Leto XXIV., št 22)
v gotofhš
Poscgebohr bai bezahk
Ljubljana, petek ž9« septembra im
Preis — Cena 1.— C
UpravtuStvoi Ljubljana, Pocanijeva oiica J. Telefon k. il-22. 31-23, Jl-24
uuerauu oddelek: Ljubljana, puccinijeva ali*
ca S - Teleton b. 31-25. 31-26 podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase te Italije in
inozemstvo: UPI S., A^ MILANO
Kačum; a Ljubljansko pokrajino po postno čekovnem zavodu fc. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir.
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. 5. Telefon St. 31-22. 31-23, 31-24
Rokopisi se ne vračajo.
Feindlicher BriickenkopS
nordlich Turnhout zerschlagen
llarte Angriffe bei Nimvvegen abgevviesen — Dentscher Panzervorstoss im Raum Chateau—Salins in gutem Fortsc hreiten — Tapfere Besatzung von Calais schlug mehrere Feindangriffe zuriick — Schvvere Abvvehrkampfe an der italie-nischen Front — Zahlreiche sovvjetische Angriffe an der gesamten Ostfront abgevviesen — Lebhafte Kampftatigkeit im Donaubogen — iiber den Fluss gesetzte
Sovvjetverbande zerschlagen
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 28. Sept. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Im Kampfraum von WestholIand wurde ein stiirkerer feindlicher Angriff iiber den Antvverpen-Turnhout-Kanal im Gegenangriff aufgefangen, ein feindlicher Brucken-kopf nordlich Turnhout zerschlagen.
Alle Versnche den Gegners, seinen Ein-bruchsraum Eindhoven-Nimvvegen nach Westen zu ervveitern, schlugen fehl. Auch nordostlich und siidostlich Nimvvegen vvurden starke feindliche Angriffe, unterstiktzt durch eigene Jagctfllegerverbande, abgevviesen, eingebroehener Feind im Gegenangriff zuruckgevvorfen.
Im Abschnitt von Aachen, an der Eifel-front und vor Metz nahm die beiderseitige Artillerietatigkeit zu.
Aus dem Raum Nancy nach Norden mit Panzern gefuhrte starke Angriffe des Feindes vvurden abgevviesen. Dagegen ist der Angriff unserer Panzerverbande im Raum bei und siidlieh Chateau-Salins vveiter in gutem Fortschreiten.
Tn den auch am 27. September im Raum Fn i n al-Rem i rern on t anhaltenden schvveren Riimpfen vvurden mehrere mit starker Ar-tillerievorbereitung und Panzerunterstiit-7ii ng gefiihrten Angriffe des Feindes abgevviesen, zuniiehst verlorenes Gelande im Gegenangriff vvieder genommen. Die Kampfe sind noch im Gange.
ostlich Lure gingen in schvveren vvech-selvolien Kampfen mit iiberlegenem Feind cinige Ortschaften verloren.
Das starke Artilleriefeuer und die rollen-den Angriffe der feindlichen Luftvvaffe anf unsere befestigten Stutzpunkte im We-sten dauern an. Die tapfere Besatzung von Cailais schlug mehrere feindliche Angriffe zuriick. Von La Rochelle und Festung Gi-ronde-Miindung vverden erfolgreiche eigene Stosstrnppunternehmen gemeldet.
Wahrend der Gegner im Westahschnitt de it.dienischen Front nur erfolglose ortliche Verst--sse durchfuhrte, setzte er im Raum Firenzuola seine starken init iiber-legrnem MaterialeSnsatz gefiihrten Angriffe vvahrenrl des ganzen Tagen fort.
In den schvveren Abvvehrkampfen, in de-nen zahlreiche Angriffe unter hohen Verlu-sten des Feindes abgevvehrt vvurden, ge-lang dem Gegner die Wegnahme einer be-herrschenden Hohe. Gegenangriffe sind im Gange.
An der Adria scheiterten mehrere starke *»TiT>*šffe des Feindes an der eigenen Ab hr. Ein ortlicher Einbruch vvurde abge-
riegelt.
I m Donaubogen herrschte zu beiden Sei-' des Eisernen Tores vveitere lebhafte
Kampftatigkeit. Von Orsovva nach Siiden vorgedrungene sovvjetische Krafte vvurden zuruckgevvorfen, iiber die Donau gesetzte feindliche Verbande zerschlagen.
An der ungariseh - rumanisehen Grenze zvvisehen Szeged und Grossvvardein drang-ten unsere Truppen den vveiter angreifen-den Feind an mehreren Stellen zuriick.
In Siebenbiirgen zvvisehen Thorenburg und den Ostkarpathen haben deutsche und ungarisehe Truppen in der Zeit vom 15. bis 26. September den Ansturm von iiber 30 Schiitzendivisionen und mehreren schnel-len Korps der Bolsehevvisten und Rumanen in harten Kampfen abgeschlagen und den vom Gegner erstrehten Durchbruch verei-telt. Der Feind erlitt sclivvere blutige und materielle Verluste und verlor seit dem 1. September 134 Panzer und Sturinge-sehutze, 112 Geschiitze, 51 Granatvverfer und iiber 550 MascfcJnengevvehre. Ausser-dem fielen iiber tausend Gefangene in unsere Hand.
An den Nordhangen der Waldkarpathen vvurden zahlreiche bolschevvistische Angriffe in harten Kampfen abgevviesen oder aufgefangen.
In Warscbau kapitulierten gestern unter der Wirkung unserer Waffen ein vveiterer Stadtteil und in dem aiten Fort Mokotovv zusammengedrangte Reste der Aufstands-bevvegung. Es vvurden mehrere Tausend Gefangene eingebracht und ausserdem iiber 5.000 polnische Zivilisten evakuiert. Damit ist ein Erfolg erzie't, der zu der Hoffnung berechtigt, den gesamten Auf-stand in nachster Zeit voilig niederzurin-gen.
Bei Sudauen blieben weitere ortliche Angriffe der Bolsehevvisten erfolglcs.
Zvvisehen Diina und Rigaer Bucht scheiterten zahlreiche feindliche Angriffe am zahen Widerstand unserer Tuppen.
An der Eismeer-Front verloren die Sovv--jets in Luftkampfen sovvie durch Flak-artillerie der Luftvvaffe 24 Flugzeuge. Feindliche Fliegerverbande fuhrten Ter-rorangrife gegen Kassel, Koln, Mannheim, Ludvvigshafen und Mainz sovvie mehrere Orte im rheiniseh - vvestfalischen Gebiet. In erbitterten Luftkampfen sehossen unsere Jager 72 Fhigzeuge, darunter 65 vier-motorige Bomber ab. Drei Flugzeuge vvurden durch Fiakartillerie zum Absturz gebracht.
tJber dem hollandischen Kampfraum vvurden weitere 18 angloamerikanische Flugzeuge vernichtet.
In der vergangenen Nacht warf der Feind zahlreiche Sprengbomben auf Kai-serslautern.
Ribbentrop, Mussollni in šigemicii
cb četrti obletnici pogodbe treh sil
• erlin, 27. sept Ob četrti obletnici pakta reh sil so nocoj govorili po radiu na-i - >m držav trojnega pakta nemški zu-"j; minister von Ribbentrop, Duce kot zuaanji minister fašistične republikanske viade in japonski zunanji minister Sige-mieu.
Minister von Ribbentrop je izhajal v svojem govora iz ugotovitve, da so trenutno Nemčija, Italija ter Japonska in njihovi zavezniki v hudem obrambnem boju na vseh bojiščih. Vojna je prišla v obdobje, ki zahteva od vojakov in narodov sil trojnega pakta največje preizkušnje in sodelovanje do zadnjega diha. Sedaj gre za življenje ali smrt. Mogoča je ena sama rešitev, namreč boj in zopet boj z vsemi razpoložljivimi sredstvi in silami, boj na nož. Narodi sil trojnega pakta se zavedajo resnosti položaja, ki jih sili, da hodijo po trdni poti hudega in brezkompromisnega boja, dokler ne bodo nasprotniki spoznali, da ne bodo mogli nikdar zmagati v te. vojni. Prav občutek, da tega usodnega boja ni mogoče izpremeniti, vzbuja sedaj v narodih trojnega pakta one neslu-tene sile, ki izvirajo iz junaških lastnosti njihovih ras in ki odgovarjajo veliki preteklosti njihovih dežel. S temi silami bodo obvladali položaj, vztrajali in končno izsilili zmago.
Tretje leto našega pakta, je nadaljeval zunanji minister, je postavilo naše narode pred marsikako hudo preizkušnjo ter nam prineslo, to hočem odkrito priznati, tudi marsikak težak udarec.
Izprernembe front v Rusiji in Franciji, izdajstvo Rumunije ter Bolgarije, odpoved Finske in gotovi udarci, ki jih je doživel _ naš vzhodnoazijski zaveznik, so dogodki, ki jih gotovo ne jemljemo z lahkoto. Posebno pa nas boli misel, da je bilo mogoče, da je nekaj malenkostnih, delno zločinskih, delno zaslepljenih neumnežev ali fantastov pripravilo junaške narode, kot so Rumuni, Bolgari in Finci k izdajstvu in odpadu ter jih s tem spravilo v sigurno pogubo. Tako so v Rumuniji izdajalski kralj in majhna dvorna kamarila z neka; generali, ki so pozabili na svoje dolžnosti, podlo napadli rumunskega državnega vodjo maršala Antonesca in ga ujeli, da so nato s kršitvijo naše pogodbe in za hrbtom nemškega vodstva sklenili premirje z boljševiki Rezultat tega podlega izdajstva je tak, kot smo to predvidevali: Rumunija, kolikor so je zasedli boljševiki, je danes popolnoma v boljše-viških rokah, ki postopajo s to deželo tako, kot bi bila njihova lastna pokrajina.
V Bolgariji je popolnoma slepa in vero-lomna vlada prav tako poskušala, da bi se to pot pogodila z Angleži in Američani, kar je zopet pripravilo boljševike, da so ne glede na ta pogajanja kratkomalo napoved;]; Bolgariji vojno in vkorakal, v deželo. Ko sta bolgarski regentski svet in bolgarska vlada strahopetno prepovedala .vsak odpor proti sovjetskim armadam, je
dal sovjetski poveljnik v Bolgariji regente in vso vlado kratkomaio zapreti ter se je polastil dežele. S tem se je pričela sov-jetizacija Bolgarije.
Na Finskem so maršal Mannerheim in skupina politikov s slabimi živci prelomili obveznosti, ki so jih prevzeli do Nemčije, kapitulirali pred boljševiki ter sklenili z njimi premirje, ki predstavlja popolno zasedbo Finske z boljševiškimi četami z vsemi posledicami za narod, deželo in samostojnost finskega naroda.
Ako se v Rumuniji, Bolgariji in Finski v zadnji uri ne bodo našle zopet narodne sile, ki bi pozvale narode na odpor proti vdrl emu sovražniku, je proglasitev sovjetskih republik v teh deželah le še vprašanje časa. Zato pozdravljamo z veseljem vest, da so se že osnovale narodne vlade in osvobodilni odbori, ki zbirajo narodne sile teh dežel in ki so pripravljene, da pridobe z vsemi sredstvi svojim deželam zopet svobodo in samostojnost .
Nemška vlada je že dalj časa računala z možnostjo takega razvoja v prizadetih deželah ter je odgovorne državnike ponovno nujno svarila pred pretečo nevarnostjo. Nemčija je te države, ki so se svo-ječasno prostovoljno priključile nemškemu boju proti vzhodu, do zadnjega trenutka zvesto podpirala. Nemške pomoči jim torej ni manjkalo. In tudi narodi sami so bili pripravljeni, da se še nadalje bore, Odpovedalo je zgolj vodstvo. Pokazalo se je, da odločilne meščanske plasti niso prestale zadnje preizkušnje tega velikega svetovnonazorskega spopada ter da so jim popustili živci. Pred prihajajočo komunistično poplavo so podlo kapitulirale in na ta način potegnile svoje junaške narode v vrtinec uničenja. Vsi Nemci po-milujejo usodo teh junaških narodov, vendar zasedba teh držav nikakor ne more odločilno vplivati na usodni boj nemškega naroda.
Sredi boljševiškega razkrajanja raznih evropskih dežel stoji narodnosocialistična Nemčija neomajno kot skala v morju. Nikdar prej nista bila narod in ljudstvo tesneje povezana kot sedaj, ko velja le eno samo geslo: Še tesneje skupaj, boj do skrajnosti, nikoli kapitulirati.
Po opozorilu na takoj zadušeno izdajstvo male uporniške klike in na zločinsko uničevalno voljo sovražnih sil, ki se je jasno odrazila tudi v soudeležbi, pri atentatu na Fiihrerja, je dejal minister, da se je treba volji, ki je sposobna za vsa dejanja zoperstaviti s še odločnejšo in še bolj fanatično voljo. Zato je odredil Fuhrer totalno mobilizacijo nemškega naroda na vseh področjih človeškega in tvarnega udejstvovanja. Vsa Nemčija je danes vo-jaSko taborišče, obramba domovine pa postaja djpevno močnejša.
Sovražniki sicer mislijo, da je zmaga že blj^u, napovedujejo fantastične vojne cilje in se izživljajo v pravih orgijah srda in sovraštva, iti. napovedujejo, kaj se bo
zgodilo z Nemci in zavezniškimi narodi po njihovi zmagi. Veliko vzhodno Azijo hočejo razdeliti. Japonsko pa potisniti nazaj na njene otoke, ki naj bi prišli pod nadzorstvo angloameriške komisije. V Evropi ima vsak izmed treh protinemških zaveznikov svoje lastne cilje. Najdoslednej-ši so boljševiki, ki bi radi zasedli velik del Nemčije, da bi lahko v takem sijajnem položaju mirno boljševizirali in zasužnjili Evropo. Američani hočejo zavzeti Evropo, čeprav sami ne vedo, čemu, in če--prav nimajo na tej celini ničesar iskati. Bore se torej zgolj iz pohlepa po osvoje-vanju. Tretji sovražnik, Anglija, se bori proti Nemčiji, čeprav ve, da bi v primeru uspeha obvladali Evropo boljševiki, jo boljševizirali in se nato v miru in v zvezi z boljševiško Evropo spravili nad britanski imperij. Anglija vodi torej pravo pravcato samomorilsko vojno.
Po opozoritvi na nemške obrambne ukrepe je dejal minister, da je prepričan, da bodo imeli nasprotniki v prihodnjih bojih ogromne izgube ter da se bo njihova napadalna moč ob nemških obrambnih napravah dokončno stria. Ako bi se jim začasno posrečilo, da kje prodro v Nemčijo, potem jih bo tamkaj čakal pravi p3-kel. Upam, je vzkliknil zunanji minister, da se bo pustil vsak Nemec raje desetkrat ubiti, kakor da prepusti sovražniku tudi le meter nemških taL
Ob koncu je dejal minister von Ribbentrop, da je trdota sedanjega boja še tesneje strnila Nemčijo, Italijo in Japonsko. »Ako bodo sile trojnega pakta«, je dejal minister dobesedno, »še nadalje trdno in zvesto držale skupaj in ako bodo šle s fanatično odločnostjo v bodoče boje, potem jih ne bo mogoče premagati. Potem se bodo izjalovili svetovni osvojevalni načrti njihovih nasprotnikov ter bo v Evropi in Aziji nastal nov red, ki bo vreden žrtev najbolj junaških in najboljših sinov njihovih narodov in ki jim bo zagotovil srečno bodočnost«.
Duce je dejal v svojem govoru med drugim, da je bil trojni pakt obramben ukrep pred grozečo zaroto tako zvanih demokratskih narodov, a da predstavlja vrh tega tudi podlago odgovornosti in solidarnosti za veliko delo, kj naj prinese svetu nov red, kateri bo priznal mladim narodom pravico do življenja in odpravil vse krivice.
Italija, je dejal Duce, ki je bila z ne-zasiuženo usodo prisiljena na kolena, a ne poražena, je spoznala z grenkim izkustvom bistvo sovražnika. Sedaj ve, kaj se skriva za njegovimi vabljivimi besedami.
»Zato pozivam Italijane«, je zaključil Duce svojo poslanico, »naj se ozro na vzvišeno domovinsko ljubezen in junaštvo Nemcev in Japonosv ter si tako pridobe vero za svoje, z izdajstvom omajane duhove. Zahtevam, da premislijo Italijani o mirovnih pogojih, ki nas spominjajo na zgodovinski stavek- Gorje premaganim! Italijanska socialna republika predstavlja Italijo, ki drži dano .besedo in ki smatra čast za najvišjo dobrino človeštva.
Nemčija, Japonska in Italija bodo zmagale. Republikanska fašistična Iialija potrjuje danes vez trojnega pakta z voljo, da se bo borila do zmage«.
Japonski zunanji minister Sigemicu je ugotovil, da stopa vojna v svoj odločilni stadij. Ves japonski narod občuduje zavezniške evropske narode, ki so spričo silovitih sovražnih napadov še bolj ojačiii svojo bojno voljo, še tesneje strnili svoje vrste in ki se z vsemi silami in s trdnim upanjem v končno zmago bore dalje.
Prav tako trdna postaja Japonska. Nihče ne dvomi tam v končno zmago. »Stojimo v boju na življenje in smrt, da bi uresničili vzvišeni ideal trojnega pakta«, je dejal japonski zunanji minister dobesedno. »Naš cilj je zagotoviti vsakemu narodu na svetu mesto, ki mu pripada in uresničiti svetovno pravičnost. Le na tej podlagi je možen trajen svetoven mir. Nobene druge poti ni za uresničenje tega velikega ideala, s katerim bomo opravičili žrtve, ki jih je pretrpelo človeštvo v tej nam vsiljeni vojni. To je naše najgloblje prepričanje. Japonska. Nemčija in fašistična Italija s svojimi ostalimi zavezniki v Aziji in Evropi so odličene, da se Š3 bolj strnejo. Z bojem ne bodo nikdar prej prenehale, preden ne bo zagotovljena končna zmaga.«
Sovražnikovo predmostje
severno od Tnrnhouta razbito
Hudi napadi pri Nimvregnn zavrnjeni — Nemški oklopniški sunek na področju Chateau—Salinsa dobro napreduje — Junaška posadka Calaisa je odbila več sovražnikovih napadov — Težki obram bni boji na italijanskem bojišču — Ste: vil ni sovjetski napadi zavrnjeni na vsem vzhodnem bojišču — Živahni spopadi v loku Dunava — Sovjetski oddelki, ki so prekoračili reko,
Fiihrerjev glavni stan, 28. sept. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Na zapadnem nizozemskem bojišču smo s protinapadom ustavili močnejši sovražnikov napad preko preliva Anvers-Turnhout. Razbili smo sovražnikovo predmostje severno od Turnhouta.
Vsi nasprotnikovi poizkusi, da bi razširil svoj vdor na. področju Eindhoven—Nimve-gen preti zapadu, so se izjalovili. Tudi severnovzhodno in južnovzhodno od Nimveg-na smo zavrnili močne sovražnikove napade, podprte z lovskimi letalskimi oddelkL Sovražnika, ki je vdrl v naše |>ostojanke, smo s protinapadom vrgli nazaj.
V	odseku pri Aachnu, na bojišču v Eiflu in pred Metzom se je ojačilo obojestransko topniško delovanje.
Zavrnili smo s področja pri Nancyju proti severu z oklopniki izvršene močne sovražnikove napade, pač pa še naprej dobro napreduje napad naših oklopniških oddelkov na področju pri in južno od Chateau— Salinsa.
V	težkih bojih, ki so se tudi 27. septembra nadaljevali na področju Epinal—Remi-remont, smo zavrnili več sovražnikovih napadov z močno topniško pripravo in z oklopniško podporo ter s protinapadom ponovno osvobodili prvotno Izgubljeno ozem-
j Ije. Boji so še v teku.
j Vzhodno od Lura smo v težkih izpremen-: Ijivih bojih z močnejšim sovražnikom iz-! gubiii nekaj krajev.
Močan topniški ogenj in neprestani napadi sovražnikovega letalstva na naša utrjena oporišča na zapada se nadaljujejo. Junaška posadka Calaisa je odbila več sovražnikovih napadov. Iz La Rochelle in utrdbe ob izlivu Gironde javljajo o uspešnih lastnih naskakovalnih akcijah.
Dočim je izvršil nasprotnik v zapadnem odseku italijanskega bojišča le brezuspešne krajevne sunke, je na področju Fuenzuole z veliko uporabo materijala ves dan močno napadal.
V	težkih obrambnih bojih, v katerih smo ob velikih izgubah sovražnika odbili številne napade, je nasprotniku uspelo, da nam je odvzel obvladujočo višino. Protinapadi so v teku.
Ob Jadrana se je izjalovilo ob naši obrambi več mečnih sovražnikovih napadov. Neld krajeven vdor smo zajezili.
V	loku Dunava so bili na obeh straneh železnih vrat nadaljnji živalmi spopadi. Sovjetske sile, ki so prodrle iz Oršove proti jugu, smo vrgli nazaj, sovražnikove oddelke, ki so prekoračili Dunav, pa razbili.
Na madžarsko-rusnunski meji med Sze-gedom in Velikim Varadinom so potisnile
razbiti
naše čete nadalje napadajočega sovražnika na več mestih nazaj.
Na Sedmograškem so nemške in madžarske čete med Turdo in vzhodnimi Karpati v hudih bojih od 15. do 26. septembra odbile naval 30 boljševiških in romunskih strelskih divizij in več brzih zborov ter preprečile nasprotnikom nameravam prodor. Sovražniki so utrpeli težke krvne in tvarne izgube ter so izgubili od 1. septembra 134 oklopnikov in napadalnih topov, 112 topov, 51 metalcev granat in nad 550 strojnic, poleg tega je padlo v naše roke nad 1000 ujetnikov.
Na severnem pobočju Gozdnih Karpatov smo v hudih bojih zavrn*ii ali prestregli številne boljševiške napade.
V	Varšavi je kapituliral včeraj — vsled učinkovitosti našega orožja — nadaljnji del mesta skupno s preostanki uporniškega poli reta, ki so bil! stisnejni v stari utrdbi Mo-kotovvu. Privedli smo več tisoč ujetnikov in evaJoiirali poleg tega 5000 poljskih civilistov. s tem smo dosegli uspeh, ki upravičil je nado, da bomo v bližnji bodočnosti popolnoma uničili ves upor.
Pri Sudauenu nadaljnji krajevni boljševiški napadi niso imeli uspeha.
Med Dvino in zalivom pri Rigi so se ob žilavem odporu naših čet izjalovili številni sovražnikovi napadi.
Na bojišču ob Ledenem morju so izgubile sovjetske čete v letalskih bojih in zaradi delovanja protiletalskega topništva 24 letal.
Sovražnikovi letalski oddelki so teroristično napadli Kassel, Koln, Mannheim, Ludvvigshafen in Mainz ter več krajev na rensko-vvestfalskem ozemlju. V ogorčenih letalskih bo.jih so sestrelili naši lovci 7Z letal, med njimi 65 štirimotornih bombnikov. Tri letala je zbilo protiletalsko topništvo.
Nad nizozemskim bojiščem smo uničili nadaljnjih 18 angloameriških letaL
V	pretekli noči je vrgel sovražnik številne rušilne bombe na Kaiserslautern.
Madžarsko vojno porošilo
Budimpešta« 27. sept. šef madžarskega generalnega štaba javlja:
Vzdolž obmejnega odreka M ako—Nagvva-rad se nadaljujejo težki obrambni boji. II. armada pod poveljstvom generalnega polkov-n:ka Lajosa Veresa je skupno z nem^drm oklopniskimi salami odbila že več dni z veMco premočjo napadajoče® sovražnika. Zapadno in vzhodno od Turde smo si protinapadi očisti-' sovražnikove vdore. Nasprotniki so utrpeli izredno težke izgube. Madžarske čete so v prot napadu v enem strnem dnevu uničile 30 sovražnikovih ok opnikov in 50 topov.
Prva divizija britanske letalske pehote nničena pri Arniieinu
Ku£i beji» Kied Eindhsvettsin ln Ni^megenocn — Vzhodno od Nancyja |e bila bojiščna vrzel zaprta
Berlin, 28. sept. Uničenje prve divizije britanske letalske pehote pri Arnhemu je prvi vidni uspeh nemškega protinapada proti močnim angloameriškim silam, ki so pristale pred 10 dnevi na Nizozemskem. S tem se je izjalovil velikopotezni poizkus sovražnika, da bi s tem napadom iz zraka odrezal vso zapadno Nizozemsko in si odprl severna vrata v Nemčijo.
Grenadirji so izvedli odločilni sunek proti britanskim oddelkom, ki jih je že nekaj dni obstreljevalo topništvo s koncentričnim ognjem. V bojih iz bližine so vdrli v kotlino zapadno od Arnhema ter razbili poslednja odporna gnezda. Ozemije, ki so ga zavzele nemške čete, podaja sliko popolnega uničenja. Lepe ceste okrog Oster-beeka so izpremenjene v same velike zevajoče lijake,. Na vsakem koraku ležijo na tleh ostanki sestreljenih tovornih jadralnih letal in vozil in povsod je raztreseno strelivo in oprema padlih Britancev.
Pri Arnhemu izvojevani uspeh je podčrtan z energičnimi protiukrepi nemških čet na področju Nijmegena. Nemci zapadno, severno in vzhodno od Nijmegena vedno
NadaSJnJe aretacije v Parizu
Madrid, 27. sept. Zastopniki severnoameriškega tiska poročajo iz Pariza, da	I bolj ojačujejo svoj pritisk. Ker je glavna so aretirali tamkaj v noči na nedeljo zo-	i britanska zvezna cesta med Eindhovenom pet nad 500 ljudi, med njimi mnogo žensk,	j in Nijmegenom vsled težkih bojev pri We-
Vor dem FeindSfug
Die letzten Vorbereitungen — Bomben vverden aufgeladen
Pred poletom nad sovražnika
Zadajp pfccave— NaJtydu0e bomb
Foto: Atlantic
chelu neuporabna in ker je kijub pridobitvi ozemlja, ki ga je dosegel sovražnilC vsled nemškega zapaha zaprta tudi stranska cesta Deurne-Nijmegen, so poizkušali Britanci po zračni poti poslati ojačenja svojim oklopniškim silam, ki so v težkem položaju. Lovci in protiletalske baterije so že takoj pri doletu in pristanku napadli z močnim ognjem sovražnikove sile, ki so pristale tik južnozapadno od Nijmegena. Britanski oddelki so se morali takoj postaviti v obrambo. Slična je bila usoda druge padalske skupine, ki je odskočila zapadno od Vechela. Tudi ta je bila takoj zajezena in vsled tega ni mogla poseči v menjajoče se boje, ki so večkrat divjali preko glavne zvezne ceste. Na zapadnem delu zveznega pasu med Eindhovenom m Nijmegenom so napadli Britanci ob cesti Eindhoven-Turnhout. Poizkušali so tu priti v stik z dvemi majhnimi predmostji ob prekopu pri Anversu. Ker pa so medtem nemške čete razbile ali zožile ti dve prehodni mesti, je postala sovražnikova pridobitev ozemlja ob cesti v Turnhout brez pomena za celotni položaj.
V nasprotju s trajajočimi težkimi boji na nizozemskem področju je prišlo na odseku med Aachenom in Metzom le do krajevnih bojev. Američani, ki so na nekaterih mestih tipali dalje, so bili krvavo odbiti. Četudi ta uspeh navzven ni tako viden kot uničenje 1. divizije britanske letalske pehote pri Arnhemu, so vendar ti uspehi, ki so bili izvojevani v težkih obrambnih in napadalnih bojih na področju vzhodno od Nancyja, prav tako zelo pomembni. Pred 2 tednoma so tukaj napadli Američani na Široki bojni črti med Pont a Moussonom in Lunevillom ter prodrli s svojim oklopniškim klinom proti Dieuzu. Prvotno krajevni nemški protisunki so se združili v enoten protinapad, s katerim so zavzele nemške čete ponovno Chateau-Salins ter vrgle sovražnika južno od mesta nazaj na SeHlo. Nadaljnje uspešne protinapade so izvedle nemške čete istočasno med Seillo in ob prekopa Ren-Marna. S tem je bil odbit severnoameriški oklopniški klin.
Tudi zelo močni sovražnikovi razbremenjeval ni napadi pri Lunevillu in njegovi neprestani protisunki ob prekopu Ren-Marna niso mogli več preprečiti popolnega uspeha nemških čet. S tem je zapadno od Dieuza zopet zaprta bojiščna vrzel, skozi katero je hotel sovražnik prodreti proti zgornji Saari. Na odseku Epinal-Remtre-mont, kjer nadalje napadajo močne sile 7. severnoameriške armade, so se nemške čete utrdile ob Sehnenu ter odbile tu vse sovražne napade. Ker so bili tudi zapadno od Belforta s protisunki zajezeni aH odstranjeni sovražni vdori, so zaporne postojanke pred Burgundskimi vrati s tem. ponovno dokazale svojo odporno silo,.
Zatemnitev od 20. do 6»
Izgnanci in begunci pripovedujejo
• • •
Ljubljana, 27. septembra.
Pred letom dni, v septembru 1943, so se po dolenjskih cestah pomikale kolone z vrvmi in žico zvezanih mož in fantov, ki so jih bili komunisti s pomočjo badoljevcev obvladali in ujeli na Turjaku, v Grčaricah in v nekaterih drugih postojankah. Eno leto zatem, v septembru 1944, šo se pojavile na dolenjskih cestah nove kolone, to pot kolone žena in fleklet, otrok in starčkov. To so kolone izgnancev. Niso jih izgnali spomladi, niti poleti. Pustili so jih, da so orali in vlačili, da so posejali in posadili, pa okopavali in pleli in se v potu obraza trudili za lepšo rast in boljši pridelek. Ko pa je prišla jesen v deželo, ko je bila trava pokošena in žito požeto pa mlačev končana, ko so bili zopet polni kozolci in skednji, pa kašče in'kleti, takrat je prišel trenutek, da se izpolnijo dogovorjeni načrti.
Sredi noči je zaropotalo pred hišo. Vrata so se stresla pod udarci puškinih kopit. Preplašeni so prihiteli odpirat, nič dobrega se niso nadejali cd tega obiska sredi noči. »Le brž! Napravite se, pa z nami! Nikar se ne skušajte obotavljati!« Pred hišo so dobili že znance iz sosednjih vasi. Tiho se je premaknila kolona po beli, z lunino lučjo ob-liti poti med polji. Dolgo so že hodili, vedno več jih je bilo. Trudni so se pričeli ustavljati, da bi se odpočili. »Naprej! Do šestih morate biti na oni strani! Kdor sc vrne, bo ustreljen!« In so šli, vedno dalje in dalje jih je vodila pot, dokler niso prišli do postojank v Novem mestu, Stični, Velikih Laščah, Kočevju. Tudi v Ljubljano jih je prišlo precej, samo zadnja skupina je štela 68 ljudi. Tukaj so sedaj na Ledini, na učiteljišču, v Akademskem kolegiju ter pri znancih in sorodnikih. Brez doma so in brez imetja, samo z veliko bolečino v srcu in z žalostjo v očeh.
Iz Potoka so, pa iz Fare, Mirne Peči, Brusnic, Ajdovca, Globodola, Zagradca in tam od žumberka, Loškega potoka in Dvora. Posedajo po velikih spalnicah, obiskujejo se med sebcj in si pripovedujejo svoje žalostne doživljaje, ki sličijo drug drugemu. »K nam so prišli popoldne, žena je bila v cerkvi, otroci so se razbežali čim so jih zagledali. Z najstarejšo hčerko sva ostala doma in počakala, pa naj bi že prišlo kar koli. Takoj sva morala od doma. Tudi soseda so pobrali in njegovo ženo tudi. Iti smo morali brez všega, pa še prihajajo za nami. Prav včeraj je prišla v Ljubljano družina šoba iz Brezovega Dola: mati in petero otrok od devetih mesecev do desetih let.«
V Akademskem kolegiju je zbrana v znani veliki pritlični sobi, katero so bili študentje svoj čas krstili za »Sibirijo«, večja družba okcli javorjeve mize. »Nič jim nismo storili. Nismo se jim upirali, saj smo vedno trepetali pred njimi. Zahtevali so kruha, dobili so ga; hoteli so vino, pa večerjo, kosilo, vse so dobili, saj se nismo upali česa odreči. Saj se dobi še kaka prav redka izjema med njimi, ki ima nekaj srca in čuta, zlasti med prisilnimi mobiliziranci iz zadnjega časa. Kdor je pa že leto ali več v hosti, ta je vsak popolnoma neusmiljen. Najhujše so med njimi ženske. Te nimajo prav nič srca.«
Vsi pripovedujejo enake zgodbe, četudi so iz najrazličnejših, med seboj zelo oddaljenih krajev. Ljudem, katere imajo terenci na piki, poberejo mnogokrat vse, zato pa
imajo terenci sami vsak dan več živine in biaga. Spočetka so plačevali z boni, nato so pričeli dajati priznanice, potem niti teh ne več. A kadar kmetje plačujejo davke, ne smejo plačati v bonih, marveč v lirah. Terenci dobivajo dovoljenje, da smejo do mest po cigarete in sol, kar potem drago prodajajo — cigareta stane 4 lire, kilo soli pa 95 do liO lir.
Mlado dekle pripoveduje: »V ponedeljek so prišli po oves, v torek po mrvo, v sredo so pobirali kunce, v četrtek pšenico, v petek vino, kar ga je še bilo, v soboto so pa že prišli po nas. Takoj smo morali z njimi, dejali so, da nas peljejo na zaslišanje in ca nomo prišli kmalu nazaj. Dati smo jim morali ključe vseh sob, omar in predalov, pokazati smo morali, kje imamo prašiča, kje perutnino — da nam ne bi ta čas kdo česa pokradel, so nam reldi. Sosedove so pobrali kar z dela. Otroci so bili bosi, kakor so re pač igrali po vasi. Bili smo blizu Novega mesta, pa nas niso pustili tja, marveč nas gnali proti Kočevju. Tz Brezove rebri so nas gnali na Ajdovec, cd tam na Dvor, pa na Jamo, Podgozd, Podhosto, Podturn, od tam nazaj na Podgozd. pa na žužemberk, zopet na Podhosto, preko Toplic in Verduna nazaj na Podturn, od koder sme končno šli na Kočevje. Dva dni in dve noči smo bili na potu, ves čas nismo dobili ničesar jeeti. Samo kdaj pa kdaj smo dobili požirek vode. Ko sem odhajala sem hotela vzeti .še eno obleko, da bi se vsaj enkrat mogla preobleči, pa mi jo je «tovarišica», ki je bila poleg, iztrgala iz rok, prav tako mojemu očetu steklenico masti, katero je hotel vz?ti s seboj na pot. Sploh so komunistke najhujše, takoj za njimi pa domači terenci. Silno žalostna je bila naša pot, skoraj vse vasi so bolj ali manj požgane in zapuščene. V vasi Polom pri Kočevju so vsega dve ženski in en moški, sicer je vse prazno. Končno smo le prišli do Kočevja. Tam so nas prijazne sprejeli. Domobranci in župan so res naredili prav vse za nas, kar so le mogli. Od tam nas je nekaj prišlo v Ljubljano. Prenočujemo po skupnih prenočiščih, jest hodimo v razne kuhinje, kamor pač dobimo nakazano. Se bomo že morali nekako pretolči, le to nas boli. da nas nekateri gledajo postrani, kakor da bi mi radi prišli sem. Vsem tem bi ne privoščila prav ničesar drugega, kakor da bi le en sam teden živeli na deželi in bi sami poskusili življenje, kakor smo j^a mi imeli zadnje čase. Samo en teden naj bi to poizkusili in prepričana sem, da bi spremenili svoje nazore in ne bi nas Več gledali postrani.«
Tiho so obsedeli okoli mize in se težko zamislili v svoj položaj. Tudi po sto in več mernikov žita so morali posamezniki poleg vsega drugega pustiti doma. sedaj pa morajo okušati trdi kruh izgnanstva. Vendar ne klonejo. V njih živi globoka vera, da se mora krivica, ki jim je bila prizadeta, prej ali slej popraviti. Sedaj živijo samo v mislih na dom in rodno grudo ter hrepenijo po času, ko se bodo zopet vrnili, zaorali s plugom globoke brazde in zasejali kleno seme v plodno domačo zemljo. Takrat se bo zopet dvignil škrjanček v nebo, zopet bo zavalovalo zlato klasje v toplem vetriču, tedaj bodo sedanji črni dnevi samo še spomin in obenem tudi opomin mlajšim, da se ne bodo nikdar več pregrešili nad lastnim narodom in lastno zemljo, ki je posvečena s krvjo staršev, bratov in sestra. —zr.
Z vzhodnega bojišča
Težki obrambni feofi sta ssaadžarsko-rumainskl me ji, v §ze-klerjevem rožiču in ssa otamksa Gozdnih Karpatov — Med ©vino ist msnldin zalivam pri Migi so bili odbiti sov-
Berlin, 27. sept. Težišče bojev na vzhodnem boj:šču se je še bolj premestilo v južni odsek. Po rumunskem izdajstvu so prodrl" boljševiki ekiog južnh Karpatov, poslali za-ščitnice proti Železnim vratom in zbrali močne sile v zapadn- Sedmograšk;. Medtem, ko so bojševizran Rumuni varovali dele ma-džarsko-rumunske meje. so sunile sovjetske čete iz zapadnega dela Rumunije in iz do!"ne Mierša proti se-eru Iz teh dveh podjetij so se razvij v poslednjih dneh težki b»j; na področju vzhodno m severno od Arada in v cdseku Turda-Neumarkt V zvezi s tem napadom od juga bc- pritisnili bo!jšev'ki od vzhoda proti zapornim postojankam preko Sze-klerjevega roglj ča ter od severa proti gozdnim Karpatom.
Na zapadni rumunski mej- je bil Arad g'avno zbirakšče številnih sovjetskih diviz;j. Od tu so sunile v obl'k: pahljače proti Sze-gednu n Gyu!i in iz Bejusa protj Oradea Mare (Vel. Varadin) Pri Gvuli so napadle nemške čete boljševike v torek s protnapa-dom čelno .n z boka ter jih vrgle nazaj. Z zavzetjem mesteca Eeka se je posTeč-lo nemškim četam odrezati sovražnikovo napadalno ost od zvez z zaledjem Pr Szegedinu in Oradea Mare (Vel. Varadin) so še obrambn: boji Med Oradea Mare in Clujem so zasedli boljšev:zirani Rumuni prelaze zapadnega sedmograškega pogorja. Južno vzhodno od Cluja je pri Turd' zaradi težkih izgub prejšnjih dn: občutno popustil sovražnikov pritsk, nasprotno pa so nada'jevale sovjetske čete napad na vzhodnem obrežju M;rša južno cd Neumarkta. Že 5 dni trajajoči z močnim topn:škim ognjem podprti napad na tem mestu je bil povsem brezusoešen. Važne višinske postojanke ob deželni meji so nadalje trdno v nemški posesti
Na zapomh postojankah preko Szeklerje-vega rogljiča sovjetske čete niso .zvedle no-benh pomembnih napadov. Tukaj "'n na se-
vernih obronkih gozdnih Karpatov so se od- j maknile nemške čete za nekaj kilometrov na, J ugodnejše višinske postojanke Premiki so b'li ' ;zvršeni brez sovražnikovega pritiska. Samo vzhodno od gornjega Sana so boljševiki močno pritiskali za nemškimi četami, vendar so se lahko tudi tukaj nemške čete utrdile na gorskem grebenu ter odbile od tam vsie sovraž-n:kove napade. Na sosednem severnozapad-nem področju pri Krosnu ln Sanoku se nadaljuje že 17-dnevna obrambna bitka ob Be-skidskih prelazih. Bo;jšev'ki so na več mestih napadli nemške postojanke, k' potekajo v glavnem vzdolž slovaške meje. Nemške čete so zajezile krajevne vdore in povsod krvavo odble napadalce.
Med Karpati :n Dvino so se zadržale sovjetske čete razen brezuspešnih izv'dniških sunkov ob Memelu mirno. Med Dvino m zalivom pri Rig- so bili na posameznih me^ st h zopet ogorčeni boji. nemški odmikalni premiki pa kljub temu potekajo nadalje po načrtu.
čeM kot streSslae taree
Berlin. 27 sept Kot strelske tarče uporabljajo na sovjetski strani tudi Čehe. Nek; tak oddelek krvavi sedaj pri Krosnu in Sanoku. Sestavljen je iz b:vših čeških častnikov in vojakov, ki so zbežal: v Sovjetsko zvezo ter drug'h beguncev in ubežnikov ki so oblečeni v p;sane uniforme, sestavljene iz sovjetskih, čeških :n angleških kosov. Imenujejo j'h »»češka padalska brigada« in bi morali, kakor so jim vsaj zagotovili, priti brez boja v pro^ tektorat, kjer bi dob:l vsakdo po osvoboditv" domovine dobro upravno mesto, v kolikor že ne bi ostal v reorganizirani češkj vojski. Ta lepi sen se je končal pred Karpatskim- prelazi. Tamkaj so j;h uporabili kot pehoto in so imeli izredno velike izgube. Njihova že tak ne preveč visoka morala je v treh tednih bojev stalno padala.
Berlin, 28. sept. Bitka v Apeninih vzdolž velikih proti severu vodečih cest preko prelazov, ki se vse stekajo v via Emilia, ki poteka iz Riminija proti severozapadu preko severno-italijanske ravnine, tudi v torek ni popustila na silovitosti. Severno. američani, ki so morali z naglo dovedbo rezerv izpolniti težke izgube, so na različnih mestih nadaljevali svoje poskuse, da s silo prebijejo nemško obrambo. Nemški zaščitni oddelki in posadke oporišč so se jim zoperstavili z isto odločnostjo kot prvega dne sovražnikove ofenzive, ki je pričela 13. septembra, ter preprečili zopet vsak prodor, čeprav so bili zaradi nadmočnega pritiska tu in tam prisiljeni opustiti nekaj ozemlja. Posebno ogorčeni boji so divjali ob cesti preko prelaza Fu-te za Monte Beni, ki je štirikrat menjal gospodarja. Sovražnik je dosegel tukaj končno nekaj krajevnih vdorov, ki pa so
v srednji Italiji
bili po ogorčenih bojih iz bližine in s ponovnimi protisunki prestreženi ali zajezeni.
Severno od Firenzuole se je izjalovilo več z oklopniki podprtih nasprotnikovih sunkov. Nato je poskušal sovražnik napasti nemške postojanke južnovzhodno od Trepoggia, kjer je pa zopet naletel na osredotočen obrambni ogenj ter je moral opustiti svojo namero. Ko so utrpeli Se-vernoameričani zapadno od ceste preko prelaza Giogo v boju za Monte Pratolun- / go občutne izgube, so opustili svoje napade ter preložili težišče svojih sunkov na področje vzhodno od ceste. Nemške čete so zaustavile močan sovražnikov napad južno od kraja Castel del Rio. Po dovedbi rezerv in nadaljnjega težkega orožja je prešel sovražnik v napad tudi s področja zapadno od Monte Acuta, vendar je dosegel Ig majhen krajeven vdor, ki pa so ga
grenadirji takoj zajezili. Na obeh. straneh ceste, ki vodi iz Marradie proti Faenzi, so se še pred nemškimi postojankami zrušili ponovni sovražnikovi probojni poskusi z visokimi izgubami za nasprotnika.
Na zapadnem odseku 8. armade so izvedli Britanci le posamezne izvidniške sunke. Nemške prednje straže so jih odbile ter uničile v boju iz bližine nekaj oklopnikov. Na jadranskem odseku je bilo dopoldne in zgodaj popoldne bojno delovanje le majhno. V poznih popoldanskih urah so pričeli nato Britanc' do silni topniški pripravi in neprestanem bombardiranju svojih borbenih letal * velikimi pehotnimi silami in številnimi oklopniki z napadom na široki bojni črti južnozapad-no od Sant Arcangela do severnovzhodno od San Maura. Ob nastopu mraka «o bili težki boji, ki se bijejo na obeh straneh z največjo ogorčenostjo, še v polnem teku.
Sovjetsko delavsko odposlanstvo v Rimu
Mik n, 25. sept Na vabilo Bonomijeve vlade je prispelo v Rim sovjetsko deiav-sko odposlanstvo. Iz ameriških virov jav-ijajo, da namerava stopiti odposlanstvo v »tesen stik« z italijanskim delavstvom.
Cfmrcfa"31 o poljskem vprašanju
Stockholm, 27. sept. Churchill se je čutil primoranega, da poda v spodnji Zbornici izjavo c poljskem vprašanju. Seveda njegove besede niso prinesle Poljakom ni-kake pomoči, temveč poleg pohvaie upornikom za njih zadržanje le medl." opro-žčanje. Churchill je izjavil, da je eritan-ska vlada preveč oddaljena od pozorišča, da bi lahko prevzela odgovornost za odreditev ali podjporo splošnega upora na Poljskem. Očitno je seveda mislil, da so drugod na svetu pozabili, da so Britanci leta 1939 pognali Poljake v vojno, čeprav so bili takrat prav tako daleč od bojišča kot danes Poljakom so obljubili celo efektivno pomoč, dočim jim sedaj ne morejo nuditi podpore niti za upor. Churchill je dejal nadalje, da je izrazila britan ska vlada sovjetski vladi svoje upanje, da bo slednja lahko upornikom pomagala, kolikor bo to v njeni moči. Poudarek te ugotovitve je v zadnjem delu stavka, ki pač odgovarja že zdavnaj znanim britanskim formulacijam.
Boljševiki so prešli preko teh stvari naglo na dnevni red. kot kaže Tassovo poročilo o lublinskem zborovanju poljskih boljševikov. Poljsko izseljeniško vlado " Londonu so tu najostreje obsodili, sovjetsko armado pa — prijateljsko pozdravili Predsednik tako zvanega osvobodilnega odbora v Lublinu je izjavil, da ni london-ska izseljeniška vlada storila ničesar za osvoboditev poljskega naroda. Osvobodilni odbor je edini legitimni najvišji organ poljskega naroda. V svojih odločitvah je obsodil »zločinsko delovanje klike Racz-k:iewicza in Sosnkovskega.« Dalje je Poslal pozdravne brzojavke Stalinu, Titu in de Gaullu.	* .
Pogšobitev prepada med ^ in sevjetsko poljsko vlado
Stockholm, 28. sept. Kakor javlja sovjetska poročevalska agencija Tass, je bilo te dni zborovanje poljska socialistične stranke, na kateri so poudarili odposlanci svojo solidarnost s poljskim sovjetom. To zborovanje je povečalo globoki prepad med londonskim in sovjetsko-poljskim begunskim odborom. Predsednik sovjetsko-poljskega odbora Caubka-Morawski je ostro obračunal z londonsko begunsko vlado, češ da je poklicala k sebi Mikolajczyka in ostale, da bi krili zločinsko delovanje, klike Sosnkow-skega. Med vsem vojnim časom, je nadaljeval Morawski, ni storila poljska vlada ničesar za osvobojenje poljskega naroda izpod nemške zasedbe. S čim se bavi še danes ta vlada in zakaj je potrošila ljudstvu ukradeni denar?, vprašuje Moravvski. Na to vprašanje bi lahko le odgovoril, da so denar londonski begunski Poljaki porabili oziroma so ga izvlekli iz njih njihovi angleški prijatelji.
Neuspeli ksiSerence
v Duidjarton Oaksu
Berlin. 28. sept. »Pogreb na državne stroške«. pod tem naslovom se bavi danes »Ham-burger Fremaenblatt« z rezultatom konference v Dambartcn Oaksu. List ugotavlja, da so se na tej konferenci zedinil: le v eni točki, da je namreč »nemogoče«, da bi se zedinili v tem. v čemei se resnično hočejo zediniti.« V Dumbarton Oaksu so hoteli organizirat" svetovno varnost po vojni in s tem zagotoviti angloameriško-sovjetski zvezi trajen obstoj z istočasno izključitvijo vseh sporov med tem-- tremi zavezniškimi velesilami. To vprašanje pa se je brezupno izjalovilo Poizkus, da bi prikazali anglosaške in moskovske im-perialiste kot med eeboj prijateljsko povezane mirovne angelje ter podredil njihovem odločbam ves ostali svet — in sicer prijatelje in sovražnike, se je nujno :zjalovil Politika Kremlja temelji na načelu, da b- vsaka nepotrebna obveznost le ovirala zavestno stremljenje po oblasti. Tudi Američani so svetovno-politično častihlepni ter so bili zato razgovor« na konferenci v Dumbarton Oaksu za njihovega predsednika manj politično vprašanje obstoja kot izpolnitev vojno taktične nujnosti.
Ako se tako gleda na vso stvar, je jasno, da so morali Britanci še najbolj objokovati negativni zaključek posvetovanj. Danes je jasno, da so si Sovjetska zveza in Zedinjene države dejansko pridržale proste roke za svoje daljnosežne načrte. S svetovnopolitičnega stal;šča pomeni to zborovanje novo naklado angleške politike iz leta 1919, da bi ustanovila svoj lastn: siistem.
»Fremdenblatt» zaključuje: »Boljševiki in Američani niso Francoz5 iz leta 1919 in to dejstvo nam pojasnjuje značilno okoliščino, da je dož-vel v tej vojni rojeni angleški načrt. postaviti med boljševiki in Američani novo svetovnopolitično ravnotežje z Anglijo kot jezičkom na tehtnici, v Dumbarton Oaksu. prvorazreden pogreb.
Nova belgijska vlada
Amsterdam, 27. sept. Kakor javlja britanska poročevalska služba je objavil radio v Bruslju, da je bila sestavljena nova belgijska vlada. Ministrski svet sestoji iz 7 katolikov, 5 socialistov. S liberalcev, 2 nestrankarjev in 2 komunistov. To je prvič, da so v belgijski vladi komunisti. Ministrski predsednik je Hubert Pier-lot, zunanji minister Paul Henri Spaak, kolonialni minister de Vleeschauer.
Obvestilo »Prevoda«
Prodaja mesa
Potrošniki prejmejo v soboto 30. t. m. po 20 dkg govedine proti odvzemu odrezkov št. 7, 8, 9 in 10 septembrske živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani.
Ameriške Izgube pri mapadili na Fil pine
Tokio, 27. sept. Nadaljnji letalski napad je doživel 24. septembra otok Cebu v srednjih Filipinih, sovražnik pa je utrpel težke izgube. Izmed 30 napadajočih letal jih je bilo 9 seistreljenih, 8 pa poškodovanih.
Manjši napadi so bili 25. septembra usmerjeni na Truk in na otok Marcus. Istega dne se je pojavilo 50 letal nad Kaima-no v zapadni Gviheji in nad zalivom Kau na otoku Halmaheiri. Tudi žvepleni otok v Boninski skupini je bil cilj 30 britanskih bombnikov. Osem izmed njih jih je postalo žrtev japonskega obrambnega ognja.
Nanking, 27. sept. Zaradi prijateljskih odnosov med Kitajsko in Filipini je sklenila narodna kitajska vlada, da bo za ures-j ničenje pravičnosti in svetovnega miru j podpirala Filipine v boju proti Angliji in Zedinjenim državam.
Tokio, 27. sept. Zadnja poročila z juž-i nozapadnega Pacifika pravijo, da se boji j nk palauskem ctoku Pililiu nadaljujejo z j veliko silovitostjo. Nasprotniku je uspela, da 1e 25. septembra izkrcal v zaščiti svojih ladijskih topov na otoku nove sile, oredvsem tudi tanke. Naslednjega dne se je v vodovju otoka že šestič pojavila velika bolniška ladja, znr.k za velike sovražnikove izgube.
Ameriški bombniki
nad Mandžurijo
Tokio, 26. sept. Kakih 70 sovražnikovih leta) ie napadlo danes mandžurske kraje Anšan, Penhsihu in Daljnii. Japonski lovci so napadalce razpršili, tako da niso mogli povzročiti na industrijskih napravah obeh prvih nest nikake škode. Le v Daljnem so bile pristaniške naprave nekoliko poškodovane. Po dosedanjih ugotovitvah sta bili sestreljeni dve napadajoči letali, 4 nadaljnja pa poškodovana.
Tokio. 27. sept. V torek so priletel: ameriški bombniški oddelki znova nad Mandžurijo. da bi bombard:rali ndustrrisko področje, predvsem Anšan. Japonsk' lovski oddelki so jih takoj napadli in so letala zbežala, skoraj ne da bi odvrgla bombe Na industrijski napravah v Anšanu ni nastala nikaka škoda.
Bembe na Aušang
Toldo, 27. sept. Ameriški bombniki so včeraj znova prileteli v Mandžurijo in bombardirali mesto Anšan. Zapletli so se v silovite letalske spopade, o katerih podrobnosti še niso znane.
čvsngfcinška svoboda v plačilo za ameriško pomoč
Tokio, 23. sept. Kakor je poudaril v petek zastopnik japonske vlade je iz izjav zastopnika čunglkmske vlade P. H. Čanga razviden obupni položaj Cungkinga in njegova odvisnost od pomoči drugih narodov.
Vsled naglega napredovanja japon ikih vojaških operacij na Kitajskem je bil Cang prisiljen, da je še enkrat pozval Zedinjene države, da pošljejo obljubljene pošiljke orožja in vojaškega gradiva. Čangovo priznanje, da je čungkiiki režim obsojen prej na zlom, kot pa to splošno domnevajo, odgovarja povsem dejstvom z oziram na uspehe japonske veleofsmzive v pokrajinah Honan in Hunan in z oziram na nadaljevanje operacij vzdolž železnice Kanton— Hankov in na ozemlju Kvejlina. Vendar je ta položaj, tako je izvajal nadalje zastopnik japonske vlade, povsem dobrodošel ameriški misiji, ki se sedaj mudi y Ourg-kingu. Ti odposlanci dolarskega imprrija-lizma obljubijo vse in bi tudi poizkušali izpolniti svoj'* obljube, kaijti Washington hoče bita za to pomoč poplačan in to ne v obliki denarja ali blaga, marveč v obliki popolnega obvladanja Kitajske. Kakor grabi potapljajoči se za vsako bilko, tako je tudi Cungking prisiljen, da za vsako ceno zahteva in sprejme ameriško pomoč. Ker pa dežela nikdar ne bo sposobna izvršiti protiusluge, se spušča Cungking sedaj v trgovino, ki pomeni izgubo svobode.
Stavke v Zedinjenlh državah
Stockholm« 26. sept. V pregledu stavkovnega položaja v Zedinjenih državah našteva »Times« nekaj najnovejših stavk v vojaško važnih ameriških industrijah. Delavstvo nekega važnega bakrenega rudnika v Minneapolisu je pričelo stavkati, nakar je morala vojska zasesti podjetje. Skupno je bilo v Pennsylvaniji in v zapadni Virginiji zaradi stavk ali izostanka z dela zasedenih 33 rudnikov. V 30 rudnikih istega ozemlja ne delajo. Skupno je prenehalo delo 12.000 rudarjev. 2000 ključavničarjev 7 tovarnah Willow-Run-Liberator je brez posebnega vzroka stavkalo v preteklem tednu en dan. V Chicagu stavka 600 nameščencev tovarn Dodge, v katerih izdelujejo znane leteče veletrdnjave B 29.
Atentat na francosko filmsko igralko
Madrid, 27. sept. V pariškem središču se je pripetil po vesti EFe-ja revolversld atentat na filmsko igralko Danielle Dar-rieux. Igralka, ki se je peljala v svojem avtomobilu, je bila ranjena od drobcev stekla. Njen mož, odpravnik poslov dominikanske republike v Franciji, je bil poškodovan v spodnjem delu telesa. Prav tako sta bila ranjena neki grški diplomat in njegova žena, ki sta ju spremljala.
Španski komunisti na konzulatih v Franciji
ženeva, 27. sept. Po poročilih iz Francije so zasedli španske konzulate v Pau, Perpignanu. Toulosu in Bordeauxu rdeči španski, elementi, ki so razobesili na konzularnih poslopjih republikanske zastave. Poročajo, da so francoska oblastva spričo tega postopanja rdečih španskih elementov na francoskih tleh popolnoma dezin-teresirana.
Da bi ne bilo vojne
Amsterdam, 27. sept. Kot javlja Beuter se na londonski borzi živahno bavijo z vprašanji, ali naj dovolijo javnosti, da se zavaruje proti zgodnjemu koncu vojne. Mqogi posamezniki ln mnoge tvrdke al zelo žele, da bi vojna še dolgo trajala. Med nje spadajo zlasti tjrdke, Id delajo zgolj za vlado.
Gospodarstva
r
Težavna oskrba Anglije z lesom
Angliga menda na nobenem področju oskrbe s surovinami ni zaradi vojne tako hudo prizadeta, kakor pri oskrbi z lesom, ker je tu skoro v celoti navezana na uvoz. Angleži so pred vojno hudo zanemarjali lastno lesno gospodarstvo, v trdnem prepričanju, da bodo spričo obvladanja pomorskih potov vedno lahko uvažali potrebne količine lesa. Gozdovi v Angliji so se v zadnjih desetletjih še nadalje skrčili, tako da ima danes Anglija med industrijskimi državama sorazmerno najmanjšo površino gozdov. Od celotne površine britanskega otoka odpade komag 5°/o na gozdove. Potrošnja lesa pa je ogromna in tako krije lastna proizvodnja lesa v Angliji le 8% celotne potrebe, ostalih 92% pa mora Anglija kriti z uvozom. Od celotnega svetovnega izvoza lesa, ki je znašal L 1937. okrog 64 milijonov prostornih metrov, je prevzela Anglija celo tretjina
V letih pred vojno je bula Anglija v ugodnem položaju, saj so se izvoznike države kar kosale za angleški trg Z ottaw-sik» pogodbo je Velika Britanija dala Kanadi ugodne preferenčne carine za les, istočasno pa se je Sovjetska Rusija z '-senu sredstvi prizadevala, da sj^pvi svoj les na angleški trg. Posledice toga korJcurenčne-ga bofla, pri katerem se je Sovjetska zveza posluževala tudi dumpinEkrih rnetod, so bUe za Anglijo zelo ugodne cene. Zato pa je Anglija v sedanji vojni ton bolj prizadeta. V zadnjih letih pred tfOjno je Anglija uvozila 75% vsega poTSbnega lesa preico Vzhodnega morija, ki ga od početka vojne obvladuje Nemčija. Tako je hiia Anglija na mah odrezana od evropskih dobavite, j ev. Praktično prihaja v p^tev V? še pot preko Atlantika, kjer pa so podmornice potop.le številne prevozne ladje z lesom Ker s« pri potopitvi lad(je les ne potopi, ee je pogosto dogodilo, da so se pojavili sredi očesna celi plavajoči otoki hlodov. Za •slcrbo Ve-aoa Britanije z lesom prihaja v prvi VfSid v poštev zapadna Kanada (Britsisa Kolum->
bl V ^stiski so Angleži pričeli brezobzirno sekati še redke preostale gozdove. Tako se je angleška domača proizvodnja lesa v letu 1942. povečala na 9kratno prsdvojno količino. kar pa je krilo še vedno 'e majhen del potrebe. Najhuje občutijo pomanjknnje lesa angleški premogovniki. Pred vojno, jo šlo od celotnega svetovnega izvoza Jamskega lesa nič manj kakor 739# v AB8-«<>-. Jamski les pa so Angleži uvataii skoro izključno iz severnoevropskih držav, ki oa-nes za dobavo ne pridejo v pogtev. Angleški rudniki si deloma pomagajo na ta način, da za podpiranje rayov namesto lesa uporabljajo podro-TOlka h jeklai, s čemer pa so se težkoČp le prenese na drugi oskrbovalni sekto!*, namreč na železarsko stroko, kjer je pobožaj prav tako napet.
Valutni preblemi v zasedenih deželah
Ameriški institut Aleksandra Hamiltona w bavi z valutnimi problemi v zasedenTi evropskih deželah ter ugotavlja, da ee v teh deželah že itak napihnjeni obtok bankovcev * boi->
povečuje zaradi širokopoteznega izdajanja no-v:h bankovcev od etran; zavezniških armad. Poročilo med drugim poudarja, da rešitve valutnega problema ▼ teh deželah ni_ mo da iskati v tem da bi sc? razveljavili prej izdani bankovč. To b" več škodovalo, kakor koristilo Bolje bi bilo, da bi stare bankovce z>-gosali in po določenem toku nežigosane bankovce razveljavili. Predvsem je potrebno, da se obtok zmanjša, kar se da v večin- aezei doseč r okviru splošne dolžnosti predložitve bankovcev zaradi žig-^anja. Institut se ugotavlja na koncu, da lahko nastopijo kaotične razmere če ne bodo takoj izdani potrebn ukrepi za ureditev ra'utne^a vprašanja. — Kakor poročajo iz Stockholma, je nizozemska begunska vlada v Londonu ▼ sporazumu z zavezn škim vrhovnim poveljstvom priprmr^a izdajo nov'h nizozemskih bankovcev za primer invazije Za kritje teh bankovcev je skupin? severnoameriških bank ponudila n zo-zemski begunski vladi pcsoj:lo v višini _ 100 miljonov dolarjev Ne\vyorški f aančn: čaeo-ps »Wall Street Journal« k temu pripominja, da je za zavarovanje tega posojila potreben ameriški vpliv na nizozemsko trgovinsko politiko. To pa naj bi se doseglo na ta način, da se Nizozemska zaveže, izdajati easoske ukrepe le v sporazumu z \Vashingtonom. Seveda bi tak pristanek Nizozemske pomen-l, da bi pršla v popolno gospodarsko odvisnost od Zed!njenih držav. Sodelovanje nizozemske begunske vlade z zavezniki je imelo žt za posledico, da so zavezniki v zasedenem ozemlju izvedli devalvaejo nizozemskega goldinarja za 20% nasproti dosedanjemu stanju, kajti zavezniško poveljstvo je predp;salo za zamenjavo naslednje paritete: 1 dolar enako 2.65 holandskega goldinarja odnosno 1 funt enako 10.89 holandskega goldinarja. — Po vesteh z Bema uvaja tudi sovjetska vojska v zasedenem doki Poljske generalne guber-nije novo valuto. V poljfki generalni guber-niji so v obtoku zlo ti, kakor prej v pol:ski republiki. Za uvedbo nove valute se Moskva poslužuje poljskega nacionalnega odbora, ki ga je sama pesitavila. Ta odbor je cdobr-1 predlog, da se nova valuta izda v pariteti s sovjetskim rubljem.
Gospodarske vesti
= Prodaja avtarktičnlh čevljev. Šef pokrajinske uprave je odredil z odločbo VIII. št. 5927/1 z dne 26. septembra t. L, da se obutev, katere nit zgornji nit spodnji del ni izdelan iz usnja, ampak it avtarkične tvari (umetne gume, platna. lesa itd.) oprošča vsakršne zapore in Se sme prosto prodajati brez nakaznic n brez oblačilne izkaznice.
= Angloameriške kupčije z rumunsko nafto. Pogodba za premirje vsebuje za Ru-munijo med drugim obveznost, da prepusti sovjetski zasedbeni vojski najvažnejše surovine. S to določbo pogodbe so izgubili Rumuni pravico razpolaganja z rumunsko nafto. Ameriški in angleški petrolejski kon-cerni so kmalu situacijo pravilno razumeli ln so, ne da bi se prej obrnili na rumunsko vlado, sovjetskim oblastvom stavili predloge glede eksploatacije rumunskih ležišč nafte. Predlogi gredo za tem, da dobe ameriški in angleški koncem! od sovjetskih oblastev pravico izkoriščanja vseh rumunskih ležišč nafte, in sicer v takem razmerju, da b) odpadlo na ameriške koncerne 75%, na angleške pa 25%. Kot protikon-cesdjo nudijo ameriški in angleški koncerni, da dajo Rumuniji posojilo 300 milijonov dolarjev, s katerimi bo Rumunija lahko takoj v celoti plačala Sovjetski Rusiji vojno odškodnino.
Kronitea
*	Hitlerjeva mladina na zapadnem bojišču. Državni mladinski vodja Axmaun je obiskal na zapadu SS okiopno divizjo »Hitler Jugend«. Vodjem in prostovoljcem te divizije je podelil rokavm traj^ »Hitkr Jugend«, nakar je v Fuhuerjevem imenu odlikoval najhrabrejše borce za njihovo hrabrost
*	Transjordanski ministrski predsednik bo odstopil Kakor javlja britanska poročevalska služba, je sporočil transjordanski ministrska predsednik Abdui Huda nekemu zastopniku arabske poročevalske agencije, da namerava odstopiti zaradi slabega zdravstvenega stanja in z oz i; om na to, da je že preko 6 let v tej službi.
*	Angleški poslanec izpuščen iz zapora. Kakor javlja britanska poročevalska agencija, je sporočil notranji minister Morrison na nedavnem zasedanju Spodnje zbornice, da so izpustili konzervativnega člana parlamenta stotnika Ramsaya, ki so ga maia 1940 zaprli »vsled očuvanja javne varnosti in obrambe dežele«.
*	Belgija prej in zdaj. Newyorški novinarji morajo ugotavljati, da belgijsko prebivalstvo med nemško zasedbo ni trpelo lakote. Sedaj pa javlja »EFE«, da je nastopilo veliko pomankanje živil in kurjave.
*	Bombardirani samostani. Kakor poroča katoliški tisk iz Zedinjen:h d-žav, so Angloameričani pri svojih letalskih napadih v Normandiji popolnoma ali večinoma uničili samostane benediktinskih nun in njihovih sestrskih redov. Pod razvalinami je bilo ubitih 56 nun in 60 starčkov.
*	Popoln zlom bolgarskih financ. Bolgarske finance se bližajo popolnemu zlemu. To potrjuje razgovor, ki ga je imel fina i-čni minister Moskvi poslušne bolg irske vlade Stojanov, z zastopnikom lista »Sven-ska Dagbladet«. Stojanov smatra nove^ finančne obtežitve. ki so nastale za Bolgarijo vsled preskrbe sovjetskih zasedben h čet, kot neznosne. Prisilni tečaj sovjetske, a rublja bo imel za posledico razvredr-ot n e bo garske valute. Stojanov je izjavil, ca bo znašal po sedanjem položaju finančni dz-ficift približno 80 milijard bolgarsk h levov. Ker ni za izplačila za sovjetke čete nobenega kritja, je inflacija gotova. Tej pa bo sledila grozovita beda. brezposelnost,,
lakota in obup.	. .
*	Črne Hste ostanejo tudi po vojni. Z
uradnega mesta so po Reuterievi vesti objavili v Washingtonu, da nameravata Anglija in Amerika obdržati črne liste v vezavi tudi po zaključku vojna
*	Rooseveltov prvi volilni govor. Po sprejetju kandidature za svojo četrto službeno dobo je imel Roosevelt preko radia svoj prvi volilni govor. Kot najnujnejšo nalogo je označil, čim hitreje in s cim manjšimi izgubami končati vojno ter ustanovitev mednarodnega odbora za povojno dobo. V domovini, tako je izjavil, pa imajo še neko nadaljnjo važno nalogo, namreč preurediti gospodarstvo iz vojnih namenov v mirovne svrhe._ V svojih nadaljnjih izvajanjih se je branil proti napadom republikancev. Trdil je. da so bih republikanci oni. ki so onemogočili priprave za to vojno, ki se je že odražala na obzorju Nadalje je očital republikancem, da so torpedirali ustanovitev »trajnega miru«. Roosevelt je napadel tudi časopisje
Karllssova Lesska fe usnffSa
Včeraj je v Gorupovi ulici št. 3 v svojem 80 letu po hudem trpljenju podlegla oslabelosti srca kuharica Lenka Grasčeva iz Trste-nika pod Storžičem, teta litijskega notarja dr. Ivana Grašča. Blago pokojneo je skoraj vsa Ljubljana poznala kot Karlinovo Lenko, eaj je letos na Veliki šmaren minulo že 59 let odkar je kot služkinja nepretrgoma služila pr prof. Karlinovih. kjer je bila pred dvema letoma umrl gospe Karlinovi najzve-6tejša opora v gospodinjstvu in neprekosljiva pomoč pn vzgoj danes že odraslih otrok, ki se bodo vedno s toplo hvaležnostjo prisrčno spominjali svoje plemenite Lenke.
Pokojnica, ki je bila vso dolgo dobo svojega nesebičnega :n neumornega dela za druž no svofm tovarišicam svetel zgled marljivosti, vdanost1, dobrote in požrtvovalnosti, je bila pred devetimi leti ob zlatem jubileju dela odlikovana s srebrno kolajno za zvesto službovanje. »Jutro« jo je takrat počastilo s člankom »Zadnji beli firtoh na ljubljanskem trgu«.
Zdaj bo nepozabna naša Lenka po tolkh naporih in po tako zglecno izpolnjenem življenju legla k zasuženemu počitku poleg svoje ljubi ene gospodinje Pokopali jo bodo v petek, 29. septembra, ob 17 iz kapelice svetega Jakoba na Žalah na pokopališče k Svetemu Križu Naj počiva v mira! Zbogom, zlata moja Lenka!	P-
ki mu je očital, da piše »pod kričečimi
naslovi« o stavkah, medtem ko so vendar po Pearl Harbourju izgubili zaradi stavk le desetino delovnih ur.
* Letalo je ubilo 59 ljudi. Pri strmo-glavljenjju štirimcut ornega ameriškega bombnika v bližini Fi eckletona v Angliji je bilo ubitih 59 oseb. Večinoma so bili to šolski otroci.
* Sintetični kinin so začeli izdelovati v Bostonu. Poročila pravijo, da je to natančen sintetični dvojnik pravega kinina.
Knjižna tombola Zimske pomoči
Pri razpisu dobitkov knjižne tombole je pomotoma izostalo, da je v tombolskih dobitkih poleg denarnih nagrad (I. tombola 10.000 lir, H. tombola 6000 lir, IH. tombola 4000 lir, IV. tombola 3000 lir, V. tombola 2000 lir, VI., VH., VIH., IX. in X. tombola po 1000 lir) tudi 10 knjig: Jurčič: Cvet in sad, Gregorčič: Oljki, šali: Spev rodni zemlji, Slapšak: En starček je živel, Bevk: Po živalskem svetu, M. Podlimbarski: Gospo-din Franjo, Tavčar: Cvetje v jeseni, Maleš: Cankarjeve risbe, Pregelj: Na vakance, Ve-likonja: Otroci.
i Liuoijane
u— Nova grobova. Nenadoma je preminil dijak srednje tehnične šole g. Ferdinand Zupančič. Za njim žalujejo starši, bratec in drugo sorodstvo. K večnemu počitku so rajnega položili včeraj popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. — Po kratki in mučni bolezni je v Novem mestu v soboto 23. t. m. umrla ga. Amalija Pe-č e k, rojena Jenko. Njeni zemski ostanki počivajo na farnem pokopališču v Novem mestu. — Pokojnima naj "bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— šmihel prihaja v vinske gorice. Približal se je čas, ko dozoreva grozdje. Koliko veselja je v mirni dobi, ako je vinska letina kolikor toliko ugodna! Letos pa bo Mihaelovo godovanje skromno, že se je razpotegnila megla in dan je vedno krajši. V Savinjski dolini pravijo: »Sveti Mihev' bo južino vzev«. Kajti večerja je že tako zgodnja in dninarjev že tako malo, da južina-nje ni več potrebno, če o sv. Mihaelu žerjavi še ne gredo, pred Bož;čem k nam zime ne bo. če ptice selivke pred sv. Mihaelom ne tete, se pred Božičem ni bati trde zime. če pa o sv. Mihaelu grmi, pozimi mnogo viharjev buči. Kozrna in Damjan, ki sta včeraj godovala, sta važna patrona slovenskih polharjev. Ta dan morajo biti pasti za polhe pripravljene, kajti o sv. Mihaelu požene hudič polhe spat in prično se romantični večeri naših polharjev, ki nam jih je tako živo opisal Josip Jurčič. Z Mihaelovim dnem se konča pastirsko leto, saj pravi stari rek, da sv. Mihael leto (za pašo) zapre, sv. Jurij ga bo pa spet odprl. Slana pred Mihaelom obeta hudo zimo. Prav tako pravijo: če je o sv. Mihaelu mnogo šišk in želoda, bo zgodnja zima in obilo snega, če je pred Mihaelom jasna noč, bo tudi zime velika moč.
u— Ljubljana je imela že 110 letalskih alarmov. Po uradnih zapiskih so ljubljanske sirene v torek zvečer ob 21.35 dale že 110-krat znak za letalski alarm v času od 6. aprila 1941, ko smo doživeli prvi alarm. V letošnjem letu pa je sirena že 90-ič naznanila prihod angloameriških letal. Nekateri alarmi so bili kratkotrajni, drugi pa so trajali po več ur. Povprečno računajo, da je trajal vsak alarm po dve uri. Gospodarska škoda, ki jo je zaradi tega utrpela Ljubljana, je ogromna.
u— Kako pripravimo kvas. Doslej so bile gospodinje vajene rabiti večje množine kvasa, ker so testo pustile vzhajati le kratek čas. Ker je kvas vzhajal samo eno uro, se ni dovolj izrabil. Pri sedanjih ra-cioniranih množinah naj torej gospodinje kvas rabijo bolj ekonomično na ta način, da ga dado že zvečer v malo mlačne vode, dodajo malo moke in sladkorja, da imajo kvasne glivice ugodnejšo podlago za svojo rast, nato pa to mešanico puste čez noč. S to zmesjo naj zamesijo kruh šele zjutraj na običajni način. Večkrat se zgodi, da ima kruh na spodnji strani hleba plast, ki je bolj mokra in se vleče. Temu je največkrat kriva gospodinja sama, ker ne ve, da je treba testo, ki ima v sebi rženi škrob, mnogo bolj gnesti, da napravi primerno testo za kruh, kot bi ga bilo treba gnesti, če bi imela samo pšenično moko.
ZOBNA ORDINACIJA DEN TISTA
BEVCA JOŠKA
v petek, soboto, nedeljo in ponedeljek,
t. j. do vštetega 2. oktobra 1944
NE SPREJEMA
Razpis »Premierskega abonmaja«.
Ker zaradi ogromnega zanimanja za abonma sezone 1944-45 stotine interesentov ni dobilo sedežev v abonmajih, je razpisala uprava Drž. gledališč še »Premierski abonma«. Pravico do sedežev v Premierskem abonmaju imajo predvsem lanski abonenti abonmaja »Red prvi« in jim bodo njihovi lanski sedeži rezervirani še danes, v petek do 17. ure. V soboto in nedeljo bodo pa vsa razpoložljiva mesta na razpolago drugim interesentom. Cene za Premierski abonma so zvišane, zato pa dobi Premierski abonma v bodoči sezon: vse premiere v Operi in Drami. Sprejem abonentov od 10. do 12. in od 15. do 17. ure v veži dramskega gledališča. Cene Premierskega abonmaja: lože v parterju in v I. redu št. 1—5 10 obrokov po 900 lir, I. reda št. 6—9 960 lir, par-terni sedež I. vrste 225 lir, n.—HL vrste 195 lir, IV.—IX. vrste 170 lir, X.—XI. vrste 145 lir, XH. do XHI. vrste 115 lir; balkonski sedeži L vrste 115 lir, IL vrsta 90 lir, TTT vrste 80 lir; galerijski sedeži I. vrste 65 lir, H. vrste 55 lir, IH. vrste 45 lir. Obrokov je 10. Prvi je plačljiv pri vpisu.
u— Na ženski strokovni nadaljevalni šoli za umetne in oblačilne obrti bo vpisovanje v ponedeljek 2. oktobra v šoli na Prulah. Novinke naj se javijo ob 8. uri zjutraj ter prineso s seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo, vse druge učenke se pa vpišejo po predavanju.
u— Gospod Verbič Franc iz Ljubljane
daruje za društvo slepih 400 lir.
u— Za Socialno pomoč sta darovala g. Sežun Bogdan in žena v počastitev spomina pok. Ivana Goeclererja 300 lir.
u_ Sladkorno bolni (diabetiki), ki so v
posesti nakaznice za inzulin, se pozivajo, da dvignejo inzulin pri svojih lekarnah.
§ štajerskega
Mariborsko ljudsko vseučilišče je pričelo letošnjo sezono 21. t. m. v dvorani Heimatbunda. Otvoritvena svečanost je bila skromna. Dr. Borden je govoril o smislu in namenu nemškega boja. Vodja ljudskega vseučilišča rektor Hutter je razložil podrobnosti novega poslovnega leta. Na sporedu so najrazličnejša predavanja ter vrsta večerov, posvečenih pesnikom in skladateljem.
Okrajno vodstvo Maribor-podeželje je imelo svoj uradni apel 20. t. m. Zbrali so se vsi krajevni skupinski voditelji. Govorila sta štabni vodja Mitzche in okrajni vodja inž. Doboczky o splošnem položaju. Okrajni vodja je zaključil s poudarkom: »Težave, ki jih moramo v tej dobi preizkušnje premagati, so prehodne in jih bomo lahko zmagali ob nezlomljivi veri v poslanstvo države in v tovariški vzajemnosti.«
V spomin standartnemn vodji Francu
Wo5fu, ki so ga z 10 tovariši svečano pokopali v Ptuju, posveča »Tagespost« daljši članek s sliko. Obširneje opisuje njegovo delo pri organizaciji SA na Srednjem in Spodnjem štajerskem. Vodja skupine SA »Sudmark«, Nibbe, je posvetil Wolfu spominske besede, kjer pravi, da je vrzel, ki je nastala z njegovo smrtjo v voditelj-skem zboru SA na štajerskem; za enkrat neizpopolnjiva. Franc Wolf je bil star 48 let, po rodu iz Gradca ter se je boril že v prvi svetovni vojni, pozneje pa na Kreti. Imel je več vojnih odlikovanj, iz mirne dobe pa krvni red, ker je bil 17 mesecev v zaporu kot pobornilt narodnega socializma v bivši Avstriji. Lani 1. avgusta je prevzel vodstvo standarte SA za južni del Ptuja in jo je vodil do svoje smrti.
Trem otrokom je rešil življenje. Oskar Tenner se je ob nedavni železniški nesreči pri Kopplingu na Srednjem štajerskem posebno izkazal. Rešil je življenje trem otrokom. Bil je za to posebno pohvaljen.
Dve ljudski škodljivki. Pred graškim posebnim sodiščem se je morala zagovarjati 21-letna Helga Heyd, ki je oškodovala celo vrsto ljudi s tem, da se je izdajala kot prizadeta po letalskem napadu. Izvabljala je denar, živila in obleko. 39-letna Terezija Steinbergerjeva pa je bila obsojena zaradi odpravljanja na 10 let ječe. Dokazali so ji 13 zločinov.
Iz Trsta
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 631etni Leopold Hacka, 75letni Andrej Pa-vait, 89letna Katarina Ferluga-Jež, 511etni Karel Tomažič, 641etni Silvester Pertot, 86letna Roza Kenda, 84letna Ivanka Me-lan, 76lefcna Filomena Bednarz, 821etna Lucija Geržabek, 15'letna Armanda Jezerc, 72letni Ivan Silič, 76ietna Marija Miheiič-Prelc, 69letni Alojz Brajda, 85letna Viktorija Oreškovič-Fortun, 691etni Karel guli-goj, 78letna Marija Gruden, 57letni Sera-fin Ukmar in 751etna Marija Kravanja,
Poročili so se te dni v Trstu trgovec Karel Zaje in gospodinja Elizabeta Savli, nameščenec Artur Volčič in gospodinja Antonija Cibej, klepar Jožef Mevia in gospodinja Silva Gerzinič, delavec Dante Gla-vina in gospodinja Albina Brubnjak.
Ljudsko gibanje. Od 22. do 25. septembra je bilo v Trstu 32 rojstev, 42 smrtnih primerov in 8 porok.
Nezgoda v kolodvorski čakalnici. 39letni čistilec Marij Cepar iz Ulice zvočkov 34 je bil zaposlen v čakalnici glavnega kolodvora v Trstu. Čistil je strop. Pri tem je izgubil ravnovesje in padel z lestve v globino 10 m. Obležal je s številnimi poškodbami. Piepelja i so ga v glavno tržaško bolnišnico. Njegovo stanje je precej resno.
Mrtva v kadi. Ko se je Siivij Vascotto iz Videmske ulice 44 vrnil domov, je našel svojo 191etno seslrično Marijo Vascotto, po poklicu vseučiUščnico, mrtvo v kopalnični kadi. Verjetno se je zastrupila zeradi vdihavanja piina, ki je uhajai zaradi odpr.e
pipe.
Iz Gorice
Razdeljevanje jajc. Goriški potrošniki prejmejo v trgovinah Provida, Bamat, Madon, Msinl in Vaientinuzzi jajca na cd-rezek 22 živilske nakaznice. Jajca so po 7 lir.
Svečan pogreb legionarja Gajerja. Na
svečan način je bil pokopan v Grci goriški prostovoljec legionar Marij Gajer, ki je padel v izpolnjevanju svoje dolžnosti Sprevod je vodil vojaški kurat AgazzL
Poročili so se v Gorici delavec Alfred Blažič in zasebnica Silva Saksida, uradnik Peter Orsini in zasebnica Stanislava Mozetič, mehanik Alojz Lazar in zasebnica Adel-ma Sitar, zasebnik Artur Battagiia in zasebnica Hermina Korenjak, zasebnik Gaš-par Hvalik in služkinja Štefanija Mrvič, čevljar Vinko Sorč in modistka Vida Ci-goj.
Nezgode v goriški okolici. Ponesrečila se je 22letna Ana Berbuč iz Rožne doline. Ima poškodbe na desni nogi. 16letni nameščenec Julij Brusin iz Gradišča ob Soči je pa.-tel s ko-esa. Potolkel se je po desnici in obrazu. 751etni kmetovalec Alojz Kavčič iz Avč v Soški dolini je padel z drevesa^ in obležal z zlomljeno levo nogo ter poškodbami na vratu. Mali Bruno Lindcni iz okolice Mariana v Furlaniji je padel s poljskega voza. Ima zlomljeno levo nogo. Ponesrečenci so bili prepaljani v goriško bolnišnico.
Tatovi so vedno na delu. 35letni kmetovalec Lucijan Pertot iz Ločnika je prijavil policiji, da so mu neznani tatinski zli-kovci odpeljali za metrski stot_ belega grozdja, razen tega tudi večjo količino mošta. Tatovi so mu ukradli še nekatere druge stvari. Oblastva poizvedujejo za krivci. 46letni Rozi Furlani iz Moše je tat odpeljal 8.000 lir vrednega telička. 251etni Slviji Perinčič iz Desklej pa je drzen žepar izmaknil v Gorici 3 živilske nakaznice.
Iz Hrvatske
Dnevno povelje hrvatskega vojnega ministra. Viceadmiral Nikola Steinfl, hrvatski vojni minister, je dal po zagrebškem radiu dnevno zapoved hrvatskim vojakom in med drugim dejal: S Poglavnikovo odredbo sem bil 30. avgusta imenovan za vojnega ministra. Kot pravi Hrvat, rojen na modrem Jadranu in o 1 rasel v kršni Liki, se prežet z ljubeznijo do hrvatske zemlje obračam k vam in vas pozivam, da hrabro vztrajamo v naši sveti borbi za domovino. Moderna sredstva vojne neusmiljeno rušijo naše vasi in mesta, domove in ognjišča, samo s smotrom, da uničijo našo obnovljeno državo. Naša prva in sveta dolžnost je, da branimo svojo domovino in državnega poglavarja, ker aa našem Jadranu spet plapolajo hrvatske zastave na hrvatskih ladjah, naši neustrašni letalci pa širijo hrvatsko slavo po vsem svetu. Bodite tudi nadalje vredni svojih pradedov in ostanite ponosni in zvesti sinovi hrvatske domovine.
Muslimani so ob strani zavezniškega Reicha. O priliki bajrama je imel ustaški muf-ti podpolkovnik Hadži Akif Efendi Hadžič na dvorišču neke sarajevske mošeje pred več tisoč muslimani in pripadniki hrvatske vojske govor, v katerem jih je pozval na boj ob strani zavezniškega in prijateljskega velikonemškega Reicha.
Zagrebško časopisje k obletnici trojnega pakta. Zagrebško časopisje posveča uvodnike k četrti obletnici trojnega pakta. »Hrvatski Narod« piše: Nasprotniki trojnega pakta so kmalu čutili njegovo moč, ki se je zoperstavila njihovim imperialističnim težnjam. Mislili so, da ga bodo lahko onemogočili z Atlantsko izjavo, toda že prva preizkušnja je pokazala, da ni
ta izjava nič drugega kot krpa papirja. Trojni pakt pa je nasprotno že dokazal svojo praktično vrednost in njegova moralna moč je danes močnejša, kot kdaj-koii. »Nova Hrvatska« piše: Preizkušnje, ki so jim izpostavljeni posamezni narodi, so dokazale, da je ideja novega reda samo še ojačena. Ni nobenega dvoma, da bo oživela k novemu življenju tudi v onih deželah, ki jih vodijo njihovi zatiralci danes po napačni poti. Hrvaški narod ostaja zvest svojim, s pristopom k temu paktu predvzetim odgovornostim. Hrvaški narod ve, da mu lahko le zmaga ideje trojnega pakta zagotovi s tolikimi žrtvami izvoje-vano državno neodvisnost.
Marijina cerkev v Sinju porušena. Sovražna letala so nedavno priletela nad dalmatinsko mesto Sinj in ga hudo bombardirala. Povzročena je bila ve ika škoda in bilo je tudi več žrtev. Med drugim je porušena romarska cerkev, kamor so Hrvati vsako leto v velikem številu hodili na božjo pot.
KOLEDAR
Petek, 29. septembra: MihaeL
DANAŠNJE PREDSTAVE
Kino Matica; Klic dolžnosti.
Kino Sloga: Sangala sem o sebi.
Kino Union: Na svidenje Frančiška.
DEŽURNE LEKARNE
Danes; Mr. Leustek, Resljeva cesita 1; Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič, Tržaška cesta.
ZATEMNITEV je strogo obvc-zn, od 20. do 6. ure.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja, 1. oktobra, ob 18. uri: Jakob Ruda.
Otvoritvena predstava sezone 1944-45.
Izven.
•
Drama bo pričela letošnjo sezono z delom Ivana Cankarja »Jakob Ruda«. Premiera bo v nedeljo 1. oktobra ob 18. »Jakob Ruda« spada med posebno tehtne psihološke igre Ivana Cankarja, Predstavlja dramo sebičneža omahljivca, ki kasno spozna pravo pot in sprejme usodno povračilo za krivice, ki jih je storil. Igrajo: Ruda — M. Skrbinšek; Ana, njegova hči — V. Ju-vanova; Marta, njegova sestra — Kraljeva; Ivan Dolinar, slikar — Jan; Peter Broš — Kovič; Dobnik — Cesar; Alma — Skrbinškova; inž. Koželj — Nakrst; učitelj Justin — Blaž; pisar Košuta — Brezigar; trije delavci — Dolinar. Miklavc, Tomažič. Režiser: Milan Skrbinšek. Nedeljska otvoritvena predstava bo izven abonmaja.
Pregled novih prijaviiencev za Baletno šolo bo v Operi v soboto 30. t_ m. ob 8. zjutraj. K pregledu je treba prinesti dijaško knjižico, kopalno obleko ali deklice lahno poletno obleko.
Oddajniška skupina Jadransko Prtaorje
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 29. SEPTEMBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.50: Poročila v slovenščini in nemščini, napoved sporeda. 12.50 do 14.00: Salonski orkester vodi A. Dermelj. 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: »Operetni zvoki« — Radijski orkester vodi D. M. Šijanec, poje sopra-nistka Draga Sok. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.15: Po-stiljonček. 18.15—18.45: Kmečki trio. 18.45 do 19.00: »Iz našega leposlovja«. — Iz zbornika Zimske pomoči. 19.00—19.30: Komorni zbor. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Prenos branja članka ministra dr. Gobbelsa iz tednika »Das Reich«. 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini 20.15—21.15: Pri kaminu. 21.15—22.00: Pridi nocoj k meni (prenos osrednjega nemškega sporeda). 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda.
ZA STAVBNO DELO v rovu
v Ljubljani sprejmemo pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji strokovne moči, in sicer: MINERJE, TESARJE, ZIDARJE, BETONERJE, POMOŽNE DELAVCE L t. d. daviti se pri Gradbenem podjetju Ing. Rie-ser, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 2 med 8. in 12. ter 2. in 6. uro.	J-1479-I
i jtlkih:- '£
Pred otvoritveno predstavo v Drami
Drama bo začela novo sezono z delom Ivana Cankarja, pisatelja, ki je najgloblje prodrl v nrav in miselnost slovenskega človeka, spoznal njegovo hrepenenje po lepoti in svetlobi, bolečino in trpkost, silo in nemoč ter boj proti zlu za zmago lepote in resnice. Cankar je glasnik duše našega ljudstva, ki z željo po soncu hodi skozi mrak, sanja o svetlih ciljih, išče v večno začaranem krogu poti navzgor. Ni postavil človeka na oltar in ni mu spletel avreole okrog glave. Pokazal ga je takšnega, kakršen je: trpeč, ubog, neodrešen, ob bolečine in gorja slab in nemočen: Ecce homo! Laže je sipati lesk, laže peti slavospev; gledati s treznim očesom in pisati resnico je bridko. Brati in gledati Cankarjeva dela pomeni uro trpkega spoznanja vseh hrepenenj, bolečin in napak. Ni naključje, da nam daje Drama ravno Cankarjevo delo za začetek. Bolj kot kdaj prej potrebuje današnji človek in narod samospoznanja, ko išče nova pota v srečnejše življenje, kajti le po njem ute-gne priti do cilja.
Cankarjeva igra »Jakob Ruda« ni realistična, subjektivna drama posameznika, temveč vklepa v Rudi cel kompleks njemu enakih značajev in ljudi.
»Jakob Ruda« je drama človeka iz današnjih dni, drama človeka sebične nravi, njegov obračun s storjenimi krivicami, spoznanje krivde in boj vesti za zmago boljšega jaza. Moč in pomembnost tega dela sta v duševnih pretresih in krčih vesti Rude, v njegovem osihološko s posebno tenko-čutnostjo, življenjsko verjetnostjo in umetniško moeio oblikovanem nihanju med sebično *ivH«M«?v-> slo in fr-tir"	do sočloveka.
To je drama povprečnega človeka, ki ni
v duši niti izrazito dober niti slab, ki hote nikomur ne stori dobrega ali zlega, ki živi zgolj trenutku in svoji nepomembni sebičnosti ter ne opazi krivic, ki jih dela. šele prva nesreča, ki ga zadene — materialni polom — mu odpre oči, da napravi velik obračun svojega življenja in se zave svojih dejanj. In tu je začel Cankar dramo Jakoba Rude. Ruda spregleda svoje sebično življenje, katerega žrtev je bila njegova pokojna žena, ki jo je vzel prijatelju Dob-niku. življenje je prignalo Rudo na rob gospodarskega prepada, iz katerega bi ga lahko rešila samo poroka hčere Ane (ki ljubi umetnika Dolinarja) z neljubljenim ciničnim bogatašem Brošem. Temu ni toliko do Anine lepote, temveč do trgovskega dobička, ki mu ga obetajo še neodkriti Ru-dovi premogovniki.
Rudova vest se zbudi. A njegov sklep, da sprejme polom kot usodno povračilo za storjene prestopke nase, omaja njegova hči Ana, ki hoče, nagovorjena po teti Marti, rešiti družino propada. Slabič Ruda podleže miku rešitve in pristane na poroko Ane z Brošem. Toda zbujena vest ne miruje. Usoda pošlie dva živa opomina: Dobnika, ki mu je Ruda vzel nevesto, kot opomin na prestooek, zagrešen v preteklosti, in umetnika Dolinarja kot njegovo bodočo žrtev, ki mu bo Ruda uničil življenjsko srečo, če da Ano Brošu v zakon. V boju med sebično mislijo na finančno rešitev in novo življenje ter dolžnostjo do hčere in vsem, ki jim je storil hudo, zmaga končno speči boljši jaz in Ruda — sam svoj sodnik — se umakne iz življenja.
Razen glavnih oseb nastopajo v drami še liki, ki izpopolnjujejo vzdušje dogajanja s svojimi značaji. To so: Dobnikova hči Alma, značilno provincialno dekle, ki si lovi ženina in prenaša čenče, Koželj, njen izvoljenec, učitelj Justin, glasnik javnega mnenja in oko1 ja, Id je vedno pripravljeno slaviti dogodke, in Košuta, Rudov pisar.
Cankar je napisal to dramo pod vplivom raznih umetniških struj: secesije, dekadence in romantike; režija Milana Skrbinška stremi za tem, da bi ohranila dramatikov slog, ki veje iz knjige, vendar pa na odru primaknila nastopajoče osebe iz poetične odmaknjenosti v živokrven svet. Na ta način je dobil Ruda sam več moške hrbtenice in realnejšo sodobno podobo, učitelj Justin na pr. pa je premaknjen iz svoje komičnosti v prisrčno naivnost. Igrali bodo: Rudo — M. Skrbinšek, Ano — V. Juvanova, Marto — Kraljeva, Dolinarja — Jan, Bro-ša — Kovič, Dobnika — Cesar, Koželja — Nakerst, Justina — Blaž, Košuto — Brezigar, delavce: Dolinar, Miklavc in Tomažič. V vlogi Alme, Dobnikove hčere, bo nastopila Majda Skrbinškova, hčerka režiserja Milana Skrbinška, novoangažirana članica ljubljanske Drame. Doslej je bila angažirana v cetinjskem gledališču, kjer je nastopala v glavnih vlogah, kot so: Sulta-nija (Hasanaginica), Vivina (Potopljeni svet), Zina (Direktor čampa) itd. študirala je pri igralcu Daneggerju, članu dunajskega državnega gledališča.
Inscenacijo za »Jakoba Rudo« je oskrbel ing. arh. Ernest Franz.	Maša SL
Slovo od »Zadnje večerje«
Kakor poročajo iz Milana, je znamenita slika Leonarda da Vincija »Zadnja večerja« dokončno zgubljena za človeštvo: njeno dolgoletno propadanje se je končalo s katastrofo, ki je ob letalskem napadu zadela samostan in cerkev S. Maria della Grazie. Po sodbi strokovnjakov ne more zdaj več nobena restavracija rešiti slike, ki so jo v prejšnjih časih obiskovali ljubitelji z vseh strani sveta in ki se Je Štela med največje znamenitosti MIlana. V današnjem mraku civilizacije, ko ruSljo bombe tolike dragocene spomenike preteklosti, dokumente kulturnega razvoja, ki je dal Evropi izjemno In vodilno mesto na svetu, katastrofa Leonardove umetelne ni osam-
ljena. Naši generaciji je usoda naklonila tudi to težko nalogo, da se poslavlja od mnogih velikih stvari, ki jih je preteklost zapustila ne le posameznim narodom, marveč vsemu človeštvu.
»Zadnja večerja« je nastala v drugi periodi Leonardove stvarjalnosti, v razdobju, ki obsega leta 1483—1499. Dela, ki jih je dovršil genialni renesančni mojster v teh letih, imajo delno religiozni, delno posvetni značaj. Med slikami, ki so se pripisovale Leonardu in njegovi šoli, sta »La belle Fer-roniere« in »Vierge au basrelief«, vendar novejši raziskovalci upravičeno dvomijo o njih avtentičnosti. Poglavitno delo tega razdobja je bila prav »Zadnja večerja«, ki jo je Leonardo da Vinci slikal na zid samostanskega refektorija pri Santa Maria della Grazie v Milanu. O tej umetnini, nje nastanku in usodi obstoje cele knjige. Genialni mojster ji je posvetil veliko svojega časa in žlahtnega truda; hotel je ustvariti iz tega mnogo obravnavanega motiva mojstrovino, ki bo edinstvena glede popolnosti. Dasi ni nikdar priznal, da bi bilo delo dovršeno, je vendar s svojo prekrasno kompozicijo, z bogato Izraznostjo posameznih apostolskih podob in Kristusa zadlvilo že sodobnike in postalo pozneje znamenitost za ves svet. 2al da je velika podoba, ki jo je Leonardo z oljem naslikal na steno, začela počasi propadati: razjedala jo je vlaga, ki je pronicala po zidu. Začela se je borba z njeno smrtjo; najboljši restavra-torji 80 81 zlasti v zadnjih sto letih prizadevali, da bi jo reSili, vendar niso dosegli večjega in dokončnega uspeha. »Zadnja večerja«, slavno Izročilo Leonardovega genija. je ugaSala. Kdor Jo je videl v zadnjih letih pred sedanjo vojno, je mogel ujeti le Se medle, v propadanju žalostne obrise njene prvotne lepote.
Od »Zadnje večerje« Je ostala neka Študija, ki je ohranjena v arhtvu beneške Akademije, v Parizu pa vartT|ejo njen originalni osnutek. V Brerl in v Ambrosianeju je
več važnih kopij, v Weimarju in v Strass-burgu so imeli pastelne osnutke nekaterih glav. Te kopije, kakor tudi uspeli bakrorezi Rafaela Morghena in Rudolfa Stan-ga, nam omogočajo, spoznavati nekdanje odlike te velike mojstrovine, predvsem njeno odlično kompozicijo, življenjskost njenih linij in dramatično izraznost njenih figur. Posebej je treba poudariti dovršeno lepoto rok in glav, bogato zgovornost posameznih potez in čudovito držo postav, ki vzlic simetrični razvrstitvi ne kažejo nič togega in enoličnega. Umetnikov Vodilni motiv pri tej sliki je bil Jezusov rek: »Eden izmed vas me bo izdal«; zdi se, da ga je Jezus, ld je osrednja figura omizja, pravkar izgovoril in da sta skupini apostolov z obeh strani pod težkim vtisom teh besed: vseh se je polastila osuplost in groza, čudovito posrečeni izrazi posameznih glav, zlasti Jezusove in Iškarijotove, ki so vprav simfonično odtehtani nasproti linijam teles in rok, dajejo podobi edinstveno močan učinek, zaradi česar je postala »Zadnja večerja« — kakor sklepa svoj opis H. v. Wellberger — vrhunska točka v razvoju upodabljajoče umetnosti vseh časov.
V razdejanjih in grozi našega časa je treba torej spisati »ne.krolog« tudi tej slavni priči Leonardovega genija in umetnostne višine renesanse — priči tistega razdobja, v katerem se je obenem z novim razvojem znanosti začel tragični prelom med moralnimi nujnostmi človeškega življenja In spoznavalno-ustvarjalno svobodo tehnične, politične in socialne kulture. Ta razvoj je dosegel katastrofalni višek prav v naših dneh.
V članku »Simon Gregorčič in Paul Ver-laine« (»Jutro«, 28. t m.) je tiskarski Scrat zagrešil nekatere nerodnosti. Talko beri v prvem stolpcu, ob koncu ravega od«tsvka: »... Lanjartinu. HupoJu, Mussetn, de Vig-nyju — je imel Verlaine že -Tsto» prednikov, ki so rahJjjali tla simbolistični lirika.«

Trdovratni boji v vzhodni Nizozemski
Ponarejen denar in bombe za Nizozemce
Izvidnik javlja, da se pr:b!ižuje vozilo, natovorjenp z vojaki, ki so oblečeni v rumeno-rjave uniforme. Ko pridemo bližje, nam padejo v oč. rumene rute teh vojakov, ki jih stražijo holandski SS možje. Zaustavimo se pred vozlom in govorimo s prvim ujetnikom, ki pripada britanskim padalcem. To gotovo niso najslabši vojak:, ki jim je naložila Anglija tako tvegano nalogo T: možje so različnega poklica, starosti in izvora. Med njim: so kovači, sprevodniki in dijdki. Nekateri eo pravkar dcpolnM drugo desetletje, drugi so SOletni. Po poreklu so Londončani. Škotje m Kanadčani. V kolikor so ranjen", ne pokažejo svojih bolečin Zanje je voina končana.
Bankovce po 10 goldinarjev, ki so jih prinesli s seboj, s star m- kraljevskimi emblemi :n z glavo Wi!helmine, ta ponarejen denar — malo prezgodaj razdeljena medvedova koža — so izročili nekemu nizozemskemu SS-fantu. ki nam jih smeje pokaže. Neka ho-landska žena je rekla neki nemški bolnišk" 6estr Rdečega križa, da bo kraljica W'Ihel-mina najkasneje v 8 dneh prišla nazaj na Nizozemsko. In na ta dan. ko bi se morala po-jav""ti stara gosna. ki opazuje dogodke iz Londona. so se pojavili namesto nje britansfr bombniki, metal' visoko eksplozivne bombe brezobzirno med stanovanjske hiše. s čimer
sicer niso povzroči: velike vojaške škode, pač pa so razrušili miroljubno idilo teh krajev, ki je vladala tukaj med nemško zasedbo. In mladi Nizozemec, ki so mu britanski bombnik4 ubili starše in njegovo mladoletno sestro in ki je bil sam ranjen, je verjetno šele preteklo nedeljo prvič pomisli, kaj pomen: invazija.
Toda mi nimamo časa. da bi se ukvarjali s takimi mislimi. Pred nami strelja angleško protitankovsko topn"štvo ter se razletavajo granatni izstrelki. Stopimo z voza in gremo k bataljonskemu poveljstvu, kjer srečamo poveljnika ki nast pouči o položaju. Spodaj pod mostovi go bile po nekaj urah uničene britanske padalske sile. Na obeh straneh železn ee .n ob avtomobilski cesti pa »e j!'m je posrečilo obdržati. Na nepreglednem ozemlju med gozdb-vi in pazniki Britanci zarad- takojšnje naše obrambe niso zavzeli nič ozemlja. Nasprotno: naše pehotne in SS čete so jim odvzele nekaj pridobljenega ozemlja in Britanc; so utrpeli pri tem visoke izgube na mrtvih in ranjenih ter številne ujetnike. Vedno znova streljajo Britanci prot- nam. tu in tam pride tud: do živahnih bojev iz bližine, ki jih bi-jejo obedve strani z vel;ko ogorčenostjo. Nemško vodstvo izvaja potrebne mere. (Od vojnega poročevalca Helmuta Petersena.)
S P € E T
E.
Nadaljnjih pet tekem za 25 nogometnih
žog
Domači nogometni turnir, v katerem sta dva termina že za nemi, se po' dosedanjem poteku ni obnese!, kakor so kazala pričakovanja. Krivdo za to je treba predvsem pripisati trenutnim razmeram, ki so nogometašem omogočile precej dolg odmor v časih, ki so sicer že sredi velike sezone, tako da so moštva pr sla na tekmovanje bolj ali manj nepripravljena, še bolj pa je splošni vnanji sliki tega letošnjega jesenskega sporeda škodovalo, ker je prireditelj sk i odbi>r imel težave z razdelitvijo moštev samih kakor tudi z odreditvijo posameznih parov za prvi dve nedelji
Za prihodnjo nedeljo, ki nam bo prinesla III. kolo tega tekmovanja, postaja stvar mnogo bolj zanimiva, čeprav je posegel vmes samo slučaj namesto prirediteljev. Po vrstnem redu sta v nedeljo za medsebojno tekmo na vrsti oba šibka udeleženca iz skupine starejših — Vič in Žabjak — in že ta okoliščina je po svoje privlačna, ^aj ni nobenegla dvoma, da se bosta obe enaj-storici kot približno enakovredni z v-em ognjem udarili za dosego boljšega mesta — med zadnjima dvema, ki ju čakata sicer neizbežno, v drugi seniorski tekmi se' bosta sestali moštvi Ljubljane in Mladike; belo-zeleni so po v tem srečanju vsaj na papirju v naprej določeni za zmagovalce, ic-da Mladikarji so se že v teh 14 dnevih razgibali tako vidno, da se tudi to pot gotovo ne bodo dali odpraviti kar z lahkoto. Tretio tekmo (Hermes-Iztok) so nrirednelji odgodili na pozneje, ker potuje Hermes — ojačen z nekaterimi .igralci Iztoka — ponovno na Koroško, kjer bo v nedeljo poskusil svojo srečo na igrišču v Beljaku.
Juniorski nasprotniki te nedelje so bi H razvrščeni v naslednje pare: Hermes in Vič ter Korotan in Žabjak (dopoldne) ter Mia-dika-Ljubljana (popoldne). Med nastopajočimi zaslužijo posebno pozornost učenci Hermesa in Viča, še bolj pa mladiči iz Mladike in Ljubljane.
Ni mnogo, kar bo vseh 10 domačih moštev lahko pokazalo v tem ponovnem celodnevnem tekanju po igrišču, toda konkurenca se že razvija in vsak izid postaja zanimivejši že zaradi bližnjega cilja in višine svojevrstne nagrade — kupa nogometnih
žog-	. ...
Spored, ki bo ves odigran na igrišču Ljubljane, je v podrobnem cc-ločen takole: cb 9.30 Hermes jun.: Vič jun.; ob 10.30 Korotan jun. : Žabjak jun.; ob 13.45 Mladika jun.: Ljubljana jun.; ob 14.45 Žabjak : Vič in
ob 16.15 Mladika : Ljubljana.
•
Iz Zbora nogometnih sodnikov: Za nedeljo 1. oktobra delegiram naslednje gg-sodnike: Hermes—vič mladina ob 9.30 g. Dorčec. Korotan—Žabjak ml. ob 10.30 g. Safošnik. Mladika—Ljubljana ml. 13.45 g.
Kos Emil, Žabjak—Vič (I. moštvi) 14.45 g. Safošnik, Ljubljana—Mladika (I.) 16.15 g. Dolinar. — Poročila je treba oddati v ponedeljek do 18.15 ure pri Slamiču na od-borovi seji. — Poverjenik.
■ES
ESE
BibliofHska izdaja Tavčarjevega »Cvetja v jesen!« je podarjena Slovenskemu Rdečemu brfžn in Škofijsld dobrodelni pisarni. Z nalmpom knj?ge boste podprli delo teh dveh nstanov. Cena izvodu je dvesto lir.
Drobiž po svetu
Nemški nogometaši
V	tekmovanju za nemško nogometno prvenstvo so bili doseženi naslednji važnejši izidi: Bivši prvak Schalke 04 je premagal Hassel s 16:1. Nemški prvak Dresd-ner SC je moral po izidu 1U na svojem igrišču prepustiti točko moštvu Guts Muts iz Draždan. Finalist v nemškem prvenstvenem tekmovanju LSV Hamburg je zaigral zelo lepo proti enajstorici KSG Germania-Komet in dobil s 5:0. Dunajska Vienna je morala kloniti pred Wa-ekrom z izidom 2:3, kar je doslej že njen drugi poraz. Rapid je zaigral proti Flo-ridsdorfu prav dobro ter zmagal s 3:0. Tudi Austria je proti Wiener AC zabeležila zmago s 5:0. I FC Niimberg je zaigral v 147. srečanju proti krajevnemu nasprotniku Fiirthu odlično ter v 77. minuti zabil zmagonosni gol, ki mu je pripomogel do naslova pokalnega zmagovalca.
Hrvatski nogometaši
V	tekmah za hrvatsko drž. prvenstvo v nogometu sta se pred 8000 gledalci sesala Gradjanski in bivši prvak Concordia. Gradjanski je le s težavo dosegel zmago z 2:1. Najboljši mož ha polju je bil Concordijin vratar Monsider, ki je prekašal celo slavnega Glaserja pri »pur-garjjh«. V tabeli vodi trenutno Hašk s 4:0 pred Gradjanskim z 2:2 točkama.
Nemški atleti in atletinje
V	lahkoatletskem nastopu v Magdebur-gu je zmagala Lora Grebe v metu krogle z metom 12.72 m, v metu diska s 35.54 m in v metu kopja s 34.40 m. Prejšnji dan je vrgla v Kothenu kroglo 12.59 m in disk 36.12. v teku na 400 m je zmagal Wieland v času 51.6.
Dobro obiskana tekma v Oshi
Nemški vojaki na Norveškem so nastopili v pokalnem tekmovanju za nagrado vrhovnega poveljnika generalnega polkovnika Falkenhorsta. Pred 10.000 gledalci je v stadionu v Oslu v finalni igri premagalo vojaško moštvo iz Osla zastopstvo Tromsoeja s 4:1 ter prejelo dragoceni pokal.
Madžarski atleti
MAC iz Budimpešte je priredil v nedeljo dobro zasedeno tekmovanje v lahki atletiki. Morosi je pretekel 800 m v 1:55.8, Nemeth pa vrgel kladivo 53.90 m daleč. To sta bila oba najboljša uspeha na tej prireditvi
Nemški teniški igralci
V	tekmovanju med vojaki in teniško ekipo Berlina je bivši svetovni prvak profesionalnih igralcev Romam Najuch dobil zaključno partijo proti Ferdinandu Hen-kelu v treh setih 4-'6. 6:4 in 6:4.
V	berlinskem teniškem turnirju za zimsko pomoč sta prišla v zaključno kolo Roderich Menzel in Ferdinand Henkel. Menzel je zmagal po izredno trdi borbi z 9:6 in 7:5. Henkel je v drugem setu že vodil s 4:1.
Hrvatski plavalci
V	hrvatskem plavalnem prvenstvu se je vidno uveljavil mladi Vidovič, ki je zmagal, kakor smo že zabeležili, v plavanju na 400 in 1500 m prosto kakor tudi na 200 m prosto v času 2:22.8. Za 400 m je potreboval 5:15, za 1500 m pa 22:06.4.
Iz sodne kronike
Zaradi vodenega mleka pred sodiščem
Ljubljana, 28. sept
Pred posebhm sodiščem se je zadnje čase zagovarjalo več kmetov, ki so se hoteli okoristiti z oddajo vodenega mleka. Ker Higienski zavod in drugi nadzorniki mleka redno nadzoru j eijo kakovost oddanega mleka, prej ali slej vsakega nepoštenega dobavitelja doleti kazen.
V	sredo se je zaradi mešanja mleka n vode zagovarjal I. V. premožen kmet n ljubljanske okolice. Kakor je sam navedel, meri njegovo pQsesitvo 26 ha :n redi 6 krav. Kljub temu sejij mogel premagati, da ne bi skušal nepošteno zaslužiti pri oddaj, mleka Kontrola je ugotovila, da je bilo njegovo mleko izdatno vodeno. Preizkuševalci so vzeli za podlago ugotovitve kakovosti njegovega mleka najslabše še sprejemljivo mleko. Ugotovili so. da sta bila vsakemu Ptru mleka primešana dva decilitra vode. Obtoženec je oddajal dnevno 8 do 9 litrov mleka
V	začetku se je zagovarjal, da je vodeno mleko posledica krmljenja krav z zelo vodeno travo. Ko pa je uvidel. da mu tega sodnik ne verjame, ker pozna že take izgovore :n ima sam nekaj izkušenj z rejo krav in mlekarstvom, je spremenil sivoj zagovor. Trdil je, da ne ve. kako se je zgodilo,, da je b:!o mleko tako vodeno, ker ga je za Prevod pripravljala in oddajala njegova žena. Bil je takoj pripravljen plačati 500 lir, kolikor je znašala kazen.
Pri polni skledi nezadovoljni
Pred posebnim sodiščem sta se zagovarjali tudi dve sestri iz ljubljanske okol'ce in prilež-nik starejše, neporočene sestre obtoženke. Na zatožno klop jih je spravilo medsebojno sovraštvo. Priležniku je obtožnica očitala, da se bavi si črno borzo, da kupuje živino, zlasti teleta, n jo kolje sam in sam razprodaja. Mož je priznaval le dva prestopka, zelo pa ga je obremenjevala sestra njegove priležnice, ki se je morala zagovarjat:, ker je doma zaklala tele in je meso. razprodala. Sestra jo je tudi obtožila, da je prodala štiri neprijavljene prašičke, kar se je pa izkazalo za neresnično :n plod želje po maščevanju.
Razprava je odkrila žalostno ozadje te zadeve. Sestri sta podedovali po starših večje premoženje. Ena je poročena in je nekaj časa zadovoljno živela z dohodki svojega meža. Kasneje je bilo njeno življenje vedno težje in domislila se je, da bi bilo bolje, če b-' začela kmetovati. S sestro sta se prvotno razumeli. ko pa ee je v njihove odnose vrinil nek moški kot priležnik starejše, je bilo soglasja konec. Začel: so se prepiri, ki 90 vodili do tega, da je omožena sestra zahtevala sodno delitev premoženja, za katerega pravijo, da je vredno danes več milijonov. To je še bolj zaostrilo odnose, ker se je druga sestra, kakor kaže. pod vplivom svojega priležnika upirala delitvi, češ da sedaj ni čas za to in da bi jo delitev v sedanjem času oškodovala. Začeli so 6e pravdati. sovraštvo je naraščalo in tako so se včeraj skupno znašli pred kazenskim sodnikom Druga drugo sta se ovadili zaradi črnoborziijanskih prestopkov. Sodišče še ni :zreklo zadnje besede. Če pa sestri ne bosta pravočasno spoznali, kam ju vodi njuno sovraštvo, bodo njune dobrine kmalu splahnele v druge žepe. Ce se ne bosta sporazumeli pr: polni skledi, se bosta moral', hočeš nočeš, pri prazni,
Ernestovi tatinski nagibi
361etni hotelski 6luga Emest uživa po svojem očetu zaradi zmanjšane vračunljivostj — pred leti je bil sodno prek!:can m mu je bU postavljen skrbnik — pokojnino. Ni sicer veliko, nekaj pa je le. Dne 22. avgusta ga je premotila priložnost in je v neki restavracij: izmafarl natakarju J. B. površnik, v katerega žepu so bile oškodovančeve osebne listine in nekaj gotovine. Ernesta so kmalu našli in je dobil okradeni površnik vrnjen, medtem ko je obtoženec listine tm:č"l.
Obtoženec je dejanje priznal med preiskavo in na razpravi pa je navajal najrazličnejše nagibe za sivo jo tatvino. Najprej je zatrjeval, da je ukradel površnik iz obupa, nato je zagovor spremenil in trdil, da je kradel iz žalosti. Ob drug: priložnosti je izjavil, da je površnik pomotoma vzel, kasneje pa je navajal kot razlog svojega dejanja željo, s tatvino prisilit-' sodišče, da bi mu postavilo novega skrbnika, ker z dosedanjim ni zadovoljen. Er-nestu se namreč zdi, da njegov skrbnik premalo skrbi zanj. Na razpravi je bila njegove nesreče kriva zopet Borza dela, češ da je suknjič vzel zato. ker je bil jezen, da na Borz5 dela ni dobil službe.
Zdravnik psihiater, ki je preiskal obtoženca. je ugotovil, da je nesrečnež izdatno inteligenčno okvarjen, da je etično zaostal :n da je njegovi duševni bolezni ime »debUitas«. Zato je Emest za svoja dejanja le delno odgovoren. Njegov skrbnik je izpovedal, da se ne more v nobeni stvari zanesti nanj in da je že njega skušal večkrat premot""ti. Emest je bil
Bdi loiap prednost
V enem izmed prvih let mojega delovanja na Sumatri — piše Ervvin Crobath v »Wochen-Ausgabe« — sem imel vodstvo nad delom tobačnega nasada Two Rivers Estate Za nadziranje tega ozemlja, ki mi je bilo podrejeno, je pomenilo pravo težkočo, da je bilo sestavljeno iz dveh delov, ki ju je ločila stara goščava. V enem izmed delov, ki je ležal v neki dolini, je stala moja hiša in tu se je dele seveda opravljalo po vseh pravilih. O drugem delu, ki se je razprostiral po majhni visoki planoti in kjer je moralo 34 kitajskih kulijev obdelovati svoja polja pod vodstvom paznika Ta-nahaka. pa bi ne mogel kaj takšnega trditi. Ne, na svojo žalost moram celo izjaviti, da je predstavljalo teh 34 mož najslabši izbor med delovnimi silami v vsem okrožju Bili so namreč stari in slabotni možje, a med njimi vrhu vsega še številni kadilci opija iz navade. Vso stvar je otežkočalo še to, da nfco imeli ti ku-liji v osamljenem, s pragozdom obkroženem predelu nobene možnosti, da bi si potrebna živila sami in nenosredno nakupovati. Zato je moral vsak paznik sam skrbeti za to. da je oskrboval 6voje ljudi z vsem, kar so potrebovali za življenje, iz oddaljenega malajskega trga Deli-tuve. In tega je bilo prav mnogo: riž. posušena riba. zelenjava, .sladkor, sol, olje, tobak, petrolej in kar je še podobnega »luksuznega« blaga1. Tu pa tam je bilo treba nabaviti še svinjine, da ne pozabim opija, ki ima v življenju marsikatc-rega Kitajca, žal, tako silno vlogo.
Paznik Tanahak pa je bil nedvomno nad vse
spreten, kar se tiče kupčij, in pogosto sem se moral čuditi, kakšne fantastične cene je zahteval od svojih rojakov za razna živila in poživila. Te cene so mu tudi brez ugovora plačevali. Izjema je bil le riž, za katerega ni jemal stvarno nobenega dobička. Ko sem ga zavoljo tega povprašal, mi je pojasnil, da je položil kitajski nravstveni zakon to zahtevo kot prvo in najvažnejšo v srce vsakega Kitajca. Če b? se pa kdo drznil pobirati na živilo, ki je za življenje najvažnejše, velik dobiček, tedaj bi bilo to v očeh vsakega njegovega rojaka velik zločin in znak velike moralne manjvrednosti
Toda navzlic tej vsega priznanja vredni kup-čijski morali, ki je bila nemara 'astna vsem tem kulijem kot delu velikega kitajskega naroda, moram še enkrat poudariti, da je bila njihova delovna storitev nad vse skromna. K temu je pripomoglo še to, dla me je bilo na edini cesti, ki je vodila tja. že od daleč videti, če sem se bližal Kadar sem prišel do teh Kitajcev, so se kazali vedno zelo zaposlene, toda po tem, kako je delo napredovalo, mi ni bilo težko ugotoviti, da so v moji odsotnosti temeljito lenarili. Zato je umljivo, da bi rad paznika in kulije pri tem zalotil in me je naravnost žejalo po tem, da bi jim enkrat pošteno zagodel.
Tako sem nekega jutra sklenil, da prečim široko reko, ki je mejila ob moj nasad, da stopim neopazno ob reki navzgor se spravim spet na drugi breg in presenetim svoje ljudi na ta načm od zadaj, iz smeri, ki je pri meni niso bili navajeni. Rečeno, storjena
Namu Pinang, bataSka vas, je ležala pred menoj. Iz zelenja palm, kruhovcev, kavnih gr-
mov 5n ananasovih polj, ki ga je mladik jutranja svetloba so gledale hiše.
Zavil sem na desno in prispel do reke Petani. Star Batak je čepel na bregu in žvečil betel.
»Halo!« sem vzkliknil v radosti nad prekrasnim jutrom. »Ali ne nameravaš na dragi breg? Pojdi z mano!«
»Če mora gospod na 000 stran, pojdem pa še jaz,« je odgovoril premišljeno m me pri term ocenjujoče gledal.
Bredel sem, oblečen, kakor sem bil, po vodi. Kmalu mi je segla do prs in sem moral celo plavati. Uro in beležnico sem držal v roki nad glavo, da bi ta dva občutljiva predmeta obvaroval vlage Tik za menoj je sledil Batak, ki si je obleko privezal na glavo.
Upehana sva dosegla nasprotni breg.
»Imel si pa srečo, gospod.« je dejal moj spremljevalec pokojno. »Tu na ovinku se drži namreč zelo nevaren krokodil.«
»Kaj?... Tepec! In to mi poveš šele sedaj?« sem zavpil ves besen, začuden in malo tudi naknadno prestrašen. »In čemu si šel ti z menoj? Zate je bilo vendar istotako nevarno kakor zame!«
»Zame ne. gospod. Takšna zverina zagrabi vedno naj prvo to. kar je svetlo, a tvoja bda obleka je dosti svetlejša od moje rjave kože. Preden bi krokodil opravil s teboj, bi bil jaz že davno na varnem!«
Rekel je in si vtaknil nov ščepec betla med kmjave zobe. Takšen nepridipravi Navzlic temu sem ae moral temu modrijanu in »človekoljubu« v sebi smejati. No, ta manever s pre-senečenjem bi me bil skoraj drago stal.
za svoje dejanje obsojen po obtožnic:. Sodnik mu je po §§ 314 in 22 kaz. zakona prisodil 4 mesece strogega zapora. Častne pravice izgubi za 1 leto. Obtoženec je doumel pomen sodbe šele čez neka časa. nakar se je naglo odstranil iz dvorane in je na hodniku izbruhni v neutolažljiv jok.
Mlado juivo
Samokolnica
Iz deščic kakega zaboja si lahiko naredite samokoLnico.
Najprej iztešite iz dveh daljših deščic dva kosa, kakor jih vidite na sliki la. S sekirico ali težkim nožem ne bo težko dati tema stranicama potrebno obliko. Potem si odžagajte 2 kosa b (sL 1). Ta morata bili prav tako široka kakor stranici, dolga pa
CL £ Tcom.
Z>
i hrjrrada.
51 i.
Ikom.
Mali oglasi
OPOZARJAMO
naše cenjene oglaševalce, da bo ogl—il oddelek »Jutra« sprejemal naročila za male oglase, kl naj bodo natisnjeni v »Jutra« še isti dan zvečer, VSAK DAN SAMO DO 11.30, OB SOBOTAH PA DO 11. URE,
naj bosta tako, kakor želite imeti široko samokolnico. Obe stranici in deščici b takoj zbijte. Ko je to gotovo, pribijte še dno sa mokolnice (sL lcj. Zdaj pride najtežje, nam reč kolo. Kdor ima tenke ozke žagice, ki jih rabijo za žaganje krivih oblik, si lahko po maga tako, da nariše na široko deščico osmerokotnik in ga izžaga. Nato mu od žaga vseh osem vogalov itd., dokler ne dobi popolnoma okrogle oblike. Na ta način si izžagajte dvoje koles in jih zbijete skupaj tako. da bodo rasti deščic pravokotno
JI S.
SLU,
padale druga čez drugo. Na sredi kolesa iz vrtajte večjo luknjo, ki jo razširite — če ni mate dovolj velikega svedra — s tem, da jo izžgete z žarečim železom. Skozi luknjo trdno zabijte primerno debelo palico in jo zagvozdite z nekaj žeblji. To palico odžagajte na obeh straneh tako, da bo malo krajša, kakor je razdalja med obema stranicama samokolnice. Skozi stranici izvrtajte dve luknjici in pritrdite kolo z vijaki, kakor vidite na si iki 3. Slika 4 vam kaže, kakšna bo samokolnica. Narediti jo ni težko in prepričan sem, da se vam bo posrečila
KINO UNION	Telefon 22-21
Danes zadnjikrat Odlična in napeta drama Iz življenja
NA SVIDENJE FRANČIŠKA Marianne Hoppe, Hans Sohnker Predstave ob: 16. in 19.15 uri
KINO MATICA	Telefon 22-41
Rudolf Forster v psihološko Intere-santnem zdravniškem filmu
Klic dolžnosti
Predstave ob 16. in 19. uri
KINO SLOGA	TeL 27-30
Zabavna filmska komedija! Blazne sanje in njih uresničenje
Sanjala sem o tebi
Fita Benkhoff, Kart Schonbock Predstave ob 16. in 19. uri
Umrla nam je previdena s tolažili sv. vere naša ljubljena mama, stara mama, teta, gospa
Kamnar Leopoldina
Pogreb drage pokojnice bo v soboto 30. t m. ob 4. uri popoldne lz hiše žalosti na župno pokopališče v Dev. Mariji v Polju. Dev. Mar. v Polju, 28. IX. 1944.
Žalujoči mož FRANC; družine KAMNAR, MIHELIČ,
ANŽIC, AŽMAN in vnučka
Strti od neizmerne žalosti naznanjamo tužno vest, da nam je nenadoma preminul naš nad vse ljubljeni sin, bratec in nečak
FERDINAND ZUPANČIČ
dijak Srednje tehnične šole
Pokopali smo ga danes ob 4. uri pri Sv. Križu.
Ljubljana, 28. septembra 1944.
Neutolažljivi: FRANC, oče; ELVTRA, mati; OTON, bratec; rodbine REJA, ZUPANČIČ, LIKAR, MOSCHTK, in PENKO
Službe išče
DOBRA FRIZERKA
z večletno prakso, išče e talno službo. Ponudbe na ogl- odd- Jutra pod »Izurjena«	25417-1
MLAJŠO MOČ . ,
zmožno voditi kuhinjo z2 2 osebi, sprejmem.— Stanovanje in brana v bišl Foto »Justi«. naspro ti nebotičnika 25390-la
POSTREŽNICO dvakrat na teden Iščem za takoj. Naslov v ogl-odd. Jutra.	25421-la
POSTREŽNICO iščem za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
25431-1a TRGOVSKI SLUGA <jot>i takoj mesto v boljši trgovini. Naslov v ogl. odd. Jutra.
25434-la TRG. POMOČNICO
sprejmem takoj v boljšo špecerijsko trgovino. Naslov v ogl. odd Jutra.
25135-la
KUHARICO
kl bi opravljala tudi dru ga hišna dela. sprejmem takoj. Plača 600 lir. Obil na hrana, dobra služba. Oglasiti se od 3. do 4.. Selenburgova 6 1. vrata 12.	25471-la
POSTREŽNICO za čiščenje pisarne ln dvosobnega stanovanja iščemo za takoj. Delo bo od 7. do 12. dor>. in dva krat tedensko ves dan. Plača in pogoji po dogo voru. Zgladiti se v Trdinovi 5. pritiičje. de*-no, pisarna. 25472 1a
PERILO
sprejme v popravilo gosna, ki krpa m popravlja tudi nogavice. Vi-dovdanska c. 18. 25427-3
Prodani1
POZOR!
Kupujem in prodajam rabljene čevlje, jemljem v račun ter zamenjam večje in manjše številke Kla-vžer Alojz, Vošnjako. va 4.	25102-6
POSTELJO otroško, novo. politšra-no, orehova korenina — prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
25345-6
ASTRAHAN
ovratnik in moderno darlo aa damo. prodam Naslov vogl. odd. Jutra	25420-6 DVOKRILNO OMARO za obleke, beio lakirano moderno skoraj novo.
Kupim
RJUHE. KAPNE,
posteljno perilo, brisače razno moško ln dam sko perilo kupujem stalno in plačam najboljše cene. Kupujem tudi raz lična druga oblačila, ev. prevzamem ista v komisijsko prodajo Hinko Privšek, Kolodvonka 7. nasorotl mestnega kopa lišča.	J-415 7
SVETO PTSMO kupim. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod -Sveto pismo«	25438-7
ŠIVALNE STROJE stare, plnve in okvirje— kupi Kristan Prane, Ciril Metodova c. 54. mehanična delavnica.
25456-7
POVRŠNIK
ali hubertus plaSč. dobro ohranjen, kupim aH zamenjam z drugim bla gom ter ga prevzamem osebno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Pošte-
nje«__25473-7
ŠTEVEC na izmenični tok 220 V t 5 A. ktroim. Marn. Sfr.-ri trg 28-rr.	25478 7
ZEMLJIŠČE
veliko 3500 kv. tn tafco.1 prrdain po zelo ugodni ceni. Ponudbe na oglasni odd Jutra pod -Sever,	2531020
SONČNO PARCELO lepo prodam samo direktnemu kupcu za 120 tisoč lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo direktno« 2531120
DRUŠTVO
slov. likovnih umetnikov Išče za svojega člana slikarja in grafika prmemo opremljeno sobo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod >D6LU<r 25359-23a OPREMLJ. SOBO s štedilnikom ali sou porabo kuhinje iščeta zakonca brez otrok. — Ponudb na ogl. oddelek Jutra pod »Dobra šivilja«	25425 23a
KABINET ali malo sobico išče samski go=pod. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »Osebni dogovor-;
25430-23* OPREMLJ. SOBO s štedilnikom brez perila išre mib.d zakonski par. Ponudbe n- oglas, ni odd. Jutra pod »Pomoč gospodinji«.
24672-23a OPREMLJ. SOBO preprosto. s posebnim vhodom iščeta. Plačam nar>rej. Ponudbe na ogl.
PREDMETE
umetniške vrednosti, kupuje in prodaja trgovin-. »Umetnost«. Kolodvorski 30.	24873-37
DEŽNIK zamenjan v kavarni Prešeren 25. t. m. ob 5. uri naj gorpa vrne istotam, kjer dobi svojega.
25418-37 IZGUBILA SEM denarnico z majhno vsoto denarja in pr tanam s tremi kamenčki. Ko-kove, Jegiičeva 10.
25432-37 IZGUBILA SEM osebno izkaznico na ime Drganc Amalija. — Psx>:im poštenega najditelja. naj jo vrne v Gle-dališki 13-n 25438 37
IZGUBIL SEM rjavo usnjeno mo?ko levo rokavico. Najdi M j naj jo odda x>roti nagra di 100 lir v Alosn^ki ul. št. 14 — Zorko.
2544537
OSEBA
ki je pomotoma vaela oziroma, našla živilsko nakaznico pri mesarju Smoljanu. giasečo se na ime ES-nest Cvetko, p-o-*im. da i"5!« odda r Tavčarjevi ui. 12-11.. levo
25430 37
in police za shramb^- j ^ j	>y Q..to
prodam Nasiov v ogl. | ^	25437-23»
odd. Jutra.	25419-6
KOVČEG-KO&AiaO 120x65x65 cm, okovano, pripravno za selitev, — prodam. Vipavska 8.
25423-6 USNJEN SUKNJIČ dobro ohranjen, prodam Poizve se pri Smerajcu Jakobu, Borštnikov tn; št. 1.	25421 6
MOŠKO BLAGO za obleko, sivo, primerno tudi za danvki kostum. prodam. Plorijan-ska 40, spodaj. 2542S-6
RTUHE. KAPNE po 500 lir komad in ne. kaj perila in obleke pro dam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	25433-6
DAMSKO KOLO »Brenabor.. diatonično Lubas harmoniko s pol-toni in globok o*roški voziček, orodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
25*36-6
OBLEKO
m.irengo euknjič ln — modne hlače p<>po'no-ma novo. zadnja moda, prodam. Na ogled pri Lo-r.bar. kroiaštvo. Gosposvetska 12. 25440-6
SPALNICO dobro ohranjeno. prodam po ugodni ceni. — Naslov v ogl. odd Jutra.	25443-6
PRODAM zaradi bolezni: ženski ši valni stroj S.nger za domačo uporabo ln k'^ blaga za moško obleKO ali dain?ki kostum. Na ogled od 9. do 12. in od 4 ure dalje. Kamniška 13	25444«
RADIOAPARAT 6 cevni Telefunken za razvajenega poslušalca ter malo 5 .cevno Minervo prodam. Radioglas— Topniška 16. 25449 6
MOŠKO KOLO
dobro ohranjeno »Ideal« prodam Za 4800 lir. Na^ tiačenova 16.-I. 25452-6 RADIOAPARAT
prvovrstne svetov-ne znamke, kot nov — prodam. M,ičinskeg^8^
ŠIVALNE STROJE
krojaške in žen=ke. prodam Kristan Franc — mehanična delavnica. Ci ril Metodova c. 54.
25455 6 NALIVNO PERO znamke Waranted. sko raj novo. ugodno prodam. Ogled pri vratarju Jutra od 6. zj. do 9 zv.
25458-6 MOŠKE ČEVLJE nizke, črne št. 41 (pred. o J no blago) prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.	25460 6
ČRTASTO BLAGO pralno za moške srajce in 3 rjuhe. nove. velike, prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 25461-6
BLAGO za 2 damska plašča s podlogo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
25462-6 3 LONČENE PEČI ln stara okna prodam. Gradaška 8. 25467-6
OKROGLO MIZICO
stolčki. 2 kuh. stolčka in 2 stojali za rože poceni prodam Naslov v osi. odd. Jutra. 25470-6
ŠPORTNE ČEVLJE
dekliške, št. 34-35. dobro ohranjene, prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra.
25474-6
Dvignite dospele ponudbe
• oglasnem oddelka Bi bi iaf.il Borba, Balonski. Brez posredovanja, Diskrecija. Dobra pomoč Dobro stalno me-to. Do bro ohranjena. Dobro ohranjen. Diplomirana šivilja.. Dežni. Dober hubertus Dolenjska cesta. Dijakinje. Hektro-podjetje. Ena oseba. Fm tovEki kroj, Gospodinjska ncumoč, Godoviio da. rilo. Hitra. Inženjer. Izmenjava misslt Krasna parceia. Kdo 1944. Krzno Kostum. Kodeljevo. Le-po izdelano. Lepa Jesen, Mešano zrno. Mornar. Majhna in preprosta sobica. Miren dom. Nastop takoj. Nahrbtnik in bluza. Nad vse ugodno. Ni daleč od tramvaja, Nepremočljiv, O-amlJen. Oskrbnik. Osamljena — Olivetti. Perfektna. Poštena služkinja. Prazna, Poaioč. Profesor. Ponudbe, Pomlad v jeseni. Po šten in marljiv. Podjetje, Preprosto dekle. Priložnost. Peč, Pridna in stalna. Poštena in mar. ljiva. Pri dobri družini. Reden in soliden. Ročni blagajna. Samostojna,— Soba. Sluga tekač. Siguren ln soliden zaslužek. September. Stalno usluž bena. Sivo drap kolo. — Sluga. Sončna parcela, Škornji 43 šola otroK. Tricikel. Točnost. Takoj 34131, Ugodno stanovanje, Ugotoviva simpatijo. Vdovec. Vse skoraj novo. Vestna in pridna, Vljuden pošten in zanesljiv. Vesten ključavničar Zelo dober plačnik, Za kuhata. Z več registri. Zg. Slška. Za poštenje— dom. Za takoj. Ugodna prilika. 8000. 7777. 2500, 75 lir kv m 20.000, in 50 k 400.
Schriftleitez - Urejuje: Davorin Ravijen — Fftr das Konsorttum »Jutro« als Veriag - Za konzorcij iMm kot tedajatetjai
A. O« als Drnekstella — Za »Naroda*