpredsednik odklonil zahtevani popravek stenografičnega zapisnika in ni hotel preklicati poziva na red. — Posl. dr. Masarvk, kateri je v kritičnem momentu sedel kraj Spinčića, konstatira, da posl. Spinčić ni zaklical očitanih mu besed. To potrja devet svedokov proti dvema in sicer devet poslan« cev proti dvema stonografoma. Poslancu Spin-čiću seje zgodila krivica. Govornik predlaga, da se popravi zapisnik in naj slovo tisto mesto: („Klici: Rinaldo Rinaldini! — Posl. Spinčić: To je bil bandit!") — Podpredsednik Chlumeckv da ta predlog na glasovanje. Zbornica odkloni M a s a r y k o v predlog. — S tem je stvar pojasnjena in vsak pravičen človek more uvideti, da se je zgodila posl. Spinčiću krivica. Da poslanska zbornica ni hotela dati posl. Spinčiću zadoščenja in pomagati resnici do veljave, temu se nihče ne čudi. Politični ra/jgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 24 februvarja. Dr&avnozborske volitve. Nadomestni volitvi na mesti umrlega poslanca dra Pravoslava Alojzija Trojan a in odstopi vsega tira Zuckra vršile ae bodo Aele poleti. Govori se, da bo trgovinska in obrtniška zbornica Praška na-mestu dra. Zuckra volila dra. Riegra in da so se za to volitev že dogovorili staročeški in nemški voldci. Neverojetno se nam vidi, da bi dr. Rieger botel prevzeti mandat, kateri bi imel zahvaliti nemškim glasom, a nemogoče ni nič ua svetu. Konservativci in JPoljaki. Banket, kateri so priredili poljski poslanci grofu Hohenvfartu, ni imel nikakega posebnega karakterja in ako se ne zmatra prireditev banketa kot demonstracija za poljsko-konservativno solidarnost, potem sploh ni govoriti o kakem političnem pomenu tega banketa. Dunajski „Vaterland" javlja, da je bil banket, katerega so se udeležili skoro vsi poljski in konservativni poslanci, jako animiran Mej odličnimi gosti je posebno omeniti ministre grofa Fal-kenbavna, grofa Schonborna in markija Bacqu"bema; člana gospodske zbornice birona Alojzija Pražaka in kneza Alfreda Windischgratza; potem sta bila navzočim tudi višjesodni predsednik grof Chorinskv in poslanec-divjak grof Berchtold. Doslej še ni znano, ali je bilo kaj napitnic, ali ne. flašu vojaka. Že nekaj časa sem čitati je sosebno v ogerskih listih, da misli vojna uprava zahtevati od delegacij novih velikih žrtev v vojaške namene. Ogrski ministerski svet 8e je že bavil s temi tirjat-vami, ker je vojna uprava že izdelala podobni načrt ter ga v odobrenje izročila obema vladami«, avstrijski in ogerski Kakor se čuje, nista ministerstvi še ničesar sklenili. Najbrž jim je sapa zastala v očigled ogromnim tirjatvam. Vojna uprava zahteva razen navadnih treskov na novo več sto milijonov goldinarjev in sicer tako), ker so namenjeni v svrho, katere ni moči odložiti. Ministerski predsednik Wekerle, mudivši se te dni na Dunaji, še ni povedal, kako sodi to stvar ogerska vlada, pač pa je ogerski domobranski minister baron Fejervarv se izrekel za te tirjatve, češ, da drugače država ni pripravljena za vsak slučaj. — Naše ministerstvo o tej stvari še ni črhnilo ne besedice. nfules Jierry. Te dni prišel je hipoma zopet na površje mož, katerega je vsa Francii» zmatrala političnim mrličem, namreč Jules Ferry. Ta nekdaj toliko stavljani kakor psovani državnik, ki je s svojo tonking-sko politiko uničil lastno veljavo in na to še izgubil simpatije svoph vojakov, ker je skušal doseči nekako porazumljenje mej Francijo in Nemčijo, utegne po stati predsednikom senata. To je velepomembna do godba, kakor priznavajo vsi francoski listi: Oportunistički listi so jako zadovoljni, da pride zopet Ferry do upliva, radikalni listi pa imenujejo to volitev provokacijo javnega mnenja. „Lanterne" pravi, de. more postati Ferrvjeva izvolitev usodepolna za Francijo, konservativni listi pa sodijo, da je z izvolitvijo Ferrjja ta zadobil zopet mogočno zaslombo pri vseh republikanskih frakcijah in da ga je zategadelj zmatrati bodočim kandidatom za predsedstvo rejiu-blike. Izvolitev i Ferrvja pomenila bi bud poraz sedanjega sistema sploh in hud poraz Caruota in Ri-bota Prvi se poteguje zoper Ferrvja za Magnina, Ribot pa se upira kar slepo, ker ve\ da so šteti dnovi njegovega vladanja, če postane Ferry predsednik senatu. Portugalska kriza. Ministerstvo Dias Ferreira podalo je svojo demisijo in s tem je postal politični položaj v Por- tugalski uprav obupen, kajti finančne in socijalne razmere so grozne. Vlada je reducirala obresti od državnih dolgov, najetih v inozemstvu, in s tem nevarnim korakom preprečila za sedaj popolni dr-žavni bankerot Večina držav, katerih državljanov interesi so bili na ta način čutno oškodovani, ni ugovarialH, vedoČ, da ni ničesar doseči, akopram je samovoljno zn žanje obrestne mere naravnost z »per internacionalne pogodbe. Ministerstvo ni imelo sedaj nkake večine več v parlamentu in ker kralj ni hotel parlamenta razpustiti, moralo se je ministerstvo umakniti. Sestaviti novo vlado je bilo jako težko, že zato, ker so parlamentarne razmere takšne, da nobena vlada ne more dobiti zanesljive večine. Odlični strankarji so odklonili ministersko predsestvo, dobro vedoč, da bi imeli le malo časa krmilo v rokah in tako je prevzel sestavo nove vlade precej neznaten politik, Bintze-Repeira ter sestavil ministerstvo, čigar člani so tako malo veljavni kakor predsednik. Narod p rtugalski se za vse te homa-tije ne meni dosti, ker je po večini republičanskega mišljenja in ker čaka le ugodnega trenotka, da odpravi monarhijo. Domače stvari. — (Slovenske šole v Gorici.) Deželni šolski svet goriški ukrenil je v seji dne 22. t. m. pod predsedstvom namestnika R ina ld in i j a, ki je prišel k tej seji nalašč iz Trsta, da mora mestna občina Goriška ustanoviti zahtevane slovenske ljudske šole. — (Osobne vesti.) Gospod Ivan Re s m a n, Železniški uradnik z Nabrežine, vrl narodnjak, imenovan je načelnikom postaje v Vele nji pri Cel ji. Tamošnjemu prebivalstvu, ki zadobi ž njim izvrstnega, zelo veščega železničarja, ljubeznivega družbenika, in prezavednega domoljuba, je istinito čestitati. — (Od I i ko vani e.) Nj. Vel cesar podelil je policijskemu vodji v Gradci, vladnemu svetniku gospodu Valentinu Jenku, povodom nuprošenega vpokojenja v priznanje dolgoletnega odličnega službovanja plemstvo G-osp. Jenko je v tez Franc Jožefovega reda in italijanskega kroninega reda in se je rodil v Škofji Loki I. 1820. Služboval je mnogo tudi v bivših italijanskih provmcijah in prišel leta 1882 kot policijski vodja v Gradec. — (Slovensko gledališče.) Kakor smo že poročali, pela se bode jutri v tretjič divna Mas-cagnijeva opera „Cavalleria rusticana", ki se čim bolj dopada občinstvu. Saj se pa tudi tako delo mora večkrat slišati, da se zapazijo vse njegove muzikalne krasote. Ne dvomimo torej, da bode tudi jutri gledališče zopet polno, tim bolj, ker je mogoče, da se v tej sezoni opera ne bode mogla več peti mnogokrat. Pred opero predstavljala se. bode znana gluma „B r a tran ec". — (Iz pisarnice „Dramatičnoga društva".) Prihodnji mesec predstavljal se bode gosp. dr. Josipa Vošnjaka izvorni igrokaz „ Lepa Vida". Snov igrokazu vzeta je iz narodne tradicije naše in bode vsled tega jako zanimala naše občinstvo. Temu igrokazu zložil je g. Karol Hoff-meister „predigro" za orkester in orkestralno spremljevanje v 3. in 5. dejanju in tako bodemo spet imeli priliko občudovati krasno skladbo našega izbornega skladatelja in glasbenika. — (Iz vojaških krogov.) Bodoči mesec bode generalni topničarski nadzornik, nadvojvoda Viljem nadzoroval tupničarske čete na Kranjskem, Štajerskem in Kor škem. — (Slovensko planinsko društvo) ima v ponedeljek, dne 27. t. m. v restavraciji „Pri Muliču" občni zbor. Vspored obsega naslednje točke: 1. Nagovor načelnika; 2. volitev in konstituiranje odbora; 3. vzprejem novih članov; 4. razni nasveti; 5. predavanje. Glede eminentne važnosti tega društva, vabijo se vsi prijatelji k obilni udeležbi. Društvo je že danes na dobri podlagi ter bode mnogo pripomoglo, da se ohrani narodni karakter naše lepe dežele — (Tamburaški koncert. )V vrtnem Balonu npri Malici" zbralo se je včeraj prav odlično in mnogobrojno občinstvo pri prvem koocertu vrlih Sisačkih tamburaše/ obrt. del. društva „Sloga". Dober glas o svoji spretnosti so koncertantje potrdili popolnoma. Dokaz temu je, da so naudušili občinstvo tako, de so morali pridati najmanj še jedenkrat toliko točk, nego jib je bilo v vsporedu, nekatere j>a ponavljati po dva- in trikrat. Koncert je uspel torej prav dobro, bodisi v umetniškem, bodisi v gmotnem oziru, kajti salon je bil popolnoma poln. Posebnost Sisačkih tamburaše v je neka živa rezkost in odločnost pri udaran ji. Svirali so tudi težje točke prav povoljno, vender bi pri nekaterih želeli manj rezko^ti in več zanona. Sploh pa seje potrdila sodba, da .Slogini" tamburaši spadajo mej najbolje, kar smo jib čuli v Liubljani. Vrlo pevsko društvo .Slavec" je sodeloval iz prijaznosti prav hvale vredno z nekaterimi zbori pod vodstvom g. Sr. Stegnarja: Posebno dopadel se ie novi zbor Jekličev .Pevčeva spomladanska" s samospevom za bariton (g. Stamcar), ter se je moral ponoviti Danes kon-certujejo tamburaši v Kranji in jutri v Škofji Loki. V nedeljo 26 t. m. pa prirede na mnogo-stransko željo drugi in zadnji koncert v Ljubljani z novim vsporedom. — Kot »curiosum* nam je omeniti za danes na kratko, da je slavna vlada prepovedala včeraj peti zbor .Slovenec in Hrvat", ki se je že tolikokrat brez vsake ovire pel javno. Je-li morda to znamenje „n o v e dobe", s katero nas hoče osrečiti nemški liberalizem? • — (Ažio pri carinskih plačilih) Za mesec marci' določila sta finančna miniBtra ažio pri carinskih plačilih z 20Va °'0 (za l/i % već ne80 v minulem mesecu.) To velja za vsa carinska plačila, ki se plačujejo v srebru me«tu v zlatu. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 12. do 18 februvarja. Novorojencev je bilo 25 (=42 4 %><>)• Umrlih 20 (=33 5 •/•§)• Mej njimi za dušljivim kašljem 1, za jetiko 4, za vnetjem eopil-nib organov 6, vsled rortvouda 1, vsled starostne oslabelosti 3, za različnimi boleznimi 5 Mej umrlimi bilo je tujcev 9 (=45%), >z zavodov 12 (=s 60 %)• Za infekcijoznimi bolezuimi so oboleli: za tifuzom 1, za bnpo 6 — (Zdravstveno stanje ) V občini Vinica na DoIen|skem so se vedno zelo razširjene osepnice, v druzib sosednih občinah pa so Že nekoliko ponehale iu se pojavl)a|o le še posamični slučaji. Vsega skuji zbolelo je od početka epidemije v 21 vaseh 154 osob (33 molkih, 59 žensk in 62 otrok) ozdravelo jib je 81, umrlo pa 22 (2 moška, 7 žensk in 13 otrok). Bolnih je ostalo še 51 osob. — V Kami .-keni okraji jiokazala se je v poslednjem čusu v petih vaseh Blagovške župnije škarla-tičua davica epidemično in Be je vsled tega zaprla tamošnja šola do 26. t. m — (Pristni Germani.) V okrajnem zastopu Celjskem, kjer so zopet sijajno zmagali Slovenci, ostalo )e še 17 .Nemcev", prav pristnih Germanov, kakor kažejo nastopna imena: Skoberne, dr. Kovne ič, Ježovnik, Marek, Balant, Tratnik, Žurbi, Ste-pišnik, Traven, Palos, Rakuš itd. Kdo ne bode pritrdil, da so to prava pragermanska imena, katerih pokolenje sega uajinanj do tevtoburških gozdov, v katerih so se sprehajali praočetje Celjskih „Nemcev" ! — (Tečaj za viničarje) bode na deželni sadje- in vinorejski soli v Mariboru bodoči mesec od dne 13. do 18. marca. Poučevalo se bode o požlahtnjenji trsa in o jioraladanskih delih v vinogradih. Ubogi viničarji dobe podporo iz dež. zaklada. Natančneje se poizve pri ravnateljstvu dež. sadje-in vinurejske šole v Mariboru. — (Kmetijsko predavanje.) V Hodišah na Koroškem predaval bode velikouočni ponedeljek potovalni učitelj g. dr. Kramar o kmetijstvu. Predavanje vršilo se bode v slovenskem jeziku. Dobro bi bilo. če bi se tudi v drugih krajih oglasili posestniki zu tada slovenska |»redavanja o kmetijstvu. — (Na obenem zboru Tržaško ženske podružnice družbe sv. Cirila in Me toda) vzprejel se je predlog, da podružnica postane pokroviteljica. Glede na marljivo delovanje dosedanjega odbora volil se je z vzklikom jednoglasno zopet. Izvoljene so: Gospa Natalija Truden, prvo-mestnica; gospa Karla Pouikvar, namestnica; gospdč. Marica Nadlišek, tajnica; gospdč. Josipina Delkin, namestnica; gospdč. Ljudmila Maukoč, blagajnica; gospdč Marija Abram, namestnica. — (Javna skladišča v Trstu) kažejo mnogo nedostatkot na veliko škodo Tržaški trgovini, kakor se je to konstatovalo v jedni zadnjih sej proračunskega odseka poslanske zbornice. Stranke imajo v teh skladiščih po šest- do sedemkrat več stroškov nego v Reških skladiščih. Mnogo vnanjih tvrdk obrača se raje na Reko, kar dela Tržaški trgovini občutno škodo. Treba bode odločnih odredb, da •<♦• popolnoma ne uniči že itak hirajoča trgovina Tržaška, kateri dela R »ka povsod pogubno konkurenco. I >2in <;s ,,Jour-f* ixe>j2