•
128. žtnllta.   _________                      I uiljiil, i Mb I. jniji NIZ.                                             XIV. lelo.

.Slovenski Narod* vdjt:
v ifrMfrni na dom dostavljen:                         v upnvn&hra pt*i*mm.
ttk> teto.......K 24—            ćelo leto.......K 22-—
pol Idi........1^—             poi teta   ...   %   m  m   m        u —
četrt leti      •   •,.••     ,     6-—                      četrt leta      •••...     .     5"5O
oa mesec.......    2*—           na mesec     .   .        .   .   .    #    1-90
Dopisi ur se fiankiraja   RokopU wt ne vračah. Uretntftro: Komflova mUca HS(y pritličjo !evoK talefoa ftt 34.
lxka|a vaak 4aa wćw i*v*#«^i m4*1|« ta prasalk*.
Inserati   veljajo:   peterostopna   petit   vrsta za enkrat   t>o   14 vin.,   za   dvakrat po
12 vhl, za trikrat ali večknt po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri većjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj  se posiljajo naroćnine,  reklamacije,   inserati   itd.
to ie administrativne stvari.
--------------   Panatna itevilka v«l|a 10 vinari«*.   --------------
Na pismena narodna  brez  istodobne  vposlatve  naročnine se  ne ozira. .Naroda« tiskam«" telefon 4t 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogtsko:                                                         za Nemčijo: ćelo leto.......K 25-—           ćelo leto.......K 30*—
pol leta   ...•#••    .  13"—                                      .
četrt leta     •   •••••           650               za Amenko in vse druge dezele:
na mesec     .        .   •   .   .    ,    2*30            ćelo leto ...        .   .   .   K 35*—
Vprašaniem  glede Inseratov se naj  priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Đpravnistvo: RnaJlova ulica št 5 fspodaj, dvorišče levo), telefon St. 85
Slovenšcina pred sodišči na
Karošfcem — tapravna.
Na Dunaju izhajajoči strokovni list »Gerichtshalle* z dne 2. junija 1912 prinaša zelo zanimivo, toda za v ustavi zajamčene pravice sloven-skega naroda pred koroškimi sodišči naravnost uničujoco disciplinarno odlocbo. katero prinašamo za danes brez daljsega komentarja.
Ta odločba se glasi: Več od-vetnikov. oziroma odvetniških kandidatov je zakrivilo kršenje poklic-*:h dolžnosti s tem, da so kot za->ropniki strank zavlekli rešitev pravde radi motenja posesti. ker so <e branili razpravljati v nemškem jeziku, odnosno ker so šefi svoje rdvetniške kandidate pozvali k ti rTanitvi.c
Disciplinarni svet cetovske od-vemiške zbornice je obsodii namreč dva odvetniška kandidata in dva odvetnika radi kršenja poklienih dolžnosti. Češ da sta le-ta odvetni-*ka kandidata baje s tem ogrozila nterese svojih strank. da sta se dne JI. aprila 1908 pri neki razpravi. ki *=e je vršila med dvema popolnoma slovenskima strankama ▼ skrve«-skeni dehi naše KoroŠke v pravdi radi motenfa posesti. pred okrajnim *ođ§ščem v sfovenskem ozemlja jžnega Korotana branila razprav-jati v nemškem jeziku, čeprav ju je -* temu razpravni sodnik z opozorit-v:io na posledice večkrat pozval — oba odvetnika pa sta kot zastopnika -aje s tem ogrozila interese svojih -'ijentov. da sta nakazala oba svoja koncipijenta. da naj pri bodoči raz-rravi. ki se je imela vršiti dne 1. mala 19os, ne razpravljata v nem^em jeziku, čeprav bi razpravni sodnik zopet to sklenil.
Disciplinarni svet c. kr. najviš-jes^a sodnega dvora je pa zavrnfl priziva obeh odvetnikov in to iz sle-dečih razlogov:
Vprašanje, če vsebimuje po - >c?plinarnem svetu kot dokazano vzeto postopanje obeh pritožiteljev -^enje dolžnosti. se mora v soglas-}ii z izpodbijano odločbo. katere me-rodajna razmotrivanja nišo ovržena ro izvajanjih pritožbe, potrditi. Že nsčin. kako so se po spisih odigrali "'"' V--\ dokazuje nedvomno. da oba
/^!ja   kot   zastopnika   strank
svojega postopanja ništa uredila po potrebah pravne zaščite, temveč da sta se dala voditi po nazorih, ki se morajo umakniti v prvi vrsti upo-števajočemu namenu iskanja pravice, oziroma pravne obrambe. Za-stopnikorna strank je bilo prosto, da dasta izraza svojemu pravnemu nazoru o jezikovni rabi, ne da bi posto-pala tako. kakor sta. Po § 0. odvet. reda je odvetnik obvezan, da pre-vzeta zastopstva opravlja po zakona in da zastopa pravice svoje stranke rr n; \ -..-. •• . - vnei o, zvestobo in vestnostjo; po §11. odvet. reda je pa odvetnik dolžan, da oskrbuje zaupana opravila, dokler obstaja nalog in ga zadene odgovornost, če tega ne stori. Nika-kor se pa ne more smatrati za pri-merno iskanje pravice ali nrimerno pravno obramho. če zastopnik stranke v pravdi radi motenja posesti, ki se mora že po svoji naravi in po zakonitih določilih nujno obravnavati in takoj resiti (§? 454. do 459. c. p. r.), konec postopanja in končno reši-tev zavlačuje s postopanjem, čegar mogoče posledice je mogel uvideti kot strokovnjak in v tem slučaju še temholj. ker je sodnik poprej, pred-ro je slednjič sklenil počivanjc postopanja (? 133. c. pr. r.). pozval zastopnika. da naj razpravHata k stvari. V upravičbo se ne more utemeljeno skHcevati na dejstvo. da se de-jansko ni bilo bati ogroženja intere-sov pravdnih strank in da tako ogro-ženje tndi ni nastopilo. ker bi tožni-ca. kakor je stala stvar, morala pravdo izgubiti in svoji protivnici plaćati stroške. dočim je pa toženka ostala prej ko slej v mirni posesti in ker bi se končno obe stranki tuđi poravnale. Po spisih je vendar ugo-tovljeno. da je nastopilo počivanje postopanja s pravnimi posledicami ? 168. c. pr. r. in da stvar še danes ni končno rešena. Stranki pa ne-dvomno niste imele namena, poslužiti se sodne pomoči v to svrho. da bi sodišče odločilo jezikovni spor; namen napada in obrambe je bil gotovo ta. da se čim naihitrejše 1ose-že sodno določbo o spornem ^rav-nem razmerju: vsled obnašani' obeh zastopnikov se pa ta namen ni iose-gel. vsled česar ništa zaur snesen posla vodila s predpisano skr^^ostjo (§ 9. odvet. reda), ništa stv: "nega naloga izvedla in sta torej /a to opustitev odeovorna    v smislu zgo-
raj navedenega zakonitega dolocila. Ako dr. B. slednjič še ugovarja, da disciplinarni svet ni srnel govoriti o ogroženju interesov njegove stranke, ker se je njegova stranka stri-njala z njegovim postopanjem in je še ćelo naročila, da se mora na to pripomniti, da je ta ugovor sicer formalno pokrit s pooblastilom z dne 30. aprila 1908, da pa zastopnik vzlic vsebini njegovega pooblastila ni bil odvezan dolžnosti, da ukrene v prvi vrsti to, kar ustreza stvarnomu interesu in pravni potrebi stranke. Popolna opustitev zastopniške pomoči v materijalnem oziru in to vzlic poznanju mogočih posledic tega postopanja pa utemeljuje kršenje odvetniških poklienih dolžnosti.«
Tako se torej glase razlogi le-te najvisie disciplinarne odločb^: ti razlogi pac jasno dokazujejo, da so naši najvišji sodni oblasti nepoznani državni osnovni zakoni in da srne na Koroškem sodnik. ki je zadrstno šo-vinističen, nekaznovano ieptati ćelo državne osnovne zakone, dasi bi ti zakoni morali veliati kot temelj naši državi, in čeprav ie dotičnik s prl-sego obljubi!, da hode vse zakone vestno spoštova! in vestno izpolnie-vaK
$e ćelo strokovnemu listu »Oe-rk;htshaHe<'. kateremu pač ne more-mo in tuđi ne smemo očitati posebnih ali spioh knkih sim1 at^j za ustavno zajamčene pravice slovenskecra jezika pred sodnimi oblastmi. se je zdela gorenja najvišja disciplinarna odloc-ba tako neverojetna in tako gorostasna, da je ^m^tral za potrebno, da ji doda nekoliko stvarnih pomi-slckov.
Strokovni list »Oeriehtshalle« dodaja namreč gorcnji o^locbi sledc-če, zelo umestne prtpombe:
Iz gorenje odločbe dobivamo vtisk. da se je stranka strinjala s postopanjem svojega odvetnika. Ako je ta domneva pravilna, potein se odločbe nikakor ne more odobravati. Disciplinarni svet vendar ni nikaka varuška oblast, niti se — neneklican — ne srne vmešavati v razmet je med odvetnikom in klijentom >Kai ustreza stvarnemu interesu in pravni potrebi stranke,« ima v prvi vrsti ona odiočevati; na vsak način pa v tem oziru ni pod kontrolo disciplinarne-ga sveta. Ako hoče kaka stranka v pravdi radi motenja posesti rajši opustiti  svoic    materiinlne    interese.
kakor da bi se odrekla svoji nacijo-nalni občutljivosti, se odvetnika, ki v tem oziru upošteva naziranje svoje stranke, ne more delati disciplinirano odgovornega. Bojimo se, da bi se ta ka odločba, kot je gorenja, mogla generalizirati, in to bi bilo pač zelo opasno.«
Besedo imajo sedaj vsemogočni državni poslanci S. L. S., ki so baje edino poklicani čuvani in branitelji naših ogroženih narodnih pravic in svetini. vsai *^e ie gorenja najvišja odlocba, ki je datirana od dne 23. aprila 1912, izdala ob času, ko so razni Gostinčarji, Vrstovški in Korošci sedeli pri krmilu naše ladje in v du-najskem državnem zboru baje z zapostavljanjem vseh strankarskih koristi in korit stali neustrnšeno na braniku za na^a sveta prava.
Na noge torej državnozborska delegacija S. L. S. in izpolni svoje gostobesedne obljube!
Državni zbor.
Dr. Korošec kot manjšinski poroče-valec. — Stari trik. — Spričevala ministrom. — Glasovanje. — Groze-ča rusinska obstrukcija. — Sejno poročilo.
D u n a j, 3. junija.
Med manjš^nskimi poročevalci k prvi skupini službene pragmatike (uvod in splošne določbe), je dobil danes besedo tuđi posl. dr. Korošec, da utemelji svoje minoritetne predlože. O teh predlogih smo že pisali, deloma nameravajo restituirati določbe vladinega nacrta, deloma so še reakcijonarnejšega za uradnike vek-sativnega značaja ter nimajo druge-ga smisla, kakor iz uradnikov norce briti. V tej prvi skupini zahteva posl. Korošec restituiranje vladine določbe, da naj službena pragmatika ne stopi v veljavo s 1. julijem temveč sele 1. onega meseca, ki bo sledil publikaciji zakona. To se pravi uve-Ijavljenje uradniške pragmatike je s tem popolnoma prepuščeno vladi, nota bene oni vladi na kateri dr. Korošec danes ni našel niti ene dobre strani in kateri baje slovenski kleri-kalci r»e morejo v prav nikakem oziru zaupati. — Dr. Korošec hoče uvesti v uradniški status tuđi konfesijo-nalni princip, uradnik naj bo istega veroiznovedanja.  kakor  većina  pre-
bivalstva v službenem mestu. To svojo nesmiselno zahtevo (kaj ima vera, stvar notranjega prepričanja z delovanjem uradnika opraviti?) je posl. Korošec zamešal v upravičeni princip, da mora biti vsak uradnik vešč tuđi onega jezika, ki ga govori manjšina prebivalstva v njegovem službenem delokrogu, ako znaša ta manjšina vsaj 20%.
V parlamentu so znani ostali ku-rijozni minoritetni predlogi slovenskih klerikalcev, znano je njihovo nasprotstvo napram službeni pra-gmatiki in zato se je zbralo precej poslancev okoli drja. Korošca, da sliši nekaj pametnih in stvarnih raz-logov, ki so merodajni za nad vsem čudno postopanje S. L. S. Toda ta radovednost je bila slabo poplaćana. Dr. Koroščeva izvajanja so bila tako primitivna, da je kopnel avditorij, kakor sneg in da se na koncu govora ni upal nikdo drugi izreci pohvalo, kakor stanovski tovariš predlagate-Jjev župnik Hladnik, ki pa se lahko ekskuzira s tem, da je politično in parlamentarno Še novinec.
Baš radi svoje primitivne oblike in vsebine pa so dr. Koroščeva izvajanja velepoučna. Govornik je upo-rabil enostavno metodo: če sam ni-česar pametnega ne veš, pa krepko čez druge zabavljaj. In tako je delil predvsem vladi oziroma posamez-nim ministrom spričevala ter jih za-pored kvalificiral za nezmožneže, ćelo somišljenika fiussareka se je lo-til. čeŠ, da je zagnal italijansko fa-kulto v slepo ulico subkomiteja in da se pripravlja ubiti z cesarskim last-noročnim pismom rusinsko univer-zo. Poslanci so pri tem začuđeno vrpraševali. od kdaj da se je mnenje naših klerikalcev tako korenito spremenilo. saj je še v petek posl. VerstovŠek izrekel naučnemu ministru zaupnico! Posl. Zenker je opo-zoril drja. Korošca na to dejstvo, pa pojasnila ni dobil...
Voditelj štajerskih klerikalcev je napravil sicer eno častno izjemo. na katero ga je opozoril posl. Kalina: >Kaj pa z Georgijem?« »Tega pa vam prepusčam,- je rekel dr. Korošec. To je izzvalo ono veselost, ki jo Nemec imenuje »ein verstandnis-volles Lacheln«, posl. Choc je dal temu mnenju izraza z medklicem: »Sedaj verao, kam hočete«----------------
Ko je bil z ministri gotov, se je obrnil govornik k vprašanju upravne
LISTEK.
Lepi stpiček.
(Bei-Ami.)
Francoski   spisal   Guy   de   Mau-passant   —   Prevel Oton Župa n č i 5.
Drugi deL
(Dalje.)
Georges je povzel:
»Ker si me začela tikati, posna-
-'-m pri tej priči ta vzgled, in ti po-
.rn, draga moja, da te imam vedno
rajši, od sekunde do sekunde, in da
e mi zdi Rouen strahovito   daleč.«
Sedaj je govoril z igralskim po-vdarkom in je šaljivo izprenevedal "jbraz, kar je zabavalo mlado ženo, vajeno vedenja in burk literarnih c\-?anov.
Gledala ga je od strani in zdel se i' ie zares krasen in visela je med poželjenjem, ki nas obiđe, kadar nas zamika utrgati sad z drevesa, in med omahovanjem hladnega razu--'"i. ki nam svetuje, naj počakamo "■"    beda, da ga zavžijemo ob svoji
Potem je dejala. zardevajoča ob ■^'slih. ki so jo naskakovale:
Šolarček moj, Ie zanesi se na ^r-»io izkušenost. Poljubi na železnici " so za nič. Ne zaležejo prav.«
Nato je še bolj zardela in je za-mrmrala:
»Ne žanji žita, dokler je zeleno.*
Smejal se je, drastila so ga na-migavanja, ki jih je slišal iz teh 1e-pih ust; pokrižal se je, momljal z ustnicami, kakor da mrmra molitev, potem je izjavi}:
»Priporočim se svetemu Antonu, patronu za izkušnjave. Sedaj sem kakor skala,«
Polagoma je prihajala noč in pregrinjala s prozorno senco, kakor z lahno tenčico, širno ravnino, ki se je raztezala na desni. Vlak je tekel ob Seni; in mlada dvojica ie gledala na reki, vijoči se kakor širok trak brušene kovine, rdeče odbleske, svetle pege, padle z neba, ki jih je prevleklo zabajajoče solnee z ognjenim škrlatom. Te luči so počasi ga-snile. temnele in se zavijale v žalo-sten somrak. In ravnina se je potap-Ijala v crno, t ono turobno grozo, ono smrtno grozo, ki lega z vsakim mrakom na zemljo.
Ta večerna melanholija, priha-jajoča skozi odprto okno, je preši-njala poročencema dušo, pravkar Še tako radostno, in obmolknila sta oba.
Približala    sta  se  bila    tesneje
drugi drugemu.    da bi gledala, kako
u mira  dan,    ta  lepi,    jasni  majniški dan.
V Mantesu so bili prižgali malo oljnato svetilko,    ki je metala svojo
rumeno, trepetajočo luč po sivih blazinah.
Durov je objel svojo ženo okrog pasu in jo je stisnil k sebi. Burno po-željenje. ki ga je bilo navdalo malo prej. se je spremenilo v nežnost, medio nežnost. v mehkobno hrepe-nenje po tolažljivnm milovanju, ti-stem milovanju, s katerim zaziblješ otroka.
Prav potihem je zamrmral: »Kako te bom Ijubil, Madica moja!«
Sladkost tega glasu je ganila mlado ženo. po vsi polti jo je naglo izpreletelo, nagnila se je nadenj. za-kaj bil je naslonil lice na njena gorka nedra. in mu je ponudila svoja usta.
Bil je dolg, nem in globok po-ljub; planila sta in nato silovit in blažen objem. kratka borba brez sape, in nasilna in nenaredna združitev. Potem sta ostala tesno objeta, oba nekoliko razočarana, trudna in še raznežena, dokler ni naznanil vla-kov žvižg prihodnje postaje.
Rekla je, popravljaje si s konci prstov razmršene lase na senceh:
»To je res neumno. Kot dva paglavca sva.«                   -
On pa ji je poljubljal roke. drugo za drugo z mrzlično hitrostjo, in je odgovoril: »Tako strašno te ljubim, Madica moja.«
Do Rouena se ništa skoraj ganila, lice na licu, oči uprte skozi okno v noč, kjer je zasijala sedaj pa sedaj luč iz hiš; in sanjarila sta, za-
dovoljna, da se cutita tako bhzu drug drugemu, in v vedno rastočem pričakovanju tesnejšega in svobod-nejšega objema.
Ustavila sta se v hotelu, ki so mu okna gledala na nabrežje; malo, prav malo sta večerjala in sta šla v posteljo. Sobarica ju je vzbudila drugi dan malo po osmi uri.
Ko sta bila popila čašo čaja. postavljeno na nočno mizico, je pogle-dal Durov svojo ženo, potom pa jo je stisnil nenadoma, z radostnim pogonom srečnega človeka. ki je našel pravkar zaklad.«v svoje roke in je jecljal: »Madica moja. čutim, da te imam rad . . . tako zelo . . . zelo rad . . .«
Nasmehnila se je s svojim zaup-nim in zadovoljnim nasmehom. in vračaje mu poljube, je mrmrala: »In jaz . . . tebe menda tuđi.«
A njega je vznemirjal ta obisk njegovih staršev. 2e večkrat je opomnil svojo ženo: pripravi jal jo je, in jo navajal. Sedaj se mu je zde-lo, da bo dobro, če zopet sproži.
»Veš, kmečka človeka sta, prava kmeta z dežele, ne iz komične opere.«
Zasmejala se je: »Saj vem, saj si mi že dostikrat povedal. Sedaj pa vstani, jaz bom tuđi.«
Skočil je s postelje in ko si je obuvat nogavice:
»Neprilično nama bo doma, zelo neprilično. V moji sobi je samo ena stara postelja s slaranico. V Can-
teleuju ne poznajo žimnic in   blazin na vzmeti.«
Bila je videti očarana: »Tem bolje. To bo prijazno, slabo spati... poleg... poleg tebe ... in potem na-ju bodo vzbudili peteliniJ«
Odela si je bila svoj jutranji plašč, velik plašč od bele flanele, ki ga je Durov takoj spoznal. Ta pogled mu je bil neprijeten. Zakaj? Njegova žena je imela, to je vedel, cei tucat te jutranje obleke. Svoje bale vendar ni mogla zavreči ter si kupiti novo. A kaj, on bi bil rad, da ne bi bilo njeno perilo za po dnevi in po noči in za Ijubezen isto, kot z onim. Zdelo se mu je, kakor da je voljno in toplo blago obdržalo nekaj od Forestierjevih dotikov.
Stopil je proti oknu in si je pri-žgal cigareto.
Pogled na pristanišče, na široko reko, polno ladij z lahkimi jambori, trebušnih parnikov, ki so jih z velikim ropotom razkladali žrjavi na ob-režju. mu je segel do srca, čeprav je vse to že izdavna poznah In vzklik-nil je:
»Strela, kako je to lepo!«
Madelčna je pritekla, položila obe roke svojemu možu na ramo in je bila očarana, vsa zamaknjena sklonjena proti njemu. Venomer je hi-tela:
»O, kako krasno je to! Kako krasno! Nisem vedela, da je toliko ladij U
Stran 2.                                          ________________________                       SLO\Cft&*l   NAR UD.                                                                                                          tzo »tt*.
reforme. Povedal je, da je cesarska reformna komisija nezmožna, da ubi-ia čas in denar in da iz njene nioke ne bo kruha. Na ta način je našel posl. Korošec prehod k predmetu sa-memu, k službeni pragmatiku »Stvar je. gospoda moja, švindel, ki ga uga-njate z uradniki, ker ni dcnarja, ni pokritja, ni mogoče uveljaviti službene pragmatike. Brezvestni in golju-fivi demagogi so oni, ki bodo glasovali za pragmatike ne da bi bila ure-tena finančna plat celega vprašanja.« Tako se glasi naša domaća klerikalna argumentacija. Mi jo danes klerf-kalcem (za enkrat le tem) koneedi-ramo ter smo prepričani, da gospod dr. Korošec ne bo tak potiticen brez-vestnež in goljuf. da bi glasovat za novi brambni zakon, katerega bo treba kmalu votirati in katerega ne-šteti milijom so tuđi brez pokritja, kakor one v primeri ž njimi skoraj neznatne vsote, ki jih zahteva zbolj-šaajc gmotnega položaja uradnikov ni šlag.
Nočemo delati klerikalnemu govorniku krivico: financijalni ugovori nišo bili edini protiargmnent. Posl. Korosec je mnenja, da ne gre deliti Splošne službene pragmatike od onih dveh specijalnih zakonov. ki sta na-irteniena urediti službene razmere profesorjev in sodnikov. Dr. Koro se c si }e torej postavit novo sankcijsko oviro za službeno progmatiko. ki je naravnost originalna. Ker pragmatika za profesorje in sodnike se ni gotova, je ne smejo dobiti tndi ostali. In klerikalni prijatelj uradnikov je opororH parlament >c iui cn^ vc»/"o dejstvo. Če se zboljšajo razmere državnih nradnikov. potem bodo tuđi drugi opr. občinski in dezelni nastav-Uenci prišli z novimi zahtevami...
Koroščev govor je treba označiti kot eden izmed onih starih političnih trikov, ki so že tako ohrahljeru, da na nje danes že nobeden več »no-ter ne pade«. — Glasno in javno zabavljati čez vlado, na tihem pa opravljati njene kupcije. tako se glasi nauk one politične moraie, ki jo propagira S. L, S. in njen voditelj. Kakor pade na odru beseda, za ka-tero poprime nasledni igralec, tako ie ^navezaU tuđi danes vladni za-stopnik sekcijski sef Oalecki na Ko-foščeve besede. ter utemeljeval sta-lišce vlade glede onih znanih 5 sank-dfskih o\ir ...
Zbornica je sicer dokončala danes debato o prvi skupini službene pragmatike in jutri se bo vršilo glasovanje v cl. 1.—VII. uvajalnih do-locb ter § 1.—26. zakona samega. Brezdvomno bodo vsi odsekovi predlogi sprejeti.
•             *
*
Razpoloženje v zbornici je da-tles precei napeto. Opoldan se je zvedelo. da je bil Rusinom in Poljakom izročen koncept cesarjevega lastnoročnega pisma glede ustano-vitve rusinske univerze. Rusini za-htevrajo. da bodi predvsem že od vsega začetka določen Lvov kot njihovo bodoče vseučilisko mesto. in pripovedovalo se je. da bodo sicer pričeli s tako hnipno in divjo ob-strukcijo kakor je avstrijski parlament že dolgo ni doživel. Kdaj da ta obstrnkcija prične, o tem se govori različno. Trdi se med drugim, da so Rusini obljubili drž. uradnikom da službene pragmatike ne bodo obstru-irali. Kot nekak uvod v svojo taktiko so že dopoldan povzrocili konec seje v proračunskem odseku.
Ćeli popoldan so se vršile Jako živahne konference barona Heinol-da m naučnega ministra Hussareka z Rusini in Poljaki, o rezultatu pa se varuje stroga tajnost. Naučni in no-tranji niinister sta sicer konferirala tuđi s posl. Đugattom in dr. šuster-šičem.
V  naslednjem    podajemo   sejno poročilo:
Seja se je pričela ob 3. popol-dne.
Nadaljevalo se je drugo čitanje ( službene pragmatike.
Prvi fe govoril posl. Mora-c z e w s k i, ki je stavil minoritetni predlog, naj se 30 dni po sestavi kvalifikacije vroči uradnikom dobeseden prepis kvalifikacijske tabele
Na to je govoril slovenski kleri-kalec dr. K o r o š e č.
Utemeljeval je svoj minoritetni predlog, naj bi službena pragmatika stopila v veljavo sele en mesec po njeni razglasitvi in sicer istočasno s pokritveno predlogo in upravno reformo.
V  svojem govoru se je norčeval iz min. in jim očital, da so od prve-ga do zadnjega Čisto nesposobni. Pri razpravi o    službeni    pragmatiki    je mož govoril o sokolskem    zletu    v Pragi.    Rekel je med drugim:  »Narodni nemški svetnik dr. Hochenbur-ger deluje sedaj tako vzorno. da so ga Čehi sedaj že povabili na sokolski zlet in da bo že letos nastopil v Pra-gi s sokolsko čepico.« Sedaj ima Korošec pocrum briti norce   z   dr. Ho-^ 'A''\r..    . t\ ko ie pa lc-t.. sedt! na Kregarjevem aktu. pa so bili kle-rikalci z dr. Susteršičem in   Koros-cem vred tihi kakor piske ter so v devotni poniznosti ležali na trebuhu pred »njegovo ekscelenco velecenje-nim gospodom justičnim ministrom, kakor se je izvolil   izražati   dr. žu-steršič.
Ko je Korošec po vrsti »zdelal« vse ministre in proglasi! vso vlado za docela nesposobno, je prevzel vse predlog e te -»nesposobne vlade-, ki jih je zbornica že odkionila, za svoje ter jih stavil kot minoritetni vo-tum.
To je seveda v zbornici izzvalo živahno veselost.
Za Korošcem je govoril sekcijski šef O a I e c k i, ki je branil vlad-no stališče.
Grof Lazocki je raspravljat o volilni pravici uradnikov, dr. Dinghofer pa je zahteval. naj se službena pragmatika takoj uveljavi. čes, »da lahko sicer gospodarska be-da državnih uslužbencev povzroci dogodke. ki si jih vlada sama naj-manj želi.«
Glavna govornika sta bila kršćanski socijalec Rienossl in če-^ki radikalec B u f i v a 1.
Ko je govoril se minoritetni p^-ročevalec dr. W a b e f , ki je pred-lagal. naj se ča^ovni avanzma uve-liavi že s 1. julijem, se je razprava prekinila in zbornica je vzela v pretres Pacherjev nujni predlog, naj bi se poštni oficijantje po osmih službenih letih uvrstili v XI. činov-ni razred. Ob 7. zvečer je predsed-nik zaključit sejo.
Ifalijansfco - turšha pnjna.
Turska nota o izgnan ja Italija nov.
Turska vlada objavlja noto na velesile, v kateri navaja razloge za
izgon Italijanov. Nota pravi: Vsled težkoČ, ki jih provzroča ekspedicija v Tripolitaniji in Bengasiiu, in vsled nemožnosti streti odpor muzlima-nov. je mislila Italija, da srne upora-biti vsa sredstva, da prisili otoman-ski narod in otomansko vlado, da od-stopi te pokrajine, ki je Italija ne more zasesti. Otomanska vlada ne ugovarja prednostim, ki jih Italija lahko uporablja vsled svoje premoći na morju. Pač pa je upravičena protestirati proti onim sredstvom, ki jih vporablja Italija v nasprotju z med-narodnim pravom in s temelji haaške konference in pri Čemer se ne ozira na človeški čut in na civilizacijo. Turska vlada je zadušila izbruh ogorčenja pri svoječasnem klanju od strani Italijanov in ni odgovorila s tem, da bi bila izgnaja Italijane. To postopanje pa je Italijo ojunačilo, da je se nadalje namenoma kršila moderne vojne običaje s tem, da je bombardirala neutrjena mesta, da je metala iz zrakoplovov in letalnih strojev bombe na prebivalstvo, vo-jastvo in sanitetne oddelke in ustav-Ijala sanitetne in bolniške ladje. Ita-lijani so se izkrcali na Rodosu in so odpeljali zastopnike oblasti, ki nišo bili v nikakršni zvezi z vojnimi ope-racijami, kot vojne jetnike, med njimi ćelo sodne uradnike. Z namenom, da zasejejo med prebivalstvo needi-nost, so odpeljali kot vojne jetnike mnogo prebivalcev pod pretvezo, da so člani komiteja za enotnost in na-predek, in so se delali prijatelje krist-janov s tem. da so prostost muzlima-nov strli. Vsled tega postopanja je ogorčenje pri muzlimanih doseglo vrhunee. Turska vlada je bila tedaj po tako dolgem obotavljanju primorana izgnati Italijane. Postopanje, kakrsno si dovoljuje Italija, je v mno-gem oziru formalno prepovedano od haaške konfefrence. med tem ko spada pravica do izgona k onemu delu vojnih običajev. proti katerim se omenjena konferenca ni hotela izreci.
Italijanski izgnane! so začeli že zapušcati Ttrčijo. Policija, zlasti v Solunu in Carigradu nadzoruje odpo-tovanje Italijanov in jih ščiti. Najhuj-še prizadeti so uradniki in trgovski nastavljenci. med tem ko so imeli trgovci še priliko, da so aranžirali nadaljnje poslovanje. Italijani, ki so bili nastavljeni pri Otomanski banki in pri drugih bankali, so dobili tri mesečen dopust z naročilom, da ostanejo v bližnjih mestih, da se lahko takoj zopet vrnejo.
V Egejskem morju.
Vali iz Smirne signalizira gibanje italijanskih ladij med otokom Sa-mosom in smirensko obalo. Glede napada na štiri jadrenice, ki so imele na krovu blago za Samos, poroča vali. da je ena jadrenica ušla, dve sta se potopili, četrto so vzeli Italijani. Moštvo potopljenih jadrenic se je resilo na obalo. Splošno sodijo, da bodo Italijani v kratkem bombardirali Smirno in nato mesto blokirali. Zato se je odpeljal general Abdulah, član najvišjega vojnega sveta v Smirno ter so že začeli mesto utrje-vati.
Štajersko.
Verstovšek    in    učiteljstvo.    (Iz
učiteljskih krogov.) Torej, profesor in učitelj Verstovšek je našel na ukaz svojih klerikalnih kruhodajalcev po-
trebo, da je y naučnem odseku glaso-val proti učiteljskim težnjam! On je moral biti isti, ki se je pokazal naj-večleu sovrmžnika bednega učitelj« stva, dasi bi moral kot učitelj in urad-nik zastaviti vse moči, da bi se sto-riio neznosni učiteljski bedi enkrat konec! On je torej tisto oštro bodalo v rokah naših klerikalnih kolovođi], s katerim hočejo zadati učiteljstvu težko rano. Daleč je prišel ta, po po-klicu naš najbližnji stanovski tovariš. Ako bi kaj takega storil kak ka-plan Korošec, naravni nasprotnik učiteljskega stanu in ljudske naobrazbe (ker se zabitemu ljudstvu lažje komandira), bi mu ne zamerili toliko, ker sovraštvo do učiteljstva je njegova življenjska naloga; a da to stori pedagog (??), profesor in učitelj, ki je pred svojim državnozbor-skim mandatom sam kolikor toliko okusil učiteljsko delo in dobro ve, kako beraško je plačan naš trud, tako ostudno početje se mora vsakemu poštenemu človeku zagnjusiti v dno duše, pa naj si bo naš sovražnik, ali prijatelj. Nimanio takega sovražnika na svetu, da bi mu ne privoščili ven-dar enkrat malo boljšega kruha! Edi-nr> dobro pri tej Verstovškovi proti-učiteljski špekulaciji je to, da so ga tako nesmrtno blamirali njegovi to-variši v odseku in da so ga naravnost zasmehovali, spoznavši njegove hinavske naklcpe in ta njegov glas ni našel pota v nebesa. Stanovskim tovarišem v Verstovškovem volil-nem okraju pa kličemo: napnite vse moči, uporabite vsa dovoljena sredstva, kofera so vam na razpolago, delujte pri vseh društvili vsikdar in povsod, skrbite, da vržete ob prihod-njih državnozborskih volitvah ob tla tega svojega največjega škodljivca. Učiteljska društva hodo pa že vede-la, kaj imajo storiti pri prihodnjih društvenih zborovanjih! Zalostno — a resnieno. — A. K.
Zveza narodnih društev je priredila v soboto javno predavanje v celjski čitalnici o Jeanu Jaquesu Rousseauju — v skromno proslavo dvestoletnice rojstva tega znameni-tega franeoskega filozofa, katera bo koncem tega meseca(28. junija). Pi-satelj dr. Ivan L a h iz Ljubljane nam je v prilično enournem predavanju očrtal Rousseaujevo življenje in glavne ideje njegovih filozofičnih del. Predavanje je bilo izvrstno in imeli smo lep večer duševnega užitka. — Obisk je bil zelo povoljen. — V ne-deljo popoldne je predaval predsed-nik Z. N. D. dr. Lev Brunčko v Braslovčah o dobi slovenskih tabo-rov, Udeležba je bila jako lepa. došlo je ćelo mnogo klerikalcev. Splo-Šno se opaža, da se ljudern vedno bolj priljubuiejo poljudna predavanja. — Z. N. D. bo morala torej svoje delo v tej smeri vztrajno nadaljevati. Ko bo Zvezin skioptikon v redu, se bodo predavanja prirejala tuđi s ski-optikonom. na kar narodna društva še prav posebej opozarjamo.
Koalicija nemskih naeijonalcev in klerikalcev v Gradcu. Obcinske volitve za mesto Gradec so pravkar razpisane: vršile se bodo v drugi polovici meseca septembra in začetkom oktobra. Vseh volilcev je 14 ti-soč, ki bodo imeli voliti 48 občinskih svetovalcev, iz vsakega razreda po 16. Novi občinski volilni red, ki dolo-ča štiri razrede po 12 občinskih svetovalcev, še ni vzakonjen. Nemški nacijonalci bodo seveda napeli vse sile, da se iznebe opozicijonalcev, t. i. socijalnih demokratov, kateri so bili doslej gospodarji v tretjem razre-—     ' •--------
du. V ta namen se hočejo, obratno po dunajskem vzorcu,    zvezati s kleri-kalci Pantz - Neunteuilove skupine. Neunteufel je v soboto    na    nekem   i shodu že o tem govoril in pravil, da je zveza nemških naeijonalcev in klerikalcev kot meščanskih strank proti socijalnim demokratom    nekaj    »na-   I ravnega in umestnega«. Če vzamejo I nacijonalci nekaj klerikalcev v občin- | ski svet, bodo ti sicer opozicija, am- I pak lojalna opozicija,   ki bo z vese- I ljem glasovala za to, da se doseže v I občinskem   proračunu    ravnotežje z | novimi občinskimi dokladami. Nas sicer stvar nič veliko ne briga,   samo to lahko rečemo, da se bo nemškim nacijonalcem morda v tej »naravni« španoviji tako godilo, kakor psu v znanem   slovenskem    pregovoru. — Neunteufel je povrh tega prehitro iz-dal nemško - nacijonalne nacrte — in \ (najbrže hotoma) s tem izkazal svojim zaveznikom jako slabo uslugo.
Posredovanje vaiencev. V nemških listih čitamo pravkar notice, v katerih obljubujejo »združene štajerske posredovalnice za delo« v Gradcu, da bodo tuđi letos preskrbovale onim fantom, ki se hocejo posvetiti trgovini in obrti, brezplačno    mesta j za izuk. Pravijo, da bodo stopile v 1 ta namen v zvezo s solskimi vodstvi, I ki bi jim naj preskrbela za to brez- I plačno posredovanje primeren mate- I rijal.    Ker bi se fante    spravljalo k I nemškim mojstrom in  izročalo  tam I ponemčevanju, svarimo odločno slo- 1 venska šolska vodstva in starše pred 1 to »brezplačno« nemško dobrodelno- I stio. Pričakujemo, da bo na obrtnem | shodu v Celju izvoljeni odbor   čim- i preje izvršil vse priprave za sloven- i sko vajenško posredovalnico, na ka- i tero se bo potem v vseh takih zađe- 1 vah obraćati.                                      1
Dopisnik v Zgornji Polskavi, ki I je nam poslal notico o razpisani I zdravniški službi, naj nemudoma do- I posije vse potrebne podatke o ti I službi, ker se je zglasilo že več 1 zdravnikov, ki bi radi imeli natanč- ■ nejše informacije.                               I
Inžinerski izpit sta napravila na I tehniki v Gradcu v petek, 31. maja, H gg. Fran F i s c h e r in Alojzij Hor-I vat. Čestitamo!                                fl
Akademično tehnično društvo |I »Tabor« v Gradcu vljudno naznanja. I da se je s 1. junijem t. 1. preselilo v 1 hišo Gartengasse 18.                           1
Drobne novice. V Podčetrt- 1 ku so bili pri občinskih volitvah iz-  I voljeni 4 nemškutarji,    3    slovemk  S klerikalci  in  dva  slovenska napreL- I njaka. Doslej ie bila v občini na vla- W di klerikalno - nemškutarska koal -čija. županoval je klerikalni naduji-telj Lovrec. In tako bo, kakor v.k kaže, ostalo tuđi  v prihodnje. — ^ stalen pokoj ie stopil    profesor na graski realni gimnaziji Julij M > k 1 a u. Deloval je svoj čas  tuđi n:-. mariborski gimnaziji. — V Grade.; je umri bivši artist in posestnik menažerije Franc   Renner.   Slovejc ime si je pridobil s konstrukcijo pr-vega vodljivega    zrakoplova v A striji. Leta 1909 se je na jesenske: sejmu v Gradcu   produciral z njir. Pri sestavi drugega vodljivega zrakoplova je pa imel nesrećo, se je za-dolžil in je umri sedaj v veliki   rcv-ščini. — U m r 1 je v Gradcu bivši po-stajenačelnik v Brežicah, gosp. Fran Zupančič. — V Mariboru bo« v nedeljo, dne 9. junija ob 10. dopol-B dne spustilo   štajersko    zrakoplovno I društvo v zrak zrakoplov    »Nadvoj-B vodinjo Margaretom s  1600 kub. m.l vsebine. Tega interesantnega posku-B
Rienzi, zadnji tribunov.
Zgrodovinski roman.
Spieal Edward Lviton - Bulwer.
Deveti det
(Dolje.)
»Vedite, da sem poslal danes zjutraj svojega pooblaščenca k vašemu bratrancu Stefanellu. Z vso dolž-no mu spoštljivostjo sem ga obve-stil, da sem se vrnil v Rim in ga po-vabil v mesto. Pozabivši vsa stara nasprotja in svoje lastno pregnan-stvo sem mu zagotovil stališče in dostojanstva, ki gredo poglavar ju Co-lonnov. Vse, kar sem zahteval od njega, je, da naj bo pokoren posta-vam. Čas in nesreće so ponižale ponos moje mladosti, ohranil sem si le strogost sodnika, a nihče ne bo imel več povod se pritoževati zaradi tribunove prešemosti.«
»Škoda, da niste svojega obve-stila odposlali dan pozneje,« je menil Adrian. »Rad bi bil svojega sorodni-ka na to pripravil. A bodi kakorkoli — kar ste mi povedali, me le vzpod-buja, da pospešim svoj odhod. Ce se mi posred izposlovati Castno in mirno spravo, ne bom več zakrinkan snufcil tvojo sestro.^
»In nikdar,« je ponosno rekel Rienzi, »ni pripeljal kak Colonna v svojo hišo devico, ki bi mu bila de-lala večjo čast. Kar sem v svojih na-črtih vedno videl, to vidim tuđi sedaj še: meie nove rimske države.t
»Ne bodi preveč sangviničen, hrabri Rienzi,« je dejal Adrian: »Pomisli, na koliko glav, polnih smelih načrtov. je že gledal ta spomenik — in ti nacrti so bili zidani na pesek in na prah. Ti imaš dovolj prilik, da pokažeš svoje moči — ne gre se za to, da razširiš svoje meje, nego da samega sebe vzdržiš na svojem stali-šču. Zakaj — veruj mi — nikdar ni velik človek stal pred tako strašnim breznom, kakor ti.«
»Ti si odkritosrčen,« je dejal senator. »To so prve besede dvoma in sočutja, ki sem jih slišal v Rimu. To da — ljudstvo me ljubi, baroni so po-begnili iz Rima, papež je na moji strani in vhode v Kapitol stražijo meci severnih vojakov. A to še vse ni nič. Moje poštenje je moj meč in moj ščit. O nikdar, od kar je propad-la stara republika, ni imel kak Rim-Ijan poštenejšega in plemenitejšega hrepenenja. Mir je zagotovljen — postave vzdružujejo red —• znanost, nmetnost. izobrazba premene temo v svetlobo. Patricij ne bo več razbojnik, njegov čuvar reda; drhal naj se pOŽlahtni, da postane narod; hraber narod, ki se bo znal braniti, izobra-/,en narod, ki se bo znal sam vladati. Ne z orožjem, nego s svojo mora-iično silo naj si mati vseh narodov zagotovi pokornost svojih otrok. Ali naj, goječ take sanje in take nade, drhtim in obupavam? Ne, Adrian Colonna! Naj se obrne na dobro ali na zlo — na svojih načrtih brez strahu jaz vztrajam.«
Vse nastopanje senatorja je bilo tako, da je močno povzdignilo po-men njegovih besed, tako da je bil treznomisleči Adrian kar očaran.
»V čast bi mi bilo, ko bi mogel deliti tako usodo in ponosen bom, če ugladim takim nacrtom pot. Čim do-sežem namen svojega posredovanja —«
»Postanete moj brat,« ga je pre-kinil Rienzi.
»In če ga ne dosežem?«
»Smete vendar snubiti mojo sestro. Vi molčite — Vi ste preble-deli?
»Ali smem zapustiti svoj rod?«
»Mladi rnož,« je dejal Rienzi ponosno, ^vprašajte raje, če smete zapustiti svojo domovino. Ako dvomite o mojem poštenju, ako Vas je strah moje častihlepnosti, pa opustite svoj namen. Ako pa mislite, da imam voljo in zmožnost, služiti državi, če spoznate v premembi mojih razmer in v nesrečah, ki sem jih prestal, roko Izveličarja vseh narodov — ako so bile te nesreče le dokazi milosti onega, ki kaznuje — morda potrebne, da se^okorim za svojo prejšnjo drznost hFda se moj razum pooštri — iz kratka, če me imate za moža, ki me je bog vzlic mojim napakam ohranil Rimu, potem po/abite, da ste Colonna in se le zavedajte, da ste Rimljan!«
»Premagal   si   me,   ti   čudoviti
um,« je ves zavzet vzkliknil Adrian
in dostavil s tišjim glasom: »Naj sto-
> re moji sorodniki karkoii,  iaz osta-
nem pri tebi  in  pri   Rimu.   Zdrav-stvuj!«
III.
Adrianovi doživljaji v Patestrini.
Bilo je že poldne, ko je Adrian zagledal gore, obdajajoče Palestrino. Mogočnost tega skalnatega mesta je bila znana že v časih pred Romulom, v prvih časih tište skrivnostne civilizacije, ki se je razvila v Italiji še predno je bil sezidan Rim. Osem mest se je podvrglo gospodstvu Pa-lestrine. Vsled svoje lege in strasne mogočnosti zidov, je dolgo kljubova-la Rimu. S te trdnjave je vihrala Ma-rijeva zastava in po cesti, po kateri se je zdaj pomikala mala Adrianova četa, je nekoč korakal krvoločni Sul-la, ko se je vračal iz mitridatske vojne.
Rimski baroni si nišo mogli iz-brati strašnejše trdnjave. Ko je Adri-anovo izkušeno oko premerilo strmine in zidovja, je spoznalo, da je tod z najnavadnejso spretnost jo lahko mnogo mesecev kljubovati ćeli armadi rimskega senatorja. Podrte koče in poteptana polja y ravnini, so izpričevala nasilnost in surovost upornih baronov in ravno tedaj je bilo videti čete oborožencev, ki so gonile pred seboj poropane goveđi in
ovce.
Adrianova četa je nosila pred seboj zastavo Colonnov in vsled tega so ji hitro odprli »solnčna vrata«. Ko je šel Adrian po ozkih mestnih ulicah v trdnjavo, je na potu videl gruče tujih vojakov in vlačug, ki so
postajali ob razvalinah starih tem-| peljev in palac, ali pa se greli na te-1 rasah, kjer so žarele se barve pre*l krasnih mozaikov, ki so bili nekdai I ponos izobraženega, umetnost ljube-1 čega plemstva, čigar dedič so postali I divji razbojniki.                                I
To nasprotje med preteklostjo ifl I sedanjostjo je Adriana hudo bolelo ^ 1 zdelo se mu je, da stoji civilizacija nal Rienzijevi strani.                           , I
Adrian je v trdnjavi pustil svoje! spremijevalce na dvorišcu in je za-H hteval, naj ga popeljeio pred njego-■ vega bratranca. Ko je Adrian zapu-1 stil Rim, je bil Štefanello še otrok ini vsled tega sta bila, četudi sorodnika.i le površno znana. Hrupno smejaniel je udarilo Adrianu na uho, ko ga iel sluga pripeljal v veliko, surovo okra-| šeno dvorano. Dragocene tapete sol nepopolno zakrivale kamenito zidov-1 je, lepe miže so bile v čudnem na-l sprotju z drugim pohištvom, po tlehl je ležalo vsakovrstno orožje, na kon-1 cu dvorane pa je bilo razno orodjel za mučenje.                                     I
Štefanello Colonna je z dvemal baronoma sedel kraj okna, od koderl se je videlo do Rima,                    .1
Dasi še v prvem cvetu mladosti I in brez brade, je Žteianello že kazali na svojem obrazu posledice razuzda*! nosti. Podoben je bil staremu Ste-B ianu. Poleg njega sta sedela dednal sovražnika njegovega roda, lokavil Luka di Savelli in svojeglavni kiKZl
OrsinL                                              I
(Dalje prihodnjič.)                   I
126. štev.                                                                                               SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                 Stran 3.
sa se bo udeležil tuđi nadvojvoda Jožef Ferdinand. — V Grad-cu se vrsi meseca junija shod nem-skih nacijonalcev — proti trijalizmu. pjročal bo na njem celjski državni poslanec M a r c k h 1. Ali nimajo njegovi volilci zanj nobenega pametnej-5ega dela? — Iz Celja. V soboto, dne 8. junija se vrši tekmovalno stresanje učencev 7. in 8. razreda tukaj-ŠTTJe gimnazije.
Roroško.
Klerikalci beračtjo pri napred-n>akih. Naprednjaki dobivajo   pisma
te-le vsebine: »Slovenska kršč.-soc. Zveza za Koroško si u soja Vam poslati 50 kolekov in 10 razglednic ter prosi, da blagovolite »ZvezU nakloniti 2 kroni podpore. Vsako leto en-krat se oglasa »Zveza« za podporo, ter upa, da tuđi ktošnji klic ne bode faman. — Naloge, katere ima »Zveza« so velike in težavne. — Ideje premagajo svet« je rekel škof dr. Mahnič in naloga Zveze }e prave ideje potom dru ste v in shodov razšir jati med ljudstvom. S. K. S. Z. mora pokazati Koroškemu ljudstva, kakš-Tin stafisce in pomen ima Koroška za
Avs:rijo; širiti mora med slovenskim ljudstvom mtseU da so koroški Slovenci radi blizine italijanske meje važni za Avstrijo. — Zveza hoće nstatravljati ^Orle« in strelske odse-ke ter mladino v patrijotičncm duhu vzgajati. Treba je več društvenih do* mov. đništev in knjig. V Celovcu moramo vzdrževati poseben lokal in tastoega tajnika. Dela je dosti. stalni dobodkov pa ni. — Prosimo p°-o, ne zavrzite iia^o prošnjo in ^arufte tuđi letos!« — Nimamo nić proti temu. da kierikalci beračijo za >voje svrhe med svojinu pristaši, mini pa naj puste naprednjake. . .-^>r izmed naprednjakov dobi tako r*ismo, naj ga s kolki in razglednica-'~>\ vrže v koš.
Stavka v Ćelavcu. Pri tvrdki ^rgič v Cekrvcu so začeli stavkati vsi delavci. ker jim Jergič kljuh več-
-atnira obljubam ni hotel zvišati : iač. Društvo kovinarjev pozivlja \ se delavce te stroke. da ne sprejme-io dela pri omenjeni tvrdki. Delavci *n se odločtli. da bodo stavkali. do-Mer ne dosežejo uspeha. Obljubljena
m je vsestransko zadostna podpora. K   požaru v Medvodah.   Kakor
*io že svoječasno poro ča i i. je pogo-
Jia pred kratkim žaga in stope    za
K/e v Medvodah. Ogenf je bil pod-■^knjen. Včeraj so aretirali kot osum-
cnko ženo nekega đelavca. Marijo Jezernikovo. ki je na  vumu.    da je
*Ied masčevanja ogerrj    nodtaknila. Konkurz  ie  napovedal    trgovec
jzer v Malm'ci. Konkurzni komisar ie vod ja sodišča v Zgor. Beli, ©skrbnik konkurzne mase pa notar Štetan f.mdner.
Vlora v Labudu. V neki mlin v okolici so vlomili ponovno neznani \ lomilci. Odnesli so več denaria in zlatnine. O vlotnilcih ntmajo se nobenega sledn.
Primorsko.
Vohnnstvo. V Gorici so aretiraii '-omisi^Kega agenta Josipa Raccaro n Tarpeza di S. Pietro al Natisano zaradi vohunstva.
Stavit a.    V papirnici v Pod gori
je pnčelo stavkati več delavcev za-
idi preslabih plač. Stavkujoče   de-
»avce je nadomestik) vodstvo tovar-
r? z drugimi delavu".
Rekorz zoper obćinske voiitve v Tržičti, ki so ga vložili laški nacijo-iialci, ie tržaško namestništvo zavr-nđo. Občinski svet se bo konstitu-h*al dne 8. junija.
Neznan samoinorilec, V Konto-veljti so našli truplo .30 do 351etnega, srednje opravljenega moškega. Ob-dokcija je pokazala, da je umri ne-znanec vsled zastrupljenia s fenilovo kišimo. Kdo ie samomorilec, do se-<3aj še mso dognali.
Umri je v >rstu v bolnišnici zi-
arski    naxj,gpjfriik    stavbne    tvrdke
'^artelanc i. dr. v Barkovljah,    Juri
^ok. Bil je zaveden in odločen Slo-
enec in zelo priljubljen človek.
Tržaški aviatik VkJmar se je vr-
i] zopet  v  Trst.  Priredil  je v  l)al-
laciji  več  dobro    uspelih     poletov.
-edaj    namerava    Vidmar    obiskati
hljano. odkoder    s:re v Sarajevo,
jaluko. Mostar, Belgrad, Sofijo in
Atene. Povsod bo priredil dva ali
Idnevne polete.
Ukradeno ali izgubljeno denarno
Pismo.    Včeraj  je  naznanila   Išletna
^iavka Ida Ivančičeva v Trstu, da
izgubila na cesti Ugo Foscolo de-
arno pismo, katero li je bil izročil
cn gospodar, da ga odda na pošti.
Pismo je bilo naslovljeno na tvrdko
if»MP Wilchelm i. dr. in je vsebovalo
]*>i9 K. Ker ni izključeno, da je de-
■ie pismo    poneverilo,    ie    policija
vančevo aretirala.
Aretirani grof - fakin. Včeraj je -retirala policija v Trstu na trgu rred vojasnico nekega fakina zaradi 'azgrajanja,    Ko je stražnik    peijal
razgrajača na policijo, sta srečala na potu nekega neznanca. Aretiranec je z^hteval, da naj stražnik tuđi tega prime. Stražnik tega ni storil, ker ni imel za to povoda. To je aretiranca tako razjezilo, da ie udaril stražnika s pestjo po obrazu, tako da se mu je v lila kri iz nosa in ust. Na stražnici so dognali, da se piše nasilni arctira-ntc  Ferdinand  grof pl.  \Valdorstcin.
Sa momo r će^kega odvetnika v Pulju. Na obrežju v F3ulju so našli truplo vtopljenega češkega odvetnika dr. Now aka, ki je bolehal že delj časa na neurasteniji in bi val zaradi bolezni ob morju. V žepih samonio-rilca nišo našli drugega, kot polno kamenja. Okoli vrata si je privezal dr. Nowak težko vrečo, napolnjeno s kamenjem.
Organizacija crnogorske državne banke. Crnogorska vlada je pokticalu ravnatelja dežeine ban*e dr. Iv. Zižko pl. Trocnova v Cetinje, da uredi crnogorsko državno banko. Po dovršenem delu je sprejel ravnatelja, kakor poročajo iz Zadra, kralj v av-dijenci in inu k pod Hl za priznanje kcmturni kriŽec Danilovega reda.
Poziv!
Dne 12. maja t. 1. je nastal požar v Totnačevem, okraj Ljubljana, ki je vpepehl 8 hiš in .i5 gospodarskih po-slopij in hle\ov. Poleg tega je unicil ogeni skoraj vse imetje pogorelcev.
!>koda se ceni na 106.J00 K, za-varovalnina pa pokriva samo maj-hen del škode.
Od nesreće zadeti prebivalci so toraj v «=krpiT»' ^-di, \7 svoje r^ači Ne ne i                      iz nje^ treba jim
je sedaj pomoći od dru^od. Da se jim olajša beda. je c. kr. deželni predsednik odredil, naj se nabirajo mili darovi po ćeli kronovini Kranjski.
Darila se sprejemajo pri c. kr. deželnem predsedništvu, pri mest-nem magisyatu v Ljubljani, pri vseh okrajnih glavarstvih: razglasila se bodo v uradnem listu »Laibacher Zeitung« in oUkazala svojemu na-menu.
Župan: Ivan Tavčar.
Dnevne vesti.
—   Ćudež  se  je   zgodil.   Oe/elni odbor je zavrnil klerikalne in nemške pritožbe  zoper  volitev     in    sestavo raznih   pododborov.    direktorijev  in kuratorijev  ljubljanskega občinskega sveta. Zlasti velja to o upravnem od-brru »Mestne hranilnicc-, ki ie torej sedaj pravomoćno    sestavljen.    (io-spodje so se vendarle prestrašili ne-izogibne blamaže pred upravnim so-dišćerru
—  Narodno - napredni občinski odborniki i majo v sredo, dne 5. junija t. I. v prostorih čitalnice šesta ne k. Holžnost   vsakega   r>dbornika   je.   da se udeleži tega sestanka. ki je zelo važen.
—  Klerikalno gospodarstvo. Za-nimivo in poučno sliko klerikalnega gospodarstva nam nudi deželni muzej. Kakor je znano, je bilo prvo de-lo klerikalcev, ko so prišli v deželi na krmilo, da so odpustili iz    službe takratnega voditelja deželnem .i muzeja znanega strokovnjaka dr. \ alterja šmida. Na njegovo mesto s<   pokli-cali dr.  Mantuanija z Dunaj. .  ki  so mu dali naslov ravnatelja. N.jglasali so takrat. da  je  dr.   Mantua      stro-kovnjalC in da je ž njim pridobil deželni muzej izborno moč, ki bo zavod dvignila na visino popolnosti. In pretekla so leta, a v muzeju    se    ražen oseb ni prav nič spremenilo. Vse je ostalo tako, kakor je bilo takrat. ko je zavod zapustil    dr. Šmid.    Samo ena sprememba se je izvršila:  novi ravnatelj si je omislil novo opravo v svoji pisarni — dragoceno pohištvo iz mahagonijevega lesa, fotelje, pre-vlečene z najfinejšo svilo. Stalo je to par tisočakov. Ražen tega je dal g. ravnatelj v muzeju napraviti se pre-davalno dvorano, v kateri sedaj on sam poučuje razne krščansko - ka-toliške miadeniče in  mladenke o — umetnosti. on    —    strokovnjak    na vseh poljih. ki si je v   naučenjaskem svetu pridobil nesmrten glas s svo-jjm  svinjakom  in  s  svojitni  glasovi-timi želvami.    To je facit vsega dr. Mantuanijevega    delovanja v deželnem muzeju. Sedai pa si oglejmo se financijalno plat osebnih    sprememb v muzeju. Poleg dr. Smida so bili takrat se v muzeju preparator, sluga in dr. Sajovic. Ti zadnji so ostali v zavodu tuđi po odhodu    dr. Smido-vem, torej pri naših računih ne pri-dejo y vpoštev. Sedaj so poleg dr. Sajovica, preparatorja   in    sluge    v muzeju še te-le osebe: ravnatelj dr. Mantuani, pristav dr. M a 1, dr. Mantuanijeva žena, tipka-r i c a    in volontarka    dr. S c h i f f -r e r j e v a.    Preje ie imel    dr. Smid letno plačo 3600 K, sedaj pa imajo: ravnatelj  dr.   Mantuani  9500  K.  dr. Mal 3600 K, dr.  Mantuanijeva   žena 2400 K in tipkarica najmanj 1200 K-Novo osobje v deželnem muzeju to-
rej stane na leto okroglo ogromno vsoto 16.700 K, torej 13.100 K več, kakor v času, ko je bil vodja zavoda dr. Šmid. Ta vsota pa je še tem ho-rendnejša, ako se uvažuje, da se v muzeju ni, ako abstrahiramo od raznih brezpomenibnih malenkosti, prav ničesar storilo, kar bi vsaj navidez-no upravičevalo one ogromne nove izdatke. Tako gospodarijo klerikalci! Kakor gospodarijo v muzeju v na-lem, tako gospodarijo v deželi v ve-likem: deželni denar se meče okrog, kakor da bi Ka bilo toliko, da bi ga ne moglo zmanjkati, pripravljajo se korita, a na koncu koncev bo priŠel tak polom, da je nas že sedaj strah. Prav je imel tišti deželni uradnik, ki je rekel: >Klerikalcein se ni nič bati, toda gorje tištim, ki bodo za njimi morali prevzeti v svoje roke zavo-ženo deželno upravo!
-r Zahvalo in zaupanfe' je so-glasno izrekel odbor < iospodarske-Ka naprednega društva za šentjakob-ski okraj« obč. svetniku g. Liko-z a r j u za njegovo srečno in uspešno potezanje za šentjakobski okraj v obče in za I>olenjsko cesto posebej, ter ga prosil še za nadalje za tako vneto delavnost v korist prebival-stva.
-: Zaniiniva iezikovna razsodba. Spodnjestajerska notarsko zbornica ni hotela sprejeti nekejja Nemca v imenik notarskih kandidatov, ker ni znal slovenski. Tuđi potem, ko je pri-nesel zasebno spričevalo nekegi pro-fesorja, da zna slovenski, ga ni zbornica sprejela. Proti temu se je Ne-mec pritožil in deželno nadsodišče v Gradcu je razsodilo, da ima zborni sprejeti Nemca v imenik notarskih kandidatov. Proti tej odločbi se je pritožila notarska zbornica na naj-višje sodišče, ki pa je pritožbo zavr-nilo, češ, da ni nikjer zakonito dolo-čeno. da morajo notarski kandidati znati tuđi drugi deželni jezik. — Nemce očividno silno boli, da imamo na Sp. Štajerskem neka i več notar jev ko oni. Zato bočejo sem vriniti čim več znanih barabonov iz nem.^kih akademičnih društev.
—  Stefetovi tuleči psi. V eni izmed zadnjih sej občinske^a sveta je stavil občinski svetnik    ^tefe   oštro interpelacijo na župana zaradi tule-Cih psov v Zvonarski ulici, ki motijo nočni mir in ne d;»jo spati prebival-cem v tem mestnem okolišu.     Koncem  inerpelacije  je  Stefe energično pozval župana, naj z vso svojo avto-riteto poskrbi. da oni psi ne bodo več kalili in motili nočnega miru. Znpan se je o stvari informiral ter dal Šte-fetu primeren odgovor, ki je izvenel v očetovski pouk, naj goreči mestni oče Štefe v bodoče    posveča    svojo pozornost važneišim stvarem. kakor so tuleči psi. Ka ta pouk je Stefe mol-čal. kar ni njegova lepa navada.     In zakaj je molčal? Ker \c med tem pri-šel na to, da se je zaletel, da ga je kot klerikalec polomil.     Tuleči psi v Zvonarski   ulici,  radi  katerib  je  oče Štefe tako robantil v občinskem svetu, so namreč Č e č e v i, ki ima vilo v neposredni blizini Zvonarske ulice. Na Privozu. in ki je faktor »K a^t o -liske tiskarne«.     Zato je ^tefe na zadnje molčal, čeprav so psi tuđi še nadalje tulili vkljub njegovi interpelaciji. Zakaj pa so tulili, to mu bo nemara lahko razložil njegov somiš-ljenik Čeč.
—   Društvom v ljubljanski okolici.   Politično  društvo      Vodnik     v Spodnii Siški priredi dne 1. septembra prireditev, ki bo važna za    vso ljubljansko okolico. Opozarjamo vsa narodno -  napredna društva v ljubljanski okolici, pa tuđi v Ljubljani, da ne prirede ta dan nikakih prireditev.
—  Klerikalci v svojem elementu. Narodna knjigama« je   dobila   prefekti teden dopisnico, na kateri je bilo čitati to-le: > Ako imate kaj spisov, ki so najbolj pripravni za postavitev anarhističnega temelja   med    delav-stvom in splob med ljudstvom, javite mi poštno obratno na    znani    naslov, ako in kaj imate    primernega, da takoj naročim.    Pereat    mundus. Apres nous Ie delige!< — Podpis na dopisnici je bil nečitljiv. Na karti je bil   naslov   »Narodne  knjigarne«   na-leplien.    Dali smo dopisnico v vodo, da se listić z naslovom odlepi. In kaj smo opazili? Pod listićem je bila debelo tiskana —  »Katoliška Bukvar-na v. dokaz, da je dotično   anonimno dopisnico pisal klerikalec. A s kak-šnim namenom?    Dotični klerikalec je pač kalkuliral tako-le: Odprto dopisnico bo morda čital   kak   poštni uradnik in bo o njeni vsebini obvestil državno oblast, češ »Narodna knjigama« ima v zalogi — križbožji — anarhistične spise in knjige in stoji v zvezi z anarhisti. Državna oblast pa bo smatrala za svoj najnujnejši po-sel, da uvede preiskavo.    Tako    je kalkuliral klerikalni poštenjak ter že videl orožnike in redarje na potu, da polove strašne »anarhiste*    v    »Narodni knjigarni«. — Stvar je sama na sebi brezpomembna, značilna pa je v današnjih razmerah, ker priča, kako v cvetu je med klerikalci    tako    po-imensko kakor tuđi brezimno ovaja-nje in denuncijanstvo.
—  Novi brambni zakon  in visoke sole. Od stalne inženirske delegacije smo dobili    sledeči dopis:    Ker preide brambni odsek državne zbornice v specijalno   debato o   novem brambnem    zakonu,    tedaj se mora znova naglašati,    da    ne odgovarja omejitev pravice do enoletnega pro-stovoljstva na maturante, ki jo vse-buje   zakonska   predlogn,     socijalnim željam avstrijskih tehnikov, ker bi se s tem še povečal naval v visoke sole, ki so že zdaj prenapolnjene.    Stalna delegacija  avstr.  inž.  in  arh.  shoda se mora izreci v soghsju z izjavarni trgovskih in    obrtnških    zbornic    in mnogoštevilnih drugih  in  obrtniških korporacij za to, da se pravica    do enoletnega     prostovoljstva      kolikor mogoče liberalno    podeluje    mladim ljudem, ki so dovolj stari za vojaško službo in ki se hočejo posvetiti    in-dustrajalnemu,     komercijalnernu     in obrtnemu delovanju.
—  Skušnje iz državne^a račun-stva za ju I i jev termin se nrično v to-rek, dne 2. julija ob 8. dopoldne. Po-stavno    kolkovane in s zahtevanimi prilogami opremljene prošnje za pripust k skušniam morilo vložiti interesenti do 24. junija pri namestniškem računskem departementu  v Gdracu.
—  10.000 knjig se   je  izposodilo iz knjižnice »Oospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj' v teku enega leta, kar knjižnica ob-stoii t. j. od 1. januarja 1911 do   31. maja 1912. Ker je vsako izposojeno knjigo bralo po več ljudi, najmanj pa po dve do tri osebe, reče    se    labko, da je te knjige bralo   gotovo  25.000 tfticf?. Tz tega se vidi. kako silno je bi-iu la Knjižnica potrebna in kako veli-kanske važnosti    je    za    izobrazbo ljudstva. Ker ima društvo koncesijo za javno ljudsko    knjižnico,    posodi knjige lahko vsakomur in res se }e poslužujejo vsi sloji in pristaši vseh strank. Društvo resno stremi z vse-mi močmi, da se ljudstvo šentjakob-skega okraia izobrazi. zato je podalj-šalo ure ob sredah zvečer od 7.—9., da tuđi oni uslužbenci, ki so do 8. v službi, lahko pridejo v knjižnico. Ker je popraševanje po    knjigah    vedno večje in ker društvo z lastnimi sred-stvi ne zmore vsega, prosimo, da bi mu priskočili na pomoČ oni, ki imajo kake knjige na razpolago, še ljubši so pa denarni zneski. da se nakupijo mamkajoče knjige.    Knjižnica je nastanjena v društveni sobi    Vožarski pot št. 4.
—  Iz krogov    tobačnih    delavk smo dobili to-le    pismo:    Klerikalni uradnik c. kr. tobačne tovarne Bab-nik. je minuli teden    pripeljal    nekaj svojih      tovarišev      na      ogled      v tobačno tovarno. Ne vemo, kako so se ti gospodje po    raznih    oddelkih vedli. a v enem oddelku so se pa obnašali bolj neolikano,   kakor   zadnji gorski hlapec. Menda so ti gospodki mislili, da so najmanj polbogovi na-pram delavkam, in. da si morajo poštene delavke v veliko čast šteti, ker se njim ljubi jih zasmehovati in žaliti. Vedo naj ti gospodje, da so bili že generali in prostaki na ogledih v to-varni, a se še ni nikdar nobeden tako nedostojno vedel, kot oni. Klerikalcu Rabniku pa svetujemo. da v bodoče svoje tovariše poduči, kako se jim je vesti, ker poštene delavke, ki že nad 30 let državi služijo se ne bodo dale več zasmehovati, sicer mu bodo de-jansko pokazale kraj, kjer se hodi iz oddefka.
—  Za mestne uboge je podaril g. Karei B i e b e r,    trgovec iz Sviće, povodom    svoje    civilne    poroke v Ljubljani, vsoto 20 K.
V Dobrunjah so imele v soboto volitev župana. Izvoljen je bil za župana France Korbar, ki je v zadnjem času zajadral popolnoma med kleri-kalce.
Poroka. O. Pavel Ogorevc, trgovec v Konjicah na Stajerskem, se je danes poročil z gdč. Miciko R u-sovo iz znane narodne rodbine Ru-sove v Orosupljem. Čestitamo!
Poročil se je danes na Raki g. Josip Skerjanec, posestnik in meščan iz Kostanjevice z gdč. TonČ-ko Hrastnikovo. Bilo srečno!
Odličen gost v Postojnski jami. V nedeljo, dne 2. junija je posetil Po-stojnsko jamo kitajski poslanik na dunajskem dvoru Shen - Iui - Ling. Spremljal ga je poslaniški tajnik dr. Dassy in c. kr. podadmiral Mirti.
Trg Ilirska Bistrica se pripravlja za dostojen sprejem gostov, ki pridejo dne °. junija k slovesni otvo-ritvi »Sokolskega doma«. — Ves trg bo v zastavah. Veselični odsek pa dela in pripravlja veselični prostor na vrtu hotela »Ilirije«. Preskrbljeno je vse potrebno. V paviljonih, kjer se bo vse za želodec potrebno dobilo, bodo gostom postregle vrle sestre Sokoliće; na plesišču pa bo svirala ZO mož broječa, daleč na okolu znana godba iz Herpelj. Torej na svide-nje v nedeljo. Naj nikdo ne zamudi tega sokolskega dneva I. S. 2. ter prihiti v naš prijazni trg Ilir. Bistrico. Na zdar!
Vojaške strelne vaie — pozor turisti. Dodatno k zadnji, v našem listu priobčeni notici, se nam še na-
znanja, da se bodo oštre streine vaie v dolini Planica vršile, oziroma na-daljevale tuđi še 5., 7. in 8. junija t. L Opozarjamo turiste, da je tuđi te dni še nevarno hoditi v Planico in njeno okolico.
Cirkus Schinidt je bil tuđi včerai dobro obiskan. Občinstvo je bilo po-vsem zadovoljivo s spremenjenim sporedom, kajti ravno s tem je pokazalo vodstvo, da nudi lahko tuđi pri ponovnih spremembah občinstvu vedno zanimive stvari. Ugaiale so vse točke že ornenjenih priznanih akrobatov. Danes zvečer se vrši posebna jourliksna predstava z izbranim sporedom, pri kateri nastopajo kot posebna novost The Welston Co., žonglerji s kiji in obroci. Predstava obeta biti zanimiva in bo gotovo dobro obiskana.
Kinematograf »Ideal«. Spored za torek, dne 4., sredo, dne 5. in četrtek* dne 6. junija 1912: 1. Žurnal Pathe. (Kinematografsko poročilo o najno-vejših prigodkih, športu, modi itd.) 2. Luka posinovljenec. (Velekomič-no; igra Andre Deed.) 3. Lov na div-je prašiče pri princesi Schaumburg-Lippe. (Prekrasna lovska slika.) 4. Dijaški prigodek. (Učinkovita veselo-igra Nordiskfilm Co. v dveh oddelkih. Igranje traja 3/4 ure.) — Samo zvečer. 5. Moric, hotelski gost. (Komična učinkovitost. Igra Prince s svojo nedosežno komiko.) — Vsak petek specijalni večer z izbranim sporedom. Zadnja večerna predstava ob 9. na vrtu s popolnim sporedom. Predstava na vrtu traja skoraj dve uri.
Kinematograf »Ideal«. Od danes naprej do petka vidi se pri vseh pred-stavah ražen drugih jako zanimivih slik še najnovejši naravni posnetek: »Veliki nemiri v Pešti«, ki so se godili 23. in 24. maja. Slika je jako zanimiva in bo gotovo vsakogar zanimala.
V mestni klavnici se je zaklalo od 12. do 19. maja 66 volov, 9 bikov, 5 krav, 164 prašičev, 155 telet, 36 ko-štrunov, 120 kozličev. Vpeljalo pa 317 kg mesa, 2 zaklana prašiča, 7 zaklanih telet in 10 zaklanih kozličev.
Vlom. Včeraj od V2 do */4l. po-poldne je nek, dosedaj še neznan sto-rilec s ponarejenim ključem odprl iz veže v trgovino vodeča vrata pri trgovcu gosp. Ivanu Banovcu na Sv. Jakoba trgu št. 6, potem vlomil v trgovini v predal ter ukradel okoli 146 kron denarja, obstoječega iz bankov-cev po 20 K, enega za 10 K, nekaj petkronskih novcev, dveh novih nov-cev po 2 K, nekaj kron in desetic in dvajsetic. Po sedaj danih indicijah je storilec velik, mlad človek. Pri vio-mu je bila ukradena tuđi srebrna ženska ura, ki je imela na zadnjem pokrovu črn-rdeč križ.
Nesreća. Snoči se je 72letni bivši izvošček, Matevž Oblak, splazil na železniški tir baš ko je privozila la-komotiva in Oblaka zgrabila za levo nogo, katero mu je zlomila in ga pah-nila v jarek. Tuđi na senceh se je Oblak nekoliko poškodoval. Pone-srečenca so z rešilnim vozom prepe-Ijali v deželno bolnico.
Pogreša se od dne 30. t. m. de-lavec Andrej Pipan, ki je bil zaposlen v Zupančičevi opekarni. Pogrešanec je rojen leta 1882. na Gorjanskem pri Sežani. Navedenec je po popisu po-doben utopljencu, ki so ga našli dne 31. m. m. pri Zidarjevem jarku v Ljubljanici.
Konja splašila sta se včeraj na Sv. Petra cesti hlapcu Ivanu 2ohar-ju: pri dirjanju je padel 2ohar z voza, a se k sreči ni nic poškodoval. Konja sta se bila ustrašila nekega motorne-ga kolesa.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 80 Macedoncev, 160 Hrvatov in 50 Črnogorcev, nazaj je prišlo pa 120 Hrvatov in Slovencev. V Heb je šio 35, v Buchs pa 25 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Zasebnica gospa Marija Bizovičarjeva je izgubila ovoj, v katerem je imela neko pobotnico in 130 K denarja. — Hlapec Župan je našel ovoj sladkorja, katerega dobi lastnik pri najditelju na Dunajski cesti št. 19. — Čevljar-ski pomočnik Lovro Breceljnik je našel na bregu Ljubljanice kovčeg z žensko obleko in uro-budilko. — De-lavka Marija Pajkova je našla razbit nabiralnik »Naše Straže«.
Koncert »Slovenske Filharmonije« pod vodstvom gosp. kapelnika P. Teplega, se vrši ob ugodnem vremenu jutri na vrtu hotela »Lloyd«. ZaČetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vinarjev.
Narodna obramba.
Ženska podružnica družbe sv. Cirjla in Metoda v Novem mestu priredi v nedeljo, dne 9. junija ob 5. po-poldne na vrtu restavracije gosp. I. Windischerja v Kandiji vrtno veselico. Spored: koncert godbo slav. meščanske garde novomeške, javna telovadba novomeškega »Sokola«, srečolov, šaljiva pošta itd. Z ozirom na prepotrebno našo šolsko družbo, je želeti obilne    udeležbe od strani
Stran 4.                                                                                                     SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                    126 štev'
cenjenega občinstva iz mesta in oko- i lice.                                                         i
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Crnom I ju je imela dne 31. maja t. 1. občni zbor, na ka-terem se je sestavil ta - te odbor: predsednica: ga. Rafaela Maleriče-va, tajnica: gdč. Olga Haringova, Hlagajnicarka: gdč. Josipina Urhova; namestnice: ga. Marija Kunčeva, ga. Marica Ušlakarjeva in gdč. Tončka Spreizerjeva: odbornici: gdč. Lud-mila Bukovceva, gdč. Gusti Urban-čičeva; delegatinje k veliki skupšči-ih: ga. Marica Schueigerjeva, ga. Marija Slepeeva in gdč. Emilija Leit-gebova. Pri raziđu je obdarovala ga. predsednica navzoče dame s krasni-tni vrtnicami, katere so dale povod, položiti majhen dar, domu na oltar. — Dotični znesek (8 K 61 vin.) se je odposlal glavnemu vodstvu.
Društvena naznanila.
Šentjakobski semenj je naslov veliki ljudski veselici, ki jo priredi »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj^ dne 2$. juli ja ob priliki cerkvenega žegnanja v prid društveni knjižnici.
Sokol v Spodnjt Siski. Kakor smo že porocali. je moral šišenskl Sokol preložiti vsled slabega vremena svojo veselico na četrtek (\ t. m. Ker ima Sokol v Spodnji Stski vršiti veliko in važno nalogo v obrambi proti dvema sovražnikoma, tedaj !e pač dolžnost vsakega, ki ima prilož-nost, da se udeleži te veselice. Ljub-Hančani. ki tako radi polete v Ijub-Harj^ko okolico in          ~    k.skc^j iu-
naprednega gostih.._ .a. naj store svojo dolžnost ter pridejo v nedeljo popoldne ob 4. k S^tepicu. kjer napra-Ti Sokol svojo veselico.
Vrtno veselico priredi dne 9. ju-nija t. !. pri g. Iv. Gradu v Beričevem prostovoljno gasilno društvo Dol-Reričevo o priliki blagoslovljen ja nove brizgalne. Pri veselici sodeluje slavna gasilska godba iz Gornjega Kašlja. Vstounina za nečlane 4O v. Ker je čisti donesek nainenien v po-kritje dolga za novo brizgalno. se odbor priporoča najtopleie za obilno ndeležbo. ker je gostilna gosp. Orada im tako dobretn glasu, tedaj bodo gostie iz Ljubljane in okolice fcrez-dvomno s po^trežbo zadovoljni.
Razpte nagrade za rnešan zbor. Pevsko društvo Haidrih. na Prošeku slavi letošnje ieto svojo J51etnico in priredi dne 8. septembra 1912 veliko narodno slavnost na Prošeku pri Trstu. Za to priliko rabi društvo krepak, mogoćen rnešan zbor. s po-Jfubnim. če možno domorodnim be-sedilom. Bi! naj bi to zbor v treh stavkih. \ ta namen raznisuje nagrado 50 kroti. Skladbe, mešani zbori naj ^e posije jo neprckiicno do dne JO. juRfa 1912 na naslov: »Pevsko društvo Hajdrih na ProsekH pri Tr-£ta«, katero izroči nato ^k'adbe po-sebnernu, iz odličnih slovenskih glas-benikov sestavljenemu jurv. Skladbe na? hodo v posebnem kuvertu s po-svetilom. ime skladateljev pa v drugi kuverti z enakim posvetilom. Nagra-jena skladba ostane last Hajdriha*. nenagrajene pa se vrnejo. V nadi, da se gic. slovenski skladatelji odzovejo. sicer skromnomu razpisu. se biliežita za odbor pevskega društva liaidrih na Prošeku: A. Oorjun. t. č. predsednik F. Kenda, t. č. tajnik.
Razne stvari.
*  OgJedustvo v Galiciji.     Kakor Smo že porocali. so v Lvovu aretirali barona Koniga in njegovo ženo, ki je sestra    pisatelja Maksimilijana Har-dena.     Policija je zdai zasledila ćelo ogleduško organizacijo, pri kateri je udeleženo tuđi već železniskih usluž-benetv.
*  Automobilske nesreće.   V Im-Stu je pade I dr. Weissni\, uradnik on-dotnc^a okrajnega    sjlavarstva,    pri preskušanju motorske^a kolesa, tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. — Ko se je  pcljal  grof  Liebenstein-
Krakowski s svojim avtomobilom iz Rychnova v Ćrnikov% je zavozil v neki obcestni jarek. Sofer Kaluach je bil na mestu mrtev, grof se je la-hko poškodoval.
*  Žrtev praznoversiva. Iz Petro-grada poročaio:  Znani šleparRaspu-tin, ki je z molitvijo zdravil ljudi, je tako vplival na ženo državnega tajnika Lohejna, da je ta zapustila svojega soproga in svoje otroke ter sledila Rasputinu v njegovo domovino v SibirijL Žena je vsled pridig Ivasputi-novih znorela. Razputin jo je zapodil od sebe.     Našli so jo napol nago in popolnoma sestradano.
*  Pijan vojak na stražu Z I Juna ju poročajo: V noči od 20. januar ja t. I. je pri trenskem depotu na Smelei pri IHinaju infanterist 9Z. pešpolka Jakob Lindner ustrelit dva  brata Franca in Janeza F3olka. Baje sta bila pijana in Ma napadla stražo. Preiskava je pa dognala, da je Lindner, ki je štirikrat streljal, 5cl brez dovoljenja iz straž-nice ter pil z bratoma Polka v neki žganjarni. kjer se je tuđi opijanil. Ko Jc W na straži, je bil pijan. Nadalje so
dognali, da )e vodja straže, desetnik I Koloman Wiltez, ljudi pregovoril, da I so neresnično izpovedali. Vsled tega so stali predvčerajsnjem pred vojaš-kim sodiščem Jakob Lindner, desetnik \Viltez    in    infanterist    Lehner. Lindner je bil obsojen na deset mese-cev ječe, \Viltez na dva meseca in degradacijo,    Lehner    pa    na    šest tednov.
*  Na smrt obsojeni si sam izvoli način smrti.   \ Ltahu ima zdaj po zakonu vsak na smrt   obsojeni pravico, izvoliti si način smrti. Obsoie-nec lahko   določi,   ali naj bo ustre-ljen ali obešen. Prvi obsojenec se je odločil,   naj ga ustrele.   Pred zagri-njalom, v katerem je bilo pet lukenj, je bilo skritih pet strelcev,   je sedcl obsojenec z   zavezanimi   ocrni.   Na znamenje,   za katerega obsojenec ni vedel,   je bila   izgotovljena smrtno-nosna salva.
*   Smrt   gejše.    V    shinibaškem delu mesta Tokia    so najlepše gejše.
' Pred par dnevi je vladala tam velika žalost. >Najlepša gejša celega ce-sarstva , j\\assayo se je usmrtila. Ljubila je igralca Matagiro, ki jo je sramotno zapustil. Tega ni mogla preživeti in se je vsled tega zastru-pila. Pred leti bi tega nedvomno ne napravila. Takrat so nesrečne gejše pile mistične pijace, ki so jih znale napraviti le čarodejke. Toda danda-nes so tuđi Japonke že moderne. Ne gredo več k Čarodejki, temveč v le-karno. Massuivo se je zastrupila s cijanovodikom. kakor moderni pariški apaš.
Fotorečenega socijalno-demo-kratlčnega p«»^«a".a Silh. .na naši Okrajno glavarstvo v Saaltednu je prejelo včeraj naslednje porocilo: Zupanstvo v Almu naznanja. da je našel nek kmet danes zjutraj truplo državnega posLanca Silbererja. Truplo so prenesli v mrtvašnico. Okraini glavar je dvakrat vprašal. ali je res Silberer. Odgovorili so, da je vsaka zmota izključena. Občinski tajnik in nadučitelj Lackner poročata iz Al-nia: Silbererja je našel danes ob šestih zjutraj mizarski pomoćnik Ivan Bernhard. Silberer je klečal v strugi, naslonjen na obrunek. Njegove smu-či so ležale deset metrov od njega. Bile so popolnoma pokvarjene. Sil-nerer je preplezal greben, takozvani Orunkar na Thumerbachu. Ponesre-čil se je na povratku. Kraj. kjer so ga našli, je poltretjo uro oddaljen od vaši Alm. Takoj so obvestili okrajno glavarstvo in orožnike. ki so odredili, naj se prenese truplo v dolino. Položili so ga v Almu v mrtvašnico. V žepih ponesrečenega Silbererja so našli legitimacijo društva -Natur-freunde in druge dokumente, po ka-terih se je dala nedvomno dognati identiteta. Silberer je bil, predno je napravil ta svoj izlet, v Ljubljani, kjer je skuša! intervenirati v stavki i^ekovskrh pomoCniko\.
*  Kako se je gospa Hertler prepričala   o   Ijubezni   svojega   moža. Ameriški časopisi pripovedujejo, kako je prišla pred    nedavnim časom gospa Hertler   v  New-Yerseyu    na idejo, prepričati se o Ijubezni svojega moža. Gospa je bila že delj nego trideset let poročena s svojim    mo-žem. Zivela sta srečno. NekćgiJ  dne ji pa priđe na misel, kako bi bil n če se da proglasiti za mrtvo,    da  vidi, kaj bo njen mož v tem slučaju Moril. £la se je kopat. Obleko ie pustila v kabini in  ni se več    vrnila    ćr nov. Nien mož je mislil. da je njego\ .:  žena utonila, in dal si je uradno  potr-diti. da je vdovec. Nekaj časa je no-sil žalno obleko. Čez kake tri mese-ce je spoznal mlado vdovico, kateri je začel dvoriti. In tako jo je tuđi po-prosil za roko, česar mu lepa vdovi-ca ni odrekla. Toda ta sreča ni trajala dolgo. Čez par dni je dobil pismo, v katerem mu je njegova ptejs-nja žena sporočila. da še živi. Njon mož je bil srečen in jo je takoj   pc>-klical k sebi. Od soproge št. 2 se je hotel takoi ločiti,   toda   ta je stvai izročila   sodišču.   ki   bo sklepalo c čudni ideji ^ospe Mcrtler.
*   Revolver policijskeua prefekta.   Iz Pariza poročajo: Pri obuvanju apašev v Nogentu   je i^ral poii-cijski prefekt   jako   smešno   vlogo. Lepinu ni zadoščalo,   da   je šeststo vojakov in policistov    neprenehoma streljalo na nišo, kjer so bili apaši in da se je oddalo   okoli   gooo strelov, temveč se je hotel tuđi sam udeleži-ti tega streljanja.  fn  pote^nil  je po-polnoina    nov    .samokres    iz lepega usnjene^a    etuija    in je izstrelil vse patrone, ki jih je imel v samokresu. Ko je to svoje delo izvršil, je izročil samokres nekeitm policistu, ki je stal polete nje^a,    da j?a drži toliko časa. da ne dobi novih nabojev. Ko je hotel kake    pol    minute pozneje imeti svoj samokres,    ga ni mogel dobiti. Na  bojišču  so bili  ražen  vojakov  in policistov    tuđi    drugi   radovedneži. fn enemu    teh    radovednežev je dal Lepine svoj samokres. Temu je samokres ugajal ter si ga je obdržal za spomin. Pač žalostno izpričevalo za policijskega prefekta. Pravijo pa. da ima Lćpine    toliko    podatkov o pri-vatnem življenju   raznih   poslancev
in politikov,   da ga ne more nobena sila vreči z njegovega mesta.
*  Toćen odgovor.    —   »Nimate niti kapljice krvi veiikega Napoleona v svojih žilah,« je rekel nekega dne stari Jerome svojemu nečaku, cesar-ju Napoleonu III.»Morda« je odgovo-ril Louis Napoleon,  »na vsak  način imam pa ćelo njegovo    rodbino    na vratu.«
* Lep poklon. liaydn, znani skladatelj, je nekdaj napravil lep poklon proslavljeni pevski Marovi. Rey-nold,, dunajski slikar, jo je naslikal kot sveto Cecilijo, ki pobožno posluša petje angeljev. Ko je umetnik po-kazal Haydnu sliko, mu je ta rekel: >Jako dobro je zadeta, toda napravili ste veliko napako. — >Kakšno napako?<* je vprašal Reynold zelo razžaljen. — »Naslikali ste jo kakor Cecilijo, ki posluša angelje, namesto da bi naslikali angelje, ki poslušaju Cecilijo!
*  Originalna reklama. Ko so pri izkopavanju v Pompejih odkrili tuđi stari amfiteater, je takoj prišel neki spekulativni gledališki  ravnatelj    na idejo, prirediti tam s svojo gledališko družbo predstavo. Oblast je dala to-zadevno dovoljenje in nekega lepega dne so bili nabiti plakati s sledečim besedilom:     »Mestno    gledalisče     v Pompejih se bo v najbližjih dnevih z igro »Oie    Regimentstochter^    zopet otvorilo.    Zadnjikrat  so igrala     pod ravnateljstvom        gospoda      Ouinta Martia    Trojanke    od gospoda    Se-neke. Od te predstave je bilo gleda-lišče zaprto 1800 let.«
*  Dobro se   ie   zmazal.    Znani francuski pesnik Saint - IJoix, ki je imel navzlic velikim    dohodkom    še vedno mnogo dolgov, je sedel enkrat pri brivcu. da se da obriti. Ravno ga je brivec namazal z milom, ko vstopi neki znani trgovee, kateremu je bil pesnik dolžan večto vsoto. Komaj je zagleda I pesnika. ga je hitro spom-nil na denar. Saint-Foix ga je vprašal, ali hoće počakati na plačilo, da bo obrit. — »Jako rad! < je odgovoril trgovee. — »Vi ste temu priča«, je rekel pesnik brivcu, vstal,   si    umil milo ter odšef. In od tega časa je no-sil pesnik polno brado.
*  Dobro Ka je zavrnil. Francoski pisatelj Oibeau, ki je bil vedno v de-narnih stiskah. je nekega dne    pisal umetniku velike tvornice za šampa-njec, Rodererju, sledeče pismo:   Ce-njeni gospod! Nimam niti soua v že-pu  in obožuieiii   šampanjec.    Bodite tako dobri in pošljite mi kos vaše nebeske pijace.  S pomočjo tega  sredstva upam pozabiti na svojo bedo.-Takoj, ko je dobil Roderer to pismo, je odgovoril:   -Cenjeni gospod! Vaše sredstvo ne pomaga, da bi    pozabili na svojo bedo. S tem, da bi vam zopet in zopet pošiljal račune, bi vas v vsakem trenotku spominjat na    vaš žalostni položaj.'  — Roderer.
*  Zamenjane vloge.    L.  1S49. je vzbudila  veliko senzacijo knjiga nekega pariškega krojača, ki se je pod naslovom    Novi  viadni    in     državni red'^ z raznimi ideiami o knezu in narodu  in medsebojnem  razmerju     teh dveh. Učeni krojač z imenom Charles Lrbain je bil ćelo tako pogumen, da je prišel s knjigo v žepu v predso-sobo kralja Henrika IV. ter prosil za avdijenco. Gospoda Urbaina so pripustili k avdijenci in je izročil začu-denemu vladarju svoje politično delo. Henrik IV. je vzel   izročeno   mu knjigo ter zazvonil. MolČe    je    stal pred njim imetnik krojaškega salona in sanjal o kraljevskem darilu, ko rc-ce Menrik IV. svojemu   komorniku: >Pokličite mi takoj gospoda   kance-larja! < Toda kako veliko je bilo razočaranje Urbainovo. ko je kralj na-daljeval:   »Recite mu, naj mi priđe vzet mero za suknjo, ker se danda-nes bavijo moji krojači z državnim! uredbami in visoko politiko.'
Dne 7. jnllja 1912
velikanska
lindska teselica
za „Narodni sklad \
Telefonska in brzojava porocila.
Hrvačko - slovenska   zmaga v Vo-
loskem - Opatiji. Opatija, 4. junija. V nedeljo so se vršile volitve delegatov v okrajno bolniško blagajno v Voloskem-Opatiji. Razmerje glasov je Mio taklno-le: V občini Volosko-Opatija skupina delavcev naroum kandidati 333 glasov, socijalistisko-nemSko-italijanski pa 172; v skupini deloda-jalcev: narodni kandidaije 85, na-sprotniki 16. V Kastavu v skupini delojetnalcev     narodni    handidatje
.192, nasprotniki 160; y skupini delo-dajafeev narodni kandidatje vseh 39 oddanih glasov. V, Lovranu v skupini delojemalcev narodni Kandidatje 136 glasov, nasprotniki 9, y skupini delodajalcev narodni kandidatje 26, nasprotniki pa 9. V Veprincu so dobili narodni kandidatje v skupini delojemalcev 98, nasprotniki pa 33, y. skupini delodajalcev pa naši kandidatje 15, nasprotniki Pii 5 glasov. Mrvatje in Slovenci so torej zmaijali na vsi crti.
Klerikalci prijatelji uradnikov.
Dunaj, 4. junija. Državni zbor je po zakjučnih besedah glavnih in manjšinskih referentov prešel v debato o dr. Koroščevih predlogih, ki se je naravnost delal norca iz uradnikov. Debata se je sukala o prvih S§ službene pragmatike ter je bil sprejet odsekov predlog, med tem ko so bili členi I. do VII. odklonjeni, ker je bil sprejet že prej precJlog poslan-ca Smerala. Ćela zbornica z izjemo slovenskih klerikalcev je glasovala za paragrafe, ki dajejo uradnikom vsaj nekoliko ugodnosti.
Nato so glasovali o manjšin-s^em predlogu k pragmatiku ter je bil sprejet Šmeralov predlog, ki za-hteva, da naj se pri nastavljanju uradnikov ne srne ozirati na narodne, konfesionalne in politične   ozire.
Pri poimenskem glasovanju je bil ta predlog sprejet s 15-3 proti 120 glasovi.
Proti so glasovali z nemškim Nationalverbandom samo slovenski klerikalci. Ti so nainruč glabovaJi z dr. Korošcem vred za to, da naj bodo uradniki kon-fesijalno enaki kakor većina prebi-valstva.
Bosanski odsek.
Dunaj, 4. junija. Bosanski odsek je imel danes dopoldne sejo, v kateri se je razvila o dr. Redlichovem poročilu živahna debata. Poslanec dr. Rvbaf ie predlagal, da naj se po-vabi k sejam odseka tuđi skupni fin. min. Bilinski, da poda informacije, ozir. da naj prihaja k sejam kot za-stopnik uradnik skupnega finančne-ga ministrstva. Viadni zastopnik dvorni svetnik Žolgar je nasprotoval temu predlogu. Poslanec Neumann se je pridružit Rybarevemu predlogu. ki je bil tuđi sprejet.
Rusinsko vseučiliš^e.
Dunaj, 4. junija. Nacrt cesarjeve-ga lastnoročnega pisma glede usta-novitve rusinsekga vseučitišča ima* sledeče določbe:
1.   Cesarjev  sklep se  obiavi samo pod pogojem, če dajo Rusini prej garancijo,   da  bodo  prenehali  z  ob-strukcijo      v      gališkem    deželnem zboru.
2.  kot termin je določen čas deset let,
3.  določitev kraja, kjer se ustanovi  vseučilišče, ostane  rezervirana zakonodaji.
4.  v  prehodni dobi  se  ne smejo vršiti v Lvovu nikakršne    priprave, ki bi prejudicirale Lvov kot sedež ru-sinskega vseucilišča.
5.  oni rusinski profesorji.   ki bi bili v tem času imenovani, bodo imenovani samo e\tra statum.
Rusinska komisija je te dolčbe kot nesprejemljive zavrnila.
Malorusi v ob struke Hi.
Dunaj, 4. junija. Maioruski po-slanci so na današnji seji sklonili od-kfoniti vse vladne propozicije glede maloruske univeze ter prijeti z naj-ostrejšo opozicijo. Maloruski klub bo zvečer nadaljeval svojo sejo. Anulirana volitev.
Dunajt 4. junija. Mestni svet je v svoji včerajšnji seji anuliral izvo-litev socijalnega demokrata Forst-nerja kot obeinskega svetnika.
Pogreb nonesrečenega poslanca Silbererja.
Dunaj, 4. junija. Predsednik državnega zbora dr. Sylvester se je v današnji seji v toplih besedah spo-minjal ponesrečenega poslanca Silbererja. Silbererja prepeijejo na Puna], kjer bo v četrtek z vciikimi čast-mi pokopan.
Poset srbskega kralja na Dunaju.
Dunaj, 4. junija. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da bo srbski kralj Peter na jesen, najbrže nieseca septembra obiskal cesarja Tranca Josipa na Dunaju. Z Dunaja odpotuje kralj najbrže v Bcrolin, da poseti nemškega cesarja.
Samohvala Čuvaju. Dunaj, 4. junija. Kraljevi komi-sar Čuvaj raznaša po listih vesti, da so vse prerokbe o njegovem padcu, in da v Budimpešti njegovih poročil niti ne sprejmejo, neresnične. Zaupa-nje v »Cuvajizem« baje od dne do dne narašČa in baje ćelo đosedaj opozicijonalni krogi izrekajo Čuvaju popolno zaupanje.
Novi franeoski poslanik na Duna)u. Dunaj, 4. junija. Novi franeoski poslanik Dumain je bil včeraj pri ce-sarju sprejet v avdijenci, da izroči svoje poverjevalno pismo.
Kongres srbsko bolgarskib umetrt-
kov.
Dunaj, 4. junija. »Neue Freie Presse< poroča iz Belgrada, da bo na kongresu srbsko-bolgarskih umet-nikov zastopnikov zastopana tuđi bolgarska vlada.
Nova konservativna stranka. Praga, 4. juniia.    »Hlas naroda« poroča iz Kolina, da se je včeraj konstituirala   tam   nova konservativna stranka, kateri na čelu stoji groi Fran i Kinsky. Ogrski državni zbor.   —   Brambna
reforma.
Budimpešta, 4. junija. V današnji seji ogrskega državnega zbora se je končalo drugo branje brarabne pred-loge ter je bila ta en bloc sprejeta. Dvignil se je naravnost velikanski tumult, tako da je moral predsednik ob V4II. suspendirati sejo. Jutri se j vrši tretje branje.
Budimpešta, 4. junija. Prva po-ročila o današnji seji ogrski so delo-ma pogrešena. Ogrska zbornica ni samo v drugem branju sprejela brarabne predloge, niarveČ tuđi že v tretjem branju ter je bila predloga iz-ročena magnatski zbornici. Nato ie predsednik suspendiral sejo. Ko je bila sela zopet otvonena, je predsednik Tisza dal avtentiiicirati protokol Prihodnja seja bo popoldne ob 4. Na vrsto priđe domobranska predloga, ki bo brez dvoma ravno tako sprejeta kakor brambna predloga.
Dunaj, 4. juniia. Velikansko sen-zaciionalen vtisk ie napravila vest \z Budimpešte ter se poslanci razgovar-jajo samo o tej predlogi. Tuđi v av-strijskem parlamentu bo moralo priti to vprašanje na razgovor ter bo morala priti brambna predloga v naj-kraišem času tuđi v avstrijskem dr žav em zboru na razgovor.
Budimpešta, 4. junija. Potek zg -dovinske seje, v kateri se je zbornič-nemu predsedniku Tiszi posrećilo brambno reformo spraviti pod streho, je sledeči:
Ob 9. dopoldne je bil parlament že od vojaštva zastražen. V  kuloar-jih so bili postavljeni detektivi.      V zbornici so vse stranke številno za-stopane.  Razburjenje  je   velikansko. Ob poi 11. otvori predsednik    Tisza sejo. Govori opozicijonalni govornik Hrlo, ki zahteva besedo k § 203. poslovnika. Predsednik mu ne da bc-sede kljub temu, da    mu    ugovaria opozicija, ter ta začne razgrajati na klopeh. Vsi vpijejo, mi hoćemo gc-voriti. 20 poslancev hiti proti pre. sedniku in zahteva tajno sejo. Tisza se    tej    zahtevi    upre.    (Frenetičen aplavz pri viadni večini.)    Predsed* nik   da nato   besedo   poslancu Ju-sthu,   ter se dvigne    med njegovim govorom velikansko razburjenje. Po kuloarjih love detektivi one, ki hoče-jo na galerijo.   Na klopeh v zbornici razbijajo, opozicijonalci vpijejo proti Tiszi nesramnež,    Justh kliče pređ-sedniku:    Usorpator,    hinavec.     V splošnem   kričanju ni mogoče razu-meti    posameznih    glasov.    Ko   je Tisza že enunciral, da jc v zbornici sprejeta druga seja se dvignejo strahoviti kravali.   Poslanci pričakujejo, da bo seja zbornice zaključena. Med tem narekuje nekaj    predsednik stenografom,    nakar se vladna    većina štirikrat zapored  dvigne s sedežev. popolnoma  brez  znanja  posameznih poslancev. Končno izjavi predsednik Tisza,    da je brambna    predloga   v. splošni in specijalni debati v drugem in tretjem branju sprejleta* Brambna predloga   sprejeta na Ogr-
sketn.
Budimpešta, 4. junija. Ministr-ski predsednik dr. Lukacs je že dopoldne obvestil cesarja, da je parlament sprejel brambno predlogo.
Požar v Štambulu. Carigrad, 4. junija. Veliki požar v Stambuiu se ni samo raztegnil na manjše dele mesta, marveč je ure-pclil 2000 his popolnoma. Škode ie okrog 3 milijone frankov.
Odposlanka »Ruskega Zeraa« na Slovenskem.
Petrograd, 4. junija. Društvo »Russkoje Zerno« je pooblastilo čla-nico predsedstva gospo Olgo P-I) m i t r i j e v o , da se v društve-nem imenu napoti v Ljiibljano in na Slovensko ter tu stopi v zvezo s slo-venskimi naprednimi poljedelci, ki bi vzeli k sebi v praktično izvežba-nje v poljedelskih strokah ruske kmetske mtadeniče.
Krvavi boji v Belgiji.
Bruselj, 4. junija. Snoči je prišlo do krvavih bojev v raznih večjih mestih, zlasti v Liježu in Bruslju. V Liježu se je vnel boj med socijalisti in orožniki. Orožniki so streljali na množico; oddali so nad 200 strelov. Potem so naskočili socijalno demokratski lokal, streljaje nanj z vseh strani. Ko so prodrli v lokal, so naši1 4 osebe mrtve In 19 težko ranjenik Med mrtvimi je tuđi en otrok. De-lavska stranka namerava proglasiti generalno stavko. Širi se vest, da^ bodo vsi opozicijonalni poslanci V znak protesta proti vladnim nasilno-stim odložili svoje mandate.
'26 ***■________________________                                                      SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                    Stran 5.
I       Izprcd sodišča.
I     Ispred tnkajsnjefra porotnega sodišča. I           Će gre dekle na božjo pot, po-
I     trebuje denar. ln prosila je dekla Iva-
1     na Stalceva — 17 let je stara — svo-
I     jega gospodarja, trdnega in dobrega
I    posestntka na Martirijem vrhu, Fran-
I     ca Trdino, da naj ji dovoli, da gre na
■     Sv. Goro, češ, da je obljubila to pot
■     svoji materi na smrtni postelji.    Go-
■     spodar ji je dovolil in ji je dal za po-I     potnico 20 K. Toda veselemu dekliću I     ie bilo to premalo. Hotela je romanje
■      izrabiti v to. da se nekoliko pozaba-
■     va v tujem sveto, in da malo povese-
■     ljači.
■             Ker je na vsak način hotela do-I      seči svoj cilj, in si ni mogla drugače
■      pomagati, je segla skrivaj v gospo-
■      darjevo omarico in ukradla    gospo-P     dar ju bankovec za 100 K.
i             S sabo na božjo pot je vzela tu-[       di svoja brata: odpeljali so se, in doli      bro so se imeli.
R             Ko se je vrnila je imela se 20 K.
I              Gospodar je opazil tatvino, sum
I       je padel takoj na mlado romanco. Ta
I       je seveda    začetkoma    tajila,    toda
L      končno je skesano priznala tatvino,
I      in vmila gospodarju tuđi ostanek 20
I      kron.   Posledica tega je bila, da je
■       gospodar Ivani odpovedal službo, in I      sicer tako, da bi šla od hiše kot obi-I       čajno na kmetih o sv. Jurju.   In za-I       čelo je dekleta skrbett, kaj bo. Izve-I       del bo oče. izvedeli bodo sorodniki I      in drugi Ijudje, posebno pa njene po-I      božne tovaršice. da je morala zato f      (xl hiše, ker se je na gospodarjev ra-I      čun zabavala na božji poti. Toda na-I      mesto da bi jo to razmišljevanje pri-1      vedlo do dobrih *          ., se je začeta
nad £         :axjem j^-in. jezi je sledi-
lo so\         o in to je rodilo v njeni
duši misel na maščevanje.
In dne 14. februarja letos. opol-dne ob 2. je začet nenadoma z velikim plamenom goreti hlev Franceta Trđine. Dekle je malo pred požarom prišlo iz hleva v hišo, hodila je nemirno, tako da se je domaćinom že čudno zdelo, iz hiše v vežo in iz veze pred hišo. dokler ni zagledala ogenj. Ko je videla plamen, je stekla k go-spodinji ki obupno zavpila: »Johana, gori!«
Ogenj se je kljub takojšnji pomoći silno hitro širjl in pogorel je hlev z vso krmo, hišni oder, vee go-spodarskega orodja, troje goved in en prasič. Škodo so cenili pozneje na 5394 K. Gospodar ni bi I zavarovan.
In nastaJo je vprašanje, kdo je požfgalec? Da je bil ogenj podtak-njen, je bilo jasno; ugibali so razno, toda nobtden se ni upal koga osurni-tL Končno pa se je nabralo toliko ^umljivib momentov, da bi znala biti ožigalka pretkana mlada romarica. -a so jo pri jeli. In zopet je dekle tajilo. Končno pa ie priznala, da je bila malo pred rabruhom ognja na sked-nin. žla k iskat neko crno iopo. in ker ni dosti videla, je prizgala užiga-lico, pograbila jopo, vrgla užigaiico proč in letefa v hlev. Tam je naletela na pastirla, mlađega fantiča, ki je pri-nesel v hlev krmo. Pri tem je fant i>adel, ravno ko ie ona vstopila. De-jek je zaječal, ker se je udaril na nogo, ona pa ga ie, namesto da bi mu pomagala, nagnala s psovkami in ga silila, naj gre na hlev. gledat kaj tako poka. Ker fant ni mogel vstati — tako pripoveduje on sam — je stopila sama do srede stopnjic. skočila nato nazaj in stekla iz hleva. — Ta izpo-ved mlađega pastirčka in pa dejstvo, da je imela ona tisto crno jopo v hiši, kjer jo ji je prejšnji dan dal stari oče užitkar izza peči, ko ie žagala s hlap-cem drva. kar je potrdilo še več drugih prič, omajata njen zagovor tako, da je skoro neverieten.
Vendar je ona kljnb temu ostala trdovratna pri svojem zagovoru.
Priznala je še ćelo, da je videla OKenL toda bil je že prevelik, in ga ni mogla pogasiti Zakaj ni takoj klicala prmoči, ko je prišla iz hleva in čaka-la, da je ogenj gorel že s pomim plamenom, ni povedala, ker je ni nihče vprašal.
Sodišče je stavilo porotnikom tri vprašanja, in stcer prvo gUde hudo-delstva zažtga, drugo glede tatvine in tretje eventualno vprašanje. če je zakrivila Stalceva nesrećo vsled ne-previdnosti.
Porotniki so po enournem po-svetovanju zanikali prvo vprašanje s 7 proti 5 glasovi, potrdi li pa so drugo in tretje vprašanje, in sicer drugo soglasno in tretje z R proti 4 glasovi.
Sodišče ie obsodtlo obtoženko na 4 mesece težke ječe, pooštrene s posti n trdimi ležišći vsak mesec, in na povračilo gospodariti ukradenih SOK.
Obtoženka je kazen vesela spre-jela.
pfana — »beračlca*. V »Ceškem Slovu« čitamo: -Nekaj poučnega o nunah beračicah! Pred sodiščem v Brnu je te dni stala nuna beračica z imenom l'ršula PotoČnikr.va iz Oa-hrja na Koroškem. Purkersdorfski samostan, eden izmed onih. ki berači denar po vseh čeških zemljah, jo je našel s poraočjo mserata.   Samo-
stan Ji je brez vsega dovolil oMeči redovno obleko in ji obljubil 10% vsega nabranega denarja. Najprvo so jo poslali na Moravsko. Pototni-kova, predstavljajoča preoblečeno mino, je lovila ribice v okolici Fryd-ka, Mistka in po drugih krajih. Jedla in spala je po župniščih, a povsodi se je hvalila, da je bila v samostan sprejeta za nabirateljieo milodarov na priporočHo zagrebškega nadsko-fa. Obtoženka je dobivala, kakor je pred sodiščem priznala od raznih veleeastitih gospodov bogato napit-nino. UlaNom obtožnice si je Potoč-nikova prisvojila 3000 K od nabranega denarja, 1226 K pa iz potoval-nega zaklada. Njeni doživljaji so nadvse pikantni. Obravnava je bila preložena radi zaslišanja nadaljnih priČ.« — Morda hi tuđi pri nas vede-H gotovo gospodje kaj povedati o tej ?nunu Potočnikovi?
Frečltane napredne časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Ca^opisje je đanes najmočnejša ideji na moč. lz-vr^evalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da po^lja-jo redno vsak četrtek prečitane na-prodne časopise preteklegra tedua v tajniški nrad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg topa zbira jo kra-jevna politična društva prečitane čcosopise v svojem okraju.
Rmefea pisama narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pišamo, ki je na razpolairo vsakemu napred-noniB kmetovalcu za popolnoma brezplaeni ponk v vseh političnih, npravnih. davenih, pristojbinskih in vcja^kib zadevah. Izključene pa sr» zasohne pravdne zadeve. — Pisama be poslovala za sedaj Ie pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnepakoli ponka v zjcroraj naredenili strokah, naj se obrne zanpno s posebnim pismom, kateremn je priložiti 10 vinarsko znan?ko za odg'ovor ako se želi od-frovor v priporočenem pismn pa 33 vinarsko znaniko) na: Kmetsko pi-samo narodno-naprtnlnc stranke ▼ Izubijani, Wolfova elita 10. Ob sebi urrevno je da je pisama na razpola-g-o tndi naprednim kmetskim župan-stvom.
Darila.
Izkaz    darov    za   »Domovino«.
Ražen že izkazanih mesečnih in let-nih članov so »Domovini« nadalje darovali: Letno po 4 K: gjf. Sajovic, prof. dr. Ilešič in A. Peterlin, notar Orožen Kaninik, Iv. Podgornik, post. ofic; po 5 K gg.: Levstek, Ern. Šer-ko, Cerknica, Pet. Miklaučič, okr. živinozdravnik, po 10 K: g. Predovič ml. — O priliki dobrodelne priredit-ve so darovali: akad. dr. »Sava« 5CJ0 K; po 10 K: Kg. dr. Al. Lavš, Split; Vinko Strgar, N., prof. A. Paulin, N., notar Rohrmai . Kosta-njevica, not. Gruntar. Rib ica; no 3 K gg.: Alb. Zeleznik, K ;ce Šlaj-pah. živinozdravnik. Brdo; po 2 K gg.: Matko Rothl, poštni ofic.; N. po »Dnevu«, dr. Lipold, dr. Lah, prof. Berce; Notranjska posoiilnica v Po-stojni 20 K; gg. Dimnik mL in Ot. 5 kron. Iskrena hvala!
Današnji list obsega 6 strati.
Izdajmtelj   in   odgovorni   arednik:
Rasto Pnsfo^lem^ek. T^astaina in ti*k »Narodne tiskaru*«.
■HwiB|i|1i M pH mu prUUri
„Narodnega sklada44
in nabirajte prispevke zanj!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 31. maja: Anton Hrovaun, kočarjev sin, 27 let, Radeckega cesta 11. — Maks Gunzler, hišni po-sestnik, 78 let. Stari trg 32.
Dne 1. junija: Magdalena Jaklič, žena železniškega uradnika, ,M let, Prisojna ulica 1.
Dne 2. junija: Alojzij Glinšek, krojaski pomoćnik, 26 let, Sv. Mar-tina cesta.
Dne 3. junija: Helena Turk, bivša postrežnica, 75 let, Sv. Florijana ulica 10.
V deželni bolnici:
Dne 30. maja: Katarina Mravlja, delavčeva žena, 40 let.
One 31. maja: Franc Povše, učitelj, 60 let.
Dne 2. junija: Janez Podlipnik, postiIjon, 23 let.
Bonna    poročila.
Lfablianaka
wKreditna banka ¥ Ljubljani4*.
Ufirfti Urti 4aaajske »«ne 4. junija It!2
liltllMl »a»lr|l.           •*"'■'      Bu^"
4« \ majcvii renta     ....       88'75       88 95
4'2* \ srebrna rent« ....      91*90 |     9210
4« 0 tvstr. kronsk« renta   .   .       88-75       »«-Q5
4», ort.         „                  .    .       88 40
4«, krmlsko đefelno poto)1to       9225!     ^3 25
i*U ko. češke dei. banke    .       9125       92 25
Srette li «. 1860 V,     ...     432 - ;   444 —
„      .   „1864.....    602-     614-
M      tlske......     291—     303-
w      KemeMske   Izdaje    .     300 — ]   312 —
".     „       .     258--j   270-
„       o^rake hfpotečne   .    .     246 — !    254 —
„       dan. komunalne     .           494'—      50o —
„       avttr. kreditne   ...      488 - \    500 —
M       ljubljanske   ....      69 - |      75• -
M       avttr. rdee. krti«    .    .       57 50 i      63 50
Z     o*r       „       w       .    . |    37 50       43-50
„     bazilika.....      29-50       33 50
„     tartke......    24050;   243*50
Ljubljanske kreditne banke  .  i 443 — ,   447 —
Avstr. kred1tne(?a zavoda .    .     *38 50 ,   639-50
Danajske bančne družbe .    .  i  530 50     531 50
Južne železnlce.....     !0020     10120
Državne ždemice   ....     729*50     73050
Alplne-Montan.....     9«325 >   96425
Ceike siadkorne drulbe    .    .     377-— t   379 50
Zivnostenske banke.    .   .    .    282*—     283 —
Cekini........       1140       11-42
Marke........     117*90     118-10
Frtnid........       95*65       9580
Lire.........      94 75       94 95
Rabl|l.........     254*—     25475
Zitn* cene v Budimpešti.
Dne 3   junija 1912.
Termin.
Pšenica za oktober 1912.        za 50 kg  11-67
Rž za oktober 1912        .   .    za 50 kg    968
Ove* za oktober 1912    .    .    za 50 kg    9 25
Koruza za iulij  1912 .   .    .    za 50 kg    8 83
Koruza za avgust 1912   .   .    za 50 kg    8 90
Koruza za maj  1913                 za 50 kg    7*73
Serravallov°
zeleznato Elaa-vino
Higijeoična razstava im Dim ju 1906: Drfavno odlikoTiaje  ia   Ustai   điptoai k zlati   kolajai.
PoTzroča Toljo do jedi. »krepča V                ttrce, poboljša kri ia je
^^^L                ia HialfikrrmUB
flj^l^ft   zefo priporočeno od zdrav-■^^^H            niskih avtoritet
^^^M   u lxteoi*ni okus.   u
^^^B       VeČkrat odlikovano.
J. SSMUTALM, l li te. Umi feMttlj TUT-Barkv^^.          4464
^_____
HcttorolosKno noraHto.
I    Ut     SU»ic     ć^
i :sr SK 15 vetf™ s Neb°
2*    "*Ja   f mm   £S__________i________
3.  2.pop.1 733*2      200 p. m. jzah. del oblač. „   9. zv.  7342      146 i brezvetr
4.    7. zj. | 7337      131 ; si. vzh. jpol oblač.
ili                               i
Srednja    včcrajšnja    temperatura    16"0*, norm. 163°   Padavina v 24 urah 0*0 mm
Kipi se lakoj w
sobni varsb.
Pokoji se izvedo pri g Fr. Čadnil ▼ Prešernovi ulici.                             2030
Veletrgovina z vinom mn id tlel pridelki
Mijo Arko v Zagrebu
išče za mesto       2014
vežbenika
aUftotatpsMMjeišole
veščega   slovenskega    in    nem.   jezika. Ponudbe    naravnost    omenjeni    firmi.
n Prva domaća tovarna  n
omar -w lad
Simona Praprotnika v tjabljani, ]enkova ulica 7.
OgpM^I^SL-^        Prevzeniajo se vsa v
FrTlt 4Efl        stavbno in pohištveno
r -ijfUj IjOo        mizarstvo   spadajoča
t\f^ |—-y       dela, katera se točno
'jmjj/nj!      in po najnižjih cenah
*^^^5^^5y    ::      izvršujejo.      ::
Velika zalesa 0M\M OKtoo'.it! miz.
Ceiiiki se psilijajo Bi zabteTo bicplahj ii poStame prošla
Dradnifko nraniino društvo v Gradcu
r. z. z o« z.
Ojebni l^redit
mMlrn. ptosrieni, cfi!Eli?ii, pkojntti iti.
ob najugodnejSrn  pogojih.  —   Prsdstroškov ni. — Več v prospektih.
Hranilne vioge.
N tsakegar i dnevnim obrestsnisis po ..... 41-t/0 8b 60 dnevni odanei n meske nad R 1EHU) pa 5
il   ..  90......2080   ., 5% m
Ofcrtsti se psHctao prlštejtfo giavslci. — ftafttegs davka ai plaćati.
Stanje vlog:........K 4,500 000   !
Jamstvo deležev:.....K 5,600.003
Pojasnila   dajei Josip Košem, Ljubljana. Krakovski nasip 22, •k fKmcdel|lnb  sretoh ii ptikih od pol i do pol 4. pc po i dne.
* ■ umetniške/,  " • I   pokrajinske   I
H         se   dobe vedno         H
H          v veliki izbiri v         H
| „Uni knjipi" I
■    presernova ulica 7.    I
Ueč stnnovanl
v Predovičevih  hiŠah  na Po-ljanski   cesti   in   na   Sela   se
tako] ali s prvim avpmtnm mi.
U hotelu Tiuoll'
se oddajo poml|e v zakup
VpraŠa se ravnotam.        1997
V trgovini s papirjem ie galanterije i Ljobljaiti
■e sprejmeio v tej stroki iznrjene
sprodaja1ke in učeoka.
Ponudbe z navedbo dosedanje prakse na upravo »SI. Nar.« pod „Samostojnost*«
TiffiiMIT
s posojilDiško io iilagapko praksa
zmožna obeh deželnih jezikov, želi mesta v   odvetnižki   pisarai ali   kot blagaj*
ničarka   v   trgovini,  najraje   v   Ljubljani.
Prijazne ponudbe pod „1120" na nprav-
ništvo »SIov. Naroda«.                          2026
Stanovanje
z 2 sobama in pritiklinami
se išče za avgust.
(Eventuelno v blizini Ljubljane, če mo-goče z vrtom.) — Ponudbe na uprav-ništvo »Slovenskega Naroda«         2022
Prešernove slike
predaja ii pssilja us psšteem Bavzetjo Iv. Bonačv Ljubljani
Gena sllkl 5 krea.        213
ijiii
se takoj sprejme
v kavarno proti kavciji 200 K. —— KJe, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 2022
se takog išče   2016
k dvema 3—4 ietnima đe&koma.
Opravljati bi morala lažja domača dela* Mesto je trajno. — Naslov :
Milan Ivbovič, kajižarnica, Novi ::       Sad (Cjvid^k),  Ogrsko.      a
Josip Božič,
vinotržec v Sp. Slskl
priporoča slavnemu občinstvu, ozir. gg. gostilnićarjem   m   hotelirjem   priznano
dobra in pristna vina
kakor:
ljntomersko, pariško, istrsko, doUnisko belo in rdede. - Fino lintomersko    vino   v   bateljkak.
Cene nizke. V mesta dostavlja na dom.
Klati pri Aniokn v Sp. SUU.
I                    Zahvala.
I                 Ob   prtliki   nepričakovane   smrti   mojega   preWageg»,   iskreno
I       fjtibtjenes* soproga, gospoda                                                      2029
Josipa Rotner
I       sem prejelm toliko tolaltlnih dokazov, da se ne morem vsakema osebno
I       zahvaliti.  Zahvaljujem se terej tem potom vsem dtrovilccm krasnih
I       vencev, mnogobrojnim udeležencent pogreba v Mariboru in y Lembahu,
I       osobito' gospodom uradnikom c. ki. okrožne in okrajne sodnije, častitim
I       članom   raznih   mariborskih   narodnih   draštev,   Častiti   duhovščini in
I       posebno pm Častitemu gospodu  župniku  lembtskemu za ganijiv na-
I       grobni  govor in pevskemu   zboru   mariborske  CiULnkc  za  krasno
I       popevane žalostmke. I                 Obranite pokojniku blag spomin !
I                 MARIBOR, 3. juoija 1912.
| S Uli i želite Ml hmi M JI
^      a •*. M XDx. DxallQ3a B^T«^^
g II I■ vodo za lasejf |^4
^     ^^    I Ccna K 2 50 in 5 —.   Dobiva se ■    §     S   |-     §J
^1^     .«   ^   .        H  po lekamah, drogerijah, parfume-  H           "§* ^     f^*
^fi Ji   «     ^     I  riJah    iD    bol^ih   brivnicah.    — H     55*   *   *      fefc
«S   H   Š  ■ Juri Dralle> Podmokli d. L ■  ^   § |-   ^
S*»a 6-                                                                                                  SLOVENSKI   NAROD.                                                                                 *               126 Stev.
■ IffefllffelllA  P° *•**> kombrnarijah na poljnbno Ste vilo kt kstoUko pi*-  I
■ llirillll^l  čjmJe starih dolgov in VfrUmttmfr v novo posojilo pod mnogo  I ^Jll%lllllfl  ■••*M|0latf pogojl. Diskretno in kulantno posredovanje. —  I ^^■■•■lllllll   ^P'5* n* CUUfc MlMlI, nadzornik nizozemske zavaro-  I 1    UliVJIlll  vat1flice» M«»f—■ tuN<M —— «■!     Prošnje samo  I
W                ptaaMN. — (Za fra n kat ure naj se priloži znamk za 30 vin )  I
::  Za malo vinarjev ::
oknsito, zdravo
= večer jo =
fliipf ¥tti se Vam posreći z majhnim trudom v najkrajšem času, ako krompir olupite, ga razrefe&e, v stani vodi skuhate in za. okoti 2 kg krompirja dodenete tablico Vertesovega guljtlevega pridatka raztopljf ega. Zajamčeno najčistejša naravna ra^tlinska mast in druge priroesi. Kaj boljšega nego Je ta Vćrtesov guljaZev pndatek sploh ni Na podoben način iahko iz želi«, ftfoik, rila, žftenikov, tarhonva, makaron, polente, sploh iz skoro vsega sc-črv'ja., gpb itd. z V^rtesovim guljaževim pri a a tk om hitro, ceno in na preprost način pripravite najfinejša, najdelikatnejša jedila. Ako tablico pridatka dodenete na okoli kg mesa, dobite t oajkrajšem času oajslastnejši in najdelikatnejši guljaž. Napravi se pa s tem tuđi Iahko |jjjfiwf c v papriki, riba v papriki, zelje s paprika itd in v deti bi morah, kako za-do»oljtn obraz delajo Ijudje, ako postavite predme z Vertesovim guljaževim pndatkom —pravljena jedila, kar vidi se, kako se jim cede sline. Zato smo pa tuđi že dobiti na sto in stotisoče zahvalnih pišem od zadovoljnih ter hvaiežnih odjemalcev in so ta pisma tuđi na vpogled. Tablica, zadostujoča za okoli 1 kg mesa. 2 kg krompirja, zelja, fižola itd. stane 20 h, PreizkuSeno od c. kr. rreizku§evaliS*a na Dunaju Dabiva se po vseh boljših trgovinah.   Pristen  samo  „Verte«".   Edina   izdelovamica :   Tvornice   živil   Vertes  A   Co.
Lugos št. 491  Južno Ogrsko).
Št 16965.       -■-----^                  .                      ^                                                  1978
Ra^glas.
Mestai magistrat ljubljanski naznanja, da se bodo počenŠi t 13. juitiJ6fll 1912
vsak četrtek ob 3. ari popoldne
brezplačno stavile koze
w veliki dvorani Mestnega doma.
Vabijo se vsi starši, kojiii otroci šc nišo cepljeni, da prineso te k cepljenju in k pregledu cepljencev, ki se rr^i teden fcrasneje r;^ isttrm kraju in ob istem času. Pri pregleda izroče se radi spriČ€vala O C«}ll]en|il ter bodi posebno Še povdarjeno,    da   se v  smislu    tnimsterijalne    naredbe    zallteva    pri    SpreJOlM
#tr#k v lfnilsko solo sprl^eValo o vspošao cepljenih kozah.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 20. maja  1912.
Župan: Dr. Ivan Tavčar 1. r.
1 bolske potrebžčine 1
i                   ^Smr                    ]
I    s             vsdi vrst se dobe po najnižjih cenah v              ^    1
I Narodni kn]igarni
i   z           v Prešemovi ulici št. 7.            ;  i
Nov  laaJMor,   samo  6krat   voženo i njim ter kotlf* se prodasta, ker se
opusti hlev                  1960
Ed. Sappanz, Pristova, Sp. Štajersko.
[BB88BBBB B
I Narofina I
1 knjigama |
v Ijnbljani
prešemova ulica stev. 7.
ai           ^^    priporofia   *            =TI
7                                             s
S  kanceliski,   konccptni,   doku-  |
| nentni, ministrski, piscmski, * 1      ovitni in barvani papir        g
i Kasete s plsemsktm paplnem. f
i                       %
?             Crgovskc knjige               %
\ v vseh velikcstih, crtane z eno ali i f z dvema kolonama, vezane v papir, L C                platno ali poiusnje.                &
i  Odiemalnc knjižice poce^hčnih  f
I                '  "                   ?
i Zaiaoga solsih zvczkov in risank. £
SZavitke za nnJe v vseh veiikostih   % \      ------Velika izber -—      f
I   neh     pisamlskili    potrebićlo,    f
k r*tflrfc, luummćkov, tmMlc, | I                fOMc, crnila Itd.                f
V        Eanre   z3 žole  m umetntke         a
I      —— Razglednice —^      t
§ pokrajinske, humoristične, uniet £ £ niike vseh vrst od najpreproslejših £ 5                   do najf nejSih.                    S
i             i
>    ^tlkimi za slike in dopisnice,    i
k          vezane v pliš in v usnje           s
| -------f oezilske knige.  ------- |
i podokice za otroke. # { Ceseni okrircki za razglednice. |
| Kisalae Oeske, trikotniki, palete, | i    raalna ramila, tnse, čopiče.    s
f           Notesi in tinhtiki.            I
fi---------------______---------------f
I vsak dan Kavama „Central" ^™*^
KONCERT
I uuvo doile priljubljene damske tambnraške kapele „Central".
I z veiespostovanjem        2O18                Stefan  Miholič, kavarnar. I
Domaća tvrdka.
Modni    salon
O                                                        *                                                       »
o^                  Najvećji zaloga vsikovrstnih slamnikov, ipoiinlta Ćepic in oblik zadnje       T3
:^T       novosti pravkar došla. — lalni klobuki veduo v zalomi.                                            %
.E,                 Raznovrstcn nakit, svila in drage moćistovske potrebščine y veliki        J
2,        izberi.                                                                                                                       N-
Modalni kiobakl so cenj. da mara na ogled samo v trgovini.                          jjf
Za obilen poset se priporoča z veiespostovanjem Q56                                                   Marija Gotzl.
Za modistinje  vse  modne  potrebščine z zmernim popustom.
G. kr. m prtv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ostasorljena leta 1831.
(BV Jamstveni zakladi znašajo aađ 416 milijOnOV kroili ~VC
Poslovni izkaz
zavarovalnega odđeika za življenje.
meseca   maja   1912      Od fanuarja 1912
Vložilo se je ponudb      III.                               2141                         ||                       11202
za zavarovano vsoto .   .   I   .   .       K  16,868.127 35         £90,432.732*44
Izgotovljenih polic je bilo .    I    .                 1934 %           |             9832
za zavarovano vsoto -    .    :    I    .       K    15,711 423 37        K S0,903.752"26
Naznanjene škode znašajo.     1   .      K        901.65528    .   E     4,482.621*87
i |j   ^Jtglešlzo   sTzlcidzšče   obZek,   S
^Ci    jO/zzbZ/cL7ZCL, J\£estni trg štev.  3    m
^y| priporoča svojo ogromno zalogo poletnih oblek r *f ^ <2T2 gospode, aame, dečke, deklice in otroke po rŠ *M                         zelo reducirani cenL                          ^|
S    JPanaTnci JčLdbizkt oči 6 J^ncup-rej.    |p
Županstvo v Trbovijah isče
pUaraičkega           2012
tiradnika
z lepo piservo, većega sloveoslce^a in n«inškega jezika. Mesečna plača 80 K. Lastooročrte prošnje    sprejema  4# 19«
Županstvo   Trbovlje,
dae 1. roinika  1912
Župan: ▼•^miek.
U anffljsi zakonav jj
I    I     ▼  stovenskem   jezika.      I    I
1. zv«2ek:               I      I
o hockKlektvih, pccgreiiuh in pcestopfcih z dne 27. maya 1862 št H7 dri. zak.
Z   (JDOHHItTi
z dne 17. dec 1862 št d z. ex >^&3 uj  df«praw no-
pramega obecga.
Li   )(aro*u b^aria   [J
I             Vi menife, da se haj faKe^a ne je ? In vendar se nahajajo vse te             |
I             Ijubke reći v semle^em začimbinem prašku.ki ga kupujete odppro.             I
I             Ako hoće^e obv/aroyah svoj želodec fakih zdravju škodljivih              I
I                                         snovi, ^edaj ne kupujre                                                1
li       ■   —^ nikdar semleHh zaćimbodprl-p fSSSZZSft
1^^''      ^511           l^emveč iz Ključ no le              IP*        "^«1
[IP^------^11 zajamčeno čiste začimbine praške II---------I
li ^^/,/^H|I firme Alex.ErM sinovi v Gradcu  11     n^7     II
II*bestenBpwurtf"lll  v poleg sfoječi,posfavno VArovani opremite-^   Iljk-Jlhutzroark^^ ■]
I     Dobivaše     IHBSSSSSSS^^S^S^S^S^^Jll      Pozorna   a    I