166. itevnm. o Llnnijoni, i torek 25. luliio 19ZZ. leto iv. Izasla vsak dan sopoldns, Uvzsaasl a* dal! s la praialss. Miaeratl t do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst 4 1 D 50 p, večji inseraU petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Žeaitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naroČilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnlstro „Slov. Naroda" la „Marata* ttssaras" Kasflora aUea M. S, pHUlćno. — Telelsa it. 304. agMg^gMBi^Ba«saw^Bwaaa«si^iBwsaaMBSMaaasaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai Ursdnittra „glav. Naroda*' Kaaflata alloi AL f, I. nadškofa Tela!ea štev. 34. Dopise sprejema la aodalsaaa in sadostao fraakovaae* TV" Rokopisa« ae na vrača. W* Posamezna Stavnice: v Jugoslaviji navadiš d*i 75 par, nedetie 1 O v inozemstvu navadne diiio, nedelje 1'2S O Poštnina pla: isu v gotovini« „Slovanski Narod" velja v Ljubljani In po posti: V lasjaaUTlll: celoletno naprej plačan . D 120-— polletno.......p 60*— 3 mesečno...... , 30*— 1....... Kr— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročafna doplačan. Novi naročniki naj po^ljeo v prvič naročnino vedno iO^JsV" P° nakaznici Na nt-<» naglico v lepo dekoriran prireditveni piostor Na sredi je postavljen ode- ra rasne telovadne lUnooIione prire^iitv«, od odra pa ?r^x*o no vse strani klopi. Prostor \~?h pa jo bil pifpsasuu s *t*> • nimi žarnicami, ki eo dajale sredar pravi vtis lepega beneškega večera. Ajjt nosti b*r. Baplje jo i»ripi>-«>vati. d*v |s %i! prostor tako hitro in tako kapo okra.af«. Instalacije je izvriU*. elektr. t^bn. tvrd« ka St*bi. V pobotio ^recV" Ob r». J6» n1« tam pro^t^ru pričeli ^lavrv^tnn. ,^'^^nr^ii'*. Takoj -po P. so jo zar?l polniti prosta--5 četami sokolakega nnrnst-.ija. Od vseh strani so prihajale v najlepšem redil retice bsjsIcIdov, nacaV-ajnikov Is r«r.^-sdajaie. Nekateri v ;slo p frajo8 sokolska in narodni pesmi. Takoj «ff% jn ppi-če!o mecl^cboiro prijatelj si 1 v"-i~<\-r~ C*c*y.i in JNuCOSloven] ^o -\ .*ffr.r>li v r^k*» in as sadeli prav bratsko razgovarja vsnk v svojem [esiku. Ta js Četi . svari! Turroslovenu, da ri ranrme fJbpolnes**. se počasi in rasloeno rasgovarja beee-de, drugače da je na ■; fezik lep, errrn zolo hitro in '■* '« o. ' •• itao so na>! zapotavliali. r Čel B popolnosaa razumejo, če govore rasloeno. Vrste | ■ proslov^nakega in CeSke^ra nara č.n:a • » do devetih na odru prireja!x razne i?s%-boliena vaje. 3plošno nozornost jn elas ■ vzbujala skupina fceS /•? moikec*a sa-raaeaja, ki je % vso efesjaneo, aksakl nostio ir» toenostje Izvajal 1 kombinacijo h-ok=a. Lonisa de la Ramee (Quida): 38 Kneglnja Vjera. Roman. KONEC, >Ali ste vi to dali v easnik?* je zakričal nad njim. Correze je mirno vstal. >Ne vem, kaj mislite,« je dejal in opiral svoj po-gliid na vrste, ki mu jih je Zurov pokazal s kazalcem. Čital je: >Znameniti Corrčze pride zorr?t enkrat na Francosko. Ku3ki knez Ž. je spet na svojem gradu v Trouvillu: zato se ne bo nihče čudil, da je sloviti umetnik, ki slovi prav tako tudi po svoji sreči pri ženskah, na vrat na nos ostavil sever in se v kratkem pojavi v Trouvillu.« Correze je ves znžarel, ko je prebral to vest. »To je infamija!« je vzkliknil. >Da infamija, gospod, če ste dali povod k tej notici ali ne.« In pri tem je dvignil svojo roko in bi ga bil udaril, da ga niso drugi zadržali. Tako so ju šiloma držali narazen, in začel© bo se takoj priprave, da se reei zadeva caVolierement. Vjera niti slutila ni, kaj se vrši; strogo so vse> skrivali pred njo. Ko se je hotel* zvečer odstraniti, utrujena od svojih representacijakih dolžnosti, je šla po dolgih koridorjih proti svojim sobam. Med potjo je prišla do vrat, ki so bila na pol odprta. Mehanično jo pogledala v sobo. Bila 60 vrata v markizino sobo. Skozi odprtino je mo^rla videti v celo vrsto odprtih soban; v eni izmed njih je zagledala markize v nedopustnem tete - a tete z — Zurovim. Za hip jo je Obšla izkušnjava, da bi vstopila, potem pa se je zadovoljila s tem, da je zaprla vrata. Naj ne vidijo drugi, kar je ona videla. PrisedSa v -svojo sobo, je vzela pero in je zapisala: >Do jutri opoldne mora markiza de Sonnaz ostaviti Feli-cite, ali pa grem jaz. « Vtaknila je listek ▼ kuverto in ga je dala hižini. >T>ajte pismo Ivanu, naj ga izroči jutri zjutraj knezu.« Kot odgovor je dobila naslednjega jutra -sledeče vrste: »Pravkar sem pognal Vašemu pevcu v dvoboju, ki se je vršil v trbtivillskem parku, kroglo skozi vrat, da bo za vedno konec njegovega petja. Zdi ■se mi zaradi tega primerno, đa izginem za nekaj časa iz dežele. Želim pa, da ostanete še nadalje na gradu Felicite. Seveda se nikakor ne podajam v to, da bi markizb, ženo svojega prijatelja, zaradi vaših muh pognal iz bile. Vi ostanete, a ona tudi ne estavi Felicite!« Zgrudila se je na stol. poleg katerega je stala Pismo ji je zletelo iz rok, tiho in nepremično je buljila predse, ko je zopet vstopila hiina in ji rekla: >Sluj?a čaka zunaj, gospa kneginja. Gospod knez prosi odgovora.« Trudoma je vstala. »Kaj f« je vprašala z glasom, kakor da se je pravkar Zbudila iz težkega sna in še ne v&, kje je. »Odgovor hoče? Reei te mu, da odgovora ni več treba.« Med tem ko js tako dolgo potrpežljivo vse prenašala, se je sedaj kar mahoma odločila, da raztrga verige brez ozira na predsodke sveta in na cerkvene zapovedi. In ko se je približalo poldne, in se je Jeanne de Sonnsz prejkoslej šopirila v njenih vrtovih in salonih ter je imela glavno besedo o dnevnem dogodku, je Vjera mirno in brez hrupe 06V šla. Zvečer je sedela ob bolniški postelji moža, ki ga je ljubila, ostudi je imel drugi njeno roko. Ko je večerno solnce pošiljalo poslednje žarke v sobo težko ranjenega pevca, je ?trmel, ko je odprl na svojem ležišču oči, kakor da vidi pred seboj pojavo iz nebes. Potem je pokleknila pred njegovo blazino. »Da. jaz sem,« je šepetala. Premikal je ustnice, a ni mogel go- •voriti in je samo dolgo zrl nanjo. Nag^ nila se je k njemu in prijel jo js za roke. »Zaradi mene ste izgubili vse. Ako vam more biti to v tol**N> — tu sem. XX. V srcu waliških alp je malo jezero. Obdajajo ga travniki in smrekovi gozdi: nad njimi gospodujejo sneženi gorski vrhovi. Zrak jo čist kakor kristal in krepilen kakor staro, plemenito vino. Tu se je nastanil veliki pevc, ki je izgubil svoj glas. Njegovo bivališče je masivna stavba, zgrajena tako, da more kljubovati nevihti in budburju, z okni, ki se široko odniraio, da sprejemajo vase poletje in solnčni sij. V sobanah so bili nakopičeni umotvori razne vrsto, ki so jih kralji, ceserji in velikaši tega svsta polagali Corresa k nogam, ko je Še pel. Correze je stal naslonjen na ograjo svojega balkona in le gleda!, kako veter odnaša liste vrtnic tja v zeleno vodo hudournika. Na mramornati mizici poleg njepa po ležali listi notnega rokopisa. Komponira! je opero, in upal je, da mii da v muzikalnom svetu imo vvlikega komponista, ker je izgubil renome velikega pevca. V žarsčem večernem siju je stopila na balkon v spremstvu velikega psa dama, vsa v belem. Vitka, mladostna pojava z obrazom in očmi, polnimi či?to sreče. Vendar pa je bila razlita preko lica poteza otožnosti, ki jo je minulost neizbrisno vgrebla vanje. Kakor je bil srečen, se je vendar tudi GOrrfza včasih polašcalo neko sa-njavo čustvo. Ne da bi hrepenel po svojih starih, blestetih zmagoslavjih, včasih pa se mu je vendarle zahotelo one magične moči, s katerr> za sužnja du^e. Stala sta drug polmer drutrega, zamaknjena v pogled gorskih vrhov, ki jih je zlatilo večerno solnce. »Ti si res prav nič ne želiš nazaj?« ga je vprašala. »Pomisli, kaj vse ?i izgnbil.« »Kar sem izgubil, sem pozabil. Toda izgubil nisem uičeaar, izginil sem v vsej veličini svoje slave s *sveta. Prihranjeno mi ie bilo razočiranie padanja. To ie velika sreča.« Smehljala se je z rahlim, resnim nasmehom, ki je bil boli nasmeh očesa, nego nasmeh usten. >T\a praviš iz samega velikodušia. Če pomislim, koliko te veljam, potem ne morem razumeti, da me tako ljubiš, kakor me ljubiš.« >Ne razumeš, ker nimaS oči srn svojo lastno vrednost. Kakor droge ženelce nečimernost, dela tebe poniznost slepo.« >Pa so me vendar smatrali za tako ponosno.« »To je bilo *«to. ker nisi podobna drugim ženskam. Kaj morejo razumeti o duši. kakoršna je tvoja ?« >Ti me razumeš __ in Bost me vidL To mi zadošča.« Istočasno ie vladal 1 gosta gneča pariškem bonlvnnlu. Vrane] kneza %•>:-rova so topotali med sanoaleo skvipast. Knez jo zrl razdraženo in je7.n0 ns svatb oklico. Ko mu je lani utekla, |e B*> kaj časa besnel kakor blazni k. Kafcsgl dne pa se jo marki d^ Sonnaa BVToH s konja in -i zlorr.il vrat Tn tedaj m4> je bilo prav, ua Je fvohodsa. V>*\ je po nnkisji zakc«u razveljaviti ^s* zakon. Njegovi siugs SO iz Hr'vho Bjtsjsl njegovo iezo izpovedali r korist sjeam in na škodo Vi ere. Tn v kratkem so po roči 3 svojo fttaro prijateljico, r. rdt vo de Sonnaz. lu ona, markiza, triumfira. >ei ns-metjo in potrpežljivostjo človek lahL»> vso doseže' si je govorila ?am.i pri sebi In če je mi.°'il j na mota, ki ssva5 ž njim v krnfk**m rred o!t;>r. ga j<^ nri merjala precej hrez spoštovanja z m^1 v^d»om, ki se | | tangi ie žo assset Mešati. Kneginja Nalacina \e bila edina, ki ni pretrgala vezi z loč.eno ieno svojeja brata. »Prejkc.Vj o-tnnem nič-™ nTi:" teliica,« je dfjnl^, ako jo Je kdo v\>T<*-Šai pO njei. >Nikc*ar ne zatajil T^lem^t;•' to Žene, ki j« postala Irt^r mo.ioga hrj ta in madame do Somnaz. Vklinh temu pa bom morala v lcritkom poljubit; W\, Jeanne, da se no pregre-^im zoper hi navstvo svsta.« Najbolj ie ie raxb^lrjal?, n^,'d asasa, kar se je zarodilo, seveda ladv TV!ly. Njeni prijatelji so i o obžalovali gla^ no in odkrito. — tako dobra, kakor js skrbela za svojo hčer, potem pa kaj takega. Pretrgala je v*o vezi 7, Vjero, — drugače pač ni bilo mogoče. In ves avet f& toplo sočustvoval ž nio te« je obsojal njeno izgubljeno beor. stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 25 julija 1922. štev. 166 DARILO JUGOSLOVENSKEGA NARAŠČAJA _ ČEŠKEMU. Veličasten Je bi! trenotek, ko j© na &dm ob krasni električni razsvetljavi izročil starosta JSS br. dr. Vladimir Ravnihar Češkemu naraščaju v roke br. Frana Očenaška, načelnika na-raščajskega odbora C. S. O. — veliko bronasto plaketo — umetniško delo kiparja Dolinarja, predstavljajoče kralia Matjaž.i, dvig a jo čega k solncu svobode popre je v suženjstvo ukovanega brata s razdrobljenimi verigami. Ob izročitvi plakete je iinel starosta br. dr. Ravnihar kratek govor o etičnem pomenu velike sokolske ideje: Bratje in sestre! Danes se pričenjajo naši veliki prazniki, naš prvi Jugoslovenski vsesokolski zlet. Pa ne prihajamo praznovat, še manje veseljačit: ho* čemo polagati račun o svojem so* kolskem delu ter nazornim prikazo* vanjem tega dela manifestirati za velike ideje sokolske misli. Tebi mladina je posvečem ta prvi dan. Tebi je prihranjeno, da z uspehi svojega truda in dela posvetiš in krstiš naše vežbališče. Hočemo, da ves izvensokolski svet gleda in vidi uspehe sokolske šola Trda je ta šola: zahteva mno* go vztrajnosti, brezpogojne posluš* nosti, samozatajevanja in čuta za iz* polnjcvanje dolžnosti. Te vrline, mla* dina sokolska, hočemo vzgojiti v te* bi. Hočemo ti utrditi telo, v to telo pa vsaditi jekleno voljo in plemenito dušo. Hočemo iz tebe napraviti može in žene kremenitih značajev, verno in nesebično vdanih svojemu narodu. Iz tebe hočemo napraviti plemenite in vredne člane svojega naroda, zakaj vrhovni zakon sokolske idete "e ta, da bodi sleherni do* edinec na brezpogojno službo svo-lemu narodu. Prišla si. sokol, mladina, od blizu In daleč, vsa pa zbrana v enem du* hu, v misli sokolski. Prišla si mladi* na jugoslovenska, ki si mladina ene* ga naroda od Triglava, Da doli do Soluna. Zabrisane so granice med tremi deli tega naroda, zlivamo se v eno celoto, v eno nacijo lugosloven-sko. ki vsrkaj v vse vse lepe. vse krasne lastnosti srbskega, hrvatskega in slovenskega plemena. Na tebi, mladina, je, da dopolniš to sve* čano oporoko onih naših mučenikov, onih naših junakov, ki so 5o zapisali v smrtnem boju v rodno našo grudof ko so dali radovoljno srčno svojo kri in svoje lepo mlado življenje za svobodo svojega naroda, za našo svobodo. Bodi mi srčno pozdravljena, mladina jugoslovanska! Z vsesokol* skega zleta ponesi pozdrave v sle* herno selo jugoslovansko. Pozdravi nam tam svoje roditelje, svoje se* stre in brate, povej jim, da jih željno pričakujemo na veliki dan sokolski. Svojim vaditeljem, prednjakom, in svojim sokolskim učiteljem Da daj zadoščenie z današnjim trdnim skle* pom, da hočeš živeti sokolsko, da hočeš podvojiti in Dotrojiti svojo, marljivost, da hočeš vse svoje sile posvetiti sokolski vzerofi svojega telesa in svoje duše. Naš naraščaj si! Naša nada, naša bodočnost! Glej. da nastopiš na bodočem vsesokolskem zletu, v kolikor ti dopušča starost, kot pravi Sokol in Sokolića, utrjen v svojem sokolskem prepričanju, zdrav po duši in po telesu kot koristen član svojega naroda. V to ime ti kličem, mladina jugoslovanska, svoj iskreni: zdravo! In kai nai rečem Vam, hčere Ll* bušine, Vam, ki ste Dotomci Žižkovi in Husovi? Pozdravljam Vas v ime* nu ideje sokolske in zategadelj Vas pozdravljam kot odposlance naroda, ki je tudi nam dal Tyrša in Fiigner* 3'a, ki nam je dal misel sokolsko. S pozdravom se druži čustvo hvalež* nosti. da smo Jugoslovani postali deležni dobrot sokolske misli in so-kolskega dela. Pozdravljena sokolska mladina češko - slovaške republike. Ti nam pomoreš izpolnjevati ono prisego v znamenitem letu 1918. v zlati Pragi, kipečo iz naših src z besedami: vžr-nost za včraost! Zvestoba za zve* stobo! Dobro nam došla s redi naše omladine. spozna* vajte se in vzljubite se! Prisezite ž njo na prapor sokolski, da hočete ohraniti misel sokolsko čisto in neoskrunjeno, da hočete očuvati vse narodove ideale, med katerimi bodi na prvem mestu: vza* jemnost češkoslovaškega in jugoslovanskega naroda! V spomin na današnji pomembni dan, v večen spomin na dan, ko \t sokolska mladina obeh narodov prvikrat skleoala svoje nerazrušno pobratimstvo, poklanja Tueosloven-ski Sokolski Savez tebi, sokolska dorost, tale skromni spominek. Vsprejmi ga tako dobrohin^kakpc ti ie dan hvaležnim srcem. Tebe. ju« goslovanski sokolski naraščaj, pa poživljam, da kličeš svojim pobrati* mora, svojim posestrimam najiskre* nejši češki sokolski: na zdar! (Odu* ševljeni klici: Zdravo! Na zdar U) nedelja. Slaua naralCajn! PRVE JUTRANJE UBE. Prve jutranje ure... Zlati solnčni žarki oblivajo tretjo državno prestolico Ljubljano. Vrhovi planin se zlate v jutranji zarji. Po šolah, kjer so nastanjeni naM Sokolići in Sokoliće, je že živahno vrvenje in tekanje. Vsi se l"epo umivajo in spravljajo vse v red. Vlada r«?»d in disciplina. Naraščajniki se radovoljno pokore vsem odredbam voditeljev. Okoli petih pa so ljubljanske ulice oživele. Drugače ob takem času popolnoma brez življenja, je Izubijana že postala vesela* Rdeče čete naraščajnikov več ali manj številnejše se pomikajo po ulicah proti zletnemu telovadišču. Nekateri pevajo, druge čete, posebno Sokol II s svojimi trobentači pa žurno in strumno hite po Dunajski cesti na telo-vadi&če. Tu zopet korakajo malčki in deklice na prehranjevalne prostore. Dobivajo knvo in kruh. Veliki vozovi kruha so bili prepeljani na vrtni prostor Kmečke posojilnice ob Dunajski cesti. Tu je sploh zelo zanimivo življenje, pravo mravljišče. In na zletnem telovadišču! Takoj ob zori so marljivi tesarji že začeli delati. Kolikor mogoče so dodelovali tribune. Marljivo je šlo delo izpod rok. Stavbinskemu odseku pod vodstvom stavb. -svet. inž. Štembova gre po»-hvala, da je bilo delo tako precizno in eolidno izvrstno. Tesarski mojster br. Zakotnik pa je rudi vedno nadziral in skrbel, da je bilo telovadiš?© za sedaj primerno dovršeno, izravnano in okrašeno. Kmalu po petih so so pojavite prve tekmovalne vrste. Začelo je vrvenje po telovadišču. Prijavljenih le bilo za tekmo oficijelno 72 vrst. Točno ob 6. zjutraj so pričele tekme. ZANIMIVOSTI TEKME. Pole? javireea popoldanskega nastopa celokupnega jugoslovenskega in češkega naraščaja so bile gotovo najzanimivejša točka programa naraščajev** ga dneva — tekme. To je bil prvi jugoslovanski sokolski zlet. na katerem -3o se izvršile tekme v tako velikem obsegu. Leta 1920 je tekmoval na vsesokolskem zletu v Pragi češki naraščaj re v igrah. Projrram tekem jujgoslovenskega naraščaja pa je bil obsežnejši. Vseboval je: I. Ženski naraščaj: 1. Dve prosti vaji, izžrebani, 10 točk. 2. Nastop k prestim vajam, 10 točk. 3. Skok v daljino. fc deske z zaletom in enonožnim odrivom s poljubno nogo, daljina 2.^0 m. 4. Tek na hitrost, proga dolga75 m, 10 točk, ča-3 12 sekund. II. Moški naraščaj: višji in nižji oddelek. a) Proste vaje, 10 točk. h) skok čez kozo, visoka 155 za višji in 135 za nižji. c) Skok v daljino, za višji 3.60 do 4 m, za nižji 3.20 do 3.60. d) Tek na hitrost, 100 jardov (91.4 metra), višji 14 sek., nižji 15. e) Skok v višino, višji 1.30 do 1.40 metra, nižji 1.10 do 1.20 m. Zanimivo je bilo opazovati razvoj tekme in tekmovalno vnetost posamnih vrst, oziroma posamnikov. Nekateri so tekmovali s tako žilavostjo, vnemo in s takim veseljem, da bi si la pridobili venec zmage; drugi zopet So bili nekoliko mrtvi, čeprav so izvajali predpisane vežbe s precejšnjo preciznostjo. Najzanimivejši le bil pole* skoka na daljino in višino tudi skok čez kozo in pa predvsem tek. Na zapadni strani telovad!5ča je bila prirejena proga za tri tekače in tri tekalke. Prva dolga 100 jardov (91.4 m), dTuga 75 metrov. Sprva }e bil za start strel iz vojaške pn?ke. Pri startu se Je splošno opažalo, da tekmovalci, oziroma tekmovalke še ne znajo popolnoma izrabiti starta, ker ne skočijo z dobrim skokom, da bi tako pridobili na času. Pri nekaterih pa je bilo opažati precej nervozno-sti, osobito pri tekmovalkah, ki so se vedno ustrašila strela, radi česar je bil strel pozneje opuščen. Vsekakor pa pri tekmi v teku je strel zelo praktično znamenje. V teku so nekateri dosegli lepe reRor-de. Opažati pa le bilo, da nekatera sokolska društva precej enostransko goie gotove panoge telovadbe. Pri nekaterih vrstah so tekmovalci, oziroma tekmovalke dosegli vseh deset točk, nekateri so celo dosegli rekord, a si pozneje niso mogli niti priboriti velike ali male diplome, za katero je določenih nad 75 H, oziroma nad 85 H, ker so si pokvarili lepe uspehe v telcu pri drugih panogah tekme. V teh pa so dosegli po večini minimalne ♦očke. Vzrok je pa tudi to. ofa oale nekaterim društvom prlmaniknj© orodja. Tekem so se udeležila razna sokolska društva, razne zime !* v»© države. Polejr Izrabljane, Celia. Kamnika. Nevera teeta so tekmovali dalje Karlovec, Dalmatinci iz Srdita, Novosadčapi, *m>a Belovar in vrli ftumadincl. V nekaterih točkah telnrm je Imponirala lepa vrata Iz KraBuit»vca. Pri skoku čez ko*o so nekatere vrste naravnost idealno in precizno izvajale skoke. Bil je užitek opažati tekmo-Vmlee, kako so s lahkota in % skakali čez kozo. Zalet, odriv in ekok eo bili vzorni. V tem skoku ao ee posebno odlikovali Sokol Ljubljana, Sokol I, Sokol II, posebno aanimanje je vzbudila vTsta Maribor, obstoječa Iz primorskih beguncev pod vodstvom br. naraseajni-ka Rudolfa Vizintina. Ti so dosegli v skoku vseh 10 točk. Pa tudi pri 6koku ▼ daljino in višino so bili zanimivi prizori. Ne podajamo tu kritike, pač pa omenimo, kako je lepo skočil mali Sokolić beogradske župe, sokolsko..'., društva v Kragujevcu Nikolajevlć, Tekmoval je v nižji vrsti moškega naraščaja a je preko vrvice poletel kakor lastavica. Pr^kočil je z lahkoto predpisano višino 1.40 m. Sploh je vrsta Iz Kragujevca izborna v skoku na višino. Med tekmovalci pa ^e je pojavil tudi mlad junak Mihajlo Popović iz Prijedora. Sam kot pftpnmeznik je hot«*l, čeprav bolan, rešiti ftaSt Sokolu v Prijedoru (Bosna) in si priboriti diplomo. Mali Popović pa ni mogel v tekmi vztrajati, ker je lil bolan. T^ep vzgled solidarnosti, požrtvovalnosti in idenlnejra tekmovanja pa je tudi bil neki Rarai&aj-nik iz vrste brata Fibernika od Sokola Ljubljana. Ta vrsta je bila -sploh ena najboljših in si je priborila zm.ipo 07.. največ točk. Omenjeni nam še ammanl Sokolio je imel zelo oteklo nOgo. Bil je tudi ranjen na palcu. Kljub temu je vetrajal do zadnjega v tekmi in je le za nekaj točk zaoelal. Lepe uspehe, vzoren red in discipliniranost so pokazale tudi vrste iz Celja, Marioora, Karlovca in Splita. Posebno splitska vrsta je bila zelo agilna in vstrajna v tekmi. Split je v motkem oudelku llieJ iz tekme kot drugi zmagovalce. Splitčani so posebno izborni tekači. Štefan Mkža je v teku 100 jardov pretekel progo v 12 sekundah 4 petink^, čeprav je za ta tek določen ca3 14 ozir. 15 sekund. V teku ata se v višjem oddelku kot posameznik odlikovala Zvonko Skrtič 13 sekund in Kiko Neuhold 12 sekund In 4 potinke. oba župe kariovftke, ILen rekord v teku pa jo dosepel tudi Rebek Josip, Ljubljana II. 13 sekund 2 pe-tiuki. Tekme so trajale od C. zjutraj pa tja do 11. dopoldne. Pri bodočih tekmah jo želeti da bi ^e določilo t-e več sodnikov, kajti sodniki so bili prT*oblozeni I delom, poeshno oni, ki so sodili tekme aaoikAga aaraaSaja. O rezultatih tekom pa porocaaM prihodnje dni obširnefo. kajti kolikor nam je znano dosedaf, BO nekateri cl-ini i.iublinnpkih sokolskih društev in tudi članico ljubljanskih sokolskih društev doeegli prav lepe uspehe. Priborili si bodo mnogoteri diplome. VDANOSTNE BRZOJ4VKE ČEŠKOSLOVAŠKEGA IN JUGOSLOVANSKEGA NARAŠČAJA VELIKIMA SOKOLOM A-GLAVARJEttA OBEH SVOBODNIH IN SUVERENIH DRŽAV. Tekom včerajšnjega dopoldneva Je zletna pisarna Prvega jugoslovanskega vsesokolskega zleta odposlala vdanosrni brzojavki velikima So* Kabinetni DisarnL Bled. NJ.VEU KRALJU ALEKSANDRU L V vernem pobratimstvu združe* ni češkoslovaški m fcigoslovenski naraščal pošilia na današnji prvi dan jugoslovenskega vsesokolskeea zleta Tebi. naš kralievl Sokol ter Ni. Vel. kraljici svojte vdane sokolske pozdrave. Dr. Vladimir Ravnihar, starosta Jugoslov. Sokolskega Saveza. — Vincenc Stepanek. mistosta-rosta Češkoslovaške Sokolske Obci. koloma — Nj. Vel. kralju Aleksandru in prezidcntn Če&otlovmške republike T. G. Masarvku. Brzojavki sloveta: T. G. MASARYK. prezident Češkoslovaške republike, Praga. Na prvem Jugoslovanskem vse* sokolskem zletu v Lhiblianl zbrani češkoslovaški in Unosio venski nara« ščai sklenivši nerazruslilvo pobra* timstvo, oošllia Tebi. orezident in brat Sokol, svoje vdane sokolske pozdrave. Dr. Vladimir Ravnihar. starosta Jugoslovenskesa Sokolskega Save* za. — Vincenc Stfcpanek, misto-starosta Češkoslovaške Sokolske Obci. Jihoilovamkćmu sokolskomu dorostu! Ponrve v\ zslala nas Čechosloven-ska Obec Sokolska k' Tobč, stateč-ny doroste jihoslovansky, abvehom Tobž vvfidili upfimny pozdrav če-skych hor a niv, moravskych m§st a dedin, kraje Bezručova 1 z osvo-bozenelio Slovenska. Isme prosti synove a dcery sve-ho naroda, htervm myšlenka sokolska ukiada povinnost, abvehom se milovali, pro život dobre pripravili v femesle, obehodu prumyslu i v pra-cich polnich, abychom studiem do-sahli vzdeleni. a abvehom vvrostli v našlch telocvičnach nejen v zdatne muže a sta tečne ženv. ale i dobre Sokolv a zdatnć obcany. My milujemo svou vlast, v niž isme se zrodili a pro niž podnikme-me všef abvehom pfevzavše z rukou dčdfl I otefl osvobozenou vlast svou dovedli ji pro budućnost zachovati nezkracenou a sesilenou. Pfinašhne k Vam jen lasku svou, nedovedeme vyladflt všechny pocitv, jež zna len naše duše a srdce, ješ verne bije pro Vas, kterl Jste nadčji jihoslovanskeho Sokolstva. Na dukaz sve uprimnć lasky, na zpečeteni slibu. jež za nas tlumočili naši bratfi vudcovć pfijmete z rukou našlch tuto zastavu, jež zrobila češka ruka a venovala naše Čechosio-venska Obec Sokolska. Prijmčte ji čistou a neposhomč-nou z našlch rukou, neste jI mužne a statečnč k čili majice na pamet! sv6 hrdinv kosovske I nesmrtelne činy sv^ch junaku v boji za sve osvobozenf. Stujte vSme po boku druh dru-hu svćmu. družka dnižce a slibte si: Neopustim druha $veho a v y t r v a m do posledniho duhu pfl praporu sokolskem za volnost a svoboda s J e d-n o cen 6 Jugoslavle. Na zdar! 23. července 1922. Dorost Čechoslovenske Oboe Sokolske. Veličastnost sprevoda po mestn. Navdušene ovacije Cehom. Po končanih tekmah in po končanih skušnlah iujoslovcnskeca naraščaja — češki naraščaj Je imel skušnje že v soboto ob treh Popoldne — se Je na križišču Dunajske, Bleiweisove in Južne železnice formiral Impozanten in velikanski sprevod češkoslovaškega in Jugoslovenskejra naraščaja. Cehi z vsemi vihraj očimi prapori, 21 po številu, so se postavili v vzorne vrste. Na čelu večina praporov, nekateri pa so bili podeljeni posamnim krdelom. Najlepši prapor je nosil naraščal iz Prerova (Moravsko). Bil le krasen pogled na to zdravo, mlado armado bojevnikov Češkoslovaške republike. Splošno priznanje hi zanimanje so vzbuja?! lepi kroji češkega moškega naraščaja. Nosilo Čfsto bete hlače-dokolenlce, enake srajce, rkoH pasu širok jemen in čez ramo ozek Jermen, črne čepice, črne doko-lenice m vsi enako obutev. Eleganten je ta kroj? Tudi lep )e kroi ženske** naraščaja. Ko so Po Irončanm sVusnlah na zletnem lelovadfčsu prikorakale čete Jugoslovenske-jra naraščaji, le bil sprevod ob 11.30 formiran. Impozantno se se začni! prvi »lasov! na čelu korakajoče godbe Dravske divizije. Sprevod se le cačei ob 11-3G dopoldne pomikati proti mestu med navdušenim vzkli-kanjem številnega občinstva. Imnoianten m krase* le bfl pogled, ko Je armada č>škega naročala začela koraka« 00 ftana§9§J cesti. NJlh bel krof le dal krepim postavam So-ko'Ičev izrazito slfko. Vsem so imponirali Po Dunajski cesti korakojoč so Cehi odloo- no, gromko in soglasno vzklikali: »Af žlje Jugoslavije!«. Drugi zopet so vzklikali krepko in trdo svoj bolni glas: »Zdar! Zdar! Zdar! Nazdar!«... Po Dunajski cesti so napredni meščani kar obsipali češki naraščaj s cvetjem, mahali e robci, oziroma zastavicami. Dunajska cesta ie v resnici lepo pozdravljala Sokole. Tudi Aleksandrova ni zaostajala. Lep pogled pa se ie nudil opazovalcu, ko je sokolska mlada armada korakala po dolgi Blei-weisovi cesti. Opazujoč pri Trubarjevem spomeniku Je bil posebno krasen prizor, ko se je po tej cesti vila celokupna armada v dolgi vrsti. Na koncu ceste češki praporji in na drugem koncu oba naraščaja jugoslo-venskega Sokola s konjenico. Doneli so glasovi treh godb. Med Cehi in ženskim naraščajem je svirala železničarska godba in za njo med ženskim in moškim naraščajem pa godba Sokola II. Živahno aklamirani so bili Sokoli tudi po Rimski m Cmonski cesti. Prizor za kino pa se je nudil, ko Je povorka korakali preko Šentjakobskega mostu. Kakor vedno ob takih slovesnih prilikah Stari trg tudi včeraj ni zaostajal glede ovadi. Ravno na tem mestu So posebno veličastno odmevali vskUU navdušenja, bratstva la zvestobe. Sprevod Je prikorakal pred starodavno mestno hišo, kjer le Sokole pričakoval ma-glstratnl ravnatelj dr. Mlljutin Zirnlk, ki la pozdravil Sokolstvo v imenu mestna obČtae z vznesenim govorom: POZDRAVNI GOVOR DR. ZARNIKA. Ko so se vrste Sokolov m trgu pred magistratom strnile v lepem masivnem zboru, ko so se pripori Češkega naraščala in prapori jugoslovenskega naraščaja (čeških 21, jugoslavenskih 7) postavili na stop-aiišče, ie povzel bnsedo dr. Za^oJ tk y^ Bratje in sestre! Nai starodavni maji-strat je 2e večkrat videl mnno korukau to-koKke Cele in g. župan uz. njegov zastopnik sta Sok ie vedno prav iskreno pozdravljala. Danes slavimo in čutimo nove vrste Jan, ki «a Se nikdar ni videla Ljubljana, ker se klanjamo danes prihodaJI generaciji, ki p Ide, da bo gradila in dogradila naš dom. Ker Je za to tnba žilav.h ljudi, m Je n:^,\ < mladina izbrala prav in dobro, da si je izvolila Sokola za tvojega voditelja In B&teUs, ker Je £okol tista skala v vsem razburkanem morju viharjev in neviht, ki ruun vedi > daje trdno našim ljudem v^ad;H v *rce »okol«%o Idejo, bili so nam pra^l voditelji In sokolski učite I H. Češki ^ok bld generali lahko danes sedejo z radr^tfo v roko jugoslor\'errskm sokolskim genersleea, S ponosom lahko jrlcdamo, da smo mo^H iz nič nekaj ustvariti. Govornik dalje omenja oz. primerja položaj češke mladine in naše jugoslovcn-ske Češka mladna je srečna, ker M mati ob zibelki govori: »Ti si Ceh! Bodi Sok<.I!* NaglaŠujoč velike cilje obeh narodov, cilje omladine dveh slovanskih suverenih narodov, je pvrzval sokolski naraščaj, da brani domovino in Jim Je zaklical kontno dobrodošlico: »Zdravo! Nazdar!* (Viharni vzkliki in pozdravi.) Pozdravu zastopnika mestne občine Je odgovoril suirosta bi. dr. Vladimir Ravnikar; Dragi brat namestnik županov! Imenom sokolske omladine Čc« škoslovenske kakor iiiEoslnvenske, bodi Ti na Tvojih prisrčnih In V7ne« Senih besedah Izrečena najiskrenej-ša zahvala. Sokolski rog* Jo le pozval in nrl* hitela ie ta mladina v belo Ljubljano veselih src na delo sokolsko. Z delam oa manifestirajo za idelo so* kolsko. Naš naraščaj je to, bodoči Sokoli in Sokoliće, nova generacija, vsa prožeta ene velike !n lepe misli: krepiti svoie telo. bistriti svoiegra duha, plemenititi svojo dušo. da bodi iz takih poedincev sestoječ narod velik in silen v mednarodni tekmi 2 drugimi, po kulturi starejšimi, po svojem številu močnejšimi narodi. Sokolstvo, ki so o njim trdili, da ie z našim osvobojenjem dopolnilo svojo nalosro, fe tu.dobiio v obdelo* vanje nove deviške njive. NacUona« llzem, k| le v niem zasidrano Sokol* stvo. te sila na novo dela Vzgajati in oblikovat! nova pokolenja, boliSa od sedanjih, svobodna medvojne na* vlake, prosta povojnih KTehov. Nazaj k Idealom In Idealizmu! To velja malodane za vse civili-zovane narode. Ker vse ie več aH manj otrovela in okužila velika sve* tovna tragedija; tembolj velia za nas male narode, ki moramo iz last* nih svojih skromnih sil biti bol za svojo eksistenco. Gre za moralno oreroienie naših narodov, ki nam ca ie treba v tem vIšH mer L ko si snu* iemo in ustvarlamo svojo svobodno državno oreanrzacflo. Dosegli smo telesno svojo svobodo, ko smo vrgli raz se tuje srospodstvo; a duševno nismo Še toliko svobodni, da bi znali vseskozi ceniti svoio svobodo in ve* deli snoznavatl njeno vrednost. Evo. nove naloge sokolske. Ka* ko široko polje se nam tu odpira! Glej jih pred seboj te tisoče in tisoče mladenčev in mladenk, ki sp v šoli sokolski: a mnogi tisočeri so ostali še doma ter obžalujejo, dn niso mo£li slediti našemu pozivu. To je naš novi rod. Požrtvovalno in nese* bično hoče služiti svoiemu narodu in njegovim idealom. Sokolstvo ie bilo vseh 60 let svojega obstoja avantgarda za vse velike in lene cilie. Naciionalizem 1e imel v njem svojega prvoboritelja; socijalizem ie Sokotstvu realiziral svoji gesli o enakosti in bratstvu: našemu osvoboieniu fizičnemu in du* ševnemu ie dalo smer in čili; uicdt* njenje naših narodov ter edinstvenost naših držav, govorim o češkoslovaški republiki prav tako lahko kakor o Jugoslovanskem kraljestvu imata v nJem svoiega naravnega pokrovitelja in zaščitnika. V smeri teh idej poldi vzgoja naše mladine. Naj bi nas v tem po4- ^Jajy^p^yt«ft kar, misli in čuti 1 nami Štev. 166. iSLOVENSKl NAROP« dne 25. julija 1922. stran 3. patriotično, vse kar hoče svojemu narodu dobro in mu želi srečno bo* dočnost. Mesto Ljubljana ie bila vsikdar, odkar jo je bila orobudila narodna zavest, verna pospeševateljica so* kolskih teženj. Malodane vsi župani slovenske LJubljane so Igrali v So* kolstvu odlično vIoko. Tudi danes se je napredna Ljubljana zavedla svoje nacijonalne dolžnosti ter gostoljubno sprejela pod krov svol slovanskega Sokolstva mladino. Bodi jel in njene* mu meščanstvu izrečena globoka so* kolska zahvala. Zdravo! Na zdar! Vojaška zodba je intonirala »Kde do-mov mui?« Praporii so se poklonili mestu, Sprevod le nato kreni! dalje proti Narodnemu domu, na kar se Je razseL Naraščaj Je nato odkorakal na mesta, kjer Je bila za njih določena prehrana. Naravno, da so silna vročina in napori dopoldanskega dneva deloma naraščaj ntrudili. Lahko pa z veseljem in mirno vestjo trdimo, da Je naraščaj vstrajno in odločno nastopal do zadnjega trenotka, Celokupno se je sprevoda udele* žilo 410 češkoslovaškega moškega moškega in 138 ženskegra naraščala, za tem 1120 jugoslovenskeea ženskega in 1000 moškega naraščaja. VELIČASTEN POPOLDANSKI NASTOP. Splošno so pričakovali, da se bo začetek popoldanskega velikega javnega nastopa na Kletnem telovadi šču zakasnil vsaj za 1 uro, kor je sprevod šele končal ob 2.45 popoldne. Prehranjevalni odsek, ki je preskrbel naraščaju dobro in tečno kosilo je neumorni deloval, hitro delil obed© naraščajo. V Narodnem domu in na vrtu Kmetske posojilnic« ob Dunajski cesti je bilo pravo vrvenje in živahno življenje. Krasno je bilo gledati nase malčke kako so mirno in zadovoljno zavživali obed. Nekateri so posedli po travi in prav po domače srebali juhico. Med njimi pa so se razvili živahni razgovori, ki Sb odsevali pravo radosti. Vsak je bil popolnoma zadovoljen in priznanje gre prehranjevalnemu odseku pod vtnistvom načelnika br. Slehte, br. Urbasa in dr., da je prehrana tako imenitno funkcionirala. Med posameznimi skupinami je v tem oziru v resnici vladala prava sokolska disciplina, pravi red. Delna utrujenost, ki je objela mladino v zadnjih momentih sprevoda je popolnoma izginila, veselje je zopet za-valovilo. Med vsemi skupinami in pevajoč sokolske pesmi so korakale skupine na telovadisee. Ob 3. popoldne je bila Že naša armada popolnoma zbrana na telo-vadišču. Pa tudi že ob 3. so začele prihajati tja dolge vrste občinstva. Na plavnih tribunah je bilo obranega okoli 5.0DO o?eb, po večini iskreni prijatelji sokolstva. Viharne ovacije je občinstvo priredilo češkemu naraščaju, ki je prikorakal na telovadišee z vihrajoeHmi in mogočno plapolajočimi prapori. Tudi naši naraščaji so prispeli s praporjL JAVNA TELOVADBA. Radi pomanjkanja prostora priobčimo jutri obširnejše poročilo o krasno uspeli javni telovadbi. Načelniku br. dr. V. Mu m i ku na tem mestu iskreno čestitamo za njegovo idealno sokolsko stremljenje. Programne točke zletnih vaj je izvajalo; 840 moške dece, 6S0 ženske dece, 138 češkoslovaškega ženskega naraščaja, 298 Češkoslovaškega moškega narašča580 jugoslovanskega moškega naraSca- ja, 720 jngoslovenskega Ženskega naraščaja. OBNOVA PRISEGE ZVESTOBI IN SKLENITEV POBRATIMSTVA. Ko j a naš moški naraščaj dokončal svoje z letne vaje, j^a bilo občinstvo sve-dok ganljivemu, globoko v srce segajo-čemu prizoru obnovitve prisege zvestobi in sklenitvi pobratimstva. Starešinstvo Jugoslovanskega so-kolskega Saveza, starosta br. dr, Vladimir Ravninarf podstarosta br. E. G a n g 1. br. Nande M a r o 1 t, br. § v a J. g e r, zastopniki Č. O. podstarosta br. V. Stepanek, br. Novak in drugi so na telovadni prostor prikorakali z novimi zastavonoši in od zapadne strani skozi dekorativni vhod pa so prikorakale strumnih, ponosnih korakov čete češkega naraščaja z vsemi prapori v sredo našega naraščaja. Bil f& v resnici Jmpozanten pogled! Dva praporja, ki sta ju nosila češka narasčajnika, sta stopila pred starešinstvo. Bil je to glavni prapor češkega naraščaja in novi prapor, ki so ga poklonili češki bratje našemu jugoslovanskemu naraščaju. Stopili so V polukrog. Podstarosta br. V. Stepanek je ob grobni tišini nagovoril nas naraščaj. Jucro^lo venski naraščaj! Češkoslovaški naraščaj je prinesel Vam prapor v spomin na združenje i Vami. Te to prapor Čeških rok, dar C. O. S., ki ima geslo, da mora Sokol vedno kvišku ffledati. Naš naraščaj je ho-tel, da postane nov Človek, ki se ne ovira na malenkosti, marveč brani svojo državo in je gotov vedno Banjo vse darovati. Bodite tudi Vi takšni! Na start Naraščajnik Leta z Dolne Suche je izročil jugoslovenekemu narascUjni-ku - novemu zastavonoši lepi prapor s Sokolom, pozivajo^ ga, da dava prapor injdejo Sokolfijav . „, Med sviranjem »Kde domov muj?c in naše državne himne je bila izvršena slovesna izročitev prapora. Občinstvo je stoje in odkritih glav poslušalo obe državni himni. Za tem je nastalo nepopisno urnebesno ploskanje in vzklika-nje: »Na zdar! Zdravo U . . , Odhod naraščajev pa je bil naravnost impozanten. Kako so bila lepa ta bakrenor java telesa našega zdravega in čilega naraščaja, RAZGLAS TEKEM NA AKADEMIJI. Tehnični odbor je imel obilo posla, predno je mogel vsaj deloma dokončati revizijo rezultatov dopoldanske tekme. Na večerni akademiji, ki je bila zopet na letnem telovadišču v Tivoliju, je okoli desetih objavil načelnik br. dr. V Mur-nik le delna rezultate tekem, naznanjajoč, da se ostali naznanijo naknadno. Po izvršeni telovadni akademiji ie govoril Savezni načelnik br. dr, V. Murnik poslovilni govor: Prejmi sokolska mladina v slovo sokolski pozdrav! Težko In naporno delo si izvršila danes. Bojeva* la si se med seboi v bratski, plemeni* ti tekmi in potem s skupnim velikim nastopom ponazorila veliko moč or* ffanizlranejara in discipliniranega dela vseh. Z delom rta*e i**»«**e. bratje in sestre, mislim da smemo biti zado* voljni. Boli kakor kedaj, vella danes za nas: Naša mladina — up naroda, nada domovine. Velika svobodna Ju* srosfavija vrlika svobodna Češkoslo* vaška — bili sta sanje naših mladih dni; srečni smo starejši, da smo doživeti uresničenje teh svetlih sapi. Ali velike stvari se ne docrade na mah v vseh podrobnostih in ne izpol* nijo čez noč. Let in let pa tisoč in tisoč bistrih grlav in pridnih rok bo treba, da se liuba naša domovina uredi do kar največje popolnosti. Tebi naša mladina bo pripadel močen del tejra dela: ti šele boš delo mog^a dovršiti do one popolnosti, ki je sploh možna človeku. Za to delo Da treba velikih vrlin, telesnih, nravstvenih in duševnih vrlin. Za oboje te pripravlja, te vztra* Ja redno sokolsko delo. in v zvečani meri te vžgala rani delo za vseso* sokolski zlet. Vsesokolski zleti so to* rei posebno intenzivna nriprava Sokolstva in ž niim naroda za bodoč* nost. Podvojiti moč in vztrajnost že krepkim in vztrajnim, vzbuditi r«.i* spane in spodbosti malomarne, dvig:* niti dvomljivce in omahljivce. okre* pfti slabe, s trdim delom vzgaiati in utrlati v vseh vse one lastnosti, ki so potrebne v boiu za obstanek posa* meznika ter v delu za povzdigo n?* roda, in razvilati pa tudi vse ono, kar dvtea Človeka nad materijo: idealno mišljenje, ljubezen do domovine In nožrtvrv- r* ■»•*. čut brat* stva In ljubezni do drugih ter pravo in resnično Človečnost, skratka ud£-vršiti človeka do skrajne mu možne mere telesno, moralno in duševno v prid njegovo, drugih in domovine — to je vzvišeni namen Sokolstvu, ki v njego dosego zlasti intenzivno delu* ie pred in ob vsesokolskih zletih. Prva si prišla na plan sokolska m!a* dina. da pokažeš, koliko sadu je že rodilo na tebi sokolsko delo, kako daleč si že v moči in pogumu, v vztrajnosti in disciplini, samozata* jevanju in možatem zaupanju v sa* mega sebe. ki se ne precenjuje pa tudi ne podcenjuje v hitri pripravljenosti, v bratskem in sestrskem oziru na druge itd., in mislim, da smemo reči. da položeni račun ni slab! Ta račun Je polagala danes naša mladina ob boku čeških svojih brat* cev in sestric, ki so tudi sami krepko poprijeli za delo in sijajno pokazal! na sebi učinek in veliko vzgolevalno silo češke, no danes že vseslovansfce sokolske misli. Govornik nato v češkem jeziku izreka zahvalo Češkemu naraščaju In mu v slovo izreka najprisrčneiši pozdrav. V bodočnosti morda pride trenutek, ko bo treba, da češki in naši naraščajniki. dospeli v može, stojite bok ob bok in skupno branite svobodo češkoslovaške in jugoslo« venske domovine. Pripravljajte sil* ne roke in možata srca za ta treno* tek! Toda ako dobra usoda odvrne od naših domovin ta trenutek, pom* nite, da ie tudi v dobi miru treba junaštva, hrabrih mož in žena; da jih je treba za izpopolnjevanje vsega v domovini: da le treba energičnega dela in tihega hmaStva nas in vas za povzdigo skupne nam slovanske kulture, pravega in čistega slovanstva, kulture ne s*nto materUelne. IcV* Id — dasl treba da temelji na zdrav* ju in sili telesni ter materiielnih do brinah, ker te človek iz krvi in mesa — ie In mora biti kultura vznesenega duha In gorkega srca. Izrekajoč nado, da Bo prijatelj* stvo. k! ga le danes sklenil češkoslo vaški in jugoslovenski naraščal, v bodočnosti rodilo najlepši sad. kliče govornik češkoslovaškemu narašča* Nato naznani vrste, ki so bile v današnji tekmi zmagovalke in čestita zmagovalcem in zmagovalkam pa iih spominja na to, naj v zmagovalnih vencih ne gledalo znaka zmage nad bratom in sestro. Glejte marvač v njih znak zmage nad Vami samimi ki ste boli nesro drugi pri vadbi in tekmi znali premagovati same sebe in zatajevati se in ste zato dosegli prve uspehe! REZtTLTATT. Z>J4GOV\CT: SOKOL MTTMJANA« SPLJT, SOKOL. L, MARIBOR, VIŠJI ODDELEK: I. Moški narasrnj: a) višji oddelek. 1. Mo^ki naraščaj Bokala L'tibljana. matice, od 320 točk 310 H oz. 07.15 %, prvi zmagovalec. 2. Split 305 točk oz. 05.30 %, drugi 3. Sokol L, LJubljana 2^5 točk oz. 88.75 %% tretji zroAfi^valec. b) nižji oddelek: 320 točk. 1. Sokol - matica Ljubljana 291 točk os. 90 93 %. 2. Sokol L, Ljubljana, 290 točk oz. 90.62 %. 3. Sokol Maribor, 287 točk oziroma 89.6fi %. II. Ženski naraščaj: L Sokol - matica, Ljubljana 244 točk oz. 93.84 %. 2. Sokol L, Ljubljana 242 točk oz. 93.07 %. 3. Sokol L, Ljnbljana tretja vrsta, 233 točk oz. 91.92 %. ZDRAVO! ZDRAVO! ODGOVOR NI. VEL. KRALJA — SOKOLSKEMU NARAŠČAJU. — Bled, 23. juliia ob 12.55. Nfr hova Veličanstva se oiisrčno zaliva« li.tipi > 7a pozdrave noslane z zleta sokolskeaa naraščala. Jankovfč m. o. Dnevne vesti. V Lnibtiant. dne 24. tulila 1922. —i Prihod mf^V Tske^a predsed* nfka PašiČa na Bled. Kakor nam iz Beograda javllaio, ie snoči oh 7.40 z orijentexpresom odpotoval iz Be* osrrada ministrski predsednik Nikola Pašič v LjiibHano. Ministrski pred* sednik potuje na Bled. da poro£a kraBn o sporazumu z Italijo in da kralju predloži listo članov drž. sveta, predlaganih od parlamenta na rodlapi sporazuma med demo* krati in radikale!. Ministrski pred* sednik Pašič ostane na Bledu kakih 10 dni. Kakor izvemo prispe ministr* ski predsednik v Llubliano danes popoldne ob 14.21, na kar se takoj odpelje na Bled. — Doktorjem eksportne akademije je bil promoviran na akademiji v Lau-p;innu (Švica) p. Bogomir Hofbauer, slng g. Huffona Hofbauerja, okrajnega glavarja pri odd. zn notran^j© zadeva v Ljubljani. Utegne biti to sploh prvi Slovenec, ki si je pridobil na težkem francoskem švicarskem vseučilišču doktorsko čast. Časti ta too. — Poroka. Poročil se le včeraj z- Slavko T u r e 1 iz znane narodne rodbine iz Volčje drage pri Gorici z gdč. Anico K unče v o iz Ljubljane. — Pevci, pozor! Danes, v ponedeljek, zve?er pevska vaja za vse ljubljanske zbore, ki so priglasili svoie sodelovanje v skupnih nastopih ob priliki I. ju*r*lovenske?a vsesokolskega zleta v pevski dvorani Glasbene Matice, vhod iz Vegove ulice, in sicer / in II tenori točno ob pol osmih. I in II basi točno ob pol devetih zvečer. Ne zamudite! — Koncertni odsek za I. jugoslovenski vse-sooklski zlet v Ljubljani. __ »Grinperk«. Danes okoli 8. ure je hotela skupina češkega soktolskega naraščaja s svojim voditeljem oditi na Zeleni hrib. Na Starem trgu. je vprašal voditelj n&kega po^tarnega Ljubljančana, ki j© videti kak sluga, kje je Žele* ni hrib. Možak je ugibal dolgo Časa, kje je ta Zeleni hrib, ki ga hočejo videti Cehi. Slednjič stopi do nekega gospoda v obližju in vpraša: Prosim, kje je Zeleni hrib? Ti Čelii bi radi šli na Zeleni hrib. Gospod se mu nasmeje in ga vpraša: Ali ste Ljubljančan?__Sem. — Pa ne veste, kje je Zeleni hrib? — Ne vem, gospod. __ Ali pa veste, kje je Grinpcrk? — O, io pa vem, gospod! __ Dotirni gospod j1© potem voditelju povedni, kje je Zeleni hrib, kjer je umrl dr. Oražen. — Smrtna kosa. Po kratki bolezni je umrl včeraj Hinko K1 e š n i k, gimn. profesor v Ljubljani. Služil je dolga leta v Celju in nastopil preteklo jesen profesorsko mesto v Ljubljani. Bil je velik ljubitelj narave, mož odkritega značaja in požrtvovalen pedagog. Blag mu spomin, žalujoči rodbini nade iskreno sožalje. __O obupnem nWloiaju nradnišrva. Neki uradnih nam piše: Na shodu javnih nameščencev v Celju se je konstatiralo, da se je drosrinj* od 1. 1920 do dnnes povišala za 273 %y uradniški dohodki pn so narspli med tem Časom sa-m*> za 23 — S5 %. Ka$ *e to pravi, to občutimo vsak dan hnj5e. Uradniški stan je srootno najslabši stan v naii državi. Naj bi odgovorni državniki vendar premislili, kam to vodi. Ce so uradniki tihi, se ne sme misliti, da pomeni to nfihovo zrrlovoHnost. Moledovanja in prošenj, shodov in depnfaeij je bilo men. da že dovolj, tako da mora vsak razumen človek priti dn -spoznanja, da treba uradniško vprašanje rešiti nemudoma, da ne bo prenozno. Govori se o redukciji uradništva. toda, ali st* čitali, da je v Celju 8 političnih uradnikov izstopilo is državne slnžhe? In znano je, da bež> uradniki In delavci tndi od ie-lemie, ker ne marajo več stradati. Zgodovina nas uci. da se T-e*»ka »nota sama kaznuje. Zadostno plačano uredništvo le nedostopno komncHi, neftddo«rno nla-e"ano pa si mora iskati nostransVl feaolu-*>k in rf*^ za^de v neranesluvost in podkupljivost. Kdo T>a trpi škodo? Ali ne država? Kaj je z uradnislco nraglna-tiko? Ali dobe uradniki tudi kal pravic in ne t*aw*> tMInostlf Prva *krb državo mora H ti dobra awiav* s zanagv Ulvim uredništvom. Perrmirr^tfftna država hodi v»em nr^vi^na. rakM na »e ravno uradnike taVo yv>no*tavlM* Narodni nosTauH. zdanit* se In naredite* konec neznosnim razmeram, zavedni te sa svoje velike odgovornosti za državo 1 — pogajanja nradnistva In oeda radništva Trboveljske premogokopne družbe radi zvišanja prejemkov. Na podlagi pklepa SSHipsTlHS v H^xjgradu s«s vrtijo v ponedeljek dne 24 t. m. pogajanja delavstva ornemVn© družbe radi zvišanja mezd nri l]ublian?k^m rudarskem glavarstvu. Prav je, da se delavstvu zasierura Človeka vredno življenje z novim povijanjem mezd, ki ima svojo upravičenost v narasli draginji. Napačno pa bi bilo In škodljivo tako za družbo, kakor za celokupno javnost, 6e bi se pri pogajanjih prezrlo pridno in vestno poduradnfStvo in uradnifitvo o-menjene družb-?. Tudi poduradništvo jo produktivni element velike važnosti. 'aktor ozdravljenja naših eo^nodarskih razmer, sestavni del Trbovelj-k* pre-mo^okopne družbe. Njihov socijalni položaj je jako slab. Malo fftrvfiaaj* nii-hovib plnč v letošnji snomladi ni mocrlo odpornoči niihovi soeiialni bedi. Radi te*»a je Klub privatnih nameščencev Dela veke zbornico v LjuMinni adresi ral potrebne vlogo na merodajne faktorje s pozivom, da uvede taknj po zakljucit-vi delavskih pogajanj tudi popafania za zvi^anfe plac rodu radništva. Klub trdno pričakuje, da njegov poriv no naleti na gluha uše»a. — Carinski dohodki. V mesecu mata je imela na?a država cariir*kth dohodkov 11.344.796 dmarjev v zlatu 57.311.03495 v dinarskih novčanfeah. vseh dohodkov od t. Januarja t. 1. do 1. Junija Je bilo 406:35!414 dinarjev 61 para. — Kr. šumnka uprava na Bledu proda loko cozd v oddelku 58te na Po-kluki približno 800 plm izdelanega mehkega porabnega lesa različnih dimenzij. 6 kolekom 2 Din fpo 1. avgustu vložene ponudbe i kolekom S Din) takso 20 Din in 10 % vadijem opremljen© ponudbe je poslati do 5. avgusta 1922 do enajste ure šumski upravi na Bledu, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. __O »nonoenjaškem davku« v Maribora. Pišejo nam iz Maribora: Kakor vse kaže, se pri nas uvedeni >ponoCnjar-Ski davek< (1 dinar sa osebo) ns» bo posebno obnesol. Ljudje bože pred njim pravočasno iz gfcstilen in pozneje pravočasno iz kavaren. Pravi ponočnjaki si znajo potem pri nas, kakor povsod po svetu, izborno pomagati v zaprtih lokalih ali zasebnih stanovanjih, kjer ni treba odštevati omenjenega davka. Začelo se je misliti na to. da naj bi se rajse uvedel 10 % pribitek na račun. Ta pribitek naj bi priSel v dobro gostilniškemu oz. kavarniškemu osobju, natakarjem in postrežnikom. vsled č^sar M so odpravila napitnina. Plačilnim natakarjem se ne godi preveč sijajno, po-strežniško osobje dobiva sicer stalno mezdo, tr»da ne vprašajte kakšna jo! __ Pokrajinski odbor Jugosloven- ske Matice v Ljnbljani uljudno naznanja, da priredi dne 8. oziroma 10. septembra 1922 veliko narodno slavnost na korist naših neodređenih hratov v Julijski krajini in v Slovenskem Korota-nu. Dnevni red, kraj in čas prireditve naznanimo pravočasno. Danes pa opo-za~j&roO vsh društva na to prvo prireditev pokrajinskega odbora Jugosloven-pko Matico ter prosimo, da se na to ozirajo in da ne nriredo v Označenih dneh svojih prireditev. __ Rednkeija varnostne straže v Celfa. Pedukclja staleža moštva ž#* rodi o^lrom na stanovanjsko bedo dobre posledice. Za enkrat se je ukinila postaja II. varnostne stražo v Vrvarski ulid; s tem pridobi stanovanjski urad eno stanovanje. Delokrog Is postaje je prenesen na postajo T. na mestnem magistratu. Prebivalstvo mesta naj se v bodoče obrača le na to. — Dvojezično pricfasnies ▼ preno-W§fl1t v Celja. Vsled Interpelaeifo v oh-činski odborovi seji. da se rabijo v prenočiščih v Celja slovensko - nemške pri-glasnlee. se je ugotovilo, da je policijska oblast to samo trpela, ne pa odredila, đa bi so morala rabiti. Odslej naprej Je uradno določeno, da morajo imeti lastniki prenočil nri slasni oe v obeh jugoelovenskih Jezikih In s francoskim besedilom. __ Hok sa Irzavljanstvo. Dne 23. t to. poteče no najnovejši naredbi rok za reffevanie vprašani o pridobitvi ali irgubitvi jngoslovenskega državljanstva. — ponravek. V našem sobotnem ooročilu o ameriškem posolilu v narrvlnl skuoSClnf se Ima pravilno glasiti« »da so začeli groziti klerikal- I ni kmetje, volilci ŠKulia« in ne: Su* kljeta. __ Oblačni savez dobrovoljaca u /a?rebu izda za uriliodnje leto f^voj veliki narodni kolfdar >Ju^ Mavija.« Lansko leto j^ vzbudil ta koledUl po svoji vsebini in opremi povedi \ oliko , zanimanje. Koledar za prihodnje 1^U> : bo izi>olnjen z ■aJlHlljiJMl Saakl raznih j znanih Darij<»nJlnih in kulturnih d< lav-I rev. Tehnika koledarja pa bo prvovrstna. — Koncert v hotela Tivoli se v rži od danes naprej vsaki večer od 20—23. Hojnovdla PWBH VAŽNE OSEBNE SF^EMT dliF NA NAUM DVOSU. — Bngn^ 24. julija (lav.) Nai I>r^lnnik v Atenah Balogdiic jo včeraj prispel iz At^n v Beograd. Dan*?« z\^v eei t. oriient SJLBtefom od^otijo p(»?la-nik na Hlod, kjer izroti pozdrav*? kra-ljiei njene so.=tro EUmM \ k Start zdravstveno stanjo se Udboljinfo. V vladnih krogih suifttrnjo, da čaka. poslanika Bal nadzira, %-aina služba, ker na jo b.-ie kralj sara OSOlflMI pozval na Bldo. Pravico, da nadomesti sedanjega mini-atra d\ora Jankovima. URADNlšrVO NAPOVEULJE BTAT-KO. __ Beo«rr;ul. 21. julija (Izv.) V^e- ra.i o)> 9. dopoldne je bila velikanska «kupičina saatopailurf aradnistva \rt vsak krajev državo. Skupićina Je sors- jela vTc resolucij, ki so že bilo predloženo Vladi V eni teh re-oliirij napoveduje nnuln?vtvo stavko oz. izjavila vladi, do. zapusti državno službo, eo >Iada ne uni^tpva predlogov uradniških orirar nizaci] «ledp izboljšanja srni o t ne ££ policaja. Sprejeta je hV \ daljo resolucija, ki zaht rva takoj&nj ve»lbo nove sloa-1 ene pragmatike, ki jo na i murodnii skupščina, takoj vzame v pretres. VLADNA KRIZA NA VIDIK'J. — Beograd. M. hilim (livfnioj Današnja -Pravda* pnnaS;i hifortna-cije iz političnih krofov, da namerava radikalni klub nr> snreietiti proračuna v narodni skimščinl «r»roziir vorašanie wmwtzBe p^«ora•'!fn^',! met! demokrati In rcdikalcl. Sn)o?tifv nrU Čakuiejo, da bodo radikafci ricnšall sedanjo vladno koalicijo razdreti. RADIKALCI IN SLOVENSKI KLERIKALCI. — Beograd, 24. iulila. (Izvirno.) V političnih krogfll Hvahoo komentirajo dejstvo, da ie Pašič v listo Cla* nov dr/avneKa zbora, predlagano od radikalnega kluba, sorelel tudi člana Koroščevcira oarlamcn^rneea khiba vesL dr. Manila. Splošno na-claša.l.), da se s tem £?r.onn s^usa Pa* §ič ozir. radikalni klub približati k le* rikalcem. MUSLIMANSKI CFNTRALISTI NAPREDUJEJO. — Sarajevo. 24. julija, (Izvirno.) V bosaiLski Zenici ie priredil včtra] muslimanski poslanec Sah b Korkut. ki ie pristal mn^Rmanske vladna skupine velik shod. Snmla se ie vde* ležilo nad 5000 muslimanov. SloS* no ugotavljajo- da Karamehmed< -čeva struja 2adobi\-a čim veOo ooo-ro med muslimani. AFERA PODKIPL!i:\ANJA PO-SLANCE\r. _ fiBDRN POSLAHFC — Beuffrad. 21 jn^i^ (Tzv.) Kn!:or porodijo, j© odbor, ki io bil izvoljen za preiekavo afer-i podkupi i evn rja poslancev konstitir:il, dn j'o bil Ponin v Sr^-nutku, \Oo jo iroflina fnvri-^mi. ponujal prnllnipnino KOjOOH ^innriov la cla^ sov^nje zakona o po^niilu popolnoma pijan. Praviio, da bo imeLi t^ afera zelo kom1 en kor.rv-. Borzna poročila. — Curin. 24. Juliia. (l^imo.) Zakfuček Devize: Curib 15.—. Mu- - Plffl 13*, 1TB, London 355.—, 365.—, Berlin 15.50. —.—, Dunaj 0.2225, 0.24, Prara 172.50, 1R0.—, Trst 3.63.—, 3.75, Newyork 76.—, 78.—. Budimpešta 4.70, 5.25. — Curib. 2-4. Julija. Prcdborza: Za^reH 1.535. Berlin 1.02, Dunaj 0.0'i52. Praca 11 45, Milan 24.425, London 23 335. Rutlirtmcsta 0.315. Pariz 43.03. Newyork 5.2337. Kri Hr?fiUP!^I™ ISCSfl* — »Šolsko đmi^vK. Priro-lfter >Solskepa društva*, MotaM na d«n 2. t. m., je hila orenove^ai.i radi dogodkov na Krnn. Vrftila pa pg Y*> v Sežani v nedeljo ♦>. avpusta. Tam !x> MH isti dan dopoldne ustanovno 7 Horo van V'", katerega se imRio udeležiti zastopniki vseh C. M. podru? ni e v polnem Herfkb — Ihnštvo stanovanj' k i h najemnikov za Slovenijo opozarja, da s^* vrhi prihodnja iavna odborova seja v ^redo dne 26. julija t. 1. ob 20. uri v veliki dvt> ranl Mestnega doir.ru Dru "t ven a ni^ar-na daje članom dne^-no od 18. do 20. ur© informacijo Sv. Petra cesta It 12, pritlično, desno. — TScem prijatelja Alojzija Frank* p. d. Klobučarjev iz- Postojna. Komur je kaj znano, kje so nahaja, pa prosim, da njeftov naslov vpošlje do četrtka na npravništvo 81 Nar« pG3iS. — Izgubil «e je v nodeljo ob 11. dopoldne zlat gumb (manšetni) pred Škofijo 19. Posten najditelj naj qa blagovoli oddati proti dobri nagradi v trgovini F. Lukič, jwr*5d fikofijo. stran 4. ^SLOVENSKI NAROD" dne 25. julija 1922. Stev. 166. Glasbeni vestnih. — Pevski zbor »Jugoslavija« ▼ l*a*i«fc, ki se je ustanovil letos, aelo napradujo. Dirigent zbora, ki obstoji ia 30 jugoalo venskih in G reskih pevoev, J* g. Dode^ek. Zbor je do sedaj nastopil javno pri jugoslavenski prireditvi v l*Tcea Loui© d© Grand in pri koncertu T dvorani Apricuiteur. Xa programu to bila jugoeltvvensk« in čožke skladbe. FranaoeJca kritika aa je izrazila o prireditvah zelo pohvalno. Skupno je nastopila >Jugoslavija« na 15 javnih in mnogih privatnih koncert ili. Prihodnje leto nameravajo ustanoviti v Parizu vedji eloven?ki mešani zbor. — Jofeip Kosor: U »cafe du dome«. lirama u dva čina. Tisak i naklada St. Kugli. Zagreb 1922. Posvećeno dru. &Jti Gjorljeviću, vseučilisnom profesori u Beogradu. Cijena 50 K. — Pisac raspojasanog slavonskog »Požara stra-*ti<, fantastične i vizijonarne >Nepo- bjedivo Udje«, Jake i bujne >2ene< sa g rabio je ovom svojom najnovijom dramskom rapsodijom snažno u kaos mod?ernOg i ratnog Pariza i to baš u inomouat, kad su nad uzrujanim, nervoznim i od gripe haranim velegradom stale gruvati njemačke >Gothe< bombardirajući kuće i ulice. Sva je strava i sva radnja koncentrirana u kavani >du Dome« na Mbnt Parnaaau, gdje sa sastaju blijedi bohemi s gladnim polu-damama, a medju njima osvane On glavni junak. Amerikanac s budelarom punim dolara, uzato orijaa i boksam, koji je isprtko oceana iz dosada došao u Evropu, da se >izživ^<. U njem j o Kosor živim i jakim bojama oličio svog pračovjeka prssume, koji ušato kao kapitalista raoie da u jos većim dimenzijama dade maha i izraza svojim životinjskim instinktima. Ali ta bogata zvijerka postaje sasvim nježna i ponizna pred jednom damom, pariškom krasoticom, rastavljenom ženom, sentimentalnom ljubiteljicom umjetnosti. U njoj je opet olieio Kosor kulturu evropskog zapada i neku spiritualnu čež- nju za duševnim napretkom u opreci s praktičnim amerikanizmom tijela i novca. Uvjereni smo, da će najnovija Ko šorova drama pobuditi razumljivu senzaciju u našim književničkim i umjetničkim krugovima. — g Izvozna izpričevala za pesi-ljarve v Uruguav. Konzulat U raguay-sko republike v Zagrebu obvešča trgovsko zborniro \- Ljubljani, da je za vato požiljatve iz naše kraljevine v Uru-guay potrebno izvozno izpričevalo (cer-tificado de oiigeo) v dveh izvodih, ki jih za Slovenijo in Hrvaško izdaja zagrebški konzulat. Pristojbina za vizum certifikata znaša 0.50 pese, to i© 6 francoskih frankov. — g »Proizvodnja žeste^c. Napisal dr. Ciuss Ad. Sa 26 slika u tekstu. Preveli z njemačkog inž. dr. Viktor Koiulelka i inž. Tošo Radetić. Ti?ak i naklada S t. Ku^li, knjižara kr. sveuči- lišta i juguslav. akademije. Zagreb 1022. ___ Cijena 70 K. — Ova knjitica fcadizi u kratko veri dio teorije o proizvodnji žeste u vrlo svrstanom i pi%-giednom obliku. Za to ona može da posluži s\akom, tko hoče da nauci ili ponovi gledišta moderne proizvodnje žeste, i ako je ova knjižica sastavljena na naučnom temelju i uz strogo kriti«:mo razmatranje profesora poznate Maeker-belbru« kove skoie, ipak jo ona pisana vrlo popularno tako, da 83 njom mogu luziti interesent i bez većeg stručnog znanja. Iz razloga preglednosti, kratkoće, a pored toga vrijednog sadržaja, čJampana je ista u Njemačkoj već u nekoliko izdanja, od kojih se je svako bi zo razprodalo, čim je izašlo. ,— Posto je u našoj kraljevini ova industrija dosta raširena, osoljito ffo«pouar-d£a, a pošto nemamo dosada ni k a ko ve strumne i n.-mčne literature, koja bi mo^ria po-alnzitj kao takova, pozdravljamo sa zadovoljstvom da jo prevođenjem baš OVOga djela docpielo isto u mnogo blizu iiit^irsnu sferu naše mlada ali vol Hosia ir.ke iadnstriie šnii lt«. Tvk^t popraćuju i usavršuju brojne tibclo 1 eliko, koje knjizi podavaju još većv vrijednost. Glavni urednik: RASTO PUS70*'ZM$EK. Odgovorni urednik: IVAN PODRŽAJ. mm^mm^BJmmm^mMm^BBBMJi^fiMUrtKf -? Ptti! Knj. šolski svet aa Vi 'i oJiak, zelenadni vrt, velik vinograd, 3 orale mada in panik. C na pgo.ina, posrr-dovald !^e ne potrebujejo. Naslov pove uprava S!o . Naroda. 5640 tf^jertca za krznarsko obrt ajpri ime takoj proti dobn me ečni : lači P- Semko, krznar, Glince pri Ljubljani št. 230. Mladenič star 25 let želi mesta skladiščnika .ili prevzame kako drugo zaupno mesto. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Delavna rroč 5647*. 5M7 Dobro nagrado dam tistemu, kd r preskrbi ohr?nlku ■nafti trgovski lokal ali delavnico v M-ediiv mesta Ljubljane. Naslov pri u ravi Slov. Naroda. 5642 Ročni voziček in usnjato potovalno ročno torbico, majhno, kupim. Ponudbe na :rra/ Slov. Naroda pod ,,R čni voz- ček 5634 V 5634 Eontor^stlnfe zmožne vse?a pisarniške^ dela, slovenske in nemške stenografije, se sprej-meja za takofšaji nastop. Lnstn^ročno pisane penudbe na poštni predal 123 Ljubljana. 5636 Dobro ki mmšmtmm privatao hrana iščeta dva E^soodL Ponudbe nod »Dobra h'-ann SK24* na unravo SI. Nar. ,'5624 Cel m. trn. daje instrukcije iz vseh trgovskih predmetov ter iz hrva? i ne in italijanščine. Ponudbe pod „Trgovina 5S25" na urr Slov. Nar da. 8C2S __ _ — _ Častnik \?*z sobo s po;ebnim vhodom. Cenjene ponudbe na uor^v. Slov. r;a?oda pod „Čedna soba/5623rf. 5629 pro9?m napol krito kaćijo in zapravljiv ček s stranskimi sedeži, oboje na proste tečaje. Cena po dogovoru. Ivan Lah, kovač, Lesce. 5623 !§2em zasebni kapital ali drtigra za jako rentablno podjetje Naslov pove upr. Slov. Naroda. 55^7 Kontoristka dovršena sfeno^rafinja in strojepiska ki obvljada popolnoma riBmeno In ustme-no nem'ki in slovenski jezik, se i$če za pis^ino železninske tovarne na Gorenjskem. Nata' ene ponudbe je vpo-slati pod „želaznlnaka tovarna* na upra o ^Ijv. Naroda. 5616 TnjfBr krojaakl mojster. Zelena jama Stev. 129, Ljubljana. — Prvovrstni lastno-ločni izdelki. Specijalist ti predelavanje slabo stoječih oblek. Cene nizke. 5631 Proda se radi ihe vila na deželi tik kolodvora, s krasnim cvetličnim, sadnim in zelenjadnlm vrtom. Zamenja se tudi z malo hišo v LJubljani. Vpraša se pri dr. Raznožnlkti, Vel. Lašče. 55o^ Mesto gospođini? želi vdova z kletno hčerko pri kakem samostojnem gospod.i, najraje na dež* li, Ponudbe na naslov: Jerkič, Kongresni trg Št 16. 5577 Korespandestf izvežbana, zanesljiva ter samostojna moč spreten strojepisec in stenograf, se pd^. 54«" llaia za iitflikt Umi is iwm nlinn t velik! izkerL teiie railifia plaho in jits n t^tnih wšstf i. t. i mmh Mh UL8tohrni,gs» Nsiceneišs otroške vozičke, dvokolesa razmh modelov, vsakovrstni deii ra razne stroje, pneuinatika in zastopstvo malin pomožnih motorčkov za navadna koles a „TRIBUNA«« Ljubljana Karlovska ces a št 4 Zvonarska ui. H. 1 Sprejmejo se tudi popravila Priložnost l Knpim vse pisemske znamke iz koša za papir, vse po vrsti, i lačam do.";o. L. vlaiaor, Wien Vil, Kais^rstiasse cv9. Nekaj dni tudi v hoteiu „Sion" v L*ub-Ijani, portir. Na razgovor v pondetj?k od 6 do 7. zvečer. 5" 96 Wm I3l8j v um iisiifcs dobro urejeno s koncesijo v industrii-skem *rgu tik farne cerkve. V ob ir pride le podjeten oženjen gostilničar, žena naj bo »prema gospodinja. Stanovanje in lesen inventar n. Električna razsvetljava. Plajarac p° udre je nosati na uprav. Slov. Naroda po a JZtt-si purana bodoč ost'5549". "549 Mi F. BOJU (r-eje A. Hasbe'ger), Ljubljana Sodna unca 5, igra interese i tom za giamof ne n ploSče v 4tg v ni vsak čns brezplačno. Svetoval solisti: Caruso, BattUtin' T.tta Rufo, Slezak, Frieda Hempcl, Schaljapiu Selma Kurz itd. 5511 Plavalne pasove t. piutovine izdeluje tovarna zamikov Jelačin Si Ko. Ljubljana. 4572 Oprava n spali! io jeiiine sstie dobro ohranjena, t-kero nova, be kup: Reflektira se samo na prvovrstno, naj-finejšo Izdelavo in les. — Ponudbe ped „Oprava 50—5487" na upravo Sloven. Naroda. 5487 IMMvliica Sče za avgust In september alužbo v kaki pisarni ali pa k otrokom kot učiteljica. Ponudbe pod ,,Pisarna 5600" na upravo Siov. Naroda. 5600 Sode 200 do 300 litrov kupi J. Jolonič, tovarna losa, LJubljana. ^t»Ts pot 1. JHmSKl LES od 10 cm. srednje debeline in od 3 m. dolžine naprej, kupi franko vngon kranjske postaje vsako množino: Sentjan-akl promogovnlk Krntolj - Do-lonjnko- 5615 Vajenec za fotografsko obrt te takoj tore me pri fotografa Prane Marinko, Ljubljana. Poljanska ceata 13.____________5583 Enpl se za sukcesivno dobavo d-> koncem leta 50 do 100 vagonov rtianaga leeat leoo merkantllno blago, deloma paradno, deloma konično. — Konudbe pod .Proti gotooini 5208* na upravo Slov. Naroda 5208 ■■■■■—■ ■- -J" ~- —'^ ■■■! -j3ur.-jaMt.^iB»-^ J»^r "ri^fcA'jj.TCKjj-M.^i I MFilUFn UvUlM, Sodna ulica 7 J* I™ L U w L U Manufaktura na ve!iko ^——— ■■■! ■ —i^—. i ——»—— Automobila na prodaj! D^ana** tovorn' 3 — 4 tonski skoraj nov z popolnoma no-jjJi Qy Q vimi polnogumastimi obroči. *f EnrH*' nova ^P3 z električnimi žarometi in s samopo-I f9l UiU gonom. Jugo fluto d. z o. z., Piljaaila certa 3.________ ■ I :"^- I " : ITL^«! ■■ „____ 5637 Proda se takoj (lesenih žeblje?). laSormacIfe dale: PETAB JA»ŽSE07!Č, 08UES. St. 400/pr. Respfs služba. Občinski svet je v svoji seji dne 15. marca 1922 sklenil, da se osnuje v Ljubljani oddelek poklicnega gasilstva, ki bo poleg gasilskih poslov izvrševal še druge v področje mestne občine spadajoče posle. Službe so za tri leta začasne, po treh letih zadovoljivega službovanja in po napravi predpisanega izpita pridobe gasilci pravico do staine namestitve. Bazpisuše se 5 službenih msst po&Sae- nth gasilcev. Ti mestni uslužbenci se uvrste v kategorijo mestnih slrcr, in sicer z za to kategorijo veljavnimi prejemki, dravinjskimi doklada-mi, prostim stanovanjem z razsvetljavo in prosto službeno obleko. Pogoji so: Ljudskošolska naobrazba in strokovna naobrazba v raznih obrtih. V prvi vrsti pridejo v poštev: ključavničarji, mizarji, pleskarji, kovinski strugarji, sedlarji, čevljarji, krojači in tesarji. Nadalje splošni pogoji za vse gasilec so: a) Jugoslovansko državljanstvo, b) Starost 20 — 30 let. c) Odslužen kadrovski rok, č) Krepko zdravje, d) Samski stan. e) Neomadeževano vedenje. Z vsemi potrebnimi dokazili pravilno opremljene prošnje je vložiti do 5. avgusta 1982 prt mestnem magistratu v l\ubi\aa.. Mestni magistrat ljubljanski, dne 21. julija 1922. Vabilo na XXXXiL občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, registrovane zadruge z neomejeno zavezo v LjaMjanl9 ki se bo Ti-lll dno 10. avgsaia 1922 ob 3. url popoldne v posojil-nlaJri pisarni w Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18. DNEVNI RED: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Poročilo ravnateljstva, 3.) Poročilo nadzorstva. 4.) Odoboritev letnega računa. 6.) Razdelitev dobička. 6.) Volitev predsednika, podpredsednika in treh članov načelstva. 7.) Volitev treh članov nadzorstva, 8.) Predlogi zadružnikov. V LJubljani, dne 22. julija 1922. Jasmin p Mi JJHN& ^UL«*M**W JWMlMin*. Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar,