156. Številka. Trst, v torek 1 1. julija 1S99. Tečaj XXIV ..Etllno«*" i^bnja dvakrat na ilan. rutnn nedelj in praznikov. zjutraj in «*ečer oh 7. uri. O ponedelikih in po praznikih iahaia ob it. uri 7.jntraj. Varofiilna /.Hii*n : Ohe \7,*lan ji na leto . . . gld. VI' Za »amo večerno tedanje . ., 12* — y,H pol leta. četrt leta in na mene«; rnzmerno. Naročnino je plačevati naprej. Nn na-ročhp brez priložene naročnine «e npravu ne odira. Na drobno se prodajajo v Trutu »jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.: ponedeljake zjiitranje Številke po 2 nvč. Izven Trut« po 1 nvč. več. EDINOST Večerno izdanje.) GLASILO POLITICNEMUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. M70. 4 nvč. V edinosti je nmč : Oglati de računajo po vrstah v petitu, /m večkratno naročilo * primernim nopuntoin. PmImik. osmrtnice in javne aaltvale, »lomači oglasi itd * računajo po pogoditi. Vsi dopisi (ihj *e poSil jnjo nrrilHlihN, Nefriinknvani dopiai se ne sprejemajo. Kokopisi «e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ojtl«*«* *|»re jeniu iipravniHvit. Naročnino in ojilit-e je plačevati loco Trut. 1'rrdHlHhn in tiskarna *e nahajata v j ulici Carintia Stv. 1'2. l^nmiiStv*, nd-prnviiiAtvo in sprejcitiuiije inseratn* v ulici Molin piccolo Siv. II. niuUtr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konaorcij liata „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija liata „Edinoat" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie ve«ti.) DllllitJ 10. Od lil shodov ki so bili napo-povedtuii i«l socijalistov za nocoj, da protestirajo proti volilni preosnovi, jih je vlada samo sedem dovolila na podlagi $ 2. zakona o združevanju. Vodstvo socijalistične stranke hoče pri minister-skem predsedniku uložiti utok proti prepovedi polic i j skega ra v n a te 1 j st v a. « Arbeiter Zeitung* javlja za 12. t. ra. dva velika ljudska shoda, na katerima se hode govorilo tudi o «položil ju na Dunaju*. — Na včerajšnjem shodu v Ottakringu je prišlo do velikih demonstracij. Policija je zaprla nekaj oseh ter napravila mir. DlltinJ 10. Včeraj popoln d ne so sklicali socijalni demokrati shod v Traiskirchenu, katerega se je udeležilo tudi mnogo krščanskih socijalistov, ki so provzročili nerede. Prišlo je do pretepov. Shod se je moral razpustiti. Neredi so se; nadaljevali na pesti. Neki konjenik, ki se je udeležil shoda, je potegnil svoj meč ter ranil več socijalistov. Iselil 10. Včeraj sc je peljal cesar prvikrat na izprehod ; nekaj časa je hodil tudi pes po cesti proti Laufenn. Danes se je peljal proti Ebensee-u. LIllC 10, Na dopolnilni volitvi v deželni zbor je izvoljen konservativec Mihael Muhr. Schaerdlim 10. Na današnji dopolnilni volitvi v deželni zbor je zmagal nemški naprednjak Marko Koltzl. /emuu 10. Kakor se poroča iz Belegagrada, so pripeljali z jutranjim vlakom iz Užice uglednega duhovnika Gjurida. Mnogo orožnikov ga je čuvalo. Kemika Todominskega in dva sotrudnika »Odjeka« so zaprli. »Odjek« ne izhaja več. Krakov 10. Reka Kudava je izstopila ter preplavila tri ulice. Vest, tla bi bilo vse mesto pod vodo, je pretirana. Beligrad 10. V Belemgradu in beligrajskem okrožju se jo razglasilo obsedno stanje. Oficijelno se zatrjuje, da je ta naredba v zvezi z nekimi razkritji o priliki preiskave o atentatu na raz k ralja Milana. Pariz 10. Tri francoske topničarje, katere je bila italijanska oblast v soboto zaprla pri St. Martin Vesnubio, so zopet izpustili, ko se je pokazalo, da so prestopili mejo iz nevednosti. Fondoii 10. Reuterjevi pisarni se javlja iz Petrograda, da je Umrl knez Jurij Aleksandrovič, brat carjev. Petrograd 10. Tukajšnje novine pišejo simpatično o obisku cesarja Viljelmo na krovu francoske ladije «Ifigenije» in o brzojavkah, ki so se menjale med cesarjem in Loubetom. »Novoje Vremja» spominja na to, da je ravno Rusija nagovorila Francijo, da je poslednja sprejela vabilo na slavnosti o priliki otvoritve severnega kanala, vsled česar je razmerje med obema državama postalo bolj prijazno. Pariz 10. Predsednik Loubet je o priliki narodnega praznika, 14. julija, pomilostil italijanskega generala (liletto. Isti je zapustil včeraj Nizzo ter se vrnil domov. K i in 10. Papež je sprejel danes amerikanske škofe. Nagovor je čital škof Ischia, na Kar je papež odgovoril latinski, zahvaljuje se za zvestobo in pokornost, katero so pokazali amerikanski škofje. 10-letnica in Maioslorljenje zastave ml društva „Airija v BarfcovljalT To je bil zopet enkrat imeniten dan, dan po božji in narodovi volji, ko je naš slovenski živelj v Barkovljah, na tej tržaški rivieri, nn skromen, a vendar veličasten način manifestoval svetu, da je še tu, da še živi in da hoče živeti. Pevsko društvo «A(lrija» je slavilo dvojno slavje: slavilo je desetletnico svojega obstanka in slavilo je hkratu blagoslovljenje svojega društve-venega znaka. Toda slavje ni ostalo v tem okvirju, ampak raztegnilo se je daleč preko društvenega okvirja in se povspelo do splošnega slavja naroda tu oh bregovih sin je Adrije. Tudi ta narodni praznik je dokazal, da naš narod umeva dobro, kaj so mu njega društva v sedanjih žalostnih časih, ko nam je javno politiško življenje ukovano v tisoč spon in ko naše narodne in politične borbe proti neizprosnemu sovražniku ne morejo kazati nikakih vspehov in i.am s krivicami, ki jih vale na nas dan na dan, tržejo vedno novih ran jedno zadrugo. Naša društva so naša organizacija, le v teh smo gospodarji mi ! Gorje, ako hi mi ne imeli obilico svojih društev! Kje naj bi dobival narod tolažbe in vere v bodočnost, kje poti in načina, da bi manifestoval svojo ekzistenoo ?! Umevno je torej, tla je v nas vsaki društveni praznik ob enem narodno slavje. Tako imenitno narodno slavje je bilo tudi desetletnica društva «Adrija» v Barkovljah. Bil je krasen ilan po dolgem deževnem vremenu, zlato solnce je obsipalo se svojimi blestečimi žarki romantično obrežje barkovljansko in širna ravan sinje Adrije je blestela v tem morju solnč-nega bleska. Ob 0. uri so se začeli zastopniki društev zbirati v stari krčmi obrtnijskega društva, otl koder so odkorakali v sprevodu ob veselih zvokih godbe in pod vihraj očima zastavama »Del. podp. društva* in »Hiijdriha* s Prošeka proti župni cerkvi. Sosebno častno so nastopili Prosečani, ki so došli korporativno, sa svojima prvakoma Ivanom vitezem Nabergojcm in Vekosl. Goriupom na čelu! To je izgled, prvaki slovenski, kjer vas je kaj ! Prvak kaži se na čelu naroda ob vsaki priliki! To vspodlnija svojce in imponuje svetu. Pravi kit sprevodu pa so bile vrle Barkovljanke v divnih narodnih nošah in z narodnimi trakovi ob prsih in s košaricami cvetlic v rokah. Ko je sprevod došel do pred cerkve, bilo je zbranega toliko naroda, tla je le jeden del naroda mogel v cerkev. Cerkev je bila natlačeno polna, da je kmalu zavladala uprav tropiška vročina. 13iven je bil pogled na preshiterij, kjer so stale vse tri zastave in pod istimi dekleta v narodnih nošah. V obeh klopeh pa so sedeli preblagorodna gospa kumica Zinka dr. R-vbareva in drugi odličnjaki. Slovesno službo božjo je daroval veleč. gosp. župe-upravi-telj Glištin, pevci i Adrije* pa so peli lepo Vo-laričevo slovensko mašo. Po dovršeni službi božji se je vršilo slovesno blagoslovljenje zastave na prostoru pred cerkvijo. Hipoma se je napolnil ves prostor, da je stala glava ob glavi. Tu je bil prirejen lep šotor, kjer so se vršili predpisani cerkveni obredi. Da-si je bilo toliko ljjuli, vladala je vendar svečanostim tišina, ko smo čakali na prihod duhovnika. Vse ljudstvo je bilo razoglavo, kajti zavedalo se je svečanosti trenutka in videlo se mu je na svečanostno-resnih" licih, da je zbrano v istej misli in v istem čutstvu: da preživlja pomemben trenotek v narodnem življenju ne-le Barkovljanov, ampak tržaških Slovencev sploh. V tem trenotku nam je bilo, kakor da nam božja milost uliva balzama v naše duše. Došel je duhovnik za križem, ki ga je nosil strežnik. Po dovršenih obredih se je pričelo zabijanje žebljev v drog zastave. Prvi je zabil gosp. duhovnik iti potem so sc vrstili : gospa kumica Zinka dr. R v ha reva: Slovenska pesem budi nas, slovenska zastava vodi nas! v imenu «Adrije* gosp. Hrabroslav R a ž c m : Zastava naša dvigaj se čila, a pod tvojim krilom naj vedno doni naša pesem mila! v imenu »Tržaškega Sokola* podstarosta Mak so C! o t i č : »Ponosno dvigaj se (zastava in zbiraj okolo sebe sinove, tla bodo vredni očetov svojih, ki so v viharnih časih se svojimi prsmi obranili domovino pred sovražnikom! v imenu »Celjskega Sokola« dr. Otokar Rybrff: Od zelenega Štujerja do sinje Adrije naj vedno ponosno vihra slovenska zastava ! v imenu društva »Hnjdrih* gosp. dež. posl. Vekoslav Goriup: Varuj nam tla domača — Da tuj jih ne otme — Naloga tvoja bodi — Krepiti nam srce — V boju silovitem — Za dom in sveto stvar — Ti bodi naša zvezda — Tvoj naj nas vodi čar! v imenu društva »Dom* v Repentabru podpredsednik Josip 15 ur i č: l)al Bog, da bi se naša društva širila in nc manjšala! v imenu »Kola* dr. Edvard Slavik: Vihraj v prospeh slovanske pesmi v probujo slovanske zavednosti ! v imenu * Zarje* Josip K a ta lan: Plapolaj v čast in slavo slovanskega petja! v imenu društva »Slovan* v Padriču Ivan GrgiČ: Naprej zastava slave! v imenu društva »Slavec* v Ricmanjih I. Beril on: Zastava, pričaj tudi nasprotnikom našim v Istri, da ob Adriji biva naš slovenski rod! v imenu cDol. podp. društva dr. Zuceon: Zastave te naše viju, dok nam srca zložno biju! v imenu «Trž. potlp. in bralnega društva* Josip Kv a nje: Zastava vihraj in vzbujaj narod slovenski! v imenu društva *Danica» na Kontovelju Drag. Stare: Raduj se Adrija, Bog čuvaj do- brotljivi te! v imenu »Slave* od sv. Marije Magdalene spodnje Anton Miklavec: Slovenska zastava drami nam vse tiste brate, ki še ne poznajo tvojih barv! v imenu akademičnega društva »Slovenija* absol. phil. Jožef Reisner: Za odbor dunajske Slovenije in kakor odposlanec slovenskega naprednega dijaštva iz »Save* žalujem žobelj z srčno željo, ?la «Adrija > s pesnijo širi narodno zavest po širni Adriji. Vse za svobodo in narod! v imenu «()brtnijskegu društvu« v Barkovljah Drag. Pertot: Gospoduj na veke na obali našega adrijanskega morja ! v imenu »I^ipe» v Bazovici H. Kažem: Le naprej, h? naprej in nikdar več nazaj! v imenu «Slov. čitalnice* v Trstu predsed-nik dr. (> tokar Rvbrfr: Naše je morje, naš je Kras - Slovenska zastava nas je spas! v imenu »Skale* v sv. Križu Ivan Tenee: O ti krasna zastava, vihraj v čast in ponos svojemu vrlemu društvu ! Pod tvojim okriljem naj He zbirajo kakor hrabri sinovi majke Slave in kakor narodna straža ob obali Adrije, ker tako želi naša mati Slovenija. Občinstvo je spremljalo posamične izreke z živio-klici, a ko je gospa kumioa pripela na zastavo svoj dar — krasna trakova v modri barvi in z napisoma: Naprej zastava slave. Zinka Rv-bareva, kumioa — in je zastavonoša dvignil krasno, novo in posvečeno zastavo, da je zablestela v solnč-nem svitu, zaorila je množica radostno. (Pride še.) Praznik sv. Cirila in Metoda. Papež Pij IX., svetega spomina, je poveličal -praznik sv. Cirila in Metoda in s tem je poveličal tudi slavje, ki se je že leta 1803. slavilo po vseh slovanskih krajih v tisočletni spomin prihoda med Slovane prvih blagovestnikov njihovih. Njegov naslednik na Petrovi stolici, sedaj slavno vladajoči papež Lev XIII. je leta 1HK0 uvel spoštovanje in češčenje svetih solunskih bratov v vso katoliško cerkev iti med vse katoliške narode, z čemer je še povečal to slavje. S tem je podelil splošni* veljavo onim načelom, katera sta zastopala sv. brata Ciril in Metod. Z glasovito okrožnico papeža Leva XIII. »Granite inunus« (velika naloga), s katero jo bil poveličan £<><1 hv. Cirila in Metodu, in ki je izišla uprav v tisočletn spomin poslanice papeža Ivana VIII. in s katero je le-ta slovesno potrdil rabo slovenskega jezika v cerkvi, hotel je sv. oče dokazati glasno in jasno, da on želi varovati in spoštovati privilegije katoliških Slovanov in da jih hoče postaviti pod obrambo sv. stolice. Sv oče Lov XIII. je priznal s to okrožnico neizmerno zasluge Slovanov za krščanstvo in pro-sveto ter jim je podal nov dokaz svoje ljubavi in naklonjenosti tudi s tem, da je dne 5. julija 18H1. posvetil oltar sv. Cirila in Metoda v cerkvi sv. Klemcnta v Kimu, kjer je pokopan ta najditelj slovenskega pisma in osnovatelj slovanske književnosti. Ob oni priliki jo zbral sv. oče okolo sobe množico svojih slovanskih otrok, ki so mu poklonili primerno izjavo otroške udanosti ter iskrene hvaležnosti. Pod zaščito glavarja apostolskega, hv. Petra, in po blagoslovu velikega papeža Leva XIII. združeni slovanski romarji so pomolili na grobu prvega prosvetitelja vsega slovanskega plemena. Po naredbi sv. očeta Leva XIII. častil se je dne o. julija 1881 prvikrat blaženi spomin sv. bratov Cirila in Metoda, ki sta z neizmernim trudom ter ob silnih zaprekah spreobrnila našo pra-dede h katoliški veri. Poleg tega sta nam prevela sv. pismo na naš jezik in s tem postavila temelj našemu večnemu odiešenju in časnemu napredku in blagostanju. Od tedaj se je praznik naših svetih blagovestnikov od leta do leta častil dne 5. julija po vsem katoliškem svetu. Od tedaj se je vsako leto dne f>. julija razlegalo po vsem svetu naše slovansko ime in je donela slava v čast svetih apostolov slovanskih. Tu dan, da-si je le na Moravskom, kjer je sv. Metod izročil svojo sveto dušo Vsevišnjemu, zapovedan praznik, našlo je vsako bogoljubno srce način, po katerem so je oddolžilo Rogu za dar sv. vere, a .sv. Cirilu in Metoda za vse ostale blaginje, ki smo jih prejeli od njiju. V tem listu smo vsako leto pozivali naše občinstvo, naj izkaže čast in hvaležnost našima blagovestnikoma na predvečer njiju godit s tem, da prižiga narodne kresove po hohnih in brdih, a na dan praznika samega da pohiti mnogoštevilno v božje hrame, da se tam priporoči sv. bratoma za vse naše dušne in telesne potrebe. Naša rodoljubna in požrtvovalna duhovščina je dne f). julija vsakega leta zbirala čim več pobožnega ljudstva v župnih in kapelanskih cerkvah, kjer mu je tolmačila življenje in delovanje sv. slovanskih apostolov. Dne ;">. julija slavil je torej po naredbi sv. očeta ves katoliški svet praznik sv. Cirila in Metoda [»» cerkvenem predpisu, a kato- liški Slovani so ga slavili še posebej kakor praznik siriteljev svoje prosvete. Tako je bilo prav do letos, ali odslej ne sme biti več tako. Nasprotniki Slovanstva so tudi v ta čisto verski posel zaboli svoje nečiste roke. (Pride še.) Politični pregled. TKHT, 11. julija 18iW. Afdra Nabergoj. Povodom druge razsodbe državnega sodišča glede mandata Nabergojevega pravi »Slov. Narod«, da predrznejše, frivolnejše in provokatoričnejše ni še nikdar postopala nobena javna korporacija, i.ego občinski svet tržaški v tem slučaju, a čuvarica avtoritete in zakona prenaša vsa ta izzivanja z angeljsko potrpežljivostjo. Opisavši na kratko vso to afero od nje početka sem, pravi rečeni list: »Ce jo bil prvi sklep predrznost, je ponav-| Ijanje tega sklepa H a pran ten upor proti zakotnim, j nekaj tacoga, kar je v pravni državi nemogoče in kar bi se v kali zadušilo. Pri nas pa se je vlada omejila na platoničen protest, na razveljavljenje do-tičnega sklepa, in tako je vsa stvar šla novič od instance do instance in se je novič pregledovala in j pretresovala. j Radovedni smo, jako radovedni, kaj se sedaj i zgodi. Ne verjamemo, da bi se tržaški občinski j svet pokoril. Ta korporacija ni vajena, pokoriti se j zakonu in ga spoštovati, pač pa se je vsled vladne i brezbrižnosti in popustljivosti navadila, smatrati tr-j žaške Slovence za brezpravne helote in žnjimi i ravnati po svoji poljubnosti. Zategadelj tudi sedaj ; menimo, da so tržaški obč. svet ne ukloni razsodbi i j državnega sodišča, in da tudi sedaj no prizna Na-I bergojevega mandata. A vlada? Morda nam demonstmje grof Thun j vnovič, kako daleč sega njegova potrpežljivost, da . jo ta lopa lastnost pri njem razvita do čudovite | popolnosti. Morda uprizore tržaški Lahi to igro v ! tretjič, in vlada so zopet zadovolji s papirnatim , protestom ter prezre tudi novo kršenje zakona, i Toda v tem slučaju utegne grof Thun spo- znati, da vsaka stvar tudi pri nas samo nekaj časa trpi. Ce vlada ne pokaže tiste obljubljene eneržije, 1 pokaže jo slovenski narod. Naše ljudstvo se je do grla naveličalo, da mu na slovanska ramena opirajoča so vlada dan za dnevom u te pa prepričanje, da jo »mindenverthig«, da zanje ne ! veljajo tiste pravico, kakor za druge narode v tej ; državi«. K položaju. »Politik« javlja, da je imelo , več čeških poslancev in slovenski poslanec dr. i Ferjančič pogovore z grofom Tluinom in drom. j Kaizlom. Pogovori so se sukali o notranjem polo-j žaju in o sklicanju državnoga zbora. Zajedno je ! vlada namignila zaupnikom večine, da ona bi tikom pred sestankom državnega zbora hotela povabiti voditelje večine in manjšine v skupno posvetovanje, kako bi se dali ozdraviti ti naši parla-menterni odnošaji. Kes, občudovanja vredna vztrajnost grofa Thuna v hitanju za utopijami. Le gola utopija je, ako se nadeja grof Thun, da koga, ki noče ljubiti, j prisili k ljubezni. Sedanj levica je tabor sovražtva ; razdeljena pa je. v dva tabora : v jedne, ki nočejo ljubiti, ker se žive in hranijo od sovražtva, in v druge, ki ne smejo ljubiti in morajo sovražiti, ker oni prvi vihte svoj bič nad njimi in bi tudi takoj nahujskali na-nje vse za so v raž t vo dresirane mase. Zato se le čudimo vztrajnosti grofa Thuna v praznih nadah iu zgrešenih špekulacijah. Čudimo pa se ravno njemu tem bolj, ker je češki plemenitaš in ki je bil tudi načelnik politiške uprave v deželi Češki. Ravno on bi moral poznati narod češki in bi moral vedeti, da s tem narodom ni šale. Čudimo so mu tem bolj, da stavlja potrpežljivost tega naroda na toli trdo skušnjo in da se ne boji, da se vrv češke potrpežljivosti utrže poprej, nego bo prebita trda skušnja. Saj bi moral vedeti tudi on, da nezadovoljnost mej Cehi raste bolj in bolj. — Prav sedaj so »Narodni listv« prinesli članek, katerega naslov že govori mnogo. Tu naslov se glasi: »Uso-depolna energija v — neodločnosti« — grofa Thuna namreč. MladoČeško glasilo pravi, da je že čas, da bi bil konec s potrpežljivostjo z nepoboljšljivimi škodljivci ukupuega blagostanja avstrijskih naro-i dov. 12. ura je že in Avstrija treba — državnika. Ves narodni in jezikovni prepir ni druzega, nego posledica tožke bolezni države; posledica narode ubijajočega centralistiškcga zistema, s katerim je politika dunajskih vlad že nešteto let podkopavala naravni razvoj narodov, ga motila in zastrupljala. Kdo ovira desnico, da ne more sestaviti podrobnega avtonomistiškega programa, da ne more pre-meniti ustave in preustrojiti države. Vedno in vedno le neodločnost dunajskih vlad, to pa oziri na Nemce, tu- in v inozemstvu. Na Dunaju je vedno obotavljanje, vedna neodločnost in usodna energija — v potrpežljivosti. Skoda, da »Narodni listv« niso naslikali tudi, kako trpimo mi v Primorju ob nesrečni energiji v potrpežljivosti nasproti najciničnejim in najbrutal-nejim nasprotnikom našim. To bi bila še le žalostna slika! To bi še le videli, da ga ni vočega greha, nego je potrpežljivost do onih, ki so žo zdavna zgubili zmožnost, biti pravični. Dopolnilna volitev v deželni zbor Gorenji Avstrijski. Za skupino mesta Linz je bil vč°raj na dopolnilni volitvi izvoljen konservativec Mihael Muhr. Sploh ima katoliška nemška ljudska stranka srečo v zadnji čas. Kolikorkrati je nastopila na dopolnilnih volitvah, toliko lepih vspehov ima beležiti. To je simptomatično. Znano je, kako jo nemška opozicija skušala hujskati ljudstvo proti konservativcem, češ, da izdajejo narod, ker vztrajajo v veČini na strani nenemških narodov ; znano je tudi, da je bilo tudi mej konsorv, odličnejih mož, ki so se bili zbali \Volfovih groženj in so hoteli po vsej sili, da se katoliška ljudska stranka pomakni bolj na levo in se odločneje upiraj slovanskim pre-tenzijam ! Seveda so bili večina voditeljev pametneji in se niso dali preplašiti, računajoči, da bi delali le svojim najhujim sovražnikom na t'oko, ako bi začeli gladiti pot nemškemu radikalizmu. In kako prav so imeli, pričajo ravno nabolje razne volitve iz zadnjega časa. Ljudstvo torej ni obrnilo hrbta konservativcem radi tega, ker so ostali v večini z zastopniki nenemških narodov. Te dispozi-, cije v nemških konservativnih masah niso brez i pomena tudi za nas Slovane, kajti odslej bomo ve-| deli, da so lo prazni izgovori, ako nam nemški j konservativci delajo ovire v našem pravičnem zalite-! vanju iu si o tem sklicujejo na svoje volilce! Smrt V oarski hiši. Včeraj Sino govorili o krstu v carski hiši, danes moramo govoriti o smrti. Umrl jo namreč veliki knez Jurij Aleksan-drovič, brat ruskega carja. Pokojni ,vknez je bil rojen dne 27. aprila (!♦. maja) leta 1871. Ker car ruski nima še sinu, je bil pokojni veliki knez tudi prestolonaslednik. O atentatu na razkralja Milana. »Obzor« opozarja na protislovja, ki so se kazala v j prvih vesteh iz Belegagrada o atentatu na razkralja Milana. Niti to ni bilo jasno, ali je Milan ranjen ali ne. Jedna poročila so trdila, da je ranjen na dveh mestih na ledijah, druga, da ga je krogljn iz revolverja le rahlo ranila na vratu, tretja pa, da sploh ni bil ranjen. Glasom nekaterih vesti je Milan z sabljo v roki letel za napadalcem, po drugih se je skril v neki prodajalnici. Jedni so trdili, da je orožnik ranil napadalca se svojo puško, drugi, da se je slednji sam skušal ubiti. Morda ne izvemo nikdar resnice o tem atentatu. Isto ta ko še danes ne vemo, kako je umrla svojedobna na-j padalka na kralja Milana, lepa Jelena Markovih. Le toliko vemo, da so jo našli v zaporu — zadavljeno in da je potem Milan dolžil Garašauina radi te tajinstvene stvari, Garašanin pa Milana. Tudi tega no vemo, je-li bil Rajko Tajsid, voditelj radikalnih kmetov, sod rug hajdukov in je-li res nagovarjal hajduka lirkida, naj umori mladega kralja Aleksandra. Niti tega se ne ve, kdo je naročil ubojstvo kneza Mihajla, kdo je naročil ubojstvo Karagjorgjeva; o smrti sorodnika Milanovega, Klaznovca, so pripovedujejo cele legende, spomi-njajoče na srednji vek. Po takem je možno, «'a tudi sedaj ne izvemo resnice. Ali to jedno je gotovo, pravi »Obzor«: z slehernim dnem je veČe število nasprotnikov Milanovemu bivanju v Srbiji, in daje z slehernim dnem veča nezadovoljnost. Poslednje dni je Evropa kar preplavljena z brošurami o propasti Srbije pod vlado Obrenovidev. Med tem se nadaljujejo proganjanja, umirovljenja in zapiranje ljudi, ki se zde sumljivi. Voditelja radikalne stranke, Nikolo Pašioa, so privedli iz Posarovea v citadilo beligrajsko. Mnogo uradnikov in profesorjev, ki so pristaši radikalne stranke, je odpuščenih. Mnogo zaprtih so kaznovali — ker jim niso mogli ničesar dokazati — le policijskim potom. — Nad mestom l»e I i grajski m se je proglasilo obsedno stanje in je proglašena nagla sod I m (preki sod), ki l>o sodila one, ki so zaprti radi atentata na Milana, | totem one, ki so ohdolženi veleizdaje in umorstva. Beligrajska službena poročila govore jako ta-jinstveno o groznih razkritjih, ki jih je baje preiskava spravila na dan. Radi teh razkritij da je odstavljen tudi srbski zastopnik v Petr« »gradu, Sava Gruid. Le-tega da zaprejo tudi, čim se povrne v Beligrad. Kralj Belgijski za aplošno volilno pravo? Iz Bruselja javljajo, da kralj Belgijski povodom narodnega praznika izusti daljši političen govor, v katerem hoče opravičiti postopanje krone povodom sedanje krize. Zajedno je general Brial-mont izdal proglas, o katerem se govori, da je nadahnjen od kralja. Ta proglas pravi, da je zahteva po splošnem volilnem pravu opravičena in se predlaga obvezna vojaška dolžnost. Domače vesti. Redarstveni ravnatelj Biiaieh — dvorni svetnik. Cesar je imenoval vladnega svčtnika in redarstvenega ravnatelja tržaškega, Krištofa B u s i o h a, dvornim svčtnikom. Imenovanja. Poštnimi vežbeniki so imenovani Henrik M a u r i z i o pl. Mahrenfeld za Trst, Josip Magolič za Ljubljano in Be uvenuto Me n del za Pulj. Himen. H. t. m. se je poročil gosp. Vinko Trobec, učitelj v Marezigah, z gospico Ljubico Slavčevo iz Ospa. Bilo srečno ! — Na tej svatbi se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 17 kron 20 stotink. H polja novinarskega. Znani tednik »Parlamentih*« je začel zopet izhajati in sicer v Olo-mucu. Včeraj smo dobili številko na ogled. Mej drugimi zanimivimi spisi nahajamo tudi članek »Slovensko-hrvatska straža ob Adriji«. Naročnina znaša K) gld. Danes smo dobili tudi prvo številko »Gorice«, ki bo glasilo večine deželnih poslancev goriških. Gorica bo izhajala po 4-krat na mesec. Dogodek na državni realki še zmiraj ne daje miru gospodi okoli »Piccola«. Danes kliče vse svetnike na pomoč proti dijaku, kije stvar naznanil profesorju. Tega špijona, to izdajico bo trebalo drakoničuo kaznovati! Kajti šola, tako modruje »Piccolo«, ni samo za to na svetu, da se deca v nji uče slovnice, računstva in zemljepisja; ona mora tudi vzgojevati srca, utrjevati značaje, da bodo izhajali iz nje možje vzvišenih in blagih čutov, ki ne trpe nobene nizkosti. Lepe besede! Tudi mi ne odobravamo vohunstva. Tudi mi ne želimo, da bi se v mladini vkoreninjevali nizki čuti; tudi mi si želimo uzornih šol, ki bi nam dajale jeklenih značajev. Mi na »Pieoolovem« mestu bi ne zahtevali, da se tako strogo kaznuje mali irredentist; a mi bi na njegovem mestu tudi ne uplivali na javnost proti avstrijski čutečemu součencu, ki je prvega ovadil, ne zahtevali bi, da se njega drakoničuo kaznuje, ne namigovali bi dijaštvu, da ga naj prezira in zaničuje ! — Kar se pa tiče tistih »idealnihšol«, bodi nam dovoljeno nekaj opazek. Imamo tukaj v Trstu mnogo šol, ki so urejene po ukusu gospode okoli »Piccola«. Pristaši liberalcev in radikalcev vršijo na njih svoje pedagoške dolžnosti, torej ljudje, ki so navdušeni za »Piecolove« vzore. Pa kaj vidimo V Kake uspehe ima, kako sadje nam rodi ta pristuo-italijanska vzgoja? Iz hijerogiifov na straniščih, na zidovih na ulicah lahko čita kronik žalostno poglavje o tem predmetu! »Morte ai ščavi!« To je navaden refren te vedno nove pesmi, tega slavo-speva laške vzgojevalne umetnosti. Smrkolini popevajo pesmi, ki morajo žaliti njih slovanske součence; paglavci pretepajo slahejše otroke druge narodnosti, ako jih slišijo slovenski govoriti ! Tako je cvetje laške vzgoje; kakšen bo sad, o tem ni možno dvomiti. V tukajšnjih italijanskih šolah se zistematično goji sovražtvo do druge narodnosti, in nekateri zavodi so res .-uzornu v tem pogledu! Sedaj prihaja »Piccolo«, pa se zgraža nad učiteljstvom, ki je izpulilo tako ljuliko iz vrta, ki bi imel služiti, da vzgoji najžlahtnejše rastline — ljudi v najlepšem /mislu te besede! Ta dogodek se je zgodil na nemški realki. Naj bi rajši »Piccolo« obračal svojo pozornost na italijanske učne zavode, in če ni tarizejee, moral bo priznati, tla je mnogokaj gnilega, ne na Danskem, ampak v neodrešenih pokrajinah ! C. kr. slovenščina. Tako je nazval odličen rodoljub prav umestno pravopis, katerega nam hočejo oktroirati s pomočjo Levčevega pravopisa. Razcepili bi nas radi tudi na tem polju, kakor se je svojeČHsno zgodilo z gališkimi Malorusi. Uspeh se že kaže. »Ljublj, Zvon« bode hodil za Peruškom, »Katoliški obzornik« pa čez drn in strn z Levcem. (Glej p t ran 27(1 v zvezku III., zadnji odstavek spisa »Slovenski pravopis«.) Cirilo-Metodov dar. Nadalje so doposlidi gospodje: Kurlan J. duhoven v Trstu "J k., Konsumno društvo pri hv. Jakobu 4 k. H4 stot., Neimenovani nabral v Št. Petru: R. K a ris 2 k., Gabršček 1 k., N. N. «10 stot., Miklovcič 10 stot., Globočnik f>0 stot., Perič 1 k., Jaznič Matilda 40 stot., Friš-kovič 20 stot., Sajevie 1 k., Sustarsič l k., Pernet l k„ Fr. Avčin 1 k., Avčin 1 k., Avčin Minka 50 st., preostanek loterijskih dobitkov k. 40 stot., Sturm Fran pošt. asist. Trst 1 k., Obitelj Stolfa v Sežani l k., Skabar Ivan Barkovlje 1 k., Pogrebno društvo Barkovlje 4 k., domiuaši iz Trušk po Roholji župniku S k., Zvokelj I. c. kr. davkar v Bujali 5 k., Pertot I. Bazovica 2 k., Kodre Ivan žup. K;iž Cesta 2 k., Svetičič Fr. 5 k., Suša Roza 2 k. Što rje, Cerne Rozalja Litija 1 k., Sernec Gabriel Celje 2 k., Žitnik Ivan Trst 5 k., t Milka 1 k., Lodi 1 k., Tončka 1 k. Trebče, No-j vak Marica Trojane 1 k., Prunk I. Trst 1 k., 1 Elsnič žup. Rodi k 2 k., Beni ga r A. Vodnjan[5 k., Mariborski bogoslovci po g, Kociper-ju 10 k. 40 stot., Cebular Fran dekan Občina 4 k., Mirt Fran trg. Trst in njegovi sosedje <> k., Visjan Leopold Trst 2 k., Benkovič Josip žup. Gročana 2 k., Du-jec Ivan, Ludvik iu Albin H k., Bekar Jos. kaplan Skopo 2 k., Mahorčie Marija Sežana 2 k., v bralnem društvu Zagorje nabralo: Ribarid Jos. 1 k., Princ Jos. I k., Domicelj Alojzij 1 k., Horvat Antonija 1 k., Dovgan Marica 1 k., Fatur Matija 1 k., Petrih 00 stot., Rutar Jurij 40 stot., Domicelj Jožica 1 k., skupaj 110 k. 44 stot. Prej objavljenih 28il k. 00 st. Skupaj 403 kron 34 stot. V št. 154 »Edinosti« izkazani, po g. Mariji Brinšekovi v Trnovem doposlani znesek 3f> k, so darovali g.g.: Hodnik 1 k., Valenčič 4 k. Bi-sail 2 k. R. Valenčič 2 k., Josip Valenčič 00 st., Ivan Urbančič 2 k., Golj Anton 00 st., Josip Per-kan 20 st., Fran Dranje 20 st., Stemberger Helena 1 k., Karol Oljsak 40 stot., Poček 1 k., Fabian 1 k., Dr. Znidarsič 2 k., N. N. 2 k., Tomšič Jos. 1 k., Smisič Ant. <50 st., Kosmač Ant. 40 stot., Fran Eržen 40 st., Ivan Tomšič 2 k., N. N, 2 k., T. Krulijo 2 k., F. Murtinčič dO st., Josip Stemberger 1 k., N. Brinšek 1 k., Brinšek 4 k. Živela vrla nabiralka in srčna hvala g.g. darovateljem sploh ! B 1 a g a j n i š t v o. Pevsko in bralno društvo v Loiijerju naznanja drugim bratskim društvom, da priredi dno 20. avgusta veselico na vrtu gostilne »pri županu«. Program se naznani pravočasno. Va\ sežansko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je nabrala gdč. Mrfrica Bekar pod murvo na svatbi g. Antona Bekarja z gdč. Antonijo Maearol ;") gld. alji nč. Bog živi novo-poročenea! — V pušici kavarne Dolenčeve 3 gld, ' 98x/s nč. Za zastavo pevskega društva «Kolo» je nabrala gospiea Gombač Ivanka pri mizi kolašev 2 K. 02 st. Prej izkazano 4150 K 72 st. Skupaj 469 K 34 st. Srčna hvala darovalcem kakor tudi gospici nabiralki. Odbor «Kmetijske in vrtnarske družbe» bo imel svojo sejo v potek ob 7. uri zvečer v lastni društveni pisarni. Gg. odborniki so naprošeni, da se v polnem številu udeležč te seje. K za vodu sv. Nikolaja sta pristopili kakor podpornici: gg. Delkiu Josi p i na in Krže Amalija z doneskom po 2 K. Darovali so Njegova Prev-zvišenost škof tržaški 20 K., gospa Kosovelova v Sežani 2 K., g. Ivan Lupanja deželni poslanec v Kobaridu je nabral v prijateljskem krogu 8 K., ki so jdi darovali gg. Lapanja 1 K., Pctcrnel 1 K., Manzini 1 K., Cu!»ej 2 K., Scdej 1 K., Lehan 1 K. in Frunke 1 K. (iosp. Kurlan Andrej, duhoven v Trstu 2 K. Lepa hvala vsem ! (><1 bor. Okrajna bolniška blagajna. Tekom zadnjega tedna se je prijavilo 34.") slučajev bolezni, zdravimi se je proglasilo 390 oseb, 7S0 jih je ostalo v zdravljenju. Med njimi je 10f> takili, ki so ponesrečile na delil. V 112 slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Podpor se je izplačalo H293 kron. Dražbe premičnin. V torek, dne 12. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vslecl naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari, vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Giulia št. 11, opeka, blagajna, pianino in hišna oprava; v ulici Kandlei št. 7, hišna oprava; v ulici Giulia št. 41, hišna oprava; v ulici Maleanton št. 0, hišna oprava; Piazza della Borsa št. H), hišna oprava; v ulici Torrente št. 10, biciklji (kolesa). Poštlll debit se je odtegnil za dežele, zastopane v državnem zboru, listu »Carigradski glasnik«, ki izhaja v Carigradu. Samomor V soboto zvečer je našla udova Seholz, ko se je vrnila v svoje stanovanje v ulici degli Artisti, hčerko Adelo na postelji — mrtvo. Dekle je bilo že delj časa otožno. Zastrupilo se je z fen i 1 no kislino. Zdravnik rešilne postaje je mogel konstatirati le še smrt ter je dal spraviti truplo pokojnice v mrtvašnico pri sv. Justu. Varujte se |)S0V ! Včeraj je neki pes ugriznil 6-letno deklico Marijo Kuk v Bojanu št. 58, ko se je igrala pred hišo svojih roditeljev. Dekle so spravili na zdravniško postajo, kjer so ji izžgali rano na levi nogi. Sinoči ob 0. uri je napadel pes 0-letnega Frančiška Musitelli-ja iz ulice Molino a vento št. 45. ter ga ugriznil v levo bedro. Tudi tega dečka so spravili na rešilno postajo. Roparski llllior. Iz Beljaka je došlo poročilo o groznem zločinu, ki se je izvršil v železniškem kupeju blizu postaje Sattendorf. V nedeljo ob 11. zvečer je namreč posetnik Ivan Sandrieber našel beljaškega sodnega pristava Hallado ležati smrtno ranjenega v Osojskem jezeru. Hallada je še povedal, tla ga je v kupeju nepoznan človek napadel z bodalom, ga ranil in oropal, potem pa vrgel iz voza. Kinalu potem je Hallada umrl. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Budimpešta 11. Ministerski predsednik grof Thun in minister za trgovino baron Dipauli sta imela popoludne konferenco z ogerskimi ministri. l*ariz 11. Konservativni in mnogi republikanski listi, med njimi »Matin«, ne smatrajo resnim poročila o nekem namišljenem rojalistiškem komplotu, katero poročilo je poleg tega polno netočnosti. Ti listi menijo, da je vse poročilo le mistifikaeija. Pariz 11. Govorč o smrti ruskega prestolonaslednika izražajo listi svojo žalost, ki je zadela carsko rodbino rusko in ki je našla v Franciji bolesten odmev. Madrid 11. Zbornica je z 17tl proti 100 glasom vsprejcla adreso v odgovor na prestolni govor. Beljak 11. Sodi se, da je umorjeni sodni pristav Hallada žrtev maščevanja, ker je bi! preiskovalni in kazenski sodnik na okrajnem sodišču v Beljaku. O zločincu še ni nikake sledi. Zaloga in tovarna! pohištva vsake vrste j od j Alessandro Levi Miuzi v Trstu. Piazza Košaric žtev. 2. i (Šolsko poslopje). i ISosrat izbor v tapetar i J ali, zrcalili in i slikali. Ilustriran cenik gratis ili franko ] vsakemu na zahtevo. ] Cene brez konkurence. ' Predmeti postavijo se nn brod ali ' železnico, brez da hl se za to kaj ' zaračunalo. \ ooooooGooocaeeeec VABILO k romanji Slovencev v Sv. deželo. Že od nekdaj ho se kristijanje s posebnim spoštovanjem ohzirali n a one k raj e, v kut e r i h je bival naš Odrešeni k, v katerih je on doprinašal čudeže, katere je slednjič posvetil s svojo krvijo. Koliko k r i s t i j a no v j e s r Č 11 o želelo romati v one svete kraje ? Toda radi prevelike daljave in s to združenimi ogromnimi stroški, zaradi raznih ovir je bilo le majhnemu številu kristijanov mogoče to romanje izvršiti. Vsled raznih ugodnih okoliščin je to popotovanje dandanes mnogo olajšano, zlasti ako se združi veče število romarjev in se v ta namen najme posebna romarska Indija. Na ta način se je lansko leto vršilo romanje Tirolcev v Sv. deželo. Ker se je romanje Tirolcev jako ugodno izteklo in to z razmerno jako nizkimi troški, tedaj je gotovo opravičena želja, da se tudi našemu vernemu ljudstvu ponudi prilika v večjem številu romati v sv. deželo. Verni Slovenec je vedno rad romal na Božja pota, zaradi tega se tudi trdno nadejamo, da se oglasi toliko število romarjev, da bo mogoče prirediti prvo veliko romanje Slovencev v Sv. deželo. V Ljubljani, dne 17. aprila 1H!>1>. Oton pl. I)e te I a, deželni glavar, predsednik. Fran Po v še, deželni in državni poslanec, podpredsednik. P. H 11 g o 1 i n S a 11 n e r, župni upravitelj. I v a n S u š n i k, kanonik, namestnik. I v a n Rozman, č. kanonik. Anton K o bi ar, tajnik. 1 > r. Vinko (r r e g o r i č, primarij. K a r o I Pollak, veletržec. Ivan Zupančič, profesor. Alojzij Stare, blagajnik. Josip Jeglič, trgovec. Martin M al en še k, mestni župnik. P. An gel i k Hribar, frančiškan. Simon Po-g a č a r, zasebnik. Josip B e n k o v i č, prefekt v Alojzijevišču. Pogoji 11! program romanja Slovencev v Sveto deželo. 1. Romanje v sv. deželo se bode vršilo, ako se začasno zglasi približno 500 romarjev. Da bode mogoče za popotovanje potrebno pravočasno oskrbeti, naj se romarji pri svojih župnikih zglasijo vsaj do 31. julija. Na pozneje oglašene se ne bo moglo ozirati. I/polnjenje zglnsniee naj p. gg. župniki takoj dopošljejo odboru v Ljubljano. '2. Sprejemajo sc samo moški romarji. Razmere in bivališča v Jeruzalemu niso še toliko urejene, da 1 »i se za mogle tudi ženske v večjem številu romanja udeležiti. 3. Romanje v sv. deželo priredi sicer Ljubljanska škofija, vendar pa se vabijo na udeležitev tudi Slovenci iz sosednjih škofij. 0. gg. sosednjih vladikovin se vabijo, da zaosnujejo posebne pododbore, kateri naj stopijo v zvezo z osrednjim odborom v Ljubljani in na ta način pospešujejo zglasitev romarjev. 4. ('ena za popotovanje znaša v prvem razredu 170 gld., v drugem razredu 130 gld. Vde-leženei plačajo precej pri zglasitvi 10 gold. pristopnine, preostalo svoto pa v enem ali dveh obrokih vsaj do konca julija. Na železnici bode udeležencem prvega razreda drugi vozni red, in udeležencem drugega razreda vozovi tretjega razreda na razpolago. 5. Ako kdo pozneje odstopi od nameravanega potovanja, zapade pristopnino 10 gld. Druga uplačana potnimi pa se mu vrne, ako se zglasi mesto njega drug romar. V slučaju resnično dokazanega zadržka se mu vrne potnimi po dovršenem popotovanji, ako se bode kazal kak prebitek. ti. Za vplačano svoto preskrbi odbor romarjem vožnjo iz Ljubljane v Jeruzalem in nazaj v Ljubi j ano z vso hrano, pijačo in prenočiščem, oskrbi vodnike, darila itd. Romarji nimajo med potom nikakih stroškov, razun kar hoče vsakteri potrošiti za nakup spominkov, za kak izlet izven programa itd. Iz svojega bivališča v Ljubljano k skupnemu vlak u in potem po dovršenem romanji iz Ljubljane zopet na svoj dom potuje vsakdo na lastne troške. Romarji, slučajno bivajoči oh progi med Ljubljano m Trstom, vstopijo, oziroma izstopijo seveda lahko med potoma. 7.) Potovanje se bode vršilo prve dni mc-seca oktobra in bode ob ugodnem vremenu trajalo približno 21 dnij, in sicer vožnja iz Ljubljane preko Trsta do Jate 7 dnij. Iz Jate v Jeruzalem, bivanje v Jeruzalemu in okolici (5 dnij) in nazaj v Jafo sedem dnij, iz Jafe nazaj do Ljubljane sedem dnij. Izlet iz Jeruzalema v Na žaret in k Jordanu ni radi obilnega števila romarjev v skupnem programu. H,I Ker romanje nima namena, da bi se kdo s tem okoristil, sodelujejo vsi odborniki brezplačno. 0.) Vsaki romar dobi brezplačno knjižico s popisom sv. krajev, katera mu služi ob enem tudi kakor molitvenik. Nadalje dobi vsakteri romar legitimacijo, katera mu služi v potrdilo, da je ud romarske družbe. V Ljubljani, dne 17. rprila 1H99. Odbor. Pomladansko zdravlij ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tisoče ni I cvet" . (isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v Želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hetnoroiilain. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER ;,Ai tlue Mori" v TRSTU, veliki trg. Tudi za 55 nvč. v markah dopoMje se franko. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insereijo ne plača po 1 nč. za besedo; za večkratno insereijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih antecipatnih obrokih. Najmanja objava .'lO nvč. Posredovalnica za potovanja. A I • ■■ U * • v l'iazza Negoziante 1. A10IZII 1VIOZ6 ti C ^ p°jaf,niia» S J koršna potovanja in sprejema predplačila za obisk svet. razstave v Parizu l. 1900. Zaloga krompirja, Vatovec Jak. Razprodava na debelo. zelja in fižola. ulica Molin piccolo 5t. i) ima zalogo krompirja, zelja fižola in drugih pridelkov Zaloga olja, mila in kisa. \M i A j Ulica Torrente St. 2(5. vatovec Anton ^^ o,>. « kisa na drobno in debelo. Naročila izvršuje točno. Zanimiv oglas kolesarjem| kolo iz Krčme. Jurković Mate ima dobro domačo kuhinjo. ulica Carintia št. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter tovarne Johann Fuch iz Gradca ustanovitelja industrije za kolesa, je najbolje kolo sveta Ia. Golobi? v Trstu, Via del Torrente štev 10. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko tli Dalmacijo. Tvrdka M. AITE Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, da sem preskrbel svojo prodajalmco z mnogobrojnem povsem novim blagom po hrezkon- kurenčnih cenah : Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve garantirane...............po 15 nvč. Tini perkal za srajce.........„ 24 ., Oxford, barve garantirane........19 .. Franoozki sateni............28 .. Plquet, barvan h VI 'i t '-Via...... 2» bela...........21 „ Navidezno platno........,15 „ Platno čisto laneno .........22 ., „ m •• .. za rjuhe dvojna Širina 45 „ Kniolin bel prve vrste........Iti ., Chlffon za srajce........„18 ., Srajce za gospode, velik izbor belili in barvane............, JM) „ Srajce za gospe........... 50 „ Moderol, zadnji kroj.........(jO » J^ Velik izbor trakov, čipk, bordur, vezenj, svile in r a zli finih garnitur ter vseh drobnarij za iivllje in modistinje. — Viprejemajo se narofibe moikih oblek po meri ln najnižjih oenah. Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. ~AGR ICO L"~ Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčesov raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r e n t i 11 a. I s t r e, Goriš k e in pri t u k. po I j e d o I j s k i družbi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseh parasi-karnih in kriptogamičuih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadita drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i e o 1«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Vla Limitanea It v. 1. Zastop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg Iti, na dvorišču: pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogeriiah: Bolle, Via Farneto; Clllla, Ponterosso; Cumar, Via Belve-dere; Jellersitz, Barriera vecchia; MIzzan, San Gia-como; Ongaro. Via deli'Orologio; Petrone. Via Giulia in Cumar, Opčina. Jak. Perhauc cene zmerne. Via Acquedotto štev. 8. Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna, Via MediaSt.il., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste» kuhinja izvrstna, cene zmerne. Androna S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litiov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo. Pirih Ivan Lozić Jurij Obuvala. Stantič Josip „pri Pepetu Kraševcu" na Kožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko 1 Solo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe. Rehar Peter ulicaRihorgo St. 25. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obu vala po nnročbi. Trgovci. Nazarij Grižon Via (iiuliii «54 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko lonijalnega blaga in olje A X C1 I Piazza S. Francesco št. 2. Pro- /\nT« I Urian t,ftjalnica j«>tvln in kolonijal- nega blaga. Postrežba točna. cene brez konkurence. Via S. Francesco št. 22-Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. I>elo solidno, cene zmerne. Via Stadion št. 20, pekarna in slaščičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna. na oglu ulice Geppa in delle Poste Nuove, prodaja koloni'alno blago delikatese, likere itd. Abram Fran Jak. Perhauc R. Kolar Anton Šorli priporoča svoji kavarni Comniercio .n Tedesco, ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov. T. Zadnik I. Tavčar, Fran Via S. Francesco štev. lil, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom. krojač Via delle Beccherie Štv. «5, priporoča se slovenskemu ob-činstve. Via Barriera vecchia št. 13, prodajaluica vsakovrstnega ma-' nufakturnega blaga in drobnarij Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Hittv. Novak Mihalj trgovec, ulica Sv. Ca-tarina št. 9., priporoča *' svojo zalogo kolonijal-nega blaga na debelo in na drobno razpošilja na deželo proti povzetja. Zaloga pohištva ne „Alla nuova Abbondanza", Trst, Via Torrente štv. 10., se toplo priporoča slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk-Cene brez konkurence! (meble) Petra Musohika poleg dobrozuane gostil-