Leto LXXIL, št. lsla
LJubljana, petek 7. Julija lojo
Cena Din L—
Izhaja vsak dan popoldne izvzemli nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Dm Z50, od 100 do 300 vrst d Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno V Jugoslaviji Din  12.—. zo inozemstvo Din 25.—     //     Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 in 31-26.
Podružnice: MARIBOR, Grajski tra it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ  GRAD T. C   Slomškov trg 5    //    Poštna hranilnica v Ljubljani it. 10351.
V pričakovan]« novih dogodkov:
Živahni posveti med Londonom. Parizom in Varšavo
Vise zanimanje je osredotočeno na pogajanja v Moskvi in na vpraianje sita in poljska vlada so v stalnih stikih — Skupna protestna nota gdansk
Pariz. 7. julija, br. Vsa mednarodna politična javnost se danes zanima v prvi vrati za pogajanja z Moskvo in za «:dansko vprašanje. O bojema posvečajo tudi odgovorni politični krosi v Parizu in Londonu največjo pozornost in obe vladi sta stalno v najtesnejših stikih.
Diplomatski posveti v Parizu, Londonu in Varšavi
Angleška iD francoska vlada proučujeta sporazumno zadnji odgovor ruske vlade in poročila obeh poslanikov v Moskvi. Francoski poslanik v Londonu Corbin je bil snoči dvakrat v angleškem zunanjem ministrstvu, kjer se je razgovarjal z odgovornimi politiki. Tudi danes je imel daljši razgovor z državnim podtajnikom Aleksandrom Cadoganom. nato pa je sprejel tudi ruskega poslanika Majskega. Istočasno je bil tudi ruski poslanik v Parizu Surič pri Bonetu. Ti razgovori se nanašajo na pripravljanje odgovora, ki ga bosta Anglija in Francija dali na zadnjo rusko noto.
Že sedaj pa se lahko reče, da pesimizem in optimizem, ki sta se pojavljala v raznih fazah angleško-francosko-ruskih pogajanj, s problemom samim nimata nobenega opravka. Vse tri velesile so se že od vsega početka sporazumele, da morajo za vsako ceno ohraniti mir in se upreti vsakemu napadu. Ruski listi in izjave odgovornih ruskih krogov ne dopuščajo nobenega dvoma, na katero stran se bo postavila Rusija, če bi prišlo v Evropi do resnega konflikta. Nestrpnost zaradi počasi se razvijajočih pogajanj pa ie v orvi vrsti v zvezi z ogrožanjem Poljske in Gdanska. Hitra sklenitev sporazuma bi pomenila resen opomin vsem ogroževal-cem in velik prispevek za ohranitev miru.
V čem so težave v Moskvi
Sirarne težave, ki so nastale pri pogajanjih, pa tičijo v izredni kompliciranosti vseh problemov, ki se pri teh pogajanjih rešujejo. Prvotno je bil načrt ta, da Rusija intervenira na evropskem vzhodu, če bi na kontinentu nastala kakšna vojna. Ta načrt pa je bil sedaj politično in strateško razširjen. Ruska zahteva, naj bi Anglija in Francija dali jamstva tudi za baltske države, je izzvala protizahteve po ruskih garancijah za male države na evropskem zapadu. Trenutno se proučuje načrt, po katerem bi se razpelo čez vso Evropo celo omrežje medsebojnih in avtomatskih garancij. Jasno je. da bodo pogodbeniki v glavnem prevzeli te garancije, a težko jih je spraviti v sklad z interesi posameznih držav, in še težje definirati primere, ko bi se morala ta jamstva izvajati.
Nekatere države v nemški soseščini ne marajo ruskih garancij. Nizozemska vidi v teh garancijah občo omejitev svoj nevtralnosti. Ker Švica in Nizozemska nista priznali Rusije, je slednja proti temu, da bi se ti dve državi kot prejemnici garancij v pogodbi omenili. Vse te težave pa so bolj procedurnega, kakor stvarnega značaja, a vendar zavirajo nadaljnji razvoj pogajanj. Zato oe pojavljajo predlogi, da bi se sedaj sklenil sporazum samo o vseh onih točkah, o katerih je stvarno že dosežen. Glede ostalih točk, posebno pa o ta -km. ki se nanašajo na proceduro, pa naj bi se pogajanja nadaljevala.
Dolgotrajna pogajanja ne ogrožajo uspeha
V ostalem pa okoliščina, da trajajo pogajanja že več tednov, ni sama po sebi nič posebnega. Za zvezo z Italijo se je nemški kancelar izrazil že leta 1926. Ko *?..bu 00 Prevzemu oblasti leta 1933 v Italiji* se je to vprašanje načelo, a tedaj stvar še ni bila povsem aktualna. Naslednje leto so se odnosa j i med Italijo in Nemčijo celo nekoliko poslabšali. Jeseni 1935 je pričela politika osi končno dozorevati, zvezna pogodba pa je bila sklenjena šele pred nekaj tedni. Prav tako se, kakor zatrjujejo pariški politični krogi, ni čuditi, da se ie nekaj tednov razvijajo pogajanja o redakciji diplomatskega instrumenta, ki bo na razvoj dogodkov v Evropi imel silen političen vpliv in v danem primera tudi ogromen
strateški pomen.
Gdansfci problem
Glede na gdansko vprašanje v zadnjih 24 urah ni mogoče ugotoviti nikakih sprememb. Francija je v govoru ministrskega IJtcdnidnlkn Daladiera zavzela svoje stališče, lato je storila tudi Anglija z govo-ki ga je imel Halifaz pred tednom
dni. Poljska poslanika v Parizu in Londonu stalno obveščata obe vladi o položaju. Danes je bil poslanik Lukasziewicz ponovno pri Bonnetu.
Skupna nota gdan-skemu senatu
Po informacijah, ki so se razširile v političnih krogih, namerava Poljska zahtevati od Gdanska, da konča ilegalno agitacijo. Poljska bo izvršila v Gdansku v tej smeri formalno demaršo. ki jo bosta podprli tudi Anglija in Francija. Ni še znano, kdaj se bo to zgodilo. V tej zvezi pa opozarjajo na to, da je poljska vlada, ki se je sestala včeraj pod vodstvom preziden-ta republike Moscickega, sprejela v tem pogledu zelo važne sklepe. Zunanji minister Beck je danes sprejel francoskega poslanika v Varšavi Noela, ki se je pravkar vrnil iz Pariza, in mu poročal o stališču francoske vlade glede Gdanska. Beck pa ga je informiral o sklepih poljske vlade.
Poljska svojega stališča glede Gdanska ni v ničemer izpremenila. To stališče je mogoče obeležiti v naslednjih točkah:
1. Gdansk ne sme biti vključen v Nemčijo;
2. Gdansk mora ostati v poljskih carinskih mejah:
3 Vse pravice, ki jih ima Poljska v Gdansku. morajo biti striktno spoštovane, predvsem pa uporaba pristanišča, dokov, kejev, železniških in drugih prometnih naprav in ohraniti se mora tudi neovirana poštna zveza med Poljsko in svobodnim mestom;
4. Prebivalstvo v Gdansku ima pravico do svobodnega kulturnega razvoja, le da se ne povzroči ni kaka škoda Poljakom in njihovemu svobodnemu nacionalnemu razvoju.
V tem duhu bo sestavljena nota poljske vlade, ki bo v kratkem poslana v Gdansk
Nova navodila delegatom v Moskvi
Pariz, 7. julija e. Ker je med vladama v Londonu in Parizu zelo hitro prišlo do
sporazuma glede odgovora, ki naj se odpošlje na zadnje sporočilo sovjetskega komisarja Molotova, so bila že včeraj odposlana predstavnikom Francije in Anglije v Moskvi nova navodila, da lahko nadaljujejo pogajanja. Po informacijah, dobljenih snoči v francoskih diplomatskih krogih, se je vzelo v obzir več formul, kar bo omogočilo zastopnikom Francije in Anglije \ Moskvi, da čimprej dosežejo sklenitev splošne pogodbe. Ako napor, da se sporazum razširi na bližnje države, ne bo uspel, se bodo delegati najbrž omejili na sklenitev trojnega sporazuma, ki ne bi bil tako obširen, ki bi se pa ustvaril v obliki sporazumne izjave vseh treh vlad. Bonnet in Halifax sta snoči sporočila ruskima poslanikoma v Parizu in Londonu vsebino navodil, ki so bila poslana angleškemu in franc. zastopniku v Moskvi. Ti razgovori so omogočili Bonnetu in Halifaxu, da sta jasno opredelila sedanjo situacijo in da sta poleg povsem pravnih in tehničnih vprašanj pretresala tudi samo bistvo vprašanja, kako bi prišlo do čim popolnejšega razči-ščenja situacije.
Milijarda! krediti Anglije za oboroževanje zaveznikov
Po uradnem poročila je doseda j odobrenih Poli* ski, Turčiji, Romuniji in Grčiji iS n*Ul}ard din
London, 7. julija, e. Snoči je bilo izdano službeno obvestilo, ki naglasa, da je angleška vlada sklenila, da da onim državam, ki jim je dala poroštvo, tudi kredite v znesku 50 milijonov funtov šterlin-gov. S popre je odobrenimi krediti v znesku 10 milijonov funtov šterlingov znaša vsota odobrenih kreditov zdaj 60 milijonov funtov (v naši valuti okrog 15 milijard din). Zadnje dni je bilo govora, da bodo obrambni krediti Anglije znašali 100 do 150 milijonov funtov šterlingov. Ta znesek pa je bil zmanjšan na 60 milijo-
nov in bo razdeljen na Turčijo. Poljsko. Rumunijo in Grčijo. K tem kreditom Anglije dodajajo današnji nemški listi precej pikre komentarje, navajajoč, da v glavnem ne gre za denarna posojila, temveč za dobave orožja, pri čemer bo zaposlena angleška oboroževalna industrija, ki bo spet mastno zaslužila, a države bodo plačevale visoke obresti in prišle tako v suženjsko odvisnost Anglije. Turčiji in Rumuniii posebno zameriio. da sta odpovedali svoja naročila v Nemčiji
„V Evropi je za vselej minila doba napadov in ropov64
Bivši angleški zunanji minister Eden o mednarodnem položaju — Anglija se ne bo uklonila nobeni grožnji
London, 7. julija AA Reuter Bivši zunanji minister Eden je imel v Limingtonu govor, v katerem je med drugim dejal:
Ni nobenih izgledov, da bi se mednarodni položaj zboljsal vse do tedaj, dokler vlade ne bodo uvidele, da bi vsak napad imel za nujno posledico, da vrže vso Evropo v vojno. Izhod iz tepa stanja bi bil zelo enostaven, ako bi vsi, ki nosijo odgovornost v svojih državah, razumeli, da je v Evropi za vselej minila doba napadov in ropov. Začeti je treba pogajanja in ustvariti sistem mednarodnga reda, sli pa bo Evropa pri prvem prihodnjem napadu stopila v vojno. Angleži so priprav-
ljeni sodelovati pri ustvarjanju takega reda. Pripravljeni so pogajati se, ko bo ponovno nastala nevarnost oboroženega spopada, toda oni so istotako pripravljeni in odločeni, da se odslej ne uklonijo nobeni grožnji in ne popustijo nobeni sili. Kdor smatra, da bi nas lahko izčrpal z neprestanim vznemirjanjem in grožnjami, goji iluzije ter ne vidi stvarnosti. Angleški državniki imajo danes pred seboj edino nalogo prepričati voditelje in narode gotovih držav o neomajnosti angleške odločnosti. Ako se nam to posreči, potem ne bo vojne.
Egiptski zunanji minister v Beogradu
Njegov obisk pa ni političnega, nego prvenstveno gospodarskega značaja
Beograd, 7. julija, e. Davi ob 9.30 je prispel z niškim brzovlakom v Beograd egiptski zunanji minister Jahia paša. Na postaji ga je pozdravil zunanji minister dr. Cincar-Markovič z osebjem ministrstva, prišel pa je tudi egiptski poslanik v Atenah Omar bej, ki je akreditiran tudi na
našem dvoru. Navzoči so bili tudi zastopniki ostalih članic Balkanske zveze. Pred svojim odhodom iz Sofije je podal Jahia pasa jugoslovenskim novinarjem naslednjo izjavo:
Cilj mojega potovanja po Balkanu ni političnega značaja. Ze pred letom dni bi moral vrniti turškemu zunanjemu ministru obisk, ki ga je napravil v Kairu, a zaradi bolezni in smrti Kemala Ataturka sem moral to potovanje odgoditi in sem ga nastopil šele pred 10 dnevi. Kakor poprej, tako so tudi sedaj zunanji ministri balkanskih držav, ko so zvedeli za moj obisk v Ankari, ljubeznivo predlagali, da obiščem tudi njihove prestolnice. To vabilo sem rad sprejel, is to tem bolj, ker je moja drsava v dobrih gospodarskih odnosa jih z vsemi balkanskimi državami. Vabilu sem se odzval tudi zato, da pridem v osebni stik z državniki balkanskih držav in da z njimi izmenjam misli o možnosti razširjenja trgovinskih odnosajev med Egiptom in njihovimi državami. Tudi v Beogradu kakor v Bukarešti in Sofiji se
bom razgovarjal o načinu razširitve medsebojne izmenjave blaga. Naša trgovinska bilanca z Bolgarijo je visoko deficitna. Bolgarija izvaža za 200.000 funtov letno v Egipt, mi pa komaj za 20.000 funtov v Bolgarijo. Z bolgarskimi odgovornimi krogi sem se o tem obširno razgovarjal in trdno pričakujem, da se bo v bodoče nas izvoz v Bolgarijo povečal. Veseli me, da bom tudi v Beogradu imel možnost priti v osebne stike z državniki Jugoslavije, s katero je moja država v prav dobrih trgovinskih odnošajih.
Kjuseivanov se bo ustavil v Beogradu
Beograd, 7. julija, e. Kakor zatrjujejo v polslužbenih krogih, se bo dr. Kjoseiva-nov na povratku v Sofi jo ustavil za nekaj časa tudi v Beogradu, kjer se bo sestal s zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovi -čem. Obvestil ga bo o vtisih s svojega obiska v Berlinu. Ob tej priliki se bosta državnika razgovarjala tudi o nadaljnjem F' rV In vanju med obema sosednima državama.
Inserirajte v „SL Narodu**!
Sokoli na poti v Sofijo
Beograd. 7. julija, e. Snoči in danes ie odpotovalo v Sofijo okrog 7000 jugoslavenskih Sokolov, ki se udeleže zleta Junakov. Ljubljanski vlak ni privozil v Beograd na glavno postajo, temveč ie s savskega mosta odbrzel na topčidersko do-stajo, od tam pa je nadaljeval vožnjo proti Nišu. Caribrodu in Sofiji
Predsednik vlade se je vrnil v Beograd
Beograd, 7. julija e. Z današnjim prvim ljubljanskim brzovlakom je dopotoval ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič. z njim pa tudi minister pravde dr. Ružić.
Tretja obletnica kitajske vojne
Tokio, 7. julija, i. Včeraj, na tretji dan obletnice vstopa v vojno proti Kitajski, je bilo vse prebivalstvo pozvano, naj na ta dan štedi, naj ne pije in prireja nobenih zabav Hkrati so bili po vseh velikih mestih nalepljeni veliki lepaki, v katerih pozivajo ekstremni Japonci nai se enkrat vendar dodobra razčisti razmerje med Anglijo in Japonsko Ministrski predsednik Itagaki je ponovil svarilo, ki ca ie bil pred dnevi naslovil na Anglijo zunanji minister
BivSi kralj Zogu v Bukarešti
Bukarešta, 7 julija e. Bivši albanski kralj Zogu se je včeraj s svojo rodbino in spremstvom odpelial ■ tremi dvornimi avtomobili v Sinajo. Kralj in njegovo spremstvo so obiskali dvorec v Sinaji. potem pa so se vrnili v Bukarešto. Snoči ob 21. se ie kralj z vlakom odpeljal v Varšavo, nato pa v Gdvnjo, od koder bo s Poljsko ladjo krenil v Anglijo, kjer se bo začasno nastanil.
Italijanski parnik zgorel
Rim. 7. julija. A A. Ha vas. Izve se, da je v bližini otoka Rodosa zgorel italijanski potniški parnik »Roma«. Vzrok požara ni znan. Na parniku je bilo 800 židovskih potnikov ter 13 članov posadke. Po dosedanjih vesteh so bili vsi rešeni.
Se 55 milijonov zlotov za narodno obrambo
Varšava, 7. julija. AA. Na snočnji seji vlade je bilo sklenjeno, da se odredi naknadno še vsota 55 milijonov zlotov za potrebe narodne obrambe.
Poostritev japonske blokade na Kitajskem
Tokio, 7. julija, i. Japonske vojaške oblasti so poostrile blokado v Fučavu in pri Venčavu in naročile vsem tam bivajočim inozemcem. naj se izselijo, ker ne morejo zanje prevzeti nobene odgovornosti. Prav tako je blokiran tudi Fučavu nasproti ležeči otok Lanska j.
Nevihta nad Parizom
Pariz, 7. julija. w. Nad mestom je divjala danes popoldne huda nevihta. Vihar je odtrgal streho enega največjih paviljonov na pariškem razstavišču, tako -Ja je voda vdrla v paviljon, v katerem je bfia razstava najnovejših izumov. Mnogo aparatov in skic je uničenih, škoda je precejšnja.
PeiUieni otternili
Manifest „Zveze bolgarskih Junakov"
»Sajuz na blgarskitje Junaci* je izdal z ozirom na IX. svoj zlet, ki se vrši te dni v Sofiji pod pokroviteljstvom kralja Bori sa, na bolgarski narod poseben proglas, v katerem poudarja. »Vsako četrto leto stopa naša organizacija pred narod, da pokale svoje delo v tej dobi.  Osem dosedanjih saborov (zletov) priča o kolosalnem delu, ki ga je izvršila    Zveza Junakov tiho in brez hrupa na svojih vežbališčih za telesno, moralno,     nacionalno in državljansko \ igo jo Bolgarov. Kot nosilec ponosnega in vzvišenega narodnega duha in z\est čuvar narodnih   tradicij predstavlja organizacija Junakov koračnico, na čije ognju se pre k al ju je jo duše in telesa v ljubezni do svojega naroda in kralja. Junaški dnevi so bili od nekdaj prazniki bolgarskega duha. Deveti naš zlet bo zopet zbral tisoče Junakov in Junakinj iz mest in vasi, iz vseh pokrajin naše države, ki bodo pred celokupnim narodom izpričali svojo pripravljenost, da hočejo požrtvovalno služiti domovini in kraljevskemu prestolu. Nositelji življenjske radosti, bodri po duhu in čvrsti po svoji volji žele Junaki s svojim zletom prenesti vsa svoja čustva tudi v duše vseh Bolgarov, prenričani. da predstavlja organizacija bolgarskih Junakov najodločnejšega nositelja bolgarskih narodnih idealov. Junaki so člani občestva, ki se imenuje bolgarski narod   \raj bi se vsi Bolgari združili v ljubezni napram narodni junaški ideji Naj bi Bolgari z aktivno pomočjo in številno udeležbo na junaškem prazniku pokazali, da junaški sabor ni samo praznik Junakov, marveč da je to tudi praznik bol-Urske narodne 1 uit ure. io je. da je to narodni praznik.  Naš junaški zlet  je zlasti letos velike važnosti   Prisostvovalo mu bo na tisoče bratov Sokolov in telovadcev sorodnih nam organizacij iz inozemstva. Junaki se marljivo pripravljajo na zlet, a tudi naši gostje se vneto pripravljajo, da nam izkažejo svoje simpatije m svojo umetnost. Rojaki,     pripravite se  na  čim prisrčne j ši sprejem dragih gosto\   tako ob zletu v prestolnici, kakor ves čas, dokler se bodo mudili v naši državi.  Izkazujte gostom isto ljubezen in iste simpatije, ki jih gojite napram  nam — bolgarskim Junakom. Junaški sabor naj bo pravi narodni praznik. V svečanostnih zletnih dneh naj se mogočno razplamti narodni duh in vsakdo naj smatra za svojo sveto dolžnost, da služi veličini domovine.*
Ruski pogoji
Pariška revija »Frontier« izvaja: »Rasi odgovarjajo na predloge zapadnih velesil glede vojaške zveze: Vi ste na na* hoteli prevaliti nemško nevarnost, ki se je pa mi prav nič ne bojimo. Vi pa ste v skrbeh radi Poljske in Rumunije, ki se sami ne moreta z uspehom braniti in ki jih vaša garancija ne more očuvati poraznega razkroja, niti jih more kakorkoli preskrbi je-vati s potrebnim orožjem, strelivom in i hrano. Vi od nas zahtevate, da jim mi pomagamo. Mi smo k temu pripravljeni, aH samo pod pogojem, da imamo prav isto pravico, kakršno ste vi prevzeli glede Belgije, Holandske in Švice, braniti neodvisnost baltiških držav in Finske in da nam v tem primeru pomagate. Na drugi strani zahtevamo, da sklenete z nami tesno vojaško zvezo s popolno reciprocitet o. Za ta slučaj pristanemo na to, da bi se ta vojaška zveza nanašala samo na Evropo, obsegala pa bi jamstvo neodvisnosti Poljske i* Rumunije.«
„Rosna ni rcha . •
Sarajevska »Muslimanska svijest«, glasilo bosanskih muslimanov, ki se čutijo Hrvate, razpravlja v posebnem članka o stališču bosanskih muslimanov napram hrvat-sko-srbskemu sporazumu in pravi: »Skrajni čas je že, da se Bosna preneha smatrati za privatno doto kogarkoli in da se preneha eksperimentirati z njeno usodo. Ne moremo in ne bomo nikdar dovolili, da bi Zagreb in Beograd kockala za nas, a brez man in proti naši volji. Bosna ni roba, marveč izgrajena zgodovinsko-politična individualnost s svojimi posebnimi interesi, s posebno mentaliteto in s posebno tradicijo.. .* Približno slično sporočilo na adreso Beograda in Zagreba je nedavno tega naslovil v svoji brošuri tudi dr. Meljko čingrifa glede Dubrovnika.
Abesinija ie
Rim 7. julija AA. Štefani. Uradno objavljajo, da znaša število italijanskih vojakov, ki so umrli od 1. do 30. junija t. L v Vzhodni Afriki, zaradi bolezni ali vrši-tve dolžnosti 25. Skupno Število mrtvih od 1. januarja 1935 do 30. junija 1839 znala 4.886.
Borzna poročila.
Curin, 7. julija. Beograd 10. Pariz 11,75. London 20.7675. New Tork 443.625, Bruselj 75.40. Milan 23.34, Amsterdam 235.50, Berlin 178, Praga 15.125. Varšava 83.50. Sofija 5.40. Bukarešta 12L
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«,petek. 7. Janja 1999.
&W 151
Davčna moč mariborskih pridobitnikov
US mariborskih davkoplačevalcev prod sa 25% zatta* nje pridobnine, 87 davčnim zavezancem pa ie bila te
zvišana
Maribor, 0. julija V vložišču mestnega poglavarstva na rotovžu je bila danes popoldne neobičajno vebka frekvenca. Se precej velika soba ie bila skoro ves dopoldne zasedena, zlasti so sedeli mariborski pridobitniki za mizo. na kateri so ležali ns vpoaled seznami oseb, zavezanih na pridobnini. Skoro vsakdo, ki se je zanimal za te sezname, je precej dolgo sedel za mizo. Pisali so številke... Pri tem je bilo slišati marsikatero pikro opazko, češ zakaj moram jaz plačati toliko, konkurenca, ki ima še enkrat večji promet, pa plača le polovico meni predpisane pridobnine. Tako je šlo ves dopoldne. Ljudje so prihajali ter spet odhajali. Marsikateri ie z zadovoljstvom zapustil vložišče, drugi pa nemara z nejevoljo.
Na mestnem poglavarstvu je namreč od 5. do 18. julija razvidno, koliko je davčna uprava za mesto Maribor predpisala posameznim" podjetjem pridobnine za leto 1939. oziroma katera podjetja so ori davčnih napovedih za leto 1939 navajala manjši obrat kakor preteklo leto. Iz drugega seznama pa je spet razvidno, katerim podjetjem, trgovcem, obrtnikom, gostilničarjem, industrijcem itd. je davčna uprava za mesto Maribor na podlagi informacij itd. zvišala pridobnino za leto 1939. Iz seznama je tudi razvidno, kateri dan in ob kateri .uri bodo obvarovani predlogi za vsakega posameznega davčnega zavezanca, ki se ie proti zvišanju pri-
dobnine pritožil, oziroma s tehtnimi dokazi zaprosil za znižanje pridobnine.
Omenjeni seznam je zelo poučen. Tako je bila 87 davčnim zavezancem zviiana pridobnina za 25*/t, Med njimi je pet trgovin s kurivom, ki plačajo Dridobnino od 5400 do 30.000 din letno, nadalje 10 trgovcev z mehaničnimi predmeti (3.000 do 200.000 din). 3 optiki in zlatarji (50.000 do 100.000 din). 2 papirnici (15.000 do 100.000). 2 trgovca z manufakturo (12.000 do 70.000 din), 2 trgovca s sadjem (50.000 do 180.000 din). 7 trgovcev z vinom (25.000 do 250.000 din), 3 speceristi (50.000 do 210.000 din), 4 hoteli in prenočišča (32.000 do 75.600 din). 15 gostilničarjev (1.900 do 80.900 din). 18 obrtnikov ter 2 industriji (360.000 do 925 tisoč din).
Razen tega vsebuje seznam tudi tiste davčne zavezance, ki so vložili prošnje za znižanje pridobnine za 25§/». Takih je 115 po številu, med njimi večinoma trgovci (34), obrtniki (46), gostilničarji (11), kavar-
narji (3). odvetniki (3). zdravniki (7) in industrija (11). Pri pregledu tega seznama je značilno, da najdemo marsikatero ime, ob katerem bi lajik nemara slutil, da zasluži lepe pare. In vendar se čujejo tožbe, da se jim slabo godi . -
Vsi ti seznami oridobnlni seveda niso dokončni ln bo o zvišanju ali znižaniu razpravljal davčni odbor za mesto Maribor, ki bo zasedal od 20. do 25. lulija in ki bo tudi končno sklepal o davčnih osnovah za odmero pridobnine v letu 1939.
300 obmejnih Sokolov v Sofijo
Več tisoč Mariborčanov se je prišlo poslovit od njih
na glavni kolodvor
Maribor, 6. julija
Naš obmejni Maribor je danes spet izpričal svoje sokolsko in slovansko srce. Tisočgiava množica Mariborčanov in Mariborčank se je zbrala na peronu glavnega kolodvora, da se čim prisrčneje poslovi od sokolskih pripadnikov, ki so odpotovali nocoj ob 18. v Sofijo na vsejunaske slovesnosti.
Kmalu po 5. uri je krenila iz Narodnega doma po Kopališki ulici lepa povorka 300 Sokolov in Sokolić ter naralčajnikov in na-raščajnic. Na čelu povorke so bili sokolski prapori, potem ličen napis mariborske sokolske župe, okrašen z jugoslov., bolgarsko, češko in poljsko zastavo. Povorka, v kateri  je  bila  tudi  godba  »Drave«,  je ob
vzklikanju Mariborčanov korakala po Alek sandrovi cesti na glavni kolodvor. Pred kolodvorom je bila zbrana velika množica nacionalnega in sokolstvu naklonjenega ob-
činstva, ki je sokolsko povorko navdušeno pozdravljala.
Železniški vozovi, namenjeni Sokolom mariborske župe, so bili lepo okrašeni s jugoslov., češkimi, poljskimi in bolgarskimi zastavami. Člani in članice, naraščajni-ki in narašeajnice so disciplinirano zasedli svoja mesta. Medtem je vse bolj naraščala množica Mariborčanov, ki se je prišla poslovit od naših vrlih Sokolov Ves čas je vneto svirala godba »Drave« Svojci so se z odhajajočimi prisrčno rokovati in obje mali ter jim želeli srečno in veselo pot. Ko se je vlak pričel pomikati, so zaorili živahni klici, iz vlaka ter iz množice ob vlaku so se dvignile roke k prisrčnemu poidravu. Godba  je  zasvira'a sokolsko  himno »Le
naprej«, vlak z odhajajočimi dragimi pa je
bil predmet iskrene pažnje zbrane množice, dokler ni izginil v daljavi.
Mariborčani pa so danes spet pokazali, da bije v njih toplo, žarko sokolsko srce.
Složno društveno delovanje na Teznem
Cirilmetodov kres je združil letos vse Tezenčane
Tezno, 6. julija Razni tuji vplivi so bili povod, da so vsa naša društva začela zlasti letos složno delovati, kar se je doslej ponovno prav dobro obneslo. Se posebno se je ta lepa sloga izkazala pri kresovanju na čast sv. Cirilu in Metodu, ko je na predvečer godu naših blagovestnikov krenila dolga povorka s sokolskoga letnega telovadišča na griček pri Betnavi, kjer je z dovoljenjem uprave škofijskih posestev pripravila mladina kres. Na čelu povorke je korakala godba tezen-skega Glasbenega društva. Sokoli, člani Vzajemnosti in drugo občinstvo. Mnogo jo bilo tudi kolesarjev. Ob vznožju hribčka se je pridružilo povorki članstvo sokolske čete iz Razvanja in drugih društev iz Rasvanja.
Tako se je zbralo pri kresu nad 400 ljudi. Ko je zagorel kres, je v prisrčnih besedah spregovoril o pomenu tega slovanskega praznika g. prof. Stražar. Orisal je življenje in delovanje svetih bratov na cer-kvenem in književnem polju in bodril prisotne, da čuvajo te svetinje, jezik in zemljo v slogi in ljubezni. Njegove besede so bile polne domovinske ljubezni in so našle odmev v naši mogočni himni »Hej Slovani«. Zaigrala je godba, vrstila se je pesem za pesmijo. Še so goreli kresovi na Kozjaku in na hribovih Slov. goric, ko smo se vračali z obljubo, da bomo delovali zmerom složno in upoštevali naziranja dru-I gih ter ob vsaki priliki dokazali da smo j sinovi ene matere in samo majhna veja i mogočnega   slovanskega drevesa.
Strokovno izpopolnjevanje obmejnega
učiteljstva
V avgustu bo v Mariboru V. počitniški pedagoški tečaj
Maribor, 6. julija Od 21. do 26. avgusta bo v Mariboru V. počitniški pedagoški tečaj za učitelje in učiteljice. Tečaj priredi naša agilna Pedagoška centrala v Mariboru. Na sporedu tečaja bo obravnavanje vseh najvažnejših načelnih ter aktualnih pedagoških problemov. Tako bosta predavala prof. dr. F. 2geč in dr. V. Schmidt o pomenu psihološkega raziskovanja in študija otrok za učitelje, nadalje o kliničnem opazovanju učencev, o problemu psiholoških popisnic, o testiranju ter o slovenski reviziji testov.
O drugih vzgojnih vprašanjih bodo predavali prof. šilih o skupinskem delu v šolskem pouku, VI. Majhen o tihi zaposlitvi učencev, A. Žerjav o vprašanju naše mladinske književnosti, S. Smasek o vprašanju igralskega udejstvovanja šolskega otroka, D- GUnškova o Izbranih   poglavjih is
modernega slovniškega pouka, A. Žerjav o j spisju v sodobni ljudski Šoli, F. Čopič o vlogi učitelja pri zboljšanju domače vzgoje, E. Vrane o problematiki učnega načrta za ljudsko šolo, Julij Kontler o tem, kakšni naj bodo podrobni učni načrti, dr. V. Brumen pa o pregledu zapadno evropskega šolstva.
Ta tečaj, ki bo velike važnosti predvsem za naše obmejno učiteijstvo. bo v slavnostni dvorani državne učiteljske šole v Mariboru. Prične se v ponedeljek 21. avgusta ob 8. uri. Udeleženci lahko izrazijo ob priliki svoje prijave tudi morebitne želje glede hrane in stanovanja. V tem primeru mora dospeti prijava, ki jo je poslati na naslov Pedagoške centrale v Mariboru (drž. učiteljska šola>. najkasneje do 1. avgusta t. 1.
Iz Llntomera
— Osebna vost. V Ljutomer Je premeščena postna kontrolorka Ivana Sapricin, ki je bila doslej v Dolnji Lendavi.
' — Pazite na roparje. Občina Mala Nedelja je razglasila, naj so ljudje, ki hodijo aji se vozijo po cesti proti Sv. Lovrencu v Slov. goricah, pastjo napadov, ker se v gozdovih skrivajo roparji, ki stalno napadajo mimoidoče potnike in voznike. Do se. daj so oropali več voznikov, jim pobrali denar In blago ter izginili v noč. Orožni-tfcvo pridno zasleduje razbojnike.
— Komarji. Nekoliko toplejše in solnčno tiame je zdramilo tudi komarje, ki se pojavljajo zlasti ob Muri v celih rojih. Vreme in povodnjl so jim bile lani in letos ze]o naklonjene, da so ae mogli razviti v velikih hišah, ki jih je napravila povoden j.
_ Vinogradi »o OM ie razočarali. V ljutomerskih in okoMSkih vtnogradm se je IftOg pokazalo mnogo lepih nastavkov groadja. Grozdje pa je cvelo leto« ob de-vremenu, zato ftt Je tedaj po dežju
in po cvetenju močno osulo. Vinogradi, ki jim je grozdje cvelo bas v deževnem vre. menu, so izgubili 30% prejšnjih nastavkov, dočim so oni, ki jim je grozdje cvelo pred deževjem, z večjim številom cev.
Iz Gornje Radgone
— Lepo kresovanje na meji. V torek, na predvečer slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda je priredila tukajšnja podružnica CM D ob sodelovanju vseh ostalih na-rodnoobrambnih in drugih društev z edino izjemo godbenega društva Mura, ki je svoje sodelovanje radi razprtij, ki vladajo v društvu in o katerih bomo #e spregovorili, to leto odreklo, lepo kresovanje. Mogočen kres je zagorel na banovinskem griču nad trgom, kamor je pohitelo številno občinstvo in šolska deca z lampijon-čki in gorečimi bakljami. Skoraj vse hise v trgu so bile okrašeno z zastavami, okna pa razsvetljena na čast slovanskima bla-govestnikoma. Ob svitu mogočnega kresa
bel tu na meji. ki je pričal o naJn čuječ-nosti dalae tja preko meja, je spregovoril o pomenu kresovanja g. Jota Hraste!j, U je ob koncu svojega govota pozval navzoče k sveti prisegi, da hoeemo tudi v bodoče na tej skrajni državni jezikovni meji stati budno na strati ter čuvati težko priborjeno svobodno domačo grudo in tako izpolniti oporoko blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra. Po njegovem govoru je iz množice gromko zadonela h*renr »Hej Slovani«, na kar se je razvilo narodno veselje in petje ob več ur gnreeem kresu. Kar je vse a tem kresovanjem zvezane stroške krila prostovoljna nabiralna akcija, izreka CM D podružnica v svojem ter v imenu
vseh sodelujočih društev zahvalo vsem. ki so pripomogli do tako Ispe narodne prireditve.
— S počeno lobanje te slomljeno nogo je obležal v sredo opoldne neaavesten 6-let nI posestnikov sinček Tonček Kozar v Me-leh pri Gornji Radgoni. Brez vednosti Star sev je splezal na precej visoko murvino drevo ob mil, kjer mu je spodrsnilo, da je padel na streho hise, nato pa s strehe na tla tako nesrečno, da ej s glavo zadel Ob trdo korenino, pri čemer mu je počila lobanja, zlomil si je pa tudi levo nogo. Ne-pavestnega so prepeljali v bolnico v Mursko Soboto, kjer upajo, da ga bodo ob skrbni negi ohranili pri II »11»*» *
Za izpremembo voznega
reda
na lokalni progi Gornja Radgona - Radenci * Ljutomer
Gor. Radgona, 5. julija Z uvedbo novega voznega reda v maju sta bila na lokalni progi Gornja Radgona —Radenci—Ljutomer in obratno uvedeno dva para novih vlakov za zboljšanje tujskega prometa v obmejnih krajih, zlasti v zdravilišču Slatina Radenci. Obmejnemu prebivalstvu je zlasti ustreženo z uvedbo
nočnega vlaka a prihodom v Gor. Radgono ob 0.19. Ta vlak omogoča marsikateremu potniku, da opravi svoje posle v oddaljenejših mestih recimo v Ljubljani ali Zagrebu v enem samem dnevu, s čimer si prihrani precejšnje izdatke za drage pre-nočnine in prehrano po mestih.
Dokaj neugodna zveza po novem voznem redu, kakor se je izkazalo, pa je zveza večernega potniškega vlaka št.8817, ki odhaja iz Gornje Radgone proti Ljutomeru takoj po svojem prihodu v Gor. Radgono te ob 20.35 s prihodom v Ljutomer, ob 21.16, kjer ima zvezo šele po polnoči ob 1.20 proti Ormožu na glavno progo. Potniki, ki ae v izredno nujnih primerih morajo posluževati tega večernega vlaka, morajo čakati v Ljutomeru cele 4 ure 4 minute na nadaljno zvezo. Ker je kolodvor v Ljutomeru precej daleč izven mesta, se
morajo potniki s svojo prtljago dolgočasiti in dremati po kolodvorski čakalnici, železniški upravi bi pač bilo prav gotovo vseeno, ako bi stal večerni vlak št. 8816,
ki prihaja v Gor. Radgono ob 19.51 nekaj ur več v Gor. Radgoni, kot pa v Ljutomeru. Ako bi odhajal ta vlak nato pod št. 8817 iz Gornje Radgone na mestu ob 20.25 šele ob 22.57 a prihodom v Ljutomer ob 23.38 ter se vračal iz Ljutomera pod
označbo 8818 kot zadnji nočni vlak s prihodom v Gor. Radgono ob 0.19, bi to ne pomenilo za zelezniflko upravo prav nikaklh
večjih sprememb, med tem ko bi bilo obmejnemu prebivalstvu zelo ustreženo, zlasti onemu iz oddaljene Apačke kotline, od
koder je treba pešačiti na vlak v Gor. Radgono po 2 do 3 ure, ker bi bilo prihranjeno nad 2 uri Časa, kar pomeni za vsakogar
precej manj zamude. Pri sedanjem voznem redu zamudi potnik, ki potuje iz Gor. Radgone domala s čakanjem v Ljutomeru več. kot pa s celotno vožnjo do Maribora.
Zlasti pa bi bilo s to spremembo stre-ženo tudi gostom ln obiskovalcem zdravilišča Slatina Radenci, kjer bi se lahko nedeljski izletniki zadrževali v zdravilišču radi poseta večernih kinopredstav ln drugih prireditev dalje časa, med tem ko po
sedanjem voznem redu zavozijo najlepši večernji čas, nato pa jim je dana prilika
čakati v Ljutomeru na nadaljno zvezo nad 4 ure. Prav gotovo pa je, da bi s to malo spremembo bila frekvenca znatno povečana ln bi to bilo tudi v prilog državni blagajni.
Mariborske in okoliške novice
— Komu se je nasmehnila   sreča. Ob
priliki velike proslave mednarodnega zadružnega dne je bil na letnem telovadišču Sokola Maribor I, ki so ga za to priliko okusno okrasili pod spretnim vodstvom g. Soeiča, tudi zadružni arečolov, ki so ga organizirali v okviru prireditev obeh mariborskih zadrug in ki je zbudil med mariborskimi zadrugarji zelo veliko zanimanje, saj je bilo napovedanih nic manj Kakor  321   dobitkov.    Zadrugar ji  so prejeli
kupon, na katerega so napisali svoj priimek, ime ter bivališče. Izpolnjene kupone, ki so biU brezplačni, so oddali na Rotov-škem trgu. Na letnem telovadišču Sokola Maribor I so takoj po prihodu povorke pričeli z žrebanjem zadružnega srečolova. Sreča ae je nasmehnila predvsem Alojziju
Stermanu iz Maribora, ki mu je naklonila
sreča lepo. novo otomano. Potem sta prišla na vrsto Alojzija Muršak iz Pobrežja in Josip Kosina iz Maribora, ki sta dobila po 1000 kg premoga. Terezija Ritenc iz Maribora in Franjo Pungertnik iz Maribo. ra sta prejela vsak po 750 kg premoga. Blago za obleko je prejel Franc Kranjc iz Maribora, blago za plašd pa Franc Cret-n.k iz Grobelna ter Alojzij Habič s Pobrežja, blago za obleko žolski upravitelj 2ivko iz Pobrežja in Hinko Repina iz Maribora. Ostalih 221 dobitkov je predstavljalo vrednost po 40 do 100 din. Tudi z nji. mi so bili zadovoljni vsi srečni dobitniki, četudi jim sicer opoteča sreča ni namenila najboljših dobitkov. Tako se je tudi izkazal zadružni srečolov kot zelo posrečena atrakcija proslave mednarodnega zadružnega dne v Mariboru.
— Razdejanje. Na Kozjaku štev. 11. je popivala večja skupina mlajš b fantov, ki so se upijanili, da so se pričeli prepirati.
Ko sta dva udeleženca pobegnila v hišo in se zaklenila, so ostali s kamenjem razbili vse sipe na oknih, razen tega tudi opeko na strehi. Ob pojavu orožnikov so se vsi »junaki« razbežali, vendar pa so jih orožniki naslednji dan polovili in jih prijavili.
— Nesreča nesreči sled*. 451etni mlinar Franc Mernik iz Janževe gore je p:ed 14 dnevi na banovinski cesti pri Selnici tako nesrečno padel s kolesa, da se je poško. doval na glavi in rokah. Komaj pa je za-Dustil bolnico, se ie vsedel na motorno kolo. Pa je imel Mernik spet smolo. Padel je s svojim motornim kolesom in se potolkel po vsem telesu, tako da je moral spet v bolnico.
— Prometna nesreča se je pripet la na Glavnem tvf^u. Neki tovorni avto je oodrl na tla 321 etno Pavlo Ljubo *z Cvetlična ulice, ki se je peljala na kolesu. Dvokclo je rilo pri karambolu popolnoma zdrobljeno, dočim :"e Ljuba k sreči dobila le manj. še odrgnine.
— Iz maščevanja zastrupil konja. Posestnik Franc škofič iz Zgornjega Dupleka je prijavil orožn kom. da mu ie poginil 3000 din vreien konj, ki ra je zastrupil s strihninom domači hlapec Tvan D. Pri zaslišanju je hlapec krivdo zanikal, kljub temu "pa je bil ovaden tukajšnjemu državnemu tožilstvu.
— V roke nočnih pWe* je padel v Mariboru 401etni hlapec Tomaž R, iz Sv. Lo vrenca na Pohorju. Po naročlu svoje go, spodinie se je namreč pripeljal v Maribor, kjer bi moral nakupiti razne potrebščine
in blago. Gospodinja mu je dala 800 din. Toda lahkoverni Tomaž je padel v neki tnkaf^nfl gostilni v roke ljubeznivih nočnih ptičk. s kater'mi je zapravil ves denar, tako da je moral peš nazaj v Sv. Lovrenc. Ko pa je gospodinja zvedela sa pustolovščino svojega hlapca, ga je zaradi poneverbe ovadila oblastem.
— Ubogi deček, lile tiri čevljarjev sinček Ivan Rudolf je splezal na črešnjo. Pri tem mu je spodrsnilo: ubogi fant je padel na tla kjer je obležal z zlomljenima nogama. Revčka so odpremili v bolnico.
_ Služba, botja za planince ta izletnike bo v letošnji poletni sezoni ob nedeljah in cerkvenih praznikih od 9. julija do 3. septembra na sledečih planinskih postojankah: pri Pohorskem domu (julija) ob 0. pri Mariborski koč; (avgusta) ob 9; pri Sv. Arshu (Ruška koča) ob 10; na Smol. niku ob 9. (samo 9. julija bo tu služba božja ob 10); pri Koči pod Kopo (Pun-
gart) ob 11. samo meseca julija; na Krem. žarjevem vrhu ob 11. — samo meseca av. gusta; na Urši ji gori (Plešivec) ob 9. — Za izletnike, ki odhajajo iz Maribora z jutranjimi vlaki je ob nedeljah in praznikih v mariborski frančiškanski cerkvi sv. maša ob 4.15. — Aljažev klub.
— Nočno lekarniško službo imata teko.
či teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu
V Gosposki ulici in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti.
— Diplomiran je bil na tehnični fakulteti zagrebške univerze g. Herbert Cerio iz Maribora.
— Sokolske novice. 2 velikim uspehom je potekel letni nastop marenberškega Sokola. Preko 500 zavednih Sokolov je korakalo v povorki. Pri nastopu je žela velk
uspeh predvsem odlična vrsta, iz Vuaenice.
Lepo je potekel tudi izlet poljčanskih Sokolov na Roc, kjer so bile vaje v prosti naravi.
— S Pobrežja. 2e svojcas smo se Po-brežani zelo zanimali za načrt Splošne stavbne družbe za gradnjo novega melj-skega mostu. Proračun predvideva vsoto
15 m. lij ono v din. Zadevne načrte je dobila tudi banska uprava in mestno po grla varstvo v Mariboru. Pobrežani upamo, da se bodo vendarle izpolnile obljube in da bomo končno vendarle dobili most preko Drave, ki naj bi vezal Pobrežje in Melje. — V precej hudi poletni vročini nas ne
muči samo vročina, ampak se bolj prah, ki je stara nadloga na pobreških cestah. Doslej smo se morali vsako leto boriti za. radi škropljenja. Upamo, da se bo naša občinska uprava vendarle zganila in da se bo pozanimala za to, da ne bomo izpostav. Ijeni oblakom prahu.
— Mariborsko * Maksimalna temperatura 25.4. minimalna 10.3. Napoveduje se spremenljivo in oblačno vreme.
— Vlomilci v Kanmici, še neizsledeni zlikovci so se vtihotapili v trgovino trgovca Antona Stoka v Kamnici. Cklnes]i so perilo, življenjske potrebščine in druge predmete, vredne okoli 3000 din.
— Krvoakrunstvo. Kozaški orožniki so
ovadili 541etnega viničarja J. S., ki je osumljen, da je izvršil nasilje nad lastno loletno hčerko.
— Mariborske društvene novice. V nedeljo 9. t. m. ob 9. imajo mariborski invalidi svoj redn. občni zbor. Na dnevnem redu je tolmačenje novega invalidnega za. Kana.
— Končno so se vendar zaključile mednarodne rokoborbe na vrtu pri »Lipi« v Gregorčičevi ulici, ki so potekle nemalokrat v znamenju razburljivih incidentov, pa tudi hrušča n trušča. Prvo mesto si je pridobil črnec Ali Ben Abduh. drugo mesto Pero Kop. tretje Mrna. Prebivalci, ki stanujejo v Gregorčičevi ulici, pa si bodo precej oddahnili, saj so bili zaradi hrupa precej prizadeti. Sicer je rokoborcem ta posel kruh, vendar pa bi bilo nedvomno bolje, da bi se takšne in slične prireditve premestile drugič bolj na periferijo mesta, ker je središče mesta za to neprimer. no.
— Tlakovanje Prešernove ulice še nekam napreduje. Upati je, da bo do začetka Mariborskega tedna že popolnoma tlakovana. S tem bo dobil ta del mesta povsem novo 1 ce. Sedaj pa čakajo stanovalci Pranko-panove ulice, kdaj pride njihova unca na
vrsto, saj predstavlja Frankopanova ulica na desnem dravskem bregu drugo najvažnejšo prometno žilo, ki spaja mesto s naselbinami pod Pohorjem.
— Poučno potovanje dekliške mladin«. Podmladek JS tukajšnje X. dekliške meščanske sole je sel na enotedensko poučno ekskurzijo po našem Jadranu od Sušaka do Kotora.
~- Prošnje In pritožbe. Naročniki in či. tatelji s Pobreške cest« nas prosijo za objavo sledečih vrstic: »Stanovalci s Pobreške ceste imamo vsako poletje svoje težave. Znano je, da je Pobreška cesta pozimi in v deževnem času najblatnejsa, v poletnih mesecih pa vsa v gostih oblakih pra hu. No. tisto zaradi blata bi se bilo, ker je glede tega malo pomoči. Bolje pa bi nam lahko bilo glede silno prašne ceste. Paaantje, ki morajo po Pobreški cesti, se sproti spreminjajo v »mlinarje«; vsi so beli od naftne. Druge poinoči. nI, ko 4* m
škropljenju nase Pobreške ceste posveča večja pažnja. Zaradi tega mislimo, da je povsem upravičen apel na meroda£»* cL ni tel je na rotovžu, da mislijo na asss tegobe in da poskrbijo, da bo skropijenjs naše Pobreaks ceste česos ter isdeUnjss. Kot dobri davkoplačevalci upamo, da nam bo ustreženo in da ne bo ostal ta apel glas vpijočega v pu »fcčavi.c
— šahovske novice. Shoči je biJo HI. kolo šahovskega prvtnstvsriega tslunova-nja sa mesto. Rezultata so bili: Gsrželj Mišurm 1:0. Mohorčič \ Vidov-c 1:0. L,u-kež jun. : Eferl rttmis. Babic . dr. Krulj 0:1, RegorSek . Crtalic 1:0. L.uke* sen, : Ketii 1:0. Petek : Knehtl 1:0, partija Sila : dr. šumenjak pa je bila prekinjana, D revi bo IV. kolo.
Z Morskega polja
— Diplomirana je bila na :>ravni fakulteti v Ljubljani gdč. Kukovec Sonja iz Ljutomera, čestitamo!
— Nov grob, I*ri Man Nedelji je umrla gospa Marija Ploj, soproga starešine fjianenega oddelka v Ljutomeru. Pokojna je bila blaga žena in dobra mati. Zapušča mota in dva nedoletna otroka. V nedeljo so jo položili k večnemu počitku pri Mali Nedelji ob navzočnosti številnih znancev m prijateljev priljubljene dru zine.  Naj v nvru   počiva,  žalujočim nase
iskreno sozalje!
— Spor zaradi vi*rzrj»ke pott«\ Veržoj je dobil svojo posto. Zaradi te nove poćte
je zdaj nastal nekak spor. Vu-ž^j sam z vasmi Bunčam in Ran ovc: je na j manjša upravna oblina na Murskem polju. Potegovala se je za svojo pošto in jo tudi dobila. Rajon te poste pa je zelo majhen Ln sedaj hočejo v ta okoliš vključiti tudi
vasi Grlavo. Krištance tn ftalince, ki spadajo pod upravno občino Krževci in v rajon poste Križevci. Omenjene vafi p a pod nobenim nojpojem nočejo v veržej»*ki poštni okoliš in v tem je zdaj spor. Kako se bo to uredilo, de ru znano.
— Vlak je povozil. V noči od četrtka na petek je blizu vrržejskepra železniškegn rrostu povozal nočna vlak, ki vozi gjuog polnoči v Mursko Soboto, vojnega invalida Miho Predla, Predi je bil gluh in j« stalno ribaril v Muri. Usodne noci se je
tudi ob progi napotil proti Muri, p« seveda  ni slišal,  da mu vozi  nasproti nočni
vlak. ki ga je povozil. Nesrečni Predi je mrtev obležal poleg tračnic blizu mostu. Našli so ga naslednjega jutra in pra pokopali na veržejskem pokopališču. Ta nesreča je spet viden dokaz, da je nevarno hoditi ob železniški progi.
— Zaključek pomladanske »e-zone no-kol&kega kina v Ljutomeru. Pod tem naslovom smo zadnjič objavili notico med vestmi. Pisali smo tudi. da je kino rentabilen. Pri tem pa nismo mislili, da je rentabilen v materialnem pogledu, ampak glede kulturne in prosvetne propagande. Ljutomerski kino se mora boriti a finančnimi težkočami.
— Glavna   »ezona  v   Slatini Radencih.
1.  julija  se  je  začela  v  Slatini Radencih
glavna sezona, že prej je bilo nekaj gostov, a po otvoritvi glavne sezone se v
naših prelepih Radencih pojavlja vedno več gostov.
— Žetev »e je pričela. Na Murskem polju se je ta teden pr-čela glavna žetev. Dočim so ječmen že poželi ln ga spravili, pride sedaj na vrsto pšenica in rt. Zopet bodo p iskale in drdraJe  parne mlatll-
rice. Letošnja žetev bo slabša od lanske zaradi prevelikega deževja. Tudi delo bo težje, ker žito letos leži.
— Lov na divje race se je pričel. 1. Julija se je pričel lov na divje race. Znani loveč učitelj Pore kar Vlado Je prvi dan na Cvenu ustrelil lepo divjo raco.
— Učiteljske premestitve. F»ri zadnjem ukazu o premestitvi učiteljev so bili iz ljutomerskega sreza premeščeni: Ivan Ku har s šafarskegn v Dole, Janez RoSkar iz Pušincev v Ljutomer, žličar Franjo ve Sv. On tona k Mali N"edelji; v štrigovo pride iz savske banovine Štefan Cimerman. Irma Kuharic Iz Cvena v Mežico ln Bogdana Stritar od Sv. rXiha na Stari gori v Crr   vrh. -■-
Iz Cel|a
e-— Zanimiva sodna razprava. Na s reškem sodišču v Celju je bila. v četrtek po. poldne razprava o tožbi zaradi klevete, ki jo je vložfl g. Maks Hubert, lastnik
knjigarne »Domovine« v Celju, proti gimnazijskemu profesorju g-. Francu Rojšku iz Celja- V razburkanih dneh v letošnjem marcu je g. Hubert razstavil v izložbenem oknu svoje tiskarne zemljevid nove Nemčije, ki je bil izdelan tako, da je razburjal nacionalne ljudi. Ko so dijaki na gimnaziji povedali g1, prof. Rojiku, kakšen Je ta zemljevid, jim je g. prof. Rojšek dejal, naj ne kupujejo v knjigarni, ki ima v is ložbi zemljevid, ki ni naši državi v korist. Razprava je bila zelo zanimiva. Izneseno je bilo tudi dejstvo, da je poslal g. Hubert tujerodcem knjige in prospekte, ki jih je opremil s stampiljko >Kauft deutsche Bu. cher in deutscher Buchhandlung!« (»Kupujte nemike knjige v nemški knjigarni!«) ■c^Kjižč^ je g. prof. Rojška oprostilo, knjigarnarja g. Hubarta pa obsodilo na plačilo pravdnih stroškov in na plačilo 250 din povprečnine.
e— Sokolski o*rotm zbor na ponlkvt.v nedeljo 9. t. m- bo na Ponikvi zbor sokolskih društev Smarskega okrožja Ob lo.so bo krenila povorka iz vasi do kolodvora. Nato bo na Auffanrtovem travniku pri kolodvoru na Ponikvi okrožni *or ln javen telovadni nastopu Sodelovala bo sokolska godba iz Šmarja pri Jelšah. Zveze s vlaki so zelo ugodne. Ob.Sčit* v nedeljo popoldne Ponikvo!
e— Nesrofts ae po«va, v torek je pnofel 241etni krojaški pomočnik Rvgen Oomboe z Brega pri Celju na cesti s kolesa tn se občutno poškodoval po obrazu tn kwi no, gi. Na Vini gori pri Humu ob SotH jo padla 431etna kočar jeva žena Barlca Prahova v nedeljo 8 čTeinje to «4 zlomila desno roko v ramenu. V Hotemežu pri Radečah je padel 74 letni dninar Jože ZalaJAek s sked. nja in si zlomil levo nogo v gležnju. Ko je 171etni čevljarski vajenec Alojz TJjee Is Zavodse pri Celju obiral ▼ nekem vinogradu v Pecovniku češnje, Je padel z drevesa ln priletel a tako silo na trsni kol, da mu je kol prebodel levo nogo v stegnu, v nedeljo s črešnje in sf zlomila desno ro-K rum pak iz okolice Rogaške Slatine s skednja ixi 9J izpahni] levo nogo. V pone-deljefc ob 15. je padel 41 let si posestnik Ivan Hribsek od Sv. Jurija pri Hrastniku blizu doma ln si zlomil levo nogo pod kolonom. Poossreoenci ss sdravtjo ▼ oH^skl bolnici.
C—V esftjskf Ms*e4 je umrla ▼ srsto
29!etna Angel« **,*M#»f|| Js   Dvofft prt
___________A