št. *— S. leto. Poštnina pav&atirana. Naročnina za kraljevino _ SHS Mesečno 15 D Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D Oglasi: enostolpna mm vrsta 28 ei*krat 50 para, večkrat popust Posamezne Številke 1 Dto. v Ljubljani, v žetrtek 10, avgusta 1922 pisala*. ^ Uredništvo: S IL JI 1^' 11 te^smsTum i. obrok dol. posolila sprelet. Havnodušnost našega dinarja napram dolarskemu POSOJILU. JP?I,?AK0VANI DV1° dinarja, dinar in dolarsk oposojilo. Beograd, 9. avg. (Izv.) Z ozirom na to, da je prejel finančni minister Prvi obrok enstomilijonskega dolarskega posojila, splošno pričakujejo Qa bo dinar poskočil, in sicer vsled tega, ker se na tukajšnjih, borzah Prodajajo dolarji. SEJA O UPORABI PRVEGA OBROKA DOLARSKEGA POSOJILA, Beograd, 9. avgusta, (IzvJ Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je finančni minister vladi poročal, da mu je b:l stavljen na razpolago prvi obrok stomilijonskega dolarskega posojila. Ministrski svet se je bavil s tem, v katere svrhe naj ta obrok vporabi. Zborovanje beogr. vojnih invalidov« v Beograd, 9. avg. (Izv.) Včeraj se J® vršiIo v poslopju zveze vojnih invalidov zborovanje, katerega so se •beležili invalidi in rezervni častnici- Major Blagojevič je Imel govor, v katerem je opozarjal na težavni položaj vojnih invalidov in napadal vlado, ki noče ničesar storiti za invalide. Na zborovanju se je sklenilo izvoliti odsek, ki naj izdela nov načrt zakona o invalidih in vojni odškodnini. Vprašanje notraniesa podtajnika se reli leseni. Beograd, 9. avgusta. (Izv.) Po zareku včerajšnje konference, ki jo je jtoel ministrski predsednik Nikolo Pa-z Ljubo Davidovičem in Svetozar-ktn Pribičevičem, se je zaznalo, da je ^•fiistrski predsednik Pašič ugodil nji-W prošnji in.da se je radi tega vpraša- nje podtajnika v ministrstvu notranjih poslov predložilo na jesen. Ljuba Da-vidovič in Svetozar Pribičevič sta utemeljevala svojo prošnjo s tem, da bi taka zahteva otežkočila momentano politi no situacijo. Tako se bo tedaj to vprašanje rešilo šele jesenL Beograd brez levil in kuriva. Beograd, 9. avgusta. (Izv.) Socijali-StiČni občinski svetniki v Beogradu so danes poslali beograjskemu županu Mitroviču pismo, v katerem ga opozarjajo, v kako slabem položaju glede oskrbe z živili Se nahaja Beograd. V Pismu zahtevajo, naj se skliče čimpreje Seja občinskega sveta, ki naj ugotovi, kaj je storil občinski svet, da odvrne katastrofo, ki preti Beogradu, radi tega, ker je mesto brez Živil in brez kuriva. Ako se njihovi zahtevi ne ustreže, nameravajo skleniti, da se nič več ne bodo udeleževali dela v občinskem svetu. Londonska konferenca. IZVEDENIŠKO PROUČEVANJE FRANC. PREDLOGOV. - POSREDOVALNI PREDLOG: NOBENEGA MORATORIJA BREZ JAMSTEV. London, 9. avgusta. (Izv.) Na popoldanski šeji konference se Je razpravljalo v glavnem v zaplembi državnih rudnikov v ruhrskem ozemlju kakor todi državnih gozdov na levem bregu fona. Belgija podpira tozadevni francoski načrt. Izvedenci so sklenili priporočati, da bi reparacijska komisija pobrala takso 26 odstotkov od nemškega “Voznega blaga, ko to blago zapusti •»emška tla. London, 9. avgusta. (Izv.) Reuterjev urad javlja: Finančni ministri in izvedenci zaveznikov, ki proučujejo premoge francoskega ministrskega predsednika Poincareja, so s svojim delom Dovoljno napredovali, vendar pa dela niso zaključena. Izvedenci se bodo ™tri predpoldne zopet sestali v svrho Sestave poročila, ki se predloži konfe-®ucL Prihodnja seja konference se vr-jutri popoldan. Danes popoldan so Schanzer, Theunis in Jasper posvetovanja z Lloyd Georgem. London, 9. avg. (Izv.) Kakor se FjVori, bo belgijski ministrski pred-ri jk Theunis stavil posredovalni Sil , ki se b0 P^ebno oziral na ““Celo francoskega ministrskega predsednika Poincareja: »Nobenega ^oratorija brez novih jamstev« in ki Wn?rejkone vseboval različne do-kako naj se stvar izvede. Za dopoldne predvideni sestanek ^^strskih predsednikov je bil odklo- SPREJETl PREDLOGL Ma^rtZ’ 9‘ av2usta. as« javlja iz Londona h so Lloyd Georgem in Theu-govori n 0 težavni. Kakor se če Poir,16 .0yd George sprejel sledenje oa rTejevc Predloge: 1. Pobira- J6 odstottaraCi!f^e komisije omenjenih Nemčija V°Z..? Vs°t, ki jih prejme 2. Zaplemba nemških^ .“V? iZV°Za; kov, kateri carinskih prejem- zlatih mark; 3 P ,na 300 milijonov kopov in državnih lesov ™hfkih ™do‘ «. Ostale ,Xy ™ bZ (Izv.) »Ageuce Porazgovo-Se vršili danes popoldan med zopetna vzpostavitev carinske črte ob Renu in zatvoritev carinskega ozemlja z carinskimi barijerami so trčile na nepremagljivi odpor Anglije. Izvedenci bodo popoldan ponovno proučili poslednja vprašanja. DRŽAVNI KANCELAR WIRTH O LONDONSKI KONFERENCI. Berlin, 9. avg. (Izv.) Državni kancelar dr. Wirth je v razgovoru s poročevalcem lista »Nev/ York Herald« Izjavil: Ako prinese londonska konferenca razočaranje, bo Nemčija odložila svoje orodje, s katerim namerava vzpostaviti svoje gospodarstvo, in izgubila pogum. Polom ljudstva, ki Šteje šestdeset milijonov oseb, se ne popravi preko noči. Tudi dopisnik Usta »Dally News« je imel Intervi,ew z državnim kžmcelarjem dr. VVirthom, ki mu je med drugim dejal, da se Nemčija ne mara ogniti dolžnim plačilom. Vendar pa metoda nasilja In groženj, ki je posebno ljuba Franciji ne more dovesti do rešitve tega problema. Kedaj Francija to uvidi? še nekaj not g. Poincareja v tem tonu in polom nemške valute je neizogiben. Glede londonske konference je rekel državni kancelar, da se v Londonu odloči usoda Evrope. Napaka v Londonu bi pomenjdia popolen polom nemške valute. PREDLOG ANGLEŽA SIR JOHN BRAD-BURYJA. Pariz, 9. avgusta. (Izv.) Francoski listi so priobčili te dni nastopni predlog, ki ga je stavil reparacijskl komisiji angleški delegat str John Bradbury. Vspričo finančnega položaja Nemčije in padca marke meni reparacijska komisija, da je postalo potrebno za ostalo dobo leta 1922 opustiti vsa plačila V gotovini, ki temelje na obveznosti iz mirovnih pogodb in ki jih ima Nemčija odšteti v inozemskih devizah. Komisija torej predlaga zavezniškim vladam, naj vsa plačila n a podlagi poravnave suspendira pod pogojem, da se od nemške vlade ponudena mesečna vsota petsto tisoč funtov izroči re-paracijski komisiji, ki naj }o ta vporabi za svrhe, ki se določijo kasne j a. KONEC DRŽAVLJANSKE VOJnE‘ n7~ irskem. b London, 9. avgusta. (Izv.) Vojska svo-Jdne irske države }e priredila na celi črti £aPad ter zavzela glavne utrjene postojan-® ostažev. Pri tej priUki je udrla v glavni w Valere v Kilmaloku. Vsled padca * mkdti* mi »»M Milk« k«*- uničenje nstaSke vojska, sternacija. Pričakujejo skorajšnje popolno ZRAK0PL0VN1 POSTNI PROMET MED PRAGO IN DUNAJEM Praga, 9. avgusta. (Izv.) Poštno ministrstvo objavlja, da se otvori 14. t m. zra-koplovni poštni promet med češkoslovaško republika Ja Avitriia SESTANEK V MARJANSKH1 LAZNTH Praga, 9, avgusta. (Izv.) »Narodni Listy« poročalo, da bosta Pašič in dr.. BeneŠ na sestanku v Marinih Laz-nyh razpravljala o vprašanju skupnega nastopa glede narodnih manjšin na prihodnji seji Zveze narodov. Razven tega se namerava podaljšati jugoslovan-sko-češkosiovaško konvencijo iz leta 1920 za nadaUnih 10 let NAŠA KRALJ. DVOJICA OSTANE 3 TEDNE NA ČEŠKEM. Beograd, 9. avg. (zv.) Po informacijah vladnih krogov ostaneta kralj Aleksander In kraljica Marija v Marianskih Laznyh tri tedne. DEMENTI NESOGLASJA MED JUGOSL. IN CEŠKOSL. VLADO. Beograd, 9. avg. (Izv.) Presbiro dementira vsa časopisna poročila, po katerih bi bilo prišlo med jugoslovansko in češkoslovaško vlado do nesoglasja glede kandidature zastopnika male antante v zvezo narodov. Naziranje obeh zavezniških držav se v tem oziru popolnoma strinjajo. Vse priobčene vestH ki zatrjujejo kaj takega, so popolnoma izmišljene. aretacija Našega konzularnega URADNIKA V VARNI. Beograd, 9. avgusta. (Izv.) Kakor znano je bil v Vami aretiran uradnik našega konzulata. Z ozirom na to je zastopnik bolgarskega ministra zunanjih poslov, pooblaščen minister Kasti-lov izrazil našemu poslaniku v Sofiji, Rakiču obžalovanje bolgarske vlade. Hkrati je izjavil, da je bil policijski uradnik, ki je izvršil aretacijo odstavljen s svojega mesta. Prefekt v Varni je posetil tamošnjega jugoslovenskega konzulat in mu izrazil svoje obžalovanje nad tem dtf$6dkom. S tem smatrajo zadevo za poravnano. DRUŽBA ŠPEKULANTOV, KI VPLIVA NA MENIČNE TEČAJE. Budimpešta, 9. avgusta. (Izv.) Ministrsko predsedništvo je prejelo od madžarskega poslaništva v Švici poročilo, v katerem se javlja, da obstoji v Curi-hu družba špekulantov, ki s svojimi špekulacijami vpliva na menične tečaje držav s slabo valuto. Družba ima na borzi svoje zaupnike, ki Izvršujejo njene naloge. Ugotovilo se je, da sta bila za časa padca madžarske krone v Budimpešti dva špekulanta, id sta izvrševala potem tukajšnjih agentov velike borzne transakcije. 5 MINUTNE BORZNE SUSPENZIJE. Budimpešta, 9. avgusta. (Izv.) Borzni svet je sklenil, da ima tajnik za notacije pravico suspendirati za 5 minut notacijo vrednostnih papirjev, pri katerih bi zaključki dosegali spremembo 10 odstotkov navzgor ali navzdioL POTRES V INNSBRUCKU. Innsbruck, 9. avgusta. (Izv.) Danes ob 10. uri dopoldan so čutili po vsem mestu lahak, nekaj mnut trajajoč potres. Borzna poročila. Berlin, 9. Dunaj 1.5050, Budimpešta £2.93, Milan 3573.78, Praga 1992.50, Pariz 6352.05, London 3465.65, Newyork 779.02, Čarih i4.9Sl.25. Praga, 9. Dima! 0.0725, Berlin 493.50, Rim 189:25, avstrijske krone 0.10, itaiijan-ske lira 183.25, Budimpešta 2X6, Pariz 32S.25, London 180.75, Newyork 4030, Čarih 773.50.. Dunaj. 9. Devize: Zagreb 156.35—156.05 Beograd 025.40—626.60,, Berlin 65.60--65.90, Budimpešta 32.96—33.04, London 230.900— 231.100, Milan 2373.50-237650, Newyork 517.75--515.25, Pariz 4227—4233, Praga 1254—•256, Sofija 319.50—320.50, Curih Curih 9S43—9857. Valute: Dolarji 51.550— 51.650, bolgarski levi 309.40—311.10, nemške inaike 65.65—66.15, angleški funti 230.350—230.650, francoski franki 4195— 4205, Italijanske lire 2348—2352, dinarji 622—024, domunski leji 539.50—540.50, švicarski franki 97P0—9810, češkosovaške krone 1250.50—1253.50, madiarske krone 33.19 —33.31. Zagreb, avgusta. Devize: Dnnaf 0.1725 —0.1750, Berlin 10.25—11, Budimpešta 5.50 -6, Bukarešta 80-0, Italija 380—385, London 3776.50—377.50, Newyork $2-8?Jb0, Pariz £82.50—585, Praga 207—208, Švica KOC—lr. 15, Varšava 0—1.60. Valute: ameriški dolarji 82—83, češkoslovaške krone 205 —205.50, nemške marke 12.50—13. Beograd, 9. avgusta. Dunaj 0.17, Berlin 11.35, Budimpešta 5.60, Bukarešta 84. Itan-Ja 390, London 377, Pariz 680, Praga 209.25 Sofija 16-05. Valute: avstrijske krone 0.20, češkoslovaške kreme 205, Razkol v slovenski ljudski stranki. To teden }e prenehal izhajati »Novi Času, glasilo radikalne katoliške in so-cijaine stroje v slovenski ljudski stranki. S tem vidnim znamenjem je potrjeno predvidevanje tistih, ki so trditi, da mora priti v slovenski ljudski stranki v doglednem času do idejnega in stvarnega razkola. Politične izpremembe, ki so se dogodile v poslednjih osmih letih so slovensko ljudsko stranko Čisto naravno usm erile proti načelnemu in tudi osebnemu razkolu, kojega priča smo dan 0 Do predvojne je slovenska ljudska stranka imela v borbi zoper Uberalno meščanstvo svoj načelni temelj. Vsa njena moč je izhajala od zaslombe, ki jo je vsled svojega vernega dinastičnega in lojalnega avstrijskega stališča prejemala od dunajskih vlad. S pomočjo te zaslombe in pa s sredstvom zagrizene verskopolitične propagande je uspela pokoriti si slovensko ljudstvo. Na čelu slovenske ljudske stranke so stali ambicijozni ljudje, ki so v brezobzirnih političnih uspehih videli najvišji cilj svojega življenja. Pr tem pa je zanimivo, da so njihova politična in kulturna načela bila medla ter da je njihova celokupna politika služila nekakemu 1strankarskemu mahiavelizmu, neki brezmejni pohlepnosti do oblasti. Ti politiki so torej razmerje politike do načel pojmovali tako, da so načela samo propagandno in demagoško sredstvo za strankine uspehe, ne pa narobe. Vsled tega je ta doba velika tudi le v organizacijskem oziru. Slovenska ljudska stranka je bila prva mogočna politična organizacija slovenskega naroda. Priznati se tudi mora, da je izvršila zaslužno zadružno delo. Ni pa io bila doba, v kateri bi se bile razmaknile etične vrednote katoliškega verskega gibanja. Dr. Krekova socialna predavanja so bila bolj akademska, brez vidnega vpliva na glavno smer slovenske ljudske stranke. Prišla je svetovna vojna in ž njo popolnoma izpremenjeno stanje naših lavnih razmer. Med svetovno vojno se je že pojavil osebni in politični razkol, ker so bili eni za Avstrijo in dragi za Jugoslavijo. Zmagali so poslednji in slovenska ljudska stranka je v tem oziru primeroma lahko prestala krizo. Politične razmere v novi jugoslovanski državi pa so se tako predrugčile, da ni več moči misliti na ponovitev verskopolitične demagogije, kakor jo je uganjala pred vojno. V tem ozira je naš narod izpregledal ter zahteval načelno borbo za trajne ideale. V slovenski ljudski stranki sami se je pojavila mlada in delovna struja, ki je hotela zanesti v njeno še vedno solidno strankarsko organizacijo svežega duha ter načelne borbe za radikalne katoliške vrednote in socijalne težnje. Pred očmi te nove struje lebdi razvoj mrvokatoliškega gibanja, kakor se je pojavil v Franciji, Belgiji, Angliji itd. V političnem in socijalnem ozira pa si je vzela za vzor italijansko ljudsko stranko. Daši ne odobravamo njena načela, moramo priznati novi strufl, ki je v »Socijalni misli« razpravljala socijalna in verskopolitična vprašanja, da je bila odkritosrčna in napram staremu konservativnemu delu vsekakor napreden pojav v slovenski ljudski stranki. Ce gledamo na razvoj slovenskih političnih strank iz višjega narodnega stališča, tedaj moramo dajati prednost tistim skupinam v strankah, ki zagovarjajo naprednejša stališča in ki kot taka predvidevajo kuliurnejši in socijalnejšt napredek slovenskega naroda. S čim bo mogla na pr. slovenska ljudska stranka brez mladostrujarjev stopiti pred slovenski narod? Manjka ji predvsem globokih osebnosti, ki bi bile prežete z velikimi verskimi, socijalnimi in političnimi nazori! Vsled tega ne bo mogla pritegnili primernega števila akademske omladine, še manj pa utemeljiti notranjo enotnost strankarskih pripadnikov s prepričanjem o borbi za velika načela. Enostavna drzavnopravna in upravno• tehnična kritika ne bo uspela trajno obdržati pripadnikov. Najslabše pa je, ako stranka poizkuša ponavljati svojo zgodovino. Za tako ponavljanje sc je sedaj vodstvo slovenske ljudske stranke očiino odločilo. Zavrglo je mlade može in kolikor toliko sveža in odkritosrčna načela, ki so hotela preroditi politično , organizacijo slovenskega katolicizma, vzporedno z najnovejšim razvojem teh strank v ostali Evropi. Vsekakor pa pomeni razkol med starim vodstvom SLS in novostrujai za poslednje veliko škodo, ker bodo morali bodoče delo postavili na lastne noge. Tudi je dokaz njihove politične nesposobnosti, da niso znali in uspeli obvladat) slovensko ljudsko stranko in jo vsmeriti proti svojim ciljem brez razkola. Po pebolih Otaio Italilanl manifass©. MANITEST O NEPREMAGLJIVOSTI ITALIJANSKE SOC. STRANKE. Rim, 9. avgusta. (Izv.) Vodstvo socialistične stranke izjavlja v nekem manifestu, da se čuti proletarijat nepremagljiv, akoravno se mora boriti z neenakim orožjem. Manifest obljublja ponovno zbiranje proletarskih sil »Avanti«. dementira vesti listov o izgonu socijalističnih voditeljev iz Milana. Radi umora črkostavca Mflllerja obtoženi tržaški fašisti so bili oproščeni,. .-■».V;. RAZOROŽITVENI MANIFEST ITAL. FAŠISTOV. Rim, 9. avg. (Izv.) Manifest fašistov, ki je izšel davi, odreja razorožitev, izvzemši ogrožene kraje. V manifestu se izjavlja, da se je zahvaliti fašistom, da jc bil prevratni pokret poražen. Italija sedaj pri svojem delu za vzpostavo ni več ogrožena izza hrbta. Delavstvo se opozarja, da je delovanje fašistov naperjeno zoper voditelja. Pri vmi';u fašistov se pozdravlja italijanska vojska. STAVKA PAROPLOVNEGA DELAVSTVA V BEOGRADU. Beograd, 9. avgusta. (Izv.) Stavkajočim delavcem rečnega paroplovnega sindikata na Cukarici so se pridružili tudi matrozi. Ti so priredili včeraj zborovanje in so izročili danes ministrskemu predsedniku Pašiču, ministroma notranjih poslov in socijalne politike ter predsedniku narodne skupščine resolucije, v kateri odločno protestirajo proti zavlačevanju podpisa sporazuma med njimi in rečnim paroplovnim sindikatom. Zahtevajo, da jim odgovorni činitelji odgovore do 11. avgusta, ker sicer prenehajo delati. CERKVENA ZVEZA ZA GOJITEV MEDNARODNEGA SPORAZUMA. Kodanj, 9. avgusta. CIzv.) Danes je bila tu otvorjena skupščina cerkvenih zvez za gojitev mednarodnega sporazuma. Skupščino je otvoril zastopnik Zedinjenih držav Boynton z govorom, X katerem je povdarjal, da morajo vse kulturne države raslopati zoper tendence, ki bi mogle povzročiti novo svetovno vojno. VIŠINSKI POLET V ITALIJI. Napolj, 9. avg. (Izv.) Za višinski polet, za katerega je razpisana nagrada 100.000 lir, sta se od 4 prijavljenih letalcev dvignila le dva. Sordi je bil z doseženimi 25.500 m kvalificiran kot prvi. Zimmermann je obe pri tekmovanju za thyrrenski bokal določeni turi preletel v 17 urah 8 min. 5 sck., Etchler pa v 17 urah, 38 min. 55 sek. Klasifikacija radi pričakovanja ustnega poročila iz Palerma še ni končnoveljavna. ŽITA NA LETNEM BIVALiŠČL V ŠPANIJI. Bilbao, 9. avgusta. (Izv.) Biv§a cesarica Žita je z otroci prispela semkaj, odkoder se poda nemudoma na letno bivajišče v Ouieto. POTIT*. Za podjarmljeno KofoSIio. Jz govora poslanca Brandnerja o priliki debate o zunanji politiki 26. julija. Gospodje poslanci! Jaz se hočem v svojih izvajanjih omejiti samo na nase odnošaje z avstrijsko republiko. Da nekaj ni v redu, je priznal sam g. mini, ster zun. zadev, ki je včeraj izjavil, da *e Slovenskemu življu v avstrijski republiki ne godi dobro in da je treba, da insistiramo na tem, da Avstrija Izpolnjuje določbe mir. pogodbe glede zaščite narodnih manjših. Toda v istem filamentu je gospod minister naglašal da so naši odnošaji z Avstrijo normalni in prijateljski. Jaz Vam hočem pokazati, kako prijateljski so ti odnošaji z avstrijsko republiko. Ml smo 29. marca t. 1. poslali v Celovec našega konzula v osebi gospoda dr. Rašiča. Ta naš konzul še do danes ni dobil od vlade v Celovcu primernega lokala, da bi konzulat mogel izvrševati svoje posle, čeprav uživajo avstrijski konzulati v ntši državi vsestransko podporo. Povsod jim gremo na roko, tako v Ljubljani. kakor v Beogradu. Kdo je kriv, da smo zgubili plebiscit Nadalje se moram tu baviti v postopanjem avstrijske vlade proti našim narodnim manjšinam. Vi veste, da smo Imeli na Koroškem 10. oktobra l 1920 plebiscit. Popolnoma pogrešeno je mišljenje, ki ga zastopajo nekateri in ki smo ga imeli priliko večkrat slišati, da so namreč koroški Slovenci sami krivi, da so padli pod Avstrijo, in da zato ni našU' dolžnost, da se zanje brigamo. Izjaviti moram, da ni brez krivde niti pokrajinska vlada v Ljubljani, niti centralna vlada v Beogradu, da pa pade glavna krivda na interaliirano plebiscitno komisijo, ki se je postavila na stran naših narodnih nasprotnikov. Niti najmanjša senca krivde pa ne pade na onih 15.780 Slovencev, ki so z dušo in srcem oddali glasove naši kraljevini. Isto tako ne pade nobena krivda na Slovence v drugem pasu, ki rad! izgube prvega pasu niso mogli glasovati in ne na Slovence v Ziljski in Kanalski dolini, ki niso imeli po mirovni pogodbi pravice glasovanja, ker so bili 2e prej priklopljeni deloma avstrijski republiki, deloma Italiji. Ako se govori o plebiscitu, se ne sine pozabiti, da dosedanje skušnje uče, da se niti en plebiscit ni izvršil tako, da bi prišla do izraza prava volja na-reua. Pri vsakem plebiscitu odločajo vplivi močnejšega. V našem slučaju ne sinemo pozabiti, da je Italija pred Ra-palsk m ugovorom imela interes na tem, da plebiscit na Koroškem izpade v našo škodo, da na ta način oslabi naš infernacijonalni polc/žaj. Zato je postavita blizu Beljaka ffvoje vojaške čete V polni opremi. / Slovesne izjave fpo končanem plebiscitu Gospodje! Naravno je, da je naša država prevzčla nasproti onim, ki so zanjo glasovali neke obveze, ker smo jim mi zagotavljali, da se bo naša država v vsakem slučaju pobrigala za to. da Ve jih zaščiti. Isto tako je plebiscitna komisija pred svojim odhodom iz Celovca izdala proklamacijo, v kateri, je med drugim povdarila, da nihče, iXA stanuje v ozemlju bivše avstrijsko-ogrske monarhije, radi političnega svojega zadržanja od izbruha svetovne vojske sem ne sme biti preganjan ali zasramovan. Avstrijska in koroška Vlada ste tudi po svojih zastopnikih pri interaliirani plebiscitni komisiji v javnem razglasu izjavile, da se boste tega držale. Kljub temu, da imamo v mirovni pogodbi točko, ki govori o zaščiti na1-rodnih manjšin, da Imamo proklamad-Je int. pleb. kom., da Imamo obljubo, ki jo je dalnaš zastopnik, da naša država ne bo nikdar zapustila onih Slovencev, ki so zanjo glasovali, so pričeli Nemci še prej, predno Je plebiscitna komisija zapustila Koroško, preganjati naše ljudi in so Uh enostavno postavili izven zakona. Preganjanja našega življa. Ne bom govoril o podrobnostih, zato ker imam vloženo o tej stvari interpelacijo. Pri razpravi te interpelacije bom govoril o podrobnostih, kako se godi bratom na Koroškem. Opozoriti Vas moram samo na nekatere stvari v glavnem, da vidite, v čem obstoje te krivice in preganjanje naših ljudi na Koroškem. Ker so glasovali za našo državo, so Jih Nemci proglasili kot sovražnike avstrijske republike, kot iredentiste in revolucionarje, vsak Je delal ž njimi, kar je hotel. Nemci so jih tepli, tako da imamo veliko slučajev težkih telesnih poškodb. Koroški Slovenci so vse te slučaje poslali kongresu lige narodov, ki se je vršil dne 4. junija t. 1. v Pragi. Nemci so odpustili iz privatnih in državnih služb vsakogar, ki Je glasoval za Jugoslavijo in so jim odkrito rekli: »Zato, ker ste glasovali za Jugoslavijo, Vas odpuščamo«. Oni so odvzeli vsem ljudem, ki so glasovali za Jugoslavijo razne koncesije: gostilniške koncesije, trafike, obrtne koncesije itd. Oni so jim naravno vzeli vsako zaščito pred sodiščem na ta način, da so poslednjega slovenskega advokata pregnali iz Koroške, tako da nimajo naši Slovenci pred sodišči niti enega svojega zastopnika, da so popolnoma odvisni od nemških advokatov in sodnikov, ki postopajo v zmislu navodil, ki jim jih daje »Hei-matsdienst«. V poslednjem času so hoteli izgnal! tudi zadnjega slovenskega zdravnika iz Koroške. Posebno stališče Koroške v Avstriji Naša velika kulturna institucija Družba sv. Mohorja se Se morala preseliti iz Celovca v Jugoslavijo. Lista »Koroški Slovenec« vsled tega ne morejo tiskati na Koroškem, temveč se mora na Dunaju. Koroška zavzema namreč neko posebno stališče v Avstriji V vse ostale kraje morete potovati samo. na Koroško ne more iti nihče brez posebnega dovoljenja celovške deželne vlade. Radi tega se tudi begunci, ki Jih imamo na stotine v Sloveniji, ne morejo vrniti na Svoje domove. Prvič ni zasigurana njihova osebna varnost, drugič jim pa koroška deželna vlada ne da dovoljenja za povrnitev v domovino. Onemogočeno društveno delovanje. Rekel sem, da so naše kulturne institucije na Koroškem v veliki nevarnosti Igre, ki so Jih prirejali nekaj časa sem, so jim v zadnjem času začeli prepovedovati, tako da niti dramatičnih predstav ne morejo več prirejati. Nemci In' Nemčurjl so te igre enostavno počeli razbijati Prišli so Heimatdienst-lerji In so naše ljudi napadli ter jih veliko poškodovali Med njimi so napadli tudi samega poslanca Poljanca, ki bi ga morala ščititi poslanska imuniteta, in ga težko poškodovali Na ta način so primorali deželno vlado, da je prepovedala vsako tako predstavo, da se ne bi kršil javni »red in mir«. Slovenščina izpodrinjena Iz vsega javnega življenja. Dotaknem naj s>e na kratko tudi slovenščine v šolah, v uradih in v cerkvi! V prvi vrsti moram naglasiti, da v bivši Avstriji Slovenci nismo imeli nika-kih pravic. Toda reči moram, da smo v času, ko ni bilo mirovne pogodbe, imeli vsaj 4 osnovne šole v slovenskem jeziku, med njimi dve privatni To je bilo leta 1914 v stari Avstriji A danes v svobodni, moderni avstrijski republiki nimamo niti ene osnovne šole v slovenskem jeziku. Ne puste nam otvoriti niti privatnih šol v Sent Rupertu pri Veliko v. u in v St. Jakobu v Rožu, ker bi baje to delalo hudo kri! (Dalje prih.) filanoiiafi ceatridiznia zinafG zdravnike Vsem bo še živo v spominu razburjenje, ki še je polastilo vse naše javnosti, ko so se vsled pomanjkanja denarja pričeli zapirati naši zdravstveni zavodi. Da so pri celi stvari pretrpeli največ neprilik ravno slovenski zdravniki — in to popolnoma po nedolžnem — bo vsakomur jasno. K tem neprilikam, ki so jih morali naši zdravniki pretrpeti radi upravne zanikrnosti in nesposobnosti centralističnega režima, pa prihajajo osebna žaljenja, pa ne morda le kot posamezni slučaji, temveč kar eno za drugo in to taka žaljenja, ki bijejo v obraz vsemu zdravniškemu stanu v Sloveniji. Vodja v zdravilišču za bolne na pljučih v Topolščici je bil dr. Drobnič, ki se je špecielno izobrazil za to stroko zdravljenja. Par tednov potem, ko je bil nastavljen dr. Drobnič, je prejel predsednik tukajšnjega zdravstvenega sveta pismo od ministrstva za zdravstvo, da naj se za voditelja zdravilišča v Topolščici nastavi neki dr, Savič. Predsednik zdravstvenega sveta je nato odgovoril, da dr. Saviča ne more predlagati za voditelja omenjenega zdravilišča, ker je bil ravnokar imenovan na to mesto dr. Drobnič, To imenovanje je ministrstvo za zdravstvo samo izvedlo, drugega mesta pa ni kreiranega. Vsled tega odgovora predsednika tuk zdravstvenega sveta je nastala v Beogradu seveda huda zamera. Toda porodica ztta ščititi svoje prijatelje. In ker sedita v ministrstvu za zdravstvo kot načelnika dr. Štampar in dr. Nikolič, od katerih se je posebno zadnji zelo angažiral za dr. Saviča, bi bilo našim zdravnikom pri zdravstvenem svetu lahko že v naprej jasno, da bo dr. Savič odnesel zmago, t. j. da bo postal vodja zdravilišča v Topolščici. Stvar se je aranžirala sledeče. Nekega lepega dne je prišel v To-polščico dr. Savič, ki se je predstavil voditelju zavoda dr. Drobniču kot bodoči ravnatelj zdravilišča, zaenkrat pa še »pacijent«. Z njim sta tudi prišli dve dami, mati in hčerka. In sedaj se je pričelo intrigiranje. Omenjena hčerka se enostavno ni pustila od dr. Drobniča preiskati, dasi je to za vsakega bolnika predpisano. Obnašala se je tudi sicer napram njemu kot voditelju zavoda na absolutno nepripusten način ter se je pustila zdraviti od dr. Saviča. Dr. Drobnič je vkljub temu ni vrgel iz zavoda, dasi bi imel do tega vso pravico. In porodica je intrigirala dalje. Ko je zavod zžhteval od dr. Savi- ča plačilo za zdravljenje v L razredu, ta o kakem plačilu ni hotel ničesar slišati. Vsled tega se je moral zdravstveni svet obrniti na ministrstvo za zdravstvo, ki-je odgovorilo, da plača stroške Savičevega prebivanja v Sloveniji. Konec tega mučnega stanja v našem zdraviliškem zavodu Je bila brzojavka iz ministrstva zdravstva, ki Je kratkomalo povedala, da Je za naprej voditelj zavoda dr. Savič, dr. Drobnič pa da je odpuščen iz službe in to brez vsake preiskave in brez vseh dokazov, le vsled tega, ker je hotel vzdržati red v zdravilišču in ker se dr. Saviču bolj dopade pri nas, kakor pa v Srbiji. Srbski listi takorekoč dnevno tožijo o pomanjkanju zdravnikov, ki vlada pri njih, posebno v njihovih južnih pokrajinah. Ministrstvo za zdravstvo, oziroma načelniki tega ministrstva pa pošiljajo srbske zdravnike prav brez vsakega vzroka v Slovenijo Izpodrivati naše zdravnike. Kaj bodo storili naši zdravniki na to? Naj že vendar enkrat odločno nastopijo in povedo, da je sveta dolžnost srbskih zdravnikov vršiti svoje reševalno delo najpreje v pomoči po-trenl svoji ožji domovini in da imajo pravico izpodrivati naše slovenske zdravnike kvečjemu šele tedaj, ko jim bo zdravstveno stanje v Srbiji to dovoljevalo. leiiid Clan naše delegacije v Rimu, dr. Hačin priobčuje v »Slovenskem Narodu« poročilo o finančnih vprašanjih na pretekli rimski konferenci, iz katerega posnemamo nastopni odstavek, ki točno karakterizira obtožbe ljubljanskega »Jutra«: Podobna je bila situacija »Jadranske banke« v Trstu. Po poročilu, katerega je predložil g. Kamenarovič in katerega pravilnost je našim delegatom potrdila tudi italijanska delegacija in zlasti italijanski finančni delegat v Trstu, ki je na prošnjo banke natančno pregledal stanje »Jadranske banke, je bilo Jadranski banki v Trstu zamenjano v lire nad 100 milijonov kron manje, nego je bila upravičena po dekretih italijanskih vojaških oblasti v Julijski Krajini. Zaradi zanimivosti tega vprašanja naj omenim, da je gosp. Kamenarovič razložil situacijo banke naši delegaciji v Rimu že v marcu t. L Iz sejnih zapisnikov posnemam, da je g. Kamenarovič situacijo banke opisal italijanski delegaciji prvič v seji dne 1. aprila in drugič v seji dne 6. aprila. V tej drugi seji je italijanski zastopnik Capelli, ki je po nalogu vlade revidiral bankino postopanje izjavil, da so Kamenarovičevi podatki popolnoma resnični Ti podatki so služili za podlago vsem daljšim pogajanjem in torej ne more biti govora o tem, da bi bila naša in italijanska delegacija pri pogajanjih zapeljane od potvorb, ki naj bi bile izvršene v knjigah. Jadranske banke v Trstu meseca aprila tega leta. Razen izgub, ki jih je banka pretrpela ob priliki zamenjave kron v lire je banka posodila raznim tržaškim firmam za časa vojske velike svote na podlagi njihovih liferadj avstro-ogrski armadi Za dotične liferacije doslej stranke niso sprejele ničesar in bi morale razne velike tržaške firme iti v konkurz ako bi banka zahtevala plačilo. Tako Je predložena nam bilanca banke pokazala, da je faktično fzgifS* ljen ves delniški kapital a vsemi rezervami in da Je banka razen tega 5e P* sivna za ca 2 milijona lir. V taki sittt* Ciji je »Jadranska banka« v Beogradu stavila Jadranski banki v Trstu na ra** polago potrebna sredstva, da se osigu-rajo terjatve upnikov, toda beograd-skemu zavodu z ozirom na nfrkj kur* krone hi bilo mogoče, da doprinese na* daljne žrtve za sanacijo delniške glav* nice. Že pred pogajanji v Sta. Marghe* riti je bila italijanska vlada v direktnih pogajanjih z g. Kamenarovičem pripravljena odpustiti plačanje globe v znesku 9,600.000 lir ter nudila kot kompenzacijo za razne zahteve (konverzijo, škodo povzročeno po napadu fašistov, konverzijo v Zadru itd.) okrogli znesek 5,000.000 lir, s katero ponudbo se ravnatelj Kamenarovič ni zadovoljil ker v tem ni našel baze za sanacijo delniške glavnice in nadaljno konsolidacijo zavoda. Delegaciji je bilo sicer znano, da ]• banka pričela pogajanja z raznimi italijanskimi grupami zaradi nacijonaliza-cije, no bilo ji je tudi znano, da.se je to zgodilo vsled tega, da bi, opirajoč se na dotične grupe, dosegla zamenjavo vsaj dela svojega kapitala v lire in tako ušla preteči likvidaciji Tudi Je imela delegacija točne podatke o tem, da se ogromna večina delnic nahaja Se vedno v rokah naših ljudi bodisi naših podanikov, ali pa vsaj naših po narodnosti in je upravičeno upala, da se bo v banki ohranil naš močen vpliv, ako delegacija izposluje njeno sanacijo. Da bančni zavodi niso tistega narodnega in socijalnega pomena, kakor so zadruge, čijih delokrog se razteza na najširše narodne plasti, je res, vendar pa samo popoln ignorant, ali pa velik hudobnež more trditi, da obstoj »Jadranske banke« v Trstu in podružnic »Ljubljanske kreditne banke« v Gorici in v Trstu za naše manjšine nima velikanskega narodnega pomena. Že iz tega razloga se naša delegacija hi mogla postaviti na komodno stališče, da za banke ne zahteva ničesar, ker za zadruge ne more doseči vsega, temveč je bila mišljenja, da mora skušati doseči čim večji uspeh v vsakem vprašanju, kjer se da doseči uspeli. ir. iia o Mi v Trstu. V svrho informacije priobčujemo nastopno izjavo dr. Slavika, ki jo Je objaviti v včerajšnjem »Slov. Narodu«: »Reporterju lista »Plccolo« sem dne 4. avgusta 1.1. na njegovo dotlč-no vprašanje rekel: I. smatram za Izključeno, da bi šlo za poskus goljufije na škodo Italijanskega državnega zaklada zato, ker so bili državnemu zakladu predloženi Izkazi de-bitorjev in kreditorjev in prepisi še tekom leta 1919, ker je državni zaklad še tekom tega leta dal pregledati knjige »Jadranske banke« In ker je 2e na podlagi teh Izkazov, prepisov ta vpisov državni zaklad hotel Izključiti razne postavke v Iznosu več milijonov od zamenjave. Ni bilo torej mogoče v marcu 1. 1922 zavesti državni zaklad v zmoto. Dosti bi bilo, da bi primerjal prejšnje listine in zabeležke z novimi vpisi, pa bi se takoj odkrila prevara. 2. na vprašanje reporterja, kako si razlagam napačno Izjavo Kolumbičevo, sem mu odgovoril: »Kolumbič se je hotel maščevati radi svoje suspenzije in Je to storil tem raje, ker je videl, da z ozirom na ,iHoia domovina" ■> (M4 vlast) (Ciklus simfoniških pesmi Bedflcha Smetane.) X sobotnem koncertu Sredočeške fll-birtft&nije iz Kladna v; Unionu (12. 8. 1922). Pesniki vseh časov in narodov so opevali domovino. Kdo Je v neštetih pesnitvah lepše izražal svoja domo-• l>na čustva, kdo krasnejše opeval ...jvensko domovino kot naš Simon v - zgorčič? Med češkimi domoljubnimi i.mki zavzema najodličnejše mesto . ::t»p!uk Čečh. Slavospev domovini kakršnega drugod zaman iščemo, j napisal svojemu narodu skladateli-pesnik Bcd/tch Smetana. Njegovega poslanstva domovina ni razumela in ga je odklanjala. Število bridkih ur se je še povečalo, ko ga je usoda udarila z gluhoto. Smetana je zmagoval svojo usodo. BQ fe narodno samozavesten človek in baš v najhujših časih je skladal apoteozo češkega naroda, opero »Libtišo«, a v dan oglušenja se mu je v glavi rodil motiv simfoniške pesmi »VI-Segrad«. Začel je skladati svoje najlepše delo, simfoniške pesmi za veliki orkester, ki ga postavljajo med prve Skladatelje svojega časa. Ciklus se deli v dva dela. Prvi obsega simfoniške pesmi »Višegrad«, »Vltava«, »Sarka«, 'drugi pa »Iz čeških logov in gajev«, »Tabor« in »Blanik«. Prve štiri pesmi )e Smetana napisal v letih 1874 in 1875, Ifločim so nastale »Tabor in »Blanik« v letih 1878, 1879. Izvajajo se pa od leta 1882 največkrat kot enotni ciklus z naslovom »Moja domovina« (Ma vlast). Naj sledi kratka vsebina. Višegrad pomeni začetek češke zgodovine. Bil Je to grad, sedež Llbu-še, Pfemislovskih knezov in lsraljev. Smetana nam slika življenje na gradu; zbirajo se vitezi in vojska pred zma-gotovimi bojL Veselo* rajajo in plešejo. Toda slava mine. Strastni boji začno. Višegrad jim Je žrtev. Ostanejo razvaline, nema priča nekdanje slave. Vltava. Skladatelj nas pelje v naravo. V šumadskih gozdih izvirata dva potočka, žuborita v solnčnih žarkih, hitita in se kmalu združita v reko VI-tavo, ki šumi po češki zemlji med temnimi bori, iz katerih se oglašajo lovski rogi, se vije med njivami in travniki. Z brega se čuje plesna godba in že-nitovanjsko veselje. Na zlatih valovih Vltave plešejo pri mesečnem svitu ru-salke in vodne vile. V svatojanskih vodopadih bobni Vltava preko skal, nadaljuje svojo pot proti Pragi in se veličastno vali mimo Višegrada, odkoder izginja pesnikovim očem v daljavo. Sarka Snov je vzeta pripovedki ki pravi da je Sarka, varana v ljubezni sklenila s svojimi družicami boj proti moškemu pokolenju. Knez Cti-rad gre s svojimi vojaki nad njo ter jo najde na drevo privezano. Krasota Sarke ga tako očara, da jo oprosti V taboru Ctiradovih vojakov zavlada veselje, pozabivši nevarnost pijejo do noči, dokler drug za drugim ne zaspč. Takrat da Sarka znamenje * rogovi: njene družice prihite in pomore Ctira-dovo vojsko. Iz Čeških logov ta gajev. V tej pesmi nam slika skladatelj krasno poletno popoldne na deželi Polja in travniki dehtijo, žito valovi, Ptički pojo. Pesem prirode! Ljudstvo prepeva in pleše, veseli se življenja. Tabor je pesem husitske dobe. Hu-siti so si na Taboru zgradili svoj sedež. Njih pesem »Kdo ste božji bojevniki«, jih je navduševala k bojem, v prepričanju, da njihova sveta in pravična stvar zmaga, četudi bi imeli zanjo umreti Smetana je v simfoniški pesmi »Tabor« uporabil husitski koral »Blanik« je nadaljevanje »Tabora«. V notranjosti gore »Blanik« počivajo junaki iz slavnih husitskih bojev in čakajo časa, kdaj zopet zagrabijo za meč. Po vrhu Blanika pasejo pastirji svoje črede, nevedoč, kaj se skriva v globini gore. Nad češko zemljo prihajajo nesreče, od nikoder pomoči: vzbu-dč se junaki »Blanika«, pridejo na svet in prineso domovini —- rešitev. To bi bila kratka vsebina šestih simfoniških pesmi ki so nastale iz vere v slavno preteklost Češke, v nje zgodovinski pomen. K veri v preteklost svoje domovine je Smetana pridružil še opev krasot čeških krajev in vero v bodočnost svojega naroda. Na podlagi teh momentov Je postal Smetana narodov buditelj in prorok. Njegov ciklus »Moja domovina« Je veliko priznanje vere v narod, ljubezni do naroda. Nič obupa, nič malovemosti, ampak upanje, radost, moč! Glasbeno pomeni »Moja domovina« največle in najvrednejše delo češke orkestralne tvorbe in vrhunec Smetanovega tvorjenja sploh, vrhunec tehniškega obvladanja forme in kompozične tehnike. Ciklus je skladal Smetana popolnoma gluh. Njegovi prijatelji so sicer vedno mislili, da mojster ozdravi. Napotil se je v ta namen k dr. Troetlschu v Wurzburg v spremstvu V. J. Novot-nyja. Ko je vlak odpihal iz smichov-skega kolodvora .in se je pri oknu pojavila sihueta Višegraoa, je Smetana vzkliknil: »Ko bi se me nebo usmililo, da bi po povratku v milo Prago zaslišal svoj »Višegrad«! Mislim, da bi od radosti Zblaznil!« Vrnil se Je domov ne-ozdravljen, nebo se ga ni usmililo in svojega najlepšega dela ni nikoli slišal. Ciklus »Moja domovina« pa mu je prinesel priznanje domovine in tujine. V Nemčiji V Parizu, na koncertih vseh večjih svetovnih orkestrov je stalno na sporedu. V Pragi veljajo koncerti »češke filharmonije« pri izvajanju cikla »Moja domovina« kot narodni prazniki. Občinstvo prihaja v koncertno dvorano Reprezentančnega doma trumoma, kot v hram božji. V srca mu segajo Smetanove pesmi o domovini kot jo je veliki mojster videl v trpljenju, ponižanju in slavi v mitih in v resnici. Prepričano je, da se izpolni Smetanovo poroštvo, izraženo v »Blaniku« v poslednjem verzu husitskega korala: »Končno z njim vsikdar zmagate!« Nikdar ne more Iziginiti narod, ki se mu je rodil tak prorok kot je bil Smetana!! Zorko Prelom. zlotu I n Mana Ut ral iDtiliani od IZ.-1I am HZL Slavnostni dnevi L vsesokolskega zleta so tu. Naraščajski, dijaški Jn vojaški dnevi so že za nami in bližajo se glavni zletu* dnevi v katerih prihite poleg bratov Cehov, Poljakov in mednarodnih tekmovalcev, tt* soči in tisoči Sokolov ln njih svojcev fg vseh pokrajin naše širne države v Ljub« Hano. Gledali bomo uspehe smotrcnega *®» kolskega uspeha po telovadnicah. Čudih ea boino na zletlšču nastopom naših narodnih borcev. Naravno pa je, da mora Ljubljana v teh pomembnih dneh nuditi svojim go* stom duševnega užitka. Vsak dan se. vrii nebroj prireditev. Narodno gledališče priredi operne ta dramske predstave, šentjakobski {grm V drami »Deseti brat«. Prireditev simfoničnih koncertov z domačimi močmi Je bila nemogoča, ker so člani orkestralnega društva Glasbene Matice na dopustih, godba dr. Čerina je pa preveč zaposlena S* zletišču. Pač pa dospe v Ljubljano 60 mol broječa godba »Sredočeške filharmonije* iz Kladna, ki priredi v soboto 13. t m. V Unionu simfonični koncert, na katerem bo Izvajala slavno simfonično pesnitev. & Smetana »Moja domovina«. nju tega mojstrskega češkega glasbenega umotvora priobčimo v prihodnjih razlago. Dalje priredi »Sredočeška filharmonija dva promenadna koncerta v Zvezdi dne 13. in 14 t m. vsakikrat ob pol 13 dopoldne. Izvajala bo vseh 16 znamenitih Dvorakovih »Slovanskih plesov Igr ta k »Produ« MnmrtUi jftevTTEfo JSe r?V^ateIj!a Kamenaroviča na ■wi ira dr-terjava, prejšnjega banč-kriffu !a PraProtnika in demo 0 stranko in z ozirom na nar-Sr XV,0, ki.ie naštaIo iz tega v pri-• kro?ih v -Jugoslaviji, ustreže pticmm krogom in da'najde njegov S!,y Jugoslaviji v nekaterih krogih vuobravanje. Pri tem pa sem reporterju- samo objektivno pojasnil napa-S. Kamenaroviča, ne da bi njegovih trditev prikazal kakor dokazana ^verjetna dejstva. Nisem mogel odreci naprošenega pojasnila, ker mi »e bilo na tem ležeče, da se položaj ®a korist slovanskega zavoda v Tr-*ra čim prej pojasni —Dr. Edvard Slavik.« * . • K tej Izjavi pristavlja »Slov. Na-•od« komentar, s katerim popolnoma Soglašamo: »G. dr. Slaviku se za to objektivno pojasnilo zahvaljujemo, zlasti ker je z njim za nas vsa zadeva Jadranske banke Trst povsem pojasnjena. Po-vdarjati pa moramo še enkrat na ves glas, da so se v tej aferi italijanski Usti vedli veliko lepše nego nekateri jugoslovenski listi, katerim bi ne smelo biti bogvekako neljubo, če si kak jugosiovenski zavod v Italiji na en ali drugi način izposluje od države, ki ga sicer na vse načine preganja, kako majhno ugodnost. Moramo pa tudi' ugotoviti, da v ti aferi niti en italijanski list bodisi v Trstu bodisi v Italiji ni pisal o tiralici zoper ravnatelja Kamenaroviča in da o kaki tiralici končno ne more biti govora, ker se še dandanes nahaja vsa zadeva na državnemu pravdništvu v Trstu v stanju poizvedbe.« .^tališče radikalov In demokratov napram reškemu konsorciju. Vprašanje reškega konsorcija podaja naša, trenutno najvažnejša, zunanjepolitična zadeva. Članki, ki jih j® o tem priobčila zagrebška »Slo-™dna Tribuna« in katere smo tudi **a Posneli, so vzbudili v beogradskih Političnih krogih občo pozornost. Zapenja se uvid e vati, da bi bilo veliko za našo državo, ako bi se v tem Jbrašanju pokorili zahtevam italijanske vlade, ki deluje predvsem na to, uniči trgovsko bodočnost Reke ter ~a onemogoči našo zunanjo trgovino Preko tega pristanišča in jo postavi |*0d svojo kontrolo. Danes priobčuje ^ti list razgovor svojega beograjskega- dopisnika z zelo vplivno osebo, ki v najtesnejših zvezah z ministrom predsednikom Pašičem. Ta £seba je izjavila, da je Pašič proti ‘Onsorcijalni ureditvi reškega vpra» |anja. Pašič smatra, da je Reka naše *ivljensko gospodarsko - politično l^Prašanje. V tem oziru kategorično Odklanja vsako obliko konsorcija z Italijo in. Reko. Pašič zagovarja prej-koslej absolutno svobodno in samostojno reško državo, kakor je zajamčena v rapallski pogodbi. S tako držav., je pripravljen, zaključiti redne trgovinske pogodbe s predpostavko, da ne dovoli nobeni drugi državi posebnih ekonomskih ugodonosfi. Kako bomo uredili trgovinske odnošaje z Reko, je naša stvar, V tem oziru se Politične vesti. Dnevne vesti. ■— /z diplomaiične službe. Z ozirom na »Slov. Naroda« o predstoječem imeno-Vanju dr. Otokar Rybara za višjega svetnika v zunanjem ministrstvu, konštatiramo Predvsem, da tako mesto v tem ministrstvu sploh ne obstoja. Po naših informacijah želi vlada res pridobiti dr. Rybara za stalno sodelovanje v oddelku za Izvrševanje Mednarodnih pogodb. Vprašanje pa, v kaki obliki bi se to omogočilo, menda še ni rešeno. •— Dr. 'ŠusteršiC se vrača. Od večih Strani nam poročajo, da se koncem avgusta Mite dr. Šušteršič v Ljubljano, O bodočem delovanju dr. Šušteršiča se mnogo ugiba. Bomo videlL ~ Minister Pucelj v avdijend pri kralja. V torek pop. ob 6. uri je Nj. Vel. kralj Prejel ministra Puclja v avdijenci. Nj. VeL 1® s posebnim zanimanjem sledilo izvaja-Ojetn ministra Puclja in laskavo pripomnil, do je min. Pucelj v vprašanju zveze Slovenije z morjem jako srečno uspeL Izza bi- postavlja na branik dobro pojmova- j nih interesov lastne domovine in se ne ozira na interese Italije. Vendar s tem Pašičevim stališčem še ni odločeno zadržanje naše novo sestavljene reške delegacije, v kateri se nahajajo tudi člani demokrati. Ti so s svojimi »izvedeniškimi« poročili v stanu, vplivati na odločbe beograjske vlade v povsem drugem pravcu. Naloga javnega tiska je, da vpliva na našo reško delegacijo in da ona odkrito izjavi, ali ie proti konsorciju. Minister zunanjih zadev, g. Nlnčič želi samo, da se reško vprašanje, kakor tudi vsa ostala viseča zunanjepolitična vprašanja rešijo čimprej. Vsled tega ni izključeno, da minister Ninčič pristane tudi na konsorcij. ako bodo to zahtevali višji državni Interesi. Znano pa je stališče Rečanov, ki hočejo popolno ekonomsko in politično samostojnost ter lastno gospodartvo z imet-kom reškega pristanišča in mesta. Oni uvidevajo, da pomeni konsorcij z Italijo večno šikaniranje od strani Italije in končno ekonomsko smrt reškega mesta. Ako primerjamo radikalno in_ demokratsko časopisje, vidimo, da prvo dosledno odklanja konsorcij z Italijo, ker bi ta nasprotoval tudi srbskemu delu naše trgovine, medtem ko demokratski tisk molče zagovarja konsorcijalno rešitev reškega vprašanja, da ne bi izpodkopaval namer svojih pristašev. vanja v Sloveniji se je prepričal, da slovenska zemlja sicer ni najbolj plodovita, toda pridno kmetsko ljudstvo ustvarja iz nje naravnost čudeže. — Delegat ministrstva prosvete se udeleži sok. zleta. Ker je minister prosvete Svetozar Pribičevič zadržan, ga bo nadomeščal na sok. zletu njegov delegat Miroslav Vojinovič, referent za gimnastiko pri prosvetnem ministrstvu. — ^Zdravstveni odsek razpisuje dve mesti upravnih praktikantov v splošni bolnici v Mariboru oziroma pri obči javni bolnici v Murski Soboti. Interesentje se opozarjajo na razpis v Ur.- listu. — Napad na Burgenland špekulacija zbiralcev znamk. Nedavno so madžarske tolpe napravile ponesrečen vpad v avstrijski Burgenland. Sodne preiskave so dognale da so napad finansirali zbiralci pisemskih znamk. Napad je zasnoval madžarski poslanec Hir, ki Je v ta namen izdal en in pol milijona kron s pogojem, da izda okupacij- ska oblast nove znamke. To se Se tudi zgodilo. Okupacija je sicer trajala prav kratek čas, vendar so bile izdane nove znamke, katerih prvo izdajo so pokupili zbiralci za par milijonov. — Nova Vas. Na veleposestvu grofa Palaviccinija v Banatu se , je ustanovila nova vas, ki ima ime »Stajičevo« po župniku Stajiču iz Elemirja, kateremu gre glavna zasluga za novo naselbino. Vas je naseljena po naših dobrovoljcih, kolonistih In revnem prebivalstvu iz Srpskega Elimlrja. Ob ustanovitvi je štela vas 220 rodbin z 1070 osebami. — Jugoslavija zasede Solan. Grški časopisi poročajo z vso resnobo, da bi za slučaj, da Grki zasedejo Carigrad, Jugoslavija okupirala Solun z okolico ter bi se na ta način naši državi omogočila pomorska trgovina. Brezdvomno je to raco Izpustila antanta, da bi splašila Grke pred poželenjem po Carigradu. — Mlinsko kolo Je zmečkalo v Hrastju pri Gor. Radgoni mlinarja Valentina Divjaka. — Jugoslovani na ameriških univerzah. V pretečenem šolskem letu je bilo vpisanih na 'ameriških univerzah 44 Jugoslovanov in sicer 24 iz Srbije, 18 iz Slovenije in 2 iz Hrvatske. — Najb&gatejše mesto Jugoslavije je Subotica, ki ima posestev za 32 milijard in hiš za 20 milijard kron. Vkljub tolikemu bogastvu pa nima mesto ne vodovoda ne kanalizacije. — Volk. V gorovju nad Dolenjo vasjo pri Ribnici )e uradnik Zadružne gospodarske banke g. Fr. Nosan ustrelil 37 kilogramov težkega volka. — Elbin Kristan se vrne v Ameriko? Poslanec Etbin Kristan namerava odložiti mandat in se zopet izseliti V Ameriko. — Čudni nazori, V Vodicah je zapovedal župnik šolskim otrokom, da se morajo udeležiti procesije v orlovski organizaciji, ne pa pod vodstvom učiteljstva. Ker so bili vsled take nepokorščine in nediscipline starši kaznovani, se hočejo iti pritožit pred samega kralja. — Novi zakoni. Zadnji Uradni Ust (št 83) objavlja zakon o organizaciji in ureditvi državnih vzorna poljedelskih posestev in zakon o zaščiti dece in mladine. — Kje pogrešajo gluhonemega dečka? Dne 3. t m. se je pripeljal v Ljubljano z železnico iz Zid. mosta kakih 15 let stari deček, ki je baje gluhonem. Deček je bil brez sredstev in brez legitimacije. Isti je šibke postave, podolgastega obraza, kostanjevih las, zelo nizkega čela, topega nosu in rujavih oči. Oblečen je x belo platneno obleko. — Neznanega utopljenca so potegnili dne 8. t m. pri deželni bolnici iz Ljubljanica Neznanec je približno 60 let star, srednje močne postave, okroglega, širokega obraza, sivih las in brk. Najbrž je bil kak berač. — Nemška vrvarna H. Helier v Mariboru je prešla v slovenske roke. Prevzela jo je znana vrvarna Ivan N. Adamič, Ljubljana. Opozarjamo na današnji oglas tvrdke. — Prireditve ob priliki vsesokolskego zleta. Danes dne 10. t m. se vrši na čast mednarodnim tekmovalcem koncert vojaške godbe na Vrtu hotela Tivoli, Naj bi se občinstvo tega koncerta udeležilo v velikem številu. — Srbski kmetje v Mariboru. V petek prispe v Maribor okrog 100 srbskih kmetov in med temi tudi 40 akademikov gospodarske stroke. Ogledali si bodo obrtno razstavo, vrtnarstvo, industrijo, tovarne v Rušah in elektrarno na FalL — Slovenec — odvetnik v Ameriki. V ameriški državi Ohio je bil koncem julija L L zaprisežen g. Alojzij Žužek, rojen v Gornjih Retjah prt Velikih Laščah Svojo j advokatsko 'pisarno je odprl v Clevelandu, i Williamson Bldg št 619. — Nesreča' na cesti. Ko je posestnikov sin Franc Beljan iz Kočevja peljal služkinjo na kolodvor, so se mu splašili konji in Beljan Je padel pred kolo, ki mu je šlo čez prša. Težko poškodovanega so oddali v bolnico. — Vlom v stanovanje. V stanovanje vpokoj enega deželnosodnega svetniku Avgusta Modrinjaka v Dolnji Lendavi so vlomili tatovi ter mu pokradli več dragocenih predmetov, kakor daljnogled, zlato uro, verižico, usnjato listnico, dozo za cigarete In več drugih podrobnosti. Skoda ukradenih stvari se ceni na 20.000 kron. O tatovih ni sledu. Ljubljana. *= Prihod alžirskih telovadcev v Ljubljano. Z včerajšnjim predpoldanskim osebnim vlakom so prispeli v Ljubljano alžirski telovadci, člani »1 Avant-Garde Franco-Arabe« iz Aižira. Vseh dospelih telovadcev je dvanajst in vodi jih Omar ben Mahmoud profesor telovadbe, ravnatelj več telovadnih društev in vojaške pripravnice itd. Alžirski telovadbi so potovali nepretrgoma šest dni in so dospeli v Ljubljano popolnoma Izmučeni. Na kolodvoru jih je pričakovala de-putacija Sokolov pod vodstvom staroste br. dr. Ravniharja in podstaroste br. Gangla ter vojaških zastopnikov. Oficijelnih pozdravov ni bilo, ker so si gostje želeli takojšnjega počitka. Z avtom so se takoj po prihodu odpeljali v invalidnico, kjer jim je odkazano stanovanja. Gostje iz daljnega Aižira naj bodo bratsko pozdravljeni! Zdravo! ■= Tuzlanski skauti na Sokolskem zletu. Včeraj dopoldne je prispela četa skau-[ tov iz Tuzle (Bosna), ki je mesec dni bivala v MakarskL Ceto, ki šteje 38 skautov, med njimi precej Sokolov, vodita starosta skautov proL Dragutin Perc in vodja skautov maturant Konstantin Gavrič. Ceta ima seboj vse poljske priprave tako n. pr. lastne šotore, postelje, kuhinjo, lekarno itd. Zanimiv je pogledi na to četo, ki obstoja iz mladih idealnih ljudi, ki posvetijo vse šolske počitnice materi naravL Ceta se je nastanila na Kozlerjevem Vrtu, kjer bo razpela svoje šotore in počakala slavnostnih sokolskih dni. Naše mlade Skaute-Sokole pozdravljamo. = Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 30. jtillja do 5. avgusta se je rodilo v Ljubljani 35 otrok, (21 dečkov, 14 deklic) med temi 3 mrtvorojenL Umrlo je v istem času 17 oseb (11 moških, 6 žensk) med temi 9 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 1 Jetika, 1 pljučnica, 1 srčna hiba, 1 rak, 3 slučajne smrtne poškodbe, 10 drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed nalezljivih bolezni so bili naznanjeni 3 slučaji griže in 1 slučaj Škrlatice. = Julij Betetto v Ljubljani. Naš dični operni pevec Julij Betetto se mudi že nekaj dni v Ljubljani. Od tu bo odšel v Solno-grad, kjer bo sodeloval pri Mozartovih slavnostih. Slavni pevec nastopi v letošnji sezoni na naši operi, kar konstatujemo z največjim veseljem in mu že sedaj kličemo: »Pozdravljeni Nazdar!« = Moka za kruh kg po 22 K se dobi pri mestni aprovizaciji na Poljanski cesti štev. 15. ** Francoski konzulat v Ljubljani ima svojo pisarno na Krekovem trgu št. 10 (pritličje). Pisarna je odprta vsaki dan od 9. do 12. ure razen ob nedeljah in praznikih. =•** Britje zastonjl Ker smo stopili vsled žalostnih razmer v stavko, smo odprli sledeče prisilne brivnice: Delavski Dom, Vidovdanska cesta 1. in gostilna pri »Panju«, Stran a. Valvazorjev trg. Prostovoljni prispevki se seveda sprejemajo. Društvo brivskih in Vla-suljurskih pomočnikov za Slovenijo v Ljubljani. =* Sami šlrajkt. V Ljubljani so stopili v štrajk brivski pomočniki. Mojstri odklanjajo zvišanje mezd. «■= Utonil je pri kopanju dne S. t m. nat Pasjem brodu 25 letni delavec Maks Sttabi, doma iz Kamnika. Truplo so šele včeraj potegnili iz vode. = Smrtna nesreča v spanju. V ponde-Ijek zvečer je na Poljanskem nasipu tik Ljubljanice zaspal neki Hudeček. Med spanjem se je preobrnil, padel v Ljubljanica! in utonil. = Gostilno na Strelišča pod Rožnikom Je prevzel koroški Slovenec g. HeršC, ki tudi kupil Majerjevo vilo istotam. Maribor. Sejmsko poročilo. Na svinjski sejetfl dne 4. avgusta 1922 se je prignalo 162 svinj in 1 koza Cei\e so bile sledeče: prasci 5 do 6 tednov stari K 450 — 650, prasci 7 do 9 tednov stuii K 750 — 1200, prašički 3 ds 4 mesece 1600 — 1800 K, prašički 4 do 6 n; c-secev stari 2800— 3000 K. prašički 8 do 10. mesecev 3600 — 3S00 K, svinje 1 in pol seta 4500 do 5300 K, koze 500 do 600 ki.h za komad. . Uradniško vprašanje. Zanimivo zboro« vanje bo v četrtek zvečer ob 9. uri v Goe-* tzovi dvorani. Pridobitni sloji se hočeJOi pridružiti borbi našega uradništva. Zboro« vanje sklicuje Trgovski gremij, Slov. trifc društvo, Siov. obrt. društvo in Društvo *h-dustrijalccv. v’£'i Vreme je pri nas nagajivo. Pripravi#5 se celi dan za dež, že začne rositi, pa pride burja in vse razžene. To se zgodi všaST dan. Zemlja pa je suha in je potrebna dežja. Vrtni nasadi so itak skoraj vsi že sull£j pa tudi polja, posebno višje ležeča so šu-_ ha da je groza. Službenega jezika ni treba znati, glav^ no je, da je dober uradnik. To krilatico -je^ izustil železničar in občinski starešina Bam hum. Kam zavede človeka slepota, nevednost in strankina strast! Po njegovi želji; in misli g. župana bi bili tedaj na magistratu nasavljeni lahko sami Nemci, prijatelji,, g. Bahuma in našega župana. — Hvala Bo*, gu. da je dovolj pametnih in razsodnih Iju-, di. ki parirujo takim budalostim. . Mestno dravsko kopališče v MaribortL . Je popolnoma nezadostno, ne odgovarja, ne potrebi, ne času. Namesto, da bi enkrat za vselej napravili nekaj modernega, zadostnega, praktičnega — flikajo vsako leto malo po malem, kakor kmet na dežeii svoje hleve, brez načrta, brez smisla. Tu in sploh povsod se vidi, na kakšnem nivo je naše mestno zastopstvo: brez modernega, tr- govskega razmaha. Ko so se prepričali, da se to dravsko kopališče rentira, bi bilo pametno napraviti takoj veliko moderno kopališče, k: bi bilo v čast, kras in dobrobit mestu, meščanstvo pa bi imelo lepo kotnod-no kopališče doma. Gospodu aredniku »Jutra« samo kratek odgovor od nižjega državnega uslufe:", benca, na njegov izraz v »Jutru« z dne & , avgusta 1932 pod »Zločinska eksploatacija:, bedo«. Dobro nam je znano, da nam go- ~‘t. spoaje demokratje Izboljšujejo naše revpe plače vsakokrat, kadar se draginja dvigne za 100 odstotkov še le po preteku par mesecev za 5 odstotkov in tako gre dalje. mo tudi kdo nam je maksimiral naše drn-žinske doklade Znano nam le, kdo .zavla- :: čuje službeno pragmatiko. Res bodo gospo*' dje demokrati enkrat pa novem letu uredili naše plače, da bomo dobivali mesečno mogoče do 100 Din na mesec več kakor sedff " > ako se bc draginja za 400 do 500 odstotke#-- Na čast Sokolstvu se vrši, v soboto avgusta v Narodnem domu pozdravni ^er »Bratstva«, v nedeljo, dne 13. avgusta °Doldne ob 10.30 slavnostna akademija s Ptologom, petjem opernih in koncertnih gg. Lovšetove in Thiery-Kavčnikove kvarteta dr. Kozine. V nedeljo dopoldne 10-30 se vrši v dvorani Filharmonije matine]a, na kateri nastopi pianistinja. Dana Kobler-Golijeva, večino vzporeda Pa izpolni petje vokalnega kvarteta »Primorje«. Vzpored je skrbno izbran, obsega m*Wep§e umetne in narodne pesmi. Zvečer 20. uri bo v opernem gledališču plesni . kooceruii večer, na katerem sodeluje 15v^tna umetniška plesalka gdč. Marja e ova i2 Prage, kjer je nastopala v »Mo-v 1 fUmu' 111 sl pridobila vseskozi Iaska-® ritike praških listov. Koncertni del ve-bica 4. , JUGOSLAVIJA", 10. avgusta 1922. *Twv. ; teh vročih dneh Je škropljenje naših ulic pod ničlo. Ulice so redkokdaj Škropijo. Ce potegne veter, Je mesto ir neznosnem prahu. Na to bi se naj jemalo bolj ozir,' keT gotovo spada tudi v poglavje o »hlgijenl«. Razmišljajte o tem na Magistratu. •Notel »pri Pošti* se te dni renovlra ta bo gotovo v kras lepega prostora pri pošti in kolodvoru. Velike mnoilne sadja donašalo nt celi'. #kl trg ckollški kmetovalci. Dobe se raz-pe vrste hrušk, sliv, breskve, marelice, Jabolka Itd. Vkljub veliki množini sadja na trgu pa so cene previsoka. Mesa Se na celjskem trgu zadnji čas ttovolj m razpolago. Meso Je tudi boljše k«, kovosti, kakor doslej. —. Cena masti se Je % Celju dvignila Že na 148 kron pri kilogramu. Revnejši sloji sl masti ne morejo več kupovati In so prisiljeni Jesti nezabeljena Jedila. V splošnem gre sodba, da vladalo •labši časi, kakor v najstrašnejšem Casn vojne. Blaga je bilo takrat malo, pa človek il Je lahko kupil vsaj tisto* kar mn J« po predpisih pripadalo. Danes pa so polne trgovine in zaloge, ljudstvo pa strada vsled neznosne draginja Hudim časom gremo nasproti, če se ob 12. uri ne streznijo mogočniki, ki krmarijo našo država V prijaznem gorskem vzletišča Svetini nad Celjem dobe nove zvonove, kateri bo* do potegnjeni k zvonik v nedeljo dne 13. avgusta. Pokrajina. Iz Semiča nam poročajo: Da smo Ifflcll lansko leto dobro vinsko letino, Je bilo že Večkrat Citati v časnikih. A kakor vse kaže, bo tudi letošnjo Jesen pri nas obilo vina In semlška kapljica tudi glede kakovosti prvovrstna. Samo to nas skrbi, kam ga bomo spravili, ko Imamo še polne sode po fldanlcah. Cene vinu so nekoliko padle (18 do 28 K za liter), a bi bile še bolj, če bi bila kmetu trda za denar. A naš kmet Ima danes denarja kakor smeti. Kaj šele, če bi bil prodal vso vinsko zaloga Potem M res ne .»odel, kam bi z denarjem. Vsekako bomo morali doli z vinskimi cenami, ako bomo hoteli privabiti k nam vinske trgovce In gostilničarje. Iz okraja Šmarje pri Jelšah. Pokrajinska mcnopolska direkcija se tem potom naproša, naj ukrene vse potrebno, da bo v našem okraju zadostna množina tobaka. Kamor pridem, Je povsod zadosti tobaka, edino v našem okraju primanjkuje vedno vseh vrst Kje leži krivda, ml ni znano. Trafikanti S' Izgovarjajo, da ga gL založn'k v Šmarju nima. Ta pa pravi, da ga iz Ljub-ljne ne dobi. Ako ga dobijo vsi drugi založniki, zakaj bi ga ta ne dobfL — Kadilec. Hrastnik. Rudarji pozort Naznanjamo tem potom, da so se včeraj prostovoljno Sokolstvo. Prihod Čehov Ljubljano. Cehi prispejo na vsesokoL zlet v petih posebnih vlakih v soboto, dne 12. t m. Prvi vlak prispe v Ljubljano ob 8.45 zjutraj. Poživljamo Sokolstvo Ljubljane in okolice, da se udeleZI sprejema Cehov na kolodvoru (glavnem). Zbirališče Sokolov ob 8. zjutraj pred Narodnim domom, odkoder odkorakamo na kolodvor. Udeležite se sprejema polnoštevilno, dokažimo bratom Cehom, kako mil nam le njihov prihod v našo sredo. Starešinstvo JSS. Slavnostni prostor pod Tivolijem (bivše dirkališče) bo v zletnlh dneh od 12. do 15. t m. otvorjen vet dan. Vsak večer teh dni se vrše na tem prostoru koncerti, akademije, pevski nastopi itd. Za obisk se Izdajajo dnevne vstopnice. Sokolstvo in druge udeleinlkt opozarjamo, da se bodo na slavnostnem prostoru pod Tivolijem oddajala mrzla In gorka ie-dila ves dan, Za draga okrepčila ]• preskrbljena Udeleinlkt prireditev na stavnostnem prostora In ostalo občinstvo opozarjamo, da se bodo oddajali kozarci m steklenice proti nizki zastavnim v zato določenih paviljonih v uporabo. Zastaralna se ot> vrnitvi posode vrne v polnem zneska. Zletnl odbor le v očlgled pomanjkanja vrčev za pivo naročil večje mnoilne lončenih vrčkov, Id se bodo na slavnostnem prostora prodajali po 5 Din komad. Narodne noše na vsesoholskem zletu. Dne 15. avgusta Je za vsesokolskl zlet najvažnejši Ta dan ee zbero tdl vse narodne noše, da pokažejo, kako visoko ceni ves narod sokolsko delo In da s svojo lepoto to pestrostjo povečajo sijaj sokolskega zleta. Zato Je Jugoslovanski Sokolski Savez odkazal narodnim nošam najbolj odlična mesta. Dolžnost naša pa Je, da se vsi, ki Imajo pravilno narodno nošo 2bero v Ljubljani. Spored na narodno nošo je sledeči: Dne 15. avgusta se zbero vse narodne noSe do 8. ure zjutraj na slavnostnem prostoru (bivše dirkališče pri velesejmu). Vozovi pa ostanejo na potu med velesejmom in slavnostnim prostorom. Vse narodne no-ie se bodo tu delile v dve glavni skupini, od katerih odkoraka ena pred Narodni dom, druga pa na trg Sv. Jakoba. Pred Narodnim domom se postavi vsa skupina ▼ polloku med Narodnim domom, Trubarjevim spomenikom in Bleiweisovo cesto, tako, da Ima najlepši razgled na Aleksandrovo cesto, po kateri pride sprevod Sokolstva. Skupina pri Sv. Jakobu pa se postavi na trg tako, da ima razgled na Šentjakobski most Tudi od tu bo imela skupina naflepši razgled na sprevod. Ko bo sokolski srevoa odkorakal mimo posamične skupine, odkoraka ta na Kongresni trg, kjer jim odkažejo reditelji prostor, ki bo zopet eden najugodnejših. Po končanem sokolskem sprevodu Je obed In se nato vse narodne noše zbero točno ob pol dveh popoldne zopet na slavnostnem prostoru, od koder odkorakajo na Kongresni trg. Od tam gre ob 2. ari popoldne sprevod narodnih noš samih skozi Wol-fovo In Prešernovo ulico po Wflsonovl cesti in Linhartovi ulici na telovadišče, kjer je razhod. Na telovadišču jim je odkaaana tribuna. Tudi Je prostor prvovrsten. Dne 15. avgusta zjutraj dobe vse narodne coše legitimacijo, ki jih opravičuje do prostega vstopa k vsem prireditvam In vstopu na tribuno (telovadišče) prosti vstopnini 5 Din. Pripominjamo, da mora tudi ■vsak Sokol tu plačati malo vstopnino, zato tudi narodne noše ne morejo biti za telovadbo oproščene vstopnine. Legitimacijo za polovično vožnjo pa dobe vsi pravočasno ali pri sokolskem društvu svojega kraja ali pa pri dotičnem aranžerju, ki Jih Je priglasil Še enkrat poživljamo vse, ki Imajo pravično narodno nošo, da se udeleže vseso-kolskega zleta. Prijave naj se pošljejo do 6-t m. na poznejše prijave se ne bo več oziralo. Voeieinlke v narodni nošt iz LJubiiane in dežele opozarjamo, da Je glavni dan za nastop narodnih noš 15. avgust Udeležnikl se zbirajo ta dan ob 8. zjutraj na slavnostnem prostoru pod Tivolijem (bivše dirkališče). Vhod iz Gosposvetske ceste in Latter-manovega drevoreda. Od tu jih odpeljejo reditelji na določena mesa. Po končanem Sokolskem sprevodu razhod. Ob pol 14. url (pol dveh popoldne) zbirališče narodnih noš na Kongresnem trgu v »Zvezdi«, od koder odkorakajo v sprevoda peš in na vozovih na zletno telovadišče. Narodne noše se zbero 15. t m. pred 8. uro zjutraj na veseličnem prostoru v Tivoli. Gorenjci in Kamničani naj izstopijo v ŠiškL Priporoča se, da prinesete s seboj hrano, ki Jo lahko spravite na veseličnem prostoru. Ob 8. uri se razdele prireditvene legitimacije. Železniške pa se bodo odposlale pravočasno. Ob pol 9. odhod pred Narodni dom In Sv. Jakoba trg. Po sokolski povorki se podajo narodne noš« nazaj na veselični prostor k obedu. Ob pol 2. popoldne se zopet zbero narodne noše: pešci, lej deci in vozovi na Kongresnem trgu (pred nunsko cerkvilo). Od tod se prične pomikati sprevod narodnih noi, ki se pjda na telovadišče. Spored povorke narodnih nnS: Jezdeci, pešci, vozovi. Pripominja se, da naj si poslane mu železniške legitimacije izpolni vsak za sebe. Vsaka zloraba Je strogo zabranjena. Veliko zanimanje zo vsesokolskl zlet v Ljubljani. Priprave za vsesokolski zlet v, Ljubljani so vzbudile po celem svetu veliko zanimanje. Jugoslovenskemu Sokolskemu Savezu prihajajo dopisi v svrho Informacij Iz vseh delov sveta. Mnogo zastopnikov, raznih narodov se udeleži vsesokolskega zleta, tako bomo pozdravili v prikotalili dneh v naši sredini zastopnike Francozov, Angležev, Amerikancev, Belgijcev, Pollakov, Cehov, Rusov, Rumunov itd. Mesto Varšava Je poslalo JSS. prisrčen pozdrav, v katerem želi jrsesokolskema izletu najboljši uspeh. Iz Kanade je dobil JSS. prisrčen po« zdrav tamoinjih jugoslovenskih Sokolov, ki obžalujejo, da se ne morejo udeležiti zleta ter zaključujejo pismo z besedami: da-o Bog, da bi Srbi, Hrvati 1 Slovenci došli ca pokon do uvidjenja, da tko neče brata za brata tudjina če za gospodara. Prireditve o priliki vsesokolskega zleta. V četrtek dne 10. t m. se vrši na čast mednarodnim tekmovalcem koncert vojaške godb# na vrtu hotela Tivoli Poživljamo občinstvo, da se udeleži tega koncerta v kar naj večjem številu. Dne 11. avgusta Je v opernem gledališča opera »Prodana nevesta«, v dramskem gledališča »Pohujšanje jr dolini Šentflorjanski«. V soboto, dne 12. avgusta koncert Sr®-dočeške filharmonije iz Kladna v dvorani hotela »Union«, 2ačetek ob 8. uri. Isti večer se vrše še sledeče prireditve: Ob 20. uri pozdravni večer mednarodnim tekmovalcem na yrtu restavracije »Zvezda«. Ob 20. uri v dvorani filharmonije koncert pevskega društva »Slavec*. Ob 20. uri v dvorani Narodnega doma akademija »Bratstva« na čast češkemu Sokolstvu. Ob 20. uri na slavnostnem prostoru v Tivolija (telovadišče ljubljanskega Soko- la) koncert godbe Zveze fugosioveostari železničarjev. Ob 20. uri koncert orkestra Sokolsko** društva L aa trga na Tabor Ob 20. tel koncert vojaške godbe v boseia Tivoli Ob 20. uri v opernem gledaHS4ti »Boris Godunov«, v dramskem gledališča »Golgota*. V nedeljo, dne 13. avgusta: Ob % 11. uri matineja v opernem gledališču: slavnostni prolog, operna in Koncertna pevka Pavla Lovšetova, koncertna planlstinja ga. Dana Golija-Kob-lerjeva, kvartet dr. Kozine. Ob 54 11. uri matineja v dvorani filharmo ničnega društva: operna in koncertna pevka ga. Vilma de Thiery-Kavčnlk> va .vokalni kvartet »Primorje«. Ob 20. uri koncert »Ljubljanskega Zvona« v dvorani Union. Ob 20. uri koncert kvarteta dr. Kozine y dvorani filharmonije. Ob 20. uri telovadna akademija na slavnostnem prostoru v Tivoli. Ob 20. uri v opernem gledališču koncertni In plesni večer umetniške plesalke Marije Ježkove iz Prage in koncertne pevke gd£. Ljubice Sfiligojeve. Zletni odbor in vse odseke poživljamo, da pridejo v četrtek, dne 10. t m ob 12. url na slavnostni prostor pod Tivolijem v svrho filmiranja. Pridite točno! Udeležba v rt-vilu. Sokolsko društvo Ljubljana II. opozarja svoje članstva da se dobe zletnl znaki samo Še v četrtek, 10. avgusta od 18. do 20. ure v društveni sobi na realki. Vsi člani ki še nimajo znaka, naj si ga torej nemudoma preskrbe. Občinstvo opozarjamo, da ne jemlje V zletnlh dneh dragocenih predmetov na razne prireditve, ker se med veliko množico ljudi vrinejo razni nepoklicani elementi. V interesu udeležnikov zleta je, da puste vse nepotrebne dragocene predmete doma. Občinstvo prosima da ne postoja brez potrebe pri glavnih vhodih na telovadišča. Istotako prosimo, da skrbi občinstvo samo, da so vsi dohodi in odhodi prosti One, ki se poslužujejo Izvoščkov, prosimo, da plačalo izvoščke pred vožnjo, da ne postajajo izvoščki pred glavnim vhooom telovadišča. Šport 9n turistika. ttašk-Concordla—S. K, Primorje. V petek in soboto gostuje v Ljubljani proti S. K. Primorje komb. moštvo Hašk^Con-cordla. Gostje nastopijo v najmočnejši postavi enaki naši B reprezentanci V golu se bo nahajal Kaškovec Friedrich, ki je poleg Vrdjuke najboifti vratar Zagreba. Goram* bcf bosta vTŠfl* Dasonii ta Zupančič. Po* Slednji igre ta Dunaja pri Amatearllh s* mestu znanega internadonalca PopocJC* Celo srednjo vrsto j« dala Consordia: P* žur IL, Dubravčlč, Paskvan. PubravflO* smatrajo za najboljšega centerhalfa Jago* slavlje. V napadalni vrsti se nahaja H* škova petorica Sojat, Vinek, Grdenlč, ZIM* ja, Kabu Očitno gre zagrebškim klubot® za tem, da predstavijo v Ljubljani pov®" dom vsesokolskega zleta v Ljubljani tujesdi in domačemu občinstvu najboljšo kvalltetfl zagrebškega nogometa. S. K. Primorjs M Imelo težko nalogo, kljub temu, da Je v po« slednjem času pridno treniralo. Upati I* Je, da bo s pomočjo svoje ambicije in od* ločnostjo obdržalo igro odprto In napet* Tekme .ve vrše povodom otvoritve nove** športnega igrišča v Ljubljani, Dunajska c** sta pri artiljerijski vojašnici Pričetek no« gometnih tekem oba dni ob 18. Predprodaji vstopnic v cvetlič. Bajt, Šelenburgova ulica.: Lahkcatletlčnl meeting S. K. Primorja ki se vrši 11. in 12. t m. ob 15. nri, obeti uspeti nadvst pričakovanje dobro Zlasti sd številne prijave hrvaških klubov, predvsem Haška, ki tekmuje z 18 najboljšimi atleti Prihod so naznanili tudi atleti iz Avstrije ifl iz zasedenega ozemlja, 1J Gledališče in glasba. Pevci pozori Zadnja skupna pevska v* ! Ja vseh ljubljanskih zborov, ki so tftiglaSlH svoje sodelovanje v skupnih pevskih nastopih ob i jugosL vsesokeflskem zletu se vt* ši v petek, dne 11. avgusta t. k točno oP osmih zveCer v dvorani Filharmonijt M Kongresnem trgu skupno s fanfarami. Ar« hivarji posameznih zborov naj prlneso s*« boj notni rnaterijal pesmi: Molitev, Cuj na* zemlla. Morje adrijansko, Slovenec, Srb, Hrvat in Bože pravde. — Naj prav nihče at manjka! Koncertni odsek za I. Jugoslovan* skl vsesokolskl zlet v Ljubljani /zvenijubljanske pevske zbore, U sd | priglasili svoje sodelovanje v skupnih pevskih nastopih ob priliki L jugoslov. vse so« kdlskega zleta v Ljubljani prosimo, da n#1 modoma naznanijo podpisanemu odseku om> tančno število svojih Članov, ki se udeleM zleta, da jim moremo poslati legitimacij* za polovično vožnjo v Ljubljano m nazaj* Vsi sodelujoči zbori se morajo prt načete*« ku koncertnega odseka zglasiti dne 15. «*• gusta točno ob 8. nri zjutraj na dvorlSi* realke, Vegova ulica, kler se vrši pevska vaja in kjer prejmo posamezni zbori za tvo* J« člane pevske znake. Koncertni cdsčk MI L jgoslov. vsesokolskl zlet v Ljubljani M MALI OGLAS! PRODAJA: 2 HIŠI z gostilno In trgovino v Ljubljani. Poizve se: Alojzija Zupančič, 2abjaK št 7. 265 MALA HIŠA na Teznu, jako dobro ohranjena ob državni cesti, približno 400 m vrta s sadnim drevjem ln trtami za ceno 80.000 Din-Zechner Ferdinand. Maribor TomSičeva 3-5._______267 DVONADSTROPNO trgovsko hišo ob giavni cesti Maribora, na dvorišču hiša za delavnico za 30.000 Din. — Vicel, Maribor, Koroška cesta št. 39. 26(5 VEC RAZNIH STVARJ, pohištva. oblek itd Naslov v upravi lista. _______262 DOBROIDOČA špecerijska trgovina in z deželnimi pridelki v sredini mesta Maribor. Naslov v podružnici »Jugoslavije«. Maribor. 253 VILA OB KLOPINJSKEM JEZERU. 4 sobe, kuhinja, obširna veranda, poslopje za pralnico in pritikline posebej, ca 5000 m* sveta, deloma sadni vrt deloma naraven park, lastna obširna kabina na Jezeru, dlvna lega, za 350.000 SHS kron. Ponudbe pod »Vila na Klo- pinju« na upravo lista. 230 KUPI: 1 VELOr z 2 ležiščima, od 60 mm do 70 mm debelo in 2 do 3 m aoigo. F. Debeljak, Gameljne. 264 SLUŽBE; MLADI delavci in delavke se sprejmejo v kartonažno tovarno I. Bonač sin, Čopova ulica 16. Od zunanjih pridejo v poštev le oni, ki se vozijo s kamniškim vlakom, ker prihajajo drugi prepozno. ____________261 SPREJMEM takoj 2 mizarska pomočnika. Hrana in stanovanje v hiši Plača po dogovoru. Franc Poiak. mizar, Radeče pri Zidanem mostu- 250 IŠČE SE mizarski pomočnik za Beograd, popolnoma Izurjein na mizarskih strojih. Pojasnila daje L Vrho* vec, Poljanska c. 50. 251 RAZNO s MEBLOVAHO SOBO s posebnim vhodom išče trgovec. Plača dobra Ponudbe pod kuverto, poštni predal St 112.______________ 263 MEBLOVANA SOBA se odda za novoporočenca. — Naslov v upravi lista. 263 V NAJEM vzamem trgovino ali gostilno v prometnem kraju na deželi, eventuelnO tudi kupim. Cenjen« ponnd* be pod »Avgtist 22«. 258 VODSTVO kake pekarij« želi prevzeti že večletni to« dja te obrti- Naslov v npra-v; lista. 25$ SKLADiŠCE v sredini m*» sta se išče za takoj. Ponud* be na upravništvo »Jugosla* vjie« pod »M. T skladišče.« ________________________ 247 Dr. FRAN VIRANT, asistent dermatolog splošn* bolnice, špedSallst *a kož« ne in spolne bolezni, ordU nira zopet redno od 2,—& ure- Ljubljana, Miklošičeva c. 18/11. (na ogla Sodne ni _________________________248 POZORI Zavarujte poljska pridelke proti toči, gozdov« proti požarom. Zvišajte zavarovalnino proti požara in nezgodam. Sklenite lir-Ijenska zavarovanj* % en-kratnim plačilom. Pojasnila m naročitve prevzame »Jadranska zavarovalna dral-ba*. Glavni zastop v Celja, Lava it. aa.__________ 8jo tete lomitom Al at Junghens budilk% vsakovrstne stenske xa% nakit iz amerikanskega zlata raz* pošilja 3AK05 PIRC. Ztgr«*, lil ca 63. je zažarela v njenih očeh, ko Je do^ dala: »Sama sreča, da je našel gospod Karst vzlic svoji potrtosti še toliko časa in dobre volje, da je dopoldne prešetal urico na Tauentzle-novi cesti!« »Jaz? . . .« je začudeno vprašal Karst. »Od snoči še nisem stopil iz hiše!« ■' »Glejte ga, glejte, hinavca,« se je zasmejal Joe Jenkins. »Videl sem ga na svoje lastne oči . . . Da, gospodična ... saj vam lehko povem: niti sam ni bil — o ne! Izprehajal se je roko v roki z lepo, mlado, plavolaso damo. Z dozdevnim mirnodušjem se Je Jenkins smeje obrnil k virtuozu; a hkrati je njegov bistri pogled bliskoma ošinil medicinko. Vsa kri do zadnje kaplje je bila izginila iž njenih lic In njene zrenice so široko In prazno strmele predse . . . Ko sta se ustavila z detektivom na hodniku, je šepnil Karst ves razburjen : »še nekaj se jfc zgodilo: slika — s—-« — »Vaša slika?« »Da . . , moja slika , „ snoči je Izginila brez sledu.« Jenkins je zrl nekaj hipov v tla; nato je podaj glasbeniku desnico. »Idite naravnost v svojo sobo,« je rekel tiho. »In ne hodite nikamor, dokler se ne vrnem k vam. Nujen posel me kliče v mesto.« S temi besedami je izginil. — Deset minut nato je Jenkins, ki Je stal za plakatnim stebrom nasproti Valentinove penzije, tiho zažvižgal od zadovoljstva. Helena Jimgmanno-va je bila pritekla Iz hiše In poklicala avtomobil, ki je baš privozil mimo. Jenkins je vzel drugega, zaprtega, in je ukazal šoferju, naj vozi za njo. Sledila sta ji skozi ves zapadni in osrednji del Berlina. Zdelo se je, kakor bi stremela ‘brezkončna vrsta voz proti enemu, istemu cilju. Med zvonjenjem tramvaja, grmenjem mestne železnice po dolgemu mostu in trobentanjem avtomobilskih hup je medicinkin avto brne obkrožil Be-rollno in zavil nato v stransko ulico. Nazadnje se je ustavil pred veliko najemninsko hišo. Joe Jenkins je pritisnil na gumovo žogo in takisto I velel ustaviti. Helena Jungmannova je skočila z j voza, vrgla oči po oknih poslopja ln j planila v vežo. Minuto še ni bilo te-I g&, ko se je spet pojavila na ulicL 32 njeni hoji In vsem njenem hlastnem vedenju se je izražal mrzličen nemir; jadrno je sedla zopet v avtomobil in zdrevila dalje. Hipec nato je stopil v hišo (Joe Jenkins. Jedva občuten vonj po »Peau d’Espagne« je še polnil stop-njišče. Detektiv se je ustavil v prvem nadstropju. Tudi tu je še vejal njen rahli vonj. Radovedno Je krenil po stopnicah v drugo nadstropje. Tudi tam je dehtelo po trpko-sladkem parfumu ... in čudno! — celo močneje nego spodaj; gotovo je tu počivala. Detektiv se je obrnil k tretjim stopnicam: ne . . . tu je usehnil vonjavnl val . . . Joe Jenkins je ostal na drugem mostovžu. Tri vrata so držala na ta hodnik. Troje medenih zvonilnih gumbov se je lesketalo poleg mnogoštevilnih ploščic z imeni. Detektiv Je slekel rokavico ter rahlo in oprezno potipal prvi gumb. Kovina pod njegovo roko je bila mrzla, nedotaknjena. Položil je desnico na drugi gumb — tudi ta je bil gladek ln hladan. Prijel je za tretjega in pokimal. V tej drobni, rumeni krogli je čutil rahlo, Jedva znatno g or kot o. Nedvomno je malo prej človeška roka potegnila za ta držaj. Jenkins je pozvonil: v prvo . . . zvonec je rezko zapel, a živa duša ni prišla odpirat. Potegnil je v drugo ... in v tretje . . . očividno ni bilo nikogar doma. Na malem, čednem porcelanastem ščitku je bilo zapisano: »Gospa Ana Schmidtova«. Sredi vrat je bila pripeta z dvema risalnima žrebljičkoma posetnica, na kateri je stalo ime: »Ralph Walden violinist«. Tik ob vratih je visela majhna škriljasta ploščica s kamenčkom; na nji je bilo začečkano: »Prosim urad Centrum 23645! Ralph.« Joe Jenkins je potegnil iz žepa beležnico ter sl zapisal Številko. Nato Je odhitel po stopnicah. Z najbližje pošte je poklical ravnateljstvo telefonskega urada »Berlin Centrum« in Je zvedel, da je 23645 številka »Uranije«, tvomice za gramofone. Ravnatelj relHu aramofonske tvomice je sprejel detektiva z vljud-* nim začudenjem, »čemu naj se za* hvalim za Čast vašega poseta. Mr. Jenkins?« Američan Je obletel ravnateljevo postavo z očmi. »Ali morda poznate ime .Helena Jungmannova’?« »Helena Jungmannova . . .?« je osuplo ponovil ravnatelj. »Da... to Je Čudno . . . pred dvema minutama sem slišal to ime prvič v svojem Živ-, lienju, In že me vprašujejo, če ga po« wam . . . Gospodična z Imenom Helena Jungmannova’ Je bila prav-* kar v moji pisarni; lastnoročno seru ji odštel tisoč mark, ki so Jo čakale pri meni.« »Kdo je položil zanjo ta denar?« »Sloveč virtuoz na gosli. Baš davi je IgTal pri nas v gramofon. Od nagrade smo po njegovi želji prldr-žali tisoč mark, z naročilom, da naj jih izplačamo gospodični Jungman* novi. On sam je takoj odpotoval.« Detektiv je poletel z očmi po r»* gistratorskih policah In vprašal tlhos »Kako je Ime virtuozu?« »O, to je slaven mož; ponosni smo, da smo ga pridobili. Ime nni J9 Holger K&rst« (Konec nrihodallčJ Gospodarstvo uubllanski veie- semeni. Dekorativna In reklamna dela. Olede oprema prostorov naj sl vsak "»tavljalec že danes poišče dekoraterja, n* koncu vsled preobilnega zaposlenja najbrže ne bodo zamogli sprejeti no* *,•*** dela yeč. Pripominjamo, da ni upra-wcena prevzeti reklamna in dekoraterska * sa ljubljanski velesemenj samo tvrdka Auman * Comp, Krško, kot je ona * *# pomotoma objavila, marveč na) sl £*k razstavljalec poišče sam tvrdko, za «»ero misli, da mu bo delo najokusneje iz-«««. Priporočamo pa v lastnem interesu V °Prem,1° Prostore na sejmišču %Ctt*ntiraj * 1610 svo’° *inno zeI° rS“ '' Telefonska naprava. Vsi oni, ki želijo Imeti v svojih raz-vnih prostorih na razpolago telefon, wo*imo, da to nemudonu Javijo Uradu Jttbljanskega velesejma. Instalacija telefo-** stane 600 Din, najemnina za apatat pa fflora plačati enomesečno, ker se za ®*n| časa aparat ne oddaja v najem. Ker. tnaki kažejo, da bo promet na letoš-velesejmu zelo živahen, priporočamo Interesentom, da se poslužijo te*a "°m«nega sredstva, da jim bo poslovat S* ta način uspešneje In olajšano, Legitimacije In vstopnice. Permanentne legitimacije se bodo do-■"•J« pri naših razprodalalcih (bankah) v J**® »estlh Jugoslavije In pri naših gene-nlh zastopnikih v inozemstvu, kakor F® * vseh uradih večjih Inozemskih ve-■j*«)mov za ceno 40 Din za komad. Po-:**talk legitimacije Je opravičen do polo- Poinje na vseh železnicah In vseh osebnih vlakov v Ljubljano in na-nnanenten prost vstop na sejmišče blsk historične razstave slovenskih , Dnevnu vstopnice za ceno 10 Din se bivajo pil dnevnih blagajnah na sejmišču ^■opravičujejo do enkratnega obiska vseh ^štorov Ljubljanskega velesemnja In hi* Itarlčn* razstave. Stanovanjski odsek preskrbi na zah-wv° stanovanje v hotelu In privatno. Najesti Je treba razločno napisano ime in ko-Qtp 2asa ostane dotičnik v LjublJanL Inseratne cene. . ^ tadustrflalec, trgovec ta obrtnik »JttOor« na podlagi od velesejmske uprave opravljenih mu prilik razviti moderno re~ ®#mo in propaganda Cene za posamezni so sledeče: Sejmski Vestna «1» stran 3.000 K Pol strani 1.500 K (tretjina strani 1.000 K četrtina strani 800 K Osmina strani 600 K ** Platnicah In Inserati na posebno željo $ fa 30 do 100% dražji. Ofidjelnl katalog za leto 1922: pela stran 2.000 K Pol strani 1.000 K tretjina strani 680 K Jetrtlna strani 660 K osmina strani 280 K J^eratl na platnicah, eventuelno na barjem papirju In po posebnih željah z 30 100% poviškom, j. Naročila za inserate sprejema urad jffftljanskega velesemnja, tvrdka Aloma jjOtapanjr d. s o. z. Ljubljana In tvrdka f**Uak te drug, Ljubljana. Pojasnila o ureditvi. Naje zadnje poročilo o nameri in rjputku slovenskega biografskega iink a z^u^° v javnosti več JJ^znlve pozornosti, nego so se je Faniki nadejalL Zato menda ne bo Ju®* Interesa za našo širšo javnost, r® aobi novo poročilo o nadaljevanju dela In če se ji praktično pred Postavi par vzorcev, 12 katerih bo wflKo posnela, kako je vse delo žaljeno. Da so ti vzorci za enkrat tuS.1 10r^nl ta da se bodo v defini-™ Publikaciji še nekoliko - dasl nm,» bIstveno! — izpremenill, je .J110 samo po sebi. Izbera sama se Pač Po tem- kar tisk/v s?aJ pripravljenega za *®^ovrshfr +Pa se )e skušala Podati Trubarisvo „1 razne dolžine; od mi obsega??,« a*nka- ki bo v leksiko dan samo začetek^*’ Ifje tukaj E°‘ no literaturo ki §!? n,avede' pojde kmalu v tisk S natisn3ena>ua razen tega sprejetih^?!05lraen bcl katerih bo članek lSatttt priobčeni najkrajši. ^ Po začetnih težkočah, ki jlh ie bito treba premagati in ki so v naivcu oierJ oteževale vprašanje: kdo vse se sprejme v slovenski biografski ‘*ksIkon, je prišel odbor pred nove J®2koče. Tak leksikon je prvo delo te X naši literaturi, nov tip, za kar Cene prostorom za reklamne deske pritrjene na sejmski ograji in paviljonih Ljubljanskega velesemnja glasom posebnega cenika. Akvirlrajo sejmski akviziterji z blokom nrada Ljubljanskega velesemnja, kateri obiščejo stranke osebna V slučaju, da kakega interesenta izpuste, blagovoli naj bU to nemudoma Javiti na dopisnici Ljubljanskemu velesemnju, da pošlje takoj enega svojih akviziterjev. Cene prostorom za lepake nalepljeni na lepačnih deskah na sejmišču: Za običajni format reklamnega plakata 63 X 95 cm za dobo velesemnja 120 K. Reklamni plakati nalepljeni na karton In viseči v istem formatu 63 X 95 120 K za eden rekamni plakat Uspjeh prvog zagrebačkog sajma uzoraka• Nakon što je blo prikupljen potrebiU materija! moguče |e podati jednu sliku o uspjehu I. našeg sajma, pa se može reči, da je taj uspjeh u svakome pogledu povoljan i pruža dobar izgled u budučnost. Uprava Zagrebačkog Zbora podnijela je svakome izlagaču odgovarajuče formulare, na koje je velika večina njih potanko odgovorila. Opčenito su Iziagači uspjthom zadovoljni. Večina njih traži mjesto veče za buduče sajmove. Kako su naše Industrije velikim djelom mlada poJuzeča, veliki sajam imao je za njllt dvostruku vrl-jednost 1 svrhu: 1. da steku poznanstva I trgovačke veze, a 2. da doblju narudibe za dobavu robe. Kako je sajam posjetllo na stotine hljada poslovnoga svijeta i ostaloga, to je ona prva svrha uspjela preko svakog očeklvanja, 1 ne bi nlkakva druga reklama u onako kratko vrljeme 1 s relativno malim troškom mogla to da posti gne. Kod nazna-ke višine zaključaka mnogi su se iziagači bojali, da im se u slučaju, ako na2nače brojeve, ne bi pravilo poteškoča sa strane poreznlh Vlasti, premda dotičnl pod a tel služe samo u svrhu uprave Zbora, te nitko drugi ne može dobiti vid n iste. Na temelju tih podataka može se ukupna svota zaključaka, kojl su bili oba vij eni na vellkome sajmu, označiti sa preko Jednom mllijar-dom kruna- Večina zaključaka miče se Iz* medju pola do dva milijona kruna. Največ! iznos — što Je javljen — glasi na 58 mi-lijuna kruna. U kovinskim predmetima, koži I tekstilnoj robi pravljenl su naročito dobri zaklJučcL Naravno da su mnoge tvr-tke na sajmu stuplle tek u pregovore sa svojim mušterijama to če se definitivni za-ključcl obavltl za nekoliko vremena, nakon pojedinih utanačenja, proračuna L t d, a ovakovih poslova Imade veoma mnogo, te u gomjoj svoti nijesu mogli biti naznačeni. Isto tako nije moguče ustanoviti vlsinu zaključaka, kojl su tom prigodom u grad-skim trgovinama napravljeni, ali poznato Je, da su U zaključcl bili mnogobroJnL Uspjeh velikoga sajma nije uopče moguče Izraziti u brojevlma, on je Imao po-red trgovačkoga I veliko kulturno značenje. Sijedečl sajam obdržaU če se u mjesecu ožujku god. 1923. te Imade do sada veliki broj prijavljenih tvrtki. BroJ posjetnlka može se takodjer tek približno ustanoviti. Bilo je izdato preko 200.000 ulaznica, što permanentnih što dnevnih. Uzme 11 se, da Je na temelju jedne permanentne ulaznice ušlo dvlje osobe, to se gornji broj znatno povišuje. Ukupni broj posjetnlka može se naznačitl minimalno sa 300.000, prosjcčnl dnevni posjet lznoslo Je oko 20.000. Broj Inostranih posjetnika ne može se tačno označiti. Redarstvo je ustanovilo, da Je za vrijeme trajanja sajma stiglo u Zagreb preko 8.000 stranaca. Največ! broj ovih stranaca poticao Je iz Češke, Njemačke te iz Njemačke Austrtje. + Za Izvoz Svežega mesa je naročilo ministrstvo za promet v Nemčiji na račun vojne odškodnine 500 vagonov. 4* Dohodki bosanskih Železnic. V prvem letošnjem polletju so imele bosanske železnice dohodkov 53 milijonov 156.300 Din. Železnice so v tel dobi od-premile ,1,869.919 oseb in 709.910 ton blaga. + Izvoz sladkorja In koksa Iz Češkoslovaške. Trgovska in obrtna zbornica opozarja vse interesente, da bo glasom odloka Cehoslovaškega trgovskega ministrstva pri-čenši s 1. oktobrom 1922 izvoz sladkorja iz Cehoslovaške pristojbine In lzvoznlne prost Isto ministrstvo Je dovolilo z odlokom št 61189 prost izvoz koksa Iz Češkoslovaške ln sicer Je stopil ta odlok z 15. marcem 1922 v veljavo. + Zgradba državno-teleznišklh delavnic v Ljubljani. Trgovska In obrtna zbornica je Intervenirala v zadevi pospešitve gradbe železniški delavnic v Ljubljani pri ministrstvu saobračaja in Je prejela obvestilo, da se Izdelujejo pri Zagrebški direkciji Izvedbeni načrti in se bo še tekom letošnjega leta pričelo z zgradbo delavnic. jubilejna tebe« larska razstava. Glasom sklepa širšega odbora Čebelarskega društva za Slovenijo z dne 6. julija t 1. se priredi v dob! 3. do 10. septembra jubilejna čebelarska razstava v itarijanišču v Ljubljani. Zavedamo se, da Je doba enega dobrega meseca za tako prireditev kratka, prekratka; poznamo in upoštevamo ogromne draginjske, prevozne In _ najrazličnejše druge ovire: toda tem večja naj bo naša zavednost, odločnost in požrtvovalnost. Na delo torej vsi zavedni čebelarji Slovenijel Pokažimo svetu, da zmoremo nekaj kljub kratki dobi in kljub vsem neštetim neprflikam In ovirami Se Je časi Ako se brez odloga lotimo dela, lahko pripravimo tekom enega meseca še marsikaj, kar se zdi v prvem trenutku nemogoče. Panj čebel, lepo Izdelan prazen panj, posoda lepega medu, kolač zlatorumenega voska, kaka čebelarska sta-rlna In zanimivost, slika, načrt Itd Itd — vse to se še lahko pripravi In pravočasno na ta ali na oni način odpremi y Ljub- ljano. V glavnem bo imela razstava šest skupin. 1- 2lve čebele v posameznih panjih raznih sestavov in v celih čebelnjakih, opazovalni panji s čebelami, vzgojevalnice za matice, opazovalne postaje Itd. 2. Prazni panji vseh sestavov, posa- mezni In v skupinah. 3. Čebelarsko orodje. Tu sem spadajo vsi preprosti pripomočki, ki so jih uporabljali pri čebelarstvu že naši pradedje do naj-novejših priprav in aparatov, ki se Jih poslužuje moderno čebelarstva 4. Cebelnl proizvodi — med In vosek. To^en med v velikih posodah in steklenicah, med v satju Itd (Lepe steklenice na razpolago pri Čebelarskem društvu v Ljubljani). Cist vosek v kolačih ta raznih drugih oblikah itd 5. Izdelki Iz medu in voska. Medica, medeno vino, medeno pecivo, satnice itd. 6. Čebelarska književnost ta narodno-zgodovinske zanimivosti In umetnine. Če- belarski listi, knjige, slike, načrti, zlasti p« stare slikane končnice Itd Izbira je velika. Najskromnejši čebelar ne more reči, da nima nfč za razstavo- Ako Je predmet premalenkosten, da bi ga pošiljal samega, naj ga odda predsedniku svoje podružnice ali pa kakemu sosednemu čebelarju, ki se misli udeležit! razstave. Vsako najmanjšo stvarco bomo vedeli ceniti in bomo gledali, da bo prišla do veljave. Čebelarske podružnice na nog#! Skličite nemudoma shode, ter se posvetujte o zadevi! Zbirajte od svojih članov predmete za razstavo ta Jih pripravite za skupno pošiljatev! Vsakdo bo dobil razstavljene predmet* nazaj, ako se izrecno ne Izjavi, da so naprodaj (n. pr. prodajalo se bo: med vosek, panji, orodje Itd) Razstavni predmeti morajo biti do dne I. septembra v Ljubljani. Pošiljajo naj se po pošti ali brzovozno po železnici Bližnji čebelarji naj jih pa prinesejo ali pripeljejo sami na razstavni prostor. Sedaj pa še nekaj zelo važnegaj Vsak, ki se bo odločil za razstavo, naj najkasneje do 20. avgusta Čebelarskemu drutSva v Ljubljani priglasi svojo udeležbo, In sicer naj v to svrho vzame pol pole papirja ta naj razločno napiše: 1. Natančen naslov: Ime, kraj, pošto ta železniško postajo. 2. Označbo predmetov, ki Jih bo poslal na razstava Vsak predmet naj se posebej napiše. 3. Izjtvf tal al! 2*B prsdmet« sacal ali so naprodaj. Cenal 4L Opazke glede razstava«** mvsta, razna pojasnila, želje itd. Tako Izpolnjen Ust na) *• polij* zadostno frankovan na naslov: C*bsianto društvo ta Slovenijo v Ljubljani. Za pošiljatve po železnici s« bo skuial doseči znižani tarif in brezplačen transport nazaj. Prevoz s pošte to kolodvora prestati društva Vsaka pošiljatev nat bo označena f razločnim naslovom. Čebelarsko društvo sa Slovenijo v Ljubljani ta s označbo: Ras* stavno blago, lstotako naj bo na vsakem predmeta razločno zapisano Im« raz stav-IJalca. Kdor b! zaradi slabih zmotnih razmer ne mogel utrpeti prevoznih stroškov, mu bo polovico prevoznin* povrnilo društva Ministrstvo poljoprlvrsd* i vod* « Beogradu Je dovolilo ta Izplačalo sa razstavo 20.000 Din podpor«. Vsa nadaljna pojasnila ded* razstav* daje tajništvo Čebelarskega društva x Ljub* IJan!. Se enkrat: Slovenskt čebelarji na plan! Vsi na delo za čast svoje Čebelarske organizacije tn v prospeh slovenskega č*~ belarstval Pokailte z obilno udeležbo M razstavi uspeh 25 letnega društvenega delovanja! Odbor, WF* Enkratna objava 11|* din. |EZa|| Priporočalo se sledeče tvrdke; ena ŠPEDICIJE: Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3, tel 463. Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska e. VELETRGOVINA VISA: Restavracija »Zlatorog*, Ljubljanat Gosposka ulica._________________ FOTOGRAFSKI ATELIJE: Kunc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za po- večanje slik.__________________ KNJIGARNA: Zvezna knjigama, Ljubljana, Mari-jin trg 8._______________________ MANUFAKTURE: F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica Št. 12. V bližini državne realke. Franc Brumat, Ljubljana, Mestni trg 25ll._______________________ TRGOVINA BOMBAŽA: SU-> KANCA ITD.: Karl Prelog, Ljubljana, Start trg 12. KONFEKCIJSKE TRGOVINE: J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3. O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg. PAPIRNA TRGOVINA: /. Gajšek. Ljubljana. Sv. Petra c. STAVBENO PODJETJE: Dr. ing. M. Kasal, Ljubljana. Ivan Vižintin, Ljubljana, Vodmatskl SLAŠČIČARNA: Kalaš, Ljubljana, Židovska id. trg 7.____________ KAVARNE: »CentraU, Ljubljana, poleg /oMW-nega mosta, Stefan Mikolič. JADRAN, Breg, vsak dan koncerta TRGOVINA Z ZLATNINO IN SRC' BRNINO: Ivan Pakiž, Ljubljana. Start trg 20. KAMNOLOM IN OPEK. STROJI: KJeemanns ver. FabrOten. Ober* tdrkhem and Faumdaa. IZDELOVANJE IN POPRAVLJANJE ROČNIH HARMONIK F. Vodišek, Ljubljana VIL, 156. PARNA PEKARNA: Jakob Kaučič, Ljubljana, Gradišč*. GRADBENO PODJETJE !N TEHNIŠKO PISARNO sta otvorila ing. Alojz Hrovat in Ing. Albin Černe, avtorizirana cfc vilna inženerja v Ljubljani, Krekov trg št. 10,1. nadstr. Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev, reg. z. s o. z., Ljubljana. Gosposka til. 4. IZDELOVALNICA 2IČNIH VLOG (MODROCEV) ZA POSTELJE TER Žičnih pletenin: Simen Šablatnik, Jesenice - Putine, domače prvovrstno podjetje. Razširjajte JUGOSLAVKJO1“ SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON. terega ni pri nas nobenega zgleda! Princip, da se naj z najmanjšimi sredstvi doseže čim največ, mora kakor vsepovsodl drugje v naši ekonomiji, veljati tudi tukaj ali povedano bolj po domače: članek v leksikonu naj na čim manjšem prostoru poda čim več pojasnil o kaki osebi. Tukaj pa zadenemo že ob prvo, formalno težkočo: za pisanje takih člankov je potreben poseben, lapidaren, ali recimo naravnost leksikonski stil, tega pa 'pri nas ni. No, če ga ni, ga treba ustvariti in ustvarili ga bodo leksi-konovl sotrudniki in njegovi uredniki. Dovolj je, da se zavedamo, da leksikonski članek ni nikaka novela *— ali nedeljski podlistek! — kjer se človeku ravno preveč ne zameri, če se nekoliko bolj na široko in drobno razgovori. Leksikon pa bodi precizen, stisnjen, bogat! Druga težkoča zadeva dokumentacijo posameznih člankov in izhaja tudi iz posebnih razmer, iz katerih izhaja ta leksikon in katerim je namenjen. Razmere pri Nemcih so v tej reči popolnoma drugačne. Brockhaus in enaki leksiki so prav skopi v navajar nju literature, iz katere bi človek Izvedel kaj več In podrobnejšega o kakem človeku in nobeden članek ni podpisan. To je pri Nemcih, ki imajo ravno biografskih leksikonov na iz-bero, popolnoma umljivo. Vzemimo samo »Biographisches Lexikon des Kaisertums Oesterreich«, ki je bil končan s 60. zvezkom 1.1890. In ki ga je spisal sam in edini Konstantin Wurzbach, »Allgemeine deutsche Biographie«, ki jo je Izdala bavarska akademija znanosti In ki šteje 55 debelih zvezkov (končana 1. 1910.) ali Bettelhelmov »Biographisches Jahr-buch und deutscher Nekrolog«, ki se je — pač le začasno! — med vojsko I. 1917. ustavil z 18. zvezkom, da o večjih In manjših, starejših In novejših enakih pomočkih niti ne govorimo. Takega luksusa si Slovenci še ne moremo privoščiti, zato je bilo pri tem leksikonu treba ubrati nekako srednjo pot. V prvi vrsti naj služi onemu, ki se hoče hitro in zanesljivo informirati o kaki osebi, nje življenju in delu. Poleg tega pa bodi vendarle tudi znanstveno dokumentiran. Zato mora dati pomočke onemu, ki Išče v njem ob enem tudi poti, po kateri bi o tem ali onem človeku izvedel še kaj več. Tukaj mislimo v prvi vrsti na vse one ljudi — In teh danes pri nas ni malo! —• ki se zanimajo za zgodovinski razvoj te ali one panoge znanja, gospodarstva, industrije In ki bodo ravno v biografskem leksikonu Iskali primernih kažipotov. Zato se je sklenilo, da bo na koncu vsakega članka navedena vsa ona glavna literatura, na podlagi katere je članek sestavljen (v svrho znanstvene kontrole) In poleg nje še ona, Iz katere se lahko dobi še več podatkov. Seveda vse to le s primerno ekonomijo: če se nahaja članek ali knjiga, v kateri je vsa ta literatura že našteta ali podrobno ocenjena, se bo citiral samo Članek, oziroma knjiga. Poleg tega bo vsak Članek podpisan od sestavljavca. ki i tem iamči «ul svoje podatke In ki omogoči onemu, ki bi se podrobneje zanimal za dotično ime, da lahko izve, kje bo dobil na-daljnih podatkov, oziroma primernih nasvetov. Na koncu člankov, ki bodo sestavljeni na podlagi avtobiografskih podatkov, bo poleg tega še stala zvezdica. Vsi tl znanstveni podatki bodo pisani kolikor mogoče kratko z okrajšavami, ki so v znanstvenem svetu običajne in ki bodo seveda v uvodu leksikona vse naštete In razložene. Umljivo je, da bo tudi biografski tekst poleg svojega posebnega leksikalnega stila rabil v svrho krajšave tudi običajne naše kratice. Običajne pravimo, ne onih nenavadnih, včasih že barbarskih, ki so zadnja leta začele kaziti lepoto tiskov! Biografski leksikon nima naloge, da bi zadostil onemu »univerzalnemu firbcu«, ki ga Je pri zgodovinarjih tako kruto smešil Ranke, tudi ni nobena paša za oči. In vendar nam je žal, da za enkrat poleg biografij pri znamenitejših ljudeh ne moremo prinesti tudi njih portretov. Da se temu nedostatku vsaj nekoliko odpomore, bo pri vsakem starejšem Imenu, torej iz dobe, ko fotografska umetnost še še ni bila tako splošno razširjena, povedano, kje se nahaja kak portret do-tične osebe. Tretja, in ne najmanjša težkoča je —■ lokalna, ljubljanska. Za tako delo, ki mora biti vseskozi znanstveno, zanesljivo podprto, je potreba velikega števila znanstvenih pomočkov. Ljubljanske knjižnice so sicer nenavadno bogate, posebno za starejšo dobo, za novejšo pa zevajo v njih občutne vrzeli. To se najbolj občutno vidi n* največji, na licejski knjižnici, ki pod Avstrijo smela (!) sistematično zbirati samo ono v Avstriji natisnj«* no literaturo, ki se Je natisnila n* Kranjskem. Zato ni v nji slovenske 11-* terature, ki se je natisnila na Primor*« skem, Goriškem, Koroškem In Sta«*1 jerskem, kar nas prav občutno zade* ne! Ravno časopisje naših obmejnih krajev, v katerem je zakopan bogat biografski zaklad, ta naSa »Monu* menta historica«, ki govorijo o naših najvažnejših krajih, so danes shranjena v Trstu, Gorici, Celovcu, Orado cu in na Dunaju, torej za sistematiči no delo takorekoč nedostopna. Res, da so tl dogodki odsevali tudi v »cen* tralnem« časopisju, toda v leksikona bi morali biti odziv lokalnega mišljenja, obmejnega Čutenja. Kako medel je odsev Dečkove smrti v vodilnem ljubljanskem časopisju! Tukaj ne pomaga drugega kakot apel na vse one, ki Imajo to ali ono biografsko gi-adivo v rokah, da ga dajo na razpolago za leksikon. Naj nihče ne misli: »Saj to tako Že vedot to tako že Imajo!« Samo z najtršim sodelovajem bo mogoče napraviti It tega leksikona knjigo, kakor Jo zamišljajo založniki in uredniki. Niti na um jim ne pride, da bi naše obmejn« brate v njem kakorkoli prikrajiidL Nasprotno: baš njim je odmanjfnr častni prostor, kakor se tudi v vojski dajejo večje časti bojevnikom v prvi vrsti nego registra tor jem v zaledju. Dr. Joža Glonart Izdelani vzorci. Ahace! (Ahazel) Matija (r. 21 II. 1779 ^JjJ^renčah, župnija Sv. Jakoba v RoznI d6hiii, sin majhnega posestnika, umrl 23. XI, 1S15 v Celovcu). Rodovina se je pisala Kqm^tar, Matija le postal Ahacel v šolah. Sojo le obiskoval v Požeku (o. 1787—1788), Pri Sv. Jakobu (o. 1788—1791) ter v Celovcu normalko (o. 1791—1794) in gimnazijo Z ‘iteeiem (1794—1801). L. 1801 je postal v Celovcu suplent za matematiko na liceju (7. Šola), 1807 profesor. L. 1809—1811 je obiskoval predavanja iz kmetijstva ter prevzel k matematiki 1820 Se stolico za kmetijstvo, 1825 za naravoslovje. — L. 1811 Je pristopil k koroški kmetijski družbi, bil od 1. 1820 njen kancler, urejeval njena glasila (Blatter i. Landvv. u. Industrie 1831, 1833, 1837, 1839; Mittheilungen u. Gegenst. d. Land\v. u. Ind. KSrntens 1844 in nasl.) ter bil ves čas eden najdelavnejših njenih udov. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi posojilnice v Celovcu, učil brezplačno na obrtniški šoli ter .pospeševal šolo za organiste v Celovcu. O kmetijstvu Je napisal dolgo Vrsto nemških člankov za »Carinthio« in svoja glasila; Iz niih se zrcali interes za vse pojave -na polju kmetijstva ter stremljenje po vsakršnem napredku domačega koroškega poljedelstva na osnovi izkušnje. Med slovenskimi rojaki Je deloval v označenem zmislu v počitnicah ustmeno. — Za njegovo zavest skupnosti s slovenskim koroškim ljudstvom ni; bilo brezpomembno, da le rabil v Rpžeku namesto ‘samonemškega slovensko-nemški katekizem, iz katerega se Je učil najprej slovenskega katehetičneg.a teksta, potem pa nemških besed. Pod vplivom Far-nikovega dela so se izkristalizovale v njem Iz te zavesti zgodaj nekatere preporoditelj-ske črte (kupovanje vsega, kar je izšlo v slov. Jeziku, vzpodbujevanje k nabiranju slovarskega gradiva med koroškimi Slovenci, interes za srbski in ruski jezik ter knjigo). Ko, Je začel 1822 v celovškem semenišču obucevati slovenščino, Je dobila tudi Ahac-Ijeva preporoditeljska fizijognomija nove črtgj širjenje slovenskih knjig med semeni-ščniki in ljudstvom, zbiranje pesni lokalnega pesnika Andrejaša, bramba slovenske časti, priporočanje »Novic«, predvsem pa zavesi dolžnosti, s slovensko knjigo prispevati k likanju rodnega jezika ter moralni povzdigi In estetski Izobrazbi naroda. — Ahacel je delil slovenščino nekako po škofijah, zato je želel k knjigam v kranjščini (ljubljanska škofija) In vzhodnještajerski Slovenščini (sekovska) pridružiti še knjigo pesmi v jeziku Slovencev na Koroškem ter v celjskem okrožju (krška in lavant. škofija s SjtUDnitn iemeniščem v Celovcu), ki bi se naj rabila tudi pri pouku slovenščine v ce-k>vSK£iji 'semenišču. Glavni namen knjige je bil, da se z moralizujočimi pesnimi izrinejo kosmate pesmi, ki so se širile med naro-derm*2a povoljno rešitev tega problema, ki' VBSSt^B ril bil naperjen proti pravi stari narodni pesni. Je nedostajaio A.—u poznanja narodne pesmi kakor tudi estetskega čuta. V A.—h »Pesmah, po Koroškim ino Štajar-skim znanih« (1. izd. 1833, 2. pomn. 1838, 3. izd. 1835) so koroške (Jarnik, An-dreaš) mnogo slabše od štajerskih, ki jih Je nabral med duhovniki celjskega okrožja Slomšek; poleg znanih imen (Slomšek, Val. Orožen, Mat. Vodušek; v 2. izd.: Jože Lipo id, Hašnik, Fel. Globočnik, Volkmer) se nahajajo med avtorji iz Štajerske tudi taki, ki se drugače niso lit#fa-rno udejstovall (Janez Krumpak, Jakob Strašek, Andrej Urek; v 2. izd. Luka Sevšek)- A. sam je napisal samo nemški in slovenski predgovor, dočim so tudi predelave starih narodnih Slomškove. Takratna slovenska kritika, ki se je hotela zavarovati proti temu, da bi bil objavil Ahacel prave narodne pesmi, je pesmarico pavšalno obsodila (Cop. Preš., Celakovsk^, Vraz). Z ljubljansko konkurentinjo »Cbelico« se seveda ni mogla meriti, ker Celovec ni imel Prešerna. Za življenje sposobni elementi pa so biii tudi v A. pesmarici. In ker je bila prva slovenska posvetna pesmarica, ki je bila opremljena z melodijami, in ker se je rabila precej časa tudi v Šolah, si je narod osvojil lepo število besedil in melodij, ki so Izšle tukaj prvič. — Ahacel je bil vkljub slovenski zavesti po svoji tendenci bolj Korošec nego Slovenec. Koroškim Nemcem se je za nemško vzgojo ta resnični dobrotnik cele koroške dežele v obilni meri oddolžil; preboji Slovencev na Koroškem Je med prvimi sistematično pomagal rahljati tla, tfa so mogli drugi za njim uspešnejše delovat!. — L. Lanner, Mittheilungen u. Gegenst. d. Landw. u. Ind. Karntens 1846* 2—4~(z litografijo po sliki Prinzhoferja 184$; Slomšek: Drobtince 1847, 117—131, 1862, 76—7; Scheinigg, Kres 1884, 464. 512, 561.. 615. Kd. Čarbonarius de WIesoriegg Gregor, dr. ffl. In med., r. v Naklem pri Kranju 12. III. 1651..v hiši sedaj št. 30, je svoje Ime Voglar latiniziral v šolah. Filozofijo je doštudiral menda na Dunaju, medicino pa v Rimu. Najprej je prakticiral doma, od 1. 1631—1686 pa v Radgoni. Kot deželni zdravnik za Kranjsko in Koroško povzdignjen v plemski stan Je bil . 1698. pozvan v Rusijo k Petru Vel. • za • telesnega zdravnika. Osumljen skrivnih zvez z Jezuiti je bil 1690 v preiskavi, (b.aje celo v zaporu) in prepovedalo se rrra iV vse dopisovanje. Zocet carjev so-deovaec in spremljevavec se je udeležil pohoda na Azov 1696 in bil 1.700 v nesrečni bIlki--Rri Nar-vi od Švedov ujet in odpeljan v Reval. Izpuščen šele 1704 na intervencijo rimsko-nemškega cesarja je odšel v Moskvo in tam deloval v »medicinski pisarni« do 1714, ko ie odpotoval v Rim. Potni list ga Imenuje, carjevega delegata, ki gre na lastno želi o v domovino. Nekateri domnevajo, da zaradi združitve ruske cerkve z rimsko, enako verjetno pa Je tudi, da je šei iskat za rusko službo znamenitih mediclncev, ki jili Je takrat ravno v Italij bilo mnogo. L. 1715 je prišel 9. XII. v LJ.; na povratku iz Rima pa je v Kranju nenadoma obolel in umrl 1. II. 1.717. V oporoki je zapusil kranjskemu zdravniku Heineju svoje instrumente in ročno lekarno, svojemu nečaku Andreju pa knjige. Občina Naklo je podedovala 5000 goldinarjev za napravo vodovoda, ki še danes nosi njegovo ime. — L: Naklanskl župni arhiv; fasc. »Carbonarius« v ljubljanskem muzeju; Legat, Carn. L 255—1 *= MUK 1851, 71; Klun, Archiv II/III, 54, 69; Parapat, LMS 1870, 125: Trstenjak, Slovenec 1889, štev. 181 «=» DS II, 180; LZ 1889, 448 (opis grba). Kavčič, 1895, 207—8. Portret ni znan noben. I. P. Dečko Ivan. r. v Središču 9. VIII. 1859, dovršil gimnazijo v Mariboru 1879, jus v Gradcu 1883, kjer je 1887 promoviral. Kot odvetniški praktikant v Mariboru je pisal in urejai »Sudsteirische Post« do 1885, ko se je preselil v Celje, kjer je 1891 otvoril pisarno in se 1897 poročil z Adelo Zanierjevo. L. 1881 je v SN (št. 10 in 30) priporočal izdajanje poljudnega lista za koroške Slovence, ki je 1882 začel izhajati (»Mlr«(; 1883 Je v LZ priobčil zgodovinski spis »Slovenska predavanja na graškem vseučilišču*. S številnimi članki po slov. časopilju In v S. P. je dajal smeri slov. politiki na štajerskem; z »Zbirko zakonov«, ki Je 1882 prinesla »Občinski red«, Je županom olajšal slovensko uradovanje. L. 1887 je dosegel Ervi slovenski vpis v zemljiško knjigo na tajerskem in kot poslanec kmetskega volilnega okraja Ljutomer—Ormož—Gornja Radgona 1890 prvi vložil v štajerskem deželnem zboru slovensko interpelacijo. 1896 in 1902 je bil deželni poslanec celjskega kmetskega volilnega okraja. S podrobnim narodnim deom Je spravil v slovenske roke celjsko okolico In vse občine okoli Celja, 1889 okrazni celjski zastop in ž njim celjski okrajni šolski svet. (Razsodba uprav. sod. 17. VI. 1887.) SkuDno z Makfom Veršcem in Miho Vošnjakom (gl. t.) ie ustanovil »Južnoštajersko hranilnico« v Celju, pomagal pri celiskem »Narodnem domu« in pri nakupu »Narodnega doma« v Brežicah. V Celju je ustanovil trgovsko društvo »Merkur«, organiziral obrtni stan, kopališko zadrugo »Diano«,. 1822 pomagal ustanoviti delavsko stavbeno zadrugo »Lastni dom« 1901. Z njegovo pomočjo se je ustanovil »Dijaški dom«, »Zvezna tiskarna« In »Zadružna zveza«. L. 1905 je obolel in 3. XI. 1908 umrl v Feldhofu pri Gradcu. — L. Domovina, 4. XI. 1908. J. A. O. Layer Leopold; r. 20. XI. 1752 v Kranju, kjer sta tudi njegov oče Marko in ded Josip (gl. t.) delovala kot slikarja. Ni znano, da bi se bil kje v tujini učil umetnosti; verjetno Je, da ga je navajat k slikarstvu oče ter da se je potem učil po delih zlasti Krem-ser-Schmidta, s katerim Je bil morda tudi ,v.osebni zvezi, Mencingerja in tedaj modernih Italijanskih mojstrov, katerih slike so bile razširjene po bakrorezih Izven Italije in tudi na Kranjskem. Oženil se je s Korošico Marijo Egartner In Je posinovil, ko ni dobil lastnih otrok, njenega sorodnika Jožefa Egarfnerja (gl. t.). V Kranju Je imel lastno slikarsko delavnico, kjer Je delal skupno z bratom Valentinom (gl. t.) in je dobival obilo naročil od cerkev in zasebnikov. Ustno izročilo pripoveduje, da sta brata L. za časa francoske okupacije na Kranjskem jela izdelovati ponarejene bankovce, da je bil Leopold obsojen na vislice, a pozneje pomiloščen na večletno ječo, katere ga je rešil odhod Francozov 1813; to sporočilo dokumentarično doslej ni potrjeno, kolikor se tiče Leopolda, če se ne smatra njegova slika na Brezjah, Izvržena »zaradi obljube« 1814, za potrdilo one govorice. L. je umrl v Kranju 12 IV. 1828. — Kot umetniška osebnost je L. učenec Kremser-Scmidtcrv, ki mu Je bil vzor v kompoziciji in deloma tudi koloritu. Posnel je njegove kompozcije v Kranju, Velesovem, Gornjem gradu, Ljubljani, nekatere po večkrat, in ie dosledno prevzemal vsai kake posameznosti. Odvisen pa je bil tudi od Mencingerja, Herrlelna, Italijanskih In nemških (Luka Cranach) mojstrov. Njegov pomen je v dejstvu, da Je nadaljeval domačo slikarsko tradicijo, hkrati pa predelal in z izredno pridnostjo, ki meji na rokodelsko naglico* razširil pridobitve tujega slikarstva 18. stol. Ker je slikal v družbi z bratom in se je le redkokdaj podpisal, je v mnogih primerih negotovo, kaj je njegovo lastno umetniško delo In kaj le izdelek delavnice. Slikarska tradicija, ki jo je sprejel od očeta, se je nadaljevala okrepljena tudi po njegovi smrti, tako da je Kranj tvoril v 19. stol. neko pokrajinsko umetniško središče; njegovi učenci so bili Jožef Esartner (gl. t), več Goe-tzlov (gL t.)„ Mikše Jakob (gl. t.), Matej Ooričnik (gl. t.), po katerih se Je šola nadaljevala v naslednjem rodu. — Število del. ki se mu prioisujejo, je zelo veliko; najvažnejša so na Brezjah (dve oljnati sliki fn freske v božjepotni kapeli cerkve, 1814.), v Zasipih (oltarne slike), v Lescah (oostne slike), v Rodinah in na Boh. Beli (križev pot), v Begunjah (oltarne slike), v Kranjski gori (glavni oltar), v Radovljici (župnišče), v Kranju (avtoportret in dr. v župnišču), Helena Pavšler, avtoportret in dr. pri Bradešku, v Cerkljah pri Kranju (cerkvene slike), pri Sv. Valburgi pri Smledniku (oltarne slike), v Trbojah (križev pot), v Zapogah (župnišče in cerkev), v Naklem (gl oltar 1793.), v Križeh ori Tržiču (cerkev 1828.), v Kovorju (glavni oltar), v Podbrez-Jah (cerkev), v Zgornji Besnici (glavni oltar 1782., župnišče). , v Tržiču (Ireske v Župni cerkvi 1815.), pri Sv. Jožefu nad Tržičem Homec (oltarne slike), Šmarca (križev pot), pri Sv. Primožu nad Kamnikom (glavni oltar), Tunice (freske v cerkvi), v Škofji Loki (križev pot in dr. v uršuilnskem samostanu, vitez Strahi, špitalska cerkev), Selca (župna cerkev), Crngrob (cerkev, 1796.), Dobrova (križev pot, 1823.), Št. Vid pri Ljubljani (gl. oltar 1796., v Zavodih sv. Stanislava križev pot), v Ljubljani (muzej, društvo za krše. um etn., dr. Fr. Perne), v Moravčah (oltarne Slike), v Tustano pri Moravčah (grajskEt kapela, 1825.), v Češnjicah (cerkev, župni':';), pri Sv. Heleni (cerkvene slike), v Šcnt Ožbaltu (oltarne slike), na Grmu pr Novem mestu (kapela) itd. L: Stcska. Carn. 1914. z vso literaturo in portretom. I. C. Peizhofer Franz Albert (tudi Albrecht), r. I. 1643. v Ljubljani, Je bil nekaj časa pri jezuitih, pozneje študiral jus, postal sodni asesor, stanovski poslanec in vicedomski, nazadnje cesarski svetnik. U. 13. okt. 1710. na svojem gradiču »Kamnu« v Kandiji pri Novem mestu. Izdal; a) Lacon poiltiois, strictim doctrinam administrandae rei pu-blicae, quam aiunt politicam, c.omplectens et evolvens. Aug. Vind. 1706. — b) Arcanorum status libri decem. (S portretom brez grba.) Te knjige so: L Prologetlcus; II. 1- Arcana regia sive de imperio unius. 2. Circa res magis particulares principum. (Labaci, 1709.); III. De arcanis poliarchlcis sive de imperio optimatum et populi; IV. De leeatio-nibus aliisque legato scitu necesariis; V. De iure confoederationum; VI. De aerarifs et opibus publicis (B. k. t L); VII. De relisi-one; VIIL De consilio (Francofurti a. M., 1711, s portretom in grbom); IX.-X. = c) Tractatus historicopoliticus de armandia sive arte bellica et oleo pacis. Francof. 1713. Prvih šest knjig je izšlo ravnotam tudi v 2. Izd. 1724-25. — d) Lacone o vero risiretto politico, dove succintamente s’ insegna il modo di ben governare e amministrare un stato. Lubiana, 1710. Lasten prevod, posvečen Evgenu Savojskemu. — e) Neuentdeckte Staatsklugheit in hundert politischen Reden oder Discursen. Franki 1710. Izdala po smrti pisatelja, ki je to delo skušal napisati v kolikor se da čisti nemščini, njegova druga žena, M. R. K. Paradeiser. Njegovo biblioteko je 1. 1711. podarila ljubljanskim jezuitom. O. Janez Svetokriškl ga v posvetilu tretje knjige svojih pridig (1696, s Pelzho-ferjevim grbom) slavi kot svojega mecena in pokrovitelja. Samo po naslovu so ml znana njegova dela: a) Tractatus var. erudit. (?); b) Epi-stola panegyrica ad Thalbergi epitomen; c) Mistriaca domus ad summum fastigium ge-nita. »Corona virtutis vlrorum illustrium«, ki Jo nekateri navajajo med njegovimi delj, ie samo vir, iz katerega so starejši pisatelji črpali podatke o P— L: Allg. hist Les.. III. (1731), 278. — Zedler, XXVII. (1741). 214. -Moreri, VII. (1748). 86. — JOcher, III- (1751) 1363. — Pohlin. Bibl. — Legat,.Carn>olia. I. (1838-9), 3K-/— Steska. IMK, 1900. 105, 161. L' J. A. G. Sattner b- Hugolin, r. 29. nov. 1851. v Kandiji Dri Novem mestu, krstno ime Franc. Gimnazijo je obiskoval v N. m.‘(1.-6. razr.) 1867. vstopil k frančiškanom, v Gorici dovršil gimnazijo in dva letnika bogoslovja, dva v Ljubljani, (1874. posvečen v duhovnika) do 1883 v N. m. ljudskošolski učitelj, organist in nčitej petja na gimnaziji, do 1890. veroučitelj na gimnaziji. Od 189.0. živi v Ljubljani; vodi frančiškanski zbor ter opravlia rame redovne službe. L. 1905". s? Je začel pri Hubadu učiti kontrarrunkta in glasbenega oblikoslovja ter se tako pripravil za obširnejše skladbe: mašo, kantato, sinfonič-no pesnitev, oratorij. — Skladbe: A. Cerkvene: 1. Cerkvene Desmi (1879). 2. Csr-kvene pesmi na Č. S. R. T. 3. Božične pesmi (1891., 2. pomnož. nat. 1908.); 4. Slava Bogu (a) mašne 1893. 2. pomnož* nat. kot »Mašne p.« 1908. b) Marijine 1894., 2. nat. 1902.) 5. Slava Jezusu (1903.). 6. Šmarnice (1904.); 7. Postne p. (1905.). 8. Mašne p. (1906V. 9. Marijine p. (1906.); 10. Missa Seraphica (1910.). 11. Štiri božične n. (Cerkv. Glasb. 1910.). 12. Te Deu.n (1911.). 13. Sedem mašnih pesmi (C. Gl. 1918.). 14. Svetniške in prazniške p. (2 zvez. 1921.). 15- Dve božični pesmi (1920.). 16. Dve božičnici (1920.) in več skladb v C. Gl., zbirki »Slava presv. Evharistiji« in »Sv. Ceciliji«. — B. Svetne: 1. Mešani zbori (1888.). 2. K»e so moje rožice — za klavir (1892.). 3. Moški zbori (1894.). 4. Vrbici. Naša nesem (1898.). 5. Dva samospeva (1907.). 6. Štirje koncertni meš-zb. (1908.). 7. Jefteleva prisega (simfonična pesnitev 1911.). 8. Assumptio, oratorij (1911. prenovljen 1921.). 9. Oliki (simf. r>ssn. 1914.). 10- Soči (simf. pesn. 1918.). 11. V pepelnični noči (kantata 1921.). nekaj skladeb v »Novih akordih« in »Pevcu«. — S. Ie oo značaiu romantičen lirik, po razvoju eklektik: iz glasbenih smeri svoje dobe povzema, kar je ustalieno in se še venomer razvila in izpopolnjuje. Gre mn pred vsem za leno melodično potezo In harmonično blagogJasie, kakor ga sodobni rod kot tako občuti: njegova nežnost in mehkoba pa ie brez sentimentalnosti in kaže vel1 ko moške reznosti. V cerkveni glasbi ie nroti strožjemu cecilianstvu vedno ssojil milejšo in toplejšo srčno stran in utiral novo. plemenito in ognjevito smer, obogatil cerkvenoglasbeno literaturo z množico izbornega, splošno porabnega materiala. V svetni ie podgl obilo ,učinkoviti sklad čb, ki so vsled svoje oblikovne lepote In notranje vrednosti zbore v celoti nujno silile k pevsko tehničnemu napredovanfu in plemenitejšemu čustvovaniu; uvedel je dotlej nerabljeno obliko ora torna, obogatil simfonično pesnitev, kantato: S. je spreten instrumenta tor, dober dirigent, priredil Je več uspelih cerkvenih koncertov; sedaj pripravlja opero »Komposteliski romar«. * F. K, ScarfSch! Painald, 10. škof ljubljanski (r. v Jami na OgTskem . iz plern. rodbine, u. v Liublianl 17. dec. 1640). V prve stike z. lužnimi Slovani je prišel kot prošt v Pazimi, 1622. postal škof tržaški, 1630. ljubljanski, a bival kot cesarski namestnik navadno v Gradcu- V mladosti je zlagal lat. pesmi, ob smrt! Ferd. III. izdal lat. nagrobni govor. Vkljub hromosti je vsai enkrat vizi tiral celo ljubljansko škofijo. Listina, ki se je razpošiljala 1631. pred začetkom vizitacije, se obrača zlasti proti prestopkom duhovščine, lu-terantstvu in čarovništvu ter je prvi ohra- njeni pastirski list. ki Je pisan, najbrž po Hrenovi predlogi, razen v latinskem tudi v slovenskem Jeziku. Udejstvoval se je tudi kot predsednik stalne reformacijske komisije na Kranjskem ter štel 1633. 1. 21 izpreobr-niencev. L. 1632. je darova! kapelo v Naca-retu pod Starim trgom frančiškanom ter jim pomagal ustanoviti samostan (Kokol, Fran-ziskanerkl. in Unterst, 17-18). Pod njim se je uvedla tudi v ljubljanski škofiji reforma misala,’ ki je povzročila v slovenskih »Evangelijih inu listovih« izpremembe (CJKZ III, 115) — L: Valo. VIII. 672; Pohlin. Bibl.; Wiesthaler, LMS 1882-3.. 96-122; Gruden, Zgod. 956. Kd. Slatnar Anton, tiskar, r, 3. jan. 1867. na Homcu pri Kamniku. Po nižji gimnaziji se je posvetil tiskarski obrti in vodi lastno tiskarno v Kamniku. S. je' začetnik moderne tiskarske opreme, ki naj zadosti pravilom tiskarske tehnike in estetskim zahtevam; tiskal je prve knjige siof. modernega slovstva. Slokar Ivan, r. 8. okt. v M o staru* končal ljudsko šolo v Motovunu in Gorici, gimnazijo v Gorici, univerzo na Dunaju, dr. phiL, dr. iur. L. 1919. inšpektor v ministrstvu trgovine in industrije, istega 1- hkrati načelnik Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu, ki je sklenil 1919. prvo kompenzacijsko trgovinsko pogodbo z Republ. Avstrijo, enako pogodbo z Republ. Češkoslovaško ter začasno trgovinsko pogodbo z Republ. Avstrijo. L. 1919. je postal generalni inšpektor finančnega mi-nstrstva v Beogradu, 1920. ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. — Spisal je: a) Warum Herzog Friedrich von Tirol im Jahre 1475 von Konig Sigmund ge-achtet u. mit Krieg uberzogen wurde (Forsch- u. Mitt. zur Gesch. Tirols u. Vor-arlbergs, VIII, 1911.). b) Die Volkswirt-schaftiche Bedeutung der Kurorte (Oesterr. Baderbuch, Wien 1913.); c) Zur Hebung der Rentenkurse (iZeit«, 1. maja 1913.); d) Ge-schichte der osterr. Industrie u. ihrer For-derung unter Kaiser Franz I. (Tempsky, Wien 1914.). Objavil je vrsto člankov o narodnem gospodarstvu in finančni politiki (Slovenec 1920.—22.). Kot ravnatelj Zadr. gosp. banke Je sprožii misel Slov. biogr. lek-sika n omogočil izdaio. I. C. Trubar (Truber) Primož (r. 1508, na Raščici pod Turjakom, u. 29. jun. 1586. v Derendingenu bi. Tiibingena na Wirtem-beršlcem). Trubarji, 1482.—1529. še Trobarji, so bili slovenska rodložniška rodbina, ki so vsaj od 1482—1593. gospodarili na Raščiciv najprej pod vasjo kot mlinarji, vsaj od 1547. naprej kot kmetje na drugem posestvu više gori v vasi. po vsei priliki tam, kjer je danes Virantova hiša (št. 8.). Bili so pobožni, deloma tudi pobožnjaški, svojim grajščakom Turjačanom zvesto vdani ljudje, ki so- si znali ustvariti z delom in zvezami razmeroma ugodno gospodarsko pozicijo. — Primožev oče Mihael, mlinar in tesar ter obenem kliučar domače cerkvice sv. Jerneja, ie mlinaril nekako od 1499 _ tik pod .1528- v mlinu, ki ga je treba iskati približno tam, kjer stoli danes TeTikov mlin. Tukaj se je na-rodil Primož, ki ga je posla! 'oče v šole: o. 1520. na Reko v kapiteljsko-šolo, pred spomladjo 1521. pa v Solnograd v šentpetersko šolo, kjer-je ostal kaka 3 leta.'Ves ta čas se Je oreživlial največ s petjem ter pel za mi-lodare z drugimi revnimi dijaki po ulicah in hišah, najbrž pa sodeloval tudi v solnoera-škem kapiteljskem pevskem zboru. O. 1524. Je prišel, najbrž po priporočilu kakega sol-nograškega prijatelja, k škofu Bonomo (gl-t.) v Trst za člana pevskega zbora in nekakega škofovega osebnega slugo. Bonomo ie dečka vzljubil ter mu ostal naklonjen. L. 1527 je dobil T. od nje?a žunnijo Loko pri Radečah, kjer Je nastavil svoiega vikarja, s preostanki dohodkov pa nadaljeval od 1527. preko marca 1528. študije na Dunaju. Pri Trubarjevih na Raščici so se bile medtem razmere poslabšale: Primoževega strica Gregorja, ki Je mlinaril v drugem mlinu na Raščici, je med 1524.-7. ubilo drevo; o. 1528. je umrl tudi oče Mihael; in 1528., ko ser sežgali Turki Raščico, je zgorel najbrž tudi T.-jev roistni dom Z Dunaja se je vrnil T. v Trst, kjer Je bil 1530. posvečen v maš-nika. Še istega 1530. je šel za Bonomovega vikarja na Laško, dočim Je upravljal manjšo župnijo Loko še nadalje po posebnem vikarju. Trubar je bil ob nastopu dušnopastirske službe za navadnega takratnega duhovnika dobro izobražen, znal poleg raščiščanske slovenščine tudi latinski, laški in nemški ter čutil potrebo, kupovati in čitati knjige. Od-IkAvala ga ie resnična pobožnost, trepetajoča v upanju na izveličanie, iskrena dušno-pastirska vnema, rastoča v takrat nenavadni zavesti dolžnosti do lastnega ljudstva, izrazit pridigarski talent, z noto širokega, lahkega sloga, nabirajoč domač, vsem umljiv izraz, bližnjo, razumljivo primero. Bivanje v Solnogradu, Trstu in zlasti na Dunaju ga Je seznanilo z vsebino Luthrovega in Zwinglijevega pokreta. V nasprotiu s katoliško dogmo še ni bil, pač pa je bil že pozoren ter prinesel zlasti že na prvo službo skepso proti romanju in proti ustanavlianju novih romarskih cerkva, spomin na blazne proccsije k. Hubmaierjevi kapeli v Regensburgu. ki jih ie gleda' v Solnogradu, spomin na prizore ob smrtni kazni Hubmaierja in žene, ki so se mu vtisnili na Dunaju ter spomin-na lastnega strica Gregoria, ki je hotel na Silevici v zvezi z goljufivimi ženskami zidati samostan. — Laško in najbližja okolica., ie. bilo o. 1530 še brez novovercev, drugod po Slovenskem pa so se vkljub grozilnim mandatom deželnega kneza posamezne novovetske ideje že propagirale, zlasti tudi v Ljubljani, kjer so začeli posamezniki kakor Wiener (gl. t.), Mertlic (gl. t.), Klomb-ner (gh -t), Lenart Budina (gl. t.), trgovec Jurij Seyerle in dr. poudarjati vedno več Lutrovih gesel. Trubarju so dali že 1530 njegovi Ločani, ki so agitirali z goljufivimi sredstvi za novo "čerlcev Sv. Sebastijana' in Roka na desnert bregu Save med Kompoljam in Smrčino, P * vod, da je začel proti tej nameri osiro na* stopati ter se ob hudem nasprotovanju faranov vedno intenzivneje vglabljati v vio* go bojevnika proti klicem in navadam stil* tarjev. V tem času sc je seznanil s komentarji evangelijev, ki sta jih začela ravnokar izdajati švicarska zvvinglijanca Bullinger sept. 1531. naprej) .ter Peiiican (od. 1.532 na*, prej).. 'POfl vp.ijv.oirt' tega čtiva je sprejel Trubar v svojo ideologijo prva gesla, W niso bila več v skladu s katoliškim naukoifc , čeravno si sam, vkljub dejstvom v reformi' ranih deželah, še dolgo vrsto let ni hotel priznati, da gre že za novo cerkveno ob* čino. ampak računal še vedno z reform« rimske cerkve v novem zmislu. Ko je prišel glas o Trubarjevih pridigah v Ljubljano, sta mu priskrbela V/lener in Mertlic, so-pokrenitelia novega bogoslužnega reda z8 ljubljansko stolnico, ki je stavil v ospredj# pridigo ter določal, naj se pridiga »čisti evangeljska resnica«, poziv za pridigarja V, ljubljanski stolnici. Med 1533 do 1536 Je re-signiral na Laško ter prišel v Ljubljano. Medtem pa so se njegova protirimska gesli namnožila ter izzvala tak odpor frančiškanov, arhidijakona ter deželnega glavarja Nikole Jurišiča, da je moral v jeseni 154»5 pobegniti, četudi sta bila z njegovo pridigo,' zadovoljna oba ljubljanska škofa te dobe!!' Krištof Ravbar (gl. t.) in Frančišek Kacija-J nar (gl. t.)- Trubar je krenil v Trst k Bc^ nomu ter bil vsai od adventa 1540 pa skorOj celo leto 1541 tukaj slovenski pridigar tert nekak škofov domač kaplan. V Trstu J«*} poslušal pridige Giulija da Milano, ki ga je j vrgla beneška inkvizicija radi novoverstvaj že 1541 v ječo, in pr škofa Bonoma predaJ vanja o Vergilu, o Erazma Rotterdamskega parafrazah ter o Calvinovih Institutiones. Za formulacijo protestantske Ideologije biio to leto odločilno. Ker se je bila ravno1 kar začela božja pot na Gori pri Gorici, je; imel tudi za svoje prvo -proti-rimsko -udej-*! stvovanje nov povod V Trstu se je sezna-* nil 1541 tudi s koprskim škofom Vergeri-', Jem (gl. t.), ki je pa skušal že vzbujajoči se R sum proti svoii pravovernosti odvrniti *.], snemalno katoliško gorečnostjo ter povzročil proti Trubarju neko sovražno akcijo.; Toda Bonomo je ščitil svojega ljubljenca in 1542 je dobil po posredovanju Bonoma, KTj mu je bil naklonil, menda 1541, tudi bene-i-ficij sv. Maksimilijana v Celju, kanonikat v j Ljubljani, zato pa istodobno resigniral na* Loko. Leta 1542 se ie vrnil s pojačeno re- j formacijsko ideologijo in pojačeno agresiv-j no S tj o v Ljubljano, čeravno je bil njego71|" nasprotnik Jurišič še vedno deželni glavar.” Že v decembru 1541 so zahtevali tudi poslanci kranjskega plemstva ter ljubljanske-ga meščanstva od Ferdinanda v Pragi sv,q^!r bodo veroizpovedi, in število Lutrovih pri-;' vržencev med ljubljansko duhovščino se je ji bilo pod vplivom naklonjenosti škofu Kaci-^. janarju ter spretne a^itaciie Wienerjevega' krožka zopet pomnožilo. Novemu kanoniku ( Je poveril Kacijanar slovenske pridige v! stolnici, in Trubar ni pridigal le proti do** godkom na Gori pri Gorici, ampak nastopal sploh mnogo agresivnejše -nego pred. dvema letoma ter sprejemal in razvijal f., vedno nove reformacijske misli, ki jih je, || kakor Brenza In Spangenberga, lahko za-* ; jemal tudi iz knjižnic svojih tovarišev. Vsaj že v tej dobi se le seznanil najbrž tudi z voditeljem štajerskega protestantskega $ plemstva, štajerskim deželnim glavarjem p Ungnadom (gl. t.). Pod sredo 1547 je bilo v Ljubljani poleg T. že lepo število duhov=* nikov z več ali manj Izrazito protestantsko ideologijo: Wiener, Mertlic, vikarja Jurij Dragolic in Rokavec (gl. t ), obenem tudi-precej dobro informiranih in prepričanih Luthrovih pristašev med lajiki: Klombner, Seyerle, trgovec Luka Cveki in dr. Protez, stantska ideologija je dobivala tudi na pri-dižnici sedaj določnejši sedaj previdnejši odmev. Le zadnie Draktične konsekvence Tru-bar in tovariši še niso izvajali: da bi nehalt--. maševati ter uvedli novo liturgijo. Od tega koraka Jih je zadrževalo pač ugibanje, da med ljudstvom tla za ta radikalni prelom^ s preteklostjo še niso zrahljana. Novo po^, budo šo dobili v marcu 1544, ko se je dal škof Kacijanar na smrtni postelji obhajati j sub utraque, v čemer mu Je sledil v junijti-1546 tudi tržaški Bonomo. Kacijanarjev na- ; slednik Textor (gl. t.) je bil sicer iz dru- ; gega tabora, prva leta pa po vsej prilikL še ni poznal razme. T. ie poslal medtem kapitelj o. začetka 1547 kot svojega vikarja začasno na kapiteljsko župnijo Šentjernej,^, kier je bilo treba urediti gospodarstvo.”", Tekstor, ki je dobil medtem informacije o ’ nastopanju ljubljanskih protestantov ter o nasprotju med niihoviml nauki in sklepi"' tridentinskega cerkvenega zbora, je izposloval okoli srede 1547 tajni cesarjev ukaz, da se glavni ljubljanski protestanti, med-1 njimi tudi Trubar, zapro ter začne proces (gL Wiener). V Ljubljani se je ukaz izvršil ter začelo v oktobru zaslišavanje, Trubac. pa je bil v Šentjerneju po zaslugi Klomb- , nerja, Seyerla in Cveklja pravočasno opo* zorjen. Nekai časa se je skrival po kranj-jj‘ skih gradovih, potem pa pobegnil v Nemi čijo. Dočim so ga v Ljubljani brez zasliša« vanja obsodili, izobčili, mu konfiscirali bi* : blioteko v vrednosti 400 gold., ter vzeli -dr/: prebende (beneficij sv. MaKsimiliJana, kanonikat in vikarijat v Šentjerneju), -je bil spomladi 1548 že v Nurnbergu .. pri Vidu , Dietrichu, da si ustvari novo življenje ter vresniči problem, o katerem je,že v..domQ? !' vini razmišljal: problem pismenosti sloveiv skega' jezika. , j Šele v Nemčiji je izvajal Itd. — — —*. ' L: Kidrič, Razboi Andreaejeve, Hrenove, Rosolenčeve in Valvasorjeve biografija Trubarja, Zbornik Znanstvenega društva za '• humanistične vede I. Kd. k Ernest liaeckel: Tajne sveta. Preveo I belešk^ma popratio F. Culinovit Naklada St. 'Kugli. Cijena 80 K. — Napokon dobiva evo l naša publika u potpunom izdanju a u lzytšnom stručnom prijevodn jedno od naj-pDznatijih svjetskih djela, filozofsko evang-jelje iz konca prošloz stoleča: »WeItr8tseU Ernesta Haeckela, kojl je reasumirao sve rezultate prirodnih znanosti od Darwina i Newtona dalje pa ih u preglednoj i popularno) knjiži iznio pred šlre opčinstvo. Veliki njemački filozof, kojemu su u Jenu hodoča-stili ljudi iz cijelog svijeta. zastopnik je monističke i genetske teorije, kojoj je organska priroda sve: alfa l omega postajanja, razvitka i nestajanja. Temelj joj ie udario Haeckel još šezdesetih godina pro- Slog stolječa djelom »Generalna morfologija organizma«, zatim »Prirodnim poviješču po-stanja« i napokoi »Antropogenijom« (i s njom u savezu predavanjem »O našem sa-danjem znanju o porljeklu čovjeka«). De-vedesetih godina čuvena ie bila Haeckelova znamenita rasprava »Vijeroispovijesti jed-nog prirodoslovca: Monizam kao vez iz- medu vjere i nauke«, gdje su jezgrovito izložena opčenita načela njegove monističke filozofije I njihov specijalnl odnošaj napra-ma vjerskim naučanjima. Tik pred konac stolječa — g. 1899. — ugledalo je svijetlo Haeckelovo posljednje, najzrellje In najpre-glednlje dlelo »Taine sveta«, koje Je u tisu-čama izdanja poplavilo sav moderni svljet i izazvalo opširne komentare. Ma da se Haeckel postavio na skroz prlrodno-moni-stično. dakle ateistično stanovište. ipak su mu i najodlučniji protlvnici morali priznati, da Je njegova monistička flozofja od po-četka do kraja časna i poštena t. j. potpuni izraz osvjedočenja, koje je stekao mnogo-' godlšnjim trudnim ispltivanjem u prirodi I neprekldnim razmatranjem I traženjera pravih uzroka njezinih pojava, a njegova knjiga »Tajna svijeta« doista je 2reW Plod 66-godišnjeg starca, koji ie ovim djelom pod-vukao ertu završnicu ispod svoga životnog rada. Ma da su več dva decenija prošla od prvog Izdanja ove monumentalne knjige, I ma da se novija, čak I prirodna filozofija skreče onoj drugoj, dualističnoj i deističnoj teoriji, ipak treba da inteligentni čitatelj — bez obzira, kamo če svojim mišljenjem skrenuti — poznaje najvažnije rezultate moderne znanosti, kako Ih Je sabrao I obrazlo-ilo Haeckel, pa da lz njih dalje sintetizira I isprede svoje naziranje o svijetu 1 tajnama njegova bitka, s tim više, što je i sam Haeckel priznao, da nije rekao konačno riječ, a osim toga na više mjesta naglasuje mo-gučnost izmirenja ovih dviju struja: moni-stično-ateistično I dualistično-deistične. — Prijevod g. F. Culinoviča, više prema istoč-nom govoru (ali n latinici), tako je gladak, čitek, jasan i razumljiv, da se — uz one in-fortnativne i pregledne bilješke pod ertom — čini kao da je original, pa ga je prava naslada Čitati. Kako Je ton knjige popularan i svakom pristupan, nači če ona zacijelo svoj krug čitalaaca i u Siroj publici. »Alemka«, roman iz peresa priznate jugoslovanske pisateljice Eme Božičevič. Delo nosi v sebi naš specifični etnografski karakter. Opisana je ljubezen, toda ne šablonska 2 običajnimi zapletljaji. marveč Uu. bežen kot življenje, blaženstvo in zemski raj, toraj popolnoma originalen roman, koji«^ bi moral čitati vsak Jugoslovan in J go* Slovanka kot novi priročnik srečne ljubezni, ki je pretkan z vso nežnostjo In Idealom in kjer lepota tekmuje s tendencijo- Roman je harmonija novega ljubavnega in humanega idealizma, kateri se vzbuja v vsej človeški plemeniti duši kot protiutež in protilek žalostnih vojnih Izkustev. Delo Je z eno besedo rečeno vžitek vseh zaljubljenih duš. / Cena znaša 4 Din in se dobiva v vsaki knjigarni ajj pr| založniku Josipu Miličič, Maribor, Ruška cesta 45. Od prodaje tega romana je namenjen znaten del »Jugoslo-venski Matici« In listu »Jugoslovenski PP* mo rac«. Št. Jakobska dekliška šola. Sv. Jakoba trg. I. Juooslouenski vsesokolski zlet u Ljubljani 1922. I ■ 1 VIVVII skupnih prenočiščih Nastanitev bratov 1* mestna deška osn. šola, Komenskega ul. — Moško in žensko učiteljišče, Resljeva j cesta. — Srednja tehnična šola (obrtna šola), Aškerčeva c. —Tehnika, Aškerčeva c. **“ Kralja Petra I. Osvoboditelja realna gimnazija (II. državna gimnazija) Poljane. Banjaluka Beograd Bjelovar Kragujevac Ljubljana Ljubljana L Maribor Mostar Novo mesto Novi Sad Sarajevo Skoplje Šibenik Tuzla Veliki Bečkerek Zagreb Zaječar Nastanitev sester Vodnikova gimnazija (I. drž. gimnazija), Tomanova ulica. — Mestni dekliški licej, Bleiweisova cesta. — Internat „Mladika“, Šubičeva ulica. — Državna realka, Vegova ulica. Društvo Nastanitev bratov Nastanitev sester Banja Luko, Bihač, Bos. Gradiška, Bos. Kostajruca, Bos. Novi, Dvor, Prijedor, Prnjevor, Teslič. Beograd, Kovin, Pančevo, Smederevo, Stara Pa2ova, Zemon. Bjelovar, Garešnica, Vel. Grdjevac, Grubisno polje, Hercegovec, Križevec, Virovitica. Braslovče, Celje, Hrastnik, Konjice, Gornji grad; Laško. Medija-Izlake, Mozirja, Petrovče, Redeče pri Zidanem mostu, Slovenjcradec, Sv. Pavel pri Prebold«, Šoštanj, St Jurij ob j. L, Trbovlje, Velenja Vojnik, Vransko, Zagorje, Žalec Šola v Spodnji ŠiškL Vojašnica kralja Aleksandra L, Dunajska cesta. Šotori ob bolnici za silo. II. mestna deška osnovna šola, Cojzova cesta. Št. Jakobska dekliška šola. Sv. Jakoba trg. Bolnica za silo. »Mestni dom", Ljubljanski grad. Azil, Stara pot. Cačak, Jagodina, Kragujevac Kraljeve Kruševac tlžice. Vojašnita kralja Aleksandra L, Dunajska cesta. Št. Jakobska dekliška šola, Sv. Jakoba trg. Bohinjska Bistrica, Jesenice, Koroška Bela, Kranj, Mojstrana, Radovljico, Škofja Loka, Tržič, Žiri. * -------------------------------------- Studepec-Ig. Šola v Zgornji Šiški. Šola v Št. Vidu. ' Šola v Zgornji Šiški. Bloke, Cerknica, Dolenja vos, Kočevje, Loški potok, Ribnica, Sodražica, Stari trg, Vače Višnja gora. Šola v Št Vidu. Čakovec Cma, Dol- Lendava, Dravograd, Gustanj, Hoče Jarenina, Križevci, Ljutomer, Marenberg, Maribor, Mežice Murska Sobota, Muta, Ormož, Prevalje Ptuj, Gornja Radgona, Ruše, Sv. Jakob v Slov. Goricah, Sv. Lenart v Slov. Goricah, Slovenska Bistrica, Središče, Studenci, Sv- Lenart, Varaždin, Varaždinske Toplice, Vel. Nedelja. Sejmišče, Paviljon E, ob Celovški cestL Čapljina, Dubrovnik, Ercegnovi, Gacko, Gjenovič, Janjina, Konjic Korčula, Kotor, Metkovič, Mostar, Potomje, Tivat-Lastva. Leskovec Niš, Prokuplje, Vlasotince, Vranje. Šola v Spodnji Šiški. Vojašnica kralja Aleksandra L, Dunajska cesta, AdlešičL Bojanci, Črnomelj, Dugaresa, Karlovac Kostanjevica, Metlika, Mima, Mokronog, Novo mesto, Semič, Sv. Križ. St. Janž, St. Jernej, St. Rupert, Toplice, Trebnje, Vinica, Žuženberk. Sejmišče, Paviljon H, ob Celovški cesti. Bačko-Petrovo selo, Curug, Ing, Sr. Karlovci, Kula, Mol, Novi Sad, Petrovac Petrovaradin, Senta, Sombpr, Srbobran, Stari Bečej Stari Futog, Stari Vrbas, Subotica, Titel, Zabalj. Vojašnica kralja Aleksandra L, Dunajska cesta. Azil, Stara pot. Sokolska telovadnica v Mostah. Šola v Mostah. EL mestna deška osnovna šola, Cojzova cesta. Št. Jakobska dekliška šola. Sv. Jakoba trg. Šola v Mostah, L m. otr. vrtec. Brod na S., Darda, Djakovo, Dolnji Miholjac, Kneževo, Osijek, Požega, Valpovo, Vinkovd,- Vukovar, Županja. Šola na Viču. D. mestna deška osnovna šola, Cojzova cesta. ..'.'.■M,.......................... I ..... ... Aleksandrovo, Bakar, Crkvenica, Draga, Gračac-Lika, Kastav, Kraljeviča, Krk, Otočac Srp. Moravice, Sušak-Rijeka. Sarajevo, Visoko, Višegrad, Zenica. Prizren, Skoplje. Dolnji KaJtel, Hvar, Idiotska, Jesenica, Klis, Knin, Makarska, Omii, Sinj, Split, Stari grad, Supetar, Trogir, Vis. Betina, Drnii, Dubrava, Murter,. Skradin, Šibenik, Tijesno. Sokolski dom na Viču. Šola na Viču. Salon v gostilni Slamič, Šola na Vrtači, Erjavčeva cesta. Gluhonemnica, Zaloška Cesta. Vojašnica kralja Aleksandra 1» Dunajska cesta. Vojašnica vojvode Mišiča (Belgijska vojašnica), Metelkova ulica. Šola na Vrtači, Erjavčeva cesta. D. mestna deška osnovna iola, Cojzova cesta. Mitroviče, Pabac, Valjevo, Zvomik. Štip. IV. mestna deška osnovna šola (Šola na Prulah). Brčko, Derventa, Doboj, Gračenica, Kreka, Maglaj, Tesanj, Tuzla. Vojašnica vojvode Mišiča (Belgijska vojašnica), Metelkova ulica. Št Jakobska dekliška šola. Sv. Jakoba trg. E mestna deška osnovna Šola, Cojzova cesta. Bašahid, Bečkerek, Bela Crfeva, Helenci, Novi Bečej - Vranjevo. Turska Kaniža, Velika Rikinda, Vršac, Taroš, Elemir, Srp. Iteboj, Sv. Gjurac. IV. mestna deška osnovna šola (Šola na Prulah). Bizeljsko, Boštanj, Bovič, Brežice; Bučka, Cerklje, Drtgo selo, Glina, IvamČgrad, Jastreparsko, Klanjac, Krška vas, Krško, Kutina, Leskovac, Lipik, Pakrac, Petrinja, Rajhenburg-, Raka, Samobor, Sevnica, Sisek Sv. Ivan Zelina, Šeovice, Velika Gorica, Virgin most, Zagreb L D- ... |„-,,wl.iTi !| ©®Q trmissimfrevmmzrs ZO o* 30 VriMite pnp s pomočjo Izkoriščanja toplote plina in dima Ekonomiser visoke kapacitete. Kratek dobavni rok! Prvorazredna spričevala 1 ..GEFIA" d. d. za industrijske naprave len, Praga, Badapest, Milano, BIsssiM Ponudbe In obisk tnžentra brezplačno It brezofcvezno od strani glavnega zastopstva za Jugoslavijo „0 R B S S“ Tržište uzoraka industrijalne robe Zagreb, <1. d. Paromlinska c. 1. Tel. 10 ali 12-30. Kupulemo I! prage buta 15x20x230 in 15x20x250 Obvezne ponudbe z rokom dobave Iranko Ljubljana državni kolodvor nasloviti na: M za iif nirai lesa, L : Najstarejša spedlcijska tvrdka v Slovenili R. RANZINGER špedicijska pisarna Jesenice Ljubljana Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzovoznl M tovorni nabiralni promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami 2a pohištvo. iBrzojavi: Ranzinger. Interurban telefon 60., S Sl WKg«rBBa»g^?nCT^WHWW» J mmmmmsm POSLOM PROSTORE na najlepšem kraju v Ljubljani m sicer v prit.IČjU, prvem m drugem nadstropju v n6vl zgradbi na oglu Aleksandrove in Gledališke ulice, bo oddal v najem Pokojninski zavod predvidoma od L av* gusta 1923 naprej. Interesenti, kojim so najemninski pogoji na vpogled v zavodu Šolski drevored 2 vsak delavnik od 8—12 predpoldne, naj vložijo svoje ponudbe najpozneje do pondeljka 21. avgusta t L pri ravnateljstvu zavoda. V Ljubljani, dne 9. avgusta T922. Upravitelj: FR. VEDERNJAK. Ravnatelj: Dr. SAGADIN. Ob priliki Vsesokolskega zleta priporočam cenjenim obiskovalcem svoj kjer se izvršujejo vsa fotografska in amaterska dela kar najhitreje. G. Amaterjem temnica na razpolago. Za obilna naročila se priporoča Franc Kunc, Ljubljana Fotografski atelje Wolfova ulica. Blago za prevleko divanov tn drmeoa pohitiva v veliki izderi, dalje različno platno In jote za tapetni!«!, sedlarje Itiprlporota tvrdka >, Mesini trg 10 ••••••••••••• Iianjsketvoroicejitsr Kamnik pri Ljubljani sprejmejo več in enega kleparja 2a tovarniško delo takoj ali pozneje v trajno, dobro plačano službo, •••••• • •••••• Slovenska banka d. d ■ Ljubljana (prala Jygosl$vaw$ka Unš&n banka) Zagreb Beograd Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj,Maribor,Monoštor (Baranja),Murska Sobota. Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škotja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). Budapest: Balkan Bank r. t AfiJaciie: Split: Jugoslavenska industrijska banka. 11 Wlen: Bankhaus Milan Robert Alexander. Delniška glavnica in rezerve ca 200,000.000 K. Izvršuje vse bančne posle najkulantneie. C&rade POKRIVALA NA VAGONE najboljše kakovosti, takoj v vsaki vel!« kosti In najflnejše razpošilja podjetje za tekstilno Industrijo In trsovi no MAKSO ŠALGO, OSIJEK a a Lanena roba, vreče, motovoz. a a BC Na veliko. Telefon: 595. Brzojavi: Maksalgo, Osijek. Lisičje kože in kože divjačine sprejme v stroj, barvo in izdelavo krznarstvo KOT, Ljubljana* Gradišče 7 kupuje kože divjačine po najvišjih cenah -* Sprejema moderniziranje. 5 Tekoči račun pri Slovenski eskomptni banki v Ljubljani. Telefon interurban 180. Tehnična pisarna v tov. Keršič, Sp. Šiška, Ljubljana. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije in vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specijaliteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode. Zastopa: Patent dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz', armiranega betona z litiželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“ mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. — * 0 # 0 I I I Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja »Jugoslov. no vinsko d. d.« Tiska »Zvezna tiskarna« v I jubilant