V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 29. 10. 1982 CENA9din Št.83 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE Igor Slavec Glavni urednik Organizirali smo drag in nesmotrn sistem odločanja v okviru osemnaj¬stih posebnih izobraževalnih skup¬nosti, pa še naprej ^izmišljamo o temeljnih enotah in skupnostih. S takim delom povečujemo družbeno režijo in stroške, je dejala Nada Mihajlovič. Tudi Marjan Gantar iz Kranja je menil, da se je močno uveljavila težnja po številnih in razdrobljenih ter hkrati vsebinsko ozkih programih. Zato bi bilo umestno ponovno preverjanje vseh programov in pri določanju števila programov izhajati iz potreb zdru¬ženega dela. Delegati so kritično spregovorili tudi o upadanju izobraževanja ob delu in o izobraževanju iz dela, ki se še ni uveljavilo, o pomenu kadrov¬skih služb, predvsem pa so menili, da se je treba tudi ob pripravi pro- LjoUjana — V torek je slovenska »ep&ina skupaj s skupščino izo- feaievalne skupnosti obravnavala psroćilo o uresničevanju zakona o »merjenem izobraževanju s pou- d*Aom na pripravah programov vi- "koSolskega izobraževanja. Delegati so zlasti kritično ocenili toedanje delo posebnih izobraže¬nih skupnosti in njihovo nepo¬vezanost. Opozorili so tudi na preveč »zdrobljeno šolsko' mrežo in pro- pame. V zvezi s tem je Nada Hihajlovič iz Kranja predlagala, & bi morali preveriti številne ozke * razdrobljene programe ter u spo¬dbijati učence za širše delovne a^e. Slovenija je po številu štu¬dentov pod jugoslovanskim povpreč¬ja, zato je vprašala, ali je to ' no s kadrovskimi potrebami. Konvertibilni izvoz na prvem mestu Pogoji gospodarjenja bodo Prihodnje leto Se bolj zaostre- «L To je UPOŠTEVANO pri ■oranju razvojne politike a leto 1983, kjer je SPODBU¬JANJE proizvodnje za KON¬VERTIBILNI izvoz Se vedno prva naloga. To je nujno, ker ae bomo tudi prihodnje leto •oočali z visokimi odplačili dolgov v tujini, ki jih bomo lahko odplačali le s poveča - aim izvozom. NaSe obveznosti do tujine so prihodnje leto namreč Se nekaj VEČJE kot le tog. Izražene v dinarjih pa se bodo povečale tudi zaradi de- T«lvacije. „ - " k bo tudi položaj zaradi ie likvidnosti ter pri ^o vanj u težav zaradi iz- UT~y gospodarstvu. Večje j febve bomo imeli z nesoraz- I ®*rji med cenami, ki bodo •orala biti tudi prihodnje leto k vsaj nekaj mesecev na ledu, ticer ge zna zgoditi, da SE bodo učinki devalvacije STA- ULI. Ukrepi, ki so bili sprejeti v »dnjih Štirinajstih dneh, so lahko le pogoj, da bomo vse te težave laže premagovali. Ker so jih podprli v vsem zdru¬ženem delu, je upravičeno pre¬pričanje, da so se delovni ljudje povsod pripravljeni pri¬zadevati, da sedanje težave premagamo in postavimo naše gospodarstvo na trdnejše te¬melje. Hkrati pa so kažipot za snovanje ekonomske politike v prihodnjem letu. Ta bo morala zagotoviti predvsem izboljšanje rezultatov zuna¬njetrgovinske menjave s kon¬vertibilnim področjem in na tej osnovi zagotoviti hitrejšo rast proizvodnje. Še ostreje in še bolj selek¬tivno bo treba omejiti vse ob¬like porabe, kar naj bi zago¬tovilo dovolj blaga za izvoz, hkrati pa z ustrezno politiko cen preprečilo izničenje prav¬kar sprejetih stabilizacijskih ukrepov. Posebno pozornost bo seveda treba posvetiti oskrbi domačega trga s ključ¬nimi proizvodi POMEMBNI¬MI za življenje delovnih ljudi in občanov. l. B. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Odgovorni" urednik: v. d. Jože Košnjek Izobraževanje približati potrebam gramov za visokošolsko izobraže¬vanje trdno opreti na dolgoročne potrebe združenega dela. Manjkalo ni niti kritičnih razmišljanj o tem, da se družbenoekonomski odnosi v usmerjenem izobraževanju še niso uveljavili in da bi ob tem kazalo opredeliti odgovornost. Zaradi nekaterih ne povsem razre¬šenih vprašanj delegati slovenske skupščine in skupščine izobraže¬valne skupnosti niso sprejeli predlo¬ga zakona o spremembah in dopol¬nitvah zakona o usmerjenem izo¬braževanju. Odločili so se le za osnutek, ki omogoča nadaljnjo raz¬pravo. V kratkem začetek gradnje avtoceste Kranj - V kratkem naj bi se de¬lovna organizacija Slovenija ceste lotila zemeljskih del na trasi avto¬ceste Naklo—Ljubljana. Ta delovna organizacija je bila namreč na med¬narodni licitaciji, na katero pa se ni prijavil noben tuj izvajalec, izbrana za gradnjo prve faze bodoče štiripa- sovnice v dolžini 29,1 kilometra. Pri- četek del je predviden najprej na drugem in petem odseku ceste, to sta odseka pri zahodnem priključku Kranja do vzhodnega priključka Kranj-Brnik ter odseka od pri- ldjučka Brdo pri Ljubljani do Ce¬lovške ceste. Delegate kranjske občinske skup¬ščine so na zadnji seji obvestili o pri¬pravah na skorajšnji začetek grad¬nje, ki jo za sedaj kakšni večji pro¬blemi zaenicrat še ne ovirajo. Z last¬niki zemljišč, preko katerih bo spe¬ljana avtocesta, je sklenjenih 373 pogodb m 10 pogodb z organizacija¬mi združenega dela, sporazum pa še ni dosežen s šestimi lastniki zem¬ljišč, vendar pa gre le za 420 kva¬dratnih metrov. Na območju kranjske občine se predvidevajo na avtocesto, ki bo v prvi fazi imela le dva pasova, sicer širša kot je bilo prvotno predvideno, tri priključke, vseh skupaj pa naj bi bilo sedem. Prvi nadvoz od predvi¬denih je opuščen nadvoz pri Polici, zato pa bo zgrajen priključek v Na¬klem, sicer pa bodo nadvozi tudi v Bistrici, na Zlatem polju, v Gore- njah in pri Šenčurju. Predvideno je, da bi bila cestnin¬ska postaja ob priključku avtoceste na sedanjo dvopasovnico na Črnivcu in pa pri Brodeh pri Ljubljani, notranji promet pa bi tako potekal brez plačevanja cestnine. L, M. r ^ Ponovno izlet za naročnike in bralce Po izrednem uspelem izletu v Kumrovec smo se odločili, da vam letos pripravimo še en izlet. Pri izbiri cilja in prevoznega sredstva smo upoštevali rezultate ankete, ki smo jo izvedli med udeleženci prejšnjega izleta. Sku¬paj s Turistično delovno organi¬zacijo KOMPAS JUGOSLAVIJA vas vabimo na MARTINOVA- NJE V »DOLENJSKE BENET¬KE«. Izlet z avtobusom bo v soboto, 13. novembra, vse po¬drobnosti o njem preberite na 12. strani. J Ukinili vlak za Trst Ljubljana — Zaradi občutnega zmanjšanja števila potnikov za Trst je Železniško gospodarstvo Ljubljana v soglasju z italijan¬skimi železnicami s 26. oktobrom ukinilo direktni vlak, ki je vozil na progi Ljubljana —Trst in nazaj. Odhajal je zjutraj ob 5.20 in se vrnil v Ljubljano ob 18. uri. Uvedli so ga julija letos, da je razbremenil druge vlake na tej progi. Novi ukrepi so torej ven¬darle prispevali k zmanjšanju naše nakupovalne ihte v Trstu. Jesenice - Lani je v jeseniški občini začela s srednjim usmerjenim izobraževanjem prva generacija. Na Jesenicah imajo štiri programe v matičnih šolah: družboslovni jezi¬kovni, zdravstveni, kovinskopredelo- valni in metalurški. Razen teh je še elektroenergetski in naravoslovno- matematični program v dislociranih enotah Železarsko izobraževalnega centra. Lani je prišlo do velikega nesklad¬ja med potrebami združenega dela in interesi in odločitvami učencev. Bilo je občutno predvsem pri vpisu v kovinsko-predelovalno in metalur¬ško usmeritvijo, saj je bilo za to premalo zanimanja. Zato so odprli dva oddelka manj kot so načrtovali. Uspeh letnikov usmerjenega izobra¬ževanja je bil zadovoljiv, tudi zato, ker so med letom precej učencev preusmerili. V Železarsko izobraže¬valni center so preusmerili kar 24 učencev, v center srednjih šol 13 učencev, v zdravstveni šoli pa 14 Kongres - akcijski mejnik Kranj - Te dni sta zasedala predsedstvo in občinski svet zveze sindikatov Kranj. Njuni člani so se pogovarjali zlasti o odmevih na ne¬davni sindikalni kongres in o nalo¬gah, ki se jih kaže lotiti na podlagi kongresnih sklepov. Kongres je kot temeljne postavil štiri naloge: raz¬polaganje z dohodkom in odločanje o osebnem dohodku, delitev po delu, ustalitev ekonomskih odnosov s tujino in čvrstejše delovanje samo¬upravnih delavskih kontrol. Naloge sindikata so tako le načelno opredeljene, zato bodo morale sindikalne organizacije v združenem delu* kmalu sklepati o njihovi konkretizaciji. Sindikat bo v ta namen imenoval delovne skupine, ki bodo izdelale do konca leta pro¬grame, kako se lotiti uresničevanja načel, sprejetih na kongresu. Po naj¬višjem zboru slovenskih delavcev so si namreč vsi edini, naj sklepi ne bodo sami sebi namen, saj že resno gospodarsko in družbeno stanje ne dopušča, da vse ostane le na papirju. D.Ž. učencev. Precej je bilo odvisno tudi od dopolnilnega pouka. Glede na dejanske potrebe združe¬nega dela so pri zdravstveni šoli za letošnje leto zmanjšali en oddelek, vendar je pazno, da vse več učencev ostaja v domačih šolah. Potrebno pa bo še veliko truda, da se bodo pre¬usmerili v deficitarne poklice. V šole izven matične občine se je vpisalo 173 učencev, kar predstavlja 48 odstotkov šolske populacije. 70 odstotkov se šola v proizvodnih de¬javnostih, če upoštevajo tudi trgov¬sko usmeritev. Jeseniške srednje šole so pristopile k vsebinskim in organizacijskim spremembam v izobraževalnem si¬stemu. Uvedli so proizvodno delo kot obvezno sestavino vzgojnoizo- braževalnega dela. Delne težave so se pojavile le pri organizaciji proiz¬vodnega dela za učence drugega let¬nika družboslovno-jezikovne usme¬ritve, ker je v jeseniški in v radovlji¬ški občini le malo takšnih organi¬zacij, ki bi ustrezale dejanskemu programu. V občini potekajo tudi priprave za ustanovitev enotnega centra, pripra¬ve, ki temeljijo na sklepu komiteja občinske konference ZKS Jesenice. V okviru enotnega centra bi lahko opuščali stare programe, lažje pre¬razporedili predavatelje, radi pa bi med drugim tudi večjo skrb posvetili organizacijskim in nasploh vsebin¬skim spremembam v srednjem us¬merjenem izobraževanju in zasledo¬vali potrebe in razvoj združenega dela v občini in na Gorenjskem. D. Sede j t Naslednja številka Glasa bo izšla v petek, 5. Veliko zanimanja za blok tarifo Veliko bralcev nas je zadnje dni klicalo in spraševalo o po¬drobnostih novec,a načina plačevanja porabljene električne ener¬gije. o tal rojstni hiši dr. Janeza Đleiweiš*. * sedanji hiši številka 25 v Tavčar«4 ulici v Kranju. Predlog je tudi kulturna skupnost Kranj. Svečano odkritje petek, 5. novembra, ob 16. 17, uri pa bo strokovno sr« skupščini občine Kranj, nai problematiki bolezni vimena. V petek, 5. novembra, ob 16. uri bodo na rojstni hiši dr. Jane* Bleivveisa na Tavčarjevi 25 v Kranju odkrili spominsko plošč« spomin na tega znanega zdravnika, živinozdravnika, organih torja kmetijstva, veterinarstva in veterinarskega šolstva oft Kranjskem, pisca, časnikarja in politika 1 Kranj - Lani 29. novembra je minilo sto let od smrti dr. Janeza Bleiweisa, ki je javnosti bolj znan po narodnopolitičnem delu in po pri¬spevku k slovenski kulturi. Slavni mož je zapustil neizbrisen pečat tudi v slovenskem veterinarstvu in kme¬tijstvu. Bil je profesor živozdravni- štva v medicinsko kirurškem zavodu v Ljubljani, vodja živinozdravniške šole in deželni živinozdravnik, tajnik Kmetijske družbe na Kranjskem. Za razvoj veterinarstva in kmetijstva so pomembna številna njegova dela in prevodi. Veliko je prispeval tudi k razvoju širše zdravstvene kulture pri nas. Na področju veterinarstva je po¬memben njegov prispevek k ustano¬vitvi in delovanju podkovske in živi¬nozdravniške šole v Ljubljani. To je bila prva popolnoma slovenska stro¬kovna šola s slovenskimi učbeniki. Dr. Janez Bleivveis in dr. Janez Stru¬pi sta namreč napisala več knjig s L Kranj - Čeprav gospodarski re¬zultati zadnjih mesecev v kranjski občini niso ravno sijajni, pa jih ni treba ocenjevati ravno za slabe, po¬sebno še v primerjavi z rezultati, ki jih dosegajo druge gorenjske občine, pa tudi v primerjavi z republiškimi. Vsaj tako meni predsednik kranjske¬ga izvršnega sveta ing. Franc Hoče¬var. Pri te i oceni pa velja dodati, da pa bi bili rezultati gospodarjenja lahko nekaj boljši, če bi pospeševali izvoz še bolj kot doslej. Prav izvoz je kot kaže postal ključna točka, okoli katere se — glede na zadnje go¬spodarske ukrepe - vrti odvisnost vseh ostalih področij. Predsedniki gorenjskih izvršnih svetov Manj gradenj, več izvoza »Kranj ni pri tem nobena izjema«, meni predsednik Hočevar. »V zad¬njih devetih mesecih so sicer orga¬nizacije združenega dela v občini iz¬vozile za 7,4 odstotka več kot lani v enakem obdobju na konvertibilno področje, ob precejšnjem skoraj 15- od«totnem zmanjšanem V en- dar pa je primerjava povprečnega konvertibilnega izvoza v devetih me¬secih lani in letos celo padla za okoli 6 odstotkov. Treba pa je upoštevati, da so sem zajeti še poletni dopust- niški meseci, tako da je upati, da bodo izvozni rezultati do konca leta boljši.« Ali bodo novi ukrepi spodbu¬dili izvozna prizadevanja kranj¬skega gospodarstva? Kranjsko gospodarstvo trenutno sicer pesti nelikvidnost, pomanjkanje repromaterialov tako uvoženih kot domačih, zato proizvodnja povsod ne teče brez zatikanj — Tudi možnosti razvoja v prihodnjih letih so zdaj z dokumenti spremenjene, ostaja in povečuje pa se naloga usmeritve proizvodnje za izvoz »Po prvih ocenah v združenem delu predvidevajo večji izvoz, ven¬dar pa pri tem tudi omenjajo, da bo manj blaga za domače tižišče. Pred¬vsem veljajo izvozna prizadevanja za konvertibilno področje, saj dose¬danje prokrivanje izvoza z uvozom s tega področja ne zagotavlja nor¬malne oskrbe z repromaterialom v pretežno predelovalni kranjski in¬dustriji. Akcija za pospeševanje iz¬voza v kranjskem gospodarstvu teče že nekaj Časa, nove zadolžitve pa Inž. Franc HOČEVAR, predsed¬nik kranjskega izvršnega sveta bomo vnesli tudi v spremembe sred¬njeročnega plana razvoja 1981 — 85: tako se izvozne obveznosti na kon¬vertibilno področje zvišujejo na let¬no stopnjo rasti 15,3 odstotka, celo¬kupen izvoz pa ostaja na okoli 14 od¬stotkih letno. Pokrivanje izvoza z uvozom pa naj bi za konvertibilno področje v naslednjih letih s seda¬njega nivoja, ki je pod 100, poraslo na 104 odstotke.« Katere so še poglavitne značil¬nosti sprememb in dopolnitev planskih dokumentov za sred¬njeročno obdobje? »Možnosti razvoja v prihodnjem obdobju bodo takšne, da bodo do¬voljevale polovično rast družbenega proizvoda, namesto šestodstotno v celotnem obdobju, predv/devamo le triodstotno, v naslednjih treh letih srednjeročnega obdobja pa še nekaj nižjo , od treh odstotkov letno. Manjše bodo tudi možnosti zapo¬slovanja, zato planiramo le 1,2 od¬stotno rast zaposlenosti. Treba pa je povedati, da že letos predvidene rasti zaposlovanja novih delavcev v občini ne dosegamo. Podobno se na¬črtuje tudi na drugih področjih, na primer pri investicijah. Ze doslej, v zadnjih dveh letih, se obseg investi¬cij zmanjšuje, prav tako pa v pri¬hodnje ne predvidevamo v občini kakšnih večjih investicijskih vla¬ganj. V nekaterih delovnih organiza¬cijah sicer širijo delovne programe proizvodov za izvoz kot na primer v Savi, Iskri, Eksotermu in Planiki, medtem ko tekstilna industrija na¬črtuje le modernizacijo strojne opreme.« Verjetno so spremembe pred¬videne tudi v stanovanjsko ko¬munalnem gospodarstvu? »Prav gotovo se bo za stanovanj¬sko izgradnjo v prihodnjih letih zbralo nekaj manj denarja, zato se nam zdi, da je sedanji planirani ob¬seg stanovanjske gradnje do leta 1985 morda le nekoliko prevelik. Ob tem, da se družbene dejavnosti ne bodo širile v prihodnjih letih, je ra¬zumljivo, da tudi novogradenj ne bo kaj dosti več. Izjema je le osnovna šola na Planini, medtem ko zaradi intervencijskega zakona še naprej ni mogoče začeti gradnje tako potreb¬nega centra za usmerjeno iz vanje. Krčenje velja tudi za - munalno dejavnost, kjer bo rale počakati ceste. Sredstev prednostne naloge, to pa naprava, ki naj bi začela začetku 1986, ko bodo st«' lovati v elektrarni Mav_ nostna naloga je tudi obi vodnega omrežja predi planirane stanovanjske __ nina III, medtem ko kam ga omrežja, tako kot je črtu, ne bo še mogoče dol naloge bo mogoče izpolni normalnem dotoku sredst dodatnega obremenjeval darstva, vse drugo pa bo čakati.« V kranjski občim je že veliko prizadevanj z vanje kmetijstva, kako ] doče? »2e v teh mesecih do še bolj pa v prihodnjem 1« za pospeševanje kmetijstva še nekaj več narediti, p mislim na tržno proizvodnjo, k«" morale imeti večjo vlogo prav ks* tijske zadruge, predvsem pn vanju kmetov. Vsekakor pa j» zagotoviti doslednejšo rat* mu- vencijskih skladov pn nospe^*^ pridelave hrane za trg. \ Kranj* * še posebej zavzemamo za eno- ^fSri" H JMrtss-3 njo rezerve za meseoe kjer naj bi bile rezer ^ je manj zakola.« PETEK. 29. OKTOBRA 1982 .3. STRAN O NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE Kranj - Osrednja tema sredine¬ga zasedanja zborov občinske skup¬ke Kranj je bila oskrba z energijo: Čeprav delegati niso izgubljali besed o tem, kako smo doslej živeli v raž¬nju energije in da bo poslej treba snogo varčneje, to so med drugim M priporočilo izvršnega sveta obči- se tudi sprejeli, pač pa so kritično Uravnavali nekatera področja, na katerih se prav zdaj kažejo največji problemi . x. _ Medtem ko se je večina občanov fe oskrbela z bencinskimi boni, do srede je bilo razdeljenih okoli 90 od¬stotkov vseh bonov, pa se zdaj iaiejo nesorazmerja pri bonih za plinsko olje. Delegat Gorenjske kmetijske zadruge je povedal, da imetje, ki imajo tržno proizvodnjo, * bodo mogli obdelovati zemlje le 5 sedanjo količino plinskega olja, ki ■Jesenice — Problematika zdrav¬ilnega varstva se v zadnjih letih i*Sosto pojavlja v razpravah zdru- kiega dela in samoupravnih orga- *v zdravstvene skupnosti. Omeje- *nje skupne porabe, inflacija yiso- materialni stroški so navkljub 'Sevalnim ukrepom zdravstvenih friavov povzročili, da ima jeseniško ■tavstvo za 29 milijonov dinarjev i^ub. To izgubo načrtujejo za r. Lavrič je zavlačeval z odpustom iz bol¬nice. Dokler ni bilo vse pripravljeno Še isti dan, ko je bila odpuščena iz bolnice, jo je italijanski vojak, naš človek, z avtom prepeljal čez viški most. Še isti večer je bila v Krimskem odredu. Daki ji je dal prvo orožje, težko pištolo. »Na, ko si korajžna!« Naslednji dan je zaprisegla kot partizanka. Cez nekaj dni je bila že v prvi borbi. Slivnico nad Grosupljem so napadali. Borci so ji vna¬prej povedala, kako je to. Pripravljena je bila. Toda, ko je zapokalo, je bila takoj v jarku. Titovko je izgubila, puško, vsa je bila blatna ... Vse je sicer dobila nazaj, toda med borci je potem krožila o Tilčki anekdota. Za otroka so jo imeli. Saj je v resnici tudi bila. Sedemnajst let ji je bilo komaj, vsa drobna je bila in majhna. Toda od takrat je noben strel ni več presenetil. Le spomin na njeno prvo stražo je borce še dolgo spravljal v dobro voljo. Ponoči je stra- žila nekje v Medvedci, ko se začne oglašati blizu nje: »kh, kh, kh...«. Nekaj časa je po¬slušala, potem zavpila »stoj« in »kdo tam«, pa je kar naprej kihalo. Ustrelila je. Potem so ugotovili, da je bil polh i.. Vse najtežje borbe je preživela s Šercer- jevci. Žužemberk, Grčarice, Jelenov žleb, Turjak ... Bila je politdelegat, namestnik ko¬mandirja čete, sicer pa dolgo časa pomočnik mitraljezca. Neustrašena, kot njen mitralje- zec. Borec Jarc, ki je danes 91 let star, je ne more pozabiti kako sta takrat ob nenadnem napadu pri Ponikvah, ko je bil sovražnik na dest metrov, stoje krila ves umik. Kdaj je bilo najhuje? Morda takrat, ko ji je 1942. kurir v odred prišel povedat, da gori njena domača hiša, da je mama ranjena, vsi odpeljani v internacijo? Takrat, ko so jo pri¬jeli in mučili? Morda takrat, koje izvedela, da ji je brat, Gradnikovec, padel enajst dni pred svobodo? Ali takrat, ko je bila v tistih naj¬hujših borbah ranjena na Tatrah? Ali v roški ofenzivi, ko so dneve in dneve tavali brez vode, brez hrane? Ko so devetkrat napadali Grčarice? Najhuje ji je bilo, kadar so padali soborci. Bili so taki zlati, pošteni, borbeni fantje. Ko so napadali Žužemberk, je popadala skoraj vsa 3. četa. In nisi smel pokazati kako ti je pri duši. Pa so bili vsi kot bratje in sestre. Bili so tovariši v pravem pomenu besede. Pokopali so jih, ustrelili v zrak častne strele in spet se je oglasila harmonika, ,spet so korakali naprej. Ni bilo časa za čustva, čeprav si jih bil poln, prepoln ... Do nemške ofenzive jeseni 1943 je bila v Šercerjevi brigadi. Potem je bila poslana v lo¬ško dolino za obveščevalko VOS. Od tam v Belo krajino v Gradac na 3-mesečni tečaj *a obveščevalce, nato na Seč pri Starih žagah, nazadnje v OZNO za šifrerko. Hoteli so dekle, ki je bila preskušena v akcijah. Tu je tudi spoznala kasnješega moža prvoborca Lojzeta Bizjaka-Lu ko. Zdravje pa jo je izdajalo vse bolj. Februar¬ja 1945 so jo z avinom poslali v Gravino, kjer je ostala dva meseca. Prek Biograda na moru se je vračala domov. V Ljubljano se je vrnila tri dni po osvoboditvi. Tu sta živela z možem, 1956. pa sta se zaradi zdravja preselila v Kranj. Tilka Bizjakova je nosilka spomenice 1941. Toda ne ponaša se z njo. Veliko je borcev, ki je niso dobili, razmišlja. Pa bi jo morali. Koliko so nekateri prestali! Pa tudi če so prišli v naše vrste šele 1942! Rada bi, da bi več pisali in na radiu govorili o preprostih borcih, o po¬gumnih mitraljezcih, ostrostrelcih .. . Toda brez teh, ki so bili v prvih vrstah, svobode ne bi bilo! D.Dolenc GOSPODARSTVO O LAS 4 STRAN PETEK, 29. OKTOBRA 19E Ukrepi za izvoz in stabilizacijo sprejeti gospodarski ukrepi, tako gle¬de varčevanja energije kot tudi za spodbujanje izvoza, nikakor niso presenetili. Pozdravili so jih kot ukrep, ki zavezuje k varčevanju in večjemu izvozu prav vse združeno delo. V Savi so že pred leti zaslutili bližajočo se energetsko krizo, zato se zadnjih pet let držijo akcijskega pro¬grama varčevanja z energijo in letno prihranijo staro milijardo din, razen tega so že skoraj povsem opustili mazut in ga zamenjali s plinom, pre¬mog pa uporabljajo le še začasno. Čeprav je kranjska Sava največji izvoznik v občini, saj izvozi okoli 40 odstotkov celotne proizvodnje — samo pnevmatika pa okoli 60 od¬stotkov — in je nedavna devalvacija povečala dohodek od izvoza, pa je pri tem treba takoj odšteti obreme¬nitve pri uvozu, ki se zaradi devalva¬cije dinarja prav tako povečujejo. Skupan učinek trenutno za Savo ni spodbuden, vendar menijo, da so na slabšem le trenutno. V naslednjih letah se bodo pokazale dobre strani tega ukrepa, še posebej zato, ker se bodo začela vračati vlaganja doma- Svežnju omejevalnih ukrepov in odloku o uvozu zaradi izvoza, ki naj bi omogočil takojšnje spodbujanje izvoza, se je pretekli teden priključila še devalvacija dinarja v popreč¬ju za 20 odstotkov, da bi tako postal izvoz dohodkovno zani¬mivejši. Sklep je del strategije gospodarske stabilizacije, ki mora omogočiti, da se spopademo z vsemi problemi, ki za¬virajo večjo proizvodnjo, dinamičen izvoz in hitrejše vklap- Ijanje našega gospodarstva v mednarodne tokove. Devalva¬cija je priznanje objektivnih materialnih odnosov med va¬lutami, hkrati pa bi z njo dosegli tudi smotrnejši uvoz. Oba odloka zveznega izvršnega sveta: o uvozu zaradi izvoza in o devalvaciji dinarja, gospodarstveniki ocenjujejo kot prva, ki v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah resnično spodbujata izvoz in izboljšujeta položaj izvoznega gospo¬darstva. Hkrati pa pričakujejo, da bodo sprejeti še vsi na¬daljnji ukrepi, ki bodo omogočili, da bodo učinki devalvaci¬je in druge izvozne spodbude trajnejšega značaja. Tovarni gumijevih in kemijskih izdelkov Sava Kranj, velikemu izvozniku, po drugi strani pa uvozniku, se spričo najnovejših go¬spodarskih ukrepov sicer ne obeta izboljšanje položaja že letos, vsekakor pa v prihodnje — Se vedno težave z repromaterialom, zato proizvodnja nekoliko zaostaja za planom Kranj — Kranjske Save nedavno če surovine. 2e prihodnje leto bo namreč Sava začela dobivati od do¬mačih proizvajalcev 3000 ton sinte¬tičnega kavčuka letno in 4000 ton saj, kar bo povečalo delež domačih surovin v njihovih proizvodih. Novi ukrepi za spodbujanje izvoza so zato za Savo spodbudni, za podobne ukrepe so se zavzemali že leta. Sicer je do ukrepov prišlo prav v času, ko je za Savo uvoz še vedno večji od izvoza, zaradi tega ne bodo mogli več tako skokovito kot v prejšnjih letih povečevati proizvodnje za izvoz. Zato so si že doslej prizadeva¬li, da bi z vlaganji v domaČo suro¬vinsko bazo in s prilagajanjem ozi¬roma opuščanjem nekaterih proiz¬vodnih programov zmanjšali hudo breme odvisnosti od uvoza. Zato so se tudi odločili povečati program proizvodnje klinastih jermenov, transportnih trakov, umetnega us¬nja in drugih gumeno tehničnih izdelkov, kar bo tudi zmanjševalo njihov lastni izvozno-uvozni deficit. Odlok zveznega izvršnega sveta, da lahko poslej organizacije zdru¬ženega dela ki izvažajo na konver¬tibilni trg za proizvodnjo blaga in storitev uvažajo potrebni repro¬material in surovine, če ti ne presegajo 50 odstotkov vrednosti izdelka, so v gospodarstvu sprejeli z odobravanjem, kot ukrep, ki lahko prispeva k nujnemu povečanju izvoza. Vendar pa v združenem delu pogrešajo podrobnejšo in konkretno obrazložitev odloka, predvsem pa obrazložitev združenega dela, ki poteka njegove izvedbe. Po tem odloku bodo organizacije združenega dela, ki izvažajo na konvertibilni trg, lahko uvažale surovine in repromaterial za proiz¬vode, ki so narejeni z več kot polovico domačih surovin. Hkrati ]im ne bo treba združevati 15,9 odstotka deviznega priliva za vza¬jemnost v federaciji in 20,9 odstotka deviznega priliva za vzajemnost v v republiki in sicer od polovice ustvarjenega deviznega priliva V Savi pa prav tako ne skrivajo, da veliko pričakujejo tudi od že napovedanih nadaljnjih ukrepov, predvsem glede novega sistema cen, Vse sobote— Zaradi izrednega povpraševanja po pnevmatikah v kranj¬ski Savi če ves'oktober delajo vse sobote, vendar kljub temu ne morejo zadostiti velikemu povpraševanju predvsem velikih avtoprevoznikov v BiH, Vojvodini in Makedoniji. Kljub temu da delajo v tozdu Avtopnev- matika na vso moč. pa so v tričetrtletju imeli predvsem zaradi prenizkih cen izdelkov za okoli 80 milijonov novih din izgube. Uvoz zaradi izvoza Odlok o uvozu za proizvodnjo, ki dela za izvoz, so v gospodarstvu sprejeli z odobravanjem. Pričakujejo pa, c' '»odo čimprej dobili kar najbolj točne informacije o možnostih c javljanja pravic in obveznosti iz tega odloka. od izvoza tistih izdelkov, za katere so uvozili potrebni repromaterial. Ce je delež uvoženih surovin manjši od polovice, bodo olajšave veljale enako. Če bo na primer delovna organizacija uvozila za 30 odstotkov surovin od vrednosti izvoženega blaga, bo oproščena zdru¬ževanja ne samo za vrednost uvo¬ženega blaga, temveč še za nadalj¬njih 20 odstotkov vrednosti izvo¬ženega blaga. To bo prav gotovo močna spodbuda izvoznikom, da bodo uvožene surovine zamenjavali z domačimi materiali. Organizacije združenega dela bo¬do svoje vloge za uvoz zaradi izvoza pošiljali neposredno na zvezni se¬kretariat za zunanjo trgovino, kjer so se organizirali, da bodo vloge hitro in operativno reševali. V SISEOT pa so pripravljeni orga¬nizacijam združenega dela posredo¬vati vse potrebne informacije in jim nuditi organizacijsko in strokovno pomoč v zvezi z izvajanjem odloka o uvozu zaradi izvoza. Nova premija za mleko Vse več domačih surovin Slovenski izvršni svet je sprejel nov odlok o premijah za mleko za zadnje tri letošnje mesece. Premija za liter oddanega mleka bo znašala en dinar. Pol dinarja pri litru bo organizacijam združenega dela, ki redijo krave in oddajajo mleko na trg ali organizirajo proizvodnjo in zbiranje mleka (in mleko seveda od¬dajajo mlekarnam) primaknil repu¬bliški intervencijski sklad, medtem ko bodo drugo polovico pridale mle¬karne. Odlok velja le za mleko z naj¬manj 3,6 odstotka maščobe. Premija ima namen spodbuditi prirejo mleka in deloma ublažiti narasle stroške. ki naj bi bolj upošteval vpliv cen v svetu na domačo proizvodnjo. Zdaj se je dogajalo, da so imeli domači, nujno potrebni proizvodi prenizko ceno. V Savi imajo na primer pri vsakem kosu poltovorne pnevmatike 35 odstotkov izgube, kar je ne nazadnje v devetih mesecih letos »pripomoglo« k izgubi 40 milijonov novih din na ravni delovne organi¬zacije. Vendar pričakujejo, da bodo konec leta zaključili brez rdečih šte¬vilk v zaključnem računu. Precejšnje skrbi pa jim bo do konca leta povzročalo zbiranje deviz za nakup reprodukcijskega materia¬la, saj jim po sedanjih izračunih zmanjka 14 milijonov dolarjev. Lastna devizna sredstva in devize, dobljene z združevanjem, ne zado¬ščajo; kljub dodatnemu milijonu do¬larjev iz republiških rezerv bodo morali najeti blagovno finančne kre¬dite, ki jih seveda ne bo lahko vrniti. L. M. Naložbena redukcija Gorenjsko gospodarstvo v zadnjih dveh letih izredno malo investira — Šestnajst izvozno usmerjenih investicijskih projektov Precejšen problem gorenjskega gospodarstva predstavlja upadanje naložb in zastoj v modernizaciji in tehnologiji. V sedmih mesecih letoš¬njega leta je Gorenjska uvozila le za 10,3 milijona dolarjev opreme, brez rudnika urana Zirovski vrh pa 9,1 milijonov dolarjev. Gorenjske naložbe so tako lani kot letos precej upadle, saj so leta 1980 predstavljale še 16,2 odstotka družbenega proizvoda — v Sloveniji 21 odstotkov, lani je odstotek padel na 11 odstotkov in letos na 9,9 od¬stotka družbenega proizvoda. S tako nizkim deležem naložb bomo na Gorenjskem le težko do¬segli predvidene stopnje rasti druž¬benega proizvoda, saj vse gorenjske občine načrtujejo višje: od 2 od¬stotka do 3,5 odstotka. Značilna je tudi velika razdrobljenost investicij, saj so bile od 118 prijavljenih naložb pri SDK Kranj v skupni predračun¬ski vrednosti 1,4 milijarde dinarjev le tri investicije večje od 50 milijo¬nov dinarjev: to so Sava Kranj s proizvodnjo klinastih jermenov, Ži¬vila Kranj s skladiščem blagovnih rezerv Naklo, rekonstrukcija v trži- ški Lepenki. Enajst naložb je bilo v vrednosti med 20 in 50 milijonov, vse ostale pa so bile manjše. O razdrob¬ljenosti priča tudi podatek o oceni investicij, saj je republiška komisija pozitivno ocenila le sedem naložb v vrednosti nad 50 milijonov dinarjev, 16 naložb z vrednostjo med 15 in 50 milijonov dinarjev in 49 investicij pod 15 milijonov dinarjev. Temeljna banka Gorenjske je odobrila za 1,8 milijarde investicij¬skih kreditov, od tega 23 odstotkov za prednostne namene in 74 odstot¬kov za namensko proizvodnjo, 3 od¬stotke pa za ostale namene. Gorenjsko gospodarstvo priprav¬lja 16 izvozno usmerjenih projektov v skupni predračunski vrednosti 4,6 milijard dinarjev. Realizacija teh projektov naj bi povečala neto devizni rezultat gorenjskega gospo¬darstva za 54 milijonov dolarjev, medtem ko smo lani dosegli 28 mili¬jonov dolarjev na konvertibilnem področju. Med investicijami za pro¬izvodnjo hrane so vključeni le štirje projekti z Gorenjske s predračunsko vrednostjo 309 milijonov dinarjev. Največji je projekt elektrojeklarne, ki je vključen v program investicij za pridobivanje deficitarnih surovin. Za elektrojeklarno so že podpisali konzorcij temeljnih bank in so razen Velenja in Gorice vsi že podpisali, od 53 organizacij združenega dela pa je tudi podpisan sporazum o sovlaga- "iu- D.Sedej Devalvacija dinarja Pričakovan in potreben u'irep Devalvacija dinarja bo izboljšala položaj izvoznikov, ven¬dar si je z brzdanjem cen in vseh oblik porabe, ki ne sme biti večja od materialnih možnosti, treba prizadevati, da njenih učinkov ne bomo v nekaj mesecih izničili >A, Rai Razvrednotenje domače valute običajno ni popularen ukrep, ker prinaša tudi vrsto nezaželenih posledic, če ni hkrati sprejeta še vrsta ukrepov,. ki naj onemogočijo, da hi se razvrednotenje enostavno prelilo v višje cene in večjo na domačem trgu. Vendar je bila odločitev vlade o poprečni 2t- odstotni devalvaciji dinarja v sedanjem trenutku pravilna in potrebna. S predvsem omejevalnimi ukrepi se nikakor - - * oživiti ničelne rasti industrijske proizvodnje. Ce pa proi- ne raste, ne more rasti izvoz. Le-ta se tudi ne povečuje vsakim konvertibilnim dolarjem poslabšuje d«. Zato je bil potreben spodbujevalni ukrep, ki bo dohodkovni položaj izvoznikov, in tako pripomogel k vključenosti našega gospodarstva v menjavo na konvertil tržiščih. Z devalvacijo dinarja je to doseženo, čeprav je pričakovati, da bodo zahodni kupci zaradi razvrednotenja dinarja skušali zmanjševati cene naših izdelkov. Zvezni izvršni svet je dinar devalviral v razmerju do valut skoraj linearno in sicer od 19,6 do 20,4 odstotka. Bna_ devalviral tudi obračunski dolar, ki ga uporabljamo poslovanju s klirinškim področjem. Tako je razmerje ameriškim in klirinškim dolarjem ostalo enako. To je slabših plati devalvacije. Klirinški dolar je namreč g)li dohodek, ki ga prinaša, še vedno previsoko eenjen in tak< izvoz na klirinško področje še vedno dohodkovno * ' izvoz na konvertibilno področje. Linearna devalvacija tudi ni odpravila nekal razmerij v odnosu med dinarjem in posameznimi val naj bi odpravile spremenjene izvozne spodbude, so se spodbude zmanjšale za devet odstotkov, dobijo izvozniki v razvite prekomorske dežele vodnje ne gre jemati » kmV* Bolj se kaže zamisliti nad si*' likvidnostjo loškega gospodari Ne le, da delovne organ najemajo velike kratkoročne k^ te, veliki so tudi krediti za pripre* izvoza, ki pa ne teče tako, k»s * pričakovali. Zato kaže v vseh ded¬nih organizacijah, ki imajo tovTs-2* kredite, poskrbeti da čimpiv * ključijo osvajanje novih proLmvv* in drugih priprav na izvoz, k*r * sicer lahko zgodi, da bodo brez sredstev zaradi vračanja K* kreditov. Hkrati je nujno, da prs* vseh kolektivih pn planiran> > prihodnje leto poiščejo vse izvoza, ker je prihodnost iogk** gospodarstva, kjer prevlad^* - uvozne surovine vezana pla¬valna industrija, le v večjem ki mora v povprečju dos^ ^ tretjino proizvodnje. L.Bog** L. Bogataj Čim prej konkretno tolmačenje Skofja Loka - Ukrepi za spod¬bujanje izvoza, ki jih je sprejel zvezni izvršni svet, bodo izboljšali položaj izvoznikov in oživili indu¬strijsko proizvodnjo, vendar je po¬trebno storiti vse da se učinki devajvacije ne bodo izničili v nekaj mesecih. V delovnih organizacijah pa morajo čimprej dobiti konkretno tolmačenje odloka, ki omogoča uvoz zaradi izvoza, sicer se do konca leta ne bo dalo več kaj prida izvoziti, so poudarili na torkovi seji izvršnega sveta občinske skupščine Skofja Loka, ko so obravnavali gospodarske razmere v občini. Tudi škofjeloškemu gospodarstvu je zaradi slabe oskrbljenosti z ma¬terialom že pohajala sapa. Septem¬bra je bilo s surovinami iz domačih virov slabo oskrbljenih kar 69 od¬stotkov delovnih organizacij, z uvoznimi surovinami pa 64 odstot¬kov. Izvozni plan je bil v mesecih dosežen komaj s 55 od¬stotki, uvozni pa s 57 odstotki. V primerjavi z lani se je konvertibilni izvoz povečal za 27 in uvoz s tega področja za 21 odstotkov, pokritje pa znaša 1:1,46. Povečanje gre pred¬vsem na račun izrednega povečanja izvoza Jelovice, Gradisa, Alplesa m Alpine na zahodna tržišča. Vzrok za nedoseganje celotnega plana izvoza pa je pomanjkanje izvoznih naročil, predvsem pa slaba oskrbljenost s surovinami, saj izvozniki le s težabo izpolnjujejo naročila. Zato odlok o uvo7M reprodukcijskega materiala KULTURA 5. STRAN O PETEK, 29. OKTOBRA 1982 Kraqj — V četrtek, 4. novembra, se v kranjskem kinu Center začenja jesenski ciklus filmskega gledališča. Vsebuje osem filmov, ki bodo na sporedu vsak četrtek ob 18. uri za mladinski abonma in ob 20. uri za odrasli abonma, vsako sredo ob 18. ari pa ga bodo lahko spremljali tudi giedalci v kamniškem kinu Dom. Abonma, ki stane za mladino 120 din m odrasle 180 dinarjev, bo moč tupiti od torka naprej pri blagajni kina Center. Izbor filmov jesenskega ciklusa je zanimiv z več plati. Med njimi so kar trije, ki prvič prihajajo v Kranj: Slo- vendm drama Razseljena oseba, kanadski Atlantic city in ameriški Noetradamus — mož, ki je videl prihodnost, ki doživlja celo sloven- 4g premiero. i ^ uspešne uprizoritve drame Vitomila Zupana »Stvar Jurija Trajbasa. **dbi Prešernovega gledališča Ce se ozremo po naslovih drugih petih filmov - Psycho, 39 stopnic, Zadnji metro, Alien - osmi potnik m Megla — opazimo, da jih večina !odi v zvrst grozljivk. Za tak izbor so se sestavljalci sporeda filmskega gle¬ Prešernovo gledališče v letošnjem j* »praznuje« 25 let ukinitve, po- Uenega gledališča in 75 let profe- ^IkaciTkranjskega gledališkega ljenja. <%e obletnici kranjsko gle- Wseveda ni posebej praznovalo ** prav v letošnjem letu jePr^ '"•emu gledališču uspel preboj med sajboljše predstave slovenskih po- <*nih gledališč na festivalu v Ma- Res je Prešernovo gledališče ** v preteklosti nastopilo na Bo^- »iovem srečanju, pfvič kot pr^ ^v-nik amaterskih gledali, drugič * lani (že v tekmovalnem progra¬mi z Šelicovo »Svatbo«. UD 'Svatbi, je bio pač veliko govora * to ni resnična predstava PO, kei * jo pripravili v glavnem z gortu- ^ani igralci - tako razmišljanje je **da Khko samo plod želje po za- AVTO MOTO DRUŠTVO RADOVLJICA I Ljubljanska 19 ! razpisuje licitacijo osebnega I avtomobila / ZASTAVA 750, letnik izde¬lave 1978, v voznem stanju. ^klicna cena 45.000 din, davek j Plača kupec. I Licitacija bo dne, 4.11.1982 ob 18 uri v domu AMD Ra¬dovljica, Ljubljanska 19. dališča zavestno odločili, saj filmi groze in strahu, v svetovni kine¬matografiji spet doživljajo razcvet. Prve grozljivke so se pojavile že kmalu na začetku nastanka filma. Najstarejša verzija Frankensteina, ki so jo posneli Američani, nosi letnico 1910. Pravi razcvet je doživela ta zvrst v času nemškega ekspresionizma, ko je nastal tudi eden najpomembnejših filmov v zgodovini sedme umetnosti, Kabinet doktorja Caligarija. Prešernovo gledališče na Borštnikovem srečanju Ustava kranjskega gledališča v tekmovalnem izboru predstav C^kih ooklicnih gledališč - Obnovljena predstava z delno i^Sdfi? - Priprave na televizijsko snemanje Filmi groze in strahu se niso v nobenem obdobju filmske zgodovine popolnoma izgubili. Zasledimo le padce v proizvodnji v določenih obdobjih. Pravi preporod in oživitev pa so grozljivke dfživele v sedem¬desetih letih. Že 1968. leta sta nastala dva pomembna filma te zvrsti: Noč živih mrličev režiserja Georga Romerja in Rosemarijin otrok Romana Polanskega. Kmalu zatem so se pojavili filmi Izganjalec hudiča, Zrelo, King Kong, Prerokba, Carry, Furija, Alien — osmi potnik; „prtosti. Toda če lanska predstava ni "bila povsem last kranjskega gleda¬lišča potem za uprizoritev drame V. Zupana: STVAR JURIJA TRAJ¬BASA ne more biti dilem. Gledališče jo je uprizorilo s svojim razpolož¬ljivim ansamblom, in gledano z zor¬nega kota lastnega ansambla, je letošnje sodelovanje v tekmovalnem programu gotovo največji uspeh kranjskega gledališča po zdaj že zna¬meniti ukinitvi. S tem uspehom kranjsko gledališče na najboljši način proslavlja svoja dva jubileja. Koliko se bo ta prodor med slo¬venska poklicna gledališča poznal v boljših delovnih pogojih, bo vidno Šele v prihodnosti. Prešernovo gledališče je pred od¬hodom na festival v domači gleda¬liški h£i še dvakrat uprizorilo »Stvar Jurija Trajbasa«. Prvo pred¬stavo je gledališče »podarilo« (že tradcionalna vsakoletna akcija) Društvu invalidov iz Kranja. Pred¬stavo, ki je 5 mesecev »mirovala« je bilo potrebno praktično prenoviti, saj so bile nujne prezasedbe v an¬samblu. Tako bo v vlogi Marcele nastopila Barbara Lapajne, v koreo¬grafskih vložkih pa se bodo pred¬stavili tudi Bojan Regouc, Jerica Strgar, Renato Eržen. Sredi novembra pa bi ljubljanska T V »Stvar Jurija Trajbasa« posnela za svoj dramski program. Že drugič v letošnjem letu snema kranjsko gle¬dališče svoje predstave, kar je seve¬da ob dejstvu da TV v „onem letu povprečno posname 8 slovenskih gle¬daliških predstav podatek vreden posebne pozornosti. Po vsem tem je seveda vmesno vprašanje, kaj lahko samo kranjsko gledališče še naredi, da bi se končno v temelju premak¬nilo prepričanje po drugačnem statusu, po drugačnih delovnih po¬gojih, ki bi jih gledališče že zdavnaj zaslužilo glede na ustvarjene rezul¬tate. Strah in groza v filmskem gledališču V četrtek se v kinu Center začenja jesenski ciklus filmskega gledališča Vsebuje osem filmov, med njimi kar pet iz zvrsti strahu in groze M. L. Megla in, eno najboljših del, Noč čarovnic režiserja Johna Carpen- tierja. J V Jesenski ciklus filmskega gle¬dališča daje s petimi filmi groze in strahu le osnovno informacijo o zvr¬sti, ki se delr v osem podzvrsti, saj v njem, žal, ni pomembnejših filmov, ki so nastali v zadnjih sedmih letih, na primer, Nosferatu, Noč čarovnic, Zora mrličev, Izžarevanje, Zgodba o duhovih, Kri za Drakulo pa eno redkih komedijsko obarvanih del, Mladi Frankenstein. * Razen grozljivk filmsko gledališče prinaša še Zadnji metro, Atlantic city in Razseljeno osebo, ki si po svoji kvaliteti prav gotovo zaslužijo uvrstitev v program, saj bi v nasprotnem primeru verjetno ne¬opazno obšli marsikaterega obisko¬valca kina. Kulturni koledar JESENICE - V Amater¬skem gledališču Tone Cufar bo v torek, 2. novembra ob 19,30 za abonma in za izven gostoval Zla tko Šugman z lepljenko Miloša Mikelna »Direktni prenos«. Na sporedu bo še v sredo, 3. novembra ob 19,30 in v četrtek, 4. novembra ob 19,30. RADOVLJICA - V Sivčevi hiši si lahko ogledate razstavo likovnih del slikarke Mirne Pavlovec iz Škofje Loke. Od¬prta je vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Ob 1. no¬vembru bo Muzej talcev v Be¬gunjah odprt od 10. do 17. ure, medtem ko bodo vsi ostali muzeji zaprti. KRANJ - V soboto, 30. ok¬tobra ob 19.30 bo Eksperimen¬talna gledališka skupina pri društvu Gledališče, lutke, glas¬ba Kranj uprizorila v Prešer¬novem gledališču antiigro E u gen a Ionesca »Plešasta pevka«. KRANJ — Prešernovo gle¬dališče bo v četrtek, 4. no¬vembra pripravilo v telovadnici Osnovne šole France Prešeren v Kranju premiero izbora pesmi slovenskih pesnikov za otroke in mladino, poimenovano »Čen- čači«. Gorenjski muzej bo drevi ob 18. uri v galeriji Mestne hiše pri¬pravil otvoritev razstave del akademskega slikarja Igorja Pleška, ob 18,30 pa se bo v Ste¬briščni dvorani in v Mali galeriji Mestne hiše predstavila likovna skupina BOSCH IN BOSCH iz Subotice in Novega Sada. Na otvoritvi bo nastopil LUPO HRUP z eksperimentalnim di- scom. V galeriji Prešernove hiše pa je še naprej odprta razstava Vizualna poezija avtorja Rado- mira Mašiča Kule z naslovom Ego sum ego. Razstave so tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprte vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob so¬botah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so za¬prte. v LJUBLJANA - V Cankar¬jevem domu bo v torek, 2. no¬vembra ob 19,30 orgelski kon¬cert Huberta Berganta. Od 2. do 6. novembra s predstavami ob 19. uri bo tekel teden grške¬ga filma, ki bo predstavil naj¬novejše grške igrane filme. V petek, 5. novembra ob 19.30 bo imel v veliki dvorani koncert Simfonični orkester Sloven¬ske filharmonije, ob 20. uri pa bo v srednji dvorani jugoslovan¬ska praizvedba do leta 1981 pre¬povedanega besedila avstrijske¬ga dramatika Arturja Schnitz- lerja »Rajanje«. V soboto, 6. novembra ob 19. uri bo gosto¬valo Slovensko stalno gledališče iz Trsta s »Krvavo svatbo« F. Garcie. SKOFJA LOKA - V gale rij i na loškem gradu razstavlja¬ta slike, keramiko in plastiko Aljoša in Gorazd Sotler iz Škofje Loke. Razstava bo od¬prta do 10. novembra, med tednom od 10. do 17. ure, ob so¬botah in nedeljah od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši si lahko ogledate razstavo foto¬grafij, ki jo je pripravil Foto klub Tržič ob svoji 45-letnici. ŽELEZNIKI - V galeriji muzeja je odprta razstava del akademskega kiparja Toneta Logondra. Ogledate si jo lahko še do 15. novembra, vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. V začetku oktobra so se člani Akademskega pevskega zbora Fran¬ce Prešeren Kranj vrnili z uspešnega gostovanja v tujini. Od 1. do 3. ok¬tobra so namreč sodelovali na med¬narodnem festivalu Eurotreff Musik v Ulmu. To je vsakoletna prireditev dežele Baden Wuertemberg, ki se je je kranjski zbor na posebno povabilo organizatorjev letos udeležil že dru- gič. Tokrat je na festivalu sodelovalo štirideset skupin iz dvanjastih držav, med njimi univerzitetni zbor iz Sczeczina, folklorne skupine iz Dan¬ske, Italije in Jugoslavije, pihalni or¬kestri iz Nemčije, Madžarske in Fin¬ske, orkester tolkal iz Barcelone, več jazz skupin, če omenimo le nekatere. V dneh festivala je Ulm, sicer glavno mesto dežele Baden Wuer- temberg z okoli 100.000 prebivalci, resnično zaživelo s svojimi gosti. S knjižne police Janez Vipotnik: Doktor Pri založbi BOREC v Ljubljani je nedavno izšlo delo Janeza Vipotnika »Doktor«. Janez Vi¬potnik se je že v nekaj delih pred¬stavil slovenski javnosti s parti¬zansko tematiko. Tudi njegova najnovejša knjiga sega v tisti čas. Vendar, če smo pri njegovem pi¬sanju vajeni dramatičnih opisov dogodkov, akcij in ljudi, ki jih Vipotnik prikazuje s posebno člo¬veško toplino, je v njegovem naj¬novejšem delu več psiholoških in etičnih problemov. V knjigi »Doktor« Janez Vipot¬nik sega v ilegalno Ljubljano, v prve začetke, ko so se ljudje morali opredeliti: ali za ilegalno delo, za upor, ali za paktiranje z okupatorjem. Eden takih je bil tudi šef ljubljanske policije. V svojem službovanju pred vojno je lovil, zasliševal in zapiral komu¬niste. Pri svojem delu je bil uspešen. Tudi komunisti so ga dobro poznali. Kot tak je bil med njimi osovražena osebnost. Ko pa pride v'deželo okupator in povrhu še Italijan, ki jih šel policije sovraži iz dna duše, se v njem lomijo občutki, misli. Njim ne bo služil, je njegov dokončen Meščani so v velikem številu obisko¬vali nastope posameznih skupin, preko 1400 gostov — udeležencev fe¬stivala — pa so tudi gostili na svojih domovih. Kranjski akademski zbor je na¬stopil na otvoritvenem in na skup¬nem koncertu vseh udeležencev, obakrat v veliki Donavski dvorani, imel pa je tudi promenadni koncert na obrežju Donave in celovečerni koncert v samem mestu. Zbor se je predstavi s slovenskim programom in srbsko pravoslavno liturgijo, kar je občinstvo zelo lepo sprejelo. Festival je vsekakor dosegel svoj namen, to je skleniti čim več vezi tako med gostitelji kot tudi med go¬stujočimi skupinami. Geslo festi¬vala: Evropa poje — naj živi Evropa!, je resnično zaž ivelo. A.Š. A sklep. Raje gre vštric s komunisti. Čeprav je iz čisto* drugega tabora in je bil včasih proti njim. Vendar zanje vsaj ve, da so pošteni, da se bore za svoje ideale, hočejo dru¬gačen jutrišnji dan ... Poišče zvezo, ponudi sodelo¬vanje. Ljubljanski ilegalci ga pre¬skusijo, sprejmejo. Skoraj vse do konca vojne je glavni vir obvestil partizanom iz italijanske policije. Tri leta in pol je sodeloval z OF. Slednjič ga njegovi odkrijejo. Na dvorišču ljubljanske policije so ga obesili brez sodnega procesa, brez javnosti. Apatija likovne kritike V ponedeljek, 25. oktobra sta priredila Cankarjev dom in Slo¬vensko društvo likovnih kritikov razgovor na temo Sodobno slovensko kiparstvo in likovna kritika. Neposredni povod za to likovno tribuno, na katero so povabili poleg kritikov tudi kiDarie. ie bila razstava Slo¬venski kiparji - gostje mednarodne skupine Formes Humaines v Franciji, ki je bila tudi postavljena v Cankarjevem domu in ker je bila iztrgana iz koncepta, je učinkovala natanko tako, kot če bi v Cankar¬jev dom prenesli nekaj plastik s Forme vive iz Kostanjevice ali iz Seče pri Portorožu. Po uvodnih besedah Saše Bassina o razumevanju so¬dobne plastične oblike je spregovoril še Stane Bernik o Formi vivi, na kateri je sodelovalo doslej že 230 kiparjev iz tujine in iz Jugoslavije. Ob tem je ugotovil odsotnost kritiške besede v dnevnem časopisju, pred¬vsem v osrednjih časopisih (DELO, DNEVNIK), kjer so sicer kritiki dobesedno gostači ali dninarji, ki bi morali napisati toliko teksta, kolikor ga obsega Vojna in mir, da bi zaslužili za skromno povprečno plačo Slovenca in ti teksti bi morali biti tudi objavljeni, kar pa se ne dogaja. Veliko tekstov obleži v uredniških predalih, umetniki dolžijo kritike a le ti niso krivi, če o razstavah ni v časopisju niti besede. Iz vse razprave so prisotni — bilo jih je nekaj več kot trideset - potegnili ugotovitev, da v vrstah likovnih kritikov vlada otopelost, ki navzven izgleda kot nezainteresiranost za likovna dogajanja. Umetniki jih, namreč kritike, dolže preveč prizanesljivih kritik in kritiki so jim odgo¬varjali, da uredniki nočejo objavljati resničnih in ostrih kritičnih zapi¬sov, predvsem zato ne, ker so nekatere teme tabujske ali pa so nekateri likovniki urednikom preveč prirasli k srcu in je tako o njih nemogoče napisati kaj drugega kakor všečen tekst. V tem kontekstu je bil naj¬bolj ostro kritiziran prav časopis Delo, pohvaljeni pa regijski časopisi in med njimi Glas, ki na svoji kulturni strani objavlja tudi* kritiške zapise o razstavah izven gorenjske regije. Likovno tribuno so v njenem drugem delu povezali z odprtim občnim zborom Slovenskega društva likovnih kritikov, na katerem je bil izvoljen za novega predsednika Stane Kovič, ki je prevzel dediščino dosedanjega predsednika dr. Petra Krečiča. Novi odbor bo moral reše¬vati prav naštete probleme pisanja kritik in predvsem najti več odprtih strani v dnevnem časopisju za temeljito likovno kritiško besedo na Slovenskem. Andrej Pavlovec APZ France Prešeren v ZR Nemčiji Roman »Doktor« je pisan po resničnih dogodkih. Sef policije, ki je sodeloval s partizani, je bil resnična osebnost v okupirani Ljubljani. Skozenj v Vipotnikovi knjigi spoznamo marsikatere, do sedaj širši javnosti še nepoznane dogodke. Pisatelj pa ne opisuje dogodkov klasično akcijsko, tem¬več sestavljeno; iz drobnih epizod pred nami nastaja celotna zgodo¬vinska atmosfera medvojne Ljub¬ljane. Na lahkotno, a kljub temu berljivo za vsakogar, ki ga zanima naša polpretekla zgodovina. D. Dolenc J O LAS 6. STRAN PETEK, 29. OKTOBRA 1982 KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI V Sloveniji je prek 30.000 duševno prizadetih oseb, četrtina od njih celo takih, za katere bo morala vse živ¬ljenje skrbeti družba. Skrb zanje je namreč razen staršem poverjena tudi šolam s prilagojenim progra¬mom, delavnicam pod posebnimi po¬goji, skrbstvenim zavodom, da laj¬šajo življenje otrok, ki za vselej ostajajo otroci. Pa vendar je na po¬dročju varstva duševno prizadetih še vedno veliko pomanjkljivosti. O tem smo povprašali Milana Hafnerja, predsednika društva za pomoč du¬ševno prizadetim v Kranju. »Naše društvo hoče družinam pri¬zadetih otrok svetovati, prisluhniti njihovim težavam in jim pomagati odločati se na življenjskih prelomni¬cah, kot so šolanje, zaposlovanje, odhod v zavod... V društvu so strokovnjaki s tega področja. Pro¬blemov, s katerimi se srečuje priza¬det otrok, še bolj pa njegova druži¬na, je veliko. Med šolanjem še neka¬ko gre. Otroci so vpisani v šolo s pri¬lagojenim programom. Težave na¬stopijo kasneje, ko se mladostniki bodisi zaposlujejo bodisi ostanejo v delavnicah pod posebnimi pogoji ali pa zaradi težke prizadetosti doma, po smrti staršev pa v varstvenem zavodu.« , \ V radovljiški občini kooperantski odnosi v kmetijskih zadrugah že niso dobro zaživeli — Na posestvih je letos prireja mleka upadla, kmetje pa so oddali več mleka kot lani — Hoteli bodo le¬tos odkupiti 110 ton krompirja Absolventi osnovne šole s prilago¬jenim programom imajo pri zaposlo¬vanju sicer prednost, vendar se jih združeno delo otepa, saj ne zaupa njihovim delovnim sposobnostim. V Kranju jim je uspelo prodreti v Iskri, kjer imajo za invalida in duševno prizadetega veliko posluha. Trenutno je v občini le 9 prizadetih otrok nezaposlenih. Sprva se absol¬venti delovno usposabljajo, kar gre v breme skupnosti za zaposlovanje. Toliko časa so prizadete otroke v to¬varnah pripravljeni trpeti, kasneje, ko gre za zaposlitev in obveznost delovne organizacije, da bo pokri¬ Radovljica — Obe kmetijski za¬drugi v radovljiški občini — blejska in bohinjska — sta kadrovsko šibki in kooperantski odnosi pri njih še niso zaživeli. Ta ugotovitev velja tudi KZK temeljno organizacijo Kooperacija Radovljica. Problemi kooperantskih odnosov so zdaj sicer nekoliko v zatišju, bolj so v središču pozornosti druga vprašanja kmetij¬ske proizvodnje. Vendar bomo prav o kooperantskih odnosih temeljito spregovorili, pravijo v radovljiški občini, saj bo učinek vlaganj v kme¬tijstvo krepko odvisen prav od tega, kakšne kmetijske organizacije bomo imeli. Tudi v radovljiški občini v pospe¬ševanje kmetijstva vlagajo vse več denarja, steka se tudi iz presežka občinskega proračuna. Učinek teh vlaganj grizejo podražitve, zato ni velikega napreda. Vendar se z nekaj uspehi lahko pohvalijo, posebej velja omeniti zavarovanje živine. Osrednji problem so cene, ob katerih bledijo stimulacije in premije. Prav pri premiranju govedi kmetje že nekaj časa zastavljajo vprašanje, zakaj premije za črno-bele telice veljajo le na posestvih, na kmetijah pa ne, ter zakaj ne premirajo križa¬nih pasem goveda, ki jih je na kme¬tijah še veliko. Občinski izvršni svet bo novembra temeljito spregovoril o kmetijstvu o kooperantskih odnosih v zadrugah, o njihovi kadrovski problematiki, o vplivu stimulacij in premij in o občinski kmetijski politiki. Ze pred časom je zadolžil Gozdno gospodar¬stvo Bled, da pripravi program oživ¬ljanja kmetijstva in gozdarstva v iribih. Bistvena sestavina tega programa bo večje vključevanje kmetov, lastnikov gozdov, v gozdno proizvodnjo, s čimer jo bodo poveča¬li, kmetom pa bodo zagotovili večjo socialno varnost. . . . , V radovljiški občini imajo dve Iružbeni posestvi, v Poljčah in na Bledu, katerih glavni proizvod je nleko V Poljčah so lani namolzli ri <>28 kravah 1.730.000 litrov mle- krave dale povprečno po torej so vala morebitno razliko med doseže¬nim in minimalnim osebnim dohod¬kom, pa je drugače. Društvo za po¬moč duševno prizadetim se zavzema, da bi bile delovne organizacije, ki zaposlijo duševno prizadete, deležne kake davčne olajšave. Otroke po šoli lahko zaposlijo delavnice pod posebnimi pogoji, teže prizadeti žive v zavodih, večina pa bi jih lahko delala v tovarnah, ko bi jih hotele sprejeti na delo. Kooperantski odnosi v zatišju je 60 ton več kot lani. Skoraj v celoti so jih že prodali, vskladiščili so le 20 ton zlatega delišesa. Z obiranjem in odkupom kmečkega sadja ni večjih težav, problematična je le nizka od¬kupna cena. Kmetje so letos prodali 109 ton ribeza, kar je 3 tone več kot lani. Posebej velja tudi povedati, da so kmetje letošnji načrt setve pšenice izpolnili, oddali so 10 ton pšenice. Kmetijske zadruge so tudi letos sklenile s hoteli pogodbe o prodaji krompirja. Lani so tako prodali 70 ton krompirja, letos pa računajo, da ga bodo odkupile in prodale 110 ton. Veliko škode je letos naredil kolo¬radski hrošč, ker je zmanjkalo sred¬stev za njegovo zatiranje. Če je med letom manjkalo krmil, pa so kmetje lahko dobili dovolj umetnih gnojil, le sestavina vedno ni bila ustrezna. Vse bolj problematič¬na pa je nabava kmetijskih strojev in priključkov, velike so težave z nadomestnimi deli. 7.588 pos kra »V delavnicah pod posebnimi po¬goji zaposlimo otroke, ki se ne more¬jo prilagoditi zahtevnejši proizvod¬nji. Kooperantska dela (sklepamo jih z Iskro, Pekom in še nekaterimi), ki jih tu opravljajo, so enostavna in jim pomenijo bolj delovno terapijo kot vsakdanji kruh. V Kranju bi bili mnogi starši prizadetih otrok veseli, ko bi imeli invalidsko delavnico, saj je s tem rešen problem težko zapo- sljivih. Seveda pa bi to veliko stalo. litrov mleka. Na blejskem travah 924.000 litrov mleka, pov¬prečno torej 6.727 litrov. Letos je z obeh posestev prišlo manj mleka kot lani. Računajo, da v devetih mesecih okoli 5,7 odstotkov manj. Kmetje pa so v devetih mesecih letošnjega leta oddali 2,926.173 litrov mleka, kar je 2 odstotka več kot v istem razdobju lani. Koopera- cijsko je povezanih 918 kmetov, na¬tančno toliko kot lani, od tega jih je 72 pokojninsko in invalidsko zava¬rovanih. Posestvi oddajata pogodbeno 33 kmetom v rejo teličke za pleme. Lani so oddali 400 teličk, letos 388. S posestev so oddali kmetom še 12 krav v nadaljnjo rejo ter 62 plemen¬skih telic. Za pitanje so kmetom oddali 110 telet. V klavnico so oddali 48 odraslih goveda Skupno število »oddanih govedi je enako lanskemu, skupno število kooperantov pa je 63. Na posestvih so računali, da bodo letos čredo povečali za 3 odstotke, vendar jim to ni uspelo. Kmetje so letos prodali 390 ton mlade pitane živine, kar je 3 od¬stotke več kot lani. Pri kmetih se letos stalež živine ni zmanjšal, vendar pa se denarni učinki prireje mleka in govedi slab¬šajo. Krmila so vse dražja, povrhu jih je še težko dobiti. Mešalnice niso dobile iz uvoza beljakovinske sesta¬vine, zato so proizvodn ji* zmanjšale' ali celo ustavile. Zdaj je s krmili nekoliko boljše, težko pa je s koruzo, ki je ni moč dobiti po predpisani ceni. Na posestvih so letos v poljedelski kolobar poleg silažne koruze vpeljali pivovarniški ječmen, ki so ga zasejali na 15 hektarih in pridelala 49 ton. Na blejskem posestvu so začeli graditi nov hlev za 200 krav. ki bo predvidoma veljal 75 milijonov di¬narjev. Kmetijska zadruga Bled pa je zgradila rastlinjak s površino 34 kvadratnih metrov v vrednosti 1,72 milijona dinarjev. Mačehovski odnos do duševno prizadetih Otroci, ki ne bodo nikdar odrasli Težave pri zaposlovanju duševno prizadetih, življenje v zavodih, negotova prihodnost po smrti staršev, neurejen status invalidnosti, to so problemi, s katerimi se ubadajo društva za pomoč duševno prizadetim, socialna skrbstva, osnovne šole s prilagojenim programom in de¬lavce pod posebnimi pogoji Verjamem, da se združeno delo bolj ogreva za to kot za prednostno zapo¬slovanje prizadetih otrok.« Tisti, ki se tako ali drugače ukvar¬jajo s prizadetimi otroki, si že dolgo želijo, da bi jih vkjučili v sistem invalidsko-pokojninskega zavarova¬nja. S statusom invalidnosti bi bila rešena socialna varnost kar tretjine prizadetih, ki so zdaj odvisni le od družinskih pokojnin ali podpor. Še nekaj teži starše teh otrok: kaj bo z otroki po njihovi smrti. Od 30 duševno prizadetih otrok v kranjski občini jih ima kar polovica starše, ki so starejši od 70 let. Po njihovi smrti bodo prepuščeni samim sebi ali pa jih bodo morali dati v zavod, kjer se navadno težko privadijo. »V Kranju bi radi rešili to vpraša¬nje. Najprej smo nameravali varstvo za otroke brez staršev organizirati v domu upokojencev, od koder bi tisti, ki so zaposleni v delavnicah, lahko nemotoma hodili na delo. Izkazalo se je, da ta rešitev ni mogoča. Tako zdaj razmišljamo, da bi kupili hišo in jo preuredili v nekakšen dom za pri¬zadete otroke.« D. Z. Zlebir V sadovnjaku Resje je bila letina dobra, obrali so 700 ton jabolk, kar LJUBLJANA - Od začetka decembra lani do konca avgusta letos je bilo v Sloveniji 1605 požarov, ki so povzročili za dobrih 275 milijonov dinarjev škode. Glede na enako obdobje leto poprej se je število požarov povečalo za 20,3 odstot¬ka požarna škoda pa se je zmanj¬šala za 43 odstotkov. Na požari- ščih je izgubilo življenja 20 občanov; pri gašenju se je poškdovalo 37 občanov in 4 gasilci. Za to obdobje je značilno znat¬no povečanje števila požarov v naravnem okolju človeka, pred¬vsem na travnikih in v gozdovih. V industriji in rudarstvu je bilo 125 požarov, med njimi so povzročili največ škode požar v mariborski Surovini, tovarni ro- to papirja Djuro Salaj v Krškem in kamniški Kemični industriji. Največ požarov, kar 376, je nastalo na področju stanovanj¬ske in komunalne dejavnosti. Torej, najpogosteje je gorelo v industrijskih in mestnih centrih. Število požarov narašča Glavni krivec za požare, ki jih je iz leta v leto več, je človek««« nepravilno ravnanje — Več skrbi dvigu požarnovarnostne * ' re — Odstranitev ključnih problemov za nadaljnji razvoj stva M. Volčjak i H i i m Skofja Loka - Predsednik škofjeloške občinske skupščine Matjaž Lepinje minulo sredo sprejel predstavnike gasilskih organizacij iz ob¬čine. Z njimi se je zadržal v daljšem pogovoru, med katerim so ga seznanili z uresničevanjem programov dela po gasilskih društvih problemih pn tem. (S) - Fota: F. Perdan in Znižanje požarne škode nas letos ne ohrabruje posebno, so naglasili predstavniki republi¬škega inšpektorata za požarno varstvo, Gasilske zveze Sloveni¬je, Zveze SIS za požarno varnost SRS in republiškega sekretaria¬ta za ljudsko obrambo med tor¬kovim pogovorom z novinarji o požarnem varstvu. Nasprotno nas zaskrbljuje stalno narašča¬nje števila požarov. Zamisliti se moramo ne le zato, ker v ognju izgubimo nemalo človeških ljenj, ampak tudi zato, ke nenehno ponavljajo eni in vzroki za nastajanje 2al ogenj najpogosteje __ prav zaradi malomarnega nja človeka, njegovega m, nega poznavanji v ukrepov in nevestnega vanja predpisov. Gre torej probleme, ki kažejo na raven naše samozaščitne in posebej na potrebo po nju požarnovarnostne k In kako naj bi takšne p: odpravljali oziroma prepreče** li? Prav gotovo ni dovolj, da mo v naši republiki okrog tisoč gasilcev, stalno prii nih za gašenje požarov. V nem načinu dela in življenj«. ga spremlja vse več požarnih sr varnosti^ moramo doseči bljanje skrbi za požarno Uspešne preventive ni zagotavljati samo z o" dejavnostmi gasilskih orga cij v tednu oziroma mesecu stva pred požarom pa s Eripravljenosti gasilcev ove naloge v obrambn nih akcijah Nič nas ne senetiti. Ob vse večjih vanjih za strokovno nost gasilskih organizacij treba storiti več za osnovnega znanja o varstvu med delavci in stvom. Šele ko bo dobila peotip^ žarna vzgoja ustrezno m«^ v vrtcih in šolah, ko boo* presegli formalnost aktov * požarnem varstvu z angalirr njem strokovno usposobljeni ljudi za reševanje konkretni* problemov po delovnih organu* cijah in krajevnih skupno«^ ko bodo ukrepi v gradbeništvu zagotovili prebivalcem v visok.* stavbah večjo varnost pn* požari, pa ko bo - ne nazads* _ objavljanje analiz požari služilo v poduk javnosti, lahko pričakovali upadanje vila požarov. Gasilce in njihove organizam* bomo seveda potrebovali * naprej. Zato bo treba, so n** drugim opozorili med pogp>v» rom v Gasilski zvezi SI oveni* preprečiti zmanjševanje drulNf nih sredstev za razvoj gasSstv* ob tem bodo morali njege" organiziranost dopolniti z usta¬novitvijo regijskih centrov ^ bodo racionalnejše izkoriščanj denarja dosegli z izdelavo na¬črtov požarne ogroženosti v v** okoljih. Med težavami, ki jih * bodo zmogli rešiti sami. so n^ li tudi Ugotavljanje devu ^ nakup nujne ga«ll8ke.op^^ n voza in usklajevanje progr» :::: do*.*«, • Ponudba se drobi Zaradi neenotne turistične ponudbe prihaja tudi v Kranjski gori do številnih problemov — Pohiteti z združeval * sredstev in izgradnjo infrastrukture Kranjska gora — Tako kot v vseh naših turističnih središčih nai bi tudi v Kranjski gori uredili nekatere probleme, ki se pojavljajo. Pro^ blemska konferenca o gostinstvu in turizmu v Kranjski gori je poudarila vrsto nepravilnosti in vprašanj, ki jih bo treba urediti. Predvsem naj bi se zavzeli za enotno cenovno politiko v Predstavniki hotelskih organizacij v Kranjski gori se pred izdajo vsako leto sicer dogovorijo o višini cen v dolarjih, vendar pa se pojavljajo nepravilnosti, saj zaračunava vsak po svoje. Posebno vprašanje predstavlja sklepanje pogodb z inoze; agencijami, kjer si vsak posebej poskuša doseči najvišjo možno Pri domačem gostu pa nasploh zaračunava vsak po svoje. Hotelske agencije, ki imajo hotele A kategorije, spuščajo Zato je treba napraviti red in se dosledno držati skupnega dog saj v nasprotnem primeru Kranjska gora samo izgublja. Vsi sku_ se morali dogovoriti za usklajevanje cen, še posebej tedaj, ko je slabši obisk. Kranjska gora tudi nima krajevnega prospekta, posamezne ponujajo s svojimi programi. Turistično društvo je pripravilo ma in tudi finančno- konstrukcijo, po kateri naj bi 650.000 dinarjev hn cirali iz turistične takse, milijon dinarjev pa ostalo gospodarstvo j njesavske doline. Vendar se gospodarske organizacije niso odzvale v __ dovoljivem številu in tako je Kranjska gora kot naše najpomembnejše zimsko turistično središče še vedno brez prospekta. Precej občutna je v Kranjski gori tudi kadrovska problematika ter dejavnost Turističnega društva. Zato bi za reševanje dokaj pereče pro¬blematike morali ustanoviti turistično poslovno skupnost, ki usklajevala politiko v gornjesavski dolini. Razvoj v Kranjski gori se tudi mora premakniti z mrtve toi _ Program izgradnje žičnic Trebež je izdelan in projekti so končani. Nujna je dopolnitev žičniškega sistema na območju Podkorena in "" niče, z izgradnjo trening poligonov za veleslalom in slalom. Tereni strokovno pregledani in določeni. Poskrbeti bodo morali za rekre smučanje z izgradnjo tekaških prog, za izgradnjo avtokampa ob 1 tovem domu in za izgradnjo novih zmogljivosti apartmajskega t' na zadnje Kranjska gora potrebuje tudi večjo trgovsko mrežo in lokaie. Interesna skupnost za izgradnjo infrastrukture naj bi čimprej začela delati in združevala sredstva za smotrno in n gradnjo. D.Sedej opreme. PETEK. 29 OKTOBRA 1982 7. STRAN O GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Vasi Hlebce, Hraše in Studenščice so krneč kodelavska naselja, ki sku¬paj Štejejo 125 hžnih številk, od tega Hlebce 60. Naselja so tik za leškim letaličem, torej prav na robu ra¬dovljiške občine in na robu krajevne skupnosti Lesce, v katero spadajo. Vaičani pa vse bolj poudarjajo, da »o tudi sicer na robu leške krajevne skupnosti, ki da premalo skrbi za te vasi in zavzeto rešuje le osrednje, laike probleme. Zanimivo je, da so krajani Hlebe aedavno podpisali, da so pripravljeni prostovoljno delati pri napeljavi javne razsvetljave. Zastavlja se vprašanje, čemu je bilo potrebno po¬samično pismeno izjavljanje, kar slej ko prej kaže na nezaupanje in skrhane odnose v krajevni skupno- *L Pobudo o ureditvi javn£ razsvet¬ljave so dali krajani Hlebe. V novem naselju je temno, nekaj luči gori le ? starem delu vasi. V krajevni skup¬nosti so ureditev javne razsvetljave fodatno vključili v načrt in dopisali pogoj, da morajo krajani Hlebe sami > prostovoljnim delom opraviti teža¬ka dela pri položitvi kablov ter se ttou dogovoriti z Elektro Žirovnica koliko bodo dela veljala in kje bo kabel položen. Predračun je narejen » dela bodo veljala 272 tisoč dinar¬jev, krajani pa so podpisali, da bodo prostovoljno delali. Toda grenak občutek ostane. Zakaj morajo krajani Hlebe sami wejati stvari, saj imajo v krajevni i Lesce poseben odbor za IZ- arednjeročnega načrta kra- skupnosti. Člani odbora nam- «f v Hlebce nočejo več priti, pra¬vijo, da so bili tam večkrat grobo J. Rabič *>!?epjri so se začeli ob urejanju ka¬nalizacije v Hlebcah, natančneje pri •»laganju podzemeljskega kanaja, v katerega so speljali smrdljivi v*ki potok V potok so imeli v vasi -*ljane sanitarne in hlevske od- & Krajani so tedaj obljubili, da novi kanal odtoke napeljali **o troprekatnih greznic, vendar vsi niso naredili. Na drugi pa je res, da kraj z novim ka- ^ ni v celoti kanalizacijsko ure- saj so kanal položili prenizko Člani lovske družine Bohinjska Bistrica so v svojem lovžču odkrili, da se je tja priklatil medved. Med drugim je vaščanu Bohinjske Bistrice naredil pravo razdejanje v staji, kjer je imel »vce. Več jih je pokončal m raztrgal Lovci so se odločili, da je treba nevarnega medveda čim-J Preje ustreliti * To je v petek, 15. oktobra zve¬čer uspelo Zvonetu Novoselcu, 5 dolarji na dan za hrano in spanje ... Pet noči je prespal na letališču J. F. Kennedv v New Yorku, kjer je bilo spanje na stolih v čakalnici letalske družbe PAN-AM varno in zastonj. Šesti dan je nato uspel najti neki hotel v središču mesta na Broadwayu, ki je najživahnejša ulica v celi Ameriki, kjer je potem 14 dni delal za prenočišče in hrano. Ker to ni bilo zadosti, si je zvečer našel »dodatno« zaposli¬tev in po manhattanskih ulicah prodajal klobuke — senčnike z disko lučkami na baterijo. V šestih nočeh si je uspel prislužiti toliko denarja, da se je podal na že prej začrtano pot proti Aljaski. Najprej ga je avtostop vodil iz New Yorka preko Nove Anglije (am. zvezne države: Connecticut, Massachusetts in Vermont) do Montreala v Kanadi. Od tam je v fantastičnem avtostopu preko 16.000 km v enem mesecu preko Kanade prištopal do mesta Fair- banksa na Aljaski, kjer se konča ena najslikovitejših cest v Združenih državah Amerike - ALASKA HIG- WAY, ki vodi preko 2.500 km divjega prostranstva gora, jezer, rek in gozdov. Na poti je prečkal in potoval stotine kilometrov čez Skalno gorovje (Rocky Mountains), spal po avtomobilih, šotorih, obcestnih kampih, med Indijanci itd... . Na povratni poti je presegel vse avtostoparske rekorde z enim avtomobilom v sedmih letih potovanj, saj mu je neka družina ustavila za razdaljo 2.600 km in je z njo potoval kar štiri dni. Pot ga je na koncu zanesla tudi v ameriško Slove¬nijo oz. Ljubljano - mesto Cleveland v am. zvezni državi Ohio, kjer je lahko spoznal delček življenjskega utripa ameriških Slovencev, ki so ga sprejeli tako pri¬jazno, kot da bibil eden izmed njih. Igor sam je o svoji letošnji poti povedal tole: »Čudovita in težka pot obenem je bila to. Še nikoli do sedaj nisem naredil toliko podzavestnih napak pred samo potjo in jo nato tako uspešno izpeljal. Precej je bilo teh drobnih, a važnih napak, ki sem jih potem s srečnimi naključji izravnaval. V Ameriko sem prišel v bistvu brez denarja, saj sem ga potrošil za avion, ko nisem uspel v Evropi dobiti ladje za pot, a sem se potem hitro znašel in si s prodajanjem »disko-klobukov« po new-yorških ulicah uspel prislužiti vsoto, ki je bila odločilna, da sem se sploh odločil, da zapustim mesto in se podam na štop na Aljasko. Na Aljasko me ni gnala »zlata« mrzlica, temveč Aljaska sama. Vsi so mi odsvetovali Stopanje po Ameriki, ker se menda tudi na cestah zgodi ogromno zločinov, tudi nad avtoštoparji. Za Američane je bila ta pot z avtostpom enostavno neizvedljiva. Vsa črnogledost Amerikancev me ni zadržala, in ko sem začel svojo »mamutsko« pot iz New Yorka na Aljasko in nazaj, sem se v bistvu kar poigraval s pre- štopanimi kilometri. Za pot dolgo čez 16.000 km sem potreboval samo en mesec in sem tako v povprečju vsak dan preštopal najmanj 500 km. Tudi če bi imel svoj avto, ne bi skoraj mogel potovati hitreje. Na vsej poti niti enkrat samkrat nisem naletel ali zašel v ka¬kršenkoli problem. Janez Lušina-Mali Iz posto¬jank je bilo z uporabo motorizacije lahko 'spešno nadzorovati celotno področje. Na >močju od Kranjske gore do Kamnika in 1 u- injske doline ter od Tržiča do Škofje Loke Selško in Poljansko dolino so bile razpo- eiene postojanke pri postojanki. Danes se sliši nekoliko čudno, da so bile nekatere vi¬šinske postojanke visoko v gorah: na primer ori Šport hotelu na Pokljuki, Zgoški ravni na Jelovici in Kalu nad Tržičem. Ob koncu iunija 1942 so Nemci svoje enote še okrepili. Za vsako ceno so hoteli uničiti partizansko gibanje na Gorenjskem in enote, ki so pri¬hajale iz Dolenjske. S tako številno vojsko so Vemci julija in avgusta izvedli nekaj ze o Široko zasnovanih ofenziv proti enotami fl erupe odredov. Najprej so udarili proti 3 k ofiel oške m u hribovju in Blegošu. Enote ?l Jruve odredov ter 2. in 3. čete Poljanskega "ataTo^a so morale preživeti se bojevati in se številnih zelo kritičnih položajev. Največjo ofenzivo, kakršne v teh krajih ni )ilo ne prej ne pozneje v NOB, so Nemci pn- ravili na Jelovico. Trajala je od 9. do 13. 8. ■ llllfr^; ..... '' -V-:,. ■ Rili® Preko centralnih, zahodnih in severnozahodnih provinc Kanade (Quebec, Ontario, Manitoba, Saskat- chway, Alberta, B. C. British Columbia in Yukon teri¬torij) do meje z Aljasko in potem na Aljasko samo, me je vodilo na tisoče in tisoče kilometrov fantastično lepe poti. Ko potuješ na cesti skozi Skalno gorovje, pa se ti na poti prikaže medvedka z mladiči, ko vidiš lose, kojota in druge živali, ki zares še živijo v pravi divji naravi — ti je ves trud poti poplačan. Na tej poti sem prvič v sedmih letih potovanj poskusil nov način avtostopanja: v Ameriko in Kanado sem v bistvu prišel brez kakršnihkoli naslo¬vov in sem si potem kot pajek mrežo spletel krog naslovov od Nevv Yorka do Aljaske in nazaj. 80 novih naslovov v stotih dneh poti je ogromno in na nekatere izmed njih bi se res lahko obrnil v kakršnikoli situaciji. Letošnja pot mi je samo ponoven dokaz, da je nam — internacionalnim avtoštoparjem — SVET odprt še za tisoče in tisoče kilometrov poti. Da, kot kjerkoli drugod, so tudi na poti včasih slabi trenutki. Avtostop je v bistvu bojevanje s samim seboj, s svojo naravo — in boj z drugimi. Za nas ne postojijo nikakršni proble¬mi, če pa že pridejo, jih moramo razrešiti sami, takoj in brez težav. Mislim, in vem, da je dober avtoštopar ravno tako pomemben predstavnik nekega naroda, države kot kdorkoli drug, ki potuje na kakšen drugačen način in z drugačnimi interesi. Najtežje na poteh je to, ko se moraš na koncu posloviti od ljudi, ki ti dajo hrano, prenočišče in te tisoče kilometrov stran od doma vzamejo za svojega. A avtostop je vseskozi eno samo poslavljanje. Vsako slovo pa obenem pomeni že tudi novo srečanje, z drugimi mesti, drugimi ljudmi... In ravno v tem najdem čar avtostoparskih potovanj. Na vsaki poti pa pustiš za seboj tudi delček svojega življe¬nja, srca, sebe — zato jih imam rad in ni stvari, ki bi mi nadomestile to občutje.« Deveti september pred 40. leti na Jelovici 1942. leta. Poleg enot, razporejenih na Gorenjskem že od zime 41/42, so postopno prišle še druge nemške enote: — 18. policijski gorski lovski polk, poslan iz okolice Innsbruck-Salzburg. Sprva je bil na¬menjen na vzhodno fronto, v območje Kavkaza. V svoji oborožitvi je imel minomete 81 mm in lahke topove kal. 75 mm. Štel je okoli 3000 mož, — 19. policijski polk »Alpenland« z okoli 2500 mož, — 85. landesbataljon 400 mož, — 32. landesbataljon z okoli 400 mož, — 225. policijski bataljon z okoli 350 mož, — 322. policijski bataljon z okoli 350 mož, — 857. landesbataljon z okoli 400 mož, — 499. rezervni dopolnilni pehotni bata¬ljon z okoli 400 mož, — 510. landesschitzen bataljon z okoli 400 mož, — 922. landesschutzen bataljon z okoli 400 mož, — 402. in 403. dopolnilna kolesarska četa z okoli 180 mož in Igor Kadunc, prvi Slovenec in Jugoslovan, ki je z avto-stopom prišel na Aljasko, je prinesel s seboj zalogo diapozitivov, fotografij, kaset s folklorno glasbo in eno in pol-urni dokumentarni film na super 8 mm traku ter osebne vtise s tisočev kilometrov poti. Tokratna Igorjeva pot na Aljasko je bila dolga skupaj 25.000 preštopanih kilometrov. — enote, ki so že bile razporejene na Go¬renjskem, z okoli 4000- 6000 mož. Tudi Nemci so »veliko hajko«, kakor smo jo imenovali partizani, nazvali »velika akcija na Jelovici«. Po virih I. Jana, v knjigi »Ko- krški odred«, je v »veliki hajki« *ia Jelovici so¬delovalo od 12.000-14.000 sovražnih vojakov. Druga trda preizkušnja borcev SELŠKE ČETE ob »veliki hajki« na Jelovico (62. zapis) Za dobravami ob desnem savskem bregu, kjer ležita obe Zadobrovi - izvor NJUNEGA krajevnega imena je zlahka razložljiv - nas je skoraj zaustavila zelo prometna Zado- brovska cesta, ki vodi na novi šent¬jakobski most čez kar močno deročo reko. Toda pot moramo le nadalje¬vati onstran ceste, proti Sneberjam. SNEBERJE, ŠMARTNO, JARŠE Vmes pa še Hrastje in Obrje. To so vasi, ki jih moram še obiskati, preden se s temi zapisi spet »preselim« na levi breg Save, ob njem bom popotoval do kraja teh zapisov; celo v občini Litijo in Zagorje ob Savi. O Sneber- jah kaj dosti ni povedati, vse je tako kot v bližnji Zadobrovi - malo kmetov, vsi drugi zaposleni v indu¬striji ali v obrti. No, teh in njihovih lepih novih domov je vedno več, saj so dobri obrtniki le malokdaj reveži — vrh tega pa se počutijo še kot samosvoji gospodje. Vsaj za tukajš¬nje ključavničarje, avtomehanike in avtoserviserje to gotovo velja. Vča¬sih je kak kmečki kovač vse opravil, današnjim »konjičkom« pa morajo streči drugačni rokodelci... Na prodnatem, pustem svetu se¬verno od vasi že bliže Savi je bila do leta 1969 skrbno vzdrževana dir¬kalna steza za avtomobile — nakar so jo zasadili z radorastočimi topoli. Tudi laški okupator je tu zapustil svojo sled in trpek spomin: na Anžičevi hiši (Sneberje št. 1) je vzidana plošča v čast Slavku No¬vaku, ki so ga tu ustrelili dne 22. junija 1941 - bil je ena od prvih žrtev iz teh krajev, ki je dal življenje za našo svobodo. Prijazno naključje hoče, da skoraj ob vsakem kramljanju o nekem kraju, lahko opozorim tudi na vaški prispevek v našo kulturno zaklad¬nico: v Sneberjah je bila leta 1912 rojena Mila Kačič, znana dramska igralka in dobra pesnica. Kar neopazno smo prečkali po¬membno asfaltirano Šmartinsko ce¬sto, ki vodi iz Ljubljane mimo Sneberij do Save in jo zveže z levim bregom prek novega takoimenova- nega »šentjakobskega« mostu. In že smo v strnjenih manjših obsavskih vaseh - v Hrastju, Šmartnem, Obrijah in v Jaršah. No, v Hrastju živi še kar dosti pravih kmetov - saj se je tu ohranilo še nekaj dobrih domačij, ki pa se v pretežni meri posvečajo pitanju živine za zakol. Tudi vrtnin Hrašani precej pridelajo, posebno cvetače. Bližnja Ljubljana vse pokupi - stroški prevoza so skoraj nepomembni. Velja pa še omeniti, da ima ljub¬ljanski vodovod tudi v Hrastju svoj vodnjak, iz katerega črpajo talno vodo v skupno mestno podzemno cevno omrežje. . Tudi za Šmartno ni kaj dosti povedati. Le to, da je vas treba imenovati Šmartno ob Savi - saj imamo krajev s tem imenom na Slovenskem kar enajst! Ime ima svoj izvor v imenu sv. Martina, ki mu je posvečena tudi baročna šmar- ska cerkev. Prvič jo listine omenjajo že leta 1430. Osmega avgusta je SELŠKA ČETA taborila na Jelenjem vrhu v bližini Mošenjske planine. Ranjeni komandir čete Polde se je pred nekaj dnevi vrnil z okrevanja. V noči 8./9. 8. je bila četa v Kropi, kjer je mobilizi¬rala nekaj pripravljenih fantov za vstop v par¬tizane. Zgodaj zjutraj se je četa vrnila v ta¬borišče. Med vračanjem na Jelovico je ob svitanju zaščitnica opazila večjo nemško ko¬lono pri cerkvi na Jamniku. Patrulje, ki so se vrnile do 8.00 ure, so vedele poročati o velikih nemških premikih skozi Selško dolino proti Jelovici. Poveljstvo čete je od enot II. grupe odredov zvedelo, da so močne nemške kolone na pohodu proti Jelovici tudi v smereh: Kro¬pa—Jamnik; Kamna gorica—M iklavževec— Vodiška planina; Lancovo—Zgoška raven— Marinček ter Selo pri Bledu —Oblakova pla¬nina. Vse to je narekovalo en sam sklep: Nem¬ci so pričeli VELIKO AKCIJO proti partizan¬skim enotam na Jelovici. V ta namen so zbrali 12.000-14.000 vojaštva iz najrazličnejših enot, izurjenih za protipartizansko in boje¬vanje v goratih predelih. Ob njej je stal samostan sester, ki so se očitno ukvarjale" s svilarstvom (gojenje svil opre* Na ta čas spominja ledinsko ict Murglje t. j. v žargonu ima a murve, ki so edina hrana sv nih metuljev. Danes drevoredi ni več — pred zadnjo vojno posekali. Najbrž je bilo sekanje murv — ' v drevt posamično — povsem pi skoro barbarski ukrep. Lepo ki mu je še kako prijalo podnebje, je bilo s svojimi rumenimi in črnimi gre jagodami otrokom v veliko veselje. Sicer pa je murva s svojim sočnozelenimi Toliko murv je bilo okolici Ljubljane v začetku ga stoletja, ko je bilo s\ naših krajih. — tudi na G< okoli Škofje Loke — močno: Samostan je imel veliko tudi ta je s samostanom 1945 šla v pozabo. Potrebe skih stanovanjih .so zahte je ... Jugozahodno od Obrij, savski terasi, je velika proda ali »betonama«. V Jaršah se nam korak sp — tu so Stare Jarše (blizu Nove Jarše, vzhodno od 2a|. sta že povsem mestnega so tu obsežna Javna skladilčaj z industrijskim tirom tovorno postajo v Mostah. V Jari* je tudi velika pekarna podjetja^ in tovarna testenin. Nehote ** tako pripotovali do praga a* Ljubljane! VRNITEV NA FUŽINE K er smo' o bližnjem Ton»čf vem že pokramljah, bi moc* iti sedaj prek Save v v®i * njenem levem bregu - Nadaoiv Podgorico, Šentjakob in Beričeta Toda pot nam zapre m šel - pripoved starega kranjskega z«od»- vinarja Valvasorja, ki je tako opisal grad na Fužinah, da s moramo kar vrniti, vsaj za ene« * dva zapisa. Naj njegovo m3a*» besedo na kratko obnovim, čec* sem o Fužinah nekaj malega povedoval že v 58. zapisu PcJe šajmo Valvasorja! Na lepem in ravnem polju ti i reki Ljubljanici leži grad in gos* stvo Fužine. Narava je tukaj n*** vila iz skal branik zoper vodo teče preko veliko mlinskih kc* zakaj v gradu je mlin. Prece; gradom pa obkroža voda otok * katerem stoji fužina. Na ta otok & • z obeh strani reke lesen mas edini most čez Ljubljanica - odštejemo mestne, ki pa so daleč od tod. Je pa most tako narejen * je človeka strah in groza iti J*-« posebno če jezdi konja. Zgodile > da sta oba, jezdec in konj, i Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN vodo in se skopala. Okoli 10. ure se je Kranjčev batajjoc grupe odredov že premaknil v notranjost ^ lovice. V taborišču SELŠKE ČETE na njem vrhu je bila ukazana stroga konsp^ cija: okrepljene so bile straže, prepovedan govor in kurjenje ognja v kuhinji, osri" oprema in kuhinjska pa pripravljeni m » kojšen premik. Bil je lep in topel avguste*^ dan. Okoli 10. ure so čez taborišča prve minometne mine in se raztreščil« oei* pri MoSenjski planini. Kmalu zatem smo r* seboj opazili daljšo nemško kolono. Vojak: * bili v popolni bojni opremi: s čeladami, s« * som pripetimi zaščitnimi plinskimi masi** in drugo osebno oborožitvijo. Niso nas Okoli 12. ure je četa zapustila Jelenji vrh F* maknila se je v gozdove za Jamn&ko Spotoma smo se lahko prepričali, da so Ne^ z vseh strani prišli na Jelovico. Njihow e* čilne sledi: močno prehojene steie in pes znamenjem podkvice, ki je ščitila pete neir ških čevljev, so nam potrjeval^ da smo sir¬ene največjih hajk usmerjenih na Jeknvv (Vta se ie zaustavila v neznanem goaiu največji tišini smo okoli V-unašah. - Nemci v bližini pripravljalo tabonšče: po^ ljaH so šotore in gradil, kamnita zaklep Zato je bilo odrejeno, da se. četa vrne prv» Jelenovemu vrhu. Novinci, ki so prejten, »x nritli v partizane iz Krope, so odšli v Krx^ Ko goro Večina čete je z nočjo pnšia na > - ti Si Nemci taborišča tas daj' »» oofcv Zato nas je še čakal srnjakov golaž in ^ smo tu zaužili. Nemško ime za Fužine i« S- Kaltenbrunn (hladni vodnjaJk). a* ra lepega, bistrega in hladneca s- denca, ki izstresa nedaleč od gradu svoj tekoči kristal in ga cvet bližnjemu zverinjaku kneza TV jaškega I PETEK. 29. OKTOBRA 1982 9. STRAN G ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI M. Messegue: Narava ima vselej prav Nekateri ljudje nenehno trpijo zdaj /.a zapeko, zdaj z.a drisko, njihovo črevo se nikoli ne umiri. To p«gosto opu- t' \ žurno pri ljudeh, ki čezmerno uživajo zdravila. Ko proti zapeki jemljejo vedno močnejša odvajalna sredstva, nenadoma ugotovijo, da njihovo razdraženo črevo deluje premočno. Hude kolike morajo potem spet zavreti, kaj' dosežejo z adstringirajočimi sredstvi, in tako se krog začne zno¬va . .. Ker delujejo zdravilne rastline bolj blago kakor marsikatera zdravila in jih tudi teže uporabljamo, tudi bolj blago izravnavajo ravnovesje. Če torej tr¬pite za zapeko, ne sezite takoj po odvajalnih sredstvih, temveč vnesite v vaš jedilnik raje rahlo odvajalne jedi: surovo ali kuhano sadje in zelenjavo, pred¬vsem špinačo, sladki janež, kuhane solate in zelenjavne jyhe iz glavnate sola¬te, pora, kislice. krebuljice, slezenovca itd. Je j te za zajtrk polnovreden kruh (kruh iz moke, ki ji niso odvzeli otrobov) in med ter veliko sliv, katerih odvajalni učinek je dobro znan. Jeseni naredite grozdno kuro, ki je zelo blagodejna. In nazadnje, navadite se kakor jetrni bol¬niki na eno žličko olivnega ol.ju zjutraj na tešče. Jejte tudi rabarbaro v kompo¬tu, marmeladi ali v prelivu. Izogibajte se konzervam, začimbam, večini marmelad, kutinam in ne- špljam. In nazadnje, zakaj pa ne? Pokadite zjutraj z užitkom cigareto. Mnogi lju¬dje trdijo, da ne potrebujejo nič drugega kot cigareto, da si spodbudijo jutra¬njo prebavo. Predvsem pa se gibajte, telovadite, zlasti si urite trebušne mišice. Nekate¬ri pravijo, da zjutraj kratko in malo ne utegnejo pet minut teiovaditi. Če je tu¬di z vami tako, pa izrabite čas. ko se vozite v dvigalu — če ste v njem sami, se¬veda — in čas, ko morate čakati na raznih krajih, tedaj svoje trebušne mišice dvanajstkrat skrčite in iztegnite. Če pa raje pijete zdravilni čaj, vam priporočam naslednjo mešanico: ščep slezenovih in dva ščepa rožmarinovih cvetov ter štiri ščepce cikorijinih listov na liter vode (dve skodelici na dan). Napoleon je uporabljal odvajalo, ki ga je izdelal zanj »po meri« njegov zdravnik dr. Larrey. »Kraljeva limonada« je bila pripravljena iz 6 lotov (1 lot = 4 g) senovih lističev in treh rezin limone, ki so jih 24 ur namakali v treh kozarcih vode. Nato so dodali 2 unči (unča = 31 g) sladkorja. To mešanico je Napoleon pil: prvi kozarec ob šestih zjutraj (Napoleon je, kot je znano, zgodaj vstajal), drugega ob osmih, tretjega zvečer. Obilo sreče, če se odločite, da ga posnemate! Zares pomilovanja vredni so ljudje, ki so nagnjeni k driskam. Za majhne otroke je driska lahko pogubna, ker jim jemlje veliko tekočine. Zato je treba pri takem otroku takoj začeti s korenjevo dieto (korenje v juhi ali pireju) in poklicati zdravnika. Pri odpornejšem je driska huda le. če traja dalj časa. V takem primeru utegne biti to amebna griža, ki jo mora vsekakor zdraviti zdravnik. Toda do driske pride lahko tudi čisto po naključju. A s pametnim načinom prehrane se kmalu spet obnovi ravnotežje. Najbolj učinkovit je pri taki driski na vodi ku¬han riž. Vendar riža ne smemo oprati, ker mu s pranjem odvzamemo škrob, ki je najbolj učinkovit. S kuhanjem dobimo precej lepljivo, morda ne posebno okusno, zato pa močno absorbirajočo siuz. Pri tem pa ne smemo uživati nič ze¬lenjave in sadja, ki sem ga prej svetoval za zdravljenje zapeke. Poiščite v svoji shrambi kutinovo in borovničevo strjenko, s katero lahko prelijete tudi kuhan riž. Ne pozabite, da je vaša shramba lahko odlična zaloga zdravil, če so marmelade v njej razvrščene po lastnostih in opremljene z na¬lepkami. Postavite odvajalne marmelade, kot sta češpljeva in rabarbarina, na polici v en kot, tiste, ki zapirajo, kot sta kutinova in borovničeva, pa v drugega In nikar jih ne zamenjajte! Pri driski in kolikah učinkuje pomirjevalno preliv iz koprive in janeža. Pri hudi driski lahko uporabimo janež tudi za klistir: 50 gramov janeža kuha mo dobre četrt ure v litru vode. Svetujem vam pa še drug pomirjajoč čaj, ki si ga lahko sami pripravite: skuhajte ščepec cvetov poprove mete in dva ščepca ] korenine angelike v litru vode in spijte dve skodelici tega čaja na dan. In tu še | čaj, ki učinkuje prav čudežno pri obolenju zaradi bacilov: skuhajte 2 ščepca cvetov rese in 2 ščepca perle (cela rastlina) in spijte 4 skodelice tega čaja na dan. Kako varčujemo Misli učencev ob 31. oktobru, tvetovnem dnevu varčevanja VtrSujem tako, da ne zapravljam denarja » neumnosti. - d« »« bonbonov- " ^ Zontar' U V.rfujem * elektriko, ko sproti ugašam lu6 po prostorih. - "Tir^oUko in denar. Va rtu jem tudi pri elektriki. - ^V^fer^jboU s Šolskimi potrebščinami. - Polona ti Aov&č, 2. c . .. • hrani _ Tomo ČemaŽar, 3. b SSSSi^SFS j^ffiSS«za ?eboj- -Matevž s" stare ljudi. Koliko smo mi trpeli za mir in svobodo, tega ne ve nihče, le tisti, ki je to doživel.« Izmučena od dolgega govorje¬nja je obležala na postelji Nisem se je upala motititi, zat< sem tiho odšla z mislijo: »M smo generacija, ki mora spre¬meniti svet, izgnati z njega ne- hvaleinost m sovraštvo!« Tanja Oter, 7,e r. osn. Sole Peter Kavčič Škofja Lok a Srečanje z Branko Jurca Ko sem šla mimo knjigarne sem zagledala plakat: Srečanj z Branko Jurca v torek ob 1 uri v knjižnici. Odločila sem s da poidem. Povabila sem še s šoiko Bojano. V knjižnici je bilo že polr, otrok, ko sva prišli. S seboj sem nesla knjigo Ko zorijo jagode, da bi se pisatelj ca podpisala vanjo. Učenci so še kar priha¬jali, med njimi je bila tudi pri¬jateljica Saša. Ni vedela, kam naj sede, zato sem jo povabila k sebi. Tudi ona je imela knjige v roki. Nestrpno smo čakali pisate ljico. Ko je vstopila, smo ji ze ploskali. Učenci sosednje osno', ne šole so prebrali nekaj odlom kov iz njenih de L V pogovoru njo sem zvedela marsikaj zani mivega. Rodila se je v Koprivi majhni vasi na Krasu. Imela jt brata, ki ji je vedno nagajal. Ker ie rada pela, ji ie brat pra¬vil, da bi lahko postala operna pevka, a doslej je le »zoprna pevka«. Imeli smo možnost, da smo jo lahko kaj vprašali. Zani¬malo nas je, kako to, da se je odločila ravno za pisateljico, če so junaki njenih zgodb resnične osebe, kdaj je izšla njena prva knjiga in podobno. Na konci smo vsi skupaj zapeli in pod pisala se nam je v knjige. Srečanje z Branko Jurca i je bilo všeč. Rada bi se še kd- srečala s kakšnim pisateljei Polonca Zupan, 6. b r. osn. Sole heroja Grajzerja Tržič OB DNEVU MRTVIH - Vesna Jereb, 2.b r. osnovne Sole Simon Jenko Kranj Zbiram »tar papir in kadar mama pozabi ugasniti lui, jo «wiem sama - Vita Mehnec < m v5e |uf, Kruha nikoli * £SS £ dotom varčujem v banki. - K.cmen ™» bnmiro v branitaiku - Tadej SuM lmlmlmk, v kale. * Sj^rJSak.-;^ -KffgUj^ na Pazim da luči in te e vi zija na gonjo, če ni potreono. lazim na efda se ne umaže in prehitro ^Z'rn^ZZ preveč sladkarij in drugih nepotrebnrti reči. Ne trgam zvezkov in H^^ST* "za^odt ugasnem luč, denar mečem V^LTSmataFkonkda2nbe bom metal v koš kruha Zbiral bom ^dnfipir.Prazne steklenice bom prodal v trgovini. Staro železo »m odneHal na odpad. - Primož Smolkovič ^Sr ki ga dobim od atija in mamice spravljam v hranilnik, uenar, tu « . leto kupi športno kolo. Praznih ST^tfv Sje dobun denar. Starega papirja ^SL v kT Papir odnesem v Solo, kadar je zbiralna akcija. tZ drugače. Kadar opazim, da teče voda iz pipe jo »Sf KaWgrem iz svoje sobe, vedno ugasnem luč. - Dino Lalič VeJeT«EStar je mesec varčevanja Toda jaz varčujem celo Hodin Sodaj spat in varčujem z elektriko. Ne gledam dolgo S^ čeTdo pozabio ugasniti luč jo ugasnem. Lepo ravnam 7Z ■ 7kir«m odDadni papir. - Rok Vodiškar Ko^L Sn^a seTdobila hranilnik in hranilno knjižico Kadar »em dobUa denar, sem ga dala v hranilnik. Ko je bil hranilnik StaJTiz mamico nesli v banko. S privarčevanim denarjem sem smučarsko opremo. Zdaj varčujem za drsaiKe in KotaiKe. - '^S^m^ni pozabi ugasniti luč, jo opomnim in luč ugasnem. t- S^ tSe zaprem pipo. S papirjem varčujem tako, da ne ^P^le^ol'rvezka, ampak celega in zbiram star papir. Na obleko »ene V al j am po tleh. Denarja ne zapravljam, mečem ga V%naSem^paSm, z zvezki in igračami. Z zvezki varčujem da 2 rito ne trgam listov, z igračami pa tako, da jih ne §&mVarfujem tudi z denarjem, k. ga zbiram v hranilniku, barbom uporabil za stvari,"ki jih potrebujem. - Aljoša Perčič Učenci 2. b r. osnovne Sole Simon Jenko Kranj Človek, ne jezi se Nekega nedeljskega popol¬dneva nisem imela nobenega dela. Oče je prišel kmalu popol¬dan domov in me začel zmerjati. Zvečer je postavil kotel za kuhanje žganja. Jaz sem gledala film, potem pa sem morala nesti k sosedu ključe od stanovanja. Ko sem prišla domov, sem vi¬dela, da je oče nekoliko pijan. Nič mu nisem hotela reči, ker bi bil takoj prepir. V kuhinjo sem šla po mleko za majhne mucke in jih poklicala. Oče se je raz¬buril ter začel vpiti, da nič ne delam in da mu ne pomagam. Za menoj je začel metati dna, jaz pa sem jokala. Na skrivaj sem šla v sobo in zaklenila vrata. Odprla sem knjigo Oslovska leta. Ta knjiga me je tako raz¬veselila, da sem čisto pozabila na očeta in njegovo grobost. Najbolj me je pritegnila k bra¬nju zgodba o črnem dnevniku in kako so nagajali tovarišu. Ve¬dno se najde rešitev, ki jo po¬trebuješ. V srečnih in žalostnih dneh' je najboljša prijateljica knjiga. Jerneja Kavčič., 7. a r. osn. Sole Cvetko Golar Škofja Loka Bili smo na gobarski razstavi Danes smo po treh učnih urah odšli na gobarsko razstavo. V vrsti smo šli skozi Kranj, po stopnicah do ceste in nato po pločniku do sejmišča. Tovariši- ca je kupila vstopnice. Stopili smo v razstavišče, ki je bilo polno gob. Na začetku je bilo nekaj živali S seboj .sem prinesel gobe, ki jih še nisem poznal. Poprosil sem tovariša, ki nam je govoril, če mi pove, ali so gobe užitne. Pogledal jih je in dejal, da so strupene. Ogledal sem si gobe, ki sem jih že po¬znal. Nekaterih gob pa še nikoli nisem videl. Zelo velika je bila prašnica in dežnik. Na koncu razstave gob je bila najbolj strupena kaca pri nas. To je gad. Kupil sem še dve znački. Nato smo odšli nazaj in obiskali Prešernov gaj. Ustavili smo se pri spomeniku Simona Jenka. V spomin nanj smo pri¬žgali sveče in odšli proti šoli. Matjaž DraSkovič, 4. b r. osn. šole Primskovo Včasih se naselijo v črevesu trakulja ali podančice, ki jih zelo težko odpra¬vimo. Zoper gUste pomaga česen v vseh oblikah, bodisi surov, kuhan ali celo nanizan v verižico okoli vratu. Seveda so še druga, manj močna sredstva zo¬per glistavost,*npr. buče, korenje in materina dušica. Obiskala sem starko Bil je večer po vročem, napor¬nem dnevu. Doma nisem imela kaj početi in odločila sem se, da grem na potep. Najprej sem jo mahnila po drevoredu mogočnih hrastov, poskušala doseči veje košatih dreves, se podila za me¬tuljem, dokler ni mojo pozor¬nost pritegnila nekoliko odmak¬njena, že na pol razpadajoča hiša pisanih barv. Zmede na jn željna razburlji¬vih dogodkov sem stopila skozi grozljivo škripajoča, težka lese¬na vrata. Temno je bilo in zdelo se mi je, da me bo nekdo zdaj zdaj zgrabil za vrat. A vse je bilo tiho, le tu pa tam je v ka¬kem kotu močno zaškripalo. Naenkrat pa sem se znašla pred vrati, na katerih je bilo komaj vidno ime in mogoče se ga je pred nekaj ieti dalo prebrati. Tedaj sem za vrati zaslišala ropot. Nič čudnega, da sem se stresla kot šiba na vodi. Zal mi je bilo, ker sem sploh vstopila, a radovednost, kaj je za vrati, me je vlekla naprej. Potrkala sem • še enkrat. Nič. Vstopila sem. Ob že skoraj pogoreli sveči je sedela sključena starka in me gledala tako začudeno, kot me še nikoli nihče ni »Dober dan,« sem rekla tiho. Gotovo me ni slišala. A kmalu me je tudi ona lepo pozdravila. tudi kuhana govedina je dobra povedala, da iz kuhane govedine pri¬pravlja odlične polpete, polnjene svaljke in omlete z govedino. POLPETI IZ KUHANE GOVEDINE 25 dkg kuhane govedine na drobno zrežeš (ne mleti na stroj!). V ponvi segreješ maščobo, prepražiš na njej čebulo, česen in peteršilj ter dodaš narezano govedino. Vse skupaj naj se dobro prepraži. Potem maso ohla¬dimo, dodamo 1 jajce, žličko drobtin, žličko smetane, malo popra, malo oreščka, dobro premešamo in iz mase naredimo polpete. Preden jih vržemo na vročo mast, jih še povaljamo v moki. Odlični bodo h krompirjevi solati. dodamo začimbe kot je česen, peter- šilj, poper, pa seveda na čebuli popraženo kakšno meso, kot so je- trca, svinjina in podobno. Vse skupaj potem zabelimo z narezano in popraženo suho slanino, dodamo še stepena jajca, še kakšen ostanek smetane, malo drobtinic za vezavo, in naredimo cmok, ki jih skuhamo v slanem kropu. No, namesto tistega mesa, ki ga običajno dajemo v kruhove cmoke, zmeljemo govedimo, z mastnimi deli vred in dodamo masi za kruhove cmoke. Odlični bodo. Naša bralka Lojzka Berčičeva iz Vincarij pri Škofji Loki nam je pa Veliko je pri nas družin, ki so vsaj do sedaj, ko ni bilo pomanjkanja men, govedino iz juhe puščale, hranile z njo živali ali pa jo tudi odmetavale. »Kaj pa hočem, saj je nihče ne je,« opravičujoče potarna taksna gospodinja. Pa je kuhana govedina še kako dobra, le prav jo je treba pripraviti. Veliko je gospodinj, ki kuhano gove¬dino ki je ne more oddati svojim pn dnevnih obrokih, zmeljejo in iz nje napravijo kruhove cmoke. Saj veste, kako to gre: v mleko namočimo malce posušen bel kruh ali žemljice, naredimo sami = Starih nogavic, naj bo najlonk ali elastičnih žab, ne zavrzimo. Če jih na drobno narežemo, bodo odlično polnilo za razne blazinice za na itole, za v dnevno sobo. Naša bralka Lojzka Berčičeva iz Vincarij pa iz njih kvačka predpražnike, preproge za predsobo, male košarice za fvučke. Čisto enostavno je, pravi: nogavi¬co razrežemo v 3 cm širok trak tako, da začnemo zgoraj pa v spirali režemo navzdol, tako da iz cele nogavice dobimo en sam dolg trak. Z veže jih skupaj in z debelo kvačko skvačka trdne predpražnike. Nimaš boljšega, pravi. Dobro si na njem očistiš čevlje, zlahka ga opereš. Če hočete, da ne bo tako pusto rjav, uporabite vmes kakšno živobarvno, rdečo, rumeno ali zeleno volno. Tudi stare kombineže lahko prav tako zrežete na trakove in uporabite tako, da z njimi obkvačkate pred¬pražnik, preprogo. Več barv, bolj zanimivo in privlačno bo. Če pa hoče še posebno razveseliti svoje vnučke, jim iz malce ožjih trakov skvačka male košarice. Kaj vse ne prenašajo v njih. Tudi te so neuničljive iz zlahka se operejo. No, morda se bomo tudi me lotile tiste plastične vreče, kamor smo nabasale stare nogavice in nam delajo gnečo v omari. Zimski čas je kot nalašč za takšno delo. (D. D) KROMPIRJEVI CMOKI Z GOVEDINO Pripravimo jih kot običajno krom¬pirjeve cmoke. Iz 1 kg pretlačenega kuhanega krompirja, 30 dkg moke, 3 jajc in 10 dkg masla napravimo krompirjevo testo in ga nekoliko osolimo. Zvaljamo ga, narežemo na krpice kot za češpljeve cmoke in na vsako denemo žličko mase, kot za polpete iz prejšnjega recepta. Nare¬dimo cmoke in jih 20 minut kuhamo v slanem kropu. Kuhane zložimo v toplo lončeno posodo in zabelimo z maslom ali z na kockice narezano in prepraženo mesnato slanino. OMLETE Z GOVEDINO Za to jed Berčičeva Lojzka pravi, da je izredno lahka dietna jed. Pa tudi zelo okusna. Iz običajen ga testa za omlete naredimo 6 omlet, jih po eni strani pomažemo z mlekom in potresemo z maso, kakršno smo pripravili za pol¬pete v prvem receptu. Omlete zlaga¬mo drugo na drugo kot torto. Omle¬ta, kuhana in prepražena govedina, pa spet omleta in tako naprej. Na vrhu je seveda samo omleta. To omletno »torto« zdaj zavijemo v prtič in damo v prtiču kuhat na soparo. 25 minut naj se tako kuha. Potem stresemo omlete na velik krožnik, še malce zabelimo s suro¬vim maslom in jih režemo kot torto. Le še solato zraven, pa bo odlično kosilo ali večerja. Drage gospodinje, če imate tudi same kakšen podoben re¬cept, kako kakšno jed takole pametno izkoristiti, pošljite nam ga. Zelo vam bomo hvaležni. osnovne Sole Cvetko Golar Škofi« Loka »Veš dekle,« je nadaljevala, »zdaj se ne splača več novega stanovanja. Pred letom dni sem zaprosila zanj, a so me zavrnili, češ da starki stanovanja ne bodo dajali. Leto dni je, odkar me nihče ni obiskal, razen po¬štarja, ki mi prinese tistih par tisočakov skromne pokojnine. Tebi je lahko, ko si mlada, vse je še pred teboj. pa sem uboga, razcapana starka, ki si srčno želi umreti. Saj za nas, stare ljudi, ni prostora na svetu. Zdaj pa le pojdi. Pri meni ni lepo. Pojdi in še pridi. Pojdi, otrok in povej vsemu svetu, naj spoštuje POSTAJA GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE ŠKOFJA LOKA Najmlajša v Sloveniji za strokovni napredek članstva in opravljala preventivno ter reševalno delo na terenu. »Škofjeloška postaja GRS,« po- jasnuje njen načelnik Zvone Kore¬njak, »pokriva Škofjeloško pogor¬je in del Polhograjskih Dolomitov; sega od Porezna in Soriške plani¬ne do Ratitovca, zajema Blegoš s sosedi in se nad Dražgošami do¬tika Jelovice, prek Planice in Križne gore pa sega v ravnino Sorškega polja. Tod niso možni zahtevnejši plezalski vzponi, zelo pa je razvito planinsko izletništvo v vseh letnih časih in smučarstvo pozimi. Največjo nevarnost za tukajšnje obiskovalce pomeni podcenjeva¬nje zahtevnosti terena. Mnogi od¬hajajo — na Ratitovec, na primer — neprimerno obuti in opremlje¬ni, kar pogosto zakrivi nesrečo. Taki, ki slabo poznajo teren in se Škofjeloška postaja GRS deluje četrto leto — Vso skrb posveča vzgoji mladine za var¬no hojo v gore — Prvi nalogi v bodočem delu sta nadaljnje opremeljanje postaje in usposabljanje kadrov Škofja Loka - Po večletnem raz¬mišljanju je poleti 1978. leta dozorel predlog za ustanovitev lastne postaje gorske reševalne službe v škofjeloški občini, kjer na hribovskem območju delujejo planinska društva Žiri, Go¬renja vas, Skofja Loka, Železniki in Sovodenj. Ustanovni občni zbor po¬staje, katere kadrovski temelj so bili člani alpinističnega odseka pri škofje¬loškem planinskem društvu in prever¬jeni reševalci Pavle Šegula, Srečko Tušar in Zvone Korenjak, je bil 8. de¬cembra 1978. leta. Na njem so za na¬čelnika imenovali Zvoneta Korenja¬ka, poleg pripravnikov pa so bili v po¬staji tudi številni reševalci-smučarji. Pri ustanavljanju postaje sta po¬magali komisija za GRS pri Planinski zvezi Slovenije in škofjeloška občin¬ska skupščina, ki sta prispevali sred¬stva za nakup najnujnejše opreme. Postaja je od ustanovitve dalje nor- lno delovala; nenehno je skrbela Pozabljene železniške perspektive G EN O KRŽIŠNIK: »Peljem se z vlakom v Ljubljano, v bolnico, običajno pa se za vožnjo z vlakom ne odločam. Vsekakor bi morali prej pomisliti na težave z energijo in bolj skrbeti za ostali, javni promet.« na najbolj obremenjenih avtobusnih zvezah priha¬ja vse pogosto do tega, da avtobusi na postajah, kjer čaka veliko ljudi, sploh ne ustavljajo. Že¬lezničarjem je bilo v tej tekmi nedvomno lažje, saj smo se železnici odrekli. In ko vlak tako enako¬merno drdra proti Kra¬nju, kar ne moreš verjeti, da se železniška postaja Kranj že napoveduje. Minilo je hitro in pre¬hitro. Navdušenje bi bilo vsekakor popolno, ko bi v Kranju čakal avtobus — tako pa peš do mesta, kar je za že okrnele ude vse preveč. Zavedaš se, da je bila sprememba prijetna, če¬prav ti je obenem tudi jasno, da ti nikakor še ni prišla v kri, še manj v ju¬trišnjo navado. Bo treba najbrž še nekaj časa in še nekaj takšnih, pod silo razmer nujnih voženj, da bodo že pozabljene že¬lez niš ke p erspek ti ve po¬stale naša vsakdanjost.. D. Sedej naprej«, nikakršnih vo¬ženj mimo prezeblih pot¬nikov na odprtih avto¬busnih postajah, nikakrš¬nih stopanj na noge, vsi¬ljivih otipavanj, neumnih pogovorov preglasnih ve¬seljakov — skratka, udob¬je, ki je po avtobusarskih izkušnjah pravo novo odkritje. Kaj so res te majhne železničarske postajice še vedno povsem enake? Kaj res še vedno pro¬metniki do minute na¬tančno, nadvse strumno in v brezhibno zapeti uniformi počakajo na vlak? Kaj je res tu še vedno red, da se reče? Vse je še tako, kot mora biti, železničarji se niso prav nič spremenili, vest¬no in zavzeto opravljajo svoje delo. Ce primerjaš — zame¬ra gor ali dol — želez¬nico in avtobusni promet, potem so se bolje odre¬zali železničarji. Avto¬busni promet je očitno klecnil pred številnimi potniki. Predlog, da pot¬niki ne bi smeli stati, se rta obnesel, gneča je napravila svoje in danes A zdaj je, kar je. Ne¬nadoma so spet v ospred¬ju, nenadoma se znajde¬mo na majhni železniški postaji in čakamo na vlak v Kranj. Prav nič se ni spreme¬nilo od tistih študentskih let, ker smo se skupaj s so¬šolci dobili na vlaku: v čakalnici je še vedno stara, velika zelena lon¬čena peč, ob straneh pa zraven klopi. Se vedno enaka rjava vozovnica z odtisnjenim datumom, ki so ga nekdaj nekateri znali hudo spretno pona¬rediti. Še vedno modra kapa za blagajno in še vedno cena, ki je kar pre¬cej nižja od avtobusne. In na neki postaji še vedno stara, lesena sko¬delica iz let pred vojno, v kateri skrbni blagajničar hrani drobiž. Na vlaku udobje ob oknu in pogovor s sose¬dom, ki se pelje v Ljub¬ljano. Lepo in sproščeno potovanje, ki mimo brez kakršnihkoli zastojev, prerekanj, vzkipevanj, prevozniških pridušanj beže mesta in vasi. Ni¬kakršnih »pomikajte se Kaj kmalu bomo na novo odkrili tudi železnico in vožnjo / vlaki. Kako je, če se po nekaj letih spet pelješ iz kraja v kraj po železnici — Udobno in izredno hitro Nekam, čudni so občut¬ki, če se po nekaj letih pod silo razmer odločiš za vožnjo z vlakom; dolga leta vajen le in zgolj osebnega avtomobi¬la ali prevoza z avtobu¬som, ki nam je postal nekako bolj domač in le navidezno hitrejši, če¬prav nedvomno bolj »pri roki«. Železniške postaje so kar preveč oddaljene od naših naselij in celo mest — v Kranju — zato smo dosledno spoštovali svoje udobniške navade in se silili v avtobusne gneče. Železniške, postaje se nam zde umazane, če¬prav niso nič bolj umaza¬ne kot drugod po svetu in nič manj, higienske kot avtobusi, kjer pihamo eden v drugega in kjer je včasih neznosen smrad. Železnico smo nekako kar odpisali s prevozni¬škega seznama, čeprav ima povsod po svetu železniški promet daleč največjo veljavo. Kaj malo je bilo razumevanja za železničarske tegobe in skrbi in uspeli so postaviti kakšen nov tir, za modernizacijo postaj pa jim je že zdavnaj zmanjkalo denarja. Pa je pri vsem tem najbolj zanimivo prav to, da si navkljub fluktuaciji tisti pravi, stari železničarji in tudi mladi, v teh tež¬kih letih niso poiskali boljšega kosa kruha. Ostali so pri železnici, z nemalo ponosa in le malo je tistih gospodar¬skih dejavnosti, kjer bi vladalo toliko medseboj¬ne povezanosti, pripad¬nosti in velike solidarno¬sti. In veliko veliko odgo¬vornosti, ki je nikakor ne poznamo dovolj. Brž ko se zgodi železniška ne¬sreča, celo brž ko zagori trava ob železniški progi, zaženemo vik in krik — ne pomislimo, kako iz¬redno majhen je odstotek nesreč na železnici, če jih primerjamo s cesto. oddaljujejo od poti, se kaj lahko poškodujejo zaradi padca, ali pa zaidejo.« Lani so škofjeloški gorski reševalci štirikrat pohiteli na pomoč; planincu, ki se je ponesrečil ob padcu na Rati- tovcu, žal niso mogli več pomagati. Imeli so tudi dve iskalni akciji. Letos so reševali domačinko iz Davče, ki se je smrtno ponesrečila. Pozimi ob zdrsu v grapo, pa tri poškodovance. Med po¬škodovanimi so pogosto tudi smučar¬ji, ki prihajajo slabo telesno priprav¬ljeni na smučišči na Starem vrhu in Soriški planini. Postaja ima 4 reševalce in 15 pri¬pravnikov, med katerimi se jih 5 že pripravlja za opravljanje reševalskih izpitov. V pretežno mladem moštvu so trije minerji snežnih plazov — Pavle Šegula je tudi načelnik pod¬komisije za plazove pri slovenski gor¬ski reševalni službi, en vodnik in en pripravnik za vodnika lavinskega psa, dva pa se usposabljata za reševalca- letalca. Posebnost postaje je veliko število reševalcev-smučarjev. Vzgoja članstva in mladine Osnovno dejavnost postaje ozna¬čuje uresničevanje nalog na vzgojno Železničarja so več ali manj . ostali anonimni, nekako ob strani in brez vsakih skrbi smo ukinili številne železniške po¬vezave. Na Gorenjskem jih ni malo, malo teh spo¬menikov naše brezbriž¬nosti in v zimski sezoni bo še najbolj boleč prevoz v Kranjsko goro. Zelez- • ničarjem ni uspelo pre¬prečiti, da se proga ne bi ukinila in porušila. Zvone Korenjak izobraževalnem področju. Svoje član¬stvo usposabljajo s prirejanjem teča¬jev prve medicinske pomoči pa zim¬skih in letnih tečajev reševanja v go: rah. Vso skrb posvečajo tudi vzgoji mladine za varno hojo v gore. »Naše preventivno delo,« nagla- ša Zvone Korenjak, »je zelo ob¬sežno. Zavedamo se, da moramo z nevarnostmi v gorah in osnovni¬mi veščinami planinstva sezna¬njati predvsem mlade, če hočemo kar najbolj uspešno preprečevati planinske nesreče. Zato priprav¬ljamo predavanja po šolah in sodelujemo pri vzgoji mladih prek mladinskih odsekov planinskih društev, skupno z mentorji planin¬ske dejavnosti v šolah načrtujemo izletniško aktivnost, mlade pa tudi vodimo in vzgajamo na pla¬ninskih izletih. Prav tako se redno Kranj - Skupščine občine Kranj je v sredo sprejela akcijski program za razreševanje problematike inva¬lidnih oseb v kranjski občini. V njem so zajeti ukrepi za uresničevanje varsta invalidnih oseb - od prepe- čevanja invalidnosti do usposablja¬nja invalidnih oseb in socialne var¬nosti kmetov invalidov. Program ne pozablja tudi na arhitektonske ovi¬re. Včeraj si bil morda še zdrav, nisi imel nobenih težav, danes si lahko invalid in ne moreš brez pomoči drugih ne v lastno stanovanje, ne v samopostrežno trgovino, kaj sele gledališče itd. »V Kranju si res že dolga leta pri¬zadevamo, da bi se kaj premaknilo pri reševanju invalidske problemati¬ke prav glede teh ovir,« pravi Kon¬rad 1'avli, predsednik koordinacij¬skega odbora za vprašanja socialne varnosti invalidov pri skupnosti so¬cialnega varstva Kranj. »C eprav \ Kranju tako kot v Ljubljani se nismo sprejeli tudi sanacijskega pio- grama za odpravo arhitektonskih ovir pri družbenih objektih, pa so sedanje zadolžitve iz akcijskega pio- grama vendarle korak naprej. IVeb.i jih bo se Veda tudi uresničevati, na papirju ne pomenijo nič.« Ce so morda lani, v mcdiiaiodm-m letu invalidov v Ljubljani sprejel i in začeli uresničevati ta program, to se ne pomeni, da so v drugih obunan udeležujemo množičnih skih pohodov in drugih prinil na našem območju ter drugod L Velik interes mladih xa m stvo se kaže z udeležbo m M šolskih krožkov in vključeval mladine, ki smo jo uspostblitij šolah, v dejavnost nlaninskik 4 štev. Veliko mladin je leto« 4 skalo tudi razstavo v Škofu s katero smo ob 70. obletnic vanja GRS v Sloveniji preM našo dejavnost. Potrditev pof no s ti našega dela z mladino *W nazadnje, priznanje ško$«MB osnovne šole Peter Kavčič za pomoč pri planinskem štvu.« Škofjeloški reševalci skrbijo varnost odraslih na planinskih in se nasploh vključujejo v p^^f dejavnost. Tako s planinskim: iz občine sodelujejo predvscsC vzdrževanju koč in na ramž^E ditvah, s škofjeloškim alpsedjj odsekom pa se povezujejo pn v kadrov. Tesne stike imajo stajami milice, organi is obrambo, armado in gasilci. J Za delo postaje so imel: ? Loki že doslej precej razui** Postaja milice ji zagotavlja za akcije in prostor za hrsJV opreme, reševalci pa se redno v prostorih Zveze borcev. Neki;« na rja zberejo sami z opravljan«5 žurstva na smučiščih, druga p«*^' sredstva prispeva občinska ispijm Ker postaja še ni zadovoljive ^^ ljena, za bodoče pričakuj 1 finančno pomoč širše družb«* 9 nosti, predvsem slovenske kretariata za notranje zad**l tako bo namreč lahko še agj nadaljevala usposabljanje nj^B Sevalcev in preventivno delci® telji planinstva. Besedilo in slika: Stanovanjski bloki niso primerni za od stanovalcev samih odvisno, da se /it ek. Takšen dostop, ki zamenjuje st d ^ rw <1 J" 44' 111 edini v KranJu: v voz'ček je Jj fjk sicer povsem zdrav in poskočen fant. zdrave ni ovir Le počasi prodira spoznanje, da se novogradnje ne grade le za zdrave ljudi,, pa tudi za bolne, invalide, starejše — Veči od teh bi bila lahko bolj samostojna, če ne na vsakem koraku naleteli na arhitekte - ovire — na cesti, v stanovnaju, v javnih objektih Stojan Saje zelo zadaj. Kranj res programa še nima, vendar slej uspevalo tako društvu kot tudi drugim, da so rešitve za posamezne bilo treba nujno poskrbtn: lide. »Res še vedno primera do primera, vanjski skupnosti in vedno naleteli na razumem— dar pa si prizadevamo, d* vsem javne zgradbe že \ predvideli tudi za invalide ? še ne dogaja. Edini primer železniška postaja v LjuK.J so že pri nastajanju načrtov zvezo društev invalidov. da ' dali in ocenili, kako bodo n*j in na vlake lahko invalidi.« . Kranj vsekakor sodi nuvt sta, ki so jih arhitekt: : 1 zdrave ljudi, ne da bt por invalide, starejše občane * da nanknadno še kaj uav kot je to na primer pri n Ljubljanske banke na (V>- vendar pa lahko invalid _ najsi je zaposlen ali pa v" . |.a _ vstopi le pri zadnje".: Robniki pločnikov so dvignjeni in neprehocr.: invalidske vozičke, tudi vozičke so največkrat pn^' valid na voz.čku na pošto, v gledališče, v )ELAVCI V IRAKU : je slovenskim gradbenikom ^^ stopo odmerjenih naložb iBratela trda presti, se je kot •^oflo pokazalo povpraševa¬nj Jep tržišča po naših gradbe- ^PB. Najbolj razgibano grad- LZ* trenutno v Iraku, kamor se tudi ponudba jugoslo- gradbincev. Ljubljanska organizacija Slovemja- tehnika (SCT) je zbrala ** »ebe številna slovenska grad- i t podjetja, ki jih odlikuje s'T^tno delo (med njimi Gra- Konstruktor, Gradbi- šJL^a vzhodu so jih sprejeli rok. S 167 delavci, mate- P in lastnimi načrti v tej po- »odeluje tudi kranjski Grad- s mu te dni izteka prvo gradnje v Iraku. Dolgoroč- JBJu.1 pogodbe na tujem trgu (K^venfli, toda dobro delo Grad- (klavcev je poroštvo, da si ■L* prihodnje lahko obetajo na iraškem gradbišču. [r^iMc je v Irak poslal zidar- fcjjjrje, železokrivce, voznike, M?**. nekaj nekvalificiranih pa tudi tehnike in delo- ki jih je zvabil na ^^o gradbišče, je bržčas v vi- 1 atožku, saj tu zaposleni fco običajno štirikrat večji ■ kot doma. Osebni doho- ■ doma znaša 15.000 ali Rojev, na vzhodu naraste nt, Sest starih milijonoy, c prejme pretežno v pri- B^mi valuti. M ^ to? Urna postavka polk va¬ljda delavca znese dva do- 6» centov, kvalificiranega U" več. V Šestdnevnem tednu |Wm delovniku si delavec t*rog 260 ur, najbolj pridni Pfcdi nadure. Le desetino do- BM" izplačanega v dinarjih, v dolarjih Dinarski del fc. pošljejo družini, devize m, saj v puščavi nimajo 1 potreb kot bi jih Terenski dodatek, ki ki vo- v Pifcde- Virko, kije , (l°to:L.M) C' dvoranico, v zobno ambu- V «lo v samopostrežno trgo- saj imajo domala vse ozke 0igraje ob vhodu. V Kranju ^ vozičku niti ne more na * • w socialno delo, k strokov¬ni. kjer bi lahko sam kaj ure- V*4 načrti za novo pošto na ^ ne predvidevajo takega do- V^'no bo treba počakati kar -*^*mbo in dopolnitve predpi: V ?radnji objektov, saj Sedanji fc-' tehničnih normativov, prija¬va tudi za dostop invalidnih meni Konrad Pavli. V '»njskih blokih je urejanje do- ** invalidno osebo dosti laz je. ^ so že pred leti na pobudo *akev uredili dostope do * v kleti, tako kot na primer v Tadeja 44 pa v Šorlijevi 4 in Kadar se novo stanovanje *>}« invalidni osebi, ni problem *Mje poprej prilagoditi tako ^nne vrat, višine stikal in do- '< banovanje, so povedali pn a<'jski skupnosti. Tudi v «jah združenega dela so že 'f pomagali svojim delav- iiidom da so si v hiši uredi h V Planiki so se potrudili *lo, da so dostop do nove ambulante uredili tudi za [V nič si ne zatiskamo oči pred £»bo kljub akcijskemu progra- O^jetemu na skupščini občine, * dosedanjih zakonskih pred- ^ ki jih imamo za urejanje ^sife problematike, gladko ste- odstranjevanje arhitekton- - Hjr. Ob letu, ko bo koordina¬tor prerledal poročila nosil- » s tem°programom prevzeli naloge, verjetno še ne bo kot si zamišljamo in želi- L'tfdar pa se napredek doseže »ajhnimi koraki,« meni Kon- * " ter poudarja pri tem vlogo o družbenopolitičnih orga¬ne posebej sindikata in L. M. Stanko Babić, eden od Grad- binčevih delavcev, se te dni vrača na delovišče Srednjega vzhoda. Pobarali smo ga, kako tamkaj živi in dela in kaj ga je odvedlo od družine na tako oddaljeno grad¬bišče. »Kot železokrivec sem doma zaslužil nekaj čez stari mili¬jon,« pripoveduje. »Gradbeno delo je težko, zato zasluži tudi dobro vrednotenje, posebno v razmerah, kakršne vladajo na vzhodu, v puščavi. Ne le, da garamo desetkrat bolj kot doma (zadostiti moramo nam¬reč rokom, strogim merilom iraških anienirjev o kvaliteti, v puščavi pa razen dela ni drugega početi), tudi razmere so hujše. Delati smo začeli junija, ko je v puščavi vladala vročina do 50 stopinj in soncu ves dan ni bilo videti obzorja. Letošnjo jesen se vse suče okrog energije. Na vseh ravneh odločanja, v slehernem kolektivu in gospodinj¬stvu se pogovarjajo o usihajočih izvi¬rih energije. Beseda teče o premogu, elektriki, plinu, bencinu, nafti, o ma¬zutu .. - Vsak prihranek litra, kilo¬grama ali kilovatne ure je vreden posnemanja; naleti na podporo vseh, ki so za varčevanje in ustalitev na¬ših gospodarskih tokov. V svetu kot tudi pri nas iščejo in iščemo nove vi¬re energije. Na kmetijah skušajo ži¬valske odpadke spreminjati v biolo¬ški »zeleni« plin, »ujeti« sončno to¬ploto in jo uporabljati v različne na¬mene. Tudi za sušenje sena, kot sta to že storila Lojze in Drago Zaplo- tnik iz Letenc in za kar se trudita tu¬di izdelovalec ventilatorjev Vitomrr Gros iz Kranja in pospeševalna slu¬žba Gorenjske kmetijske zadruge. Kolektor je dvojna streha Že pred leti se je pri nas pojavilo nekaj predlogov o izkoriščanju son¬čne energije na kmetijah, toda vse rešitve so bile povezane s precejšnji¬mi sredstvi. Dobro pa vemo, da naša kmečka gospodarstva denarno še ni¬so tako močna niti tako dovzetna za novosti, da bi prevzela finančno tve¬ganje. Novejša in hkrati tudi cenejša možnost izrabe sončne energije za sušenje sena, kot kaže zaenkrat, se bo no,Gorenjskem le uveljavila. Ena tovrstna sušilnica že stoji v Leten- cah, z desetimi novimi »porabniki soncu«, predvsem graditelji novih hlevov, pa se v Gorenjski kmetijski zadrugi še dogovarjajo. ta vredno delo puščavskih gradbiščih -m -m • w w • • ~Xi9 in Ruthba, dve središči največjega iga svetovnega gradbišča, Iraka, da- ih tudi delavcem slovenskih gradbe- jetij — O tem, kako grenka je lahko iča, govori Stanko Babič, eden od 167 jv kranjskega Gradbinca ga dobijo plačanega v iraških di¬narjih, porabi jo za hrano. Kuko »ujeti« sončno toploto za su¬šenje krme? Kolektor, zbiralec son¬čne energije je dvojna streha, ki mo¬ru biti obrnjena proti jugu ali ju¬govzhodu. Namesto z običajno opeko streho pokrijemo s prozornimi pla¬stičnimi ploščami, v katerih so /ura¬di večje trdnosti in nosilnosti stekle¬na vlakna. Plošče morajo prepuščati čimveč svetlobnih žarkov, ki jih po¬tem vsrkajo črno prebarvane iverne plošče, nabite na spodnjo stran tra¬mov. Vmesni prostor je zbirni kanal, po katerem potuje zrak, se spotoma Vročina, sonce, prah, voda iz Tigrisa ... vse to nas je, vajenih hladnejšega podnebja, ubijalo. Res smo za delo plačani skoraj v zlatu, vendar mislim, da je naše delo tudi tega vredno.« Ko so razmišljali, da bi razmerje osebnih dohodkov spremenili v prid dinarskemu za 10 odstotkov (torej 80 proti 20 odstotkov), so bili delavci nezadovoljni. Omejili so jim tudi nadure, ki so doslej precej zvišale dohodke, a žal tudi izčrpa¬vale delavce. O tem Stanko Babič takole razmišlja: »Najbolje bi bilo, da bi do¬hodki ostali kot so zdaj. Tudi če bi vso plačo prejel v dinarjih, se ne bi pritoževal, saj smo še vedno dobro plačani. Razoča¬rani bi bili seveda tisti, ki so se za delo na vzhodu odločili zaradi edinega nagiba, deviz. Ker se mene tiče, želim le to, da bi naše delo resnično znali ceniti.« Čeprav je življenje v Iraku udobno (žive namreč v klimati¬ziranih barakah in uživajo evrop¬sko hrano, ki jo pripravlja Merca- tor), se mnogi ne ogrejejo za daljše bivanje v Iraku. Stanko Babic pravi, da bo ostal, dokler ne bo »odslužil« polletne pogodbe. Pravi, da mu ničesar ne manjka. Dela v bližini Bagdada, drugo gradbišče pa je v bližini sirske meje s sre¬diščem v Ruthbi, mestecu s hote¬lom, črpalko in bazarjem. V pri¬merjavi z delavci iz drugih držav, na primer Španci, ki delajo v Iraku za isto peseto kot v Španiji, ali Pakistanci, katerih šest dobi zaslu¬žek enega našega delavca, našim resnično ničesar ne manjka. »Pa vendar puščava ubija,« pravi naš sogovornik, ki je bil štiri mesece odtrgan od družine. »Kul¬tura tamkajšigih prebivalcev nam je tuja, jezika ne razume¬mo. Zgolj s športom in dva tedna starimi časopisi se ne moremo razvedriti. Do odhoda domov tako preostane le delo in pogovor, ki razbremeni čustve¬ne napetosti.« SUŠILNICA SENA NA SEGRETI ZRAK Ujeti sončni žarki sušijo seno D.Z. Žlebir segreje, nakar ga pri izhodu posesa ventilator in ga skozi rešetke poti¬ska v seno. Sušilnica mora biti her¬metično zaprta, da topel zrak ne uhaja. S tem je učinek znatno večji. Prednosti in prihranki Sušilnica na topel zrak ima števil¬ne prednosti v primerjavi z napravo, ki izkorišča bolj hladen zrak. Precej¬šen, skoraj za četrtino, je prihranek pri električni energiji. »Sušilnica na sonce« porabi za sušenje stotih kilo¬gramov sena 11,5 kilovatnih ur ener¬gije, medtem ko klasična naprava za enako količino 14,7 kilovatnih ur. Še večja je razlika, če primerjamo po¬datke o porabi energije, ki je potreb¬na, da senu odvzamemo sto kilogra¬mov vode. Razlika je 13 kilovatnih ur. V Švici, kjer so na tem področju daleč pred vsemi, redno spremljajo porabo energije. Izračunali so, da jim sonce na povprečni kmetiji pri¬hrani v enem letu toliko energije, kolikor bi jo dalo 3400 kilogramov kurilnega olja. To pa ni edina prednost. V zbir¬nem kanalu se zrak pri lepem vre¬menu segreje.za 10 do 14 stopinj in v slabem za dve do tri stopinje. Zopet primerjajmo s klasično sušilnico. Če sonce zrak, ki ga ventilator potiska v seno, segreje le za štiri stopinje, se trava suši kar enkrat hiueje. Tak¬šen izkoristek prinaša druge ugod¬nosti. V sušilnico lahko vozimo za deset odstotkov bolj vlažno krmo; približno takfo, kot je primerna za si¬liranje. Čas sušenja na travniku se skrajša, saj odpade eno obračanje. Prihranimo pri traktorskem gorivu in času. Zmanjša se tveganje ob na¬glih vremenskih spremembah. Za en dan je vreme še mogoče predvideti, v tolikem času pa je krma lahko v sušilnici. Še največ ob tem pridobi krma. Čim manj čaša leži na travni¬ku, več beljakovin vsebu je. Te so ze¬lo pomembne za mlečnost in prirejo mesa. Natančni Švicarji so izračuna¬li, da se je mlečnost krav prav zaradi odlične krme iz sušilnic na segreti /.rak povečala na 20 litrov dnevno. Pridelati kakovostno krmo na doma¬čih tleh pa je ob sedanjih cenovnih nesorazmerjih in dragih močnih kr- Franc Šmit Franc Šmit z Bleda je vsem gorenjskim turističnim delavcem prav dobro znan: že desetletja prizadevno in ne¬umorno dela za blejski in tako tudi za gorenjski turizem. Sle¬herni dan, dopoldne in po¬poldne ga je videti na sestan¬kih in pri vsem tistem turistič¬nem organizacijskem delu, ki je v turistični ponudbi nujno. Franc Šmit nerad govori o sebi, izkazuje se z delom. Ro¬dil se je v kmečki družini na Selu pri Bledu in med narod¬noosvobodilno vojno leta 1943 odšel v partizane. Bil je borec I. bataljona Gorenjskega odre¬da in kasneje borec Prešernove brigade vse do osvoboditve. Po vojni se je vključil v izgradnjo domovine in sodeloval v mla¬dinskih delovnih akcijah, tudi na progi Šamac —Sarajevo, kjer je pokazal svoje sposobnosti in organizacijski smisel. Delal je kot referent za komunalne zadeve občine, bil tajnik občine Bled in bil tudi šestnajst let sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov. Sodelo¬val je in delal v občinski konferenci Zveze komunistov, v Socialistični zvezi, v Zvezi združenj borcev NOB. Številne pa so bile tudi funkcije v Turistični zvezi Jugoslavije in Turistični zvezi Slovenije ter seveda na Gorenjskem. 2e devetnajst let dela na Bledu, v Turističnem društvu in krajevni skupnosti Bled. Ni treba posebej poudarjati, da pozna ves Bled, vse želje in zahteve turistov, da pozna probleme in težave, saj na svojem delovnem mestu in tudi sicer kot aktivist spremlja blejski turistični utrip. Franc Šmit, ki je nenehno v delovnem zagonu in ki nikoli ne more prej na dopust kot oktobra, si je upravičeno zaslužil družbena prizna¬nja, a jih odklanja. Pravi, da dela po svojih zmožnostih, da pa naj bi priznanja dobili pač tisti, ki so ustvarili nekaj posebnega, nekaj družbi izjemno koristnega. Za svoje delo meni, da je samoumevno, da je delo kot vsakršno drugo in da v tem pač ni ničesar posebnega. A tisti, ki ga poznajo — in teh prav gotovo ni malo — njegovo delo znajo ceniti, spoštovali naj bi ga tudi tisti, ki se v določenih primerih in problemih z njegovim mnenjem ne strinjajo. Le malo je tistih turi¬stičnih delavcev — od natakarjev do direktorjev, če hočete — ki bi ob času kmečke ohceti na Bledu, ki jo organizira Turistično društvo Bled, tudi sami zavihali rokave in pomagali postavljati stojnice. Vse to je še najmanj, kar ob tej prireditvi opravlja Franc Šmit. Franc Šmit v nenehnem gibanju in delovnem zanosu nikoli ne miruje. Hkrati opravlja vrsto nalog, od posredovalca za hotelske rezervacije do pogovorov s tiskarno, kjer naj bi natisnili nov turistični prospekt. Če za koga, potem bi vsaj za Turistično društvo Bled prav po Šmitovi zaslugi lahko rekli, da planov in načrtov nima le na papirju, ampak da se njegovo poslanstvo izkazuje v praksi. Če komu, potem gre njemu in drugim starejšim turističnim delav¬cem Bleda zasluga, da je Bled danes takšen, kakršen je; urejen, privlačen, svetovno znan. Številna priznanja, ki jih dobiva Turistično društvo v gorenjskem, slovenskem in jugoslovanskem merilu pa so obenem tudi priznanja Šmitu in vsem tistim, ki jim je še kako mar za turistični Bled ... milih zelo gospodarno. Po doslej zbranih podatkih se stroški sušilne naprave splačajo v enem letu, vsako nadaljnje obratovanje prinaša pri¬hranek. Prve izkušnje Da zapis ne bo izzvenel le kot pro¬paganda, prisluhnimo Lojzetu in Dragu Zaplotniku iz Letenc, Kle- menčevima — očetu in sinu, ki sta menda celo prva na Balkanu posta¬vila »sušilnico na sonce«. »Bil sem na predavanju, ki ga je pripravila zadruga, in takrat je ne¬kdo s Kmetijskega inštituta Sloveni¬je govoril o kmetijskih dosežkih v svetu. Razloži! je tudi način delova¬nja sušilnice na topel zrak. Dogovo- Lojze Zuplotnik D. Sedej Prihranek pri električni energiji in traktorskem gori¬vu. Krajši čas sušenja na travniku in manjše tveganje ob slabem vremenu. Znatno boljša kakovost krme. Lojze in Drago ZapJotnik sta sušilnico na segret zrak postavila na starem seniku, kar je povečalo stroške. Na sliki: svetli del strehe je kolektor, zbira¬lec sončne energije. — Foto: C. Z. rili smo se, da bodo na treh kmeti¬jah, pri nas, v Žabnici in v Zalogu pri Cerkljah, postavili poskusne napra¬ve. No, od obljub je^ostalo malo. Ce s sinom ne bi sama vrtala naprej, na¬prava letos še ne bi sušila sena. Gros iz Kranja nama je napravil načrte. Ventilator sva morala uvoziti iz Av¬strije, saj pri nas zaenkrat takšnih še ne izdelujejo. Sin Drago je na spodnjo stran dvojne strehe nabil iverne plošče in »zapažil« dva sušil¬na boksa s skupno prostornino 400 kubičnih metrov. Vse skupaj nas je stalo 20 starih milijonov. Pri nas smo naredili sušilnico na starem se¬niku, kar je povečalo stroške. Kdor bo na to mislil ob gradnji, bo privar¬čeval še dodatne dinarje. Kaj naj re¬čem po prvem letu obratovanja? Mo¬ral bi zapisovati številke na elektri¬čnem števcu, porabo traktorskega goriva, čas sušenja v sušilnici in na travniku ter natančno analizirati se¬stavo krme, potem bi lahko rekel: to¬liko in toliko smo privarčevali. Vemo le, da nam je naprava omogočila hi¬tro spravilo sena in da je kakovost krme odlična,« pravi gospodar Lojze, sin Drago pa dodaja, da so si sušilni co ogledali tudi kmetijski strokov¬njaki in precejšnje število kmetov iz vse Slovenije. Klemenčeva dva sta prenekaterega za novost že nav¬dušila. PETKOV PORTRET C. Zaplotnik ŠPORT REKREACIJA GLAS 12. STRAN PETEK, 29. OKTOBRA IIt1 Kranj — Avtomobilizem je pri nas v primerjavi /. drugimi država¬mi slabo razvit, toda kljub temu ne manjka navdušencev zu ta šport. Eden izmed njih je 25-letni Miran Studen iz Stra/.išča pri Kranju, ki s stoenko tekmuje na rullyjih v ra¬zredu do 1150 kubičnih centime¬trov. v prvi skupini — nacionalni razred. Za avtomobilski šport se je odločil pred tremi leti, ko se je po nagovarjanju prijatelja vpisal v dir¬kalno šolo Jim Russell v avstrij¬skem Zeltvvegu. Ko je imel v rokah spričevalo in bil na preizkušnji med najboljšimi, so ga sprejeli v svoje vrste pri ljubljanskemu Donitu — Olimpiji. Toda tekmovalne načrte je Miranu prekrižala težka promet¬na nesreča, tako da se je prvič poja¬vil na dirkah šele lani. S stoenko se je dvakrat uvrstil na deveto mesto na rallyjih Saturnusa in Ine. ^a letošnjo sezono sem se pri¬pravljal še bolj resno in zavzeto,« pravi Miran Studen. »S prijatelji smo uredili avto, s katerim sem si privozil prve dobre uvrstitve, nekaj¬krat pa sem moral tudi odstopiti. V slovenskem prvenstvu sem letos uvrščen na tretje mesto takoj za Vi- dicem in Satlerjem. Na cestno- hitrostni preizkušnji v Kragujevcu sem bil četrti ter na gorski dirki v Novem Sadu sedmi. Najraje se spo¬minjam tretjega mesta s Kompaso- ODBOJKA - OdlKjjkarji Bleda so v tretjem kolu I. B zvezne lige gostovali v Borovu in gladko s 3:0 premagali doma¬čine. Z novim parom točk so se Blejci povzpeli na tretje mesto na prevenstivni tabeli. Jutri se bodo blejski odbojkarji na domačem igrišču pomerili z ekipo Krajina Metal iz Bihaća, ki so jo tik pred pričetkom prvenstva že premagali na turnirju v Novem mestu. Nasprotno pa odbojkarice Bleda nadaljujejo s slabimi igrami. Preteklo soboto so v tekmi proti Marčani iz Pule sicer osvojile prvi niz v letošnji sezoni, toda kljub temu bodo jutri le stežka nadaljevale tradicijo dobrih iger in zmag proti odbojkaricam iz Ljubnega ob Savinji. Mladi Beljci, ki so v zadnjih dveh tekmah presenetili z učin¬kovito igro, gostijo jutri igralce iz Črnuč. Zelezar gostuje v Mokronogu, medtem ko bodo Gorianke skušale v leftki osnovni Soli priti do novih prvenstvenih točk proti Mežici. Spored jutriSnjih tekem: Bled (telo¬vadnica osnovne Sole) Bled (mladi) : Črnuče, (ob 16. uri) Bled : Krajina Metal (ob 18. uri); Lesce (telovadnica osnovne Sole) — Gorje : Mežica (ob 18. uri). — Bojan Rauh NOGOMET - V osmem kolu občinske nogometne lige Kranj je Sava zanesljivo premagala Korotan. Nogometaši Kokrice so proti ekipi Primskovega zabeležili prvo zmago na domačem igrišču. Enajsterica Podbrezij je igrala neodločeno v Trbojah, medtem ko nogometašev Triglava B sploh ni bilo na tekmo v Naklo. O jesenskem prvaku bo odločala nedeljska tekma med Naklom in Savo. Izidi osmega kola: Sava : Korotan 3:0, Kokrica : Primskovo 3:1, Trboje : Podbrezje 2:2, Naklo : Triglav B 3:0 (b.b.). V vodstvu sta ekipi Save in Nakla z 12 točkami, pred Triglavom z desetimi in Podbrezjami z devetimi. V članski B ligi so na vseh tekmah visoko zmagali domačini. Brez poraza vodijo na lestvici nogometaši Šenčurja. Izidi: Šenčur : Grintavec 8:1, Zarica Britof 7:1, Preddvor : Hrastje 8:1. V zaostali mladinski tekmi so nogometaši Nakla izgubili prvo točko na Primskovem (rezultat 2:2), toda kljub temu so osvojili naslov jesenskega prvaka z dvema točkama prednosti. Pionirji so zadnje jesensko kolo odigrali prejšnjo soboto. Po prvem delu tekmovanja vodijo mladi iz Britofa z devetimi točkami pred Kokrico s sedmimi, Savo s šestimi, Prini- skovim s petimi in Šenčurjem s tremi. Zadnji so pionirji Nakla. ki so vseh pet tekem izgubili Pari prihodnjega kola: Triglav - Kokrica, Primskovo - Tr¬boje, Podbrezje - Korotan, Britof - Preddvor, Hrastje - Šenčur, Grin- % tavec - Visoko (vse tekme se prič¬nejo v soboto ob 14. uri), Naklo - Sava (nedelja ob 10. uri). Dane JoSt PLANINSKI IZLET - Ob zaključku bogate planinske sezone prireja Pla¬ninsko društvo Kranj vsakoletni izlet v neznano. Prijave in vplačila (200 dinar¬jev) sprejema društvo do 4. novembra oziroma do zasedbe vseh mest v avto¬busu. Izlet bo v nedeljo, 7. novembra, udeleženci pa bodo krenili na pot ob 7 uri izpred hotela Creina v Kranju. N» izlet morate vsekakor vzeti primerno Naši športniki Miran Studen: Avtomobilizmu več podpore vega rall.vja. kjer sva se s Satljer- jemvseskozi borila med sabo, na koncu pa sva bila povsem enaka « Tudi v avtomobilskem športu ne gre brez problemov. TežRo je kupiti in si urediti primeren avto, saj je za to potrebno veliko denarja. Poleg tega so okvare in nesreče reden spremljevalec avtomobilskih dirk. Miranu so priskočile na pomoč de¬lovne organizacije Radenska, Plani¬ka, Sava, Sinter in Lipa iz Kopra, Jože Rendulič iz Dupelj in Jože Bol- tez iz Kranja. Njegovi prijatelji Ivan Jordan, Jože Gajski, Slavko Kavčič, Jože Prešern in sovoznik Dušan Vidmar poskrbijo, da je avto pravočasno pripravljen za dirko. »Brez njih si kakršnegakoli dir¬kanja ne bi mogel zamisliti. Pri nas je avto-moto šport premalo popula¬ren in tudi preslabo financiran. Škoda, ker gre za lep šport, poln ne¬varnosti in tveganja, kjer je lahko že majhna napaka usodna. Ne le za dobro uvrstitev na dirki, tudi za življenje tekmovalca. Prav zato bi veljalo temu športu nameniti več pozornosti in družbene podpore,« meni Miran Studen. In načrti, želje? >V prihodnji sezoni bi se v svo¬jem razredu rad uvrstil med tri naj¬boljše v Jugoslaviji. To lahko v ugodnih okoliščinah tudi dosežem.« Šport ob koncu tedna J. Kikel oblačilo in obutev, saj je v tem času lahko Že sneg, mraz, dež ali veter. Naj povemo, da tura ne bo posebno zahtevna, vsekakor pa lahko pričakujete od Štiri do pet ur hoje po lažjem sredogorskern svetu. Ob koncu bo skupno kosilo in plavanje. — Peter Leban ROKOMET - Jutri in v nedelo bo v prvi B zvezni rokometni ligi na sporedu sedmo kolo. Rokometašice Alplesa se bodo jutri ob 19. uri v športni dvorani na Podnu pomerile z drugouvrščeno ekipo Splita, ki v letošnjem prvenstvu še niso doživele poraza. Rokometašice Alplesa so se v preteklem kolu odlično upirale igralkam Zameta z Reke, zato tudi jutri lahko pričakujemo zanimivo in borbeno prvenstveno .srečanje. V drugi zvezni ligi obe gorenjski ekipi gostujeta: rokometaši Jelovice potujejo k vodeči ekipi Istratu- rista v Umag in Preddvorčanke v Aj¬dovščino k moštvu Mlinotesta. V moški republiški ligi se bodo rokometa^i Peka v nedeljo ob 10. uri na igrišču v Bistrici pomerili z zadnjeuvrščeno ekipo v ligi. V ženski ligi bodo rokometašice Dupelj jutri igrale s tretjeuvrščeno ekipo Drave, rokometašice Peka pa bodo v nedeljo ob 11. uri gostile ekipo Ete V drugi moški republiški ligi bo derbi v Preddvoru, kjer se bosta v nedeljo ob 9.30 srečali domačini in Itas Kočevje. Rokometaši Zabnice bodo jutri ob 16. uri gostili ekipo Kolin- ske Slovana. V republiški ligi za mladinke — skupina center bodo jutri odigrali osmo kolo. Derbi bo jutri ob 15.30 v Preddvoru, kjer bodo domačinke gostile igralke Alplesa. Ob 15. uri bo srečanje Duplje : Kamnik in ob IG. uri tekma Peko : Polje. — Janez Kuhar Jamarske novice • Osem članov jamarskega klu¬ba Kamnik se je Iti. in 17. oktobra mudilo na Krasu v okolici Sežane, kjer so snemali prve kadre filma o jamarstvu. Obiskali so Novokraj- sko jamo, jamo v Partu pri Ogradi, jami Kibuba in Malanca. Film sne¬majo na 8-milimetrski trak. • Devet članov kranjskega dru¬štva za raziskovanje jam se je 24. oktobra udeležilo vaje i/, impro¬viziranega reševanja z osebno ple¬zalno jamarsko opremo v plezal¬nem vrtcu v Preddvoru. Vajo je vo¬dil Zvone Korenčan. • V Jamarske novice, ki so bile v Glasu objavljene 19. oktobra, se je vrinila napaka. Pižonovo brezno ni¬ma 709 metrov vertikale (največja na svetu meri 420 metrov), temveč 70 metrov. Akc ije sta se poleg fan¬tov udeležili tudi dve dekleti, članici kranjskega društva — Silvana Li¬kar in Jana Sivec. LJUBLJANA - Člani naše smu¬čarske reprezentance v alpskem smu¬čanju bodo neprekinjeno vadili do začet¬ka sezone. Vsi člani naše prve selekcije, ki so pred dnevi slekli vojaške uniforme, so že opravili prvi snežni trening. V tem času so že na drugem. Jesenska vadba bo za naše fante nadvse pomembna za start v novo sezono, ka se prične prve dni decembra s kriterijem prvega snega v Val d'Iseru (Francija). Prav zato bodo ta čas dobro izkoristili in bodo ves čas na snegu. Treningi naših potekajo v avstrij¬skem Hintertuxu, saj je to edini ledenik v Evropi, ki ima dobre snežne pogoje za nemoteno delo. Takoj ko bo na nižje ležečih smučiščih zapadlo dovolj snega se bodo preselili saj je znano, da je vadba na višini več kot tritisoč metrov izredno težka in naporna. Načrtovan je tudi trening v Schlad- mingu, ki bi bil najbolj primeren za priprave, seveda če na domačih smučiščih ne bo snega, saj imajo naši severni sosed¬je v načrtu, da bi proge letošnjega svetov¬nega prvenstva v alpskih disciplinah prekrili z umetnim snegom. Upajo le, da bo temperatura toliko padla, da bodo snežni topovi učinkoviti. Za pripravljalni tabor so se v Schladmingu zanimale tudi druge reprezentance, toda Avstrijci so odklonili vse, razen naših. Direktor naše alpske reprezentance Tone Vogrinec je poudaril, da bodo glede na dogovor s funkcionarji avstrijske smučarske zveze o sodelovanju alpskih reprezentanc Av¬strije in Jugoslavije naši tekmovalci dobrodošli gostje na znanih progah v Schladmingu. Avstrici jih bodo za vse druge dobesedno povsem zaprli Sodelovanje z Avstriici se že pozna, saj naši smukači prve selekcije že trenirajo z najboljšimi avstrijskimi smukači Naši smukači so skupaj s trenerjem Herbertom Juričem praktično »člani avstrijske rep¬rezentance. Že dosedanji treningi so pokazali da so se jugoslovanski smukači že dobro vživeli v novo okolje. Avstrijski smukači bodo trenirali tudi pri nas na novem olimpijskem smuku na Bljelašnici. Kot poročajo prireditelji zimskih olimpij¬skih iger v Sarajevu je proga za moški Sporočili ste nam Mazi zmagovalec — Kranjčan Mazi je zmagovalec letošnjega 13. delavskega prvenstva Slovenije v šahu. Zmagal je med 86 šahisti, med katerimi je bilo v prvi skupini 13 mojstrskih kandidatov, 12 prvokategornikov in 13 drugokategorni- kov. Slabši šahista so nastopili v drugi skupini Udeležba je bila leftos slabša kot prejšnja leta, kar pa ni vplivalo na zanimivost dvobojev. Rezultati — prva skupina: 1. Mazi (Iskra ERO Kranj) 7,5 točke, 2. Zorko (Zelezana Jesenice) 7, 3. Ule (Julon Ljub¬ljana); druga skupina: 1. Rupar (Jelovica Skofja Loka) 7,5, 2. Slana (Strojna Mari¬bor) 7, 3. Rogale (ZRMK Ljubljana) 6,5, 5. Uzar (Peko Tržič) 6,5. V ženski konkurenci so nastopile le tri šahistke. Zmagala je Bojana Gerič (Uni¬verza Edvarda Kardelja Ljubljana pred Vilmo Lap (Titan Kamnik) in Majdo Mazi (Tekstilindus Kranj). - Janez Kikel Spori ob prazniku GodeAiča — Oh prazniku krajevne skupnosti Godešič .je domači klub pripravil mladinsko prven¬stvo v namiznem tenisu za posameznike. Nastopilo je deset igralcev, četrtič zapo¬red je zmagal Pavle Krajnik. Drugi je bil Marjan Škoda, tretji Iztok Hostnik in četrti Igor Šubic. Domači nogometaši so se v prijateljski tekmi pomerili z enajsterico iz Rateč. Igralci Kondorja so tokrat zasluženo slavili z rezultatom 5:2. — Janez Starman Neresnost mladincev — Nadaljuje se občinsko prvenstvo Škofje Loke v nogo¬metu. Precej neresnosti je v mladinski ligi. Ekipa Poleta II ni odigrala že dveh tekem, medtem ko mladincev Kondorja ni bilo na eno srečanje. V šestem kolu so se strelci izkazali. Rezultati članskih tekem: Polet II : Polet I 0:3 (b. b.), Reteče : Kondor 3:3. Rete<*e II : Gorenja vas 0:7, Alpina : Kondor 3:0 (b. b. - Janez Starman smuk na Bljelašnici v bližini Sarajeva že dobila zeleno luč. Po nekaj dnevnem počitku so se naši fantje spet vrnili v Hintertux, kjer bodo ostali teden dni Sedaj se vse priprave odvijajo po načrtu. Člani naše A selekcije so že izpolnili celoten načrt po prihodu iz . JLA. Tako zavzeto kot vsi trenira tudi Boris Strel, ki nima nobenih težav s poškodovano nogo. Enako zavzeto kot fantje trenirajo tudi dekleta prve selekcije. Vendar je tu nekoliko težav, saj se je Andreja Le- skovšek na zadnjem treningu v Hintertu- xu poškodovala. Zaradi poškodne že dalj časa ne trenira Metka Jerman in tudi Nataša Blažič ima še nekaj težav s poškodbami in težko bo sestaviti tako reprezentanco ki nas je zadnji dve leti v mednarodni areni proslavila, saj je znano, da se je od reprezentance poslovila tudi Bojana Dornig D. Humer Košarka Na startu zmaga Savčank KRANJ — II. zvezna ženska košar¬karska liga Sava : Jedinstvo 68:64 (41:37), dvorana na Planini, gledalcev 30, sodnika S. M. Beganovič (Zagreb). Sava — Habjan 28, Kuzma 13, Poni- kvar 4, Oblak 17, Žagar 9. Jedinstvo (Ogulin) — Trbović 8, Be- šanović 22, Kurelac 12, Puškarić 10, Pavlica 12. Savčanke so že na startu letošnjega prvenstva pokazale, da znajo igrati ko¬šarko, saj so bile ves čas srečanja bolj¬še nasprotnice od gostij iz Ogulina. Če¬prav so ostale brez Baligačeve in Mer- lakove je novi trener Iztok Klavora do¬bro pripravil to stražiško moštvo. V prihodnjem kolu Savčanke gostujejo v Mariboru. -dh Triglav najboljši na Gorenjskem Kranj - Smučarska zveza Slovenije je objavila seznam najbolj množičnih smu¬čarskih organizacij v Sloveniji Na prvem mestu je po številu imetnikov smučarske s izkaznice Snežinka iz Ljubljane, ki ima 1935 članov. Na drugem mestu je Novi¬nar (Ljubljana) s 1464, medtem ko je Toper iz Celja tretji s 1039 člani. Z Go¬renjske je najbolje uvrščen kranjski Triglav, ki ima 643 Članov. Med 25 naj¬boljših osnovnih organizacij sta se go¬renjska kluba uvrstila takole: 11. Alpe- tour (Skofja Loka) s 393, 25. Tržič 247. J. J. Cooperjev test v Škofji Loki ŠKOFJA LOKA - Sekcija za teke pri TVD PARTIZAN Škofja Ix>ka vubi vse občane na preizkus vzdržljivosti v teku. ki bo v ČETRTEK. 28. 10 1982 ob 1«. uri na atletski stezi v Šolski ulici. Preizkus: tek na 12 minut je namenjen vsem rekreativcem in šolski mludini, ki se že pripravlja na zimsko sezono. Test je namenjen tudi vsem ostalim re¬kreativcem, ki se še niso vključili v ka¬kršne koli rekreativne aktivnosti in ženskam. Prav tako je namenjen teka¬čem, ki sodelujejo v akciji NA TFKU SE DOBIMO. Akcija poteka v športni dvorani PODEN. če je slabo vreme, ob lepem vremenu pa vodniki popeljejo svoje varovance fia trening v naravo. Vsi, ki še niste začeli i pripravo nu zimsko sezono, se lahko priključite skupini vsak ponedeljek in četrtek od 16,30 ure dalje. Naši alpinci pridno vadijo Martinovanje v »Dolenjskih Benetkah« Izletniki se bomo zbrali v soboto, 13. novembra zjutraj pred hotelom Creina v Kranju, od koder nas bo ob 7.30 avtobus odpeljal proti Dolenjski. Naš prvi postanek bomo namenili ogledu Žužemberka. Pot Domo nadaljevali skozi Dolenjske toplice in Novo mesto v Pleterje. Moški si bomo ogledali slovito kartuzijo, udeleženke pa se bodo na krajšem predavanju seznanile z njo. Vožnjo bomo nadalje¬vali do Kostanjevice (»Dolenjskih Benetk«), našega najmanjšega in obenem najstarejšega mesta. Tam bomo v znani gostilni ŽOLNIR sedli k prazničnemu kosilu. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel har¬monikar. Popoldne se bomo sprehodili po stalni razstavi kiparjev Forma Vivi, v starem cisterci- janskem samostanu pa si bo.no ogledali galerijo »Božidar Jakac«, in nekaj stalnih slikarskih zbirk. Zapeljali se bomo tudi v zidanico, kjer nam bodo postregli „ domačim prigrizkom in kapljico. Kupi¬li boste lahko tudi vino po zmerni ceni, zato ne pozabite vzeti s seboi kakšne pletenke. V Kranj se bomo vrnili v večernin urah, vendar ne prepozno, da bi zamudili zadnji avtobus do kraja bivališča. Cena izleta je 760 din, vanjo pa je vračunan avtobusni prevoz, praznično kosilo, prigrizek s pokušino vina v zidanici, ogledi in vstopnine ter vodstvo izleta. Ime in priimek di M. Kalamar Sedmi pokal Kranja v športni orientacij: Najboljši državni prvaki X STRAŽIŠČE - Trim klub Stražišča je na pobočjih Jo Smarjetne gore v nedeljo ie organiziral orientacijsko tekia za pokal Kranja. Udeležba je ba pričakovana, saj je nastopilo . najst članskih in mladinskia eki Med vsemi so bili tudi Zagreba, ki so v tej disciplini prvaki in udeleženci medr orientacijskih tekmovanj. Člani ksimirja iz Zagreba so na tem vanju zmagali in pri tem pokazati * lično tehniko in kondicijsko prip» ljenost. To so tudi vse odlike tec vi movalcev, ki so s tem prikazal: as vse odlike športne orientacije. To < bilo hkrati tudi prvo njihovo vanje v Sloveniji To naj hi dalo spce budo tudi za nadaljnji razvoj orientacije v Sloveniji. GLAS Prijave sprejemajo v Kompasovih poslovalnicah v Kranju, na Bledu in na Jesenicah, priložiti pa * treba tudi kupon, ki ga objavljamo. ŠTEVILO UDELEŽENCEV JE OMEJENO, ZATO VAM PRIPOROČAMO, DA S PRIJAVO POHI TITE! Kot je v navadi, s seboj brezplačno povabim* tudi nekaj naročnikov. Objavili jih bomo v petke*- številki Glasa. -% • kluba Kranj in igralecv prve Furlan. Kapetan prvega moštva Milan Zakotnik pa m »Predlani smo prvič zaigrali vnrw J ligi. Z dobro igro smo prese* ekipe in pristali na četrtem n smo bili odlično pripravljeni ' za točko ušlo drugo mesto. H*c osvojili četrto mesto, so imeli tekmovanja pet točk manj k« ekipa. Kako bo letos, si napovedati« Kranjskemu go klubu pri ercaRi prvenstva denarno pomagajo kovinotehna Blagovnica FUŽINAR v JESENICE Drugi program > 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih pri¬reditev, druge servisne infor¬macije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pops 20 in Novosti - 21.35 Glasbeni casi- no - 22.15 Jazz na II. pro¬gramu - Bluesi nesreče - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 360 leti Francoz Huegas Del Estre nakazal potrebo po or¬ganiziranem varčevanju prebival¬stva Leta 1778 so v Hamburgu ustanovili splošno preskrbovalno ustanovo, kj je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spo¬lov. kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svo¬jo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi TELEVIZIJA, KINO PETEK, 29. OKTOBRA lig GLAS 14. STRAN kovinotehna ŽELEZNIMA JESENICE SOBOTA, 30. 10. 8.05 Poročila - 8.10 Lol ' .. Bolek, poljska risana serija 8 20 Z BIS - L.Suhodolčan Piko Dinozaver - 8.35 Prvi cvetovi, otroška serija TV Skop i e - 9.05 Samo Katka, poljska otroška nadaljevan¬ka - 9.35 Pustolovščina, otro¬ška serija TV Beograd - 10.05 Povezave, poljudnoznanstve¬na serija - 1055 Pozdravlje¬na, Makedonija - 11.10 Vče¬raj ... za jutri: Vsi za enega, dok. serija - 11.40 Poročila (do 11.45) - 13.55 Osijek: No¬gomet Osijek : Željezničar, prenos - v odmoru Propa¬gandna oddaja - 15.55 Poro¬čila - 16.00 Bitka za Bi)lyjev ribnik, angleški mladinski film - 16.55 Titograd: Košar¬ka Budućnost : Zadar, pre¬nos Titograd - v odmoru Pro¬pagandna oddaja - 18 25 Naš kraj: 2alec - 18.40 Ciciban, dober dan: Pikapolonica - 19.00 Zlata ptica - J. Ribičič: Miš kolin - Visoka šola - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Naše 19. sreča¬nje - 21.25 Modni utrinki - 21.30 Zrcalo tedna - 21.45 Nagrada za Sundanceovo dekle, ameriški film - 23.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.45 Test - 17.00 Od igre do igre, lutkovna predstava na festivalu v Bugojnu - 17.50 Kapelski kresovi, TV nada¬ljevanka - 19.00 Narodna glasba: Pojo Gorenjci iz Na- klega - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Mladi za mlade, glasbe¬na oddaja - 20.30 Poezija: »A tvoja temna lepota ostaja zunaj pesmi..- 20.55 Po¬ročila - 21.00 Človek in čas, dokumentarna serija - 21.30 Športna sobota - 21.50 Dedi¬ščina za prihodnost: Strah E red praznino, japonska do- umentarna serija TV Zagreb I. program: 9.00 TV v šoli: TV koledar, Pogozdovanje in zaščita goz¬da, Arhitektura v kamnu in lesu, Poročila, Romantika proti klasicizmu (do 10.35) - 12.55 Zabavni koledar - 13.55 Nogomet Osijek : Željezničar - 15.45 Poročila - 15.50 TV koledar - 16.00 Iz sporeda TV .. . - 16.30 Mali koncert - 16.55 Košarka Budućnost : Zadar - 18.30 Srčno vaši - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Fedra, ameriški film - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Nočni žep - 23.15 Poročila NEDELJA, 31. 10. 8.25 Poročila - 8.30 Živ žav, otroška matineja - 9.25 Člo¬vekova glasba: Obdobje veli¬kih skladateljev - 10.20 W. Atteway: Skag. ameriška nadaljevanka - 11.10 TV kažipot - 11.30 Od vsakega jutra raste dan: Šentvid pri Stični - 12.00 Ljudje in zem lja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 14.50 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete - 15.25 Nastanek in razvoj vojnega letalstva: Re¬aktivna letala, dokumentar¬na serija TV Novi Sad - 15.55 Poročila - 16.00 Trenutek, ro¬munski film - 18.10 Športna poročila - 18.25 Opera nara¬ve: Iran - kakšna je tvoja usoda? 2. del, dokumentarna serija - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka - 19.23 TV in radio nocoj - 19.25 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 B. Šprajc: Ante ali prispevki za življenjepis A. Jereba, 1958 do 1972, 2. del TV filma - 21.10 Športni pregled - 21.40 Človek brez meja: Memento mori, dokumentarna serija - 22.20 Poročila Oddajniki II. T V mreže: 16.35 PJ v rokmetu Borac (Banja Luka) : Metaloplasti- ka, prenos - v odmoru ... - 17.55 Vaterpolo Jug : Span- dau 04 - 18.55 Kronika med¬narodnega knjižnega sejma - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Jazz na ekranu: Airto Moreira - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Berlin - Alexander- platz, zah. nemška nadalje¬vanka (do 22.05) TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Glasbe¬ni tobogan - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Narodna glasba - 14.30 Življenje na zemlji, dokumentarna serija TELEVIZIJSKI SPORED - 15.25 Črni Jack, angleški film - 17.10 Nedeljsko po¬poldne - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ante, 2. del TV filma - 21.10 Šport¬ni pregled - 21.40 Zapisi - 22.10 TV dnevnik PONEDELJEK, 1. 11. 16.10 Kmetijska oddaja TV Zagreb - 17.10 Poročila - 17.15 Povezave, angleška po¬ljudnoznanstvena serija 18.05 Kruh skozi stoletja: Kruha in iger - 18.35 V. No¬vak: Balade, oddaja češko¬slovaške TV - 19.05 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Prežihov Voranc: Svetneči Gašper, TV priredba mono¬drame - 20.40 Kulturne diagonale - 21.10 H.Berlioz: Romeo in Julija, izvaja Sim¬fonični orkester RTV Ljub¬ljana pod vodstvom Sama Hubada - 22.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Sola za junake: Pesem s srečnim koncem - 18.00 »Cepelepeletilica«, otroška zabavno glasbena oddaja - 18.15 Živeti v družini: Ljubo¬sumnost - 18.45 M. Kozina: Padlim (samo za Lj 2) - 19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Glasba iz -ateljeja: Dober tek, Gioacchino - po¬novitev zabavno glasbene', oddaje TV Zagreb I. program: 8.35 TV v šoli: TV koledar, Kulturna pisanja in govora, Slovaščina, Odmor, Pravlji¬ca, Poročila, Secesija na HrvaŠkem - 10.35 Namesto odmora, Risanka, Zemljepis, Mali program, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute - 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Ne pozabi, Slovenšči¬na - 17.40 Poročila - 17.45 Sola za junake - 18.00 »Cepe- lepeletilica« - 18.15 TV kole¬dar - 18.25 Kronika občine Karlovac - 18.45 Kontra ritem - 19.30 TV dnevnik - 20.00 I. Horozović: Seremet, TV drama - 21.20 Zunanjepo¬litična oddaja - 21.50 TV dnevnik TOREK, 2.11. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Brata Lola in Jurica Ribar, Medjimurje, Odmor, Dnev¬nik 10, Poročila, Slavonija v NOB - 10.35TV v šoli: Name¬sto odmora, Risanka, Knji¬ževnost in jezik, Mali pro¬gram, Glasbena vzgoja. Zad¬nje minute - 15.55 Šolska T: Kondicijska vadba. Živ¬ljenje na skalni obali, V mli¬nu - 17.10 Poročila - 17.15 Lolek in Bolek, poljska ri¬sana serija - 17.25 Ljudski plesi in pesmi iz Istre, 2. oddaja - 17.55 Pisani svet: Ne me farbat! - 18.25 Po¬dravski obzornik - 18.40 Obramba in samozaščita - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Aktual¬no: Prezrte priložnosti - 20.45 A. Doblin: Berlin - Alexanderplatz, zahodno- nemška nadljevanka - 21.45 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pustolovščina, otro¬ška serija - 18.15 Književnost - 18.45 Amaterji: Vis »Rock- masa« - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Folk parada - 20.45 Spomeniki revolucije: Živan Martič - 21.35 Zagrebška pa¬norama TV Zagreb I. program: 16.15 Videostrani - 16.25 TV v šoli: Brata Lola in Jurica Ribar, Muzej hrvaških arhe¬oloških spomenikov - 17.40 Poročila - 17.45 Pustolovšči¬na - 18.15 TV koledar - 18.25 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Ama¬terji: Vis »Rock-inasa« - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teme in dileme, notranjepo¬litična oddaja - 2050 Berlin - Alexanderplatz, zah. nem¬ška nadaljevanka - 21.50 TV dnevnik SREDA, 3. 11. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Pogozdovanje in zaščita goz¬dov, Bavarska, Odmor, Seba- stijanova babica, Poročila, Klub mladih tehnikov - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Predšolska vzgoja, Mali program, Risanka, Te¬lesna vzgoja, Zadnje minute - (do 12.05) - 17.05 Poročila - 17.10 Ciciban, dober dan: Pe¬karna - 17.25 Samo Katka, poljska otroška serija - 17.55 Jedrska elektrarna: izobra¬ževalni film - 18.25 Gorenjski obzornik - 18.40 Glasba naro¬dov: Filipini, oddaja T V Beo¬grad - 19.05 Risanka - 19.24 TV in radio nt>coj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Deček Whitey, belgijski film - 21.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.50 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnev¬nik - 17.45 Radost Evro¬pe - nacionalni program - 18.15 Aktualnosti - 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV kovinotehna TEHNIKA MENGEŠ dnevnik - 20.00 Športna sre¬da - 21.45 TV dnevnik T V Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Po¬ročila - 17.45 Radost Evrope - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Gospić 18.45 Družbene teme. oddaja TV Titograd - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sre¬da - 21.45 TV dnevnik ČETRTEK, 4. 11. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Odprava izpred hišnih vrat, Jedrska revolucija, Odmor, Dober tek, Poročila, Člove¬kovo telo - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Združeni narodi, Kako naj..., Risanka, Kolariču- Paniču, Zadnje minute - 15.50 Šolska TV: Kondicij¬ska vadba, Življenje na skalni obali, V mlinu - 17.05 Poročila - 17.10 Mladi virtuo¬zi: Pozavna - 17.25 Zapisi za mlade: Albin NVeingerl - 18.00 Mozaik kratkega filma: Okoli Texela, nizozemski športni film - 18.25 Zasavski obzornik - 18.40 Mladi za mlade: Gremo na pohod - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Studio 2 - 21.10 Komur se posreči ogreti in oživeti samoto, ta je osvojil svet, dokumentarna oddaja - 21.40 V znamenju Oddajniki II.TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Trnjeva trdnjava, otroška serija - 18.15 Znanost - 18.45 Goli z evropskih no¬gometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Veliki inter¬vju: Brian MacMahon 20.45 Smrt prihaja po telefo¬nu, romunski film TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Odprava izpred hišnih vrat, Jedrska revolucija - 17 40 Poročila - 17.45 Trnje¬va trdnjava - 18.15 TV kole¬dar - 18.25 Kronika občine Split - 18 45 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Monitor, politični magazin - 21.05 Nasmehnite se, prosim - kviz - 21.50 TV dnevnik kovinotehna Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš nekdanji sodelavec VILIBALD KRIVEC upokojenec V spominu ga bomo ohranili kot dolgoletnega in priljubljenega sodelavca Delovna organizacija ISKRA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ SAMOUPRAVNI ORGANI DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Kranj, 27. oktobra 1982 ŽELEZNiNA JESENICE PETEK, 5. 11. 8.55 TV v šoli: TV koledar, Nemščina, Odmor, Sebastija- nova babica, Poročila, TV gledališče - R. Marinković: Kiklop - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Svet okoli nas, Mali program, Risanka, Izobraževalna re¬portaža. Zadnje minute (do 12.05) - 17.20 Poročila - 17.25 Prvi cvetovi, otroška serija TV Skopje - 1755 Čez tri gore. Oktet slepih Braille - 18.25 Obzornik 18.40 Bistre vode: Nem« 19.10 Risanka - 19.24 TV radio nocoj - 19.26 Zrno zrna - 19.30 TV 19.55 Vreme - 20.00 Hill streeta, am daljevanka - 2055 tedna - 21.15 Nočni Sojenje strahu, amer^ki - 22.50 Poročila kovinotehna OPREMA MENGEŠ Oddajniki II. TV 17.10 Test - 17.25 TV _ - 17.45 Plgvica, otroška , ja - 18.15 Namesto Top - 18.45 Gledalec - zabavno glasbena 19.30 TV" dnevnik Mesec knjige, oddaja - 20.45 panorama - 21.00 G*L trenutek - 21.10 Nočni k»- Spirala, poljski film TV Zagreb I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: TV Gledalce R. Marinković: Nemščina - 17.40 PortrfS* 17.45 Plavica - 18.15 TV dar - 18.25 Kronika Reka - 18.45 Beseda « oddaja TV Sarajevo - TV dnevnik - 20.00 Christophe. francoska daljevanka - 21.00 Pl, kulturni mozaik - 22.30 dnevnik NOVO V KI Ze izvrsten obisk premiere domačega filma Maratonci tečejo Častni krog konec prejšnjega tedna v kinu Center dokazuje, da je dober glas o njem prišel v Kranj prej kot film. Gre za komedijo, ki jo je 'režiral Slobodan Sijan, tudi avtor filma Kdo neki tam poje, v glavnih vlogah pa nastopajo priznani nosilci humorističnih likov: Danilo Stoj- ković, Bogdan Diklič, Pavle Vuisić, Mija Aleksič, MićaTomić m drugi. Žnodba se odinja med obema vojnama. V družim Topalovič ki jo ststailja pet generacij moških - najmlajši ima 25, najstarejši 120 let J sproži silovit spor zadnji potomec ki mu m mar za pogrebnika obrt čeprav jo družina prenaša iz kolena v koleno. Da bi bila stvar še bol/zapletena, pridejo Topaloviii navzkriž s Pitoni V obračunu ne izbirajo sredstev. To je ameriški gangsteruem na balkanski način. Britanski film Flash Gordon>c nova enačita enega od najpopu- /arneiših stripov na svetu. Po scenografiji in kostumih sodi med naj. hnU razkošne spektakle, zelo napeta pa je tudi njegova znanstveno- fantastična zgodba. Glavni Uk je junak ragbija Hash Gordon, ki «« urnhičudaš ki znanstvenik dr. Žarkov in ga odpelje v vesolje, da ba lupaj rešila zemljo pred neusmiljenim Mingom. KINO KRANJ CENTER 29. oktobra ju gos L barv komedija MARA¬TONCI TE C RJO ČASTNI KROG oh 16.. 18. in 20. uri .70. oktobra ju gosi. barv. komedija MAKA TCNCl TEČEJO ČASTNI KROG ob 16.. 18. in 20. uri, premiera angl. barv. erot. komedije SEKS Z ZVEZDAMI ob 22. uri 31. oktobra amer. bari . risani film TOM IN JERRY - OSKARJEVCA ob 10. uri, jugosl. barv. fibn MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG ob 15.. 17. in 19. uri, premiera ungL barv. pust. filma FLASH GORDON ob 21. uri /., 2. in 3. novembra angl. ban. erot film SEKS Z ZVEZDAM! ob 16., 18. in 20. uri 4. noi embru angl. bari . film FLASH GOR DON ob 16. uri. amer. srhljuka PSYCHO ob 18. in 20. uri KRANJ STORŽIĆ 29. oktobra nem. barv. srhljivka HOTEL DRAKULA ob 16., 18. m 20. uri 30. oktobra amer. ban . erot. komediju NE¬DELJSKI ZAPEL,]IVEV ob 16.. 1H. in 20. uri 31. oktobra amer. ban . film EDEN PROTI VSEM ob 14. in 18. uri, amer. barv. erot. komedija NEDELJSKI ZA PEL) l VCI ob 16. uri, premiera umer. barv. filma JEZDECI NA DOLGE PROGE ob20. uri 1. in 2. novembra amer. barv. film JEZDE¬CI NA DOLGE PROGE ob 16., 18. m 20. uri 3. novembra angl. barv. film SKRI\'- NOSTNO NASLEDSTVO ob 16.. 18. m 20. uri 4. novembra nem. ban . erot. film LAŽNE HČERKE LAŽNEGA ZDRA VNIKA „h 16 . 18. in 2ft uri TRŽIČ 30. oktobra amer. ban. risani film TOM IN JERRY - OSKARJEVCA ob 16. uri angl. barv. film FLASH GORDON ob is. m 20 uri, premiera amer. ban-, filma JEZDECI NA DOLGE PROGE ob22. uri 31. oktobni umer. ban-, akcij, film BEG S PADALOM ob /5. uri. nem. barv. mi/ konti- diia LAŽNE HČERKE LAŽNEGA ZDRA VNIKA ob 17. in 19 uri. premiera amer. barv. kum. filma PRAVICA ZA VSE oh 21. uri 1. novembru premieru umer. barv. filmu MM A NA RIO G U ANDE oh 17 ,„ 19. ur, 2. novembru umer. han . film MEJA NA RIO GRANDE ob 17. uri. umer. barv film PRA VIČA ZA VSE ob 19. uri ' 3. novembra amer. ban-, erot film NE- DEUSK1 ZA PELJIVC7 ob 17. m 19. uri ' 4. novembra ungL hurv. film SEKS 7 Z VE ZDA MI ob 17. in 19. u ri KAMNIK DOM 30. oktobra umer barv. film EDEN PROTI VSEM ob 16. uri, nem. hurv. film LAŽNE HČERKE LAŽNEGA ZDRAVNIKA oh 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filmu PRAVICA ZA VSE ob 22. uri 31. oktobra amer. ban . film DIAMANTNI REZ ob 15. uri. amer. barv. glas. film RU¬DARJEVA HČI ob 17. in 19. uri 1. in 2. novembru premiera angl. ban-, filmu FL\SJI GORDON ob 18. in 20. uri 3. novembra amer. srhljuka FILMSKO GLEDALIŠČE: PSYCHO ob 18. ur, 4. novembra amer. ban . film JEZDECI NA DOLGE PROGE ob 18. in 20. uri DUPLICA 30. oktobra nem. barv. film HOTEL DRA¬KULA ob 20 uri 31. oktobra amer. barv. akcij, drama MEJA NA RIO GRANDE ob 15. in 17. uri, amer. buri k rim. film NAPAD NA POLI CIJSKO POSTAJO 13 ol> 19. un 3. novem bra atigL barv. film FIA Sil GOR¬DON oh 20. uri _ r 4. novembru angl. hun-. film SKI{I\ NOSTNO NASLEDSTVO ob 20. uri KOMENDA 29. oktobra angl. barv. film SEKS Z ZVEZ¬DAMI ob 19. uri 30. oktobra umer. hun. film MEJA N A RIO GRANDE ob 19. ur, RADOVLJICA oktobra umer btirv. film RAJ ZA KA MIONARJE ob20. uri oktobru umer. hurv. film RAJ ZA Kr\ MIONARJE ob 18. un. nem. ban. film POČITNICE NA IBICI ob 20. uri oktobra nem. ban film POČITNICE NA IBICI ob 18. uri, umer. ban . film RAJ ZA KAMIONAR JE ob 20. uri f 1. novembra umer. hurv. film VENERIN VRT ob 18. un, franc. barv. film NISMO ANGELI ONE PA TUDI NE ob 20. uri 2. novembra umer. barv. film VENERIN VRT ob 20. un 3. novembru franc. hurv. film NISMO AN¬GELI ONE PA TI D1 NE oh 20. uri 4. novembru jui> ban-. film KAGEMUSHA -SENCA BOJEVNIKA oh 20 uri BLED 29. oktobra umer. hun. film ULICE NAS I LJA ob 20. uri 30. oktobra umer. hun-. film MESEC oh 18. in 20. uri 31. oktobra umer. hurv. film ULICE NASI LJA ob IS uri. umer. buri film USODNA SFINGA oh 20 un 1. novembru umer. hun . film RAJ ZA KAMIONA RJE ob 18. un. jup. hurv. film KAGEMUSHA - SENCA BOJEVNIKA oh 20. uri 2. novembru jtu> barv. film KAGEMUSHA -SENCA BOJEVNIKA oh 20. ur, 3. novembra umer hurv film VENf.RL\ VRT ob 20. uri 4. novembra friuic. barv. film NISMO ANGELI ONE PA TI D! NE oh 20. uri BOHINJ BOH. BISTftlCA » oktobra umer. lun, , film USODNA Sf ING A ob 20. ur, 30. oktobra ume, hun film ULICE NASI LJA ob 20. uri film KAGEMISh ira jap. - SENCA BOJE\ 1. novembra amer. ban-. film \fEsr-~ «i 18. in 20. uri 2. novembra nem. ban\ film Pru*-rr\ rs NA IBICI ob20. uri ^ C *' SKOFJA LOKA SOKA 29. oktobra dan. barv. film AfOft\- ■ j? • H POSTE UI ob 18. in 20. uri ' 30. in 31. oktobra amer. akcij tlim n t JA ob 18. in 20. uri 2. in 3. novembra amer. ban fiLn TXYJk ZIJA TRETJIH BITIJ ob IS. in20 ari 4. novembra amer. drama RAZji?: BIK ob 20. uri ŽELEŽNIKI OBZORJE 29. oktobra amer. ban . film GZ.OfiT.V4 v 20. uri 30. oktobru ital. erot. film MAZO h *' W- uri 31 oktobm dan barv. film MORNAR-'! ' POSTELJI ob 18. in 20. uri 3. novembru hongk. ban-, film ZMET 4 BA TTLE CREEKU ob 20. un POLJANE 29. oktobra ital. ban . film MAZOM ' 20. uri 31 oktobra hongk ban film ZMEDA BA TTLE CREEKU ob 18.30 2. novembra umer. risani film ZAJČE& DOL G O USČEK ob 18. uri, amer. RA ZJA Rr/ENl BIK ob 20. un JESENICE RADIO 29. oktobra franc ban . fihn ZV. omuuru /I ""V- ~—-• KRA~* ZAPELHVCEV ob 17. m 19. un 30 in 31. oktobra hongk. ban . fibrn V. STER BOO ob 17. in 19. uri 1 in 2 novembra hongk. ban. fiLm /Af.v PROTI TIHOTAPCEM MAMIL ob r. -< 19 uri i novembra amer komedija BOJEV. PODZEMLJA ob 17. m 19. uri JESENICE PLAVŽ 29. oktobra dometi barv fi!m rfV4 | LETA IZUMITELJA POLŽA ob > PROTI TIHOTAPCEM MAMIL ^ > -« "Vi/l 2. noiembru hongk. bun. film .V;' J STER BOO ob 18. in 20. un 4 novembra umer. bam fUm BOJEl V A PODZEMLJA ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA ZGODBE- 4ad^20.un ^ PRO^TIHOTAPCEM MAMIL vi DOVJE oktobra hongk barvfUm BRUCI Uč j -SUPERZVEZDAo^lMO , ;U. oktobra nem. ban. n ZGODBE 7. del ob I9J0 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH PETEK. 29. OKTOBRA 1982 _ _ 15. STRAH O LA8 Z VESELIM VLAKOM NA MARTINOVANJE Kompas, ki je generalni pokrovitelj jugoslovanske alpske moške smučarske reprezentance za olimpijske igre v Sarajevu, prireja v petek, 12. novembra v restavraciji hotela LEV »Ve¬seli skok v smučarsko sezono 82—83« pravi smučarski ples. Seveda so vabljeni tudi tisti, ki ne smučajo. Ples se bo začel ob 20. uri. vstopnina pa je 750 din. Za ta denar bodo udeleženci dobili ne le večerjo, temveč tudi lep in zanimiv spored. Za večerjo bosta na voljo dva meni¬ja. Prvi: telečja ragu juha, nadevana palačinka v smetanovi omaki, pečen puran, debrecin- ska pečenka, dušeno zelje, mlinci in šomlojski žličniki in drugi: gobova juha po kmečko, slani sirovi štruklji, obloženo svinjsko stegno z rožmarinom, goveji medaljon, radič s fižo¬lom in sadna kupa, po polnoči pa še bograč za vse. Po večerji bo predstavljena jugoslovan¬ska alpska smučarska reprezentanca, sodelovala pa bosta tudi TO F in RIFLE. Ob polnoči bo bogat srečolov, nato pa ples tja do dveh ali še dlje. Nastopal bo ansambel 12. nadstropje s pevko Romano. Pri izvedbi programa »bala« sodelujejo Elan, Alpina, Rašica, Inex Adria Aviopromet in seveda Kompas in hotel Lev. Predprodaja kart in rezervacije: recepcija hotela Lev VOJTEK DETEL LAHKA IN UDOBNA OTROŠKA OBUTEV TTG prireja dvodnevni izlet z vlakom na martinovanje v Prekmurje. Odhod bo v soboto, 20. novembra ob 9 10 z ljubljanske železniške postaje. Na vlaku bodo postregli s prigrizkom in po prihodu v Mursko Soboto se bodo udeleženci z avtobusi odpeljali do Moravskih toplic, kjer se bodo namestili v novem hotelu Termal. Ob prihodu bo dobrodošlica z aperitivom. Po prostem popoldnevu ki ga bodo izletniki izkoristili za kopanje, sprehode ali počitek, bo zve¬čer martinova večerja š plesom. Naslednji dan bo po zajtrku izlet po Prekmurju. Predviden ie obisk Martijancev Bogojine, Filovcev (lončarjev - možnost nakupa) in Sela. Po pravem Drekmurskem kosilu'v hotelu Termal bo še čas za kopanje in nato vožnja z avtobusi v Mur¬sko Soboto in povratek z vlakom v Ljubljano. Cena izleta je 1.890 din na osebo, prijavite pa se lahko v poslovalnici TTG v Ljubljani na Titovi 40. VPETROLOVI RESTAVRACIJI NA DETELJICI PRI TRŽlCU vam hndo v okviru »kostanjevega tedna« ponudili: purana s kostanjevim pirejem, nadeva¬ni rSSanca s oirejem, kostanjevo torto, kostanjev desert, kostanjevo rolado in kostanje¬vo rezino Omenjene dobrote po zelo zmernih cenah bodo pripravljali še jutri, v nedeljo in ponedeljek. - PETROL PETROLOVI GOSTINSKI OBRATI VABIJO OD 27.10. do 1.11. Restavracija NA KOSTANJEV TEDEN Priporočajo se: •Restavracija TRŽIČ na »Deteljici« Tepanje • Motel Čatež • Motel Pddlehmk VOJTEK V SORTIMENTU OD 27-34 DETEL V SORTIMENTU OD 22-30 Lepa je gesta Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske da se v2 leto ob 31. oktobru, svetovnem dnevu varčevanja spomni dojenčkov, ki so bili rojeni pred letom dni prav na ta dan. Deset in več let jih že obiskujejcm vsakokrat malčki dobe hranilno knjižico z začetno vlogo - tokrat je to 300 dinarjev - čisto novo rdečo pikapolonico z črnimi pikami in šopek Letos je bil ta res bolj skromen kajti stabili¬zacija je neusmiljena tudi za banke. A bil je. Kar osem malčkov - »okto- brčkov« je tokrat na Gorenjskem. Vsi so bili veseli, zdravi in kar po vrsti vsi pravi korenjaki. Prvo smo obiskali Mojco Cater v Kropi. Sestrica Jana se je z malo Mojco pravkar namučila skozi vrata dnevne sobe. Težka je Cela baba. Pa je bila rojena s sedmimi meseci in je tehtala le bora 2,2 kilograma. Rada je. Zdaj zdaj bo shodila. Sicer pa v hojci obrede vse. *Živa je kot nit,« pravi mamica in res komaj ustavi hojco, da jo nahrani. Nak, ne uženeš je zlepa. Le tako naprej, Mojca! Tina Kemperle iz Bohinjske Bistrice nas Je pričakala vstaja. Pravkar je veselo trgala Zabavnik. Tudi Tina je bila prezgodaj rojena Z osmimi meseci A je vse kaj hitro »notri prinesla«. Živahen deklič. Le vozUa Si se rada- Na kolesu čene pa vsaj na kuhinjski pručic . Go¬voriti še ne zna, žvižgat, pa! Najljubša igrača pa je ocitov vži- ^tnik Tako lučko naredi da jo lahko upihneš, ne pa tištale v asa na fotoaparatu, ki se samo pokaže pa je več ni, govore njeni modri o?lri Irenca Štamfelj z Upe pn Blejski Dobravi je bila v sredo popoldne v očitovem varstvu Naj¬bolj zanimivo se ji zd! na tleh. I u vsaj ne moreš nikamor pasti in telefon na kolesih tako prima tefie za tabo. Pa shodila bo tudi zdaj. za zdaj. Da le oči malo s palcem pomaga, pa že kar dobro gre. Mircev Klemen z Viktorja Kejžarja ulice na Jesenicah se je že odpravljal spat, a je bil takoj pripravljen »požirat« s pikapolo¬nico. Pravi veseljak je. 2e cel teden sam hodi. Kako je to imenitno! Kje so tisti časi, ko je še stajica pela, pa divan z blazinami. Zdaj je vse stanovanje njegovo. In tale pikapolonica, ki ste jo prinesli, poglejmo, če je dovolj trdna. Ce se zdajle, ko jo bom vrgel z omare na tla. ne bo razbila, bo še zdržala. Ko bo polna očkovih dinarčkov, bo prijetno zvončkljala. Valjavčev Luka iz Hudega ne d Kovorjem pri Tržiču je bil ta dan v očitovem varstvu pa v varstvu številnih stricev in tet. Mamica ja namreč šla v Kranj po bratca. Malo je manjkalo, pa bi imela na isti dan rojstni dan! Je pa korenjak. Sam že hodi in osem zobkov ima. To pa ni kar tako! Ampak tale pikapolonica je pa imenitna. In pri toliko stricih bo zagotovo kmalu polna! Mateja Malijeva z Golnika je že spala, ko smo jo obiskali. A ima rahel spanec. Mimogrede je bila pokonci in nasmeh je bil tudi tu. Tudi Mateja je bila cel mesec pre¬zgodaj rojena, 2,85 kilograma je tehtala, danes ima pa kar 12 kilogramov. Punca in pol! Dva, tri korake že sama naredi in šest zobkov že ima. Tale pikapolonica bo pa lahko še imenitna igrača, ampak za v posteljico bo pa še vedno bolj prijeten mehki ku- Žek . . . Pikapolonica za »dinarčke spravljat« Tudi Natašo Rozmanovo z Gorič smo dvignili s posteljice. Lepo se opravičujemo, Nataša, a drugače ni šlo. Pameten deklič je Nataša. 2e zdaj ve, da je kruh boljši od bonbonov. Iti če hoče, da domači hitro prilete k njeni posteljici, ko se zbudi, pocuka za zvonček, obešen na posteljico. Zdaj, zdaj bo shodila. Le inace še Tina Kemperle rabi očitov prst. Sicer je pa njeno ^ »prometno sredstvo« hojca. Ne veste kako hitro se pride z njo tudi do zunanjih vrat. Ampak tale pikapolonica je pa lepa. S starim atom jo bova že pridno polnila! Eva Vehovčeva z Mlakarjeve ulic« v Kranju nas je v četrtek zjutraj pričakala vsa vesela, dobro naspana. Drobižek je, rada je in že sama hodi. Povsod jo je polno. Komaj jo love. Ampak, veste kaj, takole pikapolonico pa že imam in že polna je. Pa nič zato. Bolje dve, kot nobena. Brez skrbi, tudi ta bo polna! No, pa srečno, naši mali »ok- tobrovčki«! /O ljubljanska banka Mojca Cater Irenca Štamfelj Mateja Mali Klemen Mire Nataša Rozman lemeljna banka Gorenjske Kranj PETEK, 29. OKTOBRA 1§£ OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE Trgovsko podjetje inama J LJUBLJANA industrija pohištva Železniki VSE ZA DOM IN DRUŽINO V ENI HIŠI POHIŠTVO ALPLES JE IZDELANO PO ŽELJAH IN POTREBAH POTROŠNIKOV SISTEM Triglav-moderni Programe pohištva TRIGLAV, LJUBLJANA in DRAVA za opre¬mo vseh bivalnih prostorov razen kuhinj si lahko ogledate v našem maloprodajnem salonu v Železnikih. — možnost nakupa na kredit — možnost predelav standardnih elementov — nasveti arhitekta — brezplačna dostava in montaža pohištva na vašem domu Pred nakupom pohištva obiščite prodajalno Alples v Železni kih. Odprta je vsak dan od 8.—19. ure in ob sobotah od 8.—14. ure alples industrija za mrzle zimske dni, za šport in razvedrilo, za opremo stanovanja v blagovnih hišah |nama VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA BLAGOVNICA CERKNO pohištva INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA TOZĐ potniški promet ALPETOUR kranj GRAONJA ŽALEČ SCHIEĐEL MONTAŽNI DIMNIK TEHNIČNE PREDNOSTI Troslojni montažni dimnik po sistemu SCHIEDEL je industrijsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov zagotavlja bre¬zhibno delovanje in izredno trajnost. Okrogli presek, notranja iamotna cev in večslojna konstrukcija so temeljne značil¬nosti sistema. - okrogli presek zagotavlja: najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem po¬seku, ter najnižjih uporih, omogoča naj¬lažje čiščenje - notranja šamotna cev je: ognjeobstojna, kislinoodporna, plinotesna, odporna na spremembe temperature in ima zadostno trdnost tudi za visoke dimnike - Večplastna konstrukcija omogoča: pro¬sto dilatiranje v vseh smereh, poljubno izolacijo, visoko trajnost, enostavno montažo. ŠIROKO PODROČJE UPORABE otHOtt p'oio pili/ pUif»« j»f»ol O-TP »JO Jo»t«. •«• SCHIEDEL-YU-dimniki s* uporabljajo za vse vrste goriv (trda, tekoča, plinasta), ka¬kor tudi za razne moći kotlov od 5 KW pa dc 10.000 KW. Dimniki 0 13,5, 0 16 In 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z ve« priključki v raznih etažah, kar predstavil« velike ekonomske prednosti- Industrija Gradbenega materiala »GRADNJA« ŽALEC LATKOVA VAS Telefon: (063) 701-003, 701-009, 701-011, 722-027, 722-078; - direktor, komercialni sektor, tehnični sektor in splošni sektor ŽALEC Telefon: (063) 710-740, 710-741, 710-773, 710-719; - računovodski sektor Telex; 33 533 YU S'GRAD Osnovna šola DAVORIN JENKO Cerklje na Gorenjskem Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge: PETEK, 29. OKTOBRA 1982 17. SI KAN GLAS OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE CV modna industrija VUICA obmra Alpska RADOA Odbor za delovna razmerja pri TOZD proizvodnja pletenin Ahnira. alp¬ska modna industrija Radovljica, objavlja prosta dela in naloge VODENJE PLETILNICE TOZD Radovljica (obrmto vodja) Poleg sploinih pogojev morajo kandidati izpolnjevati 6e naslednje po- VifS. - višja strokovna izobrazba tekstilne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali - srednja strokovna izobrazba pletiljske usmeritve in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih' delih KŽK Gorenjske, TOZD Kmetijstvo Vrtnarstvo Kranj Obveščamo, da bomo ob dnevu mrtvih v vseh naših cvetličar¬nah izdćBvali šopke in ikeba¬ne iz suhega in rezanega cvet¬ja. Prodajalne bodo odprte tudi v soboto in nedeljo pred praznikom in sicer: cvetličar¬na Zlato polje od 6. do 18. ure, cvetličarna Planina, Rožmarin in Straž išče od 7. do 19. ure. V ponedeljek pa od 7. do 11. ure. Se priporočamo! Delo se združuje za nedoločen čas s 3 mesečnim poizkusnim delom. Nastop dek je možen takoj. Kandidati za opravljanje navedenih del naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov ALMIRA - modna industrija Radovljica, za ODR TOZD pr. pletenin. Razpis velja 8 dni od dneva objave oglasa. K MLADINSKA KNJIGA TOZD Knjigarne in papirnice Ljubljana, Titova 3 objavlja po sklepu Komisije za delovna razmerja prosta dela in nalo¬ge / SBSB8SSS8& v KRANJU ^."MrtSe- določene z zakoni, samou- pravnim, sporazumi. in družim, dog^p«. ,zkužen| naodgovor. mh ^iih^^n^alogah^delovnih or^nizaci drugih organizacijah. - da ima organ" zacijske sposobnosti in potrebno znanje m tzkusnje za vo- iTa r—oren^~°u1i«no po.iti.no aktiven Vloge kandidatov sprejema ^^sJuž^Ml^inske^DSSS za I | SSSSK« pismeno obveščeni v 30 dneh po spreje- mu skleDa o izboru delavca. SkIepa . ... ....„j nrt tt.i • 061 325-982 oziroma 211-912. Osnovna šola LUCIJAN SELJAK Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE na centralni šoli za nedoločen čas in razpisuje prosta dela in naloge VZGOJITELJICE na podružnični šoli v Žab- nici za določen čas - od 19. 12. 82 do 19. 9. 83 (nadomeščanje delavke med porodniškim do¬pustom). Kandidati naj oddajo pi¬smene prijave v 8 dneh po objavi. GIMNAZIJA KRANJ objavlja prosta dela in naloge KUHARICE za nedoločen čas s polnim de¬lovnim časom in 3 mesečno po¬skusno delovno dobo. Pogoj: kvalificirana kuharica in naj¬manj 1 leto delovnih izkušenj. Informacije lahko dobijo kandidati po tel.. r KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n.sol.o. JLA 2, Kranj oglaša na osnovi sklepa Komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge: - določen čas - nado- ^MfdeuSporodnUkem dopustu Posebni pogoj: ekonomski tehnik, 6 mesecev delovn.h izkušenj leti ddOVnih izkU§enJ leti delovnih izkušenj TOZD Tovarna olja OLJARICA BR1T0F delovnih izkušenj leti delovnih izkušenj, KV strugar dela 22. novembra Nastop 1982. Podrobnejše informacije dobi¬te na Gimnaziji Kranj, Koro^ ška cesta 13, kamor naslovite tudi prijave. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE Kranj, Cesta JLA 7 razpisuje javno dražbo - licitacijo za naslednja osnovna sred¬stva: - vozilo IMV 1600 - kombi, letnik 1976, izklicna cena _ e>seb ni**vt o*VW™200* J*!"e tnik l975"izklicna cena 70.000 _ j^i^oprema ter rezervni deli za motorna kolesa BMW ... . . o ii iq«2 v garaži UNZ Kranj (za stavbo SO Krar^^i ^už benfinz asebnisek t o r ob 15,uri. Interesenti si lahko ®jo Jozfla eno uro pred pričetkom licitacije. | V prodajni ceni ni vračunan prometni davek. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 29.10.-5.11.82 za občini Kranj in Tržič TERAN JANEZ, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon: 26-357 ali 21-798 GAŠPERLIN BOŠTJAN, dipl. vet., Kranj, Tuga Vid¬marja 8, tel.: 25-831 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice GLOBOČNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel.: 74-629 Dežurna služba pri Živino¬rejsko veterinarskem zavo¬du Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje nepreki¬njeno. i Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotni polog od ! izklicne cene. Trgovska in gostinska delovna organizacija ŽIVILA-CENTRAL objavlja na podlagi sklepov Komisije za delovna razmerja oz. IO DS TOZD naslednje proste delovne naloge in opravila TOZD MALOPRODAJA 1. VODENJE POSLOVNE ENOTE TOZD GOSTINSTVO 2. VODENJE BIFEJA SO KRANJ 3. STREŽBA GOSTOM TOZD DELIKATESA 4. PRIPRAVLJANJE IN KUHANJE JEDI Kandidati naj pošljejo pismene izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po _ ZIVILA-CENTRAL - kadrovska služba", Naklo 252. Vsi prijav ljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 30 dneh po poteku roka za prijavo. 5. STREŽBA GOSTOM Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še nasled¬nje: Podi — višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, — dve leti delovnih izkušenj na področju vodenja blagovnega prometa Pod 2., 3., 4. in 5. — gostinska šola ustrezne smeri ali z delom pridobljena delovna zmož¬nost > Za vse objavljene proste delovne naloge je določeno poskusno delo 3 mesece. prijave po objavi oglasa na naslov: z dokazili o OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o.o. TOZD Zdravstveni dom Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VIŠJE MEDICINSKE SESTRE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izplnjevati še naslednji pogoj: — dokončana vžja šola za medicinske sestre. Delo se združuje za nedoločen Čas. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o.o., Kranj, Gosposvetska 10— kadrovska služba. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol. o. Kranj TOZD KARTONAŽA b. o. Kranj objavlja prosta dela in naloge za določen čas na osnovi 60 čl. Pravilnika o delovnih razmerjih za a) 3 DELAVCE V PROIZVODNJI Pogoj: — končana osnovna šola in odslužen vojaški rok. Delo je dvoiz- mensko in se združuje za določen čas, z enomesečnim po¬skusnim delom. b) 2 DELAVKI za določen čas za opravljanje delovnih nalog obtrgo- vanje kartonskih zloženk Pogoj: * — končana osnovna šola. Delo je dvoizmensko in se združuje za določen čas 6 mesecev za nadomeščanje delavk v času bolezni. Za opravljanje del je določeno enomesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajni¬štvo delovne organizacijo TK Gorenjski tisk n. sol. o. Kranj Ul. MošePijadeja 1, najkasneje 15 dni po objavi. GASIIzSKO REŠEVALNA SLUŽBA P. O. Kranj Oldhamska 4 Po sklepu delavskega sveta in v skladu s Statutom, razpisuje razpisna komisija naslednja dela in naloge: VODJE GASILSKO REŠEVALNE SLUŽBE Poleg zakonskih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da in i višjo izobrazbo gasilske ali tehnične smeri, — 5 let p; :>kse, od tega 2 leti na odgovarjajočih delih] — moralno politično neoporečnost Dela in naloge razpisujemo za 4-letno mandatno obdobje. Interesenti naj oddajo vloge z dokazili o šolski izobrazbi na naslov Gasilsko reše¬valna službu Kranj, Oldhamska 4, za razpisno komisijo, v 30 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bomo obvestili vse prijavljene kandidate v 8 dneh po sprejetju sklepa delavskega sveta. I L PETEK, 29. OKTOBRA GLAS 18. STRAN OBVESTILA OGLASI OBJAVE ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega možu. očeta, sina. brata VINKA KOKELJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga množično pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, izrekali sožalje in* denarno po¬magali. Posebno pa se zahvaljujemo kolektivu Elektro Kranj,' LTH Škof j a Loka — TOZD Livarna, Balinarskemu klubu Loka 1000, učencem 7. d razreda, dr. Debeljaku in dr. Križnarjevi, g. župniku in kaplanu za poslovilni obred, pevskemu zboru, Francu Galičiču in predstavniku Elektro za ganljive besede ter sosedom, znancem in vsem sorodnikom za pomoč. VSI NJEGOVI Škofja Loka, Leskovica, Poljčane, 21. oktobra 1982 ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča in teta MARTINA BUKOVEC roj. Kozina Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje, vsem sosedom — botri, sorodnikom in znancem ter prijateljem za izrečena sožalja. Iskrena hvala tudi Onkološkemu inštitutu. Zahvaljujemo se dr. Bajžlju za lajšanje bolečin. Prisrčna hvala g. župniku za lep obred in ganljive bese¬de ob odprtem grobu ter pevcem za lepo petje. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivom Planike — Montaža L, Šivalnica, Aero¬droma Ljubljana—Brnik, Obrtniku Janezu Čopu, Vrtnarije KŽK, Alešovi — žično pletiljstvo in družinam Čander, Zajec, Šu- bic, Mihelčič, Ambrožič in Vidic. VSI NJENI Breg ob Savi, 27. oktobra 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame DANICE KREK se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, bodrilne besede, ki ste nam jih iz¬rekli, za toliko podarjenega cvetja in spremstva na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni DO Stol Kamnik, Titan Kamnik, Jelen Kranj in Savi Kranj, govorniku za poslovilne besede, pevcem za žalostinke in g. župniku za lep cerkveni obred. VSEM IN VSAKOMUR ŠE ENKRAT HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Komenda, 29. oktobra 1982 MALI telefon OGLASI 27-960 PRODAM GRAMOFON *tosca z glavo schure PRODAM za 4.300 din. Perdan, Pševska 2, Kranj — Stražišče Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 40 do 150 kg. Posavec 16, Podnart 7994 ZA DAN MRTVIH vam v CVETLI¬ČARNI - VRTNARIJI v Šenčurju nudimo domafe KRIZANTEME - velikocvetne, pajkovce, marjete ter vseh vrst drugega cvetja. Sprejemamo naročila za ARANŽMAJE. Telefon 41-122 10692 Prodam PEC na olje EM0 8. Potoče 27, Preddvor 10933 Prodam PSA - NEMŠKEGA OV¬ČARJA z rodovnikom, starega 7 mesecev. Justin, Trnje 16, Skofja Loka 11032 Prodam SADIKE ligustra za živo mejo. Sv. Duh 99, Skofja Loka 11033 Prodam macesnove PLOHE, debeline 8 cm, primerne za zadne obloge ali »pob- jon«. Miha Meglič, Jelendol 10, Tržič 110892 Prodam barvni TELEVIZOR grundig (66 cm), letnik 1977 z daljinskim uprav¬ljanjem. Telefon 74-224 v soboto dopol¬dan. Jožica Nerat, Lesce, Finžgarjeva8 10962 Prodam temno-moder PLASC za nosečnice, št. 42, primeren tudi za ženske močnejSih postav. Telefon 28-084 popol¬dan ali 25-861 - int. 435 dopoldan 11085 Prodam rdeč junijski KORENČEK. Strahinj 7, Naklo 11086 Prodam 200 kosov STREŠNE OPEKE vesna — rdeče, 700 kosov rabljene ce: mentne špičak, 150 kg betonskega železa, premera 10, PUNTE in BANKINE. Informacije po tel 50-661 dopoldan 11087 Prodam bakreno PLOČEVINO 0,60 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 11088 Prodam TELEVIZOR Rudi Čajevec, PRALNI STROJ gorenje, enodelno omaro in KAVC.' Murnik, Velesovo 21, Cerklje 11089 Prodam nekropljena JABOLKA. Pod¬brezje 27 11090 Prodam razne dele za KADETA. Ljub¬no 126 11091 Prodam 800 kosov STREŠNE OPEKE dravograd in rabljen POMIVALNI STROJ baucknecht. Visoko 112, Šenčur 11092 Prodam 300 kosov STREŠNE OPEKE, rdeče, trajanka Dravograd. Mirko Kle¬mene, Sp. Duplje 16 11093 Prodam termoton OKNO 220x140 in dvoja VRATA 60, luž en hrast, cena 20.000 din. Ivan Hafner, 2abnica 31 11094 Prodani več sort obranih JABOLK in FIŽOL. Zg. Bitnje 30 11095 Prodapi 500 kg semenskega KROM¬PIRJA igor in oddani dva 5 mesecev stara KUŽKA. Jezerska c. 93, K ranj 11096 PLAŠČA, prehodnega in zimskega, ženska, št. 40, ugodno prodani. Telefon 26-564 popoldan 11097 Prodam mlado KRAVO s teletom. Voglje 98, Šenčur 11098 Prodani TRAKTOR Tomo Vinkov*, 18 KM. Janez Slibar, Zg. Dobrava 13 11099 Prodam večjo količino bukovih BU¬TAR. Telefon 79-646 11100 Prodam ZELJE v glavah. Podreča 54, Mavčiče H101 Prodam rabljeno SPALNICO »James Bond 007«. Telefon 26-312 11102 Ugodno prodam novo PEČ za central¬no kurjavo feroterm, 35.000 ccal in ZIDAK. Pšenična polica 9, Cerklje 11103 Uvoženo mrežasto STAJICO in dobok otroški VOZIČEK, prodani. Čvijin, C. 1. maja 69, Planina, tel. 26-618 11104 Suhe borove PLOHE in colarice ter obrana JABOLKA, poceni prodam. Vog¬lje 59, Šenčur 11105 Prodam trajnožarečo PEC. Telefon 25-810 1H06 Prodani električni ŠTEDILNIK. Pav- lič, Zupanova 7, Šenčur 11107 Poceni prodani SEDEŽNO GARNI¬TURO in dva JOGIJA. Telefon Prodam VARILNI APARAT 350A, trajnožarečo PEČ in AVTORADIO s ka¬setofonom. Ogled v soboto m nedeljo do¬poldan. Janez Pravst, Zasavska 6, Krajo JABOLKA iz Štajerske, neškropljena, za ozimnico, po izredno ugodni ceni prodam. Polde Zupane, Mlakarjeva 17, Kranj (nasproti letnega kopatešča) 1111U Prodam STROJ za spajanje furnirja s plastično nitko, ŽAGO za furnir. REZKAR za furnir, električno mizarsko STISKALNICO (prešo) in aparat za nanos nitro laka. Prodam tudi g-adbeno OPEKO in LES za OSTREŠJE. Infor¬macije po tel. 064-47-112 ali osebno Zg. Duplje 2 . TFTir1011ft111; Prodam 8 mesecev brejo 1 bLlL-U ali KRAVO s teletom. Mesec, Zabnica 1 ■ Prodam rabljene STEBRE za ograjo, kos 90 din. Informacije po tel. 27-452 llllu Malo rabljeno dvojno POMIVALNO KORITO, dolžine 1 m. nerjaveče in PEC na olje kontakt, poceni prodam. Bič ko¬va 7, Kranj, tel. 23-929 11H4 Prodam ovčji KOŽUH. Telefon 26-555 11115 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta ANGELA GAŠPERLIN Šuntarjeva mama iz Vopovelj Na zadnjo pot jo bomo pospremili v soboto, 30. oktobra 1982 ob 6 uri na pokopališče v Sp. BrnAu. Do pogreba leži v domači hiši vVopovljahšt. 14 ŽALUJOČI VSI1VJENI Vopovlje, 27. oktobra 1982 Prodam otroško mrežasto, okroglo STAJICO in otroški AVTOSEDEZ, oboje novo. Despot Stajič, Zlato polje 3 Kr*: ms Ugodno prodam nove ROLETE sl:lr gatec: 3 kose — dimenzije 140x1* : 1 kos - 140 x 200. Jani Kavalar. Mu-u»*i Jesenice, tel. 81-557 Prodam 3 mesece brejo KRAVO itc | Stagne 27, Bled Poceni prodam PLAŠČ — permcf črn, št. 44. Telefon 21-314 Prodam 1 kub. m hrastovih PLOHC ali DESK. Vidmar, Hraše28, Smlfdai Prodam KRAVI ali TEUCI po Jože Štravs, Volča 23, Poljane llH Prodam 120- basno klavirsko MONIKO hohner tip verdi 4 Tei* 21-540 od 19. do 21. ure Prodam 9 ŠPIROVCEV 12x14x9 cm in torzijsko OS za avto-frfeift nosilnosti 500 kg. Kličite po tei 7"4F popoldan (Bled) Prodam DESKE, 20 mm za »pob» in zimska JABOLKA — kosma? Sp. 5e* 9, Preddvor PRAŠIČKE, stare 8 tednov. PlStt I bele, težke, za zakol in OVES,' prrdf I Fujan, Hraše5, Smlednik Prodam SADIKE celoletnih JAGCf.I sorte humigrande, rastejo ob p»Hri cfci: I ali plantažno. Obrodijo 6 mesecev o I Ena sadika da 5 kg jagod. Ceni 1 sadike je 20 din. Pošljem po pevsapl najmanj 20 sadik. Priložim navodk 3 I gojenje. Slavka Ivezič, Počekovioa S0 I Hotel JELOVICA Bled prodaja A** ' MATE za 4-stezno kegljišče, uae* volmer. Vse informacije dobite v 1 LU JELOVICA Bled, teL 77-316 Vlff I Prodam VRATA, komplet s p«A»l mahagoni: 1 kos 70 cm L in 1 k* ■ I 80 cm D. Srčič, Bled, Prežihova 12 rc«| 8.000 din) Prodam črno-belo KRAVO, ki te * I vembra drugič teletila. Vidk Korit**! Bled Prodam 7 tednov stare PUJ9tt| Lukanc, Selo 27 pri Bledu Prodam nov HLADILNIK gorat]**I 11.000 din, malo rabljene otnčfee I GRADE za 8.500 din ter otrošto JICO za 500 din. Informacije do teJ«i*« 27-755 Prodam 18kub. m bukovih DRV nislav Mohorif, Tavčarjeva 1 S*« tel. 69-340 dopoldan Prodam KRAVO križanko, i ff** teletom ali brez. Srednja vas 2. Bohr Prodam KOBILICO »PONU 12 let, težko 300 kg, primerno za sko nošnjo. Informacije r>o 063-844-117 - ^ Ugodno prodam dobro ohrani erj KAVČA in električni MESALiSk *1 tiqick — set, nov, nerabljen v' Mn.31 Telefon 064-45-092 (Preddvor) i Prodam šest tednov stare pp>jSm, Kržan, Selo 23, Žirovnica Prodam mlado KRAVO s teletceV po izbiri. Habjan, Breznica n \gjff Loka Prodam MIZARSKI »FRE ~ ■ fe lesenim podstavkom in brusni kansea B električni pogon. Škrlj, Blaževa 10. nadstropje, Škofja Loka Prodam PUNTE in BANK I NE A^f Nartnik, Sv. Barbara 17, škofj*j3 Prodam težkega PRAŠIČA x» JJ nekaj PRAŠIČKOV za dopitanie Sv. Duh 41, Škofja Loka J « ' Dva TELEVIZORJA, Črnobe ša in dva KAVČA, ohranjena -oJjfl Naslov v oglasnem oddelku. ' Ugodno prodam globok ir ' OTROŠKI VOZIČEK. Kreji Mrakova 1 OBLETNICA Ze dve leti v grobu spiš, a v mojem srcu še živiš ZAHVALA Ob tragični izgubi MOJCE VDOVČ - roj. KAJDIŽ p. d. Pogorevove Danes, 29. oktobra 1982 je minilo dve leti, odkar si me za vedno zapustil ljubi sin se iskreno zahvaljujemo ob izkazani nesebični sosedski pomoči; darovalcem cvetja, sodelavcem Planike in Elana Begunje, vrtcu Gorenjskega odreda iz Žirovnice, pev¬skemu zboru iz Zabreznice, jeseniškemu pihalnemu orkestru, sošolcem iz osnovne šole in vsem tistim, ki so iskreno sočustvovali z nami ob tragični izgubi hčerke. Po¬sebno se zahvaljujemo vsem vaščanom za izkazano pomoč ob težki izgubi ter g. župniku za pogrebni obred.- DRUŽINA KAJDIŽOVA ŽALUJOČI: mož, sinova Dejan in Domen, starši in drugo sorodstvo Žirovnica, 26. oktobra 1982 MILAN SITAR s Kokrice, GolniSka cesta Vsem ki se ga spominjate, prižigate sveče in prinašate cvetje ter Vsem, ^b?akuRete njegov prerani grob, lskrena hvala. ŽALUJOČA MAMA ZAHVALA S težkim srcem smo se v torek, 19. oktobra, poslovili od na^e dobre mame IVANE PRESTOR ki je v veliko tolažbo in upanju ostala med nami v večnem spominu. Ukrpno se zahvalimo g škofu dr. Leniču, ki je vodil pogrebne slovesnosti in z izbranimi besedami ^TcHI nokoino mamo nam pa vlil moč in tolažbo. Hvala vsem stanovskim prijateljem duhovni- sodelavcem in sodelavkam občinske skupščine Kranj, tovarne Planika in trg. podjetja Živila, Sse v tako velikem številu udeležili pogreba; vsem darovalcem vencev m cvetja, in vsem ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Iskrena hvala dr Mihaelu Sajevcu za nesebično ponmč v bolez¬ni ™sčm sorodnikom in posebej sosedom, ki so z dobro voljo ljubeznivo pomagali v dnevih žalosti. Hvaležni: Vinko, Ivanka, Pavla, Milka in Anica Voklo, 25. oktobra 1982 OBLETNICA v ig . gbs 3. novembra mineva žalostno leta odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož. brat, stric, zet in svak CIRIL KOŽUH svece. ŽALUJOČI: žena Slavka in drugo sorodstvo Planina, 3. novembra 1982 .19. STRAN GLAS PETEK, 29. OKTOBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE Prodam RADIATORJE jugotherm ^60.400, 300/600. Roman Le ban, telefon ^-236 - mehanična delavnica U197 Prodam 250 kg težko SVINJO za zakol. Snd 43, Cerklje ' 11198 Prodam 4 mesece starega črnega PSA ^ PUDELNA. Hudnik, Cerklje 25 iadružnidom) 11199 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 100 ^ Bider, Adergas 24, Cerklje 11200 . Ijodnc prodam Športni OTROŠKI ^OUCEK (avtosedež). Zasavska 58/A, rJtAek 11201 ^Predam ZELJE v glavah. Škofjeloška ^Knnj 11202 Predam novo STREŽNO OPEKO pu- 85X112 in PRALNI STROJ gorenje. 3, Kranj, tel. 22-502 11203 Plodim mesnato SVINJO za zakol. 31, Kranj 11204 ^Ugodno prodam 100 kosov betonskih S&AKOV 20x29x40 cm. Kleindinst, Sp. ^J)ije35 11205 „Prodam PECI kilppersbusch. Blaž ^Ptt«, Pot na Jošta 34, Kranj 11206 .Prodam 8 tednov stare PUJSKE in 300 FIŽOLA. Glinje 12, Cerklje 11207 ftodam brejo KRAVO po izbiri. Prap- ^ polica 26, Cerklje 11208 Ijodno prodam OJAČEVALEC pione- *SA 720, 2x65 W sinus), star 10 me- i carinsko deklaracijo. Stular, nioai 20, Kranj, tel. 28-902 11209 Phdam PAC na trda goriva za cen- 4.000 ccaL Alič, Puštal 58, Skofja ^ju 11210 . v Predam obrana nežkropljena JABOL- | po 10 din in domaČ^ ZGANJL. I DESKE m PLOHE" Tel®2j2 i -Predam bočno traktorska KOSILNI- I a traktor UTB universal. Vopovije I • v,Cerklje 11213 I sjpdam malo rabljen 50-litrski KO- ■ JL a žganjekuho. Ogled vsak dan od K 17. ure. Ljubno 105, Podnart 11214 I „Pndam ZELJE v glavah. Sp. Brnik 10, I 11215 Pndam ZASTAVO 750, letnik 1973, [ 11000 din in PEC kilppersbusch za I centralno. Zrim, Zg. Brnik ^49^ I J^an KRAVO frizijko^ ki bo tretjič I in ELEKTROMOTOR 25 KM. I Jeršin, Jezerska c. 2, Kranj I Jftdam BIKCA, starega 10 dni Ko- I ^Podbrezjel7 ."f18 I »>lam več sort neškropljenih JA- fe Jože Praprotnik, Ljubno^ I ^ prodam dve toni CEMENTA. I Vbv v ogrnem oddelku 11220 I > tfcdno nrodam 80-litrski ležeči BOJ- I ^R. Informacije po tel. 28-449 ali 28-448 L&iam KRAVO, TELETA (težj^a) P 3IKA. Praše 24, Mavčiče gredam mizarsko tračno BRUSILKO |5^ina), dolžine 2,5 m. Briški, Medno f^ Ljubljana — Šentvid k Prodam KRAVO, ki bo kmalu teletila g^osno PRIKOLICO. debeli semenski KROMPIR ^Slda Rozman, Polica 4, Pod- | nov GORILEC CTC. fcfog I ^"dnevno OMARO. Telefon I ^ malo rabljen ŠTEDILNIK I ^»nbusch. Telefon 82-150 11228 POSEBNO OBVESTILO STRANKAM! »CVETLIČARNA« KOS ANI - kioek pred vhodom na kranjsko pokopališče, ob¬vešča cenjene stranke iz Kranja in okolice, da bo prodajalna - kiosk odprta neprekinjeno v nedeljo 31. oktobra in 1. novembra 1982. U dan mrtvih »prejemam todi naročila za ikebane m ^etje. k**am lepe KRIZANTEME - veli- 11258 lnfor- 11268 ;orenje. ^■^PAJKOVCE in MARJETE. Sr. -a Preddvor JNam TELEVIZOR gor po tel 23-244 popoldan KUPIM Kupim diesel STROJ AR «15 ali FIAT companiola, lahko tudi v okvari. Telefon 064-62-622 zvečer 11056 Kupim navadno HARMONIKO tri- vrstno CFB ali BSAS. Telefon 064-47-386^ Kupim tri zgornje OMARICE od PO¬HIŠTVA barbara teak-mat, 100x60x50. Ponudbe sprejemam po tel. 24-550 ali na naslov: Valentin Križnar, Planina 11138 Od 7 do 10 dni starega BIKCA, kupim. Telefon 62-811 zveč er 11139 Kupim vozen TRAKTOR od 20 do 35 KM, po možnosti dva pogona. Ponud¬be s ceno pošljite na naslov: Jaka Smid, Hrušica 112, Jesenice, tel. 064-82-457 11140 Nuino kupim KNJIGO »CHEREL ALBERT - ENGLESKI BEZ MUKE« založbe Beograd NOLIT 1960 - Metoda Assimil. Milka Poredš, Kranj, Kidri¬čeva 1 11141 Kupim 0,5 kub. m rabljenih DESK za opaž Frlic, Zevnikova 5, Kranj (Orehek), teh 27-937 11186 Kupim KLJUKO od prinza NSU. Sodnik, Pivka 13, Naklo 11187 Kupim starejši MOPED tomos. Tele¬fon 24-259 11188 Kupim delovnega VOLA. Franc Rupar, Log 5, Škofja Loka 11189 Kupim eno ali dvobrazdni PLUG za lažii traktor. Ca rman, Sora 4, Medvode J 11190 Kupim rabljeno MOTORNO ŽAGO. Telefon 21-579 112» ZAHVAIA Ob smrti dragega moža, ata, starega ata, pradeda in strica JAKOBA BEVKA tesarskega mojstru v pokoju, borca za severno mejo u I- cnrodnikom sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili se iskreno cvetja in am izrazili sožalje. Lepa hvala delavcem na zadnji poti mu poklomhJodjetju )>Jelen« obrat »Stari Mayer«. Poseb- IMP LJubljana -' iz žirov in Gorenje vasi za dolgotrajno zdravljenje. Hvala no pa se za ganljiv govor, g. župniku in pevcem iz Nove Oselice. tudi govorn , ^ ^ ^^ ^ ENKRAT LEPA HVALA! . VSI NJEGOVI! Sovodenj, Medvode, Kranj, Mar del Plata Kupim PUNTE in BANKINE; ter prodam rezervne dele za R-12. Telefon 25-730 11271 VOZILA Prodam ZASTAVO 101, prevoženih 66.000 km. Telefon 064-62-247 U064 Prodam karamboliranega ZAPUKUZ- CA celega ali po delih, starega 3 leta. Vinko Fajfar, Sp. Sorica 22 11142 Ugodno prodam tovorno PRIKOLICO. - Bukovec, Britof 179 Kranj «"3 Kuoim menjalnik za opel A KADki 1 in prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, motor, menjalnik brezhiben. Telefon 061 032 11144 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Metka Žnidar, Bitnje 2, Bohinjska Bistrica 11145 Prodam WARTBURGA, prva registra¬cija 1976. Ostoja Miloševič, Janeza Pu- harja 2, Kranj 11155 Poceni prodam osebni avto FORD ESCORD, letnik 1969, dobro ohranjen, registriran do 17. 9. 1983. Gojko Gogič, Janeza Puharja 4, Kranj, tel. 28-967 11156 prodam WARTBURG caravan, bele barve star 5 let, prevoženih 52.000 km, cena 100.000 din. Franc Dijak, Zoisova ^n/A Bohinjska Bistrica 11157 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Mataia Božič, Zasavska 3, Kranj 11158 Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 101 L, letnik 1978, oker barve. Miha Rezar, Gradnikova 41, Radovljica 11159 Prodam veliko delov za VW 1500 - 6- voltni ter menjalnik za ZASTAVO 750 in 210-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO, f^nirič C revolucije 2/A, Jesenice 11160 &odam ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do 19. 4.1983, cena 30.000 din, karambolirano. Ogled možen popoldan. Zdravko Cmojevič, Hrastje 117, Kranj 11161 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Informacije po tel. 79-540 popoldan 11162 Prodam R-4, letnik 1975. Telefon 83-283 11163 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Ogled dopoldan. Koren, Tavčarjeva 1, Jesenice 11164 Poceni prodam ZASTAVO 101, registri¬rano do septembra 1983. Ogled na dvo¬rišču Elmunda Bled 11165 TOYOTO COROLO, 1100 ccm, letnik 1972 prodam, možno tudi na gradbeni kredit. Telefon 74-860 11166 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 letnik 1978. Britof 173, Kranj (Žibert) 11167 AUDI 80, letnik 1974, prodam. Perko, Naklo 113 11168. Prodam VW 1300, letnik 1971. Val- vazorjeva 6, Bled, tel. 77-781 11169 Prodam RENAULT 9, dobava v no¬vembru. Prusnik, Visoko 7/D, Šenčur 11170 Prodam DIANO, letnik 1977. Boris Košnik, Kranj, Veljka Vlahoviča 6 11171 SIMCO 1100, prodam po delih. Ogled v petek, 29. 10. 1982 od 15. ure dalje. Bajželj, Skokova 2, Kranj — Stražišče 11172 Prodam VW KOMBI, starejši letnik, v odličnem stanju. Rudi Kunstelj, Za- družniška 8, Mengeš 11173 Zelo poceni prodam ZASTAVO 1300, vozno, celo ali po delih. Naslov: Titov trg 16 Kranj (gostilna Majer) Stanojevič 11174 Prodam GOLF - J, letnik 1977. In- ' formacije po telefonu 47-266 popoldan 11175 Prodam DIANO 6, letnik 1978, dobro ohranjeno (majhna poraba). Informacije od 17. do 20. ure po tel. 064x22-681- 11176 Prodam RENAULT 4, letnik 1974. Smolko, Sp. Bitnje 36 11177 Prodam karam bolirano ZASTAVO 750, po delih. Reteče 29, Škofja Loka 11178 Prodam rahlo karamboliran MINI 1000, letnik 1970. Na Plavžu 93, Železniki 11179 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, nov IR motor. Bled, Aljaževa 1, telefon 77-969 11180 Prodam FIAT 126-P, garažiran, januar 1978. Telefon 064-75-555 popoldan 11181 Prodam SIMCO 1307 GLS ali talbot solare GLS. Kocjan, Kovor 102, Tržič 11182 Prodam MOTOR in MENJALNIK od Z-101, prevoženih 72.000 km. Anton Kavčič, Ribenska 28, Bled 11183 Prodam R-12, letnik 1975. Albin Šilar, Zg. Bitnje 125, Zabnica 11184 Zelo poceni prodam italijanski FIAT 125, registriran. Možina, Bodovlje 16, Škofja Loka 11185 PRODAM streho, vetrobransko steklo, prednjo in zadnjo havbo, obe polosi ter 3 obroče, vse za zastavo 101. Kern Anton, Zg. Bitnje 170(za gostilno Strahinc) 11063 Kupim ZASTAVO 750 in R-4. Vinko Koblar, Ožbolt 19, Škofja Loka 11259 Ugodno prodam OPEL KADETT 1100, 110000 km. Pokcrn, C. talcev 20, Škofja Loka 11260 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977 - december, garažirano. Telefon 28-774 11261 Prodam ZASTAVO 750. Ivo Zadražnik, Sr. Bela 33, Preddvor 11262 Prodam avto VW 1200 J. Lahovče 43, Cerklje 11263 Ugodno prodam ZASTAVO 750, sta¬rejši letnik, registriran do junija. Pogač¬nik, Pševska 3, Kranj 11264 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Telefon 45-012 11265 SIMCO 1100, letnik 1976 dalje, KU¬PIM. Ponudbe pod: 14 M 11266 Prodam SPAČKA, letnik 1976 in starejšega »FIČOTA«. Jerala, Ješetova 12, Kranj 11267 Prodam 126-P. Telefon 61-207 od 16. ure dalje 11146 Prodam avto 126-P, dobro ohranjen, registriran do 26. 10. 1983. Virje 38, Tržič 11147 Poceni prodam OPEL REKORD, sta¬rejši letnik, dobro ohranjen. Marjan Vidmar, Hotemaže 2. Ogled v soboto od 9. do 13. ure 11148 Ugodno prodam SIMCO 1100 GLS. Draga Tomažič, Sebenje 50/B, Tržič 11149 Prodam dobro ohranjen avto OPEL KADETT, letnik 1974. Dimčo Malčov, Veljka Vlahoviča 8, Kranj 11150 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, 1974, celo ali po delih. Brane Likar, Križe 93 pri Tržiču 11151 Prodam 126-P, letnik 1978. Rupa 21, Kranj 11152 Ugodno prodam ZASTAVO 101, 1977, školjka nova; in dva nova žarometa za renault 14. Vidic, Lesce. Na Trati 16, tel. 74-368 11153 AUDI 60 L, prodam po delih Vojko Pavlovčič, Triglavska 45, Mojstrana 11154 Prodam ZASTAVO 101, staro 2,5 leti. Ogled vsako soboto in nedeljo. Milutin Božič, Ul. Juleta Gabrovška 21, Kranj * 11020 STANOVANJA Zamenjam dvosobno STANOVA¬NJE s centralno na Plavžu za večje na Jesenicah ali v Radovljici. Infor¬macije tel. 83-430 v večernih urah. 11049 V Kranju kupim enosobno ali manjše STANOVANJE. Šifra: Januar 83 11072 Oddam opremljeno SOBO s centralnim ogrevanjem, možnostjo kuhanja, pri¬merno za študentko ali samske ženske. Britof 369, Kranj 11229 Majhno STANOVANJE ali GARSO¬NJERO, vzame v najem mlad par v Kranju ali okolici. Šifra: Enoletno pred¬plačilo 11230 Miren fant dobi ogrevano SOBO kot sostanovalec. Naslov v oglasnem oddelku. 11231 SOBO s kopalnico, oddam poštenemu dekletu ali mlajši upokojenki, za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod: Takoj 11232 Prodam dvosobno pritlično STANO¬VANJE, primerno za obrt, na Jesenicah. Telefon 82-609 11233 Upokojenka išče ogrevano SOBO z možnostjo kuhanja in souporabo kopal¬nice v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Upokojenka 11234 OBVESTILO! Živinorejce na območju Go¬renjske obveščamo, da zaradi varčevanja z bencinom spreje¬mamo naročila za veterinarske storitve vsak dan od 6.-8.30 zjutraj na telefon 22-781 in 25-779. Kasneje pa samo naročila za nujne storitve (kot so: porod, porodna mrzlica, napenjanje, kolika, izpad maternice, krva¬vitve, mastitis). Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Kranj, Iva Slavca 1. POSESTI HlSO z vrtom, v starem delu Kranja, mirna lega, ugodno prodam. Informacije po tel. 064-21-287 od 18. do 20. ure 11235 Veliko STANOVANJSKO HIŠO v tretji fazi gradnje v Preddvoru, prodam ali zamenjam za STANOVANJE v Kranju ali okolici Telefon 064-22-791 od 16. do 19. ure 11236 V najem vzamem opuščeno KMETIJO. Naslov v oglasnem oddelku. 11237 Prodam GARAŽO v garažni hiši na Plavžu — Jesenice. Informacije po tel.82-113 11238 7 hektarov zaraščenega GOZDA v k. o. Kropa, prodam ali zamenjam za podobno zemljišče v bližini Škofje Loke. Peter Žagar, Groharjevo naselje 6, tel. 60-057 Škofja Loka 11239 GARAŽO z električnim priključkom v Kranju, vzamem v najem. Telefon 28-526 11076 ZAZIDLJIVO PARCELO (2000 kv. m) z materialom, zamenjam za vikend ali starejšo hišo. Šifra: Blizu Kranja 11270 ZAPOSLITVE Sprejmem KV KOVINOSTRUGARJA s prakso. Naglič, C. na Bido 26, Kokrica 11077 OBVESTILA; Termoakumulacijske PEĆI POPRAV¬LJAM, ČISTIM in MONTIRAM. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš/ telefon 061-737-466 10149 Nudim storitve na TOČKOVNEM VARILNEM APARATU. Kavčič, tel. 27-937 11240 IZDELUJEM in imam na zalogi ce¬mentne odtočne cevi, premera od 10 do 40. Vinko Brečko, Sebenje 67, Bled, tel. 77- 756 11241 Imate peč za centralno kurjavo in kurite s premogom ali drvmi? Bi radi že v letošnji ogrevalni sezoni prihranili del dragocene kurjave? Tedaj se vam splača namestiti napravo, ki vam bo prihranek omogočila. Vse informacije dobite po tel. 78- 259 11242 PRIREDITVE ANSAMBEL S1BILA vabi vsak PE¬TEK in vsako SOBOTO na PLES v HOTEL TRANSTURIST, vsako NE¬DELJO ob 16.30 pa na PRIMSKOVO 11243 V SOBOTO, 30. X ob 20. uri bo PLES v ŽELEZNIKIH. Igra skupina TRGOVCI. VABLJENI! 11244 DRUŽABNI PLES s svetovnim ples¬nim programom, vsak petek, ob 20. uri v DELAVSKEM DOMU Kranj. Vodi plesni učitelj BORIŠEK 11245 SKUPINA MODRINA igra vsako SO¬BOTO v restavraciji HOTELA CREINA in vsako nedeljo na MLADINSKEM PLESU V MEDVODAH v domu Svo¬bode 11246 DISCO! vsako soboto v Srednji vasi - Šenčur. Pričetek ob 17. uri 11247 DISCO! Vsako soboto ob 19. uri v STRAŽIŠCU. VABLJENI 11248 PLESNE VAJE! Vsako nedeljo ob 16.30 v dvorani KS STRAŽIŠČE Kranj 11249 OBČINSKA KONFERENCA ZSMS JESENICE, organizira ob torkih v plesni dvorani HOTELA POŠTA - ZAČETNA PLESNA TEČAJA - iz rock'n rolla, ob 18.30 - iz klasičnih in latinsko ameriških plesov pa ob 19.30. Pričetek tečaja in prijave 2. novembra 1982 11250 IZGUBLJENO 24. oktobra se je azgubil PES - VOLČ- JAK, ki sliši na ime DON. Kdorkoli bi kaj vedel, naj sporoči po tel. 24-081 dopoldan ali 40-518 popoldan OSTALO Iščem VARSTVO za 9 mesecev starega fantka na vašem ali našem domu v Škofji Loki. Telefon 064-60-748 11252 Iščem dopoldansko VARSTVO za enoletno punčko v bližini Vodovodnega stolpa. Telefon 24-623 11253 POUČUJEM angleški jezik za višje razrede osnovne šole. Interesenti se lahko oglasijo vsak dan razen torka od 15. do 18. ure. Ribnikar, Ul. Staneta Rozmana 11, Kranj 11254 Iščem žensko za VARSTVO 3-letne punčke na domu. Naslov v oglasnem oddelku 11255 POUČUJEM matematiko in fiziko za srednje šole. Debeljak, Škofja Loka, tel. 62-091 11256 Prevzamem staro hišo, ki jo obnovim na svoje stroške (pregipsam in preples- kam — kvalitetno), na relaciji Kranj — Bohinj, če mi nudite SOBO ali dve za določen čas, za tričlansko družino. Šifra: Razumevanje 11257 LOTERIJA Sreč ka din Srečka din št. št. 30 60 0 40 60 60 6135 440 2050 400 43305 8.040 3360 860 62735 4.040 23890 2.000 183005 100.040 25030 4.060 263005 500.040 29910 % 4.000 398795 20.040 21 80 86 80 71 60 37% 1.000 101 200 012146 20.000 27301 6.000 032746 20.000 35941 8.000 046756 50.000 273671 1,000.060 250126 20.000 290626 20.000 42 80 072 200 17 60 322 160 367 160 06002 6.000 13297 6.000 36682 2.000 22377 6.000 331652 20.000 203277 20.000 475232 20.000 223707 20.000 228417 20.060 3 40 268647 20.000 3183 440 6183 640 08243 2.040 22058 2.000 52663 4.040 315878 20.000 78763 2.040 038753 20.040 09 100 220003 20.040 19 80 39 100 14 60 49 60 24 * 120 5569 400 2944 600 01439 8.100 21934 8.000 79429 2.000 335244 20.000 203469 20.000 477589 20.000 TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 50 do 60 din, špinača 70 din, cvetača 80 din, korenček od 30 do 40 din, česen od 150 do 180 din, čebula od 30 do 35 din, fižol od 100 do 120 din, pesa 30 din, paradižnik 40 din, paprika 40 din, slive od 30 do 35 din, hruške od 30 do 40 din, grozdje 40 din, maroni 80 din, limone 80 din, ajdova moka 85 din, koruzna moka od 30 do 35 din, kaša 80 din, surovo maslo od 280 do 300 din, smetana 120 din, skuta 100 din, sladko zelje 20 din, kislo zelje od 40 do 50 din, orehi 500 din, jajčka od 8 do 9 din, krompir 12 do 15 din, med 180 din. JESENICE Solata 40 din, špinača 50 din, cvetača od 50 do 50 din, korenček 33 din, česen 160 din, čebula od 36 do 43 din, fižol od 100 do 140 din, pesa 20 din, kumare 50 din, paradižnik 45 din, paprika 45 din, slive 89 din, jabolka od 16 do 21 din, hruške 30 din, grozdje 35 din, ajdova moka 90 din, koruzna moka 30 din, kaša 72 din, surovo maslo 270 din, smetana 110 din, skuta 85 din, sladko zelje od 15 do 16 din, kislo zelje 30 din, kisla repa 25 din, jajčka od 7 do 8,60 din, krompir od 11,05 do 13.70 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto 30. oktobra, bodo odprte na¬slednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure; Klemenček — Duplje, Krvavec — Cerklje, Hrib — Preddvor, Kočna — Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pijadeja 12, PC Zlato polje, Kidri¬čeva 12, SP Planina - Center, Ul. Gorenjskega odreda 12, PC Klanec, Likozarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo s pa so dežurne naslednje prodf • jalne Centrala Kranj od 7. do 1 i. ure: Delikatesa,Maistrov trg ll,Ki/a- vec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE Špecerija Bled - supermarket Union, Titova 22 in Rožca - sam. trgovina, Bokalova 5/a ŠKOFJA LOKA Nama Škofja Loka BOHINJ Vse trgovine v Bohinju so odprte do 16. ure. BLED Vse trgovine na Bledu so odprte do 16. ure. GORJE Vse trgovine v Gorjah so odprte do 16. ure. LESCE IN RADOVLJICA Vse trgovine v Lescah in Radov¬ljici so odprte do 16. ure. Zasilni pristanek na njivi — Le pol kilometra od pristajalne steze brniškega letališča je moralo v ponedeljek popoldne zasilno pristati zasebno avstrijsko letalo znamke piper aztel-f-turbo. Letalo, ki ga je pilotiral poklicni pilot z Dunaja Hans Putrich je letelo iz Rima na Dunaj. Nenadoma so se pojavile težave z gorivom, nagajati je začel levi motor in pilot je zaprosil za zasilni pristanek na brniškem letališču. Med pristajalnim manevrom je odpovedal še desni motor in letalo se je bilo prisiljeno spustiti na bližnjo njivo ob cesti Vodice—Brnik. Pri pristanku se je poškodovalo levo krilo, motor in spodnji trup letala, saj je zadelo ob telefonski drog. Pilotu in sopotnikom ni bilo hudega. — Foto: F. Perdan , GLASOVA ANKETA Bencin na bone Zdaj se že vozimo na bone, za 40 litrov bencina na mesec. Mlade družine in tisti, ki imajo nujne opravke, bržkone ne bodo mogli s takšno količino bencina »priti skozi«, zato se bodo pod silo razmer usmerili na avtobusne in železniške prevoze. Bencin po kapljicah ostaja le za zares najnujnejše opravke, za skrajno racionalizirane in na moč premišljene vožnje. Očitno pa je, da ga imajo nekateri za nedeljske vožnje zdaj še kar dovolj, da se črpajo rezerve, nakopičene v predbonski potrošniški mrzlici. Pa tudi bone so pravkar izdali in tako je možnosti še vedno dovolj. Bolj pa se bo poznalo pozimi, ko bo marsikateri bon pošel, tudi lahkomiselno, kajti na resnično varčevanje se najbrž še nismo navadili. Treba bo peš ali z avtobusa«. I Sam že prej nisem porabil nai I povprečno veliko bencina. s% I sem napravil okoli 10.000 kilone I trov letno, vendar bo najfad I kljub temu težava, saj imam sit1 J bljenosti in mten^ komisija ob upoštevanju njihove stronovnt y lnU ^^ usmerjenosti ter družbenopolitičnih vredno' fM/akmfi,f želja fantov glede služenja vojaškega ronaia pripravami Mladinci so se namreč o tem izrekli l VP^^nenJe družbeno,poš nabor, na končne odločitve pa je vplivajo iu miadine, o naborniki Učnih organizacij, zlasti Zveze socialistične mu ^^ (S) — F o to: F. Perdan S CESTE V 2IVO MEJO NESREĆE ČELNO TRCILA Sela - Voznik osebnega avtomo¬bila, 37-letni Zorko Brence, je v po¬nedeljek, 25. oktobra, vozil od Zirov proti Trebiji. V zaselku Selo je v le¬vem ovinku neprevidno zašel na na¬sprotni vozni pas in tam čelno trcu v motorista Bogomira Oblaka, sta¬rega 29 let. Slednji je bil v trčenju hudo ranjen. Odpeljali so ga v Kli¬nični center v Ljubljano, kjer je v kritičnem stanju. zdaj smo se pač po vseh zasebnih opravkih podali z osebnim avto¬mobilom, poslej bo drugače. Dane Pa vuna, upokojenec I »Sam sem bil 39 let za volan o® I kot poklicni voznik, imam p I svoje osebno vozilo, ki ga pa cv 1 moma malo uporabljam. Men* 1 omejitev ne bo prav nič prizađe:* I bencina bom imel še preveč. Prav i pa je, da se tako vaičuje, čeprav J bodo najbrž tisti, ki so v oddal*- P nih krajih, precej prizadeti. čevanje pa se že pozna, saj porwč A domala ni slišati več avtomobUl na cesti ali okoli blokov.« Kropa — V sredo, 27. oktobri*! je v Kropi ponesrečil voznik c^l nega avtomobila Branko star 25 let. Zaradi neprevidnosti nezanesljive vožnje je zapelial več v desno in zadel v živo m«»?*f cesti. S prsnim košem je ud«i*| krmilo in se ranil. Poškodbe sijf niso bile težke, vendar so ga vsm zadržali na zdravljenju v jeetf^V bolnišnici. D. Sede; I