Leto VI., štev. 158
Ljubljana, petek 10. julija 1925
Poštnina pavšallrana.
Cena 2 Din
g	ob 4. ■|Mto'«|» nt
Stane mesečno Din a$ —; sa inp* icmatvo Din 40-— neobvezno. '
Oglasi po
Uredniitvo i
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
Stev. 16/I. — Telefon iter. ja. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaflovi ul, 4t 5/L — Telefon ftt. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uppavaa
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon št. 36.
Ioseratnl oddelek« LJubljana, PreSer-nova ulica 5t. 4. — Telefon št. J*
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račnn pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana št. 11.841 • Praha člslo 78.180, Wien'Nr. 105.141.
Ljubljana, 9. julija.
Letos spomladi je češki parlament po predlogu svoje vlade proglasil dan mu-čeniške smrti Jana Husa, 6. julij, za narodni praznik. V vladi ima tudi češkoslovaška klerikalna stranka svoje ministre in je bil torej predlog podan tudi v njihovem imenu ter z odobritvijo klerikalne stranke, katere poslanci sd zanj tudi glasovali. Prošli pondeljek je cela češkoslovaška republika prvič ofi-cijelno proslavljala ta dan. Proslave so bile tem slovesnejše, ker so bile združene s spominom na velepomembrto desetletnico. Dne 6. julija 1915 povodom OOletnice Husove smrti je namreč Ma-saryk v Ženevi slovesno proglasil, da se češkoslovaški narod, veren moralič-nim in nacijonalnim tradicijam svojega elikega sina Jana Husa pridružuje boju proti Avstriji za svoje osvobojenje. sti dan se je v Pragi izvršila prva velika demonstracija češkega ljudstva proti 'iranom. Vlada je bila prepovedala slavnostno odkritje krasnega Husovega spomenika na Staromestskem namesti, ie pozabila zapreti obširni trg z bajoneti in mitraljezami. Ves dan so tisoči n tisoči pristopali spomeniku, molče pogledali v proroško zravnano nadčloveško soho Husovo in zadnje besede nučenika na kostniški grmadi «Pravda itezi» — Pravica zmaguje» so vžiga-!e srca in napolnile dušo ljudstva z ne-fomljivim zaupanjem v zmago narodne ideje. Danes je Husov izrek državno eslo češkoslovaške republike in niene-a velikega predsednika. Husov dan kot državni praznik ima povsem nacijonalni značaj. Češki narod e upravičeno ponosen, da je dal svetu največjega mučenika za svobodo pre-ričanja in mišljenja. Ali on pojmuje svojega Jana Husa v prvi vrsti ne kot rojevnika proti katoliški cerkvi, tem-eč kot velikega učitelja, ki je Čehom pokazal smisel narodnega življenja: šči resnico, pamagaj si sam, spopolnjuj e v vsem dobrem, daj da zmaga ideja jratstva v narodu in med narodi. Hus početnik češkega humanizma, iz nje-a izvira notranja moč, ki je dala če-kemu narodu sile. da je zmagovito pre-ivej dolge dobe strahovitega ponižanja ji osvoboditev češkoslovaškega naroda e v svojem jedru sad Husovih in husit-.kih tradicij.
Povsem v skladu s tem pojmovanjem usovega pomena so se zlasti letos vr-ile Husove proslave. Češkoslovaška iržava je že pri proglasitvi Husovega ne za državni praznik pokazala kar rajvečjo obzirnost napram vsem konfe-ionalnim občutljivostim. Državni praz-lik ne nosi niti Husovega imena, temneč se imenuje «Pamatny den 6. čer-ence». S strani oficijelnih in neštetih privatnih prirediteljev Husovih proslav, ki so se vršile v vsaki češki vasici, je bilo z največjo delikateso preskrbljeno, a ne pride nikjer do kakršnihkoli demonstracij proti katoliški cerkvi. Nasprotno. Veliki nadstrankarski glavni odbor za Husovo proslavo v Pragi je v svojem manifestu kot glavno idejo proslave poudaril: Vprašajmo se ta dan, ali se ravnamo po krasnem nauku, ki sa je sporočil Hus našemu narodu na Dragu svoje smrti: da bi se medsebojno ubili, ne pustili zatirati dobrih z nasiljem in dali vsakemu pravico! Naravno je. da se je proslave državnega praznika udeležila po svoji dolž-osti tudi češkoslovaška vlada. Ministrski predsednik Švehla je prevzel častno predsedništvo glavne prireditve v Pra-predsednik republike Masaryk pa Protektorat. Proslava se je izvršila k)0t Pravi nacijonalni in državni praznik v naravnost krasni harmoniji in pri njej so sodelovali vsi sloji in stranke od leve desne. Drugi dan pa se je, kakor blisk aznesla po Pragi vest. da je papeški nuncij Marmaggi po nalogu sv. Stolice v ondeljek zvečer «v znak protesta pro-glasnim manifestacijam, katerih pro-ektorat je prevzel sam prezident Ma-aryk, častno predsedništvo pa ministrski predsednik Svehla in ki pomenijo alitev sv. Stolice in vseh češkoslovaških katolikov«, zapustil Prago. Tako je vilo presenečeni javnosti glasilo praškega nadškofa. Korak papeškega di-omata je izzval v celi češki javnosti burjo ogorčenja, ki se je še povečalo, se je doznalo. da je bil v naprej krbno pripravljen in mu torej «glasne ;nanifestacije« v pondeljek niso bile neposredni povod. Vatikan se je na naravnost nezaslišan način vmešal v notranje ?adeve češkoslovaške države in papež očividno še danes mnenja, da mora eškoslovaški narod in njegova država smatrati svojega največjega sina za zlo-nca kakor so to sklenili brezvestni ln brezbožni sodniki kostniškega koncila ?red 510 leti! Rimska kurija si je pre-drznila biti sodnik nad predstaviteljem suverenosti češkoslovaškega naroda rezidentom Masarykom. ona si dovo-iuje manifestacije hvaležnosti in ponora, katerih se je seveda v prvi vrsti deležila baš tudi ogromna večina čeških katolikov, proglašati za žalitev sv. ■tolice in katoliškega ljudstva. Vatikan dal Husovi proslavi lažnjivo interpretacijo, da bi mogel izvesti demoostraci-
Resnica o pogajanjih z radičevci
«Sporazuma še ni.» — Pri sporazumaših se uveljavlja pesimizem, — Včerajšnja pogajanja. — Konferenca med Pašičem in Žerjavom. — Demisija podpredsednika radikalnega kluba Dra-
goviča.
Beograd, 9. julija, p. Danes dopoldne in popoldne do 8. zvečer so razpravljali radičevski in radikalski delegati. Komunike ni bil izdan.
V sporazumaškem časopisju se je današnjim razgovorom pripisovala posebna važnost, češ da gre za stilizacijo formalne pogodbe in da se razpravlja tudi že o deklaraciji nove vlade, katere imenovanje da je le še vprašanje par dni.
Medtem je dejanski položaj znatno drugačen. Nocojšnjo «Vreme« sicer še vzdržuje razne fantastične kombinacije ter napoveduje vlado RR za prihodnji teden, istočasno pa pričenja razpravljati o težkočah sporazuma. Vse dni sem je «Vreme» trdilo, da so samostojni demokrati iz kombinacije izključeni, danes pa pripovedujejo, da oni sami ne bodo hoteli sodelovati, ker jim bo ponu-den baje samo en portfelj. Seveda je to prosta izmišljotina. Težave so po istih informacijah nastale tudi s tem, da radikali zahtevajo od radičevcev naj naj-preje razčistijo odnošaie v HSS, češ treba je videti koliko poslancev HSS je pravzaprav pripravljenih podpirati even tualno vlado RR. kar je tudi važno za razdelitev portfeljev... Opasnost vidi cVremes tudi v današnjih burnih dogod kih v skupščini, kjer so se radičevci silno kompromitirali. «Vreme» svari radi-čevce naj ne gredo na lim onim, ki hočejo sporazum upropastiti.
Že iz te pisave glavnega organa spo-razumašev je razvidno, da se je začel v njihovih vrstah uveljavljati pesimizem ki je kakor more Vaš dopisnik iz avtoritativnega vira potrditi, popolnoma upravičen. Vse vesti, da je prišlo med radičevci in radikali do sporazuma so neresnične. Izgleda marveč, da v do-glednem času ni pričakovati pozitivnih rezultatov pogajanj. V seiah, ki se sedaj vršijo se le redigiraio zapisniki o obo-
jestranskih zahtevah in ponudbah. Tako je bilo danes na pr. protokolirano, da radičevci zahtevajo 7 portfeljev a radikali da to zahtevo odklanjajo. Redakcija protokolov je sedaj dovršena in jutri dopoldne jih bodo delegati podpisali.
Po nocojšnji seji jc Pavle Radič izjavil novinarjem na njihova vprašanja: Nocoj smo končali zapisnik. Jutri ob 10. se seja nadaljuje. Sporazum še ni defi-nitiven. Na sestavo nove vlade se ne nanaša Na vprašanle: AH je na vidiku vlada RR. je Pavle Radič odgovoril: <tNe morem dati odgovora.*
Danes se ie pojavila tudi verzija, da bi za prehod eventualno prevzela vodstvo poslov samoradikalska vlada, češ. da so samostojni demokrati za ta slučaj obljubili svojo podporo. Nocojšnja «Reč» celo to kombinacijo proglaša za prozorno intrigo.
Popoldne se je vršila dolga konferenca ministrskega predsednika Pašiea z ministrom dr. Žerjavom. V informiranih krogih se zatrjuje, da sta oba državnika tudi pri tej priliki na podlagi najnovejših dogodkov ugotovila popolno soglasnost v svojih pogledih na situacijo.
Po konferenci z Žerjavom je Pašič sprejel ministre Maksimoviča in Nin-čiča. Zvečer mu je min. Gjurlčič poroča! o današnjih razgovorih z radičevci.
Senzacijonalno pozornost vzbuja rastoči odpor v radikalskem klubu proti nadaljnim pogajanjem z radičevci, dokler oni ne pristanejo, da se sporazum dela z Narodnim blokom. V znak protesta proti postopanju gotovih članov kluba (mišljena je očividno skupina dr. L. Markovlča) je danes podpredsednik kluba Miljutln Dragovlč podal demlsljo na ta svoj položaj. Poslanec Dragovič uživa v klubu veliko avtoriteto ter velja kot eden Izmed najintimnejših prijateljev g. Pašlča.
Zaključek konference v Firenzi
Italijani zadovoljni z uspehom. — Jugoslovenska delegacija v Rimu. — Konvencije bodo danes podpisane.
veske delegacije zahvalil za gostoljubnost.
Rim, 9. julija, a. Danes dopoldne je dospela semkaj jugoslovenska delegacija z dr. Rybarem na čelu. Zvečer je dospel tudi senator Ouartieri. Pričakuje se, da bodo zaključki konference podpisani v palači Chighi Se tekom jutrišnjega dne. Ministrski predsednik Mussolini je že naznanil v enem zadnjih ministrskih svetov, da so zaključki fl-renške konference že pripravljeni za podpis. Izgleda, da so se v zadnjem času pojavile nekatere težkoče, radi katerih je bflo treba počakati osebnega odgovora iz Beograda. Sedaj je konferenca po večmesečnem delovanju dosegla popoln uspel*
Firenze, 9. julija, a. Načelnik italijanske delegacije na firenški konferenci senator Ouartieri je podal o poteku Ln zaključkih frrenške konference nastopno izjavo:
»Reči se more, da ni bilo vprašanja, kateremu ne bi bila posvetila konferenca svojo skrb. Ni dvoma, da bo tedaj ko bodo rezultati konference znani, javno mnenje popolnoma zadovoljno. Za sedaj zadostuje reči da se vprašanja, o katerih se je najbolj razpravljalo, nanašajo v prvi vrsti na promet Reke In Zadra in na neke pravice Italijanov v Dalmaciji.
Sinoči je senator Ouartieri posetll oblasti v Firenzi b se jim tudi v imenu jugoslo-
-GSS-
Kovani denar pride v promet še ta mesec
Beograd ,9. julija p. Finančni mfnister dr. Stojadinovič je odgovoril danes na vprašanje glede odtegnitve papirnatega denarja iz prometa, da je Narodni skupščini predložil pooblastilo za kovanje novcev po K, 1 in 2 Din Kovati se ima 50 milijonov po Vi Dtn, 75 milijonov po 1 Din In 50 milijonov po 2 Din, skupno za 200 milijonov Din. Kovanje denarja je bilo oddano zanesljiv! francoski tvrdki ter pride prvi kovani denar v promet že koncem tega meseca, pozneje pa stopnje-ma tudi ostali
Razmere v velenjskem rudniku
Izjave ministra Žerjava v Narodni skupščini Beograd, 9. julija. Na današnji seji Narodne skupščine je minister dr. Žerjav v svojem odgovoru na vprašanje posl. Pušenjaka glede razmer v velenjskem rudniku naglašal, da se v velenjskem rudniku postopa glede delovnega časa striktno po rudarskem pravilniku. Kar se tiče zahteve po stanarln-ski dokladi In deputatih premoga, je rudarska uprava n! mogla ugoditi, ker bi jo stavila upravičeno tudi vsi drugi delavci. VrK tega bi ta ureditev stala 412.000 Din, ki bi jih velenjski rudnik mogel komaj žrtvova-
ti. Kar se tiče zaslužka pri akordnem delu, je v Velenju na)večji med vsemi državnimi rudniki. Z ozirom na konkurenco trgovcev ni misliti, da bi bila nabava obleke ln obutve v državni režlli povoljnejša. Olede delavskega zavarovanja rudarji sami izjavljajo željo, da se ostane pri tradicionalnih' bratovskih' skladnicah. Praznovanju delavskih praznikov se ne stavijo nobene ovire. Minister dr. Žerjav ie nato obrazložil tudi stanje pokojnin za rudarje. Rešitev vprašanja starih upokojencev se pospešuje, pri čemer pa je seveda upoštevati valutno devalvacijo.
Sprememba v italijanski vladi
Rim, 9. julija, a. Kralj je sprejel de-misijo finančnega ministra De Štefanija in ministra za narodno gospodarstvo Navo ter je na predlog ministrskega predsednika imenoval za finančnega ministra senatorja grofa Volpija ter za ministra za narodno gospodarstvo poslanca profesorja Belluzza. Finančni minister De Štefani je odstopil na direktni poziv generalnega tajnika Far-rinaccija, ki je z ministroma Ciano in Giuliattijem prišel k njemu in ga pozval. naj poda ostavko. (Glej tudi poročilo na 2. strani.)
jo proti češki državi, ki je dosedaj baš v zadevi ureditve svojega cerkvenega vprašanja pokazala naravnost občudovanja vredno samozatajevanje. Svesti smo si. da dajemo izraza mnenju ogrom ne večine našega naroda, ako se pridružujemo ogorčenemu protestu češkoslovaške javnosti proti tej provokaciji.
Politika Vatikana napram novim slovanskim državam se očividno ravna Po enotnem načrtu. Rimska kurija ne more pozabiti zlatih časov N.i. apostolskega Veličanstva, ko je smatrala nas Slovane za političen drobiž, s katerim ie poravnavala svoje višje račune. Svoboda narodov ie bila Rimu vedno nesimpatična
stvar, ker svobodni narodi ne marajo služiti klerikalizmu. Tako opažamo karakteristični paralelizem v politiki Vatikana napram Jugoslaviji in napram češkoslovaški.
Zdi se. da rimski diplomati niso povsem premislili posledic svoje provoka-tivne demonstracije. Kot odgovor odmeva v češki javnosti vedno glasneje klic po takojšnjem ukinjenju diplomatskih odnošajev in po izvedbi ločitve cerkve od države. Marmaggijev odhod je očividno razgrnil problem razmerja češkoslovaške republike do katoliške cerkve v vsem njegovem obsegu.
Krvavi pretepi v Narodni skupščini
Opozicija obstruira lastno obtožbo proti drju Lukiniču. — Burni prizori. — Poslanci se pretepajo v skupščini in na dvorišču. — Publika proti radičevcem. — Govor posl. Palečka.
Beograd. 9. julija, r. Današnja skupščinska seja je bila nenavadno burna. Opozicija je na današnji seji neprestano obstruirala proti svojemu lastnemu predlogu, proti obtožbi ministra pravde dr. Ede Lukiniča.
Seja se je pričela ob 10. dopoldne. Po sprejetju zapisnika in izvršenih formalnostih je minister dr. Žerjav odgovarjal na vprašanje posl. Pušenjaka o položaju rudarjev v Sloveniji. Finančni minister dr. Stojadinovič je odgovarjal na vprašanje posl. Miloša Rado-savljeviča o odtegniti neporabnega papirnega denarja iz prometa.
Zatem se je nadaljevala razprava o obtožbi proti ministru pravde dr. Fdi Lukiniču. Prvi je dobil besedo samostojni demokrat dr. Paleček. Že njegov pojav na govorniški tribuni je izzval divjaški nastop radičevcev, ki so začeli strahovito kričati in razbijati. Doktor Paleček je pričel svoj govor z besedami: «Ko so boljševiki v Rusiji...«, a posl. dr. Žanič je takoj vpadel z medklicem: «Dr. Lukinič je pravi boljše-vik!« Došlo je do osebnega prepira med dr. Zaničem in drž. podtajnikom Večeslavom Vilderjem. Čuli so se klici: »Vsa skupščina vidi. da je dr. Zanič zrel za norišnico na Stenjevcu!« Na dr. Lorkovičev medklic: «Obtoževati korupcijo, to je boljševizem,« je odgovoril dr. Paleček: «Ni to boljševizem, nego je to boljševiška metoda!« Ker posl. dr. Lorkovič ni dal miru, ga je predsednik pozval k redu. Dr. Paleček je v svojem govoru naglašal, da so boljševiki kot najboljše sredstvo proti svojim nasprotnikom in zlasti vladi uporabljali obrekovanje s korupcijo. Ta metoda je prodrla tudi v stranke, ki so združene v opozicijskem bloku in sedal vlagajo obtožbe proti korupciji, pri čemer pozabljajo, da niso razčistile korupcije pri sebi. (Ploskanje in burno odobravanje pri večini. Klici: Prpičeva palača! — Ivica Kovačevič!) Kot karakteristično navaja govornik, kako je Ljuba Davldovič s polnim imenom napadel dr. Korošca v svojem glavnem glasilu radi korupcije, a sedaj sedita oba gospoda skupaj in obtožujeta druge. Ako je Liuba Davidovič po krivem obdolžil dr. Korošca, potem je postopal lahkomiselno in neresno, kakor je vsa njegova politika. Ako pa je imel stvarno prav, ko je dr. Korošca nazval korupcijonista, zakaj ga potem ni obtožil? Tu je zopet prišlo do hudih prerekanj. Radičevec Mate Jagatič kliče ministru Pribičeviču: Vi ste dejali na shodu v Glini, da je treba Pašiča obesiti na prvo drevo. Pribičevič: »Gospod. to je ordinarna laž!« Nastal je velik hrup, v katerem sta se zlasti odlikovala posl. dr. Zanič in Moskovlje-vič. Dr. Žanič je neposredno nato stopil pred ministra Pribičeviča in zaklical: «Vi ste plačali za tiskarno milijon dinarjev. predno ste pričeli zbirati prostovoljne prispevke!« Minister Pribičevič je odgovoril: »Ni res. to je ordinarna laž!« Nastal je strahovit hrup in vpitje, med katerim je došlo med samostojnimi demokrati in radikali na eni strani ter opozicijonalni na drugi strani do spopada, ki se je kmalu razvil v fizično obračunavanje. V velikanskem trušču je predsednik prekinil sejo. Prepir in pretep med poslanci se je nadaljeval. Posl. Moskovljevlč udari s
pestjo radikalnega poslanca popa Velj-ka Grgureviča. To je bilo signal za še hujše prizore in pretepanje je zavzemalo vedno večji razmah. Predsednik ter nekateri poslanci so imeli mnogo truda pri pomirjevanju bojevitih nasprotnikov. Bilo je jasno, da se seja ne more več nadaljevati, zato je predsednik sklical za 5. uro novo sejo.
Razburjeni so odhajali poslanci Iz skupščine. Zunaj na dvorišču je prišlo do novih spopadov. Posl. Grgurevič je za povračilo prejetega udarca čresnll posl. Moskovljeviča preko oči in očal, razbil mu nos in ga vsega okrvavil. Razvil se ie med posameznimi radičevci in radikali nov pretep. Vdrli so na dvorišče tudi ljudje z ulice, ki so bili ogorčeni nad radičevci in ie malo manjkalo, da jih niso pretepli. Le s težavo se je posrečilo policijskemu komisarju, napraviti na skupščinskem dvorišča red.
Popoldanska seja
Beograd. 9. julija, p. Popoldanska seja Narodne skupščine se ie začela ob 5 Predsednik je sporočil, da je umrl poslanec Ko-sta Kujimdiič in se ga je v toplih besedah spominjal. Poslanci so vstaK in mu zaklicali »Slava«.
Potem je nadaljeval svoj dopoldanski govor dr. Paleček. Naglašal je, da se opozicija bori proti korupciji, toda to dela le iz strankarskih razlogov. Omenil Je slučaj, ko so začeli radičevci ogromno kampanjo proti radikalni stranici kot gnezdu korupcije, sedaj pa zahtevajo z njimi sodelovanje. V drugem delu govora dokazuje dr. Paleček avstrijsko državljanstvo Thurn-Taxlsa ter govori o fklejkomisih. Potem uspešno pobija obtožbo dr. Poliča in naglaša, da so dvignili obtožbo proti dr. Lukiniču le v svrho boja proti samostojnim demokratom. Demokrati so solidarni z dr. Lukiničem in so prepričani, da bo ta odlični dolgoletni bojevnflc za misel narodnega in državnega jedinstva izšel iz preiskovalnega odbora z jasnim obrazom.	x
Govor dx. Palečka je z veliko popornostfc. poslušala vsa vladna večina, dočim so ga opozicijonalci zlasti v začetku neprestano' motili. Odlični, pravniško dokumentirani govor dr. Palečka je zavrnil vse očitke opozicije. Ko je končal so mu poslanci burno p4o-< skali.
Potem je povzel besedo minister Pribičo« vič, da odgovori na žalitev dr. Žacida, Id mu je očital, da jc dal milijon dinarjev za tiskarno «Reči», predno jc dobil prispevke zanjo. Rekel je dr. Žaniču. da položi svoj mandat ako mu to dokaže, pozval pa ga je tudi, naj stori on isto, ako on njemu do» kaže, da njegove trditve niso pravilne.
Nato je govoril dr. Pečič, ld je popravljal svoja prejšnja izvajanja, nakar je dobil be» sedo dr. Zanič. Koj v začetku svojih izva« janj je prišel navzkriž z ministrom Pribi* čevičem, ki je izjavil, da se mora braniti pred nesramno žalitvijo. Dr. Žanič je trdil, da je bivši ravnatelj Jadranske banke Ka« menarovič spravil pred javnost, da je dal en milijon dinarjev za tiskarno «ReŠ», da bi dobil pod ceno svinec iz državnih rud* nikov. Ta milijon je dobil dr. 2erjav. Dr. Žerjav je s stisnjenimi pestmi zaklical go* vorniku: »Lopov, obrekovalec, zopet lažeš!»
Zanič je neprestano žalil poslance in jik naravnost nesramno izzival. Zato mu je predsednik odvzel besedo in nato zaključil sejo.
Prihodnja seja jutri dopoldne z istim dnevnim redom.
Posledice vatikanskega izzivanja v Pragi
Odpoklic češkoslovaškega poslanika pri Vatikanu. — Oster nastop nemških socijalistov v senatu. — Klerikalci zagovarjajo
papeževo vmešavanje.
je senator Niessner (nem. soc. dem.) pričel
Praga, 9. julija, k. Izzivalni protest Vatikana proti Husovem državnemu prazniku je vzbudil v vsej javnosti veliko ogorčenje. Zato je morala tudi vlada iz svoje dosedanje rezerve. »Prager Presse« in drngi ofici-jozni listi priobčujejo o nastalem konfliktu naslednji komunike:
Radi Husovih proslav, katerih sta se udeležila predsednik Masaryk kot pokrovitelj in ministrski predsednik Svehla kot častni predsednik, je prišlo do konflikta med Vatikanom in Češkoslovaško republiko. Ta konflikt se je pojavil z odpotovanjem nuncija Marmaggija 6. t. m., ki je istočasno sporočil, da odpotuje po nalogu Vatikana. Za časa njegove odsotnosti bo vodil posle msgr. Arata kot »Chargč d' aifaires«.
Vlada je naročila svojemu vatikanskemu poslaniku, naj takoj zapi^tj Rim, da poroča o zadevi. Listi namigujejo, da se poslanik sploh ne bo več vrnil v Rim.
Ogorčenje javnosti je veliko. Listi zahtevajo oster nastop proti Vatikanu. Ker parlament začasno ne deluje, so vložili socijal-nodemokratični senatorji na celokupno vlado interpelacijo o tej zadevi v kateri zahtevajo kot odgovor na nezaslišno izzivanje prelom diplomatskih odnošajev 1. Vatikanom. Nadalje zahtevajo takoj ločitev cerkve od države in šole od cerkve. Danes se ie vršila seja senata, na kateri
govoriti o aferi papeževega nuncija ter je dejal med drugim:
»Postopanje nuncija ne najde primere zgodovini. To je vojna napoved. V državi Husa In Komenskega se nc sme dogodki, da bi si prisvojil kler'l:aHzem kako varuštvo. Ako bo Rim izhaia! brez poslanika pri nas, bo pač tud) naša republika izhajala brez poslanika v Vatikanu. (Senator Loewe: In ne bo propadla). Ni druge rešitve, kakor ta, da se poslaništvo pr| Vatikanu takoj ukine. Na-daljnl korak mora biti ločitev cerkve od države in cerkve od šole. Skrajni čas ie, da se že enkrat reši razmerje med cerkvijo ki državo. Ako bo večina kapitulirala, bi to pomenilo sankcioniranje oblasti klerlkafizma« Po govoru senatorja Niessnerja je izjavil dr. Povalek (slovaška ljud. stranka) med drugim: Kr.toiiki ne Izzivajo boja, vendar pa se gJ tudi nc bojijo. Vatikan je velikanska duševna sila na vsem svetu in celo Francija se je dobro premislila, al! bi ukinila odnošaje z Vatikanom. Govornik je v velikem hrupu izjavil, da je katoliška cerkev patriotična in da mora biti 11 milijonov katolikov, ki žive v češkoslovaški republiki zastopanih pri Vatikanu.
Darujmo za sokolski Tabori
Opozicija in obtožba proti dr. Lukiniču
«Samouprava* ugotavlja v posebnem članku, da je nastop opozicije v Narodni skupščini povodom razprave o obtožbi dr. Lukiniča pokazal, da je to v prvi vrsti politična obtožba. Dr. Lukinič je sam izjavil, da naj se izvede kazenska preiskava in izvoli preiskovalni odbor, ki naj bi proučil vprašanje in predlagal skupščini, ali se izroči sodišču ali ne. Kljub temu ie posl. Pečič zahteval, naj se vrši v skupščini razprava, ter se je pri tem skliceval na zakon o ministrski odgovornosti. Kadarkoli pa je treba zakon napačno tolmačiti, pravi «Samouprava», takrat se gotovo pojavi prvi posl. Pečič.
Glavno glasilo radikalne stranke ugotavlja nadalje, da se morejo poslanci posluževati ustnih in pismenih kratkih vprašanj, interpelacij in parlamentarnih anket radi ugotovitve zakonitosti ali nezakonitosti dela posameznih ministrov. Šele, ko je ugotovljena očividna kršitev ustave ali zakonov, je otvorje-na pot k kazenski odgovornosti ministrov na podlagi dejstev, ki jih je treba objektivno ugotoviti. Radi tega predpisujeta ustava in zakon, da zastarajo ministrska kaznjiva dejanja šele po petih letih. V slučaju dr. Lukiniča so tožitelji prešli takoj na kazensko obtožbo, tako da veljajo za ta slučaj določbe zakona o ministrski odgovornosti. Ta zakon predpisuje tri dobe glede na postopanje z obtožbo ministra. Prva doba je parlamentarna, druga preiskovalna in tretja sodna. Prva doba je določena v svrho zaščite ministrov pred neresnimi in tendenčni-mi obtožbami. V tej dobi ima minister pravico odgovarjati na obtožbo in Narodna skupščina ima glasovati o prostem prehodu na dnevni red, tako da se smatra obtožba za zavrnjeno, ako večina glasuje za prehod na dnevni red. Ta razprava ima torej samo namen ugotoviti, ali skupščina odklanja obtožbo a limine ali pa zahteva preiskavo. Če pa obtoženi minister sam izjavi, da zahteva, naj se takoj sestavi preiskovalni cdbor, če sam sprejme to neugodnost na sebe, da pride morebiti tudi nedolžen v kazensko preiskavo, potem je očividno naravno, da o tem ni potrebna nobena razprava, ker ni več spornega vprašanja, ki bi ga imela rešiti Narodna skupščina. Minister doktor Lukinič se je prostovoljno odrekel zaščiti, do katere ima pravico po zakonu o ministrski odgovornosti, in ako sprejema preiskavo, odpade razlog za dokazovanje potrebe preiskave.
»Samouprava* ugotavlja nadalje, da posl. Pečiču in z njim vred tudi ostali opoziciji ni bilo dovolj, da se je doktor Lukinič prostovoljno odrekel pravici, ki io ima po zakonu, in da je sprejel kazensko preiskavo, Pečič in tovariši so s tem pokazali, da očividno želijo voditi namesto kazenske preiskave politično. in siccr po znani navadi ten-denčno politično razpravo. Tako je gospod Pečič dovedel sam sebe v absurden položaj, da dokazuje potrebo preiskave, ki jo dr. Lukinič sam zahteva! «Samouprava» končno ugotavlja, da je tako postopanje posl. Pečiča in njegovih tovarišev oslabilo obtožbo samo, ker ie Narodna skupščina spoznala njihove želje, radi česar je tudi brez zanimanja poslušala njegovo advociranje.
Tako piše glavno glasilo radikalne stranke. Da je obtožba proti dr. Lukiniču popolnoma političnega značaja, dokaz uje tudi pisanje opozicijskega tiska, predvsem pa ljubljanskega «Slo-venea>.\ ki piše, da predstavlja razpravo v Narodni skupščini kot razpravo «o pravem programu SDS», o delovanju njenih voditeljev in o njenih pristaših. »Slovenec* pravi namreč, da ne sedi «na obtožni klopi* (očividno .ie gospod Pečič (!!) sodnik) samo dr. Lukinič. ampak tudi SDS sama. ki jo je re-prezentiral kot minister. Poleg njega da sedijo na obtožni klopi posebno oni pristaši SDS, ki so se prodali stranki iz osebnih in materijelnih koristi.
Ne smemo pozabiti, da so klerikalni listi pisali, da ie minister dr. Lukinič vtaknil v žep 10, opiroma 15 ali 20 milijonov dinarjev radi desekvestracije posestva Thurn-Taxisa, da pa tega obtožba proti dr. Lukiniču nikjer ne trdi in da ta obtožba sploh ne navaja, da bi imel katerikoli pristaš SDS al? pa morebiti ce!a stranka kako korist od ukinjenja sekvestra nad posestvom Thurn-Taxisa. Tega se danes obreko-valci ne upajo več trditi, kljub temu pa pavšalno sumničijo ne le dr. Lukiniča, ki se ie stavil sam prostovoljno na razpolago vsaki preiskavi, ampak tudi celotno stranko, ker hočejo pač z lažmi in obrekovanji vplivati na nerazsodno množico.
Še večja nesramnost pa .ic trditev Škofovega glasila, da smatrajo »neka-teri krogi» ravno ostavko dr. Lukiniča za obteževalno okolnost. Kajti, če bi bilo obtoženemu ministru v resnici na tem ležeče, da z ostavko sam pristane na preiskovalno komisijo in tako omogoči lažjo preiskavo, piše »Slovenec*, potetn bi moral to storiti že takrat, ko je bila obtožnica proti niemu vložena. Taka duhovitost se more roditi le v klerikalnih možganih. Po tej logiki bi lahko opozicija vložila obtožbo proti vsem ministrom in takoj prvi dan bi morali vsi ministri demisijonirati! To novo iznajdbo za odstavljanje ministrov na.i si gospodje pri »Slovencu® puste patentirati in povrh še blagosloviti za uspešno funkcioniranje od svojega pr'tektorja. ljubljanskega škofa.
Mi pa ugotavljamo samo. da bi doktor Lukinič še lahko nadalje ostal minister in da bi bil njegov izvrstni
obrambni odgovor zadostoval, da vla-dina večina s prostim glasovanjem obtožbo odnosno preiskavo a limine odkloni. Dr. Lukinič ima pa lastnost, ki jo pri klerikalcih zaman iščeš: značajen in ponosen je in zdelo se mu je, da mora stvar tirati do krajnosti. Zato je odložil svoje mesto, da bi mu ne mogel nihče očitati, da izrablja svoj položaj za svojo obrambo in da je odklonitev preiskave morda le politična njegova zmaga. Ravno zato, ker se nima ničesar bati, je tudi zahteval sam, da naj se izvede proti njemu preiskovalno postopanje. Lukiničeva ponosna gesta je dosedaj brez primere v naši parlamentarni zgodovini. Da io klerikalci ne razumejo, odnosno se delajo, kakor da je ne razumejo je povsem naravno, kajti njihova morala je nepoštenje, laž in obrekovanje. Bodočnost bo še očitnejše pokazala, da je obtožba proti dr. Lukiniča stvarno neutemeljena in le akt politično partizanske špekulacije, zato pa je tudi blamaža vseh njegovih nasprotnikov in nasprotnikov SDS gotova.
Izjava Svefozarja Pribičeviča
Beograd, 9. julija.
Današnje «Vreme» objavlja zelo značilno pismo ministra Sv. Pribičeviča, v katerem zavrača intrigantsko pisanje tega lista o izmišljenem sestanku ministra Pribičeviča s predsednikom radikalnega kluba Živkovičem. Minister Pribičevič pravi v svojem pismu:
«Ne bi se čudil .ako bi se izmislila samo vest o sestanku, ali v resnici je rekord, ko se izmišljajo tudi podrobnosti razgovora o nekem izmišljenem sestanku. Zagotavljam vas, g. urednik, da nisem imel nikakega sestanka z vrlo spoštovanim gospodom Ljubom Živkovičem. Zlasti nisem imel potrebe, informirati se o razgovorih med radikali in radičevci ter se prepričati, ali so istiniti glasovi, da so se radikali odločili za koalicijo z radičevci in sicer brez samo stojnih demokratov.
Predvsem imam kategorično izjavo merodajnih faktorjev radikalne stranke da taka koalicija brez samostojnih demokratov ni vzeta v kombinacijo, a poleg tega vem pozitivno, da pristojna foruma radikalne stranke (to je: glavni odbor stranke in poslanski klub stranke) nista ničesar sklenila o koaliciji radikalov z radičevci brez samostojnih demokratov. Ker vse to vem, lahko uvi-dite tudi sami, da je uprav nemogoča vest ojiekaki moji akciji pri gospodu Ljubi Živkoviču. — Beograd, 8. julija 1925. — Svetozar Pribičevič«.
Ta pomembna izjava Svetozaria Pribičeviča dokazuje, da so radičevci slabi politični matematičarji. Situacija pa je ravno v tem, da se radičevcem nikakor ne posreči v kalnem ribariti, ker so vsi radikali prav tako kakor Svetozar Pribičevič na jasnem, da se državna politika ne more skreniti s smeri, ki jo zdaj zastopa Narodni blok.
Allotria iz zagrebške politike
Zagreb, 9. julija.
V mnoštvu manj važnih podrobnosti z nedeljske seje radičevskih poslancev objavlja beograjska «Politika», ki je v neoporečno dobrih žurnalistič.iih stikih z radičevci in vsemi njihovimi utripi, posebno interesantno informacijo, kako je Stipa Radič po seji dal bridko lekcijo gosparu z mora. dr. Anti Trumbiču, kot prvemu reprezentantu gosposkih za jedničarskin miloščinarjev. Ko je namreč burna seja bila končana, je Pavle Radič popeljal Trumbiča na razgovor k zaprtemu šefu Stipi in ta je. že dobro informiran o opoziciji zajedničarjev, za-frknil gospoda doktorja:
«Vi dobro veste, gosood doktor, na kak način ste bili izvoljeni Vi in ostali gospodje zajedničarji. Pomnite, da nam v teh usodnih trenotkih .liso potrebni nikaki škandali!* . . .
Nato ie Stipa Radič nedvoumno razložil dr. Truinbiču, da bo zahteval, naj zajedničarji odložijo mandate, ako ne marajo ostati disciplinirani člani kluba. Poudaril je svoje obžalovanje, da so «rad:cevci našli več razumevanja pri radikalih kakor pri hrvatski inteligenci, katero predstavlja Hrvatska Zajedni-ca»!
To markantno informacijo je v Zagrebu ročno ponatisnil »Obzor* in je naravno precej frapirala «hrvatsko inteli-genco*, ki ni mogla dočakati hujšega dokaza sramotne odvisnosti od zaprtega «šefa» in milošči.iarstva svojih poslancev. Vendar pa dr. Trumbič ni mogel ukreniti ničesar druzega. kakor da je «Hrvatu» prepustil demanti, da ni bilo tako, temveč drugače . . . Medtem seveda javnost ve prav komentirati informacijo »Politike* ter upoštevati njen premptni ponatis v »Obzoru*.
«Obzor* v ostalem nadaijuje polemiko z oficijelnimi zajedničarji in njihovim »Hrvatom* ter priporoča, naj se Hrvati vobče otresejo vsakih programov, ker ravno ves fijasko bivše radičevske republikanske in programatske politike dokazuje, da so Hrvati doslej bili sami krivi svojih neuspehov. Dočim so se Hrvati (radičevci) motali sredi izdelovanja programov, revizije ustave in separatističnih teorij, dotlej so Srbi lepo sedeli na vladi in pustili Hrvate mirno pri poslu, da se s programi obložijo kakor s težkimi oklopi. Navzlic vsemu temu — pravi »Obzor« — pa se skupina okrog «Hrvata», ali kakor se je Svetozar Pribičevič eufemistično izrazil: ideologi hrvatskega pokreta, torej isti gospodje, ki so slepo verovali v uspeh Radičeve misije v Londonu in v inter-
vencijo Zveze narodov, trdovratno držijo svojih formul, četudi je že vsakemu otroku jasno, da programi pri nas ne igrajo nikake uioge, temveč da je vsa politika v tej državi borba za oblast...
Zajedničarska smola je samo ta, da se niso držali svojega programa, temveč so se preko noči prelevili v radičevske republikance in se zdaj zopet težko spreobračaio v monarhiste. »Ob-zoru* pa je seveda lahko govoriti, ker ni nikoli imel niti mandata niti programa. Tako vsaj ga ljubeznjivo vščipa »Riječ*. A »Hrvat* ne reagira. On zdaj zbira paberke iz vsako.iakih novin in dokazuje, da je v poročanju o odnoša-jih med radičevci in zajedničarji polno protislovij. Na koncu pa priobčuje včerajšnji »Domov* izpad z edino pripombo, da je »neumesten*.
Gospodarske težkoče v Italiji
Rim, 9. julija.
Ostavka finančnega ministra De Štefanija in gospodarskega ministra senatorja Nave je naravna posledica eks-tremne fašistovske politike in resnega gospodarskega položaja. Prvi je moral pasti vsled vedno večjega sovraštva tako zvanih radikalnih fašistov, katerim se je predvsem zameri! radi svojega štedenja. ki ni prizanašalo niti fašistov-skim nenasitnim potrebam. Sprva je ime! na svoji strani samega Mussolini-ja, ki ga je vzel že v svojo prvo vlado, pozneje pa mu ni mogel pomagati niti Mussollr.i. kajti prizadete množice davkoplačevalcev se niso hotele strinjati z načinom njegove proračunske politike, ker je navijal davčni vijak tako dolgo, dokler ni dosegel proračunskega ravnotežja. Njegov finančni talent priznavajo tudi nezadovoljni fašisti. «Giornale d'Itaiia* mu sicer očita pomanjkanje praktičnosti, ne more pa mu dokazati nobene posredne ali neposredne krivde. «Epoca» piše. da Štefani ni pacel. temveč je pustil za seboj ono odgovornost, ki je vedno prevladovala v niem na škodo njegove nopu-larnosti. Milanski filofašistovski »Seco-lo* zatrjuje, da bo ostalo niegovo ime nerazdeijivo zvezano z ozdravljenjem državnih financ.
Na račun odstopivšega Nave si dovoljujejo listi različne očitke, češ. da ni zapustil nobenega večjega dela in da je s svojo gospodarsko politiko spravil Italijo v resno nevarnost. Pri tem pa pozabliaio. da je moral voditi tako politiko, kakršno so mu ukazali zgolj fašistovski interesi. Njegova krivda je le delna, ker v resnici ni imel posebnih zmožnosti niti za normalne razmere. Zlasti mu očitajo, da je za težek denar nakunil v Ameriki žito v naineueodnei-šem času, kar je povzročilo več mili-jardni pasivum v letošnii trgovinski bilanci.
Poleg tega pa je treba upoštevati visoke italiianske dolgove v Ameriki in Angliji. Ti dolgovi znašajo več stotisoč lir, ki jih Italija naravno ne more vrniti. Voditelji svetovne finančne politike v Ameriki in Angliji seveda niso sentimentalni in ne moreio računati s praznimi blagainami svoiih dolžnikov. Zadnji neuspeh v Washingtonu. ko je pozabil De Štefani podeliti svojim odposlancem potrebno polnomočie. je pospešil v zvezi z notranjo nolitiko oslabitev italiianske valute. »Tribuna® ima popolnoma prav. ko zagotavlja, da se je »trdosrčnost* svetovnih kapitalistov povečala z dejstvom negotovosti usode finančnega ministrstva.
Podivjanost notranje politike, izražena v neprestanih grožniah, je mnogo pripomogla k gospodarski nejasnosti, ki ie zavladala tako v vladnih krogih, kakor med finančnim svetom in maso, ki neposredno čuti vse posledice, kadar gre za njene najvitalnejše koristi.
Opaža se. da je min. predsednik Mus-solini precej v zadregi glede naslednikov obeh ministrov, dasiravno se je že davno govorilo o njih. Vrše se razgovori med Mussolinijem in poslancem Belluzzom ter grofom Volpijem, ni pa izključeno, da pride do imenovanja še tretiega kandidata. Ob tei priliki se je izvedelo, da namerava Mussolini sklicati senat koncem oktobra, poslansko zbornico pa v decembru.
Jasno ie. da so vsi reševalni poskusi brez praktičnih izgledov, dokler ne zavladata v politiki pomir.ienje in zaupanje. Dobra politika — dobre finance. to načelo mora zmagati v Italiji in potem bo marsikaj bolje, četudi v škodo vladajoče stranke.
Politične beležke
+ Radikali o klerikalcih. Glavno glasih radikalne stranke »Samouprava* ugotavlja, da nostaja stranka dr. Korošca običajno hudo nervozna, kadar se pojavijo glasovi o preosnovi vlade. Čim se pojavi možnost kakšne politične iz-premembe. izgube klerikalci kompas. Njihovi precej glasni govorniki v Narodni skupščini postanejo še glasnejši in agresivnost njihovega brezumnega tiska doseže vrhunec. V kalnem se najlažje ribari in dr. Koroščevi klerikalci, čim zaslutijo motnejšo politično atmosfero, ki bi mogla izzvati večje ali manjše iz-premembe. se javljajo k besedi in vedno nekaj love. Pred nekoliko dnevi so lansirali vest. da bi morali kot predstavniki slovenskega dela našega naroda vstopiti v vlado, v kateri bi bila zastopana večina Srbov in Hrvatov. Tako so pisali, ko so mislili, da se nahaiamo neposredno ored osnovaniem nove radikalno in radičevske vlade. Kdor se spominja lanske poletne krize pred sestavo Davidovičeve vlade, tudi dobro vč,
kako so se tedaj ponujali Res je. da tega niso delali javno in odkrito, ampak sramežljivo in zakulisno po svojih posrednikih. ki imajo za vsak politični položaj pripravljena po dva oferta, ki sta si popolnoma nasprotna. Izkušnja nas je naučila, pravi «Samouprava», da so klerikalci najcenejši, kadar najbolj vpijejo. Ker pa tokrat čutijo, da se sedanji politični položaj razvija brez niih in morebiti proti njim, nadaljujejo svojo intrigantsko politiko v želji, da skale vodo in obrnejo nase pozornost. Sedaj so jim za cilj dovčerajšnji zavezniki HSS. s katerimi so pri zadnjih volitvah licitira-li v republikanstvu in katerim sedaj očitajo. da so zatajili svoj program. »Samouprava* pravi, da nima razloga spuščati se v to polemiko. Važna pa je v toliko, ker odkriva dr. Koroščeve karte in ker se iz nje najbolj vidi. zakaj se le svoječasno dr. Korošec toliko zavzemal za osnovanje bloka narodnega sporazuma. Ne pada sneg zato, da pomori svet ampak zato. da vsaka zver pokaže svojo sled. pravi »Samouprava*, ki pristavlja še. da histerično pisanje klerikalcev samo potrjuje mnenje, ki so ga radikali vedno imeli o njih in splošno o klerikaiizmu.
+ Pisker pravi loncu, da ie črn. — »Slovenec* piše: »Naj opozorimo javnost samo na ono brezvestno agitacijo, ki so jo vodili radieevski agenti po Sloveniji. češ, volite nas in mi bomo odpravili davke, volite nas, potem bo republika!* Klerikalci očitajo torej radičevcem svoj lastni volilni program, ki ga sedaj označujejo kot brezvestno agitacijo. Tako očita pisker loncu, da je črn!
-f Klerikalna tolažba. Škofov list tolaži svoje vernike, da niso na razvoj sedanjega političnega položaja brez vsakega vpliva samo klerikalni poslanci. ampak tudi Davidovičevi in Spaho-vi poslanci, ki da istotako niso hoteli kapitulirati pred radikali in vztrajajo na programu, za katerega so dobili mandat od svojih volilcev. Za nas pa je postranskega pomena, ali so zatajili klerikalci svoj program ali ne, glavno je to. da jih sploh nihče ne vpraša, ali ga hočejo zatajiti. Za to gre in za nič drugega. Ker nihče ne zahteva od klerikalcev, da bi zatajili svoj program, ker je to za sedanji politični položaj brezpomembno, ga klerikalcem pač ni treba zatajiti in še bolj povečati svoje blamaže. ki so jo s tetn programom že doživeli. Končno pa je tudi prav dobro znano, da bi klerikalci takoj zatajili svoj avtonomistični program, če bi jim kdo ponudil v ta namen ministrska mesta. Radikalna »Samouprava* je ravno te dni ugotovila, kako se klerikalci s svojim Janusovim obrazom ob vsaki priliki, kadar se napovedujejo kake politične izpremembe. ponujajo in kako imajo pripravljena vedno po dva nasprotujoča si oferta. »Samouprava* pravi, da ve to iz izkušnje in mi tudi vemo, da so klerikalci svoječasno sklepali z radikali znani Markov protokol. Kar se pa tiče Davidovičevih in Spa-hovih pristašev, pa je sicer res. da ni njihov položaj dosti bolj rožnat kot klerikalni, vendar pa to ni nobena dobrota za klerikalce. Nasprotno je res, da je ravno radi tega položaj klerikalcev še bolj neugoden, ker ie znano, da se davidovičevi pristaši niso pridružili opozicijonalnemu bloku in principijelne-ga nasprotstva prod ustavi, ampak radi svojih strankarskih opozicijo-nalnih stremljenj proti radikalni stranki v Srbiji, medtem ko so se spahovci pridružili opoziciji samo radi svojih be-govskih veleposestniških interesov. — Klerikalci stoje danes pred vso politično javnostjo s svojim avtonomističnim-separatističnim programom popolnoma osamljeni. Njihova avtonomistična politika je propadla sama ob sebi in zato tudi nihče ne zahteva, da bi izpremi-njali svoj program. Za potek notranje politike naše države je namreč to brezpomembno.
-f Za ceno dvanajstim Zagrebški «Ju-tarnji list*, ki vž dnevno povedati več kakor bi mogli vsi delegati za pogajanja, postavlja zdai sledečo tezo: »Vprašanje nove vlade RR bo vsekakor rešeno pred donošenjem proračunskih dva-najstin. V slučaju, da se to vprašanje ne reši do tega časa. tedaj HSS ne bo glasovala za dvanaistine.* Tako torej špekulirajo radičevci: ako zlezejo v vlado. bodo glasovali za vse. kar se jim predloži na klop; ako pa se jim nada izjalovi. bodo zopet zasukali staro lajno, da »batinaška* vlada pljačka in z dva-najstinami izmozgava mili hrvatski na-nod. Ta pretnja je tem nemoralnejša, ker »Jutarnji list* navaja, da dvanajsti-nc spravljajo vlado v težak položaj, kajti je baje okrog 30 radikalnih poslancev nezadovoljnih z delovanjem finančnega ministra in se pri dvanajstinah nameravajo vzdržati glasovanja, če že ne bodo izrecno glasovali proti . . . Eto! Tretjina radikalnih poslancev namerava glasom »Jutarnjega lista* nasprotovati dva najstinam. a radičevci so gladko pripravljeni glasovati zanje, ako pridejo v vlado. Ako pa ne. bodo tudi oni proti dvanajstinam. Radičevsko kšeftarenie postaja resnično od dne do dne očitnejše in brezsramnejše.
t Radičevci o Tomislavu in »popih->. Radifevski »Dom* razpravlja tudi o ti-sočletnici hrvatskega kraljestva in je skrajno nezadovoljen z vsemi slavnostnimi govorniki, ker nihče izmed njih doslej še ni poudaril nastopne »najvažnejše činjenice*: Da je kralj Tomislav odločno in umno provaja! svobodno narodno politiko ter v katoliški cerkvi žu-val slovansko, odnosno staro hrvatsko bogoslužje in istotako tudi nerodno or-gan'zcciio katoliške cerkve na Hrvatskem s hrvatskim škofom na čelu! In v veličanju Tomislavove moči pozabljajo
plitki slavnostni govorniki, da je kral Tomislav bil močan samo zato, ker se je opiral na svobodno seliaštvo in ker so tudi hrvatski duhovniki bili tod pr-vega do zadnjega glagoljaši, ki so lati-naše smatrali za ohole vsiljivce in gra-bežljivce. kar so v resnici tudi bili in v čemer jih dandanes posnemajo mnogo-teri katoliški popi ... Ste čuli? Tako zna Radičev »Dom* mestoma dobro zasoliti slavnostnim govornikom iz svojih vrst in pa nesrečnim katoliškim »popom*. ki slavijo tisočletnico s procesi, jami in rimskim romanjem.
Iz demokratske stranke
Marija Gradec. Dne 4. t. ra. se je vršil dobro obiskan ustanovni občni zbor krajev; ne organizacije SDS za našo občino pod vodstvom okrožnega tajnika. Delavci to» varen v Gračnici so sc udeležili zborovanja polnoštevilno in se jih je takoj vpisalo 40. Organizacija šteje danes že preko 120 čla. nov. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsed; nik E. Groznik, podpredsednik Alojz Puš, r.ik, tajnik Ferdo Vengust, blagajnik Flori; jan Vorina. Odborniki: Anton Ulaga, Tc« maž Flis, Jernej Pečnik, Karel Buček, Franc Požin, Matevž Putrih in Rudolf Briner. Ker je občina velika in raztresena, jc odbor skle nil, da skliče čimprej širšo sejo članstva v Rimske Toplice, kjer se bo odbor po potre; bi razširil.
Po svetu
—	Nemške pripra\'e v francoski luči. Ob priliki odkritja vojnega spomenika v Her= pyu je imel general Guillaumat govor, v ka; terem je ugotovil, da se vrši vse privatno življenje Nemcev po načelih stroge voja« ške discipline. Francija pozablja, da je na» silje utemeljeno v nemških tradicijah in na* pravah. Dvestotisoč nemških učiteljev širi sovraštvo do Francozov in vzgoja mladino v duhu navidezno odpravljene armade.
—	eUmor frankaFrancoske oblasti so uvedle kazensko postopanje proti pisatelju G. Valloisu, gospodarskemu sotrudniku ča; sopisa »Action Francaise*. ker je priobčil v listu »Nouveau Siecle* članek z naslovom »Umor franka*, kjer napada finančnega mi> nistra kot krivca valutne krize.
—	Nov italijanski državni praznik. It«> lijanski ministrski svet je proglasil 4. oktober, dan smrti sv. Frančiška Asiškega za narodni praznik.
—	Vatikan podpira Uro. Kakor poroča «Nazione», je Vatikan prepovedal vsem kongregacijam uporabo inozemskih valut. Dokler se lira zopet ne dvigne, morajo vse kongregaerje gospodariti z dosedanjo za« logo. Fašisti so zelo zadovoljni z vatikan* skim ukrepom.
—	Bolgarski katoftčarri so se odzvali vat!; kanskemu povabilu na svetoletno romanje ter je odpotovalo okoli 200 oseb v Rim, ds se poklonijo papežu.
—	Kardinal Fmlhaber pred sodiščem. Monakcvski kardinal Faulhaber je vložil tožbo proti izdajatelju lista »Vaterlamk ker je imenoval kardinala »narodnega izda; jalca* in mu je očital propagando za zdru< žitev Bavarske z Avstrijo. Sodišče pa je obtoženca oprostilo z motivacijo, da vidi večina Nemcev v ultramontanizmu silo, ki nI v interesu nemškega naroda.
—	Odgoditev justifiksetje v Mosk\1. Vskd protesta nemške vlade, ki ga je ročil nemški poslanik grof Brockdorff;Ran; trau Cičcrinu in vsled prošnje starišev ra pomilostitev je komisar Kalmin odredil od; goditev justifikacije treh nemških dijakov.
—	Nove smrtne obsodbe in justifikacije V Rusi}!. Vrhovno sodišče v Minsku je ob; sodilo na smrt staro žensko Viktorijo Kov; rigo m tovarniškega delavca Gerkača, ki sta baje vohunila ra Poljsko. V Kijevu so justi; ficirali bivšega generala rdeče armade Bc< lavina, častnika Svanova in magistratn.' uradnika VI a sova in Selekova.
—	Lord Birkenheed o Indiji. V lordski zbornici je podal državni tajnik za Indijo, lord Birkenhead zanimivo izjavo o ang!e< ški politiki napram Indiji. Med drugim jc izjavil, da bi eventuelna izguba Indije ne po menila za Angljo v sedanjih časih nober.e škode, temveč celo gospodarski dobiček, ker se dandanes ne more več izrabljati prav ljično vzhodno kraljestvo. Na indijske očit> ke, da vsiljuje Anglija sistem zapadne usta« ve, je odgovoril, naj skuša vzhod sam po« staviti lastne reforme, ki bi ugodile zahtevi indijske večine. Zmotno je mnenje, da ie Indija poseben narod. Indija je ozemlje, kjer živi različno prebivalstvo z devetimi velikimi verami in s 130 jeaiki. Lord Bir< kenhead se je končno zavzel za popolno državljansko enakopravnost Indijcev.
—	Kongres ruskih upnikov se vrši v Pa< rizu. Takoj po otvoritvi je sprejel kongre! resolucijo, v kateri ugotavlja, da zveza ru> skih sovjetskih republik ni dala Francozom nobenih koncesij. Ruska vlada je dala kon> cesijc do sedaj le Nemcem (25 odst.), An> gležem (17.5 odst.) in Amerikancem (lodst Kongres jc naprosil francosko vlado, da mora brezpogojno varovati francoske ir.te< rese v Rusiji, ki jih zastopajo francoski tr> govci, industrijci in finančniki.
Sokol
»Ljubljanski Sokol« poživlja svoje članstvo, da se udeleži polnoštevilno v kroju slavnosti razvitja prapora Sokolskega društva na Viču, ki se vrši v nedeljo, dne 1--t. m. Zbirališče pred Narodnim domom točno ob 14. pop. Zdravo! — Odbor naznara. da se za časa počitnic telovadba moške <!e-cc ukine. Prednjački zbor.	145'
Sokolsko društvo v Domžalah priredi v nedeljo dne 12. julija javno telovadbo nal svojem telovadišču. Veselica je na senčna-j tem vrtu br. Slokarja pr: Kuharju. DruštvM s sokolsko železniško legitimacijo imaio pH levično vožnjo. Za Ljubljančane krasen iH let! Ob 14.10 iz Ljubljane, ob 21.20 iz Domžal nazaj.
ran
Antialkoholni kongres v Beogradu
V veliki dvorani novega univerzitetnega poslopja v Beogradu je bil v torek otvorjen V. antialkoholni kongres v naši državi. Na kongres je dospelo okoli 200 delegatov iz raznih krajev naše države. Najštevilnejša je bila udeležba iz Kragujevca, ker ie tam najmočnejša antialkoholna organizacija.
Kongres je otvoril predsednik Save-?a treznosti dr. Antonije Vukovid, ki je v toplih besedah pozdravil številne delegate. Za predsednikom je govorilo več govornikov — delegatov iz poedi-nih krajev in ostalih članov glavnega odbora. Dr. Miloš Popovič iz Beograda je razpravljal o pomenu protialko-holne propagande in o potrebi ustanavljanja protialkoholnih organizacij.
Ljubljanski delegat, g. Leopold Pu-har, je govoril o razvoju in napredovanju protialkoholnih organizacij v Sloveniji. Govornica gospa Zlata Kovače-vič-Ljubišič iz Zagreba, priznana kulturna delavka in pisateljica, je razpravljala o delu hrvatske omladine v pogledu antialkoholne propagande. Izraža svoje zadovoljstvo, da je na kongresu tudi omladina zastopana v zelo velikem številu.
Govornik Boško Trirunovič iz Niša je fmel zelo pomemben govor. Opisal je koristi, ki jih ima država in narod od antialkoholne propagande.
Po teh uvodnih govorih se je pričelo stvarno delo kongresa. Prečitana so bila najprej poročila o delovanju glavnega odbora v preteklem poslovnem letu. Vsi poročevalci so naglašali, da je slavni odbor polagal največjo pažnjo na jačanje in širjenje antialkoholnih organizacij v kraljevini. Delo je imelo obilo uspeha, kajti samo v teku prošlega leta je bilo ustanovljenih 28 novih organizacij. Propaganda se je razvijala precej sistematično, tako da je v zadnjem času opazovati že v vseh slojih našega naroda veliko zanimanje za delo Saveza treznosti. Poročilo glavnega odbora ie bilo soglasno odobreno.
Nato so sledile volitve in je bil soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom dr. Vukovičem iz Sarajeva na čelu.
Kongres je nato razpravljal o vprašanju, v koliko država sodeluje in podpira akcijo za pobijanje alkoholizma. Nekateri delegati so kritizirali pristojne državne organe, češ da ne posvečajo dovolj pozornosti antialkoholni propa-randi. drugi pa so povdarjali. da se je Savezu že posrečilo pridobiti državne organe, da nudijo Savezu gotove privilegije. Omenjalo se je celo, da je ministrstvo za narodno zdravje stavilo celo neko svoje poslopje upravi treznosti na razpolago.
Po tej debati se je vršilo več znanstvenih predavanj, nakar se je pričela debata za sestavo resolucij. G. Gjorgje Stajič, tajnik ministrstva za socialno politiko je imel zelo zanimivo predavanje «0 metodah pobijanja alkoholizma*. Na podlagi tega referata je kongres sprejel resolucijo s sledečimi glavnimi idejami:
V vseh šolah je treba otrokom pojasnjevati pomen antialkoholne propagande. Izdajo naj se tudi primerni učbeniki, iz katerih nai se omladina pouči o škodljivosti pijač za človeško zdravje. Kongres apelira na državo, da nudi vsem antialkoholnim organizacijam svoio materijalno in moralno podporo. Pre-Dove nai se vsako točenje alkoholnih oijač ob priliki kakih šolskih slavnosti ali šolskih znanstvenih ali poučnih izletov, zabrani naj se sploh vsako uživanje alkoholnih pijač in pušenje tobaka za mladino do 18. leta. — Narodna skupščina naj sprejme moderne socialne zakone glede zaščite mladine. Reso- j 'ucija tudi zahteva, da naj tudi vsi pro- i
fesorji prisostvujejo antialkoholnim predavanjem, ki se vrše po šolah.
S sprejetjem te resolucije je kongres zaključil svoje delo.
S turneje pevskega zbora ljubljanskega učiteljišča
Rab, 7. julija.
Koncert v Crikvenici je bil izvrstno obiskan in je v vsakem oziru lepo uspel. Dvorana v hotelu Miramar je divna, bila je natlačena domačinov in gostov. Poročal sem zadnjič, da nas je pevsko društvo «Crikveniška Vila» prezrlo. Moram popraviti: društvo se je koncerta udeležilo korporativno. Prisostvoval je tudi hrvatski skladatelj doktor Božidar Širola, ki napiše ocgno o našem koncertu za «Jutarnji list». Navdušenje občinstva je raslo od točke do točke, najbolj so mu bile všeč slovenske narodne pesmi. — V soboto smo po hudi vožnji prijadrali v Senj, kjer živi skladatelj Ivan Ocvirk. Na pomolu nas je pričakoval Sokol. Obedovali smo v hotelu «Nehaj», popoldne smo si ogledali mesto. Zvečer smo se udeležili manifestacij, serenade in obhoda po mestu, katere je priredil Sokol (jugosl.) v spomin 1000 letnice hrvatskega kraljestva. Potem koncert v sokolski dvorani. Drugi dan smo bili pri slavnostni maši ob priliki že omenjene obletnice, popoldne so nas spremili na parnik z godbo in streljanjem. Zvečer dospeli na Rab. Sijajen sprejem z godbo in pozdravnimi govori. Koncert nabito poln, peli smo v veliko zadovoljnost. Izmučeni smo bili in treba je bilo odmora. Ostali smo na Rabu še en dan. Vreme lepo, da si lepšega misliti ne moremo. Dalje. Eno in pol ure vožnje po nemirnem morju do Baške. Pevski uspehi so povsod najlepši. Venomer moramo ponavljati Mokranjčevega »Kožarja*. Adamičevega ^Mladega junaka® in ženski zbor »Jurjevanje* ter narodne pesmi. Danes se vreme malo kisa. mi pa smo vkljub temu izredno razpoloženi in dobre volje, zdravi in veseii.
Otvoritev prve srbske znanstvene knjižnice
V začetku prihodnjega študijskega leta bo na beograjskem vseučilišču na svečan način otvor.iena velika vseučl-liška znanstvena biblioteka. Knjižnično poslopje, ki sc nahaja v ulici Kralja Aleksandra, je že popolnoma dovršeno, tako da bo meseca oktobra biblioteka že dostopna vsemu dijaštvu.
Z otvoritvijo te biblioteke dobi Srbija svojo prvo čisto znanstveno knjižnico. S tem bo znanstveno delovanje zelo napredovalo, kajti dijaštvu bo dana prilika. da marljivo poseča knjižnico in si tamkaj s čitanjem in študiranjem svetovnih duševnih produktov širi svoje obzorje in obenem tudi uvaja v smotre-no znanstveno delo. Knjižnica se bo seveda vsako leto izpopolnjevala in bodo v ta namen določeni posebni krediti od prosvetnega ministrstva. Prostori nove knjižnice so moderno urejeni in ie tu prostora za okoli pol milijona knjig. Tega števila biblioteka seveda ne bo še kmalu dosegla, a razveseljivo je vsekakor dejstvo, da bo biblioteka že na dan otvoritve razpolagala z ogromnim številom 50.000 knjig. V knjižnico bodo prenesene knjige iz vseh seminarjev beograjske univerze, v kolikor niso le te specijalno potrebne za delo v samih seminarjih. Knjižnica se bo tudi popol-njevala iz reparacijskih dajatev, ki jih dobiva naša država od Nemčije. Poedi-na ministrstva so žc obljubila, da bodo gotovo vsoto, ki jo prejemajo od reparacij, uporabila za to prvo znanstveno knjižnico.
Biblioteka je urejena na povsem moderen način. V njej se nahajata dve veliki dvorani, v katerih bo lahko študi-
ELITNI KINO
Matica
Telefon 124. predstave ob: </25., 1/28. in 9. Umetniški orkester svira pri vseh predstavah.
Mslijonerjeva kaprica (Krpe in sviža)
je naslov duhovite salonske veseloigre, katere režiser je sloviti Richard Oswa!d znan iz velefilma" .Carios in Elizabeta'. V glavnih vlogah slovite filmske svezde: Johannes Riemann — Mary Kidd— Relnchold Schiinzei Sijaj — Humor — Razkošnost Drugi teden pride originalna nogometna tekma G.adjanski : Jugoslavija, kl se je odiprala 5. t. m. v Zagrenu'
ralo do 120 akademikov. Knjige se bodo delile s pomočjo malih specijalnih dvl gal. Stroški za zgraditev tega poslopja so bili veliki in so znašali okoli 8 mili jonov dinarjev. Krili so se deloma Iz neke ameriške ustanove, a tudi naše prosvetno ministrstvo je v to svrho vo tiralo kredit v znesku 3 milijonov Din, Beograjski znanstveni svet z veseljem čaka na otvoritev knjižnice, v kateri bo fungiral kot glavni bibliotekar g, Uroš Cokič.
SR!U€E~*i
barvaste k 2 ovratnika Din 85'— barvaste š 2 ovratnika Din 110'— bele pique prsa	Din 95'—
Panama češke Din 95' —105'— Hlzde gradi	Din 45'—
Tefra hlače	Din 60'—
Erasna izbora I Dobro blago P. MAODICi Ljubljana.
Lovska razstava v Zagrebu
Dočim se v drugih državah često prirejajo lovske razstave, se v naši široki javnosti doslej tej važni panogi ni posvečala ona pozornost, ki ji vsekakor pripada. Misel, da se tudi v naši državi priredi lovska razstava, je torej vsekakor zelo srečna in jo je treba le toplo pozdraviti. Prvotno se je mislilo prirediti razstavo za časa zagrebškega velikega sejma, a ker to ne bi bilo najugodnejše, je bilo končno sklenjeno, da se razstava priredi od 8. do 20. sep tembra ob priliki avtomobilske in obče športne razstave.
Po doslej dospelih prijavah se more povsem sigurno reči, da bo lovska raz. stava povsem dostojna reprezentanca našega lovstva. V svrho organizacije razstave je bil izvoljen poseben odbor, v katerega so vstopili funkcijonarji za grebškega velesejma in Lovskega društva. Uprava zagrebškega velesejma je delegirala v odbor gg. Mirko Šarčeviča, Nikola Ivančevica. Ivana Hercezija; zagrebško lovsko društvo pa gg. dr. Mirko Zoričiča, dr. Rosslerja in še več drugih. Razporeditev razstave bodo uredili strokovnjaki in sicer preparatoria zoološkega muzeja v Zagrebu gg. Pavao in Alliner.
Prijavilo se je že mnogo interesentov iz cele države, ki bodo razstavili svoje kolekcije.
Društvo -;Krščanska šola"
L.iubliana, 9. julija
»Krščanska šola» ie klerikalna politično strankarska bratovščina in je sredi današnjega Popoldne imela v kleri kalnem akademskem kolegiju tam za Unionom svoj letni občni zbor, ki pa je marsikomu v lenobni Ljubljani ostal neopazen in neuvaževan.
To je res: «Krščanska šolaš je daleko manj popularizirana kakor — recimo —• družba za odkupovanje zamorčkov ali prodajanje lurške vode. toda je zato ta-korekoč kulturnejša in bojevitejša. Ona ima princip in načelo, ki ga poudarja v pravilih, da morata o morali in etiki v šolski vzgoji odločevati edino cerkev in duhovna gosposka!
Današnji občni zbor Krščanske šole je bil iasno potrdilo, da so vsa hujskanja klerikalnega časopisja proti novemu šolskemu zakonu ostala brezuspešna. Obisk ie bil naravnost mizeren. Vseh bratovščinarjev iz obeh škoiij jedva sto glav. in še to samo ljubljanski tonzu-rirani gospodje vseh strok in slomška-rice in ljubljanski Prevzvišeni in dr. Brejc! Torej ogromna večina stariŠev! Predsedoval je dr. Ehrlich, in tajnik in blagajnik in dr. Capuder so podali svoja poročila. Društvo «Krščanska šola* obstoja eno leto in šteje doslej okrog 60 podružnic, ki so bile večinoma zadnje dni ustanovljene v raznih zakotnih fa-rah obeh slovenskih škofij. Dohodki «Krščanske šole* so začudo majhni, izdatki pa veliki. Blagajnik je tekom leta prejel 10.000 Din dohodkov, izdal pa je v propagandne svrhe (za brošure, letake in drage politične svrhe) celih 50 tisoč Din. Poskušali so bratovščino razširiti tudi na Hrvatsko, a so se obogatili za eno novo izkušnjo, da bra^a onKrai Sotle ne mara niti redno importiranega
Kulturni pregled
Turneja članov ljubljanske dr^jne
Petek, 10.: Rogaška Slatina: »Vdova Ro*
šlinka«.
Sobota. 11.: Brežice: «Seampolo>. Nedelja, 12.: Vransko: »Smrtni ples». Vedelja, 12.: Kaplja: «Vdova Rošlinka». Nedelja, 12.: 2ale-: «Scampolo». Pondeljek, 13.: Brežice: »Smrtni ples».
Vse predstave se vrše točno ob 20., Ie predstava »Vdove Rošlinke» v Kaplji se Prične ob 15.
Koncerta pevskega društva ^Ljubljanski
Zvon« v soboto, dne 11. t. m. zvečer v Ro-saški Slatini, v nedeljo, dne 12. t. m. pop. v Laškem.	1453
«Zbori«, Mesečna revija za novo zbo. rovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, Izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon*. Zvezka št. 7. in 8. sta zaradi počitnic že te-daj izšla. Julijska številka prinaša dva lah-•<a Adamičeva moška zbora »Božična hi Jezus je majhen« ter Premrlovo »Večerno« za leJaai zber, y avgnstovi številki pa le na-
tisnjen Adamičev daljši, zelo zanimiv, dasi za izvajanje težak moški zbor »Krški zvonovi«. »Zbori« se naročajo po dopisnici na naslov pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani.
Mednarodni kongres gledaliških Igralcev. Zveza nemških gledaliških igralcev, v kateri so tudi organizacije v Češkoslovaški, Avstriji in Švid, namerava za prihodnje leto sklicati v Berlinu mednarodni kongres gledaliških igralcev. Zveza bo povabila na kongres organizacije gledaliških igralcev v vseh državah.
Zgodovinska razstava. Te dni so otvo-rfli v Amsterdamu ob priliki 650 letnice, odkar se ie pojavilo v zgodovini prvič ime Amsterdam, velfko zgodovinsko Tazstavo z bogato zbirko Rembrandtovih slik.
Smrt irancoskega muzlka. V Parizu je umrl star 59 let, voditelj novejše francoske glasbe Erik Satie.
Draždansko državno gledališče uprizori v jeseni G. Kaiserjevo mladostno dramo »Hrabri pomorščak«.
Moderna komična opera. Skladatelj Herman Woli-Ferrari je končal opero ^Nebeško
oblačilo«, ki jo bodo prvič uprizorili na milanski Seal; v pozni jeseni.
Vilharjev večer v AmerTti. Hrvatsko pevsko društvo »Zora« v Chicagu je priredilo nedavno končen v proslavo Vilharjeve sedemdesetletnico. Pri proslavi je sodelovalo tudi srbsko pevsko društvo »Branko Ra-dičevič«. Udeležba ie bila ugodna. Prireditelji pošljejo čisti dočicek slavljencu v Zagreb.
Gostovanje dunajskega gledalšča v Parizu. Med upravo Reinhardtovega gledališča na Dunaju in Comčdie Francaise sc vrše pogajanja za medsebojno gostovanje. Dunajski igralci bodo uprizorili v Parizu pet dram ter se bo ob tej priliki slišala prvič nemška beseda na pariškem odru po vojni.
PJetro Mascagnl dirigira te dni »Dunajski simfonični orkester« v slavnostni dvorani bivšega dvora. Med svojimi deli, ki jih dirigira, so tudi skladbe, ki se dosedaj še niso izvajale. Z Dunaja se poda Mascagni na daljšo koncertno turnejo.
Prodaja nizozemskih umetnin. Profesor \V. Martin je imel v Amsterdamu predavanje v katerem je izjavil, da je bilo doslej že 75% celokupne nizozemske stare slikarske umetniške produkcije prodane v inozemstvo. Razlog prodaje so visoke cene, katere nudi inozemstvo, zlasti Amerika, za stare nizozemske slike.
nttf prišvercovanesra blaga, ki količkaj diši po »kranjski popovščini* . . .
Proti Pribičevičevi novi šolski postavi so bratovščinarji »Krščanske šole* nameravali prirediti plebiscit Ali se je zanj zavzemal ravno dr. Brejc, tega tajnik ni razodel. Vsekakor pa je tudi ta plebiscit šel rakom žvižgat in niso pomagali ne razmetani tisočaki, ne priž-nice. ne krvava pridušanja, da je nova šolska postava »protiverska* in »protislovenska® . . .
Za to dragoceno priznanje, da slovensko ljudstvo počasi ipak pričenja spoznavati farovško sleparijo s pro ti -verstvom m protislovenstvom, smo funkcijonarjem »Krščanske šole* hva-ležnL
Rodbinska tragedija ob Muri
Mati in sin zgorela v mlinu.
Začetkom meseca majnika so bile na Dravskem in Murskem polju, kakor smo svoječasno že obširno poročali, velike povodnji, ki so napravile znatno škodo. Tudi reka Mura je na več krajih takrat prestopila svoje bregove in deloma opustošila celo novo zgrajeno prekmur sko železnico.
Alojziju Keglu v Turjancih pri Radin cih je Mura takrat odnesla njegov mlin, ki so ga valovi nesli tik do veržejske-ga lesenega mostu, kjer se je ustavil, Kegel je imel radi transporta vsega ma-terijala takrat zelo občutno škodo, Vendar pa ni obupal. Najel si je posojilo ter si v kratkem času postavil na bregu ob Muri nov mlin na transmisijo. V novem mlinu so stanvaJi mlinar, njegova žena in trije otroci, stari 6 do 13 let. Spali so vsi na srednjem podu. Med zakoncema je vladalo zelo srečno življenje .Vsled marljivosti in podjetnosti si je mlinar Kegl po težki nesreči zopet nekoliko opomogel. Niti sanjalo pa se mu ni. da ga bo že čez dva meseca zadela še težja, naravnost grozna nesreča.
V nedeljo je legel mlinar Kegl s svoio rodbino kmalu k počitku. Vsi so že trdno spali. Okoli 11. ponoči pa je ženo nenadoma prebudilo iz spanja čudno šumenje in prasketanje. Skočila ie takoj iz postelje, zbudila moža ter ga prosila, naj pogleda, odkod prihaja sumljivo pra sketanje. Ko se je mlinar dvignil in stopil iz mlina, je prestrašen opazil, da ie že ves spodnji del mlina v ognju in da so mogočni plameni objemali tudi že zgornji del. Katastrofa je bila tu, pomoči od nikoder, kai storiti! Mlinar ni dolgo pomišljal. Spoznal je takoj obupni položaj in se odločil, da reši svoji družini vsaj golo življenje. Pograbil je najprej dva mlajša otroka ter ju odnesel iz gorečega mlina na prosto. Nato se je takoj vrnil, da reši še svojega starejšega 13 ietnega sina Karla ter ženo, ki je obupno klicala na pomoč. Toda v hipu, ko ie Kegl prestopil prag. je nenadoma za-hreščab. Udri se je pod in podsul ženo in njegovega sina. Vstop v notranjost mlina ni bil več mogoč. Vsakdo bi plačal to predrznost s smrtjo. Nesrečna žena in sin Karel sta bila na milost in nemilost izročena divjim plamenom, ter sta se kmalu zgradila nezavestna na tla. Zgorela sta skoro popolnoma. Od obeh trupel je preostalo samo nekoliko opečene drobovine. Tudi mlia je zgorel čisto do tal in razpadlo je od velike vročine četo kamenje.
Ta nenavadna nesreča je privabila v pondeljek množico ljudi na pogorišče. Strašen je bil pogled na telesne ostanke ubogih žrtev. Ljudje so glasno ihteli in pomilovali težko prizadeto družino. Seveda so nesrečnemu mlinarju in njegovima dvema otrokoma nudili takoj prvo pomoč. Nesreča je še tem večja, ker mlin ni bil zavarovan in je postal sedaj mlinar — popoln berač. Od vsega imetja mu je ostala samo spodnja obleka, ki jo ie imel v spanju na sebi Obča pomoč njemu in otrokoma je nujno potrebna!
Zakasnjen krst
Ljubljana, 9. julija. Naši duhovniki kaj radi pridigujejo na prižnicah o krščanski ljubezni, kakor je to mrtvo zapisano v svetem pismu. toda njihove besede prav pogosto izzvenijo tako, da si ljudstvo ustvarja le tisto sodbo: poslušajte nas. toda ne glejte nas! To tem bolj. ker naši duhovniki marsikod podkrepijo to sodbo tudi s svojim delovanjem.
Unrav drastičen primer, kako naši moderni duhovniki ponekod skrbijo za dušni blagor svojih ovčic, sta podala na nedavni praznik oba dušna pastirja Sori nad Medvodami. Za tretjo uro popoldne je bil napovedan krst novorojenega sinčka Karla Trampuža, ki stanuje v sosednji vasi Svetju. uro da-eč od Sore. Boter in botrica sta z babico in novorojenčkom prišla do žup-nišča, kjer pa nista našla nikogar. Vsi so se torej napotili do cerkovnika, ki pa jim je mogel razodeti samo to, da sta oba gospoda v »Društvenem domu*, kjer so Orli uprizarjali «Revčka Andrejčka*. Na prošnjo botrice je cerkovnik končno skočil v Dom in oba gospoda med pavzo obvestil o prihodu boterstva z novorojenčkom. Toda nič ni opravil; gospoda nista utegnila, ker je kaplan sufliral pri igri. župniku pa se ni dalo ločiti s prvega sedeža in oditi sredi zanimive predstave. Skratka, nista utegnila.
Med tem je novorojenček v nezavednem in dolgotrajnem pričakovanju Sv. }uha krčevito jokal v naročju babice tam pred župniščem, lačen na vse pre-tege... Na ponovno prošnjo botra in botricc se je cerkovnik v drugič podal v dvorano in prosil oba gospoda, naj
Še danes!	Še danes'
Lya de Puiti v njenem najboljšem filma
sr
Izven sporeda: ,,Nogometna tekma"
Jugoslaviia : Gradjanski v Zagrebu in
Novi „Pathe Journal" it. 18.
LJU8UAKSK1 DVOR
Telefon 730.
Fredstavc: ob delavnikih ob 4., H6, H8, in 9. — Ob nedeljah ob 'A 11, 3, K 5, ii S. in 9. uri.
eden izmed njiju pojde opravit cerkveni obred. To pa je župniku bilo že kar odveč in je zarežal nad cerkovnikom* «Ob sedmih bo!*...
Razžaljeni boter, botrica in babica so se nato z jokajočim črvičkom padali v bližnjo gostilno na oddih. Beseda je dala besedo in vsi gostje so se zgražali nad malomarnostjo obeh dušnih pastirjev ter povedali še nov primer:
Ravno nekaj hipov, preden so gornjf trije prišli v gostilno se je tam zglasii tudi neki mož, istotako iz Svetja, kl je z vozom prihitel po enega izmed obeh duhovnikov, da ponese popotnico na smrt bolnemu vaščanu v Svetju. Čeprav je bil slučaj zelo nujen, sta ga oba duhovnika istotako odločno odklonila kakor krst.
Na nasvet faranov. ki so bili v gostil«, ni, so se boter, botrica in babica z otrokom podalj v d.rugo faro Presko, oddaljeno eno uro. Ko sta boter in botrica prosila ondotnega župnika za krst in mu razložila ves dogodek, jima gosp>d domala ni mogel verjeti, marveč je bil skrajno začuden nad vestnostjo obeh duhovnih sobratov. Otroka pa sam ni mogel krstiti, ker spada v drugo faro in ker baje cerkvena pravila to zabra-njujejo. Morali so se torej zopet vrniti. Otrok je jokal, doma je kot dojnica trpela mati. Hočeš nočeš so morali zopet nazaj v Soro in so tam še precej časa čakali na kaplana, ki je zvečer ves poten končno vendar zlezel Izza orlovskih desk ter se nekako nejevoljno podal v svinj pravi urad — v cerkev. isigurat mlado dušico pred vicami...
V nedeljo. 12. t. m.
vsi k razvitju prapora
Sokola na Viču ■ ■■	—---J
Elementarne nezgode v Št. Juriju
Iz Št. Jurija ob južni železnici nant1 pišejo: Že drugič nas je ta teden ob«; iskala grozna nevihta z nalivi in og-j njem. Treskalo in bliskalo se je, da Je bilo vse preplašeno. Ljudje so ura® odhiteli s polja domov.
V	pondeljek. okoli 2. popoldne fei treščilo v trgu na več krajih, med dragim tudi v šolo. Hvala Bogu, pa strele takrat niso povzročile večje nesreJ če. A že malo kasneje se je odtrgal 2&J reč trak od strele in ožgal veliki koJ zolec posestnika Jožeta Zdolška v Podi gorju. Marljivim gasilcem trške požar« ne brambe se je po hudih naporih po-! srečilo ogenj omejiti, sicer bi nedvomno; postala žrtev požara tudi zraven sto-, ječa hiša istega posestnika.
V	sredo, skoraj ob istem času. pa je iz jasnega neba udarila strela v lepo novo gospodarsko poslopje posestnika Tineta Krofliča v Cernoliči. Ogenj se je bliskoma razširil tudi na poleg stoječi kozolec. Rešiti so zamogli samo živino. zgorele pa so vse zaloge sena ln, tudi mnogo poljedelskega inventarja..' Tudi v Cernolico so takoj pohiteli mar--Ijivi gasilci iz Št. Jurija in se je le požrtvovalnim gasilcem in pridnim va-,f ščanom zahvaliti, da se ni ogenj razširil po vasi. Oba posestnika sta vzorna in dobra gospodarja. Žalibog pa sta bila zavarovana le za malenkostno vsoto in je zato škoda za nju tem občuti nejša.	^
Za ustanovitev inšpektorata uprave državnih monopo« lov v Ljubljani
Narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko Jq naslovil na finančnega ministr« dr. Milana Stojadinoviča glede ustanovitve inspekto. rata državnih monopolov v Ljubljani slede* či upit:
Po členu 82. finančnega zakona za leta 1924. jc bil finančni minister pooblaščen, da more ustanoviti v Skoplju, Sarajevu, Za* grebu, Splitu in Ljubljani inšpektorate upra« ve državnih monopolov. Pravilnik, ki je bi! objavljen dne 4. t. m. v »Službenih Novi* nah», odreja ustanovitev inšpektoratov V; Skoplju, Sarajevu, Zagrebu in Splitu, dočim se v Ljubljani, kjer je dosedaj obstojal* oblastna monopolska direkcija, tak inspelc* torat nc ustanovi, čeprav govore zanj rti administrativni, prometno tehnični, kakor tudi gospodarski razlogi. Administrativni razlogi, posebno pa še potrebe ostalih stk kov z gospodarskimi krogi, zahtevajo impe« rativno. da se ministrstvo posluži poobla* stitve finančnega zakona in da osnuje tudi v Ljubljani inšpektorat uprave državnih mo nopolov, ker je v to svrho na razpolago ne samo ves aparat, temveč tudi uradni pro* stori z inveitarjem.
Čast mi jc zato prositi gospoda ministre, da mi odgovori, ali je i/ripravljen, da svoj pravilnik o inšpektoratih uprave državnih monopolov izpopolni v smislu, da se v smfc slu čL 81 finančnega zakona ustanovi iiw spektorat uprave državnih monopolov tu<9 za ljubljansko in mariborsko oblast?
Prosim, da mi odgovori g. minister n4 moje vprašaiije v Narodni skupščini ust« meno.
* .-	- «JUTRQ» št. 15S ================
Domače vesti
*	Jugosloven promoviran v Oziordn. Na
oxfordskem vseučilišču v AngHji Je bil te dni g. Vladeta Popovič iz Beograda promoviran za doktorja književnosti. Ob priliki promocije je profesor Godauds izjavil, da bo
Popovičeva disertacija sprejeta v zbirko o Shakespeareu ki izhaja pod naslovom »Shakespeare v tuji književnosti«. To je lep uspeh mladega Jugosloveua.
*	Iz Uradnega lista. »Uradni liste objavlja v včerajšnji številki naredbo za izvrševanje zakona o stanovanjih ter odločbo, s katero se prepoveduje izvoz zlata, platine ta srebr" in starinskih predmetov umetni ško-zgodo-vinske vrednosti.
*	Razpis zdravniške službe. Veliki župan mariborske oblasti razpisuje mesto okrožji ega zdravnika za zdravstveno okrožje Ribnica na Pohorju. Prošnje je vlagati do dne 15. avgusta.
*	Na drž. srednjih šolah mariborske oblasti so za šolsko leto 1925-26 razpisana naslednja učna mesta in sicer: na realni gimnaziji v Celju eno učno mesto za francoščino; eno učno mesto za matematiko in fiziko s prednostjo za prosilca, Id je usposobljen tudi za opisno geometrijo ali kemijo, in eno učno mesto za zgodovino in zemljepis. Na gimnaziji v Mariboru: eno učno mesto za katoliški verouk in eno učno mesto za prostoročno risanje. Na drž. realki v Ma r i b o r u: eno učno mesto za srbohrvaščino v zvezi z modernim jezikom, eno učno mesto za opisno geometrijo bi matematiko, eno učno mesto za kemijo v zvezi z drugimi sorodnimi predmeti. Na r e-alni gimnaziji v Murski Soboti: eno učno mesto za katoliški verouk; eno učno mesto za slovenščino v zvezi s srbohrvaščino ali z drugim jezikom; eno učno mesto za francoščino; eno učno mesto za latinščino v zvezi z drugim jezikom, eno nčno mesto za zemljepis in zgodovino, eno učno mesto za matematiko in fiziko, eno učno mesto za prostoročno risanje v zvezi z opisno geometrijo. Na realni gimnaziji v Ptuju eno učno mesto za francoščino; eno učno mesto za zemljepis in zgodovino, eno učno mesto za matematiko in fiziko s prednostjo prosilca, ki bil usposobljen tudi za opisno geometrijo ali kemijo, eno učno mesto za prostoročno risanje v zvezi z opisno geometrijo, in eno učno meto za telovadbo. Na ženskem učitelji-šču v Mariboru: eno mesto za katoliški verouk In eno mesto za glasbo in petje. Za vsa razpisana mesta je potreben izkaz o •usposobljenost. Oni. kf še ne službujejo 2 leti predpisani službeni dobi treh let. Prošnje maj se vlože, naslovljene na ministrstvo za prosveto, po službeni poti pr; velikem županu mariborske oblasti najkasneje do dne 30. juHja 1925.
*	Premestitve na meščanske šole. Učitelji M učiteljice osnovnih šol, ki žele s šolskim letom 1925-26 službovati na meščanskih šolali v ljubljanski oblasti, naj se nujno zglase z dopisi pri oblastnem inšpektorju 'J. Westerju, Bleiweisova cesta 10, ter navedejo ime, sedanje službeno mesto, službeno dobo, stroko, katero žele poučevati in nsposobljnost. Oni. ki še ne službujejo 2 leti na sedanjem mestu, morajo za premestitev prosfti s kolkovano vlogo, naslovljeno na velikega župana ljubljanske oblasti.
*	Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljubljani je umrla včeraj gospa Pranja V o n d r a Pckojnica je bila skrbna žena in je uživala splošen ugled. Pogreb bo danes, ob pol 4. popoldne iz bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. — V visoki starosti 80 let je preminula na Dunajski cesti št. 10 zasebnica gospa Marija Svet, roj. Capuder. Pogreb bo danes, ob 5. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Viču. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Za poset praškega velesejma, ki se vrši od 6. do 13. septembra v Pragi se nudijo interesentom sledeče ugodnosti: 50% popust na iugoslovenskih in češkoslovaških železnicah ter na parobrodih društva Ungarische Fluss und Schiffartsgesellschaft, Budapest. Ta popust velja za potovanje na velesejem od 27. avgusta do 12 septembra in za pov-ratek od 8. septembra do 19. sept. Na parobrodih društva Donau Damptschiffartsgesell schaft Wien 50% popust; na madžarskih in avstrijskih železnicah bo dovoljen približno 25% popust. Podrobnejše informacije daje »Zveza za tujski promet v Sloveniji (Tou-rist Office).
* Nemška skrb za Rab. Avstrijski Nemci so pred vojno polagali veliko važnost na otok in zlasti mesto Rab, ki naj bi s protežira-njem tamošnjega priseljenega italijanskega življa in odpadnikov tvoril prvo močno postojanko pri nemškem prodiranju v iugoslo-vensko Dalmacijo. Ta skrb jih še sedaj po nepotrebnem vznemirja, kar dokazujejo pogosti članki v nemškem časopisju. Tako piše n. pr. »N. W. Tagblatt«, da grozi Rabu hrvatska nevarnost, proti kateri se zaman borijo zadnji »signori«, ki so nekdaj s pomočjo Nemcev varovali »italijanski značaj« Raba. Kakor nam je znano, je v tisku obširna zgodovina Raba, ki bo ovrgla marsikatero trditev, ki se je poslužujejo naši sovražniki za svojo propagando, češ da ie bivša Avstrija v zatfnjSh desetletjih slavfizirala našo Dalmacijo.
*	Gradnja velike soline v Ulcinju. Posebna v ta namen sestavljena komisija je dovršila te dni načrte za gradnjo moderne soline v Ulcinju ob Jadranu ter jih predložila upravi državnih monopolov v pregled. Uprava monopolov je načrte odobrila ter sklenila, da se z gradnjo soline prične čim-preje. To bo največje podjetje te vrste v Jugoslaviji ter bo lahko celo državo preskrbovalo z morsko soljo. Gradbeni troški so pro-računani na okroglo 40 milijonov dinarjev.
*	Darovi za Jugoslovensko Matico. Trboveljska premogokopna družba je prilikom svojega bilančnega zaključka nakazala Ju-goslovenski Matici podporo v znesku Din 3000. Šoiska mladina v Vodicah nad Ljubljano je tekom šolskega leta zbirala prispevke za neodrešene bratce in sestrice ter ob zaključku šolske za leta nakazala Jugoslo-
verreki Matic! znesek Dta 146.75. _ Narodna čltabrica v Kamniku je priredila dne 7. VI. t. L prilikom slavnostnega odkritja spominske plošče pestaka Antona Medveda ljudsko veselico, pri kateri je sodelovala tudi mestna glasba v Kamniku ta je čisti dobiček v znesku Din 2099.20 nakazala Jugoslovenski Matici. Odvetnika gg. dr. Novak ta dr. Ko-bal sta iz neke sodne poravnave nakazala Jugoslovenski Matici znesek Din 200. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice Izreka vsem darovalcem svojo globoko zahvalo.
*	Oj to vreme! Kedar napovedujejo vremenski preroki solnce in lepo vreme, se tako radi vrežejo, zdaj pa, ko so sami pesimistični in napovedujejo sredi poletja dan za dnevom le dež in mraz se kar nočejo zmotiti. V času, ko bi se morali kopati in Iskati sence, se oblačimo v zimske obleke in s hrepenenjem lovimo vsak solnčni žarek. Ko prodre skozi oblake, nam vzbudi nado, da bo morda vendarle boljše, a v kratkih minutah se mora že zopet umakniti, ti pa razgrinjaj dežnik in zapenjaj dežni plašč. Če je to neznosno vreme neprijetno in mučno že za meščana, je naravnost usodno za našega kmeta. Tako lepo je kazala letina, večni dež pa jo bo v mnogem poslabšal. Treba bi bilo žeti pšenico, a še sena niso mogli pospraviti. Mnogo manj ga bo i«Ji tega in še ta slabši. Drugi pridelki pa ne morejo zoriti, krompir in koruza se ne razvijati. Tako čakajo po deželi še z--večjo nestrpnostjo, da se vreme spremeni, kakor po mestih. Dni ka> koršen je bil zopet včeraj, ko je skoro ves dan prav po jesensko lilo, si res ne želimo eni ne drugi.
*	Od kod prihaja potres? Iz Cerkelj ob Krki je prejel »Slovenec« dopis, ki nam nesporno tolmači, odkod ti potresni sunki in zakaj ne prenehajo. Brihtni opazovalec opozarja verne čitatelje na dejstvo, da se je naše dobro ljudstvo po katastrofi dne 29 jan. 1917 obljubilo Bogu poboljšanje, pa da besede seveda nI držalo. Ne samo, da se narod ni poboljšal, ampak v še hujše grehe in zmote je zabredel. Sedaj se baje celo godi grozota, da kmetovalci v nedeljah šuše seno in vežejo po vinogradih trto. Radi tega baje včasi pozabljajo na božjo službo, ali pa zavijejo celo v gostilno. Nam pa se ne zdi čudno, če ljudje skušajo ujeti za svoje delo kako lepo nedeljo, ko itak vsak tretji dan dežuje. In pa bira bo tudi obilnejša, če bodo ljudje kaj pridelali. Kaj to ni nič?
*	Za revne železnlčarske otroke. Železniška direkcija v Sarajevu je kupila na Ilidžu v sarajevski okolici večje poslopje, v katerem se uredi konvikt za sinove železniških uslužbencev, ki obiskujejo sarajevske srednje šole.
*	Podoflclrska šola v Mariboru. Vojno ministrstvo je razpisalo natečaj za sprejem 100 gojencev v inženjersko podoficirsko šolo v Mariboru. Vpisovanje se vrši dne 20. avgusta, pouk v šoli pa se prične dne 1. sept.
*	Gasilski )n rešlln) dan v Solnogradu. Avstrijski konzulat nam sporoča: Od 10. do 16. julija se bo vršil v Solnogradu gasilski ta^rešilni dan, kjer bodo poleg mednarodne razstave vseh za gasilstvo v poštev prihajajočih strojev, aparatov itd. potem ambu-lance in samaritanstva tudi predavanja, poizkusi in tekmovanja.
* Znojenje nog in neprijeten vonj odstrani »Sanoform«. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga: Chemotech-na, Ljubljana, Mestni trg 10, ta Salus dd„ v Mariboru pa lekarna pri Sv. Arhu.
*	Javna liotaclja. Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje na 30. julija javno ofer-talno licitacijo za oddajo zgradbe novega železobetonskega mostu čez Savo pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa v »Uradnem listu«.
*	Ptujske novice: V Ptuju že funkcijonira nova električna razsvetljava, kar daje mestu ponoči prijazno in moderno lice. Dne 4. t. m. se je vršila komisija za stavbo nove sodne palače. Res je že čas, da izginejo izpred stolnice podrtine, ki kazijo pogled na prijazno mesto. — Za 1. razred tukajšnje realne gimnazije je prestalo izpit 34 priglašencev. — Ker je nemško mariborsko pivo čimdalje slabše, so interesenti naročili vagon češkega piva, ki se bo točilo po tukajšnjih narodnih gostilnah po 10 Din liter.
*	Smrt po neprevidnosti. V nedeljo dne 1. t. m. si je hotel sedemnajstletni delavec Fr. Greifoner iz Brega pri Ptuju napolniti baterijo žepne svetilke z novo struio. V ta namen je vrgel železno žico na falski daljnovod, kar je povzročilo stik njegovega telesa z 10.000 voltov močno strujo, ki ga je pri priči ubila.
*	Nesreča ali zločin. Kakor poročajo so našli te dni v reki Trcbinjščici moško truplo, ki je že razpadlo. Bil je šolski upravitelj iz Trebinja Ivo Berberovič. ki je nedavno ponoči zapustil družbo v gostilni in se poda! na pot proti domu. Na glavi mrtveca se je ugotovila težka rana in se vsled tega domneva, da je Berberovič posta! žrtev zločina.
*	Samomor 15 letnega dečka. V Osiieku ie prošlo soboto tamkajšnja trgovka Berta Vanja prijavila policiji, da je izginil njen 15 letni sin Adoli. Še istega dne ie od sina prejela pismo, s katerim se sin poslavlja od matere, češ da se je naveličal življenja. V pondeljek pa so našli na bregu Drave truplo mladega samomorilca.
*	Prešič požrl otroka. Blizu Stubice v hrvatskem Zagorju je preteklo nedeljo domač prešič odgriznil glavo in reko dveletnemu sinčku posestnika Pavla Hruševca.
*	Strašno neurje pri Somboru. V okolici Sombora je razsajala v sredo strašna nevihta. ki je napravila na poljih silna opustošenja. Škoda se ceni na 50 milijonov dinarjev. Pet oseb je zgubilo življenje, več pa je bilo lahko ali težko ranjenih.
*	Tat v mrtvašnici. V mrtvašnico v Mi-rogoiu v Zagrebu sc je splazil v torek neznan lopov in okradel tamkaj se nahajajo-čega mrliča ter mu snel s prsta prstan. Policija ie hijeni v človeški podobi že na sledu.
Najnovejše ——* ugotovljene toalete
vedno na razpolago. Modni atelje M. Šare, Ljubljana
Kongresni trg 4«I.
Iz Ljubljane
u— Poziv Ljubljančanom. Jutri ta v nedeljo se bodo mudile v Ljubljani najodHč-nejše zastopnice češkoslovaškega ženskega športa. Tekmovale bodo v plemenitem boju z jugoslovenskimi športnicami. Prihajajo iz Beograda in Zagreba, kjer so igrale več rokometnih tekem z domačinkami, v Ljubljani pa se bo poleg rokometne tekme vršilo tudi tekmovanje med najboljšimi športnicami Češkoslovaške in Jugoslavije v lahki atletiki (teki, skoki, meti kroglje, kopja ta diska). Pomen ljubljanskih prireditev bo daleč presegal pomen običajnih športnih dogodkov, saj bo to prvo srečanje obeh pobra-timskih držav na tem polju. Zato smo trdno uverieni, da se bo sobotnih in nedeljskih prireditev udeležilo tudi občinstvo, k! sicer ne prihaja redno na športne prireditve. Imelo bo pri tem priliko, da v čim najbolj dovršeni obliki spozna ženski šport, ki se pri nas še vse premalo ceni In uvažuje. Češkoslovaške športnice pridejo v Ljubljano jutri do-I>oldnc z zagrebškim brzovlakom. Ljubljanski športni klubi in narodne ženske organizacije jim bodo priredili že na kolodvoru bratski sprejem.
u— Klerikalno izpreobrnjenje. Poročali smo že, kako »Slovenec* priznava, da se pod sedanjim gerentskim svetom v ' iublja-ni mnogo dela, ker pač ne more Z3f ::ti, kar lahko vsakdo na svoje oči vidi. Sedaj »Slovenec« lojalno priznava tudi delavnost ge-renta g. Turka, ki ga je zadnje čase Izmed vseh članov ljubljanskega gerentskega sveta najljutejše napadal, kar pa je Imelo edino ta uspeh, da je g. Turk ob vsakem «S!o-venčevem* napadu daroval večjo vsoto za Sokolski dom na Taboru, proti kateremu so se klerikalci z veliko vztrajnostjo brezuspešno borili. Nas »Slovenčevo« izpreobrnjenje veseli. Sčasoma bodo prišli gospodje pri »Slovencu* gotovo tudi do prepričanja, da imajo zasluge za razvol Ljubljane sploh samo pristaši SDS, kajti o ljubljanskem poslancu dr. Korošcu pa i ne more trditi, da Je že kaj naredil za Ljubljano. Tudi o klerikalni stranki ne more reči, da bi kdaj že kaj dobrega storila za Ljubljano. Edino večje dejanje klerikalcev za svojega go-spodovanja na magistratu je bil sklep, da mora mestna občina plačevati mežnarje po ljubljanskih cerkvah, ker niso hoteli naprositi škofa, nai bi od milijonskih dohodkov svojih veleposestev odstopil par tisočakov zanje. Laž pa Je, kar trdi «Slovenec», da Je bivša klerikalno - komunistična večina na magistratu ustvarila dobre pogoje, da lahko sedaj mestna občina gradi razne Javne naprave. Splošno znano ie namreč, da je bivša večina na magistratu izčrpala vse mestne dohodke in da Je bil razpust ljubljanskega občinskega sveta zanjo prava rešitev, ker klerikalno - komunistična večina ni več vedela, kje naj dobi denar za pokritje tekočih potreb. Klerikalci so sicer res delali na magistratu razne načrte in mnogo obljubo-vali, izvedli pa niso ničesar, ker so tako umno gospodarili, da so bile mestne blagajne vedno prazne Upamo, da bo počasi še došla prilika, ko bodo morali klerikalci priznati tudi to.
u— »Pri modri podgani« se imenuje kabaretno podjetje svetovnega slovesa, ki se nahaja na turneji po Jugoslaviji. Sodelujejo le prvovrstni umetniki svetovnega slovesa. Priznani akrobati, žonglerji, komiki, ekvill-bristi, plesalke itd. Gostuje samo v večjih mestih. Tako se ustavi tudi dne 12. julija v Šiški, in sicer na veselici ^Društva za zgrad bo sokoiskega doma v Šiški«, na vrtu gostilne ge. Antonije Kcršič. Samo ena predstava, in sicer ob 21 uri. Kdor se hoče dobro zabavati, naj pride v Šiško!
u— Československš Obec v Ljubljani. Členove, dokažte sve češstvi naprostou učasti na večeru venovanem velikemu synu našeho naroda, Mistru Janu Husu, v sobotu 11. červeiice ve Zvezde o osme hodine. Ho-ste vitani.
u— Orjunaši! Četniki 1. č. I. baona ta 4. č. II. baona, sc moraio strogo obvezno udeležiti predavanja br. dr. jamarja v petek dne 10. Julija v areni Narodnega doma ob 20. uri (8. uri). Po predavanju zbor obeh čet v društveni sobi M. C. O.	1455
u— Železničarji, ki so v letu 1924. položili izpit čez osnovno ali meščansko šolo, se poživljajo na sestanek, ki se vrši dne 12. Julija v restavraciji pri Mikliču pred glav. kol ob 10. uri dopoldne.	1459
u— Ne zamudite! Na vrtovih" ge. Antonije Kcršič v Šiški se vrši v nedeljo dne 12 julija, v slučaju slabega vremena v nedeljo dne 19. julija velika vrtna veselica, kakršne že par let daleč okoli ni bilo. Vsa šišenska napredna društva sodeluiejo pri tej prireditvi. Čisti dobiček veselice Je namenjen gradbi doma naprednim društvom v Šiški. Veselica bo kar najskrbnejše pripravljena Servirala se bodo najizbranejša vina in okusna Jedila in mrzia jedila. Program veselice Je pester in nnd vse zanimiv.
u— Nainovejše bluze, otroške in daniske obleke priporoča Krištoflč - Bučar.
u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizika-ta se jc v dobi od 1. do 7. julija rodiio v Ljubljani 37 otrok (21 moškega, 16 ženskega spola), umrlo pa je 10 moških in 16 žensk skupaj torej 26 oseb in sicer: 7 oseb za ie-tiko, 2 za rakom, 3 za ostarelostjo, 2 za prirojeno slabostjo, 2 za boleznijo na srcu, 1 za zamotanjem črevesa, 1 za omehčanjem v hrbteničnem mozgu, 7 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa vsled slučajne smrtne poškodbe. Izmed umrlih je 5 oseb doseglo nad 70 let. Na nalezljivih boleznih so obolele 4 osebe: 2 osebi na da-vici, 1 na ošpicah in 1 na dušljivem kašliu.
u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči siuČ2ji: 2 tatvini, 2 telesni poškodbi, 2 nezgodi, 3 prestopki kaljenja nočnega miru. 7 prestop-
kov cestnega policijskega reda in 1 prestopek obrtnega reda. Aretacij se je izvršilo 6 in sicer: 1 radi beračenja, 4 radi vlačuganja in 1 radi prepovedanega povratka.
u— Nesreča na kolodvoru. Ko so v sredo dopoldne nakladali delavci tovarnarja Ivana Šiške na glavnem kolodvoru z voza v vagon parketne deščice, je pri obračanju voza padla uslužbenka Antonija Galičeva z Viča tako nesrečno na tla, da Je dobila na glavi in po životu težke telesne poškodbe. Bila je prepeljana z rešilnim vozom v bolnico.
u— Okraden v uradu. V pisarniško sobo inženjerja Tomaža Zupanca na carinarnici na glavnem kolodvoru se Je splazil dne 7. julija neznan uzmovlč ter mu ukradel iz žepa suknjiča, visečega na obešalniku, črno usnjato listnico z večjim zneskom ter raznimi dokumenti.
Iz Maribora
a— Na srednji kmetijski šoli v Mariboru se je priglasilo za zrelostni izpit 13 učencev. Dne 20, 21. In 22. julija se vrši pismeni, dne 27., 28. In 29. pa ustni, teoretični in praktični izpit, ki Jc Javen. To bo prvi završni Izpit te vrste v Sloveniji sploh In mu bo naj-brže prisostvoval tudi odposlanec kmetijskega ministrstva.
a— Organizacija sksvtov v Mariboru. V Mariboru obstoji že dve leti mladinska organizacija, ki vrši svojo nalogo tiho in neo-paženo. Je to organizacija skavtov, ki kljub nezadostnemu zanimanju staršev in vzgojiteljev uspeva in vzgaja mladino in Ji skuša dati to, kar Ji manjka; praktično pripravo za življenje v svežem zraku, v božji naravi, da se telo utrdi proti vremenskim nepri-likani in da se nauči izvajati geslo »Pomagaj si sam!» Letos taborijo prvič samostojno. Tabor bodo postavili v Logarski dolini, odkoder bodo prirejal! izlete v Kamniške nlanine. Trborenje je omogočil skoraj edino le veliki župan g dr. O Pirkmaier, ki se zelo zanima za skavtski pokret in žilavost članov samih. Naj prinesejo iz tega tabore-nja najlepše spomine!
a— Štajerski radidevec pred sodiščem. O božiču 1924. je zboroval v Spodnjem Griču pri Gornji Radgoni takratni vodja radi-čevcev mariborske oblasti, bivši klerikalec Roman Bende. Po shodu so ga ovadili, da je v svojem govoru žali! kralja. Na podlagi Izpovedb dveh prič je bil g. Bende nato meseca marca t. 1. obsojen v Mariboru na tri leta Ječe. Proti obsodbi je vložil g. Bende ničnostno pritožbo, ker sodišče ni povabilo treh prič, ki Jih Je on predlagal. Stol sedmo-rice v Zagrebu je pritožbi ugodil, sodbo raz veljavil in določi! novo razpravo, ki se je vršila včeraj pri mariborskem sodišču. Ben-detove priče pri zaslišanju sicer niso mogle izključiti, da bi bil obtoženec izrekel žaljive besede, ker niso bile v bližini govornika, vendar pa se Je sodni dvor sedaj postavil na stališče, da ni verjeti prvima zaslišanima pričama ter je Bendeta oprostil krivde ta kazni.
a— Zdravstveno stanje Mestni fizikat mariborski sporoča, da Je bilo v času od 1. do 7. julija sledeče stanje nalezljivih bolezni: Škrlatinka ostalo 13, nov 1, ozdravela 2, ostalo 12. Ošpice od prej 3, nov 1, ozdravela 2, ostala 2.
a— Naši magistrata! tiči. Ko smo pisali, da so klerikalci na grd način izgrizli iz mest nega električnega podjetja zaslužnega narodnjaka g. Kejžarja in mesto nJega nastavili za ravnatelja nič zaslužnega klerikalca Barleta, so nas v klerikalnih listih grdo ozmerjali. Tedaj so pisali, da niso nastavili nobenega ravnatelja, temveč samo knjigovodjo Barleta. Res je g. Barle vsaj kvalificiran samo za knjigovodjo, a kljub temu so izrabili klerikalci svojo župansko pozicijo na magistratu v to, da so najprej proti vsem predpisom in sklepom občinskega sve ta vrinili svojega Barleta kar med akademike v prvo kategorijo. G Kejžarja so napadali radi naslova ravnatelj, že čez par tednov pa se jc zablestela nad vrati g. Barleta hohštaplerska vizitka: »komercijelni ravnatelj mestnega električnega podjetja in magistratni tajnik«. Bili pa so ravno klerikalci oni, ki so malo prej izzvali sklep, da ori mestnih trgovskih podjetjih ne sme biti noben magistratni uradnik razen podrejen nastavljenec. Tudi drugod vsiljujejo klerikalci samo svoje ljudi v magistratno službo. Če bo šlo tako dalje, bo magistrat kmalu čisto črn. To je grdo izrabljanje Narodnega bloka.
Iz Celja
c— Recitacijski večer pripravljata v Celju Danilo Gorinšek in Žarko Arnšck. Danilo Gorinšek bo čital iz svoje zbirke «Vanda» ter iz drame »Moj Bog», Žarko Arnšek pa svoje »Brezobličnosti® in (-Fragmente iz mojega svetišča^, dnevnik bogoiskatelja v treh delih. Podrobneje še sledi.
e— Večer dveh mladih. Čujemo, da nameravata še tekom tega meseca prirediti svoj recitacijski večer dva mlada Celjana, Arnšek Žarko in Gorinšek Danilo. Predavala bosta prozo, poezijo in dramo. Gre za dva mhda književnika, ki kot bolne duše iščeta svojega Boga, da bi se rešila iz kalne stru-je časa po vojni. K zadevi se svojčas vrnemo.
c— Uspešna trgovina. Že pred več tedni
je izginil iz Celja ruski begunec Andrej Mi-levskij, ki ie bil prišel v Celje leta 1920. in Je z ženo in otrokom živel tukaj v veliki bedi. Agilnemu in izobraženemu možu pa se ie vendar posrečilo, urediti si malo trgovino in si tako ustvariti eksistenco. Robo je iemal na upanje. Nato je trgovino z zalogo kmalu prodal in Je z Izkupičkom odšel neznano kam. Trdi se, da je izkupil do 200.000 Din. V torek zvečer se je odpeljala še njegova žena v neznano smer.
e— Občeslovensko obrtno društvo v Celju ima dne 16. Julija ob 20. uri v Narodnem domu letni občni zbor, na katerem bo predaval piionir našega obrtništva g. Ivan Re-bek o gospodarskem položaju obrtništva v današnjem času. Ob tej priliki ugotavljamo, da nas že v kratkem času zapusti naš obrtni komisar g Založnik, ki preseli svojo pisarno k velikemu županstvu v Maribor. Z njim zzube naši obrtniki neutrudljivega organizatorja in svetovalca.
Modna trgovina za dame ta gospode
F. & M. Rozman, Židovska ul. 4
priporoča
svojo lepo izbiro kravat od Din 6'25 naprej, svilene jumpeije svilene nogavice a M Din, bluze, toaletne potrebščine.
Nizke cene!	Nizke cene!
e— Dijaška prireditev v gledališču. V soboto dne 18. julija uprizori Klub slov. naprednih akademikov v Celju v mestnem gledališču Gogoljevo komedijo «Ženitev». Po vestnih pripravah soditi bo uprizoritev prav dobra. Režira g. Košič, član ljubljanske drame.
Iz Trbovelj
t— Promenadni koncert. V nedeljo 12. t m. ob 5. popoldne se bo vršil v Trbovljah na Glavnem trgu promenadni koncert, ki ga priredi delavska godba pod vodstvom g. Drakslcrja. Program je docela nov in bodo izvajali same slovanske skladbe. Koncert se bo vršil samo, če bo vreme lepo.
t— Pretep zaradi izpremembe. Maks Klančar in Ivan Soršak, oba rudarja iz Lok, sta kar na lepem napadla Ivana Ramšaka, istotako rudarja iz Lok, in ga tako obdelala, da je Ramšak za več dni nesposoben za de= lo. Napadla sta ga pred njegovim stanova! njem, in sicer ga je pričel obdelovati Klan: čar z zajemalko za vodo, s katero mu je zadal več centimetrov dolgo rano na glavi, Soršak pa s pestjo. Oba sta naznanjena pri> stojni oblasti, ki bo poskrbela, da si bosta malo ohladila svojo prevročo kri.
t— Komunizem v praksi. Kakor znano, je napovedala ga. Špornova, trgovka v Pete> linovi vasi, konkurz marca mcscca t. 1. Te dni se je vršila dražba. Pri tej priliki je ho» tel kupiti nekatere predmete tudi g. Sporn sam, ki si je v ta namen denar izposodil. Toda tega mu nista dopustila sodna orga« na gg. Kokalj in Šprogar, češ, da ne smejo ničesar kupiti najožji sorodniki. Zato se ie obrnil na g. Zdolška. trgovca na Vodah, naj on zlicitira zanj stelaže in dva pulta. V to svrho mu je takoj odštel 2300 Din, nasled« njega dne, pa mu je poslal po učenki od že. ne še 400 Din, ker je bil trdno uverjen. da sta stala toliko posebej oba pulta. Temu pa ni bilo tako in je bila ta vsota odveč, iz« ročena. Najlepše pa šele pride. Naslednic; ga dne so prišli štirje odposlanci od Rudar, skega doma, ki so hoteli odpeljati štelaže in oba pulta, ki jih je kupil zase g. šporn po g. Zdolšku. 2 njimi je bil tudi g. Zdol< šek, in ko je g. Sporn izjavil svoje začu« deaje, so mu pokazali možje od Rudarske« ga doma potrdilo, da so kupili navedene predmete od g. Zdolška. Nato je g. Zdo!« šek vrnil g. Spornu 2300 Din, o vrnitvi 400 Din pa ni hotel ničesar slišati. Naši ekstrem ni socijalisti so ponudili g. Spornu. da mu vrnejo pulte toda za odškodnino 500 Din, češ, da je toliko vreden njihov trud, ob« enem pa še nagrado 75 Din g. Z. in 50 Din g. Slapšaku, nositelju komunistične liste. O tej zadevi sedaj zelo veliko govorijo na Vo« dah. Pa naj še kdo reče, da ni lep komu« nizem v praksi!
Iz Primorja
*	Smrtna nesreči: pri delu. V mehanični delavnici Scabar v Skednju, se je te dni zgo. dila velika nesreča, katere žrtev je postal 19!etni mehanik Oliver Stibel. Mehanik je brusil orodje r.a električnem brusu. Brusni kamen, ki se je zelo naglo vrtel, se je ne« nadoma razletel ter priletel Stibelu s tako silo v čelo, da se je revež zgrudil krvav in nezavesten na tla. Revež je v bolnici pod« legel težki poškodbi.
*	Smrtna kosa. V Dolini pri Trstu is umrl te dni g. Josip Pangerc, bivši župan in istrski deželni poslanec. Pokojnik je HI znan narodnjak, ki je vedno z vsemi svoji« mi močmi delal za istrsko trpeče ljudstvo. Blag mu spomin!
*	Tujski promet v Opatiji. Italijansko ča. sopisje prinaša poročila o tujskem prometu v Opatiji. Letos je bil tam v prvem pollet« ju: iz Madžarske 5578, iz Avstrije 2485 in iz Jugoslavije 1587 gostov. Mnogo letovi« ščariev je bilo v Opatiji tudi iz Francije, Anglije in Amerike. V celoti je znašal tuj« ski promet 18.716 gostov.
*	Strela ie ubila posestniku Josipu Kristan čiču v Medani dva vola in sicer najlepši par. Vredna sta bila 7500 lir.
*	Vratolomen padec kleparskega vajenca. V neki kleparski delavnici v Trstu je bil za« poslen lSletni kleparski vajenec Angelo Krali iz Trcbč. V torek popoldne je pritr« jeval žleb na strehi neke nove hiše. Pri tem nevarnem poslu sc je deček spotaknil, izgu« bil ravnotežje ter strmoglavil z višine kakih 15 metrov na ulico, kjer je obležal. Ljudje, ki so opazovali ta strašen prizor, so takoj poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da irr.a deček zlomljeno hrbtenico in tudi težke no« tranjc poškodbe. Dečka so nato prepeljali v bolnico, vendar pa je le malo upanja, da bi okreval.
*	Občinske volitve na Goriškem. Za r.e» deljo. dne 2. avgusta so razpisane občinske volitve v Podgori pri Gorici, v St. Petru pri Gorici in na Slapu pri Vipavi. Volilna tacija je živahna, a izgleda, da bodo S!o« venci postavili skupno gospodarsko listo. Občinske volitve, ki so sc pred kratkim vr> šile v čemučah so potekle mir.io in se ji'1 je udeležilo 60 odst. volilcev. Fašisti so pro« padli.
Vesti iz Prekm«irja
Beltinski plebonuš. Beltinski župnik Va> dovič sc še vedno ne more vživeti v naše razmere. Pri proslavi Vidovega dne sc j' ob pevanju državne himne takoj odstranil izpred oltarja. Našim oblastvoni priporočamo, da si tistih par madžaronov, ki so se ostali v slovenskih Beltincih, ogledajo po« bližje.
Šumska uprava v Beltincih. Na velepo« sestvu v Bcltincih vodi šumsko upravo la« jih te stroke, ki so mu pri srcu predvsem oni. ki govore madžarski. Tudi je nastav« Ijcnih na tem posestvu šc vedno nekaj lo garjev, ki službujejo v čisto slovenskih va; seh, nc da bi znali naš jezik. Državni šum« j ski upravi priporočamo, da po petih letih žc enkrat napravi red, kakršnega si želi vse slovensko orekmursko liudstvo.
ivljenja in sveta
V silnih globinah morja
Večja britanska znanstvena ekspedi-cija se je podala lansko leto v britanski Honduras v namenu, da preišče ta-mošnje globine morja. Ekspediciji na-čeljujeta dr. Thomas Grann in F. A. Mitchel-Hedges, ki je poslal iz mesta VVater Cay zanimivo pismo, ki ga je priobčil «Daily Mail*.
Pisec naglasa, da si ljudje še danes ne morejo predstavljati skrivnostnega življenja, ki se odigrava v globinah oceana. Ekspedicija je naletela na oceansko džunglo (goščo), kjer rastejo podmorska drevesa, celih 30 čevljev visoka, z velikanskimi praprotmi in nešte-vilnimi drugimi rastlinami. Po tej gošči in okoli nje plavajo čudovite ribe, vsak drug centimeter njih telesa je drugačne barve, svetijo pa se tako kot bi bile iz emajla. Raziskovalci so nadalje ujeli velikega morskega pajka, katerega noge so pokrite z več centimetrov dolgimi lasmi, medtem ko je telo ne-poraščeno. Žival ima kljun. Ujeli so tudi več različnih morskih stonog, med katerimi je bila ena abnormalno velika in je merila 66 cm. Opazili so tudi 19 sip. ki so plavale na vodni gladini. Ko so zamahnili proti niim z roko, so naenkrat izbrizgnile oljnato, rjavo tekočino, ki je skalila morje, nakar s.o izginile.
Videli so tudi mehke nestvore, podobne ogromnim polžem brez lupine, z rogovi in pikčasto barvanim telesom. Bili so dolgi kakih 25 cm in so neprestano izpreminiali svojo obliko, če zapazijo nevarnost, izpuščajo tekočino, ki pobarva vodo okoli njih in tako postanejo nevidni. Eno žival te vrste je ekspediciia hotela ohraniti, ko pa so jo dali v špirit, se je v njem raztopila. Njena glava je ogabna. Ima 8 lovk dolgih po 8 cm. Opazili so, kako je zajela z njimi ribo 6 cm dolgo, jo ovila in potegnila v svoja sesalna usta.
Pisec omenja končno, da so naleteli tudi na tako zvane »junijske ribe* v morskem kamnolomu. Na milje okoli raste morska trava v koralni ilovici. Na nekem mestu pa morska tla tvorijo okroglo jamo v premeru 230 metrov. Njene stene so navpične in na eni strani je v njih ogromna luknja in tu prebivajo te ribe.
Lepa dvojica
Pred kratkim je dobila budimpeštanska policija ovadbo, da je žena nekega Ronaya, ki je z možem občevala v elegantni družbi in imela vse polno zvez, pod raznimi pretvezami izvabila poe-dinim aristokratom precejšnje zneske in jih potem poneverila. Policija je vsled tega prijela Ronayevo in jo vtaknila pod ključ.
Ronayeva je deloma tajila svojo krivdo, deloma jo pa olepševala. Tako je dejala, da zneski, ki jih je »pozabila* vrniti aristokratom, ki so ji jih izročali za razne, včasih tudi nečedne kupčije, z mastnimi dobički, nikakor ne gredo v milijarde madžarskih kron. Stranke da marsikaj zahtevajo od nje, česar SDloh ni dobila od njih. Ronayeva je živela z možem zelo potratno. Zato tudi ni mogla dati svoji hčeri za doto toliko, kot bi si želela. Brihtna glava jo je kmalu iztuhtala. Začela je široko zasnovano akcijo za velikopotezno kupčijo, ki bo baje nesla najmanj 100 odst. Ni čuda. da so pretkani in še vedno lepi ženi šli razni aristokrati na lima-nice in ji izročali denar za temne posle. Ronayeva pa je napravila Ie nekaj malenkostnih kupčij, da ne bi prezgodaj zbudila dvoma. Ves ostali denar je lepo porabila za naravnost knežev-sko opremo stanovanja svoje hčere in za niene razkošne toalete. Sleparka je računala, da je ogoljufani aristokrati ne bodo ovadili, ker bi potem prišli niiho-vi lastni nečedni posli na dan. Toda Ronayeva se je prevarila in sedaj prihaja vedno več njenih nečednih kupčij na dan.
Zadnje dni je zaznamovati v aferi Ronay. kakor jo imenujejo v Budimpešti. senzacijonalen preokret. Policija je prišla namreč na to, da je Ronayin mož mednaroden zločinec, ki nima še dolgo svojega sedanjega imena. Še pred 28 leti ni bil nihče drug kot znani
Ferdinand Rosenbaum, ki ga je poznal ves zločinski svet v Evropi. Njegovo pravo ime je zabeleženo v policijskih arhivih vseh večjih mest v Evropi. Predkaznovan je bil zaradi goljufij, tatvin in drugih podobnih nečednih stvari že tolikokrat, da je naravnost težko sestaviti kazenski register njegovih grehov. Splošno domnevajo, da je Ro-nay-Rosenbaum pri vseh svojih sleparijah potiskal svojo ženo v ospredje, ker je mislil, da si lepotice z burno preteklostjo, ki ima svoje zveze v najvišjih, zlasti galantnih krogih, ne bo nihče upal ovaditi.
Ronay, ki ga je policija sedaj prijela, seveda taji, da bi se bil prej pisal Rosenbaum. Toda konfrontirali so ga z nekim njegovim prejšnjim tovarišem, ki ga je z vso gotovostjo spoznal in dejal. da je bil svojčas krojač, kar so tudi drugi potrdili. Izkazalo se je tudi. da je Ronay-Rosenbaum več let delal sku-paj s proslulim žeparjem Aleksandrom Veitom. Na vesti ima razne vlome, goljufije in žepne tatvine, ki jih je zagrešil v Lipskem. Karlovih Varih. Dunaju. Berlinu in drugih večjih mestih.
Budimpeštanska policija ie izročila vse spise državnemu pravdništvu in ga zaprosila za formalno napoved aretacije Ronay-Rosenbaumu.
Proces Angerstein
V nadaljnem poteku obravnave proti morilcu Angersteinu je prišlo do dramatičnih scen, so so nastopili v dvorani starši mladih morilčevih žrtev. Večinoma preprosti ljudje, ki komai skrivajo svoje bolesti. Skorai vsi so izpovedali enako, češ, da je odšel njihov sin zjutraj na delo in da so popoldne hiteli na kraj požara, kjer so našli svoje otroke že mrtve. Oče umorjenega Kiela je izjavil, da je njegov sin govoril vedno le dobro o Angersteinu in njegovi ženi. Samo enkrat je rekel, da Angerstein ne veruje ne v Boga in ne v ljudi. Pri tei izjavi je bil morilec precej vznemirjen.
Oče umorjenega Darra je s pogledom, uprtim v morilca, izpovedal: Moj sin se je usodni dan zamudil skoraj za eno uro doma. Svoji materi je povedal, da je imel strašne sanje, da pa ne veruje vanje. Rekel je, da je sanjal o sami krvi. O razmerah pri Angersteinovih je izjavil umorjenec par dni pred svojo smrtjo, da rrru je rekla Angersteinova žena-Pri nas se bo zgodilo nekaj straš.iega. Kakih štirinajst dni pred umori je klical Angerstein vrtnarje in uradnike skoraj vsako uro k sebi v pisarno.
Bivši Angersteinov hišni zdravnik je izjavil, da je trpela morilčeva žena na nervoznih bolečinah in da je bila sicer zdrava. Obtoženec se mu je zdel skrbeč soprog. Njegova žena si je zadnje čase domišljala, da je bolna na pljučah, kar io je zelo vznemirjalo, ker je misli la, da je nalezla to bolezen od svojega moža. Morilec si je par dni pred zločinom domišljal, da je zbolel na legarju. Zdravnik ni opazil na njem nobene duševne abnormalnosti.
Moderni Metuzalem
Ni dolgo tega, odkar je «Jutro* pisala o nekem Turku, ki je dosegel starost 151 let in se še prav dobro spominja, kako je bilo v Beogradu, ko ie bil še on mlad vojak. T« očanec je na svoja stara leta začel potovati po svetu ln se ustavil tudi v Beogradu. To bo menda najstarejši človek na svetu.
Dosti mlajši ni Haj Tahir, ki ga je pred kratkim predstavil angleški znanstvenik Philby Londonski geografski družbi. Tega moža je spoznal, ko je potoval po Trans.iordaniji. Hai Tahir je star 140 let in je rojen v Meki. Ko je bil star 12 ali 13 let, je prišel v Palestino. Prav dobro se še spominja, da je videl Napoleona, ko je le-ta prišel leta 1799. v Sirijo.
«Ta mož. pri katerem kažejo vsi znaki na izredno visoko starost®, pravi Philby.» je kljub temu še zelo čvrst in ima naravnost neverjeten tek. Na milijone je ljudi na svetu, ki bi radi tako dobro prebavljali kot on. Najbolj čudno je, da so temu modernemu Metuza-lemu že dvakrat izpadli zobje in mu zopet začeli rasti. Zaenkrat tiče še večinoma v zobnem mesu, nekaj jih je pa
Ivan Albreht:
ir «v«»	• i
lirizji pajek
(Čudna zgodba.)
Zdi se mi včasih, kakor da sem že... Ali — ne tako! Je res nekaj neverjetnega, kako je včasih težko, skoro nemogoče opisati čisto navadne, vsakdanje občutke. Naj torej poskusim s primerom.
Nekoč sein se peljal proti Jesenicam. Bilo je nekje med Lescami in Javorni-kom. Stal sem v kupeju pri oknu in se razgledoval po gorah, ki so vse osoln-čene strmele v jasno sinjino poletnega neba. Tedaj pa se mi je zgodilo tako čudno in tako nenadoma, da mi je vselej nekam mučno, kadar se spomnim tega. Hipoma nisem več videl gora ne pokrajine in niti ne ljudi v kupeju. Kakor na povelje sem sedel in kakor pod čarobnim pritiskom je izginilo vse. Samo roDOtanje vlaka sem še slišal, tako nekako zamolklo in kakor grgraje se mi je zdelo, pa daleč, daleč. Za tem zopet nenadoma občutek: Davno, davno sem že živ°l nekoč, davno, davno — in sicer mlad svečenik. Pa ne davno! Saj je to sedaj, prav sedaj sem duhovnik in gledam človeka, ki umira. In
mislim, mislim, kako je to čudno, to namreč, da se mi je nekoč zdelo, da živim kot lajik, da imam ženo in otroke, pa sem vendar — duhovnik, človek brez žene in brez otrok. Pred menoj na postelji leži bolnik in me obupno prosi s slabotno besedo in z umirajočim pogledom pomoči.
•Izpovedal bi se še,* pravi bolnik.
Res sedem k njemu in mu skušam pomagati. Počasi, pretrgano govori, ne da bi povedal kaj posebnega. Hočem že končati, ker vidim, da ga govorjenje utruja, ko se nenadoma zamisli:
»Še nekaj bi Vam povedal . . .»
Ker si mislim, da ima mogoče kaj zelo težkega na vesti, ga s prijazno besedo vabim, naj se nič ne boji in nič ne sramuje. Kajti bog, ki ve vse in vidi vse, je sama Ljubezen in Dobrota. Noče maščevanja, ampak zgolj odpuščanje.
Tako nekako sem mu govoril, on pa je le pomišljal. Pa sem mu zopet pomagal. Sedaj sera poskusil z vprašanji.
»Ste merda segli Kdaj po tuji lastnini?*
«Ali ste mogoče bili v prepiru s kom, pa — >
«Ne, ne!»
že popolnoma razvitih in prav dobro grize z njimi.
Haj Tahir se ne more pohvaliti, da bi imel zelo številne potomce. Pri njegovi starosti bi vsakdo pričakoval, da je njegov pravnuk že davno stari oče. Temu pa ni tako. Tahir se je oženil šele s 70 leti. Naravno je. da v tej starosti človek malo težko postane oče. Zato nam tudi naš vir ne pove, ali in koliko otrok je imel ta Arabec. Najlepše pri celi stvari pa je, da se je gospod Haj Tahir pred kratkim zopet oženil.
Nočno življenje zločincev v Budimpešti
V velikih mestih se izvrši največ zločinov navadno v neposredni bližini kolodvorov. kjer ie osredotočeno delovanje^ velikih in malih tatov, ki nrebivaio v več ali manj varnih skrivališčih. Tudi v Budimpešti ni drugače. Trg Tisza Kal-man je prava trdnjava peštanskih zločincev. V zadnjih letih je bila hoja preko tega v nočnih urah zelo nevarna. Tu in v sosednih ulicah je namreč polno dvomljivih lokalov, kier se zbirajo zlasti ponoči najrazličnejši zločinci: tatovi, vlačage s svojim spremstvom in mladi brezposelni ljudje, iz katerih se rekru-tira budimpeštanska zločinska družba. Le redko in slučajno zaide v te lokale kak drug gost iz nižjih slojev. In vendar je v vseh teh beznicah mnogo zabave in prvovrstna ciganska godba. V teh lokalih se zbirajo stari zločinci, da se pogovore o novih »podjetjih«, ali pa si razdeljujejo plen. Kakor sploh Madža ri. tako so tudi zločinci dostikrat in radi veseli. Pogosto se zgodi, da daruje tat vso ukradeno vsoto ciganu, ki mu je zaigral na gosli njegovo priljubljeno pesem. Pri lesenih mizah sedijo vroči fantje s še bolj vročimi dekleti, popivajo in se zabavajo. Vse to dobro razume ciganski goslač, ki svira komade, polne domotožja, ljubezni, sovraštva, ljubosumja in žalosti. Ciganu se posreči, da s svojo godbo gane celo starega, zakrknjenega zločinca. Posestnik lokala je tudi zadovoljen. Zločinski gostje ostanejo mirni in dobre volje, ako jih presenetijo policijski organi in zahtevajo njihove osebne izkaznice.
Tudi na veliki, široki Rakozyjevi cesti je več lokalov, kjer se zbira zločinski svet. Severno te ceste je okra.i, kjer dobijo najrevnejši med revnimi nočno pribežališče. Tu je takozvano nočno sirotišče, ki nudi pravo sliko veliko-mestnega siromaštva .Vse umazano, zanemarjeno, pokvarjeno, polno stenic, bolh, miši in podgan. »Boljši* zločinci obiskujejo številne bare, ki so odprti do ranega jutra. Po cestah, zlasti v okolici narodnega gledališča, prežijo zavržene ženske, ki jih je vsak dan več. Posebnost madžarskega zločinskega sveta so drzne žepne tatvine, prava zbčinska strast. Budimpeštanska policija se bori energično proti zločincem ter je dosegla že precejšnje uspehe.
X Trideset strelov na nogometaše. V ne« deljo se je vršila v Torinu nogometna tek« ma med reprezentancama Genove in Bo* logne, ki pa jc ostala neodločena. Ko so se Bolonjci odpeljali z vlakom, so oddali Ge« novezi nanje 30 strelov iz revolverjev. En nogometaš je bil precej hudo ranjen.
X Goreč parnik. V petek je dospela v Napolj brezžična brzojavka, da je začelo goreti na parniku »Columbiji® tržaške bro« darske družbe «Cosulich», ki je dan poprej odplul iz napoljskega pristanišča. Ladja se je kmalu potem vrnila v luko, kjer so ogenj pogasili. Požar je nastal iz doslej še nepcw jasnjenih vzrokov. Ker je imela »Columbia® mnogo lesa n otovorjene ga, se je ogenj hi« tro •azširil. Vsled silne vročine se je pola« stila potnikov panika. Moštvo sc je imelo boriti pri gašenju vsled izredno močnega dima z velikimi težavami. Ker niso mogli pogasiti ognja na parniku, so obrnili ladjo nazaj v Napolj in poklicali požarne brambe na pomoč. Skupnim večurnim naporom se je končno posrečilo udušiti požar. Škoda je precejšnja, ker je pokvarjena tudi ladja sama.
X Amundsen o Eckenerjevem načrtu. Roald Amundsen je izjavil novinarju gle« de poleta na severni tečaj, da po njegovem mnenju ni mogoče dospeti na tečaj z leta« lom. Res je, da je aeroplan najbolj priklad«
no vozilo za take ekspedicije, vendar ima ta nedostatek, da ne more pristati tam, kjer bi to bilo potrebno. Zato je zrakoplov ve« liko bolj pripraven, ker se lahko spusti na tla, kjer se mu ljubi. Glede načrta dr. Ecke« nerja je dejal Amundsen, da je zasnoval na ravnost genijalno misel, ki naj bi sc iz« vedla, da, ki se mora izvesti. Na vprašanje novinarja, ali se namerava tudi Amundsen udeležiti morebitnega Eckenerjeva poleta na severni tečaj, ni odgovoril slavni razisko« valeč polarnih krajev nič določenega. Iz te« ga je zadobil časnikar vtis, da se Amundsen izogiba direktnemu odgovoru in da zato mora biti nekaj na stvari.
X 7000 litrov sladoleda poje Dunaj vsak dan. »Allg. Zcitung® konstatira, da poje Dunaj vsak Jan 7000 litrov sladoleda v vrednosti 40 000 šilingov t. j. 350.000 dinar« jev. Sladoled prodajajo v 500 slaščičarnah in pri 200 prodajalcih, ki ga vozijo po uli« cah.
X Predaja Stinnesovih veleposestev prus ski državi. Pruska država je pretekli teden kupila od Stinnesove rodbine, čije koncem ss nahaja v plačilnih težkočah, veliki kom«
pleks veleposestev, obsegajoč približno 10.500 juter na Pomoranskem. K temu kom pleksu spadajo tudi gozdovi na površini ka« kih 1000 juter. Država je žc pregledala po« sestva po posebni komisiji.
X 200.000 frankov za Beethovnov roko* pis. V Londonu so na dražbi prodali Bee« thovenov rokopis za 200.000 frankov.
X Nenavadna izguba bankovce\\ V Pa« lcrmu so doživeli te dni čuden dogodek. Po ulicah jc dirjal konj z vozom brez voznika. Za njim je hitel drug voz, na katerem je se« de! silno vznemirjen voznik. Naenkrat je pa padel z voza večji zaboj iz katerega so se v veliki množini vsuli bankovci po sto lir. Radovedna množica, ki sc je nabrala, da gleda podivjanega konja, sc je vrgla na bankovce. Vsak jc pobral, kolikor je mo« gel. Medtem se jc voznik hitro vrnil, toda prepozno. Ljudje so spoznali, ca so vsi ban« kovci komaj napol dovršeni. Voznik, tajen ponarejevalec denarja, jih jc namreč izgu« bil v svoji preveliki gorečnosti za prvega konja. Množica je bila zelo razjarjena ter jc obžalovala, ker bankovci niso bili pravi
Nove knjige in revije
A. Manzoni: Zaročenca
Milanska zgodba iz 17 stoletja; posloveni! dr. Andrej^Budal, izdala in založila Narodna knjigarna v Gorici 1. 1925. Tisk Narodne tiskarne v Gorici. Cena broš. 30 lir, vez. 34 lir, po pošti 3 lire več. Cena za Jugoslavijo s poštnino vred broš. S5 Din, vez. 95 Din. 576 strani velikega formata, 36 ilustracij.
Krasno in našim knjižnicam že zelo potrebno knjigo nam je poklonila goriška založnica s tem prevodom slovitega Manzoni-jevega romana «1 promessi sposi*. Delo je vzbudilo pred 80 leti, ko je prvič izšlo, ogromno senzacijo. Prva italijanska izdaja je bila v par mesecih razprodana in par let nato je bi! roman preveden v vse važnejše jezike na svetu. V Ita'iji sami jc doživel do danes že okrog 150 izdaj, bržčas rekordno število med vsemi italijanskimi literarnimi deli. Pred par desetletij smo ga dobili tudi v slovenskem prevodu, ki pa je bil že pred vojno razprodan, tako da ga mlajša generacija ne pozna več. Knjižnicam bo zato nova Izdaja gotovo zelo dobrodošla, radi pa bodo posegli po njej tudi privatniki, saj je cena za tako veliko in razkošno opremljeno delo razmeroma skromna.
Prevod je, vsaj kolikor moremo ceniti po prvem pregledu, kljub nekaterim goriškim provincijalizmom prav dober. Saj ga je oskr bel prof. dr. Andrej Budal, ki je znan kot poznavalec romanskih jezikov in si je pridobil častno ime tudi v slovenski literaturi.
Dr. Janko Bezjak: Nemška vadnica
Za slovenske srednje, meščanske in osnov« ne šole, II. del (druga stopnja). Založila za« loga šolskih knjig in učil v Ljubljani, 1925.
335 strani. Cena 44 Din.
Namesto dosedanje obsežne Končnik«Fo» nove nemške čitanke za nižje razrede na« ših srednjih šol jc sestavil dr. Bezjak nera« ško vadnico, ki ustreza vsebinsko našim se« danjim državnim razmeram, metodično pa vsem zdravim modernim zahtevam za uspe« šen pouk tujega jezika. Lani smo dobili pr« vi del, drugi je izšel ravnokar. Učno snov je avtor razdelil na dva dela: v prvem se nemška berila z vprašanji in odgovori, ob« navijajo ter obdelajo oblikoslovno in pras vopisno, drugi del pa tolmači nemški bc> sedni zaklad in podaja slovniška pravila; glavna skrb mu je trdna slovniška podlaga. Abecedni seznam krepkih glagolov in njih oblik zaključuje drugi del, kateremu je do« dal kratko nemško čitanko, zajeto iz prak« tičnega življenja in jugoslovenske zgodovi« nc, da razširi in poglobi besedni zaklad. Pri* jetno nas iznenadi, ko srečavamo namesto Hansov, Fricev, Viljemov domače Janke, Vladke, Zorane, Ivane, Dragice, Vere itd.; enako rabi tudi vsa lastna imena: Ljublja« niča. Stari trg, Drava, Sava, Kranj in dr. v pravilni narodni obliki. Med berili čitamo domače pripovedke, tako o povodnem mo« žu, kačji kraljici na Belberjem otoku, opi« se naših pokrajin, življenjepise Prešerna, sv. Save in kralja Aleksandra, kako je častil kralj Peter kmetiški stan, o smrti kraljevi« ča Marka, o boju na Kosovem.
Tako je delo priznanega strokovnjaka v vsakem oziru uspelo in želimo, da se enako posrečijo nemške čitanke za višje razrede srednjih šol. Lepa zunanja oprema knjige, pregleden tisk na finem papirju in zmerna cena nam pričajo, da so povojne neprilike vsaj v tem oziru že srečno za nami.
Marija Kmetova: V metežu
Roman. Splošna knjižnica št. 54. V Ljub« Ijani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knji« garna. Strani 219. Cena broš. 32 Din, vez.
40 Din.
Pisateljica Marija Kmetova je v tem ro« manu globoko pogledala v žensko dušo: Usode petero žensk raznega tipa in značaja — Tinke Mlakarjeve, njene hčerke Vandc, Mete Strnadove, Poldi Bizjakove in Melani* je Rižnarjeve se križajo v n.etežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način in po svojevrstnem boju. Vsaka teh žensk ima svoje posebne nazore o življenju, o uživa« nju, o ciljih življenja in se temu primerno ravna. V ta metež posegajo odločevalno tu« di trije moški tipi: realistični dr. Pire, ide« alistični Gornik in matcrijalistieni Mlakar. Druge figure v romanu so pasivne in slu» žijo kot dekorativno ozadje. Vsa ta razli!« na stremljenja a sodelujočih« se prepletajo ia razpletajo v živopestrem dejanju, ki so logično in psihologično natančno razvija iz samega sebe in iz značajev. Tipi in značaji so zelo ostro in jasno orisani, pripetljaji in razpletljaji so zanimivi in napeti. Vsak či« tatelj bo z velikim zanimanjem in nape« tostjo prcčital roman prvič in ga bo gotovo vzel v roke še drugič.
Roman je pisan v izbranem, gladko teko« čem jeziku in daje obilo snovi za razmišlja« nje o zagonetnih pojavih človeške, posebno ženske duše.
Tisoč in ena noč
dslamska dionička štamparija» v Sarajevu je začela izdajati v zvezkih hrvatski prevod tega remek - dela arabske književnosti, v katerem je tako slikovito orisano bujno življenje pravljičnega orijenta. Delo je prevedeno iz arabskega originala in okrašen no z originalnimi ilustracijami. Izhaja v knjigah, od katerih vsaka obsega okrog 160 strani in velja 25 Din. Skupno bo izšlo 10 knjig.
Prevod jc popoln, brez običajnega črtanja in je torej v prvi vrsti namenjen odraslim. Dosedaj so izšle prve tri knjige, četrta izide tekom tega meseca, nadaljne pa v presledkih po S do 10 tednov. Ako se ne motimo, bo to delo prvi neokrnjen jugosloven-ski prevod Šeherezadenih pripovedk, ki smo jih poznali doslej samo v izvlečkih za mladino.
Od revolucionarne omladine do Orjune
Pod tem naslovom je izdal glavni odbor Orjune v Splitu zanimivo študijo znanega književnika in nacijonalista Nika Bartulovi-ča. Avtor popisuje v "brošuri razvoj jugoslovenske nacijonalne ideje od prvih počet-kov pred vojno pa do danes. Knjiga obsega 12S strani in stane 15 Din. Dobiva se v knjigarnah ali pa direktno pri direktoriiu Orjune v Splitu.
V tej rubriki navedene in vse druge knjige in revije se dobe v knjigarni «Tiskovne zadruge» v Ljubljani, Prešerne va ul. 54.
Novi Tarzan!
V. del Tarzana je ravnokar izšel; naroča sc v Zvezni knjigami, Ljubljana, Marijin trg
»Ali ste morda kdaj v mladih dneh imeli, — no, saj veste, mlada kri rada nori —, pa je morda kie kako bitje, ki ne ve, da ste vi njegov oče?*
»Ne, ne*. je mukoma zanika! bolnik. «Saj vam povem, ko vidim, da moram in da ni drugače. Pomislite, gospod, čisto nič mi ni storil —*
Po kratkem premoru je zopet nadaljeval:
»— nič. prav nič mi ni storil, a tudi jaz nisem imel slabega namena, to se pravi, sploh nobenega namena nisem imel, pa sem ga le —* Bilo mi je res mučno. »Torej*, sem dejal, »božja ljubezen vam bo odpustila tudi to dejanje, če ga prav iz srca obžalujete in —»
Hotel sem še pripomniti običajne besede o trdnem sklepu, da kaj takega ne bo nikdar več naredil, na sem si v zadnjem hipu premislil ob zavesti, da govorim s človekom, ki ga čez nekaj ur ne bo več.
BJnik -e je razjokal. Tako nekaj strašnega je bilo gledati to ubogo bitje, ki se že skoro ni moglo ganiti, pa so mu \z obeh oči polzele solze po bledih licih proti sencom, kjer so na rahlo osivelih laseh spletale bleščeč venec, ka-
kor v pozdrav bližnji smrti.
«Iz dna srca mi je žal», je jecljal bolnik, »iz dna duše obžalujem to dejanje. Saj veste, ko mi ni skrivil niti lasu . . . In še blagoslovljen je bil z znamenjem svetega križa. Pomislite, sveti križ je imel pri sebi, pa sem ga kljub temu ubil. Kar tako: tresk! pa je bilo končano.*
Stresla me je groza ob tem suhem priznanju.
«AIi je bil duhovnik tisti, ki sie ga —?»
«Ne.»
•Temveč —?»
»Oh, gospod, — pravi, čisto pristni križni pajek, gospod, ki nikomur ne stori nič žalega.*
Tedaj me je obšla taka čudna vese-lost, da sem se hotel zasmejati na ves glas in povedati obupanemu bolniku, raj si ne dela skrbi zaradi križnega paika. Naenkrat pa me nekaj pretrese — kakor da me je prešinila električna iskra in me stresla. Vse je zagomazelo po meni. In naslednji hip žc ni več postelje in ne bolnika. Tudi jaz nisem svečenik, ampak čisto preprost lajik, ki sc prlje v smeri protj Jesenicam. Začuden gledam okrog sebe« V kupeju vlada
nervoznost, potniki sc spogledujejo, na vseh koncih pritiskajo zavore, dvakrat, trikrat zaškriplje pri kolesju, pa obstane vjak. Tako hitro sc zgodi to, da nas vrže od stene proti steni, kakor žoge. Na vseh ustih drhti isto vprašanje, vse išče izhoda, eni pri vratih, drugi pri oknih. Tudi jaz se požurim ven in se prerijem skoz! gručo ljudi ob progi. Kar se js tam pokazalo očem, me je omamilo. da nisem verjel nobenemu čutu več. Človek, isti človek, ki sem ga pravkar gledal v svoji čudni vizi.ii, leži razmesarjen ob progi. Obe nogi mu je odtrgalo in prsni koš ima kakor pre-mlet. V krvi, ki se trdi krai njega, kobaca rc.on in velik — križni pajek.
»Gospoda,* sem jeknil jn se nisem zavedel več.
Ko sem se predramil, sem bil zopet v vlaku in dva znanca sta sedela pri meni ter mi devala obkladke na čelo.
»Čuden slučaj,» sta menila, ko sem jima povedal zgodbo. Več mi nista znala reči. Kako pač?
Hrastatški praln! prašek zastopa dvoje načel: dobro in poceni.
arstvo
Pregled rudarstva
v Sloveniji
n.
Kar se tiče prostorne razsežnosti rudarstva v prvi vrsti prostosledov, je obstojalo koncem leta 1924. v Sloveniji 11.030 prostosledov. Od teh jih je bilo v posesti države 3141, ostalih 7889 pa v rokah 143 zasebnih prostosledcev. Glede rudosledbe jih odpade na rjavi premog 8699 ali 78.87 odst, na aluminijevo rudo 511 ali 4.63 odst., na železno 517 (4.69 odst.), na svinčeno 471 (4.27 odst.), na antimonovo 152 (1.38 odst.), na bakreno 102 (0.93 odst.), na žvepleno 90 (0.82 odst.), na cinkovo 151 (1.37 odst), na živo srebro 49 (0.44 odstotkov) i. dr.
Razen tega je bilo 17 izslednih prostorov za izsledovanje mineralnih olj in zemskih plinov v srezih Ptuj in Maribor. Radosledna dela so imela prav zadovoljive uspehe. Tako se je odkril črni premog v ljubljanski okolici ponekod v jakosti do 4 m, potem cink v Litiji, nadalje svinčena ruda v katastral-rih občinah Podkraj, Cerovec, Završ-nik, Kresniški vrh in Moravče; železni mangan vsebujoče rude v Kresnicah ter bakrena ruda v Stari Oslici, Koprivni-ku. Podielovem brdu in Lannišču.
Površina vseh rudniških polj je znašala koncem 1924. leta 7.894.12 ha. Največ jih odpade na rjavi premog (5114.74 hektarov), potem na svinec (1078.69 hektarov), na železo (281.62 ha), živo srebro (36.09 ha), baker (54.14 ha), mangan (63.16 ha), grafit (18.04 ha) in aluminij (126.22 ha).
Za odv&žanje rude je služilo pri premogovnikih v celem 116.841 km železnic v jamah in 166.850 km na dnevu, pri rudnikih za druge rude pa 52.300 km v jamah in 19.539 km naddnevnih. Vrhu tega je še bilo žičnovrvnih tirnic za 14.825 km.
Od važnejših novih naprav, ki so se zgradile tekom 1. 1924. v izboljšanje rudarstva, je omeniti žično tirnico Bo-rovnik-Kotredež, pri premogovniku v Zagorju za dovažanje dolomitnega gramoza za zasipno zalivanje. Nadalej se je postavil pri šentjanškem premogovniku nov parni elektroagregat ter nova pralna naprava za premog. Pri premogovniku v Jurovcu se je dogradila 9 km dolga normalnotirna rudniška železnica do postaje Pragersko, medtem, ko se še ona pri premogovniku v Trob-nem dolu do železniške postaje Laško ni mogla dovršiti. Pri premogovniku v Rajhenburgu se je zgradila električna centrala.
Pri svinčami v Žerjavu so postavili novo visoko peč; prezidali in preuredili so tudi laboratorij. Dalje so tu napravili novo tovarno za šibre in tovarno za cevi. V cinkarni v Spodnji Hudi-nji pri Celju so uvedli pocinkarijo za pocinkavanje železne pločevine s kapaciteto letnih 5000 ton.
Različna rudniška podjetja so nada-fjevala z gradnjo stanovanjskih hiš za uradnike in delavce. V Trbovljah sta se dogradili dve hiši za 80 samcev, ena stanovanjska hiša za 18 in dve za 4 delavske družine ter dve stanovanjski hiši za 6 poduradniških družin. Pri rudniku v Mežici so zgradili nov samski dom za približno 100 samskih delavcev in eno kopalnico. V gradnji je eno sedem družinsko poslopje za višje paz-niško osobje.
Pri vseh obratujočih montanskih podjetjih je bilo zaposlenih povprečno 14.409 delavcev, ki so bili nastanjeni deloma v poslopjih rudniških podjetij. Onim. ki vsled pomanjkanja prostora niso mogli biti nastanjeni v rudniških hišah, je dajala večina podjetij stanovanjske doklade do največ 30 Din na mesec. Večina paznikov in delavcev je imela nadalje od svojih podjetij v najemu zemljišča, deloma brezplačno, ali pa le za malenkostno odškodnino. Tudi kurivo so dobivali delavci deloma zastonj, deloma pa za prav majhno ali lastno ceno.
Rudniških, oziroma bratovskosklad-ničnih bolnic je bilo v celem 7.
Premogokopfra družba v Trbovljah, svinčeni rudnik v Mežici, železarna v Štorah in premogovnik v Lješali so dajali izdatne podpore tamkajšnjim šolam in so deloma preskrbovali rudarske otroke (v Lješah in Prevaljah) z vsemi šolskimi potrebščinami.
Za preskrbo živil je obstojalo sedem rudniških konzumnih društev, ki so oddajala svojim članom blago no lastni ceni. Pri premogovnikih v Trbovljah in v Zagorju sta obratovali tudi dve parni pekarni.
Rudarsko glavarstvo poroča nadalje v svojem letnem poročilu o rudarstvu v Sloveniji še obširno in zelo pregledno o delovni dobi in mezdnih razmerah pri rudnikih zaposlenega delavstva, o čistem letnem zaslužku, nadalje o nezgodah. ki so se pripetile v rudniških podjetjih, bodisi vsled lastne neprevidnosti ali tuje krivde (v celem 256 nezgod. med temi 26 smrtnih) ter končno o bolniškem, pokojninskem in nezgodnem zavarovanju delavcev. Bilo bi preobširno navajati o vsem tem zanimive statistične podatke, ki so prav skrbno in vestno sestavljeni. Zato je vsekakor želeti, da bi se izdalo to delo, ki nam, kolikor je nam znano, prvič temeljito in izčrpno poroča o stanju našega rudarstva, vsaj za Slovenijo v posebni knjigi, če ne bo izšlo enako delo za celo državo po inicijativi ministrstva za šume in rudnike.	... —c—
Sedanje stanje vinogradov in razvoj bolezni
Letošnje neprestano deževno vreme ne nagaja in škoduje samo poljedelcem, marveč še v posebni meri tudi vinogradnikom. Ako bo še kaj časa vladalo tako spremenljivo deževno vreme, se utegnejo vse dosedanje lepe vinograd-nikove nade na povoljni letošnji vinski pridelek občutno zmanjšati.
Ze dolgo niso vinogradniki tako marljivo negovali svoje trte kakor letošnjo pomlad. Z občudovanja vredno odločnostjo so se vrgli v boj proti trtnim škodljivcem, osobito proti najhujšima boleznima peronospori in oidiju (grozdni plesnobi) ne ustrašujoč se truda in izdatkov, ki jih povzroča to pokončavanje. Do tega srditega boja jih je spodbudila lanskoletna slaba in draga izkušnja, ko je, večinoma zaradi površnosti in malomarnosti uničila polovico letine. Pa tudi letošnji obilni zarod jim daje pogum, da si ohranijo zdravega, da si. če gre vse po sreči, zopet napolnijo kleti z dobro kapljo, kakor je bil «edenindvajšček».
Peronospora se je letos zgodaj pojavila. zaradi česar so skrbmi in previdni vinogradniki opravili prvo škropljenje že aprila, ko so trte še prav malo od gnale, ter ponovili isto po potrebi še maja — junija 3—4 in celo 5 krat, tako da so nekateri že šestič škropili, dočim so druga leta do tega časa komaj 1—2 krat obavili to delo.
Deževje prehitro spere škropljene trte in pospešuje s pomočjo gorkote raz voj bolezni, zato treba škropljenje in žvepljanje pri takih razmerah pogosteje ponavljati.
Ker se raznašajo razne 'nepovoljne vest: o stanju vinogradov, omenim, da so trte mnogo nastavile, da je grozdje z malimi izjemami povoljno odevetelo vsaj na Dolenjskem ter da je trtje splošno dobro ohranjeno. Vendar je pričela prejšnji teden peronospora nekatere vrste, osobito žlahtnino (španjol) in kraljevino, precej napadati, zlasti mehke, neškropljene vršičke in stranske izrastke, zbog česar obstoji nevarnost, da se ta vgnezdi r oidijem vred še na mehkužnih grozdičkih, kar utegne povzročiti počrnenje in posušitev celih grozdov.
Zato je sedaj pri tako napadenem trt-ju neobhodno potrebno še eno temeljito galično škropljenje vseh trtnih delov, osobito grozdičkov, da se v njih popolnoma zatre. oziroma pravočasno prepreči razvoj peronosporovih micelijev. Da se zatre tudi grozdna plesnoba ali oidij, se galični zmesi obenem doda še 1 kg salojidina ali do V*, kg sulikola. Kdor pa svoje trtje proti oidiju žvepla, mu seveda ni treba uporabljati še salojidina, odnosno sulikala. Toda v letošnjem tako mokrem vremenu ne bo odveč, ako se rabita tudi ti dve sredstvi, ker dež žveplo prehitro sperc.
Ze inočno napadene vršičke in stranske izrastke je najbolje pred zopetnem škropljenjem odsraniti ter jih sežgati, da se bolezen preveč ne razširi in ne porabi po nepotrebnem preveč galične in sulikolove zmesi.
S takim mandanjem, t. j. z odstranitvijo napadenih in drugih nerodovitnih mladih poganjkov, se ostali listi in prikrajšani poganjki z grozdjem vred bolj okrepijo ter postanejo napram boleznim bolj odporni. S prezgodnjim takim prikrajšanjem nastanejo sicer novi izrastki, toda sedaj le bolj iz vrhnih očes. ki za prihodnjo režnjo odnosno za okrepitev lesa za bodočo rezatev niso več posebne važnosti.
Poleg peronosporc se pojavlja v nekaterih solncu bolj izpostavljenih goricah tudi solnčni ožig, ki listje opali, kar je evidentno. ker napadeni nežni vršič -ni in izrastkini listi so pripekajočim solnčnim žarkom manje odporni.
Da se prihrani ali da se po nepotrebnem ne porabi preveč sulikola, oziroma salojidina, ki sta mnogo dražja od gali-ce, se lahko napravi posebej sulikolna, oziram salojidinova šknopilna zmes. kateri se radi gotovejšega učinka tudi proti peronospori primeša še pol- do enoodstotna galičnoapnena zmes in s tem le grozdičke dobro poškropi. To naj se izvrši zlasti, če ni treba še enkrat cele trte z galico škropiti.
Zaradi izredne letošnje porabe modre galice je Ie - ta pričela povsod zmanjkovati in se je radi tega zopet podražila.	Fr. Gombač.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (9. julija.) Pšenica: baška, za 27. t. ni., 1.5 vagona 305; baška, za avgust, 5 vagonov 300; za avgust - september, 10 vagonov 305. Turščica: baška, za julij, 1.5 vagona 177.5; baška, 10 vagonov 185. Tendenca nespremenjena.
Dunajska borza za kmetijske produkte
(S. julija.) Zboljšanje ameriških žitnih notic je ostalo precej brez vpliva. Tendenca dunajskega tržišča je sedaj odvisna v prvi vrsti od dovozov in žetvenih poročil iz države in bližnjega inozemstva. Tendenca Je bila sicer nekaj prijaznejša, toda kupčija se je le deloma boljše razvijala. Pšenica beleži le malo prometa. Iz Jugoslavije so le neznatne ponudbe, ker se prvi rezultati mlač-ve uporabljajo za lastno preskrbo. V turšči-ci je bila zadnje dni in danes živahna kupčija. Notirajo za 100 kg vključno blagovno-prometni davek brez carine v šilingih: pšenica: (nominelno) domača 51.50 — 52.50, Manitoba III. 56 — 56.50. Rosafd 51.50 do 52.50; rž: domača 46 — 47; ječmen: (nomi-netapi domači 36 — 37; turSčka: 31 — $3}
oves: (nominelno) domač: 43 — 44; pšenič-na moka <0»: domača 84 — 86, madžarska 83 — 84.50, ameriška zacarinjena 82 — S5.
= Ljubljanska borza v prvi polovici t. I.
Ljubljanska borza je pričela poslovati lani 16. avgusta in beleži njen promet od takrat precejšen napredek. V prvi polovici t. 1. je znašal promet v blagu 8SS.5 vagona; od tega odpade na les 822 vagonov. Lani, ko je borza poslovala le štiri in pol meseca, je dosegel blagovni promet 536.5 vagona. Efektni promet jc znašal v prvih 6 mesecih t. 1. vrednost 1,208.930 Din (lani v 4 in pol meseca 486.101 Din). Največ prometa je bilo v državnih papirjih in delnicah tistih podjetij, ki ne notirajo v Zagrebu (tri podjetja). V kratkem začnejo notirati na ljubljanski borzi tudi delnice tvrdke »Šešrr«, tvornice klobukov v Škofji Loki.
= V trgovinski register sta se vpisali v Sloveniji naslednji tvrdki: Narodna knjigarna, družba z o. z. v Ljubljani; »ZacharKn«, družba z o. z., fabrikacija in razpečavanje mrčesnega praška v Ljubljani.
= V Zadružni register sta se vpisali naslednji zadrugi: Kmečka posojilnica v Murski Soboti, registrirna zadruga z n. z. v Murski Soboti; Druga pašniška zadruga za vas Solčavo in okolico, registrirana zadruga z o. z. v Solčavi.
= Zlati indeks cen na debelo v juniju nespremenjen. Zagrebška »Riječ« izračunava po indeksu beograjskega »Privredncga Pregleda« indeks v zlatu (dolarjih). Kakor smo že poročali, je totalni indeks »Privrednega Pregleda« pade! od 1933 v maju na 1842 v juniju. Zlati indeks pa je ostal nespremenjen na 165.
= Žrebanje 2 odstotnega loterijskega posojila iz leta 1881. se bo vršilo 14. t. m. v
generalni direkciji državnih dolgov.
= Odprava konkurza. Konkurz, razglašen o imovini Ludovika Šefa, trgovca s papirjem v Mariboru, je odpravljen, ker ni kritja za stroške postopanja.
= Poravnalno postopanje Vekoslava Po-stržina, trgovca v Stari vasi pri Vidmu je končano, ker se je prezadolženec poravna! z upniki.
= Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 6. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bakrenih peči; pri komandi mesta v Sisku glede dobave 166.000 kg ovsa. — Dne 7. avgusta t. 1. pri komandi Otočackega vojnega okruga v Otočacu glede dobave 101.000 kg ovsa; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave razne pločevine, raznih vijakov, matic, svinčenih cevi, žebljev, železa itd. Dne 8. avgusta t. 1. pri ■intendanturi Vrbaske divizi.iskc obl. v Ba-njaluki glede dobave 191.000 kg ovsa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
= Prodaja starega železnega In Jeklenega materijala se bo vršila dne 7. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
= Prodajo starega železnega materijala razpisuje direkcija državnih železnic v Ljubljani na dan 6. avgusta t. 1. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
— Velikanska insolvenca v Newyorku. V Newyorku je postala insolveutna Dean Ona-tivia Companj'. Obveznosti znašajo 30 milijonov dolarjev in so krite večinoma z nelikvidnimi vrednostnimi papirji.
= Zunanja trgovina republike Argentin je v letu 1924. Po službenih podatkih je znašal v letu 1924. izvoz vrednost 1011.4 milijona, uvoz pa 828.7 milijona zlatih pesosov (zlati pesos je vreden 55.70 Din). Višek izvoza je torej 182.7 milijona zlatih pesosov.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki). Vrednote: 7% posojilo 65—0, Vojna škoda 235—239, Celjska posojilnica 201—206, Ljubljanska kreditna 225—265, Merkantilna 100—105. Praštediona SOO—808 Kreditni zavod 175—185, Strojne 104—0, Vevče 100—0, Stavbna družba 165—180 414% zastavni listi Kranjske dež. banke 20 —0, 4¥j% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 20—0. — Blago: les: zaboji za slive 22'A, fco naklad, postaja 0—5.50, 25, fco nakl. 0—7.50, 30. fco nakl. O—ll, 33, fco nakl. 11.50; deske, 20 in 25 mm., monte, fco meja 0—520; oglje, Ia vilano eksp.. fco meja 2 vagona (92); poljski pridelki: pšenica: Hardwinter II., fco Postojna trans. 0— 405, slavonska 76-77, 2% par. Ljubljana, julij 0—320, ječmen, slavonski 62-63, par. Ljubljana, julij 0—230; turščica: slavonska, par. slav. post. 0—195, defektna, gl. vzorca, par. Ljubljana 1 vagon 1S5—200 (1S5).
ZAGREB. V efektih je položaj zopet slab. V bančnih papirjih je bil promet manjši Od industrijskih papirjev se je z več strani iskala Šečerana, kater! se je denar okrepil na 500. Trbovlje so po včerajšnjem skoku padle danes na 335. Vojna škoda per kasa se je trgovala po 230—232. Za ultimo avgust se je ponujalo blago po 235. — Dinar je v Curihu, ponovno skočil in beležil zjutraj 9.075. Ker so istočasno tudi ostale devize okrepile v Curihu, zlasti London, Pariz in Italija, na zagrebškem tržišču devize niso zabeležile razmernega porasta dinarja. Poslovalo se je na pariteti 9.03 Newyork je zaradi povečanega povpraševanja celo poskočil za nekaj točk. Skupni promet v devizah je znašal 42 milijona Din. Notirale so devize: Amsterdam 2268—2298. Dunaj 799—811, Berlin 1350—1365. Budimpešta 0.0797—0.0817, Italija izplačilo 208.1—211.1, London izplačHo 276.5—279.5, Newyork ček 56.63—57.43, Patfiz 267.5—272.5, Praga 168.05-170.4či Švica 1104-5—1114.5; valute: iilingj 806—SIS. belj. fr. 250—255, nemške marke 13473-1362^; efekti:
bančni: Trgo 8—9. Hrvatska 32—35, Eskomptna 104—105, Kreditna Zagreb 105— 108, Hipo 56.5—57, Jugo 97—100, Ljubljanska kreditna 235—250. Obrtna 65—67, Praštediona 800—805, Etno 155—170, Slaven-ska 69—70, Srpska 130—132.5, Narodna 3400—3500; industrijski: Dubrovačka 520— 530, Šečerana 500—505. Narodna mlinska jl_14. Nihag 42—45. Osječka Ijevaonica 146—155, Gutmann 355—370, Slaveks 135— 150, Slavonija 43—44, Trbovlje 3.30—340, Vagon Osijek S7.5—90. Vevče 100—105; državni: 7% posojilo 65.25. agrarne 37. Vojna škoda per kasa 230—232, za julij 232.
BEOGRAD. Devize nespremenjene. Promet srednji. Intervencije Narodne banke ni bilo. Trgovanje na bazi 9.04. Notirale so devize: Dunaj 802—804, Berlin 1354— 135S. Budimpešta 0.0803—0.0S04, Italija 208 —209.5, London 277.25—277.75. Newyork 57.9—57.96, Pariz 269—270, Praga 169.25, —169.25, Švica 1107—1108.
CURIH. Beograd 9.05, Newyork 515.10, London 25.04, Pariz 24.15. Milan 13.90, Praga 15.25, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.50, Sofija 3725, Dunaj 72.55.
TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 6S.50, Živnostenska 310, Assicurazioni Generali 13.520, Riunione Adriatica A 4150, Riunione Adriatica B 4130, Cosulich 339, Dalmazia 340, Libera 545, Lloyd 5690, Oze-ania 190, Tripcovich 445. Dalmazia cement 635, Split cement 470. Krka 415: devize: Beograd 47.75 — 48.25, Dunaj 380 — 395, Praga 81 — 82, London 132.25 — 132.75, Newyork 27.20 — 27.35, Curih 525 — 535; valute: dinarji 47.50 — 4S, 20 zlatih frankov 106 — 108, zlata lira 532.05.
DUNAJ. Beograd 12.47 — 12.51, Berlin 168.80 — 169.40, Budimpešta 99.58 — 99.98, Bukarešta 3.49 — 3.51, London 34.485 do 34.585, Milan 26.01 — 26.13, Ne\vyork 709.35 do 711.85, Pariz 33.34 — 33.50, Praga 21 02 do 21.10, Varšava 135.90 — 136.40, Sofija 5.12 — 5.16, Curih 137.75 — 13825; dinarji 12.46 — 12.52, dolarji 706.90 — 709.90, lire 26.10 — 26.30.
PRAGA. Beograd 59.375. Dunaj 475.50, Rim 124. Newyork 33.75, Curih' 656.75.
BERLIN. Beograd 7.38, Dunaj 59050, Milan 15.41, Praga 12.43, Newyork 4.195, Curih 81.47.
LONDON. (Ob 11.40) Beograd 278. Italija 132.5, Ne\vyork 486 in ena šestnajstinka, Švica 25.03.
NEWYORK. (Ob 18.; po našem ob 24.) Beograd 1.76 in pol. Italija 3.69, London 4.86 in en četrt, Švica 19.42.
Šport
Hazena Praga : Zagreb 6 : 4
Kakor smo kratko že včeraj poročali se je vršila v sredo v Zagrebu hazenska tek« ma med reprezentancama Prage in Zagreba, pri kateri so po skoraj vedno odprti igri zmagale Pražanke s 6 : 4. Družini sta na« stopili v sledeči postavi:
Prage: L. Havličkova«M. Havličkova«01« merova, Sanova«Jandcrova, Vrbovcova in Šmidova.
Zagreb: Gršetičeva«Vidrichova«Flickova, Klokočkova«To:r,!jenovičeva«Radovičeva, D. Popo videva.
V zagrebški družini je igrala na desnem krilu Beograjčanka D. Popovič, dočim je bi« la praška družina ojačena po Šmidovi iz Br« na. V zagrebški družini je bila zlasti napa« dalr.a vrsta izvrstna, zlasti srednja napa« dalka Radovič, ki ima največjo zaslugo na tem, da so bile glede kombinacije domačin« ke boljše nego Pražanke. Tudi streljala je dobro in mnogo, toda Havličkova v pra« škc:a golu je držala večino strelov. Krilska vrsta je bila v prvi polovici bolja kakor v drugi. Branilka Vidrichova je bila slabša kakor običajno. Vratarica Gršetičeva je bi« la v splošnem dobra.
Pražanke so bile fizično nadmočne. Naj« boljša od vseh jc vratarica L. Havličkova. Olmcrova jc izvrstna igračica, toda igra precej surovo. Napadalna vrsta je odlična in strelja zelo dobro na gol.
Prvi gol je padci v 8. min. za Pražanke po Šmidovi. V isti minuti že izenači Tom» ljcnovičeva. V 13. min. izključi sodnik Ol« merovo za pet minut. V 20. min. sledi po Šmidovi dragi gol za goste. Zagrebčanke de« lajo za izenačenje. To se jim posreči šele začetkom drugega polčasa, in sicer po Ra« dovičevi. V 10. min. doseže Tomljenoviče« va vodstvo z a domačinke. V 16. min. pa iz« ravna šmidova. Igra poteka vedno bolj ostro. V 18. rr.in. zabije .Tanderova četrti gol za Pražanke. Minuto kasneje izravna Po« povičeva. V 20. in 21. min. pa zabije Jan« derova kmalu zaporedoma še dva gola za goste in tekma konča z njihovo zmago.
Sodnik Munder; gledalcev okrog 1000.
Revar?na tekma Praga : Zagreb 8 : 5
Včeraj, v četrtek, bi se morala vršiti re« prezentančna hazenska tekma med Brnom in Zagrebom. Ker pa so brnske hazenašice večinoma tudi lahkoatletinjc, so se štedile za miting, ki sc bo vršil v soboto v Ljublja« ni med češkoslovaškimi in jugoslovcnskimi lahkoatletiniami. Zato so včeraj v Zagrebu nastopile v hazenskem timu zopet večinoma
Pražanke (5) in tako sta igrali zopet repre*
zentanci Prage in Zagreba.
V napeti, v ostrem tempu odigrani tek« mi so zmagale zopet Pražanke z 8 : 5. V polju sta bili obe družini enakovredni, a za« grebška obramba je bila mnogo slabša ob praške in je zakrivila poraz domačink.
Jugoslo venske atletinje
Kakor znano se vrši v soboto popoldne v Ljubljani na igrišču Ilirije damski lahko« atletski miting med Češkoslovaško in Jugo« slavijo. Damska lahka atletika se je v zad« njih letih pri nas lepo razvila, čeprav se se« veda še nc moremo kosati s Čehoslovaki« njami, ki prvačijo v tej panogi vsemu svetu. Vendar pa imamo mnogo izgledov, da bo« mo jutri v boju ž njimi vsaj v nekaterih točkah prav častno odrezali.
Jugoslovenske barve bodo poleg drugih zastopale na sobotnem mitingu Duša šan« tel, Silva Preveč, Danica Gregorin (vse tri Primorje), Fanči Bernik, Babv Krisch (obe Ilirija), Vera Pcrvan in Koka Tomljenovid (obe Akad. sp. klub, Zagreb).
Šzntel Duša (Primorje) je najodličnejša zastopnica damske Iahkoatletike Jugoslavi« jc. Jc petkratna prvakinja Jugoslavije v te« ku na 60. 100 in 200 m ter v skoku v daljavo in višino) ter obenem jugoslovenska rekor« derka na 60 m (8.1 sek), na 100 m (13.6) na 200 m (28.8), v skoku v višino (1355) in slovenska rekorderka v skoku v daljavo (471.5 cm). Zadnji rekord zaostaja za jugo« slovenskim Ie za pol cm.
Bernik Fanči (Ilirija) je jugoslovenska pr. vakinja in rekorderka v metu krogle (7.45). Na izbirnem mitingu pred nekoliko dnevi je napravila krasen met z S.365, kar je znat« no boljše od dosedanjega jugoslovenskega rekorda in svetovnega rekorda. Tega drži Čehoslovakinja Mejzlikova z 8.20.
Krisch Baby (Ilirija) je prvakinja in re« korderka Jugoslavije v metu diska s 23.67 metra.
Preveč Silva (Primorje) je prvakinja in rekorderka Jugoslavije v metu kopja s 23.43 Lani je zmagala v damskem olimpijskem petoboju. Je ob enem najboljša jugosloven« ska all«round«atletinja.
Pervan Vera (AŠK. Zagreb) je prvakinja Jugoslavije v skoku v daljavo s 4.72. Do« segla je tudi lepe rezultate v skoku v viši« no ter je obenem dobra tekačica na kratko proge.
Gregorin Danica (Primorje) je izborna. skakačica v višino. Na izbirnem mitingu ie dosegla isto višino kot prvakinja Šantel D.
Tomljenovič Koka (AŠK. Zagreb) je biv« ša rekorderka Jugoslavije v skoku v višino in metu diska. Prav dobra je tudi v metu krogle. Znana je kot najboljša naša haze« naši ca.
Lahkoatletska prvenstva Češkoslovaške
Prošlo nedeljo so se vršila v Pragi lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo Češkoslovaške. Zmagala je Slavija z 68 točkam! pred Sparto, ki Je dosegla 39 točk. Doseženi so bili nastopni rezultati:
Tek na 100 m: Vvkoupi! (Moravska Slavija) 11.2, Vvkoupii starta v soboto in nedeljo v Ljubljani proti dr. Perparju in Val-friču.
Tek na 800 m: Strniste (Zidenice) 1:59.7 (nov češkoslovaški rekord), 2. Drogda (Kolin) 2:02.7.
Tek n a 5000 m: 1. Nedob!ty (Sparta) 16.02
Tek na 400 m z zaprekami: 1. Riedl (Sparta) 1:01.4.
Troskok: 1. Jandera (Slavija) 12.89 m.
Met krogle: 1. Chmelik (Slavija) 12.73 m.
Avstrijska reprezentanca na Švedskem. Nekoliko oslabljena avstrijska nogometna reprezentanca jc v to^k igrala v Gefle pro« ti timu distrikta Gaestrikland ter zmagala s 7 : 3 (2 : 1).
Hskoah (Dunaj) : MTK. (Budimpešta) 4 : 0 (2 : 0). V Varšavi, torej na nevtralnih tleh sta v sredo merila svoje moči avstrii« ski prv ak Hakoah in madžarski prvak MTK Zmagali so Avstrijci s 4 : 0 (2 : 0).
Službeno iz LLAP.
Juryja za damski miting Češkoslovaška : Jugoslavija je sestavljena sledeče:
Vrhovni sod: gg. Reiner. načelnik češke« ga svaza hazene in ženskih športov, pred« sednik tehničnega in sodniškega zbora. Va« lovšek, mednarodni sekretar svaza hazene in ženskih športov, član mednarodne fede« racije ženskih športov v Parizu, sekretar tehničnega in sodniškega zbora. Ugrinič, predsednik JLAS., Kovačič, Slamič, pred« sednik LLAP., Sancin Dan., Sancin Savo, (geom. Čeme).
Starter za teke: Sancin Dan.; za mete in skoke: Sancin Savo.
Časomerilci: Ugrinič. Reiner, Valovšek, Kovačič, Sancin Savo, Slamič.
Sodniki na cilju: geom. Čeme, Goreč.
Sodniki na progi: Vindiš, Mezgolits, Jcr« nejčič, Ludvig, Brumat, Podboj.
Zapisnikarja: Gregorič, Saksida.
Vrhovni reditelj: Baltesar.
Reditelj starta: Sancin M.
Razglaševalec: Čamernik.
Zdravniki: dr. Maver, dr. Pcrpar.
Sestanek juryje v soboto ob 16. na igri« šču Ilirije.	Tajnik IL
Vremensko poročilo
Ljubljana, 9. juliia 1925.	Ljubljana, 306 m nad morjem.
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0-10	Padavine mm
| Ljubljana . . .	n i •	763-3	170	brezv.	obl.	2-3
1 Ljubljana . . .	14.	760-6	20 5	sever	dež	
Ljubljana . . .	21.	7594	19 2	jug. vzh.	obl.	
Zagreb ....	7.	762 1	210	sev. vzh.	več. jas.	1-0 i
j Beograd . , .	7.	762-0	22 0	brezv.		3-0
Dunaj ....	7.					
i Praga ....	7.	763-6	140		pol. obL	
j Inomost ...	. 7.					
Solnce vzhaja ob 4'20, zahaja ob 19-49, luna vzhaja ob 21-46, zahaja ob 6'52. Barometer nižji, temperatura nižja.
Dunajska \rcmenska napoved za petek: Nejasno, dež, hladno, scvcrozapadnl
vetrovi
= Petek 10. VII. 1925=
Mariborsko gledališče v sezoni 1924-25
Šesta sezona slovenskega gledališča v Ma« riboru, ki se je začela pod najneugodnejši« mi aspiracijami in je ves čas preživljala radi naravnost mizerne državne subvencije najstrašnejšo finančno krizo, se je v umeb niškem oziru zaključila vendar jako zado« voljivo. Smelo lahko trdimo, da v splofc nem ni zaostajala za prejšnjimi sezonami, nasprotno beležimo lahko nekaj vprizori« tev, ki bi mogle biti v čast tudi mnogo več« jim odrom kakor je mariborski. Zlasti « Vdova Rošlinka® in «Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, aTrubadur» in «Tosca» so bile docela objektivno vzeto, zrele zaokro* žene umetnine visoke stopnje.
Vkljub minimalnemu ansamblu (najmanj; šemu v vsej Jugoslaviji: 23 članov vštevši vse igralce, pevce, režiserje, kapelnika in oba ravnatelja) je bilo prikazanih 33 del
A.)	Drama: 19 del (81 predstav), od ka. terih je bilo 15 vprizorjenih prvič na tem odru, 4 pa na novo naštudirana
Pet dram je bilo slovenskih: Pohujšanje (4 krat), Peterčkove poslednje sanje (7), Kajn (5), V vrtincu (2) in Vdova Rošlinka (7). Zadnje tri so doživele na našem odru svojo krstno predstavo. Srbske: Narodni poslanec (4). Ruske: Tri sestre (4). Ostale: Otroci (4), Liliom (5), Razporoka (4), Moloh (4), Ono (1), Sladkosti rodbin, skega življenja (5), Pri čaju (4), Peterček (7), Scampolo (6), Hamlet (5), Charleyeva tetka (2) in Ugrabljene Sabinke (1).
B.)	Opera: Vprizorjenih je bilo 9 opernih del (59 predstav), med njimi 5 novitet:
Zrinjski (8), Trubadur (12), Mignon (8), Marta (6), Tosca (9).
Štiri dela so bila skoro popolnoma na no« vo naštudirana:
Carmen (5), Traviata (6), Cavalleria ru« sticana (5), Ksenija (5).
C.)	Opereta: Vprizorjeni sta bili dve no« viteti:
Apolonov hram (4), Stambulska roža (5). Ponovljene operete: Mamzelle Nitouche (6) Tri mladenke (8). Na novo naštudirana: Baron Trenk (5).
Upravi se zdi umestno, da ob tej priliki odgovori na nekatere javno, a še večkrat prikrito iznešene neosnovane očitke. Pred vsem bodi ugotovljeno, da je dobilo gledali, šče namesto ponovno obečanih 800.000 Din naknadne državne subvencije samo 250.000 Din, redne pa 200.000 Din, skupno torej 450.000 Din, dočim so dobila druga oblast, na gledališča samo redne subvencije naj. manj 700.000 Din. Od mesta je dobilo gleda lišče 200.000 Din. Več ali manj isto sub. vencijo dajejo svojim gledališčem tudi dru« ga mesta. O kakem razmetavanju denarja ni govora. Nasprotno umetniško odelenje v Beogradu, ki ima pregled o poslovanju vseh
naiih državnih gledališč, se Judi, da je mo» glo naše sploh delovati.
Opera res 6tane nekako enkrat toliko ka« kor drama, toda to s svojimi inkasi po pol. noma izenači. Poleg tega jc opera neobhod. no potrebna, ker bi brez nje zanimanje za gledališče sploh pojenjalo. To je občutil že g- Nučič, ki ji je dal prve predpogoje. Ista potreba se je pokazala tudi pri drugih stal. nih gledališčih, kakor n. pr. v Skoplju in Sarajevu, kjer se vedno bolj uvajajo glas. bcne predstave vkljub neprimerno nižji glasbeni naobrazbi in potrebi publike. Naj« bolj pa podkrepljujejo potrebo opere na našem gledališču izjave večine abonentov, češ, da sc ne bodo več abonirali, ako bi se opera ukinila. Glede investicij za posamez« ne predstave se ravna uprava strogo po na« čelu, riskirati vedno le toliko, v kolikor je možno pričakovati, da bo dotična igra cd« vrgla. Ker je povprečen inkaso glasbenih del tudi relativno — to se pravi, po odbit, ku vseh večjih stroškov — večji od dram« skega, se v splošnem zanje investira več, kakor za dramske predstave. Ali to je pač po vsem svetu običajno Naravno je, da ima od nabavljenih stvari pozneje korist tudi drama. Sicer se pa investira po potrebi tudi za dramo, letos n. pr. za Hamleta 2000 Din. Kar se tiče gaž, imajo pri nas dram. ski in operni člani skoro iste gaže, v na« sprotju z ostalimi gledališči, kjer so operni člani mnogo boljše plačani, ker pač mnogo več trpijo in se radi tega prej izčrpajo. Gie« de takozvanih študijskih potovanj ugotav. lja uprava, da jih je dovolila z največjim veseljem, ker so neposredno koristila last« nim vprizoritvam. Ta potovanja so trajala večinoma le po en dan in so se vršila na stroške članov samih, tako opernih kakor dramskih. Če bi bilo gledališče gmotno na boljšem, bi uprava prav rada podpirala ta« ka stremljenja tudi denarno, kakor delajo to druga gledališča. Naš ansambl jc jako majhen, zato je naravno (in se to prakti« čira tudi drugod), da nastopajo člani dra« me, v kolikor so pač porabni, tudi v operi in opereti Prav tako naravno in običajno pa je tudi, da operni protagonisti ne nasto« pajo v drami, ker itak mnogo več trpijo in bi to škodovalo njihovim glasovom. Na očitek, da se pretvarja naše gledališče z vzornimi glasbenimi predstavami v zabavi, šče, pač ni vredno odgovarjati.
Uprava je vedno s hvaležnostjo spreje« mala vse dobre nasvete, čc jih je nareko« vala ljubezen do gledališča. Prav tako pa mora odklanjati vse prikrite in neprikrite napade in pedtikavanja, ker so izhajala vedno iz zlobnih in enostranskih informa. cij. Uprava si je v svesti poštenega in vest« nega dela, zato prosi, da se v bodoče vsak. do informira tudi pri njej, ako se iz tehtnih razlogov ne strinja s kakim njenim ukre« pom.
Za upravo narodnega gledališča v Mariboru DR. R. BRENČIČ.
Dopisi
TURJE NAD DOLOM Na poziv gerent-skega sosveta so pričeli popravljati našo skrajno zanemarjeno cesto, za kar smo novim občinskim gospodarjem iskreno hvaležni. Le bivši občinski odbornik Napret je proti temu in seveda z njim vred tudi bivši klerikalni občinski diktatorji. Toda zapomnijo naj si, da je njihove diktature konec in da bo marljivi gerentski sosvet delal tako, da bo prav ljudstvu, četudi oni s tem ne bodo zadovoljni.
DOLENJA VAS PRI RIBNICI. Pevsko društvo v Dolenji vasi pri Ribnici priredi dne 12. julija veliko vrtno veselico s petjem in plesom Kdor se hoče torej pošteno veseliti v lepi naravi, naj na ta d^tn nikar ne pozsbl obiskati lončarje, ki mu bodo veseljem pokazali svojo umetnost.
ČRNOMELJ. Prostovoljno gasilno društvo priredi dne 2. avgusta od 14. ure naprej na «Oričl<u» invni društveno veselico z mnogobrnjnimi zabavnimi tačkami Točila se bodo pristna belokranjska vina, pekli janj ci na ražnju, po šotorih se bo postregla c. gostom z dobrimi jedili in pecivom, v slučaju «nezgod° bo na razpifasio šotor rešilne postaje« Za mlajši svet bo na razpolago plesišče s sodelovanjem mestne godbe. Železniška zveza ugodna Vabimo sosednja društva in prijatelje gasilstva k številni ude ležbi in jih prosimo, naj na tan ne prirejajo svojih veselic.
SEMIČ. Naša vzorna šolska vodstva Semič, Štrekljevec in Vučiče so proslavila Vidovdan zelo dostojno. Proslave so se udeležili šolska mladina, vsi uradi. Sokol in gasilno društvo. Po maši se je padala šolska mladina s povabljenci v šoio, kjer je šolski upra vitel} Riglar v lepem govoru razložil pomen zgodovinskega dne in gorje, ki so je trpeli naši bratje pod turškim jarmom. Sledile so deklamacije mladine in pevske točke. Po himni »Bože pravde« se je razvila impozart-na povorka po trgu z godbo na čelu pod vod stvom br Razpotnika. Povorke se je udeležilo vse uradništvo, Šolska mladina in občinstvo. Take slavnosti Semič še ni videl. Želeli bi samo, da bi v prihodnje župni urad razobesil zastavo tudi na narodne praznike, ne pa samo za orlovske prireditve.
ŠTR.Ic NAD ZIDANIM MOSTOM. Kdor bi menil, da smo radi svojega molka še daleč zaostali, se jako moti. Ne pečamo se sicer mnogo s politiko, ki je ljudstvu prijazna, kajti to je po mnenju črnili gospodov smrtni greli, a da bi zagovarjali politiko SLS, tega pa tudi nočemo. Vendar pa že dalj časa pazljivo opazujemo počenjanje naših klerikalnih občinskih mogotcev, zlasti njihovo gospodarstvo. Naše mnenje je, da mora pričeti v najkrajšem času tudi pri nas odločen boj za to. da dobimo tako delovne občinske
odbornike, kakor so samostojni demokrati v sosedni občini Sv. Krištof. Prepričani smo, da dosežemo to že pri prihodnjih volitvah.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Napačna bi bila domneva da so vsi somišljeniki SLS ne-značajni možje. Nasprotno, mnogo jih je med njimi, ki so zelo razsodni ter naprednega duha, a nočejo tega javno pokazati. Očividno se boje terorizma raznih klerikalnih priganja čev. Vsi ti z nasiljem priklenjeni pristaši SLS bi bili šikanirani zlasti od raznih klerikalnih posojilnic, pri katerih imajo izposojen denar. Upamo pa, da ne bo več dolgo, ko se bodo mogli tudi oni brez strahu otresti farovškega pritiska ter tudi javno pokazati, da odklanjajo pogubenosno klerikalno politiko.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Naš znani Cencek si že več tednov beli glavo s sestavljanjem kandidatne liste. Po njegovem mnenju še ni dovolj, da bo nastopila SLS v naši občini Sv Krištof pri predstoječih občinskih volitvah kar na dveh listah. Iz zanesljivih virov smo tudi doznali, da bo nosilec tretje klerikalne liste sam Cencek. Toda nismo še pozabili njegovega krutega postopanja za časa svetovne vojne. Občani bi raje oddali svoje glasove magari ciganrm ali culukafrom samo ne njemu. Cencek, izgini vendar enkrat iz političnega pozorišča, saj vendar vidiš, da nimaš nikogar več za seboj!
SLOVENSKA BISTRICA. Da dokažemo perfidnost zagrizene duhovščine napram lastnim pristašem, dajemo s tem gostoljubje sledečemu dopisu: cVelecenjcni gospod urednik! Nikdar nisem pisal o duhovnikih, ničesar slabega o njih verjel, vedno jih spoštoval, dokler mi nista kaplana gs. Stiper in Soline v Slov. Bistrici glasom njihove izjave v »Slovencu« dokazala glede pogreba mojega sina Lojzeta, da sem se motil. Znano je tudi iz vašega poročila, da se oba kaplana radi udeležbe Orjune nista hotela udeležiti pogreba mojega sina. Ali ni javen škandal za naša, za tako resne stvari še očividno premlada kaplana, da pisarita pet mesecev po smrti mojega sina, kakor o kakem razbojniku ali samomorilcu ter sramotita mene in mojo hišo, da najdeta izhod iz njihovega grdega ravnanja pri pogrebu? Čul sem, da me hočeta gg. kaplana tako dolgo preganjati, dokler se ne oglasim. Storim to in upam, da bosta potem odnehala. Dopoldne pred pogrebom sem omenil kaplanu, da je Lojzetu celo Or-juna poslala venec, nakar je odvrnil, da se ne udeleži pogreba, če pride Orjuna. Tega pogovora sploh nisem smatral resnim. Ko pa bi se moral vršiti pogreb cb izredno veliki udeležbi, je pristopi! k meni pogrebni vodja g. Kobale s sporočilom, da se duhovščina ne udeleži pogreba, ako se ne odstrani Orjuna. Odšla je deputacija v farovž, nakar je prišel g. kanonik sam ter odpravil pogreb. Moj sin je umrl za vnetjem možganske mrene, začel takoj po močnem glavobolu fantazirati ter je padel v nezavest. Ni bil več sposoben a spoved. Ker te bolezni ni nihče pričakoval
je, da se prepričate, da edert par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
traja kakor štirje pari drugih« Dobivajo se v prodajalnah,
ga tudi nihče ni mogel opozoriti, naj se poprej spravi z Bogom. To potrjujejo zdravniki in priče. Sam g. kanonik se je prepričal o bolezni bolnika. Kako naj potem imenujem trditev kaplana v »Slovencu«, da bi se bolniku ne smelo podeliti poslednje olje? Tudi trditev, da bi se bil moj sin branil spovedati in da bi se bil pred kanonikom odstranil, ne odgovarja resnici. Iz vsega je razvidno, da se gg. kaplana le radi Orjunašev nista udeležila pogreba mojega sina in zato je splošna želja, da Orjuna sama obračuna z našo kaplanijo. — Alojzij Pinter.
PTUJSKA GORA. Gorčani se že dalj časa bavijo z idejo, da bi uvedli avto - vožnjo med Ptujsko goro in Ptujem. Vprašanje pa je, ali bi se taka vožnja tudi rentirala. Gotovo pa bi sc rentirala avtovožnja med Ptujem in Rogatccm, ki bi vezala poštne urade Sv. Lovrcnc na Dravskem polju, Ptujska gora, Majšperg, Stoprce in Rogatec. Ali ni nobenega podjetja, ki bi prevzelo tako vožnjo? Ali bi se ne dal ustanoviti kak konzorcij? Zveza med Ptujem in Rogatcem je eminent-ne važnosti za ptujski promet. — Olepševalno društvo na Ptujski gori.
SV. MARJETA PRI MOŠKANJCIH. V nedeljo se jc vršila v tukajšnji šoli šolska predstava »Kralj Matjaž« z dekiamacijami in pevskimi točkami. Udeležba občinstva je bila zelo častna, vloge dobro naštudirane, uspeh popoln. Iskrena hvala našemu požrtvovalnemu učitelj stvu, katero prosimo, naj nas še večkrat razvedri s sličnimi predstavami.
LJUTOMER. Tukaj koncertuje Slovenski pevski kvartet iz Ljubljane v torek dne 14. julija ob 20. uri v Strasserjevi dvorani. Kvar. tet jc najboljši te vrste ter je tako v tehničnem kakor tudi glasovnem oziru prvovrsten. Njegovi nastopi so dosegli povsod splošno priznanje. Vstopnina: prvi sedeži 18, drugi 12, stojišča 8 Din. Na koncert opozarjamo zlasti vse pevovedje in pevske člane v okrožju.
Izdajatelj in lastnik: Konzorcij «Jutra» Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk iNarodne tiskarne» v Ljubljani
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanji! znesek Din 6'—*
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. Najmanjši znesek Din 10*—,
Lepo posestvo
na Gorenjskem, 5—G oralov vrta. njiv n travnikov, | hiša s hlevom, v najboljšem stanju, t vso opravo vred. proda A. Apih. posestnik, Begunje, Gorenjsko.	13900
CcnJ. občinstvu
ftajtoplej« priporočam svoj higijenično urejen brivski salon. Niko Koman, Poljanska cesta IS, nasproti n. drž. gimnazije. 16863
Pek. pomočnika
Mladenič
vestnega, tremega In do- J brsz dela, sprejme začasno vsako službo. Ponudbe na
Bičevnike
(koprivovce) prave tržaške, naravne, pletene in politi-rane izdeluje in priporoča Delavnica tržaških bičev-nikov v Kranju, Slovenija.
14853
(dobe)
Učenec
t primerno šolsko izobrazbo, za trgovino s špecerijo tn meš. blagom v Ljubljani, so sprejme. Ponudbe na unr. .Jutra* pod šifro »St. 799».	15903
Služkinja
B veCletnimi spričevali, katera zna dobro kuhati, se sprejme takoj k družini S oseb v prijaznem kraju na Dolenjskem. Naslov nove uprava »Jutra«.	15S22
bro Izurjenega, sprejme pekarna Frane Teržan, Pe-trovče pri Celju. 15893
Zastopnika
za Kranjsko, i 18 e Kon-zervna tovarna »Globus«.
d. d. na Vrhniki. 15913
Razpisano mesto
kontoristinje pod mačko »Vestna 7621« je že oddano.	15935
(iššejo)
Uradnik
zmožen vseh pisarn, poslov s špedicijsko prakso, vojaščine prost, išče službe. Ponudbe na upravo «Jutra* pod šifro «Sposoben 7854».
15834
Natakarica
k! ena pomagati tuti ▼ kuhinji ter v vseh gospodinjskih delih, se takoj f prejme v gostilno na deželi. Plača po dogovoru. Ponudbe pod šifro cStalno mesto 10» na upr. «Jutra» 15816
Šivilja
poštena in spretna, se za več mesecev sprejme za lahko šivanje. Stanovanje v hiši. za hrano je preskrbljeno. Reflektira sc le na pridno in za delo urno šiviljo. — Za stalno lahko delo se sprejme istotani 2 15—251etni dekleti. Stanovanje in event. tudi hrana hiši. — Prednost imajo pridne in poštene sirote ali pohabljene, ki znajo nekoliko šivati. — Ponudbe pod <BLL» na upravo »Jutra«.
15765
Tesar, preddelavec
zanesljiv, se išče z dvema tesarjema. — Naslov pove oprava »Jutra«.	15956
Kuharica
il tudi dobro lika in pospravlja, se sprejme k 8 osebam blizu mesta. Ker zahtevam le vestno, snažno in pridno, ki se ne ustraši nobenega dela. je plača 500—eno Din mesečno. Nastop 15. avgusta t. 1. — Ponudite n- upravo »Jutra« pod iiiro »Samostojna 10«.
15955
500 Din dobi
kdor mi preskrbi službo strojnika aii podobno. Iz-ufien sem ključavničar, s strojno šolo. Razumem se tudi na elektriko. Ponudbe na upr. »Jutra« pod šifro »Pomorski strojnik 7857».
15837
upravo »Jutra« pod značko »Nujno 7865«.	13961
Gospodinja
išče mesta k samostojnemu gospoda. Ponudbe na upr. »Jutra« pod značko »Dobra gospodinj* 7838«. 15799
Absolventinja
meščanske šole in trgovskega tečaja zmotna strojepisja. stenograiije, knjigovodstva in vseh pisarniških poslov, išče službo Vstopiti želi kot kontori-6tinja ali strojepiska. Cenj ponudbo na upravo »Jutra: pod šifro »Začetnica 7850» 13959
Moško kolo
se poceni proda Naslov v upravi «Jutra».	15753
Čevlje na obroke
dobite proti jamstvu pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana Sv. Petra cesta 6. 13&85
Lepa postelja
nočno omarico, se proda. Naslov pove uprava .Jutra* 13930
Kot gospodinja
išče 6lužbe pri samostojnemu gospodu, gospa srednjih let. Cenjene ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Dobra kuharica«. 15957
Trgovski pomočnik
veriiran v vseh panogah,
starejša in zanesljiva moč, želi spremeniti službo. Znana mu je vsa Kranjska in Štajerska Cenj. ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro »Zanesljiv in agi-len.»	J
Gospodična
vsestransko izobražena — zmožna tudi vseh pisarn, del, ki bi v prostih urah pomagala tudi pri gospo-danjstvu, išče mesta pri otrokih. Gre tudi začasno. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Skromna 7794» 15711
Učenec
poštenih staršev in s pri. merno šol. izobrazbo, želi vstopiti v špecerijsko trgovino v mestu, z vso oskrbo v hisi. — Naslov jtove uprava »Jutra«. 13984
Natakarica
želi premeniti mesto, najraje v bližino glavnega ali drž. kolodvora. — Ponudbe pod značko »Snretna 7830 13902
Mladenič
vojaščine prost, absolvent kmet. šole in več razredov gimnazije, z znanjem slovenskega. nrm. in srbohrv jezika, išče primerne službe. najraje na kakem vele-posestvu. Pisma na upravo »Jutra* pod šifro »Trnina služba 7837».	15921
.Mesto blagajnlčarke
tudi izven Ljubljane, išie začetnica. — Naslov pove uprava »Jutra*. 15824
Gospa
mlajša — dobra kuharica, šivilja in gospodinja, želi primernega mesta. Ponudbe na upr. »Jutra, pod šifro »Nastopim takoj 2935».
13943
Kmetsko dekle
pošteno, želi stopiti v boljšo restavracijo, hotel ali temu podobno vsaj za par mesecev. da bi se priučila kuhanja. Drage v0]je plača odškodnino po dogovoru. — Ponudbo na upravo »Jutra« pod 6iiro »S«,A«.
15506
Usodno se proda:
dobro ohranjena rdeča plišasta zofa, dvoje telovadnih hl«8 in majic, gumaste nogavice ta bolne noge, rjavi niaki čevlji H. 37 in prave rusk« galoše štev. 36. — Breg 1W.	15529
Ugodno se proda:
svilena obleka, lak. čevlji -tev. 39 in daljnogled. — Naslov pove uprava »Jutra* 15849
Pozor!
Radi odpotovanja prodam pod ceno damske klobuke, čevlje, obleke, plašč in drugo. Ogleda so dnevno od 14.—17. ure v hotelu •Tivoli«, toba štev. S5.
1917
Pletilnl stroj 5 36
so proda za 2500 Din. — Naslov povo uprava »Jutra*
15937
Steklenice (baloni)
s pletenimi koši in steklenimi zamaški. proda večje število »Juhan*, Ljubljana Gradišče 13.	15925
Moško kolo
skoraj novo. poceni proda Rozman, Stožice. 15907
Spago
dreto in vse vrste vrvar-skih izdelkov ter v tc stroko «nadajoče Mago. dobit* v skladišču «Konopiuta» v Ljubljani, Gosposvetska c št. 2	227
Kočijo
lahko, dobro ohranjeno, za enega ali dva konja. kup'm Naslov pove uprava «Jutra» 15002
Hiša v Ptuj«
na zelo prometni cesti bližini kolodvora, lep* in moderno zidana, trinadstr., pripravna ta hotel, trgovino ali kako drugo podjetje, se proda. — Zraven pripada okrog 2500 m> vrta in ima tvoj lastni vodovod. On* 423.C00 Din. — Interesenti naj se obrnejo na naslov: Or. Bezenšek, trg., Podsredi.	15918
Srne
ifl^ vso drugo serijsko divjačino, kupuje vedno po dnevnih cenah Franc Slamič, Gosposvetska cesta št. 6.	15947
Lepa vila
primerna za letovišče in bolne u.i pljučih, sredi velikega kompleksa gozdov. 20 minut od nove železnice. z dobrimi dovoznimi cestami, opreme za 4 sobe ali brez nje. sc takoj proda za 175.000 Din. Poleg vile jo srednje velik vinograd z najboljšimi vinskimi trtami, krasen sadovnjak ter viničarija. Pojasnila dajo Fr. A r n e j S i 8. Ptuj.	15912
Opremljena soba
lepa. z vhodom iz stopnic, se odda. — Naslov pove uprava »Jutra*.	13870
Stanovanje
z 2 ali več sobami, kopalnico. kuhinjo in pritikli-nami. v novi hiši, se išče. Ponudbe na unravo »Jutra* pod značko .Stanovanje 7» 15658
Zamenjam
stanovanje, obstoječe iz S sob, sobe za služkinjo, kuhinje in vseh pritiklin. ležečo na Poljanski cesti — za enako ali tako r 2 sobama, najraje v bližini tobačne tovarne. — Pismene ponudbo pod Šifro »Tovarna 36« ca unravo »Jutra*.
15960
«Tiha sreča«
Dvignite pismo.
Slamnati vdovec
Telefonično v soboto. 13911
Več mladih psičkov
pristne volčje pasme, po 200 Din proda Vokač, Gor. Gameljne. pošta St. Vid pri Ljubljani.	15931
«Črnooka»
Večja vsota denarja
„ . . ,	»e je zgubila po Nunski
Dvignite pismo. 15942 uliei in BIejweisovi cesti I do policije. Pošten najdi-
_' tfclj naj jo vrne proti na-
1	S*-''! v upravi »Jutra*.
V4j ' 0 •-»»a	13J09
Velika prazna soba
s« odda. — Naslov pove
uprava »Jutra*. 15953
Dijakinja
želi inštrukcije. Naslov v upravi »Jutra«.	15945
Lepa, zračna soba
z električno razsvetljavo in separatnim vhodom, se odda solidnemu gospodu. — Naslov j«ove uprava »Jutra* 1592T
Šivalni stroj
v dobrem stanju, ugodno proda Hren v Stepanji vasi 15932
Moško kolo
in otroški voziček, dobro ohranjeno, se ugodno proda. — Naslov pove uprava »Jutra«.	13905
Lepo podjetje
v Ljubljani, zelo dobička-nosno. takoj naprodaj. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Takoi 7814».
15S85
Prodam gostilno
in 7 oralov zemlje, v bližini Brežic. 3 orale je ena najizvrstnejših leg za vinograd. Pojasnila daie g. K a n y s k v, pošta Piseče.
15924
OpesaHamo
vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jiH upravnlštvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v z n e s k u D!n 2'—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vpra5anja in prošnje glede našlo vov od »malih oglasov* bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2»—
Trgovski loka!
manjši, na prometnem kraju v Ljubljani, vzamem takoj v najem. Ponudbe pod «5t. 500» na upr. »Jutra*.
157S3
Zajtrkovalnlco
delikatesno trgovino ali kaj sličnfjra. se vzame v najem Ponudbe na upravo »Jutra* pod «Zajtrk'j\alnica 7839».
13797
Skladišče
se išče za takoj ali pozneje Ponudbe na upravo «JntT«»
po ) značko »Manjše skla. di?če».	15795
Delavnico
za kovaško obrt, t orodjem ali brez njega, vzamem t najem Naslov pove npr.v«
Jutra«.	15901
Neopremliena soba
velika in solnčna. v prvem nadstropju v novi hiši, blizu »Ljubljanskega dvora«, so odda. Vhod ie popolnoma separiran. Ponudbe na unravo »Jutra« pod značko .Soba 800».	15904
Opremljena soba
se odda rolidnemu gospodu
s 15. julijem. Naslov pove uprava »Jntra*.	15905
Dve prazni sobi
s kopalnico, ali kompletno majhno stanovanje, se iiče v centru mesta v novi ali stari hiš!, proti najboljšemu plačilu Ponudbe pod zra*ko »Samec« na upravo »Jutra*	15289
Delavnica ali klet
se odda na Celovški centi žt. 41.	15928

je nova telefonska številka inseratnega oddelka „Jutra". Radi oglasov kličite samo to številko, na številko 36 se kliče le uprava »Jutra", ne pa inseratni oddelek.
r y*.V"
Veletržec
išče manjše kompletno stanovanje za ureditev samskega doma Ceotrun mesta in stalnost poiroj — Event. se da odškodnina ali plača za delj časa na-prej. Ponudbo z opisom lege stanovanja In označbo najemnin« pod Šifro »Vete. tržeč* na upravo »Jutra*.
15270
Stanovanie
obstoječ« iz kuhinje, štirih •ob in pritiklin. t vsem komfortom, sc odda s 1. avgustom v novi palači v sredini mesta. Lega mirna. C»njenn ponudbe pod »ifro »Največji komfort 33» na upravo »Jntra«.
Stanovanj
t 2 robama. kabinetom in kuhinjo, se išče, oziroma zamenja. Cenjene ponudbe
ra upr. »Jutra« pod šifro »Stanovanje 7844». 18930
.	* ' f A
Družabnika
sprejme mehanik s kompl delavnico za popravljanje avtomobilov itd. Renektira se na mehanika, ki ima primeren lokal. Ponudb« na unravo .Jutra* pod znsčko .Družabnik i lokalom«.
15852
Planino
dobro ohranjen, se kupi. Ponudbo z navedbo cene pod »Pianino 7818» na upr. »Jutra«.	13754
Pes
volčje pasme, z znamko Litija — ki sliši r.a ime i .Liti«, se je zatekel. Komanda 8. žand. polka v Ljubljani.	15946
Jazbeca
živega, starega ali mladega. kupi ps;irna Podgora. pošta Sodražica. 15914 | les 7855»".
Za 15 Din dnevno
priporoča buffet univerze »Dvorec«, okusen obed in večerjo.	13775
Pozor!
V soboto, dne 11. t. m. se otvori v Zeleni jami v Tovarniški ulici v nanovo urejenih prostorih mesnica, kjer se bo prodajalo meso no najnižjih dnevnih cenah Kar najtopieje se priporoča J. Gruden, inesar. 13961
Kateri kolarski mojster
bi imel v zalogi suh jesenov I e s (večjo množino), za izdelovanje koles na gumije. Obroči in pušico se dob« pri naročniku. — Pismene ponudbe na upr. Jutra* pod šifro »Jesenov 13948
Izjava.
Podpisani sem se mirnini potom poravnal r mojo soprogo. s čemer postaja na tem mestu obljavljeni preklic brezpremeten. — Iv. Pičnlin, Križe pri Tržiču.
15953
Samostojna gospa
trednjih let, * lastno hišo, išče boljšega sam.-kega krojaškega mojstra, ki bi znal fino delati in ki bi ji pomagal z 10.000 Din. Pogoji zelo ugodni. Več po dogovoru. Naslov povo upr. »Jutra..	13958
100—300 Din
lahko zaslužite dnevno s kapit.-.lom 500 Din. Vprašanja na poltni predai V. Ljubljana.	15922
Tovarna olja
v najboljšem obratn. r.a prometnem kraju ob drž. '•esti, se ugodno prod.,. — Naslov pove Henrik Hetzl, Lajtersberg. pošta Pesnic* pri Mariboru.	15641
Psi	; Egiptovski grafolog
4mcsečai nemški ovčarji. ' preišče vsakemu prošlost se prodajo na Zaloški in bodočnost. Hotel L!oyd. cesti št. 1.	159^3 1	15950
Christofov učni zavod v Ljubljani
najstarejša in najbolje obiskovana, državno koncesi-jor.irana zasebna šola za stenografijo in strojepisje, vpisuje za šolsko leto 1925/1926 od dne 26. junija 1925 naprej vsak dan na Domobranski cesti št.. 7. — Korespondenčno pismo. Debata. Desetprstni sistem. Priprava za učiteljski izpit iz stenografije in strojepisja. Veliko pisalnih strojev raznih sestav. Vpisnina 10 Din, mesečna šolnina 120 Din. — Zavod nre-skrbujo absolventom služb« 14483

800 Din posojila
i*čem proti m*«ečnim odplačilom. Ponudbe na upr. «Jutra* pod «Xujno 7P."»9> 15940
30 % obresti
plačam onemu, ki mi posodi 10—20.000 Din za dobo 6 mesecev. Garancija po dogovoftt. Ponudb« na upravo »Jutra* pod »ifro »Dobre obresti 7833«.
UNO
XX
\xm
M
M
M
X X X
IX
X
Ljudske knjižnice
opozarjamo na najnovejše zvezke zbirke
»Prosveti in zabavi":
Puškin-Prijatelj, Kapetanova hči. Povest. Broš. 24 Din, vez. 29 Din, po pošti 1*25 Din več.
Budal Andrej. Križev pot Petra KupEje-
nika. Povest. Broš. 17 Din, vez. 22 Din, po pošti 1*25 Din več.
Kersnik Janko, Cyciamen. Roman. Broš. 22 Din, vez. 27 Din, po pošti 1-25 Din več.
Kersnik Janko, Agitator. Roman. Broš. 18 Din» vez. 23 Din, po pošti 1*25 Din več.
Zeyer - Bradač, Tri legende o razpelu. Vez
20 Din, po pošti 1-25 Din več.
Naročila sprejema:
Tiskovna zadruga v Ljubljani.
Prešernova ulica 54.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxi
X X X X X X X X X X X X
XX X X X X X X X X X X X X X X X
X X X X X X
'James Oliver Curwood;	32
Onstran pragozda
Vzdihnil je to misel na glas, a v besedah je bila molitev, naj bi mu Bog pomagal in ga rešil te žrtve, ki ji je o. Jan že odlomil ost strahu. In vendar, ako pride do te žrtve, je videl že zdaj jasno, da bi ne bila preveč velika tragedija, nego le senca, vržena na kratek čas na neminljivo srečo v njegovi duši. Zakaj onadva —• Nada in dete« — bosta čakala —
Naenkrat je opazil tik sebe šum in zagledal Nado še vitkejšo, nežnejšo in krasnejšo nego prej, v svitu zvezd.
»Rekel sem mu vse,« je o. Jan pošepetal pravkar Nadi. »Rekel sem mu vse, naj bi se ječe ne bal več — niti zase. niti za vas.«
In prišla je k njemu mirna — brez vsakega lišpa in brez vsake veselosti, tako da je stala tu kakor angel v mehkem svitu nebes, starejša, nego jo je kdaj doslej videl in se jc smehljala nanj zopet z novo in občudovanja vredno nežnostjo, podajajoč mu roki.
Šele ko mu je počivala v naročju, zroč navzgor k njemu izpod Svojih dolgih las, se je upal izpregovoriti ter je dejal:
«Je resnica — kar mi je rekel o. Jan?»
«Da, to je resnica,® je šepetala in svilene trepalnice so ji zakrile oči.
Njena roka se je dvignila k njegovemu licu in počivala ondi. In ne želeč slišati še kaj več, nego te štiri besedice, ki jih je izpres govorila, je pritisnil svoje ustnice k mehkim kodrom njenih las, in skupaj, v miru in vzajemnem razumevanju, sta prisluškovala tajnostnim šepetom noči.
«Roger!» je zašepetala končno.
«Da, moja Neewa!»
«Kaj to pomeni, Roger?»
«Pomeni — ljubljena žena.»
«To mi je všeč. Ali ta druga beseda mi je najbolj všcč.»
«Moja žena.»
«Da — pri nji sern najsrečnejša. Roger. Tvoja žena. Oh. to je najslajša beseda na svetu — ta in pa —»
Čutil je, kako mu je skrila plamteči svoj obraz na prsih.
«— mati!» jc dodal.
«Da — mati,» je ponovila za njim tiho in s pobožnim spošto* Vanjem. «Oh, sanjarila sem o materah, ko sem bila jedva dovolj stara, da bi sploh sanjarila. Roger, svoje matere sc niti ne spomis njam več in le v sanjah sem vedela, da sem jo imela. Čudovito mora biti to — imeti mater, Roger.»
«A vendar, mislim, ne tako čudovito, nego biti mati, Nada.»
«Slišiš?» ie zašepetala.
«Šumeči list poje.»
«Pesem ljubezni?»
"Da. v narečju plemena Cree.»
Dvignila je glavo in zrla nanj s široko odprtimi očmi.
«Od trenotka, ko smo prišli semkaj, Roger, mi je ves ta čudo« viti svet obetal le spev in radost. In zdaj, ko si se vrnil — poslušam spev, spev, spev v svoji duši noč in dan... Ali si kdaj sanjaril o tem, Roger, da pustiš tu ta svet in da pojdeš v ona velika mesta, o katerih mi je o. Jan toliko pripovedoval?«
«Ali bi šla rada tja, Nada?«
«Samo da bi jih videla, potem pa bi se vrnila zopet som. Živeti hočem v gozdih, kjer sem te našla. Vedno in stalno. Roger.»
Dvignila se je na prste in ga poljubila.
«Živeti hočem blizu 2olte ptičke in Solnčnega oblaka — prosim, gospod Roger. A o. Jan pojde z nama. In tam bomo skupaj srečni vsi, 2olta ptička, Solčni oblak in Gizela in jaz — ah!»
Njegove roke so jo naenkrat stisnile tako, da je vzkliknila.
«A vendar — bom morda moral ostaviti te, Nada, za nekaj časa. Ne za dolgo. Kaj je to pet let, ko pa nas že čaka za vse življenje raj? Nič — nič — in pretečejo hitro —»
«Da, pretečejo hitro,» je rekla tako nežno, da jo je jedva slišal. Na prsih pa mu je zaihtela tiho, l.er se ni mogla premagati; toda takoj se mu je zopet pogumno nasmehnila ...
In v tej noči, medtem ko sta iu o. Jan in Pik čakala v hiši, sta tadva osnovala svoje načrte za bodočnost pod mirijado zvezd...
XX.
Nedelja je bila kraj miru in sreče v kraju ob Burntwoodu. Solnce je grelo s svojimi zlatimi žarki, ptiči so prepevali in vzduh ni vonjal nikoli slaje o. Janu, ko je stopil tiho iz hiše in ga sopel v probujajočem se dnevu. Najbolj izmed vsega je ljubil prav takle začetek dneva, ko tema še ni docela izginila in se je svet, kakor se je zdelo, probujal s še zaspanimi šepeti in ko so zvoki poletavali jasno semkaj iz daljave.
Tega jutra je začul lajati psa gotovo še na miljo daleč, in Pik, ki mu je sledil, je dvignil uhlja pri tem zvoku.
O. .Tan je že opazoval Pikovo paznost, kako pozorno je vedno vetril na vse strani, in se je uveril o bistrosti njegovega vida in sluha. Mc Kav mu je razložil povode vsega tega.
Ko sta šla tega jutra k ribniku nedaleč potoka, pa je imela Pikova neprestana budnost pred možno nevarnostjo še globlji pomen za o. Jana. Vso noč, vzlic vsej svoji veri in vzlic vsem besedam utehe, ki jih je rekel Mc Kavu, ie premišljal o nevarnosti, ki zasleduje Mc Kava in ki ga končno lahko zaloti. Pet let — ako je gledal nazaj, vsakih pet jet je bilo kakor včeraj. Ako pa je pogledal naprej, se mu je pet let zazdelo cela večnost, in njena groza jc padla na srce o. Jana, ko je stal zdaj na bregu ribnika, medtem ko ga je pozdravljal prvi rožnati zasvit vstajajočega solnca nad vrhovi dreves.
Pet let — a on je zdaj že starec. Bila bi mu to dolga — grozna doba. In zroč na kratko dobo. ki ga je še čakala, je poseHno hre« penenje napolnilo dušo o. Jana. Hrepenenje skoraj strastno, da bi prihranil teh pet let ne le Nadi in Rogerju, nego tudi sebi...
In tega dne, v nedeljo so se sešli tu prebivalci divjine nekaj milj naokoli, in o. Jan jim je pTopovedoval pred malo svojo hišico,
katero so mu pomagali zgraditi iz tramov iz pragozda.
Govoril je deloma v narečju plemena Cree. deloma angleški: predmet njegove pripovedi pa jc bila nada in zaupanje v božjo pravičnost ter jim kazal na srebrno ozadje, skrivajoče se vselej celo za najtemnejšimi oblaki.
Mc Kavu, ki je držal Nadino roko v svoji, so prinesle o. Jana besede mnogo utehe in vere. In v Nadinih očeh in glasu, ko jc pela v indijanskem narečju «Bliže k Tebi. mili Bože.» je slišal in videl živi plamen vere. Ako bi bil Brcault zdajle stopil predenj, bi ga mimo sprejel kot nositelja žrtve, za katero se je odločil.
Popoldne, ko so se prebivalci divjine zopet razšli, je o. Jan znova poslušal Rogerjevo pripovedovanje o Žolti ptički. Nada je imela neprestano mnogo vprašanj glede te žene in misijonar je zvedel tako prvič o vplivu, ki so ga imeli na Rogerja čari te indi« janske žene.
«Saj je bilo bedasto,* se je izgovarjal Mc Kay, «a pomoglo ml je vendarlc.»
«Ne, ni bilo bedasto,« je odgovorila Nada naglo. «2olta ptička je prišla resnično k meni — in vedela je, kar je govorila.*
«Vera ni nikoli bedasta,« je rekel o. Jan s svojim vljudnim, tihim glasom. «GIavno je, da je Žolta ptička verovala. Bila je na« dahnjena po silni veri in vera ter zaupanje dajeta misli moč, ki bi bila naravnost nerazumljiva bre njih. Jaz verujem v moč misli, otroka. Verujem, da doseže nekdaj človeška misel višino, s katero nam razgali celo tajnost življenja. Videl sem tekom štiridesetih let svojega življeja v pustinji mnogo čudnih reči, a ni bilo naj« manjše med njimi to. kar more izvršiti prosta misel. In zdi se mi, da nam je Žolta ptička rekla marsikaj, kar se je izkazalo naposled kot istina... Ali pa se vam ni zazdelo —»
Umolknil je, dasi je čutil, da ga nemir in skoraj strah' v njegovem srcu prisilita govoriti dalje.
«Kaj, očc?» je vprašala Nada in se sklonila k njemu.
«Hotel sem izreči misel, skoraj otroško radovedno, in gotovo se mi bosta smejala, draga moja. Mislil sem na to, ali se Rogerju ni zazdelo, da jc tisti tajni kraj na oni strani, o katerem je govorila Žolta ptička, morebiti ona velika zemlja tamkaj na jugu — na oni strani mej — v Zedinjenih državah?*
Takoj je videl, da ga je Nada razumela. Oči so se ji odprle na široko, njih modrina je otemnela in krepko sklepajoč roke, se je naglo okrenila k Janu.
«Ali pa je morda Kitajska — aH Afrika ali Južno morje.* se je silil k smehu, spominjajoč se svojih starih vizij. »Morda — kjerkoli...»
Nadine ustnice so drhtele, kakor bi hotela nekaj reči, a zopet je sedela molče z rokami na kolenih, in o. Jan je vedel, da ne govori tega, kar ji je na srcu, ko se je oglasila:
»Rada bi enkrat rekla Žolti ptički, kako jo imam rada ...»
Odkar je prišel Pik s svojim gospodom k Burntwoodu. se mu Je zdelo, da je Izgubil nekaj velikega, zakaj Mc Kay mu je v svoji sreči posvečal le malo pozornosti in Nada je našla večjo radost, nego jo je videla nekdaj v Pikovem prijateljstvu.
¥s3 pili is strolopiS-1
Pisarmš&e opisne, li« BJlUJkCiAi JetMbS^ŽSa 6-1.
Telefon 5t. OSO.	Telefon St. PSO.
je list, ki nudi vsakemu možnost rastočega zaslužka potoni inozemskih zvez. Naročita sprejema oglasni zavod Fran Voršič, Maribor, Vrbanova ulica 12 ali pa zastopnik v Liubljsni
DezMes1!! MI se rit
"a
Sieiweiso?a cesta 5.
'S
14-»
fUliBS.JAftA, BSestni trg 15
šzdežcvatelji dežnikov
Na drobno!	Na debelo 1
)Za!oga sprehaiaSnih pallo
Stari cežniki sa nanovo creobisfeio.

»■■■ d

NAPISAL
DR. FRANCE VEBER,
VSEUČIL1ŠČNI PROFESOR
KNJIGA STANE DINARJE1/ 65"- BREZ POŠTNINE
NAROČA SE V KNJIGARNI
TISKOVNE ZADRUGE
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA UL. 51, NASPROTI GLAVNE POŠTE
-O
7/Sa
Angela Agnola-Stancer naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih da je umrla njih zlata mamica, gospa
zasebnica
v SO. letu starosti.
Pogreb se bode vršil jutri v petek, dne 10. julija ob 5. popoldne hiše žalost:, Dunajska c. 10, na Vič.
Vsem, ki so poznali njo in njeno blago srce, jo priporočamo v molitev.
Ljubljana, dne 9. julija 1925.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Zanimive
športne momente
Zahtevajte Agfa-poiačno knjigo
A 6 v hrvatskem ali nemškem jeziku z mnogimi dobrimi navodili. Dobiti jo je v vsaki foto-trgovini ali proti vpošiljatvl znamk pri generalnem za-
Samo Din 6 —
morete pridržati na sliki. S tem ne povečate samo veselja do Vašega športa in stvorite krasne spomine, temveč prožite stvarni materijal vsakemu ljubitelju športa. Uporabljajte pa za slikanje prvovrstni materijal.
Agfa Rollfilm-i in Filmpack-i
so zelo občutljivi za svetlobo, enostavni za razvijanje, vložljivi pri dnevni svetlobi in vedno brzo pripravljeni za slikanje.
g	Hotel BRISTOL Beograd	|
0	V bližini železniške postaje. Hotel prvega reda,	0
3	:-: primerna čistost in prvorazredna kuhinja :-:	0
3	CENE ZA SOBE:	□
d	Soba z eno posteljo Din 51, 59 in 64.	Jsj
J	Soba z dvema posteljama Din 75 in 85.	I£J
j	brez vsakršnih dodatkov, razven občinske takse.	0
jj	3627a Hotelirja Popara 1 Ratiborovič.	0

t <
Elektrotehnične tvornice
SKODOVIH ZAVODOV v Pfarti
Zastopstvo za Jugoslavijo: Ljubljana, SeSenburgcva ul. št 7, hiša Jadranske banke.
Dobavljalo: rrajsolidneJSe in najcenejše eiektro-motorje, turbogeneratorje Hi vse ostefe električne stroje.
Grade:
električne centrale, elektrone železnice, cukrarne, pivovarne, rudniške naprave Itd.
Obrafaite se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani. Posst Inženirja Jc brezplačno na razpolago.
^ _/> . r-. ./X A /> « A-A ^ "-"-A « /V.-/V./\ /> A	^
L
U/OLF-UNI do 690 HP
tvoraiikl novi Ili Ren«, npiriranl u tvormčklm jamstvom takodjer u najam.
DIMIH
m KOMPRESORJI EDMT01E
Generalno zsstupstva Notorenfabrik Oarmstadt
MLINSKE STROJE
Poglejte naše sklsdiitc PlaJevne pclakSica Kompletna montaža
niKl RODIL
ZBGRS3 Panlovčak 1 E.
Kdor oglašuje, ta napreduje
stopstvu VILJEM BRAUNS v CELJU. — Katalog in prospekt brezplačen. —
Actien-Gesellschaft fiir Anilin-Fabrikation
Foto-oddelek	Berlin SO 36
V globoki žalosti naznanjam, da mi je moja draga nepozabna soproga, gospa
Franja Vondra
danes, dne 9. t. m. preminula.
Pogreb se vrši danes, 10. t. m. ob pol 4. iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. julija 1925.
Globoko žalujoči soprog.

Mi zA gnil
v LJUBLJANI
Iščem spretnega
trgovskega
manufakturne in špecerijske stroke. Prednost imajo tisti, ki so v lesni in hmeljski kupčiji tudi izveibani. Oferte s prepisom spričeval in opisom dosedanjega službovanja je poslati na Franc Oset, junlor, Vransko pri Celju.
3722-a
prodaja premog
iz slovenskih premogovnikov
ir5£2es*2ski
vseh kakovosti, v celib vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog m brikete
ftssiov: PicEEiBi zavod za premog, i i v Ljiianl
Miklošičeva cesta žtev. 15 I.	70-1
Dostojevski:
„Besi"
Broš. Din 40, vezana Din 52 brez poštnine. Roman v treh delih, preložil Vladimir Levstik se dobi v knjigarni „Ti-skovne zadruge" v Ljubljani, Prešernova ul. 54. (Nasproti glavne pošte.)
Priporočamo
novo Izdajo
Mo MM
romanov 1
Cyclamen
Broš. 22 Din, vez. 27 Din, pošt. 1-25 Din |
Agitator
Broš, 18 Din, veu 23 Din, pošt 1-25 Din :
Izdala jih jo
Tiskovna zadruga v LJnbljani
HSilr.:*?
IZVRiUJf nSK,\MKA OFIAV V%AKI -M VOŽIs XI l\ UCFR URADSF TlihOVISF, CE SIKE KUv t R TE RAČUSE HRAMLSEIX Z \DRU7s VE KMIŽICE POROt\A \A2W\IL\VABI [\CIRKULARJFV>FOPV/t £ ITIKE1E M/fc TXAiKA WLX\SllA IMlIKt t C ASOPfff l\ VJA VTISKARJKO J TKOKO iPADAJOČA DElKOHUiSOIS CtNO i * \ARIKILK fPftf IEMA TUOI»\'ARt)DHA ■ KVJicAPVV
PRfjfRVOVA Ul/CA STf VILKAf T £ L e F O * • S T E V • 304