Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
NARODNI
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro -ogerske dežele:
Nefrankirani dopisi sprejemajo.
se ne
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
K 25-— K 12-50 K 6'30 K 2-10
K 28 —
celoletno polletno . . . četrtletno . . . mesečno . . . Za Nemčijo:
celoletno . . . za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 91.
Telefonska številka 65.
Celje, v petek, dne 23. aprila 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I
Slovenska števna kandidatura v mestih in trgih.
Ivan Prekoršek.
Da so si Nemci na Spodnjem Štajerskem ntrdili in Še povečali z zadnjo deželnozborsko volilno reformo svojo politično moč, tega danes ne bomo več razmotrivali in ponavljali — zgodilo se je, kakor je sklenila in zahtevala nemška večina.
Predočimo pa si sliko nemške in slovenske moči v teh takoimenovanih čisto nemških mestnih in trških skupinah spodnještajerskih, vkolikor nam jo pokaže statistika zadnjega ljudskega štetja.
I. Celjska skupina
(Celje, Brežice, Sevnica, Laški trg, Vojnik, Vitanje, Velenje in Šoštanj) z dvema kandidatoma je najlepši dokaz, kako si večina v deželi vstvarja s pomočjo slovenske posesti povečanje političnega zastopstva v slovenskem ozemlju spodnještajerskem.
Razmerje Slovencev in Nemcev po uradnem ljudskem štetju iz 1. 1900 je sledeče:
Slovencev Nemcev
1.	Celje,-	1.450 4.940
2.	Brežice:	391	723
3.	Sevnica:	752	76
4.	Laško:	344	485
5.	Vojnik:	371 454
6.	Vitanje:	49 (!) 435
7.	Velenje: 416 109
8.	Šoštanj:	908	179
4.681 .7401
Skupno torej 4681 Slovencev in 7401 Nemec.
Te številke same po sebi so najlepši dokaz barbarske nemške volilne geometrije, ki hoče v enem samem volilnem okraju na ljubo 7401 Nemcem in nemškutarjem politično, gospodarsko in kulturno ubiti 4.681 Slovencev! Ni torej samo moralna
LISJEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 54
öeÄki spisal Svatoplnk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje Poleg tega poslopja se je gost čudil trdnim, z železom obitim vratom, ki so zapirala ozko ulico. Spremljevalec ga je poučil, da je to ena izmed šestih židovskih port, ki čuvajo peščico Židov od vseh strani. Iz daljših Domšikovih besed je gospod Brouček zvedel, da je zavzemalo tedanje židovsko mesto mnogo skromnejši prostor nego sedaj in da se je vedno manjšalo, zakaj židi se niso smeli naseljevati drugje kakor v svoji četrtini, na drugi strani pa so prišle marsikdaj židovske hiše v krščanske roke. Naš junak je pomislil, kako se je od te dobe vse spremenilo: židovsko mesto se je širilo, trdna vrata so se spreminjala v same žice, slednjič je predrlo židovstvo tudi to lahko sito in Janko od zvona bi se začudil, ko
dolžnost Slovencev, da nastopa v tej skupini slovenski kandidat, silijo nas k temu tudi stvarni razlogi, da se z vso resnostjo in vstrajnim delom zavzamemo tukaj za narodnega kandidata in osvetlimo to „čisto nemško posest", ki temelji na slovenski moči! Slovenska kandidatura v tem okraju bodi glasen in mogočen protest tepta-nega slovenskega obrtništva in meščanstva, da se pokažejo kričeče krivice, s katerimi ubija avstrijska vlada naš gospodarski in kulturni napredek. Omenjena častna kandidatura pa bodi zajedno prvi resni korak v delu za organizacijo slovenskega življa v navedenih mestih in trgih, prva stopnja na poti zmage v tem okraju, ki mora postati naš!
II. Druga „čisto nemška" spodnještajerska skupina
(Slovenji Gradec,« Slov. Bistrica. Marenberk, Muta, Vnzenica, Konjice, Št. Lovrenc nad Mariborom) je sestavljena tako-le:
Slovencev Nemcev
1.	Slov. Gradec: 314	820
2.	Slov. Bistrica: 493	729
3.	Marenberk:	59	971
4.	Muta:	121	945
5.	Vuzenica:	1.440	245
(158)	(156)
6.	Konjice:	555	715
7.	Sv. Lovrenc: 426	777.
3.408
5.202
V tej sknpini naj torej tlačani 3408 politično brezpravnih Slovencev 5202 Nemcem in pomaga ohranjevati umetno vstvarjeno in vzdrževano nemštvo.
III. Tretja spodnještajerska „nemška" skupina
(Ptuj, Ormož, Ljutomer, Rogatec, Št. Lenart v Slov. gor., Breg pri Ptuju, Rogaška Slatina) šteje:
Slovencev		Nemcev
1. Ptuj:	540	2.916
2. Ormož:	227	593
3. Ljutomer:	621	527
4. Rogatec:	164	412
5. Sv. Lenart:	297	306
6. Breg pri Ptuju:	533	573
7. Rogaška Slatina:	29	304
	2.411	5.631
torej skupno 2411 Slovencev in 56 3 1 Nemcev.
V	naštetih treh mestnih in trš!*:' volilnih nemških okrajih je torej P o uradnem ljudskem štetju 10 tisoč 5 00 Slovencev in 18.234 N e m ce v. Na tem torej bazira spodnještajerska nemška politična moč, nemška posest, katero umetno vzdržuje vlada in naša malomarnost in lenoba!
V	teh postojankah se bo bil in izvojeval odločilni boj za gospodarsko in kulturno osamosvojitev slovenstva na Spodnjem Štajerskem. Dokler ne izgine iz naše zemlje ta madež, ki je za ves naš napredek največja ovira, tako dolgo nam ne pomagajo nobene pritožbe prav nič, če smo hlapci in sužnji v gospodarskih in kulturnih centrih — mestih in trgih — odkoder zajema organizem vsakega naroda svojo najboljšo moč. Tega se morajo v polni meri. zavedati slovenski ljudje po trgih in mestih, da bo slovenska števna kandidatura častna! Vemo, da ni bodoči volilni boj v jezikovno mešanih trgih in mestih dan slovenske zmage, biti pa mora to dan, ki nam pokaže, da je odločilni boj blizu! S tem geslom in v tem znamenju gremo torej v vseh treh navedenih skupinah dne 17. maj-nika v boj za slovenskega števnega kandidata g. dr. Gvidona Serneca v Celju.
Dopisi.
Zahtevajte ,]Yar. Pnrtnilf po gostilnah, HaVarnah in drugih javnih loKalih. 5S
v Kako je bil dr. Verstovšek postavljen za kandidata?
„Narodni Dnevnik" je popolnoma resnično poročal, da je na veliki petek zborovalo v posebni sobi Narodnega doma v Slov. Gradcu 15 oseb, med temi 6 duhovnikov in 9 podrepnikov, od vseh pa samo 10 volilcev. — Dodamo temu poročilu še to, da se je prvotno mislilo in predlagalo, da se naj postavi od zbranih mož dr. Verstovšek konečno in brez vprašanja volilcev za kandidata, ker je sedaj užaljeni Günther kandidaturo odklonil. Pa temu načrtu dr. Korošca in dr. Verstovšekaje oporekal župnik Pečnik, rekoč, da mora klerikalna stranka stopiti na javnem shodu pred volilce in predlagati dr. Verstov-šekovo kandidaturo, potem se pa naj volilci sami odločijo. Župnik Fr. Pečnik je povdarjal, da nikakor ne kaže slepomišiti, kakor je bila to do sedaj navada klerikalne stranke, ampak da se mora stranka javno postaviti in svoja načela in svoje delo javno zagovarjati. — Nerad se je ndal dr. Korošec in sklenjeno je bilo po besedah Pečnikovih, da se priredi v nedeljo dne 18. aprila veliki volilni shod v Narodnem domu v Slov. gradcu. —
Shod v Slov. Gradcu so klerikalci dne 18. aprila tudi v resnici priredili z,"namenom, da govori na njem dr. Verstovšek svoj kandidatni govor in da se da potem njegova kandidatura na glasovanje. — Pa shod se sploh ni mogel vršiti, ker volilci za Verstovšeka niso marali. — Možje - volilci od narodne stranke so hoteli na shodu g. kandidatu dr. Verstovšeku potipati žilico ter ga pobarati o njegovi značajnosti, o prisegi na triglavansko zastavo, o častni besedi, o njegovem prekipevajočem prijateljstvu za kmečki stan po znanih njegovih besedah; hoteli so ga tudi vprašati, kako sodi o delu njihove „kmečke zveze", o nagodbi z Ogrsko in o drugih lumparijah klerikalne stranke. Stvarno so hoteli stališče narodnih in naprednih slovenskih volilcev in kmetov g. kandidatu pojasniti.
Pa politika klerikalcev ne prenese solnčnega žarka. Gospod Pečnik so preslabo poučeni o klerikalnih grehih sicer bi nikdar ne bili za „javen" shod
bi prišel v moderno Prago, zakaj opazil bi bil hebrejska obličja v oknih naj-krasnejših hiš v glavnih ulicah in v vsaki drugi prodajalni po celem mestu!
Oba naša potnika sta popotovala dalje po stari Pragi, vendar meni ni mogoče zasledovati njune zanimive poti, ker tako bi zrastla moja knjiga, kar bi pa ne bilo ljubo založniku in morda tudi bralcem. Kdor bi si hotel v duhu vstvariti sam tak sprehod, naj vzame v roko Tomkovo zgodovino Prage in njegove temelje opisa stare Prage, ako ti ne bode žal študij, ki dajo mnogo dela in ako pokličeš na pomoč čarodejsko fantazijo, vstane pred teboj iz petstoletnega groba cela davna Praga, ulica za ulico, hiša za hišo, v svoji polni srednjeveški slikovitosti, v svoji starinski raznovrstnosti in pestrosti, s svojim čliim trgovskim gibanjem, s čmernimi pokopališči okoli neštetih cerkev in cerkvic, od katerih so mnoge že izginile, marsikaka prvotna, pristna krasota je bila vsled neokusa poznejših vekov popravljena in mnogi, zapuščeni ostanki večnolepe gotike, morajo služiti
za skladišče trgovcem in starinarjem za njih brloge.
Tu omenimo samo, da sta naša potovalca po daljšem kolovratenjn prišla na križišče ulic, izmed katerih je ena zagrajena z verigo, spomnila gospoda Broučka na njegov nočni dogodek. Spremljevalec mu je razjas-njeval, da s?o dali vojskini poglavarji mnoge ulice prepeti z verigami in hlodi, da bi zadrževali sovražnike, ako bi udrli v mesto. Proti koncu maja se je priklopil kraljevim del češkega plemstva, ki je vzel s seboj sekire, da bi presekali potem one verige; toda Žižka jih je porazil pri Ovencu in je med drugim plenom pobral tudi sekire.
Ko sta prehodila to ulico, ki se je tedaj kakor sedaj imenovala Dolga, sta stopala naša potovalca proti severu po Lončarski ulici, kakor jo je imenoval Janko od zvona; gospod Brouček pa je spoznal, po njeni legi sedanjo Kozjo ulico.
Naš junak je prekladal do sedaj sulico iz rame na ramo, sedaj sta ga boleli že obe, nosil jo je pokoncu in
se je pri hoji opiral na njo kakor na palico, čeprav je bila ta palica zelo nepripravna. Pri tem je vpraševal na tihem vse razumne ljudi, ali ni največji nesmisel, truditi se za prazen nič s takim jamborom, in je tolkel z dolnjim koncem svoje preklje nejevoljno ob razdrapani tlak. Ker ni pazil na tla, je naenkrat udaril z drevescem v sredo prostrane kaluže, da je brizgnilo na vse strani in mu temeljito poškropilo plašč in nogavice, prav tako kakor se mu je zgodilo ponoči.
Prav nič mu ni bilo žal za izposojeno obleko, vendar ni mogel potlačiti glasno nevoljo nad nečednimi ulicami, ki so se mu zdele pri belem dnevu še slabše kakor pri ponočnem njegovem kolovratenjn. Po ulici so bili jarki, do katerih so vodili manjši jarki od hiš, povsod je bilo mnogo starega in svežega blata, smetij, črepinj, kuhinjskih odpadkov in še druge nesnage. Interpeliral je zato na Janka od zvona. Toda staročeški meščan je le skomiznil z ramo.
Dalje prih.
Morali bi vedeti g. Pečnik, da klerikalna stranka ni stranka pravičnosti, ni zastopnica ljudskih koristij, ampak stranka, ki dela kmečkim koristim baš nasprotujočo politiko ter ne prenese kritike. — Klerikalci so na javnem shodu nar. stranke dne 12. apr. imeli popolno prostost govora, celo pozvalo se jih je, med njimi njihovega vodjo župnika Pečnika, naj stvarno razložijo stališče kmečke zveze. — Na svojem shodu pa klerikalci pristašem nar. stranke in svobodnim in samostojnim volilcem in kmetom niso hoteli dati besede, ker so se bali, da bi govorniki nar. stranke njihovih volilcev prepričanje (?) in mišljenje malo omajali ter zvezarjem marsikaj razjasnili, kar jim vodje dosiedno prikrivajo, g. Mlakar, ki straši sedaj po slov. graškem okiaja. je bahato izjavil, da ne da nikomur od naših besede. — S tem so se Pečnik, dr. Verstovšek in drugi strinjali, posebno še dr. Verstovšek, ki se je bal, da bi ga klerikalni kmetje vsled razkritij naših pristašev sami ne napodili. — Zato naši zborovanja niso pripustili, ker se jim ni hotelo dati besede. In shod sé ni mogel vršiti. Neresnica je, ako pravijo sedaj klerikalci v „Straži" in čednem „Slovencu", da se je o kandidaturi dr. Verstovška glasovalo. Do glasovanja sploh ni prišlo in dr. Verstovšek ostane še vedno kandidat 6 duhovnikov in 9 njihovih kimovcev.
G. Pečniku pa polagamo na srce, da naj sledi vzgledu dr. Verstovšeka. Ta je prestopil od naprednjakov k klerikalcem, on pa naj prestopi k narodni stranki. V tej se mu izpolni želja po javnih shodih, kjer vsak dobi besedo, najsi bo klerikalec, ali naprednjak, kjer ima vsak pristop. Dokler bo klerikalec, pa bodo ostali zanj večji javni shodi samo sanje.
(Glede Mlakarja je treba pripomniti, da naj raje doma gleda na svojo kmetijo, kakor da lazi po volilnih shodih, ki ga nič ne brigajo. On že ve, zakaj ga klerikalci nočejo za kandidata! Naj gleda, da bo najprej njemu dobro šlo, potem šele naj gre slovenjgraških kmetov učit gospodarstva!)
Politična kronika.
a Pravni odsek parlamenta se
snide 27. t. m. Na dnevnem redu stoji načrt o novem zakonu o elektriciteti.
a lezikovno vprašanje v Dalmaciji je končno rešeno. Dosežen je kompromis med hrvatsko - srbskimi in italjan-skimi poslanci v tem smislu, da bode v bodoče v vseh državnih uradih hrvaščina notranji in vnanji uradni jezik, dovoljeno je pa italjanske vloge tudi italjanski reševati. V šestnajstih mestih in trgih smejo biti nadpisi nad c. kr. uradi hrvatski in italjanski, drugod bodo samo hrvatski. Besedilo zapisnika o tem sporazumljenju bode v današnji seji defiuitivno določeno ter bode zapisnik podpisan. Nove jezikovne določbe za Dalmacijo bode vlada naredbenim potom objavila. V tej določbi tiči slabost te poravnave, kajti naredba ni zakon in jo že prihodnja vlada lahko zopet razveljavi.
a Bančna pogajanja so bila včeraj zaključena. Avstrijska vlada je končno definitivno izjavila, da je ogrski predlog o vstanovitvi dveh karteliranih bank za Avstrijo nesprejemljiv. O tem je bil sestavljen zapisnik. Avstrijska vlada bode stavila ogrski vladi predlog, naj se začno nova pogajanja na temelju skupnosti državne banke. Ogrska vlada je izdala o tem poseben komunike, v katerem trdi, da bi Dil načrt kartelnih bank pač izvedljiv, da se je pa razbil samo ob neupogljivosti avstrijske vlade. Kossuth in Apponyi bodeta jutri cesarju v avdijenci predlagala, naj bi se osnovala popolnoma samostojna banka. Da vladar ne bode tega predloga sprejel, vedo gospodje že naprej, — toda radikalnim volilcem in madžarskim šovinistom treba nasuti nekoliko peska v oči.
a Ogrska kriza. Cesar je v avdijenci poveril grofu Andrassyju nalogo, naj dela na to, da koalirane
stranke, še predno gredo definitivno narazen zopet spravi in omogoči še nadaljni obstoj koalicijske vlade. Listi pišejo, da bode to sporazumljenje odvisno od postopanja stranke neodvisnosti; ako bode ta privolila, da se bančno vprašanje odloži, bode nadaljni obstoj koalicijske vlade mogoč, drugače pa ne. Madžarski rodoljubi bodo sedaj med seboj konkurirali, kedo prevzame Wekerlovo nasledstvo za manjšo ceno. Vsi bi radi ostali pri jaslih — za vse pa ne bo prostora, zato se bode vnel hud boj med dosedanjimi zavezniki.
a Pri dopolnilnih volitvah v Pragi pride do ožje volitve med Mladočehom prof. Metelko in češkim radikalcem dr. Zdrahalom. Bilo je vsega skupaj pet kandidatov. Po razglasitvi tega volilnega rezultata je prišlo do izgredov med pristaši raznih strank.
Prevrat na Turškem.
b Konec Abdul Hamidove slave.
Kmalu ne bo ne sultan vseh Osmanov ne kalif več. Mladoturška armada čedalje tesnejše obkroža turško prestolnico, iz katere bo končno in definitivno pregnala stari režim ter postavila na njegovo mesto ustavno vlado. Ni nade, da bi prišlo med Abdul-Hamidom in Mladoturki do kompromisa in da bi ta še nadalje ostal na prestolu. Mladoturki vstrajajo na" tem, da mora Abdul Hamid vsekako odstopiti, na njegovo mesto pride njegdv 64 letni brat Rešad efendi.
b Mladoturki in Rešad efendi. Nek
zaupnik Mladoturkov je dejal: „Naše razmerje k Rešad efendiju najbolje karakteriziram z besedami: Sprejmemo ga pač. Mi ga niti ne ljubimo, niti sovražimo, ue pričakujemo ničesar od njega in se tudi ne nadjamo nič slabega od njega. On je najstarejši princ in po domačem zakonu vladarske hiše določen za naslednika. Ta zakon bomo rešpektirali, ker ne maramo izzivati po nepotrebnem viharjev v državi, katero preveč ljubimo. Vemo, da je odgojen, kakor vsi cesarski princi in da se mu niti ne sanja o tem, kar se godi zunaj njegove ječe, palače imenovane. Vemo le, da zna pisati in to je dovolj, ker mu kot sultanu ni drugega treba, ko da podpiše svoje ime na dekrete, katere mu bodo ministri predlagali V podpis. Ni nam toliko na tem ležeče, kdo sedi na prestolu, ampak kdo prestol obdaja in kako bode mogoče vstvariti jamstvo za to, da bodo imeli najboljši in najzmožnejši sinovi domovine vedno prost pristop k svojemu padišahu. Rešad efendi je mirne, da rečem zaspane narave. Naj tudi kot sultan dalje spi, Osmanski narod ima dovolj skušenih čuvajev, ki bodo bdeli nad prostostjo in napredkom naroda". Tako mislijo Mladoturki o bodočem sultanu in njegovem vladarskem delu. Vladarja ne potrebujejo, ker se bodo sami vladali, dovolj je, da imajo sultana, ki bo tiho „kraljeval".
a V S. Štefanu se je že zbralo 100 poslancev, pozvani so vsi tu sem na posvetovanje. Tudi poveljnik mornarice Rustem je prišel v mladoturški tabor ter je izjavil, da je cela vojna mornarica Mladoturkom verna.
a Nova zaprisega spuntanih čet. Carigrajski korni poveljnik in šeik ul islam sta carigrajske čete na novo zaprisegla. Nova prisega zahteva od vojakov zvestobo svojim poveljnikom, obljubo, da se ne bodo mešali v politična vprašanja ter da ostanejo zvesti ustavi.
a Časopisje je presedlalo. Vsi oni
listi, ki so še pred par dnevi proslavljali sultana, vojaške p untar je, hujska-joče duhovnike, softe in uleme, naenkrat proslavljajo bližajočo se mlado-turško armado.
a Mladoturške zahteve. Mladoturki zahtevajo, da mora Abdul Hamid vsekako odstopiti. Ako se tej zahtevi do-brovoljno podvrže, sme na to računati, da bodo Mladoturki lepo ravnali z njim in se mu ni bati za življenje. Odstopiti pa mora, ker ako bi še nadalje ostal na pres'tolu, bi bilo to pogubno za celo državo. Glavne zahteve Mladoturkov obsegajo te-le točke: 1. AbdT-kacija Abdul Hamida, 2. kaznovanje reakcionarskih hujskačev in voditeljev, 3. obsodba na smrt vseh upornih ule-mov (bogoslovcev), 4. premestitev carigrajske garnizije.
a Samostojnost Bolgarije je ofici-jelno priznana. Rusija, Srbija in Francija so kralju Ferdinandu čestitale na samostojnosti in na priznanju kraljevega naslova vladarju.
Dnevna kronika.
b V Zagrebu prično v najkrajšem času graditi električno cestno železnico.
b Ponemčevanje Poljske. Hakatisti in z njimi v zvezi nemška vlada so z vso silo na delu. Pruski fiskus je kupil graščinsko posestvo Grunwald, kjer so bili 1. 1410. nemški vitezi od Poljakov strahovito poraženi. — Na Poznanjskem so prišla te dni, kakor poroča „Dzien-nik Berlinski", tri poljska veleposestva (Zolce, Goračice in Radomice) v nemške roke. Nemška kolonizacijska družba je lansko leto naselila v Poznanju čez 10.000 nemških kolonistov.
b Nezaupnico so izrekli njegovi volilci poslancu baronu Pražaku v Ogrski Ostrovi, ker je posredoval pri prodaji vranoviške tovarne za sladkor Nemcem in ga pozvali, naj takoj odloži mandat.
b Južna železnica za podržavljenje. V očigled dejstvu, da ima Južna železnica leto za letom velike izgube, posebno po izpopolnitvi železniških prog na jus: države, se je končno prepričalo vodstvo Južne železnice samo, da je edino možni izhod podržavljenje. Zato je bil že pred 3 tedni predsednik Južne železnice baron Chlumecky pri finančnem ministru, da se prično v najkrajšem času tozadevna pogajanja. Čuje se, da se prično pogajanja že meseca maja. Od mnogih strani se dvomi nad uspešnostjo akcije. — Včeraj je objavila družba J. ž. bilanco za 1. 1908. Med tem ko je leta 1907. imela še prebitka 1,297.583 K, je imela v 1. 1908. izgube 8,072.622 K.
Štajerske novice.
v Nedeljski shodi „Nap.
stranke". Kandidat dr. K a rb a ima v nedeljo 25. apr. shode v gornje-grajskem okraju in sicer: ob 8. uri zj. v Rečici pri g. Čuježu, ob!'ll. uri dop. pri Sv. F r a n č i š k u pri g. Slatinšeku, ob pol 3. uri v Bočni pri g. Purnatu, ob 5. uri pop. v Kokar-jih pri g. Goveku. Govoril bode tudi g. dr. K u k o v e c. — V soboto, jutri, zvečer se vrši pri Goričarju v Mozirju sestanek za trške volilce. Predstavi se kandidat dr. V. K u k o v e c. V celjskem okraju se vrše sledeči shodi: V Št. Pavlu pri Preb. ob8. uri zj. (po rani maši), v Polzeli ob 3. uri pop. Volilni sestanek se vrši tndi v Pernovem. Govorijo gg. drž.posi Roblek, Lešničar in dr. — V kozjanskem okraju se vrše sledeči shodi; po rani maši pri g. Jazbecu v Podsredi, ob 3. pop. pa pri g. Rajmundu Gabronu v Št. Petru pod Sv. gor. Govorita kandidat Mains ia dr. Karlovšek. — V Slo-venjgraškem okraju v Narodnem domu v Slovenjgradcu ob 8. uri zj. Govorita kandidata B ri n ar in dr. A. Božič. — V marnberškem okraju ob 1. uri pop. v Vuzenici
pri g. A. Mravljaku in v Bistriškem grabnu ob 4. uri pop. pri g. Primožiču, po dom. Hubnerju. Govorita kandidata Brinar in dr. A. B oži č. — V šmarskem okraju ob 3. uri pop. na Tinskem v gostilni na Klingensteiner j evem in ob 7. uri zv. v Lembergu pri g. R. Lipa v c u. Govorita g. kand. B e r 1 i s g in Spindler. — Volilci, udeležite se povsod v velikem številu shodov, da slišite vaše kandidate.
v Shod narodne stranke v Središču. V sredo zvečer je imel gosp. dr. V. Kukovec v sejni dvorani občinskega zastopa v Središču volilni shod. Udeležilo se je shoda kljub delavniku izredno veliko število volilcev, ki so z zanimanjem sledili enournemu govoru g. dr. V. Kiüj^vca kot poslanskega kandidata slovensKih trgov. Govorila sta tudi g. župan in podpredsednik narodne stranke Josip Šinko in g. Jakob Zadravec. Središče šteje 135 volilcev, izmed katerih jih bode 24. maja oddalo najmanj 120 svoje glasove za narodnonaprednega kandidata dr. Kukovca. Za kakega „liberalnega"' Medveda bode ma'o bere ali pa — nič. — Savinska dolina — posnemaj Središče!
v Shod trških volilcev v Sevnici za cenzus-skupino in splošno skupino se vrši v nedeljo 25. aprila dopoldne pri Simončiču. Govorita kandidata dr. G v i d o Sernec in Ivan R e b e k.
v Volilni sestanek se je včeraj zvečer vršil pri Planinšku v Levcu. Sklical ga je delavni žalski okr. odbor stranke. Prišlo je navzlic delavniku in silni utrujenosti lepo število Levčanov in tudi sosedov, da se pouče o dežel-nozborskih volitvah in svojih kmečkih kandidatih. Predsedoval je g. Kopriva; g. drž. posi. Roblek, burno pozdravljen, je razložil, kako je prišlo do vol. boja in kako so se postavili naši, kako pa duhovn ški kandidati. G. Brinar je nato razvil svoj program. Žel je viharno priznanje. G. Lešniča/ je ob velikem pritrjevanju naslikal dosedanje gospodarstvo dež. zbora, opisal „delovanje" tr-doglavega čepurja v dež. zboru in nekoliko tudi osvetlil glasovitega Benko-viča. Izpregovoril je še gosp. Kopriva nekaj lepih, navdušujočih besed, na kar se je lepo poteklo zborovanje pozno v noči zaključilo.
v Oznanjevalci miru in ljabezni. Pišejo nam iz Petrove: Šel je hlapec iz zavedno napredne hiše v Petrovčah v cerkev, da bi opravil svojo velikonočno pobožnost. Mladi, naivni stotnik petrovške črne garde pa mu je dal odvezo samo pod pogojem, da v najkrajšem času zapusti „grešno liberalno" hišo, kjer se bero listi „Narodni List" in „Nar. Dnevnik", ker drugače bo večno pogubljen. Taka je „ljubezen" mladih politikujočih kaplanov do nas kmetov: celo spovednice brezvestno izrabljajo, da hujskajo družino proti gospodarjem in nam odganjajo delavce ob času, ko se mi trpini komaj iz dela vidimo. Pa tem tičem bodemo že 7. in 17. maja pokazali, da nas ni volja plesati po njihovi godbi!
v Kandidatura g. Berlisga bode v oči žetalskega kaplana, znanega Lo-vrenka. S svojim postopanjem v Žeta-lah si bode pridobil malo prijateljev, ga preveč dobro poznamo!
v Od Sv. Jurija ob J. ž. nam pišejo: Minulo nedeljo sta pri nas čepu-rila Terglav in pasjebičani dr. Benkovič. Zbralo se je na shodu celih 64 oseb; med govorom jih je 10odšlo, ker se jim je zdelo preneumn:», da bi poslušali Benkovičevo mešetarjenje. Med zbranimi je bilo 15 nevolilcev in 6 naprednjakov, ki so bili zlasti radovedni na daleč znanega Čepurja. Shod je bil tako „zanimiv", da so mnogi dremali. Celo Terglav je med govorom svo-
jega advokata zadremal. Sanjal je menda zopet o suhih klobasah v Gradcu, o svojem političnem portirju in o dijetah, s katerimi bo že sedaj svoje kozolce lepo prezidal in zavaroval pred ognjem. Samo enkrat je plašno pogledal po zbranih zvezarjih, ko je kolega Benkovič prav nepremišljeno trdil, da dosedanji deželni poslanci niso ničesar delali. V . prvem hipu je hotel Benkoviča brcniti in ga opozoriti, da je on, Terglavov čepur, enkrat celo slabo prečital en predlog! Benkovič je končno svojo dolgovezno pridigo končal z besedami: če mislite, da bom v deželnem zboru delal čudeže, me nikakor ne volite! „Šlager" in ničesar izdal; ljudje so se natihoma strinjali z jezičnim dohtarjem, pa samo v tem, da ga ne bodo volili! Ampak Terglav se je postavil! Govoril je, da je 'jital v nemških časopisih (ime je pozabil omeniti, ker namreč ne zna nemški niti citati), da se bo lovska postava spremenila. Stopil je z nemškimi poslanci c lo v tozadeven dogovor! In tako je klobasaril naprej. Nekateri so se muzali, drugi jezili in le najzvestejši klerikalni backi so ga verno poslušali. "Ko je končal, je rekel: „Dajte meni .glasove in bodite tako prijazni in volite tudi Piska." Kaplan Žgank je na to čepurja hvalil in prosil, naj volijo Terjava, četudi ni ničesar storil. Kmetov pa vse te prošnje niso prav nič ganile; čisto so pozabili „živijo" upiti. Koncem shoda je predsednik predlagal, naj se Terglavu in Benkoviču zakliče „živijo"; pa odmev je bil kaj slaboten. Volilci niso bili nič kaj zadovoljni; nek posestnik je kar med zborovanjem odšel in se izrazil, da je bil „proklet' dugcajtn shod". Drugi so na shodu godrnjali, pozneje pa s slavnega Terglav-čepurja zbijali prav slane šale. Pravijo, da so mnoge letele tudi na tiste duhovnike, ki so jim postavili za kandidata advokata, ki hoče zaradi slabe pisarne zbežati iz Brežic in v Celju kaj več ,.profittati", in — čepurja, čegar nevednost in prav po znanih viržinkah dišeče „postavljanje" sta prepričala slednjič tudi najneumnejše, da so šli lažikmečki zvezi na led! Škoda, da ne prideta še enkrat k nam ? Potem bi si odbila še zadnje volilce!
v Nabori v Celju. Včeraj je bilo pri naborih 160 fantov iz Celjske okolice, Gotovelj, Sv. Lovrenca pri Pr., Sv. Martina v R. dol., Žalca, Frankolovega in Svetine; potrdili so jih 105! To število je letos nenavadno visoko, ker so jih diuga leta potrdili po 30, 32, 35 kvečjemu 40. — Da les jih je bilo na naboru 180, potrdili so jih 120.
v Gotoveljski fantje. Pri vojaškem nabora dne 22. tm. jih je bilo o-1 24 odbranih k vojakom 21. Mi smo mi, kaj ne?
o „Prezirljivo" baje gleda „Nar. stranka" kmete in delavce, trdi dr. Korošec. Dokaze za to je ostal dolžen. Razumemo zakaj; saj med nami ni ljudi, da bi starce z bikovkami tepli, kakor je storil to kaplan Luskar v Št. Ilju v volilnem boju 1. 1907!
v Deželnozb. volilci v Ptuju. V cenzrs-skupini je 289, v splošni pa 390 volilcev.
o Iz Podsrede. Tukaj kroži vest, da nas župnik gosp. Vavpotič baje v kratkem namerava zapustiti in se nekam na Pohorje preseliti. Vsestransko se ugiblje, kaj ga je k temu koraku napotilo. Nekateri trde, da je užaljen, ker so se pri občinski volitvi vse nje-gove; nakane izjalovile in so zvezarji propadli, drugi so pa zopet mnenja, da ga silno boli, da mu je nekdo, od katerega je g. Vavpotič „Tagespošto" brezplačno dobival ter iz njenih podlistkov snov za svoje nedeljske pridige črpal — to uslugo odpovedal. — Nameravani odhod g. Vavpotiča ni nikogar iz ravnotežja spravil, izvzemši
par njegovih zvezanih mamelukov in nekaterih „bravcev" Slov. Gospodarja.
v Pasji zapor je odpravljen v celjski okolici.
v Hochenburger na delu. Razen cele kopice graških Nemcev, ki jih je zadnje dni poklical Hochenburger v pravosodno ministerstvo,* je sedaj tudi višjesodni svetnik Pewetz pozvan k najvišjemu sodišču. Gosp. Pewetz vojniški rojak — si je to zaslužil s svojim strastnim nemškutarstvom, s katerim je podpiral nemške politike. Tako bo imel Hochenburger kmalu celo svojo graško kolonijo okoli sebe, s katero hoče potem paševati v j usti ci. Če bi gosp. Pe-wetza ženiralo morda njegovo slovensko ime, mu svetujemo, naj sledi svojemu kolegu Kapunu — Gallingerju in naj se prekrsti v — Singer ja! — vsaj svet ne bo vedel, Koliko renegatov imamo.
v Požar je uničil minulo soboto ponoči v Selnici ob Dravi gospodarska poslopja velep. Gornika. Škoda je zelo velika.
v Nevihto s točo so imeli minuli torek — letos že tretjič! — pri Sv. Urbanu nad Ptujem.
v Tečaj za šivanje perila priredi štaj. obrtnopospeš. urad od 10. do 29. majnika v Gradcu. Pouk se bode vršil vsak dan od 7. do. ure zvfečer. Prijave ravnateljstvu.
u Deželnozb. volici na Bizelj-skem. V kmečki skupini je 177, v splošni 400 volilcev. — V zadnjem „SI. G " se g. kaplan nekaj zadira na shod „Nar. str." in — celjske dohtarje. Mislimo, da je bolje, da se pobriga za kozjanskega dohtarja, kateri za Bizelj-sko ni s prstom ganil v deželnem zboru! Sicer pa vprašamo g. kaplana Hribarja, zakaj se ni upal k besedi oglasiti? Shod je bil javen, beseda prosta — a gospodu je srce zlezlo v hlače, ker je vedel, da nima pred seboj farovških metelj temveč zavedne in samostojne volilce. Po listih je seveda lažje zabavljati, ker je papir potrpežljiv. No, g. kaplan, nič ne bo izdalo! Vi nas Bizeljance le pustite, ker že vemo, kaj delamo!
u Semenj e za travnike se je minulo nedeljo delilo v Rogatcu. 110 posestnikov, katerim so ogrci uničili ali poškodovali travnike, je dobilo travno semenje. Vsem se ni moglo dati, ker je bilo semena premalo. Zanimivo je, da so se v to stvar vtaknili Nemci, dr. Korošec pa se za njo ni zanimal. Kaj so duhovniški zvezi take reči mar!
v Umrla je včeraj pri Sv. Lenartu v Slov. gor. gospa Lujza Fabiani, soproga c. kr. poštarja. G. soprogu naše sožalje!
v Nova podružnica nemškega „Schulvereina* se je ustanovila v ne-nedeljo 18. tm. v Pesnici nad Mariborom. Tako se sklepa trden nemški obroč nad Mariborom z delom in prizadevanjem posameznih nemških ljudij v dotičnih krajih, pri nas pa se le toži o težkih razmerah in se še vedno misli, da v jezikovno mešanih in nevarno izpostavljenih krajih ni mesta za podružnice slovenske šolske družbe. Ustanovitev podružnic v takih krajih je v narodnem oziru življensko važnega pomena za naš obstoj !
o Strela je ubila pretečeni pondeljek po poročilu „Str* 75 letnega Simona Haringa na Slemenu, ki je na njivi tolkel grude. — Češki agrarni dnevnik „Venkov" poroča enak slučaj iz zapadnega Češkega; nek 16 letni fant je razmetaval na velikonočni torek po njivi gnoj. Prišla je nenadoma nevihta in strela je na njivi fanta ubila. List pravi, da se naj ljudi povsod opominja, naj ob nevihtah odložijo železno orodje, ako se mude slučajno pod milim nebom.
u Prvi transporti rezervistov iz
Bosne in Hercegovine v domovino, bodo šli te dni mimo Celja.
d Slovenski klovn v nemški družbi. Ko je imel muški Erber povodom odlikovanja s prijateljem Poig-herjem slavnosten obed, je prišel v dotično gostilno tudi njegov delavec Pra-protnik ter zabaval gospodo s tem, da se je pridušal, da ni Slovenec ter zabavljal v kolikor možno nerazumljivi nemščini črez Slovence. Gospodje so se neki jako dobro zabavali nad izda-jico. „Špas" pač mora biti pri taki priliki. In kaj je boljše tem ljudem, kakor zabavljati čez drugo narodnost o C. kr. stražmojster — lesni mešetar. Na Muti je vodja ondotne c. kr. orožniške postaje neki stražmojster Lobenwein, ki je doma iz slovenskih Narapelj. Ne vemo, ali gre temu možu tako dobro, da se je poprijel lesne mešetarije. On sklepa kupčije ter daje nadavke posebno za svojega svaka nekega Cleincicha iz Vuzenice. Po cele ure prebije poleg kot mešetar in to celo v službeni obleki z nasajenim bajonetom. Na tega moža opozarjamo c. kr. okrožno orožniško poveljstvo v Celju, da ga povpraša, koliko mu nese ta mešetarija. Sicer pa bomo govorili drugič jasneje, da se bode slišalo še drugam. Mož naj se drži ene službe, obeh ne bode izpolnjeval dolgo, četudi je na Muti marsikaj mogoče.
Mariborske novice.
a I z Maribora. Podjetni gostilničarji pozor! V Studencih pri Mariboru je skoro vsak mesec na prodaj kaka gostilna. Ni kraja, kjer je slovenske gostilne tafco treba kakor v Studencih, kjer živi ogromno slovenskega delavstva, a ni nobene gostilne, kjer bi se lahko slovenska družba nemoteno pogovarjala in shajala. Tukaj se garantira, da bo vsak dober podjetnik izvrstno izhajal. Slovenski gostilničar v Studencih bo združil v svoji hiši vse naše družabno življenje, ki se bo takrat še desetkrat povzdignilo. Slovencev je sedaj v Studencih dobrih 2000 duš, med njimi mnogo Kranjcev.
a Iz Maribora. Boj za slovensko šolo v Studencih. Odkar se je oddala prošnja za slovensko ljudsko šolo v Studencih pri Mariboru, poskušajo nemški rogovileži vsa sredstva, da bi splašili in terorizirali one slovenske stariše, ki so zahtevali slovensko ljudsko šolo. Zlasti so se vrgli na slovenske železničarje in železniške delavce, katere psujejo in jih hočejo pripraviti do tega, da bi odstopili od svoje zahteve. Opozarjamo slovenske stariše, da se morajo z vso silo upirati temu počenjanju in da naj naznanijo vsak slučaj slovenskim odvetnikom v Mariboru ali pa uredništvu „Narodnega Dnevnika", ki bodo skrbeli za to, da se zamašijo usta nemškim agitatorjem proti ustanovitvi slovenske ljudske šole v Studencih. Ne udajmo se!
Kranjske novice.
b V državni obrtni svet je za Kranjsko imenovalo ministerstvo gosp. Tranchettija, brivca in obč. svetnika v Ljubljani, na predlog trgovske in obrtne zbornice pa g. Fiirsagerja, trgovca v ladovljici.
b Iz poštne službe. Višji poštni komisar dr. Ivan Slejk, ki je preje nadzoroval poštne in brzojavne urade na Kranjskem, ima zdaj delokrog na Primorskem. Kranjsko se je izročilo v delokrog poštnemu komisarju dr. Anton Zornu.
v „Slov. plan. uruštvo" je imelo preteklo soboto svoj letni občni zbor v navzočnosti okrog 50 članov. Iz poročil posnemamo, da je imelo društvo
koncem leta 1908. 2709 članov in sicer osrednje društvo 782, 19 podružnic pa 1927. Glavna skrb društva je bilo oskrbovanje in preureditev planinskih koč, katerih obisk od leta do leta raste. Drugo važno delo je bila preureditev „Plan. Vestnika", ki se je povečal in prinaša tudi ilustracije. Uredništvo je prevzel dr. Jos. Tominšek. Dne 8. sep. 1908. je bila v Ljubljani konferenca slovanskih turistovskih društev, katere so se udeležili Slovenci, Čehi, Rusi in Poljaki. Predsednik je še na koncu svojega poročila omenil veliko nesrečo na Vratih. Stari Aljažev dom je stal 30.000 K in na njem je še bilo 7000 K dolga. Treba bo najmanj 20.000 K za novo stavbo. Odbor se je obrnil na vse strani ža podporo. Blagajnik poroča, da je imelo društvo v preteklem 1. 69.405 86 K dohodkov in 69.293 64 K izdatkov torej 11222 K prebitka. Premoženjski izkaz izkazuje 82.168'56 K iimetja in 29.792 39 K dolgov, torej čistega imetja 52.264'SO K. Proračun izkazuje prejemkov 22.112*22 K izdatkov pa 38.358'05 K torej primanjkljanja 17.24583 K. Pri tem proračunu pa niso vračunjeni stroški za novo zgradbo Aljaževega doma. Predsednik otvori na to razstavo planinskih slik. Namen razstave je zbrati res dobre slike naših planinskih pokrajin.
v Poročil se je g. med. in phil. dr. Alfred Šerko iz Cerknice z gdčn. Julijo Kraje iz Grahovega. Častitamo!
v Ustanova za bivše pomorščake. Pomorsko okrajno poveljstvo razpisuje ustanovi podadmirala barona Wulllers-torf Urbaira po 140 K za 2 pomorščaka, ki sta vsled bolezni morala osta-viti službo. Prošnje je vložiti do 1. julija. Podrobnosti se izvedo pri vojaškem uradu v Mestnem domu.
Koroške novice.
a Nemška nestrpnost. Občinski zastop v Landskronu je razposlal vsem gostilničarjem sledeče okrožnice: Občinski odbor je v svoji seji dne 22. feor. 1909. sprejel sledeči sklep: Gostilničarjem je zanaprej prepovedano, v svojih gostilniških prostorih ob pro-ščenju, gostijah, plesnih venčkih in drugih zabavnih prireditvah rabiti češke godce za godbo. Gostilničarji, ki ravnajo proti temu sklepu morajo plačati globo 10 K za ubožui fond. Ta sklep je naperjen proti kOstenberškim godcem, ki so se priselili iz Češkega, sedaj našli na Koroškem že drugo domovino in ki pri vseh volitvah voliio z Nemci storjen je iz strahu, da bi morda teh pari čeških godcev nemško - slovensko Koroško čehiziralo.
Primorske novice.
b Nemškemu ženskemu llceju
šolskih sester „Notre Dame" v Gorici je ministerstvo za I. in II. razred podelilo pravico javnosti.
b Napredno politično društvo se je osnovalo za cerkljanski okraj na Goriškem.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Občinske volitve y Ljubljani.
b Ljubljana, 23. aprila. Pri današnjih dopolnilnih volitvah v občinski svet I. razreda je bilo oddanih 250 glasov. Izvoljeni so kandidatje narodno-napredne stranke Knez, dr. Oražen, Lenček, dr. Švigelj in Roethl. Nasprotniki se sploh niso udeležili. Tokratne občinske volitve so pokazale, da na-rodno-napredna stranka pridobiva dan za dnevom novih tal. Klerikalce je danes že strah pred bodočnostjo.
Slaba vest kranjske vlade.
a Ljubljana, dne 23. aprila. Vlada sklicuje v Ljubljano orožništvo. Do danes jih je tukaj že krog 60. Vlada se boji demonstracij ob priliki dovr-šenja sodne razprave proti snemalcem napisnih desk ob priliki septemberskih dogodkom. Konca razprave je pričakovati šele začetkom prihodnjega tedna. Nemški trgovci izpovedujejo naravnost nesramno; nekateri se bodo imeli zagovarjati pred sodiščem. Zredili so se od slovenskih grošev — pa pri razpravi niti slovensko nočejo znati.
Odsek za socijalno zavarovanje.
a Dunaj, 23. apr. (Brz. „Nar. Dn."). Odsek za socijalno zavarovanje je imel danes svojo sejo pod vodstvom predsednika Elderscha v navzočnosti ministra notranjih zadev barona Haerdtla. Poročevalec posi. Drexl je imel daljši referat. Kot prvi govornik se je oglasil k besedi predsednik Eldersch.
Jezikovno vprašanje v Dalmaciji rešeno.
a Dunaj, 23. apr. (Brz. „Nar. Dn."). Dalmatinsko» jezikovno vprašanje je popolnoma rešeno. Med ministerskim predsednikom baronom Bienerthom in dalmatinskimi poslanci je prišlo do sledečega dogovora: Zunanji uradni jezik je krvaščina razun v mestih Zadru, Spljitu, Šibeniku, Dubrovniku, Kotoru in nekaterih manjših mestih in trgih ob pomorskem obrežju. Tukaj bodo uradne razglasitve in uradni obrazci v obeh deželnih jezikih. Notranji jezik je tudi hrvaščina, ravno tako uradni jezik pri pošti, kjer je bil dosedaj italjanski v navadi.
Ogrska ministerska kriza.
a Budimpešta, 23. aprila. (Brz. „Nar. Dn."). „Budapesti Hirlap" poroča, da se člani ogrske vlade trudijo da najdejo kako podlago, kako bi se položaj razjasnil in ostala sedanja koalicija na krmilu.
Preganjanje češkega duhovnika.
Praga, 23. apr. (Brz. „Nar. Dn.") „Union" piše, da danes nastopi svojo cerkveno kazen češki duhovnik BFe-zina, v katero je bil obsojen, ker je v Hohenau na Nižjem Avstrijskem delil med češko prebivalstvo češke časnike in češke knjige. Češko prebivalstvo v Hohenau je razburjeno vsled te kazni in zahteva, da se Bfezino pusti na svojem mestu, drugače da hoče prestopiti k protestantizmu.
Bivši minister Jorkasch umrl.
Dunaj, 23. aprila (Brz. „Nar. D.") Sekcijski šef in bivši vodja finančnega ministerstva Jorkasch-Koch je danes zjutraj ob 3. uri umrl.
Homatije na Turškem.
Carigrad, 23. apr. (Brz. „N. Dn.") Tukaj krožijo vesti, da se je v včerajšnjem zborovanju v San Stefano izreklo 150 poslancev za sultanov odstop.
London, 23. apr. (Brz. „Nar. Dn.") „Daily News" ve poročati, da so se preganjanja kristjanov tudi že začela v Cezareji, Aleksandriji in Damasku.
Berolin, 23. apr. (Brz. „Nar. D.") „Lokalanzeiger" poroča iz Soluna, da je dospelo iz Carigrada v Solun 400 beguncev, med temi tudi sin prejšnjega vèlikéga vezirja Kiamilpaše. Vsi begunci so zelo potrti in pravijo, da je položaj v Carigradu strašen. Vsaka ladja je prenapolnjena z begunci.
d Berolin, 23. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") „Lokalanzeigerju" poročajo iz Carigrada, da vse zelo napeto pričakuje jutrišnjega selamlika. Slošno se sodi, da je odločitev blizu. Sultan je baje obolel, in zdravniki so v velikih skrbeh.
d Pariz, 23. aprila. (Brz. ,N. Dn.') „Newjork Herald" piše, da se o sultanu radi tega govori, da je duševno bolan, da se ga bo potem lažje proglasilo umobolnim in odstavilo. Francoski listi že računajo s tem, da bo sultan kmalu odstavljen in sultanom proklamiran Rešad efendi. Pričakuje se, da bodo mladoturške čete prihodnji teden korakale v Carigrad in da pridejo potem vstaši pred zasluženo kazen. _______
Teleizdajski proces v Zagrebu.
V sredo triintrideseti dan.
Nadaljuje se zaslišanje Danila Podunavca.
Drž. pravd, stavlja na obtoženca razna vprašanja, a obt. ne odgovarja.
Slede razna vprašanja zagovornikov. Glede snovanja srbskih in hrvatskih sokolskih društev pravi obtoženi, da so baš frankovci odbili vsako skupno delo s Srbi v sokolskih društvih.
Sedeminštirideseti obtoženec
Gjorgje lagnjič,
trgovec v Pakracu. Po generalijah preide predsednik na vprašanja o organizaciji srbske samostalne stranke, o njenih sestankih, o pesmih o kralju Petru, o njegovih slikah. Piedočuje mu izpovedbe prič, kako se srbstvo po iz-vedenju organizacije srbske samostalne stranke intenzivno širi. Navaja dalje trditve obtožnice glede bojkota Hrvatov od strani Srbov, o srbski zastavi in drugih srbskih inštitucijah.
Obt. zanika vse trditve obtožnice. Tudi, da so vse to Je laži, ki jih širijo frankovci.
O „Slav. Jugu" ne ve nič. Na vprašanja drž. pravdnika ne odgovarja.
Slede vprašanja zagovornikov. Obt. obširno razklada delo srbske samostalne stranke, ki je patrijotsko. On se je pridružil in se boril za njo z zakonitimi in dopuščenimi sredstvi. Hoče se tudi še nadalje z vsemi sredstvi boriti za slogo Hrvatov in Srbov in za spas tlačene dom «vin e Hrvatske.
Oseminštirides e t i obtoženec
Stevo Zukanovič,
gostilničar v Pakracu.
Včeraj : štiriintrideseti dan.
Zaslišanje 4 9. obtoženca Sime Vuksana ni nudilo nobene zanimivosti.
Petdeseti obtoženec Kosta Dragosavac, ljudski učitelj v Kusonji.
Obt. pravi, da ni član nobene stranke, in da mu tudi o kakih pojavih, pa tudi o gibanju strank ni nič znano.
Na koncu pravi obtoženec, daje preiskovalni sodnik dr. Ko-šutič ob priliki zaslišanja imenoval kralja Petra lopova.
Obt. Podunavac: To je pač neugodni p o j a v !
Predsednik ga pošlje v zadnjo klop.
Slede vprašanja zagovornikov.
Edeuinpetdeseti obtoženec Dositije Kutuzov, administrator župnije v Stari Gradiški.
Obt. je pristaš srbske radikalne stranke. Kakih veleizdajskih pojavov ni opazil. Pravi, da radikalci ne morejo s samostalci skupno delati v nobenem oziru, ker je med njimi prepad, ki se kaže tudi na zatožni klopi, kjer samostalci imenujejo radikalce „srbske fran-kovce". Pripoveduje, kako se je 1.1875. spoznal s kraljem Petrom v Pakracu, kjer je ta rovai proti dinastiji Obre-noviéev, katerih pristaš je bil obt. od mladosti.
Odločno zanika, da bi bil v cerkvenih propovedih govoril o politiki, ter povdarja, da je protektor srbske pravoslavne cerkve sam cesar Franc Josip I.
Slede vprašanja braniteljev.
Obrambni vestnih.
a Družbi sv. Cirila in Metoda so
darovali: g. dr. Anton Brumen, odvet-nih v Ptuju kot poravnavo v kaz. zadevi J. P. proti g. K. G. v znesku 20 K ; dr. Tomaž Horvat, odvetnik v Ptujuj iz razprave M. proti P. 10 K ter isti z neke druge kazenske poravnave 10 K. Iskrena zahvala! Slovenski odvetniki in notarji, spominjajte se ob jednakih ali sličnih prilikah družbe sv. Cirila in Metoda.
d Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, pozor ! Vsaka podružnica skliči, ako še tega ni storila, zanesljivo vsaj do konca maja svoj občni zbor, kateri bodi, kjer mogoče, združen s kakim poučnim govorom in z malo veselico družbi v korist. Družbine blagajniške knjige izkazujejo lepe dohodke nekaterih podružnic, tajništvo pa ne dobi izkaza odbora in članov. Prosimo!
Tržne cene.
22. aprila.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za maj 34'7 5, za september 33'—, za december 31'75, za mare 31*75. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23*75, za oktober — december K 22*45. Tendenca stalna. — Vreme lepo.
Budimpešta, 22. apr. Pšenica za april 14*02, pšenica za maj 13*82, pšenica za oktober K 11*78, iž za april K 9*67, rž za oktober K 9'26, oves za april K 8'80, oves za oktober K —'—, koruzajza maj K 7*48, koruza za julij K 7*70, ogrščica za avgust K 14*65. Premet 15.000 met. st.
Budimpešta, 22. aprila. Svinj a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 143 do 144 vin., mlade, srednje 144 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 23.007 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 155*—, namizna slanina 134'—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 22. aprila:
Promet malenkosten; cene se vzdržale, le v ovsu se znižale za 5—10 v.
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 32*60, moka za prihodnji mesec 32'70, moka za maj — avgust 32*90, moka za sept. — decemb. 31*20, pšenica za tekoči mesec 2530. pšenica za prihodnji mesec 25'50, pšenica za maj — avgust 25'50, pšenica za sept. — dee. 23'70, rž za tekoči mesec 18'35, rž za prihodnji mesec 18'25, rž za maj — avgust 18"—, rž za sept. — dee. 18'—.
Tendenca: moka in pšenica: stalna rž: mirna— Vreme lepo.
Tedenski živinski sejem vGradcu, 22. aprila: Na sejm se je prignalo 1280 glav (460 volov, 130 bikov, 550 krav i 140 telet.) Cene so bile: Pitani voli 39— 42 K (izjemna cena 45 K), napol pitani voli 34—38 K, suhi voli 30—32 K, voli za pitanje 30—35 K; pitane krave 29—33 K, napol pitane krave 24—28 K. suhe krave 16—23 K, biki 30—36 K, mlade krave dojnice (do 4. teleta) 31 do 36 K, starše dojnice 25—30 K, teine krave 25—28 K. (Vse cene so za 50 kg žive teže.) Cene so se zvišale.
Graškaborza zakmetske pridelke: 22. aprila: pšenica 76/77 kg K 14*60—14*75, 78/79 kg K 14*80, 15 —, Tisa 80 kg K 16"—. rž 72/73 kg K 10*50, 10*60, 74/75 kg K 10*70, 10*80, koruza K 10 25—10*50. koruza za mleti K 8*50—8'70, cinquantin K 10*25—10*50, oves K 10—10*50 ne-zadacan.
Listnica uredništva.
Pišece: Hvala, smo že prejeli od druge strani.
Kegljišče!
VCbalni blpfi je kegljišče zopet □nalili nidi Otvorjeno ter pre-
mnovljeno. Kegljale« se vljudno vabijo na • mnogobrojen obisk •••__ ,SVOJI K SVOJIM !'
f
Vladimir Fabiani, c. kr. poštar, javim potrtim srcem, da je dne 22. aprila t. 1. preminula moja ljubljena, nepozabna soproga,
» N
H LuJIza Fabiani.
Pogreb pozemeljskih ostankov se vrši v soboto, dne 24. t. m. ob 4. uri popoldne. Sv. maša zadušnica se bode brala dne 26. t. m. ob pol 7. uri zjutraj.
SV. LENART, dne 22. aprila 1909.
Posebna oznanila se ne razpošiljajo.
St. 380.
Okrajni šolski svet Laško
Razpis natečaja.
*
Učiteljica ženskih ročnih del.
Za dekliško šolo v Trbovljah-Vode razpiše se mesto učiteljice ženskih ročnih del s poučno obveznostjo J. 4 ur na teden skoz celo leto proti letni
nagradi po 800 K 80 h.
Pravilno opremljene prošnje se imajo službenim potom vložiti do dne 20. maja 1909 pri krajnem šolskem svetu v Trbovljah.
CELJE, dne 20. aprila 1909.