Štev. 97,
sreda
dne
7. novembra 1917.
Leto L
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo ln npravništvo v LJoblJani, Frančiškanska nlica £tev. (, jlj   :, ,uiii 1. nadstropje, Učiteljska tiskarna.	...
Naročnina po pošti s dostavljanjem na dom za colo leto K 30'—, _za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7‘50, za mesec K 2’50. Za Nemčijo colo leto K 33 60, za ostalo tujino in Ameriko K 42-—. Posamezno «=." 1 1	■	=	Številko po 10 vinarjev. ........  ■	-jm
Rokopisi s« no vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-u- sam a -j macije za list ■»o poStnine proste. ■■■ ■' ■ •*-- - ■■
Insersti: Enostopna potit vr aca 30 vin.; pogojem prostor 50 vi«.; razglasi in poslano vrstica vo 60 vin.; večkratni objavi po dogovoru gr—	■ J...I	'II imsaaau primeren popust.	......—T-...:;L'J1PI»
Naša taktika.
m.
Suha veja je bila naša jugoslovanska socialna demokracija na našem narodnem telesu . . . Tako pravi člankar. In v kulturnem ter gospodarskem življenju ni igrala nobene vloge . . .
Ena trditev bolj otročja od druge.
Kaj jc stranka v kulturnem oziru storila? Tisoče shodov in predavanj — od Celja
—	Trbovelj — Ljubljane do Trsta in Gorice! Poglejmo samo delo »Ljudskega odra« v Trstu — Nabrežinske javne knjižnice in čitalnice — ali pa idrijske »Vede« oz. drugih tamošnjih organizacij — ali pa delo ljubljanskih organizacij v dolgi dobi 20—30 let. Kdo je delal za izobrazbo rudarjev v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ter po slov. Stajerju? Kdo je predaval kovinarjem na Jesenicah, v Borovljah, ko rudarjem v Črni na Koroškem?
I^oglejte vse kulturno delo od Svobodnih glasov, Zenskega Lista do Naših Zapiskov, ki tvorijo v zgodovini slovenske kulture poseben oddelek, da ga tnu ni enakega!
tedanja stranke same, njene Delavske tiskovne družbe — od »Občinskega socializma« do »Bleiweisa in njegove„ dobe« — od Mihalekovih »Iz nižin življenja« do Gorkega "Matere« in Zolinega »Rima«,, . . Naš TemT KOI&čIar', Kf že izhaja Skono 20 Tet — majski spisi — itd.
Suha veja smo na narodnem telesu! Človek se čudi impertinentnosti ki je zagrešila tako neresnico!
»V gospodarskem oziru nič ne pomeni stranka!« Ne vem, kaj sije mislil člankar, ko je to zapisal. Na.rbržeje nič! V furiji, da zgrdi vse dosedanje delo in da pokaže: sedaj, ko sem tudi jaz zraven — sedaj ko jaz z nacio-naliziranjem prihajam, — sedaj boste še-Ie videli!
-Gospodarsko življenje v narodu« — kaj se to pravi? Ako se s tem .misli, delo za dobrobit naroda, potem je vse delo stranke bilo gospodarsko delo za dobrobit naroda. Saj menda je delavstvo član slovenskega naroda ?!
Delo za zboljšanje položaja železničarjev. rudarjev, kovinarjev, petkov, mizarjev itd. — je gospodarsko delo za narod. Naši delavski zaupniki v organizacijah so to delo vestno vršili in ga vrše. Ko je stranka prišla v Idrijo, je bil plačan rudar s 40—50—60 krajcarji, penzije je dobil 3 gld. na mesec — pazniki so ga tepli, okrog »kola« je moral v jamo . . . Kdo je odpravil vse to. kdo je priboril temu proletarcu človeka dostojno življenje ?
Ali ni bila to jugoslovanska socialna demokracija? — Naše strokovne organizacijo so je Izvršile velik kos gospodarskega dela bi so važen čhiitelj v gospodarskem življenju naroda!
Pa mogoče poreče člankar — »mislim gospodarsko — ekonomsko, tvarjajoče — življenje .. .« Prav. Poglejmo naša konzumna društva! Občno konsumno društvo v I-drijj z velikim posestvom in lastno produkcijo. Tudi o tem glej brošuro »O konzumnih društvih«, ki je izšla pred 10. leti... Ali se Pa ozremo v Trbovlje — kjer je soc. dem. delavstvo postavilo svoj »Delavski Dom«, v dojeni je konz. društvo in zadružna gostilna
ter rudarsko tajništvo — ozrimo se v Hrastnik — Zagorje — kjer imajo delavske zadružne hiše, ponosne spomenike strankinega dela ... Ali pa v Ljubljano poglejmo, kjer je organiziranih nad 3500 delavskih familij v Konzumnem društvu za Ljubljano in okolico. Ta organizacija se razteza po Ljubljani in okolici, po celi Gorenjski . . . Jesenice, Sava, Kor. Bela. Mojstrana, Dovje, Vas Tržič z o-koJico — celo v Ribnici in po dragih krajih Dolenjske so njeni člani . . .
Kaj pa »produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev« — delavsko kmečka gospodarska zadruga — nabrežinske delavske zadruge — splošno kreditno društvo — to vse ni nič!
Ustanovila se je »vojna zveza kranjskih konsumnih zavodov in konsumnih društev«
— prevažna organizacija v gospodarskem življenju našega naroda — kdo jo vodi, kdo jo je ustanovil in uredil?!
Ali pa bolniške blagajne in bratovske skladnice ? Kdo vodi ©kr. bolniško blagajno v Laškem- trgu, v Zagorju — v Ljubljani itd. itd.?
Ni neopravičeno, če zopet nazovem trditev člankarja z »impe rt in en c o«. Nerad rabim trde besede, ali, če pomislim: s kako gesto se je vrgla beseda »stranka je suha veja na našem narodnem telesu« — je ta beseda še mil izraz . . .
Naše dosedanje del« je 'bilo sistematično delo. Kar je bila napaka.: je dejstvo, da je bilo za vse naše ogromno delo prema-
lo	delavcev, premalo na vseh poljih, na političnem, gospodarskem in kulturnem. Revizija je potrebna, in sicer v tem pogledu: kdor ni storil še svojih dolžnosti napram delu v stranki — ta na delo!
»Deklaracija« nima z vsem našim delom nič opravka. Tisoč »deklaracij« ne bo izpremenilo	dejstva,	da	je	delavec izko-
riščen po delodajalcu — in da to velja za vse delavce celega sveta. Naše poglavitno delo je: izdramiti delavstvo na celi liniji in ga pripraviti, da bo zmožno za boj na vseh poljih — vse drugo se vrši sporedno in je samoposebi umevno.
Na to delo tedaj — vsi, kar nas je. Zavihajmo rokave, ponosno se ozrimo okrog
— ledine je še precej, ki jo je obdelati. Poglejmo si v	oči; ljubezen	do	proletarskega
slovenskega	ljudstva	—	za	boljši njegov
dobrobit, za	večji kos	kruha	in večjo svo-
bodo — za srečnejše socialno življenje bodi vodilo — v boj proti sleharnemu, ki pride z hudobnim namenom nasproti . . . Taktika naša? Lepo je ta orisana v sledečih besedah poročevalca na VII. rednem strankinem zboru v Ljubljani leta 1909:
»Mi smo danes realna stranka in kot taka zahtevamo svobodno kulturno in politično življenje za sloverisko ljudstvo, oprto na sosednjo skupino hrvaško in jugoslovansko ... Pri tem svojem nastopu kot realna stranka moramo zahtevati teritorijalno opredelitev slovenskega naroda, v svesti si, da je praktična, ekonomična in politična organizacija mogoča vsaj v doglednem času le na nacionalnem teritoriju«.
So to sicer »predbojni možgani«, ampak veljajo za danes prav tako kot že takrat, ko ni bilo deklaracije . . .
V	e r u s.
K. K a u t s k y :
' Avstrija in Srbija.
11.	Aneksija Bosne.
Prvi konflikt, v katerega je zašel mla-doturški režim, je bil konflikt z Avstrijo. Koncem julija 1908. je bila izbruhnila turška revolucija. Ze 5. oktobra je odgovorila Avstrija nanjo s tem, da je proglasila Bosno in Hercegovino za svojo posest, torej deželi, ki sta jej bili z berlinsko pogodbo leta 1878. izročeni zgolj v upravo.
Ta nenadni korak je izzval takoj najži-vahnejše nasprotne izjave, tako od strani Turčije, ki je smatrala, da je oropana dežele, pripadajoče njej, kakor od strani Srbije, ki ni še izgubila upanja, da dobi kot dedič Turčije še nekoč ti dve deželi. Največja razburjenost se, je polotila tudi Bosne same; tudi Rusija, ki je hotela veljati kot' zaščrtnica Srbije, je bila razburjena.
Že 9. oktobra je protestirala Turčija proti aneksiji Bosne. Turki so proglasili bojkot nad avstrijskim blagom in ga tudi izvedli.
Obenem je prišlo v Belgradu do živahnih demonstracij napram Avstriji. Ko bi se bila vdala Rusija že takrat srbski razburjenosti, bi bili imeli že takrat svetovno vojno.
Toda Rusija je opominjala k miru. Ni še premagala strahotnega poraza v japonski vojni. In tudi ni bila nikdar zelo naklonjena k napadalni vojni proti močnemu nasprotniku.
Rusija je sitrategično močna v obrambi zaradi nedostopnosti svoje dežele. Ali te prednosti se izpremene na slabo stran, če hoče napasti sovražnika izven dežele.
Gotovo je, da sta politična in strategična napadalna vojna dve zelo različni stvari, a vendar sta v tesni medsebojni zvezi.
Kaka država pač lehko vodi politično obrambno vojno v obliki strategične napadalne vojne. Tudi če nočem prisiliti nasprotnika do ničesar, če se hočem le ubraniti njegovega pritiska, se zgodi to najbolj učinkovito v oblika, da zanesem vojno v njegovo deželo, če mu naprtim glavno breme voje-vanja.
Toda nasprotno je težko mogoče: Voditi politično napadalno vojno v obliki smo-treno izvedene strategične obrambne vojne. Če že vnaprej ne čutim v sebi toliko moči, da zavrnem nasprotnika, v njegovi lastni deželi, kako naj potem dobim toliko moči, da ga prisilim, naj sprejme moje zahteve?
Rusija je vodila zato politično napadalne vojne le nasproti slabotnim nasprotnikom. Proti močnim nasprotnikom je vodila orožje diplomacije. Tako je delovala tudi leta 1908. v Srbiji pomirjevalno, ko je videla, da je Avstrija eventualno pripravljena na vojno. Turčija in Srbija sta se morali ukloniti. V februarju leta 1909. se je odrekla Turčija Bosni proti odškonini 54 miljdnov kron. Srbija pa se je morala naravnost ponižati. 27. marca se je odrekel prestolonaslednik Jurij, 'ki je najglasnejše klical po vojni, prestolo-nasledstvu. In 31. rntrca, pod pritiskom Rusije in Anglije, je podala srbska vlada izjavo Avstriji, s katero priznava aneksijo in se obvezuje, da izpnemeni smer svoje politike napram Avstriji.
Na ta način je bil takrat ohranjen svetovni mir, ki je visel le na lasu. Vlade so bile sicer pomirjene z diplomati, ne pa narodi. Ze
NAFKEJ, St. 97, 7. novembra tf!7
itak velika razburjenost Srbov in Hrvatov, ni narastki le v Srbiji, temveč tudi v Avstriji vsled teh dogodkov do vrelišča in na Hrvaškem se je pridružilo še naraščajoče nasprotstvo proti ogrskemu režimu, ki je izostajal vedno nasfilnejši.	i
3. aprila 1912. je bil imenovan na Hrvaškem ban Čuvaj za kraljevskega komisarja, delovanje sabora je bilo ustavljeno, uvedena je bila preventivna cenzura in visoke kavcije za časopisje, zborovalnn pravica odpravljena, vse policijstvo podrejeno kraljevskemu komisarju, ki je dobil z eno besedo diktatorsko oblast.
Eno leto pozneje, 3. maja 1913, je bilo proklamirano v Bosni izjemno stanje.
Ta odredba bi bila lehko povzročila o-borožene upore v okrajih, v katerih soseščini vlada še krvno maščevanje in so še žive tradicije oboroženega boja za svobodo proti Turkom. Toda slabotnost gibanja dokazuje to, da se ni izražalo to gibanje v uporih mase, čeprav so šli poizkusi tudi v tej smeri, temveč v individuelnih atentatih.
Že 15. junija 1910. je poizkusil Srb Bogdan Zeraijič v Sarajevu, da bi umoril deželnega šefa Bosne, generala Marjana Vareša-nina, kateremu so očitali, da je krvavo zatrl neki lokalni upor. Atentat je ponesrečil. Atentator je bil baje anarhist. Vsekakor pa je gotovo, da je k njegovemu dejanju mnogo pripomoglo splošno razburjenje. Toda največ atentatov se ni izvršilo v Bosni, marveč v nekdaj tako lojalni Hrvaški; ne v Sarajevu, temveč v Zagrebu.
S.	junija 1912. je poizkušal Luka Jukič, da usmrti bana čuvaja v Zagrebu. Temu je sledil 18. avgusta 1913. Štefan Dojčič, ki je izvršil atentat na kraljevskega komisarja barona Škerleca. Proti Škerlecu je bil naperjen tudi atentat, ki ga je bil poizkusil 20. maja 1914. Jakob Schafer v zagrebškem gledališču.	(Dalje	prih.)
Uporpraškikmunicijsklh delavcev pred sodiššem.
Dne 29. oktobra je izreklo praško dežel-nobrambno divizijsko sodišče sodbo v enem izmed najznamenitejših procesov od mnogih znamenitih razsodeb. Štiriindvajset delavcev tovarne Ringhoffer za vagone v Smi-hovem je bilo obtoženih upora; razen malih izjem so bili vsi obsojeni na zapor od štirih do osemnajstih mesecev. Štirinajstdnevna obravnava je objasnila razmere delavcev v municijskih tovarnah v jarki luči. Ringhof-fovi tovarni je bilo naročeno pred dvemi leti, da vodi svoj obrat dalje v zmisju § 18. vojnodajatvenega zakona, zaradi česar so bili tam zaposleni delavci v zrnislu § 6. zakona podrejeni vojni dajatveni dolžnosti ter primorani ostati v delovnem razmerju. Do junija 1917. je šlo vse v redu in ni bilo nikakršnih motitev. Na dan, ko se je sestal državni zbor (30. maja) je nastala v praških municijskih tovarnah stavka, ki je prenehala že po dveh dnevih. Dne 6. junija je prišel ukaz vojnega ministrstva da se morajo delavci v municijskih tovarnah, ki so v črno-vojniški starosti, poklicati v ornovbjniško službo in uvrstitiv črnovojniške delavske oddelke; ostanejo pa naj v porabi na svojih mestih. Dne 8. junija so ukaz izvršili; delavce so povedli v oddelkih pred vojaškega voditelja, kjer so prisegli na vojni zakon in' prejeli pouk, da so odslej »vojaki«. Njih drugo razmerje nupram delodajalcu se ni izpreme-nilo. Dne 2. avgusta je nastala v tovarni zopet stavka, ker nista glavni ravnatelj in vojaški vaditelj izpolnila na občnem zboru sprejetih žalitev glede na izboljšanje aprovizacije. Iz te stavke je nastal veliki proces, dočim je bilo že prej nekaj delavcev na tak način obsojenih zaradi upora in nepokorščine.
Obravnava se je sukala glavno o tem, jeli gre tukaj res za takozvano »militarizi-iranje«, namreč za prisego na vojni zakon. Proces je velikanskega pomena, ker gre za ves pravni položaj industrijskega delavstva. Drugemu delu vojaškega kazenskega zako-
na so podrejene namreč le »vojaške osebe, ki so s slovesno, na vojni zakon dano prisego obljubile, izpolnjevati posebne vojaške dolžnosti«. Dali so priseči delavce, kakor je povedal pri obravnavi naravnost vojaški zagovornik v končnem svojem govoru, da jih dobe trdneje v roko in podrede strogim določbam vojaškega kazenskega zakona«. Ko so bili potom prisege spremenjeni v vojake, so se, ker so se dogovorili, da ustavijo delo, »skupno z drugimi uprli proti obstoječemu vojaškemu službenemu redu, proti višjim ali njih ukazom« (§ 159a v. k. z.); in ko niso naročilo, da naj takoj zopet prično z delom, takoj pokorili, so napravili, ker niso izvršili ukaz ali navodilo višjih«, pregrešek nepokorščine (§ 146c v. k. z.) Zagovorništvo je 'polagalo seveda glavno važnost na to, da je bila vsa izvršitev »miliitariziranja« nezakonita, da so torej delavci, kljub »prisegi« osta-
li	le delavci, ne pa postali vojaki. Po zagovornikovem mnenju ni to milifariziranje utemeljeno v nikakršnem zakonu. Sedaj je obsodba izrečena v prvi instanci in o ničnostni pritožbi bo razsojal najvišji deželnobrambni sodni dvor. To vpraštnje spada v parlament, ker zakon v tem pogledu ni na strani vojaške uprave. Vprašanje je pa za delavstvo v obče silno važno.
Vojna.
OFENZIVA PROTI ITALIJI.
Dunaj 6. novembra. (Kor. urad) Sunek zveznih armad iz ozemlja Osoppo - Pinzano je zlomil italijanski odpor ob celi fronti vzdolž Tagliamenta. Čete feldmaršala nadvojvode Evgena so prešle povsod '— pri Codroippu v navzočnosti cesarja Karla — na desni breg reke in prodirajo dalje proti zapadu. V ozemlju gornjega Tagliamenta so vrgle čete gene-ralobersta barona Krobatina sovražnika iz njegovih gorskih pozicij vzhodno od Cadore. Naši novi uspehi niso mogli ostati brez odločilnega vpliva na fronto v Dolomitih. Od Kreuzberga tja čez prelaz Rolle se je sovražnik pričel u-mikati. Feldmaršal baron Conrad ga zasleduje. Na vrhovih Col di Lana in na Monte Piano plapola avstrijska zastava. Cortina d’ Ampezzo so naše čete sinoči zasedle. Prebivalstvo jih je burno pozdravljalo. Tudi San Martino di Ca-strozza smo dobili nazaj. Od meseca maja 1915 je stezal sovražnik svojo roko po Pusterski dolini in po Bolcanu. Ni se mu posrečilo izvršiti svoje grabežljive nakane. Sedaj se je njegova nada popolnem zrušila. — Šef generalnega štaba.
Berlin 6. novembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Črto ob Tagliamentu smo vzeli! Italijani se med gorovjem in morjem zopet umikajo. Požari zaznamujejo njihovo pot po gornje italijanski ravnini. Ob gornjem teku Tagliamenta do doline reke Bele je sovražnik včeraj vztrajno branil svoje pozicije. Pritisek našega prodiranja je prisilil sovražnika, da je opustil tudi svojo gorsko fronto. Od doline Bele do Coibricona severno od Suganske doline, v širokosti 150 kilometrov, so morali Italijani zapustiti svoje dobro izgrajene gorske pozicije ter se umikajo. Nadaljnje operacije zveznih armad se že pričenjajo. — Ludendorff.
Dunaj 6. novembra. Večerno poročilo: Naše operacije zapadno od Tagliamenta ter v Dolomitih uspešno napredujejo.
Berlin 6. novembra. Večerno poročilo: Prekoračili smo reko Tagliamento na celi fronti Zasledovanje sovražnika poteka ugodno.
Z ostalih bojišč.
Berlin 6. novembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Na Flandrskem je postalo snoči arteljerijsko delovanje zelo živahno ter se je med Vsersko nižino in kanalom Co-mines - Ypern nadaljevalo tudi po noči. Med gozdom Houthoulster in Zandvoorde je pričel danes bobnajoči ogenj proti naši bojni zoni, potem pa so močne angleške čete prešle k napadu na obeh straneh Paschendaele ter ob cesti Menin-Ypern. Pri ostalih armadah, zlasti pri St. Quentinu, pri Aillette in ob Mozi živahen topovski ogenj. Na ostalih bojiščih, na ruski in na makedonski fronti, je položaj nespremenjen.
Politični pregled.
— Nemška ponudba Franclji. V angleški poslanski zbornici je včeraj nek poslanec vprašal vlado, je-li voljna poročati parlamentu o ponudbi, katenf je Nemčija z Briandovim oosredovanjem izročila Franciji. Minister Bai-four je odgovoril, da ne smatra za umestno, odgovoriti na vprašanje, ki se tiče zadeve, o kateri se je razpravljalo na tajni seji francoskega parlamenta.
— Iz ruskega predpariamenta. V ruskem predparlamentu se je včeraj nadaljevala debata
o	vnanji politiki. Socialist Pješehonov je izjavil, da bi bilo umestno pozvati aliirance, naj točno označijo svoje prave vojne cilje in naj svetu v povedo, da je njihov boj ie obrambni boj. Če sovražniki to priznajo ter sprejmo temeljne pogoje aliirancev, naj bi se takoj pričela mirovna pogajanja. Zastopnik ruske demokracije za pariško konferenco, Skobelov je poudarjal, da je prejšnja vlada hotela vojna zavleči, nova vlada pa hoče, da se takoj sklene mir. Glede Alzacije-Lorene vlada med rusko in francosko demokracijo popolno soglasje. Poljska naj dobi popolno samostojnost; Srbija pa mora zopet vstati. Volja ruske demokracije zahteva odločno, da se čim prej sklene mir.
= Nemčija in Brazilija. Predsednik bra-ziljske republike je kongresu naznanil, da so nemški podmorski čolni zopet potopili dve bra-ziljski ladji, ki sta vozili živila na Francosko. Ogorčenost v Braziliji narašča.
Državni zbor.
Na Dunaju, 6. novembra.
Predsednik dr. Gross otvarja sejo s sledečim nagovorom: Visoka zbornica! Na zadnji seji poslanske zbornice sem izrazil upanje in željo, da bi se uspehi naših junaških armad še povečali. Ta želja se je izpolnila v nepričakovano visoki meri. (Živahno odobravanje.) Skupno s pogumnimi zavezniškimi četami so naše armade osvobodile’ Primorsko in Koroško od sovražne invazije in zasadile naše zmagoslavne prapore globoko v sovražnikovo deželo. (Vihamo pritrjevanje.) Dobil sem poročila, da so dosegle naše armade še nadaljne uspehe. Pravkar sem dobil sledeče poročilo: »Po naročilu njegove ekscelence šefa generalnega štaba poročam Vašemu blagorodju, da so prekoračili zavezniki povsod Tagliamento. (Viharno odobravanje.) Sovražnik je moral 'zapustiti tudi vso fronto v Dolomitih od Kreuzberga do Rollepassa. (Vihamo odobravanje.) Naše čete so vkorakale v Cortina d’Ampezzo in San. Martino di Castrozza. Njegovo Veličanstvo cesar in kralj je bil navzoč pri prehodu čez Tagliamento pri Codroipu. Za šefa generalnega štaba: Generalmajor von Waldstatten«. (Vihamo o-dobravanje.) Vaše odobravanje dokazuje veliko veselje, ki ga občutimo vsi spričo novih uspehov naših zmagoslavnih armad, ki so od neposrednim vrhovnim vodstvom najvišjega vojnega gospoda. A ne veselimo se le uspeha našega orožja, temveč se veselimo lehko tudi tega, da so postali izgledi za mir večji. (Viharno odobravanje.) Nekdanji zaveznik, ki je tako sramotno prelomil zvestobo in je težko ogrožal nad dve leti naše južne meje, bo najbrže kmalu črtan Iz zaznamka naših nasprotnikov in se zato približamo častnemu miru, po katerem vsi tako močno hrepenimo. Prosim, da mi dovolite, da sporočim Njegovemu Veličanstvu naše čestitke. (Živahno odobravanje.)
Delegacije.
Ministrski predsednik pošilja dopis, s katerim sporoča, da se skličejo delegacije 3. decembra in prosi, da izvrši poslanska zbornica volitve za delegacije. Predsednik izjavlja, da se izvrše volitve za delegacije na eni prihodnjih sej.
Sklepi gosposke zbornice glede vojnih davkov se odkažejo finančnemu odseku, in oni glede justičnih predlogov justičneanu odseku.
Pravno stališče muničljskega delavstva.
v Poslanec soJrug d r. L e o W i n t e r (češki socialni demokrat) je podal ob začetku seje predlog na skupno vlado z ozirom na onih 34 delaivcev Ringhofferjeve tovarne v Pragi, ki so bili 29. oktobra obsojeni pred praškim divizijskem sodiščem. (Primerjaj članek v današnjem »Napreju« o »Uporu praških municijskih delavcih«. Op. ur.) Predlog zaliteva pojasnilo o pravnem razmerju delavstva v municijskih obratih.
Predlog se glasi:	Domobransko	divi-
zijsko sodišče v Pragi je dvignilo obtožbo proti več kakor 30 delavcem Ringhofferjeve tovarne v Smihovu zaradi zločina upora in kršitve subordinacije. Obtožba je utemeljena s tem, da.so bili ti delavci zapriseženi kot kovinarski delavci na podlagi reser-vatnega odloka vojnega ministrstva in so postopali z njimi kot z vojaki, čeprav niso prisegli kot črnovojniki. Njihovo zaprise-ženje je v nasprotstvu s čm ovoju iškim; in brambnim zakonom. Minister za deželno 'brambo se poživlja, da odredi, da odstopi vojaški pravdni k v Pragi od omenjene kazenske zadeve, če je ni že odtegnilo vojno sodišče in če ni že izostala umaknitev z ozirom na § 306, odstavek 2, vojaškega kazenskega reda brezpredmetna. Proti morebiti že izrečenim obsodbam v enakih kazenskih zadevah naj se vloži ničnostna pritožba, da se varuje zakon. Domobranski minister se poživlja, da se razveljavi odredba za zapri-seženje delavcev in za postopanje z njimi, kot da bi bili vojaki in se odpuste delavci iz vojaškega razmerja.
Dr. Leo W in ter utemeljuje svoj predlog takole: Vojna je pokazala, da je ni mogoče voditi le z vojaki, temveč da je treba Pritegniti vse prebivalstvo, da podpira vojno z denarjem, podjetniškim duhom in delom. Toda pri tem se je zopet jasno pokazal razredni značaj države. Popolnoma različno je nastopala država, če je šlo za to, da dobi od kapitalistovo denar, od podjetnikov
-+-<><	v	iU*	za-to,	da.
dobi od delavcev delo. Vojna posojila izdaja država vedno pod ugodnejšimi pogoji. Cene poljedelskih in industrijskih produktov se stalno zvišujejo, ne da bi vlada gledala, da se znižajo cene. Proti delavstvu pa je nastopila država z vojn odajafcvenim zakonom in ga je postavila pod vojaško disciplinarno in kazensko oblast. Na podlagi vojnodajatve-nega zakona so delavstvo militarizirali, zaprisegli, razdelili v čmovofjniške oddelke, vse to po § 26 izvršilne odredbe k črn ovoj-niškemu zakonu. Delavci v Ringhofferjevi 'tovarni so bili obtoženi upora in kršitve subordinacije, ker so prenehali z delom dva dni. Bili so seveda tudi obsojeni. En delavec je bil obsojen na tri leta težke ječe, trije drugi delavci, ki so očetje šestih, treh, oziroma sedmih otrok, na 15 mesecev težke iječe. To so delavci, ki delajo v Ringhofferjevi tovarni že nad 20 let. (Cujte! Cujte! Klici pri socialnih demokratih.) V zadnjih dneh je bil končan pred praškim divizijskem sodiščem proces, v katerem je bilo obsojenih 31 delavcev zaradi zločina kršitve subordinacije na ječo od 4 do 18 mesecev in v skupni izmeri 280 mesecev. (Klici pri socialnih demokratih.) Vojaška uprava je izrekla delavstvu svoje nezaupanje, ko jih je militarizi-rala. Zato ne more zahtevati, da jej prinaša čuvstvo solidarnosti razred, s katerim postopa z žel. roko zatiralca in oblastnika. Govornik apelira tudi na zastopnike meščanskega razreda, naj nikar ne podpirajo s svojati molkom militarizacije delavstva. V imenu celokupnega Češkega svaza zahteva govornik. da se takoj razveljavi militarizacija delavstva, ker je ta odredba s pravnega stališča protizakonita, z upravno tehničnega prenagljena, s političnega napaka in s socialno političnega zločina. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.)
Izjava ministra za deželno brambo.
Na W in t rova izvajanja odgovarja minister za deželno brambo C z a pp sledeče: Proti sodbi z dne 29. oktobra sta naznanila vojaški pravdnik in zagovornik zakonita
pravna sredstva. Dobesedne sodbe še nimam. Iz informacij vem, da so nastopili zagovorniki tudi proti že prej izrečenim enakim sodbam z zakonitim praivnimi»sredstvi. Odločitev najvišjega domobranskega sodišča v teh kazenskih zadevah še ni izrečena. Ker so se uporabila proti omenjenim sodbam itak vsa pravna sredstva, zato smatram poziv predlagateljev, naj se vloži ničnostna pritožba, da se varuje zakon — ne glede na moje pravno naziranje — za povsem nepraktičen. Gotovo mi pritrdi visoka zbornica tudi v tem, da odgovarja kon-stitucionelnemu naziranju, da se počaka v pravnih vprašanjih na odločitev sodišč. Kot šef domobranske justične uprave pa polagam največjo važnost na to, da ne dopustimo tudi le golega videza, kakor bi hoteli vplivati na vojaška sodišča. Tak videz bi pa nastal, če bi se hotel izjaviti o vprašanju, ako je bila zaprisega delavcev na vojaško prisego zakonita ali ne.
Črnovojniški delavski oddelki.
Vsekakor pa bi rad že danes dal nekaj pojasnil o povodih, da so se postavili črnovojniški delavski oddelki. Temeljni pogoj za najuspešnejše delo je, da ne nastopi noben odmor v delu. Čeprav lehko izjavim s polnim prepričanjem, da je izpolnilo delavstvo v polni meri svojo dolžnost. Vendar pa so izzvali različni momenti, med temi vedno težji življenski pogoji in s tem združena mezdna vprašanja, v zadnjem času več stavk, ki so ogrožale delazmožnost ravno večjih vojnih obratov. Te okoliščine so nalagale vojni upravi dolžnost, da vzdrži delazmožnost vojnih obratov za vsako ceno. Zato smo uvedli v celi vrsti obratov črno-voj niške delavske oddelke, tako v Avstriji kakor tudi na Ogrskem. S tem pa nismo u-vedli nobene novotarije, ker so bili določeni že v mobilizacijskih odredbah črnovojniški delavski oddelki v premogokopili in so bili uvedeni takoj v začetku vojne. Upostavitve erjuj.v.uji)iškili delavskih oddelkov pa ni smatrati nikdar za kazensko odredbo, kajti ta odredba ima tudi namen, da ščiti dobrobit delavstva tudi preko pritožbenih komisij in da ščiti delavoljne elemente 'pred tem, da motijo poedinci delo in s tem možnost za zaslužek vseh.
Militarizacija delavstva.
Sodrug Seitz izvaja:	Nihče	se	ne
more varati o tem, da je ljudstvo v zaledju zatirano. Minister za deželno brambo prikazuje militarizacijo delavstva kot nekako človekoljubno akcijo. K škodi še zasmehovanje! Vsi delavci vseh dežel so edini v vprašanju: Zaščito uživa le podjetnik! Obljuba, da se ne izrablja § 7. domobranskega zakona na škodo delavstva, se ni izpolnila.
G 1 o c k e 1 (nemški socialni demokrat): Z delavstvom igrajo va banque!
Seitz nadaljuje: Če je vlada razumna, tedaj bi ščitila delavca pred podjetnikom. Delavec ni vojak. Ni res, da je delavec, ki izostane od dela, upornik! (Vihamo odobravanje.) Nobenega jurista ni,' ki bi si upal to resno trditi. Govornik priznava težavno stališče domobranskega 'ministra. Če pa ne moreta on in vojni minister ustvariti boljših razmer, tedaj je treba opozoriti najvišje mesto. Tajni odlok, ki odreja militarizacijo železničarjev, je izdan. Tako sramoten je, da ga je bilo treba konfiscirati. Govornik svari, da se tako posiljujejo pravice narodov.
Gl očke 1/. Plešejo na vulkanu!
Seitz: Čuvajte se pred uporabo vojaške sile proti delavstvu.
G 1 6 c k e 1 :	Delavci	nimajo	ničesar
več, kar bi izgubili.
Seitz končno opominja vlado, naj u-vede normalno delavsko razmerje.
Fronta kot kazen.
Češki socialni demokrat N e m e c opozarja na žalostni položaj delavstva. K vsemu pomanjkanju prihaja še militarizacija, brezpravnost, ki izroča delavstvo profitnemu pohlepu podjetnika. Značilno je, da gro-
ze delavstvu, ki je podjetniku nevšeono, da ga pošljejo na fronto. Kar bi moralo veljati za čast, to izpreminjajo v kazen. Končno o-pozarja na urejene razmere v Nemčiji in skrajni čas je, da se napravi red tudi pri nas, ker drugače pride gotovo do tega, da se delavstvo upre. (Odobravanje.)
Sprejme se predlog za konec debate o predlogu sodruga Wintra.
Glavni govornik Hiibschmann (pristaš češke državnopravne stranke) pravi, da je bila njegova stranka od nekdaj velika nasprotnica vojnodajatvenega zakona in je že svoj čas obstruirala ta zakon,.ker je spoznala njegove nevarnosti. Obširno govori o pacifističnem stremljenju in ostro zavrača vse militarizacije.
Delavske razmere v rudnikih.
Poljski socialni demokrat R e g e r poroča o sklepih socialno političnega odseka glede izjem od nedeljskega počitka in glede izplačevanje mezd v nidokopstvu. Kot najnujnejšo reformo zahteva določitev minimalne mezde. Ugovor podjetnikov, da je minimalna mezda le premija za lenuhe in da bi se potem znižala produkcija, je napačen. Govornik spominja na izvajanja ministra za javna dela, ki je jasno izjavil, da je vzrok zmanjšane produkcije ta, ker je delavstvo tako slabo prehranjeno. Ta sodba velja tudi še danes. Govornik prosi, naj sprejme zbornica predloge odseka in naj odkloni Lich-tove predloge.
Verstovšek (Jugoslovanski klub) govori o zdravstvenih in aprovizacijskih razmerah v rudnikih na južnem Štajerskem.
Nato govori minister za javna dela Ho-rnann. (Zaradi pomanjkanja prostora priobčimo njegova izvajanja naknadno.) Posl. S t a r c k (svoboden socialist) in P .i k (češki socialist) utemeljujeta zahtevo po minimalnih mezdah.
Prihodnja seja v petek.
V	proračunskem odseku je poslanec dr. Korošec svoj predlog, naj se povabi vnanjega ministra in skupnega finančnega ministra k razpravam proračunskega odseka z ozirom na predstoječe zasedanje delegacij umaknil.
Dnevne beležke.
— Z občinske seje ljubljanske. Snoči ob
6.	zvečer se je vršila seja ljubljanskega občinskega sveta, na kateri so bile rešene le nekatere točke dnevnega reda. Med pred-sedstvenimi poročili omenjamo, da je pristojno mesto dovolilo dobavo petroleja pod naslovom za obrtnike tistim gostilničarjem, ki imajo prenočišča. — Za okrajnega načelnika in oskrbnika ubogih za šentjakobski okraj je bil izvoljen gosp. Jurij Miarenče. Občinski svet je pooblastil gosp. župana, da podpiše sedmo vojno posojilo. Dobava elektrike cestni železnici se odpove. Sklene se podaljšati za leto 1918. in 1919. veselični davek. Prošnji ljubljanske predilnice za parcelacijo njenega sveta za stavbišča se ugodi, in sicer se izvede parcelacija v dveh oddelkih po 6 in 11 stavbenih parcel. Med obema deloma, bo vodila podaljšana cesta; svet odstopi občini brezplačno.
— Čudne razmere. Pišejo nam: Neverjetno visoka maksimalna cena sladke repe je postala silna nevarnost za prebivalstvo. Kmetje bodo razprodali vso repo, s katero so preje krmili živino, glavno pre-šiče, ker jim' to veliko več »nese« kot pre-šiči. Bil sem na Dolenjskem, .kmetje so vozili na kolodvor repo. Za voz repe je dobil vsak najmanj 400—500 kron — za dva voza 1000 K. Bili so veselo razpoloženi, peli in glasno razpravljali: »Kaj bi redil prešiče — koliko je dela, da dobim zanj tisočak — repa
Stran 4.
NAPREJ.
Stev. 97.
mi ga prinese brez velikega truda itd.« — Kompetentnim činiteljem bodi ta neodpustljivi korak mogočen opomin, naj ne hodijo agrarcem na lirn. Visoke cene poljskih pridelkov so v pogubo ljudstvu. Cehe živil navzdol — ne navzgor!
Aprovlzaciia«
Špeh za 1. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala strankam l. okraja v četrtek, 8. t. m. na Poljanski cesti št. 15 Špeh. Dololče je tale red: od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 200, od
9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, od 11. do 12 štev. 601 do 800, popoldne od 2. do 3. št. 801 do 1000, od 3. do 4. štev. 1001 do konca. Vsaka oseba dobi pol kg. Kilogram stane K 8 80 Poleg nakazil za mast prinesite s seboj mesečne maščobne karte.
Sveža repa na rumene izkaznice B.
Mestna aprovizacija bo oddajala v svojem skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti v četrtek, dne 8. t. m., v petek, dne 9. t. m., v soboto, dne 10. t. m. in v ponedeljek, dne
12.	t. m. svežo repo strankam, ki imajo rumene izkarznice, zaznamovane s črko B. Določen je ta-le red: V četrtek, dne 8. t. m. popoldne od 2. do 3. št. 1 do 100, od 3. do 4. št. 101 do 200, od 4. do 5. št. 201 do 300. V petek, dne 9. t. m. od 8. do 9. dopoldne št. 301 do 400, od 9. do 10. št. 401 do 500, od
10. do 11. št. 501 do 600, popoldne od 2. do 3. št. 601 do 700, od 3. do 4. št. 701 do 800, od 4. do 5. št. 801 do 900. V soboto, dne 10. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 901 do 1000. od 9. do 10. št. 1001 do 1100, od 10. do 11. št. 1101 do 1200, popoldne od 2. do 3. št. 1201 do 1300, od 3. do 4. št. 1301 do 1400, od 4. do 5. št. 1401 do 1500. V ponedeljek, dne 12. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1501 do 1600, od 9. do 10. št. r601 do 1700, od 10. dalje št. 170! do konca. Vsaka oseba dobi 10 kg. Kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče.
Sveža repa na rdeče izkaznice št. 751 do konca. Stranke z rdečimi izkaznicami
brez A št. 751 do konca prejmejo svežo repo v četr-ek, dne 8. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: Od 2. c!o 3. št. 751 do 850, od 3. do 4. št. 851 do 950, od 4. dalje št. 950 do konca. Vsaka oseba dobi 10 kg. Kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče.
Sveža rppa. Stzanke, ki kupujejo svežo repo in jo ne dajo kisati, priporočamo, da jo zakopljejo, ker zakopana ne postane puhla in se dobro drži.
Lastnikom repe. Sveže repe je mnogo. Gospodarji, ki je ne morejo izpečati doma, so io pričeli prodajati drugam. To ni dobro! Bolje bi bilo, da ostane repa doma, kar je mogoče na ta način, da jo gospodarji zakopljejo. Čez čas bo repa zelo dobro služila in ni dvoma, da jo bodo gospodarji lahko dobro prodali.
Kostanj. Mestna aprovizacija oddaja rodbinam v večjih množinah kostanj. V ta namen se je treba zglasiti v mestnem apro-vizaerjskem uradu na Poljanski cesti št. 13, v oddelku za sadje. Kostanj je namenjen le za domačo rabo.
Razno.
* Nesreča pri nastavljanju. V soboto popoldne so stali ljudje pred neko prodajalno v Budimpešti in čakali na sladkor. Naval je bil takšen, da so bile tri osebe mrtve, več pa težko ranjenih. Pripeljal je namreč tovorni avtomobil okolo ogla, a ker je bilo preveč ljudi nastavljenih, se niso mogli ob pravem času umakniti.
* Na Dunaju je bil v nedeljo shod, ki se ga je udeležilo okolo 4000 oseb. Shod je protestiral proti slavizaciji Avstrije in proti miru s sporazumom po formuli Soheidemamn-Erz-berger. Na shodu bi bil moral govoriti tudi agitator zloglasne domovinske sitranke iz rajha, bivši državni poslanec dr. Pavel For-ster iz Berlina, a je oblast prepovedala njegov nastop.
* Ladjedelnice v Tržiču. Sedaj ko so zavzele naše čete zopet Tržič, se lehko ugotovi škoda, ki so jo napravili Italijani v ladjedelnicah »Cantiere navale« v Tržiču. Največji del oprave, strojev jtd. so odpeljali Italijani. Parnike, ki še niso bili izgotovljeni, so poškodovali tako, da jih ne bo mogoče graditi dalje. Stroški za obnovitev ladjedelnice bodo gotovo zelo visoki in bodo presegali sedanji akcijski kapital.
* Novi graški občinski svet bo imel prvo sejo 6. decembra, na kateri izvoli župana in
tri namestnike. Dokler no bo župan potrjen,, bo vodil občinske posle še vladini komisar.
*	Iz Vidma poročajo brzojavno: Cesar je prekoračil 5. novembra pri Codrolpo Ta-gliamento. — To je prva brzojavka, namenjena javnosti, iz osvojenega italijanskega ozemlja.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e t e j a n.
Tisk „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.
laliiii 13 lisi, Isliiit ii fiilaiii
vpisana zadruga z omejeno zavezo.
XIV. poslovno leto. Od 1. julija 1917 do 30. junija 1918.
Mesečni izkaz:
Poslovno leto..................... 1917—1918	1916—1917	Napredek
Julij ...............................  790.62705	617.700*78	172.926-27
Avgust............................ 1,008.000.20	673.839*36	334.160*84
September..................... .	.	.	952.558*54___________626.988'91_________325.569*63
Skupaj . .	.	.	2,751.185*79	1~918.529*05	832.656*74
Hranilni oddelek:
Stanje vlog 30. septembra 1917............K 993.451*33
Stanje vlog 30. junija 1917...............„ 940.772*64
Napredek	v	treh	mesecih	...	K 52.678*69
Gibanje članov:
Vpisanih članov do 30. septembra	1917 ........... 14.262.
Na bolniški in posmrtninski podpori se je izplačalo od 1. do 30. septembra 1917 K 5.198*60 Na dividendah za poslovna leta 1914—1915 in 1915-1916 tekom istega meseca „	852*10
I	n k a s o skladišča oblačil:
(Že obsežen v izkazu razpečanega blaga.)
Oddelek oblačil............................K 42.253*30
Oddelek manufaktur..................................... „ 138.621*82
Oddelek obuvaf ........................................... 50.894*44
Oddelek pokrival.................................... .	.,	11.918*32
Skupaj	...	K 243.687*88
V tem izkazu je naveden, le inkaso 26 zadružnih skladišč, ker se je ostalih 10 začasno zaprlo. Zaprta so: eno skladišče v Pulju (drugo posluje še), skladišče v Kiamporu in v Rovinju (zaprto vsled evakuacije) ter 7 skladišč v goriškem vojnem ozemlju. Od 7 mesnic je zaprtih 5.
V Trstu, 30. septembra 1917.	Vodstvo.
■ BHBHIBESBaS/nOHHRaBBBEfflmSI
ii ^gi popravljamo Maše ■ ■ stare cevlle =
c
n
Hi
B
■
»
B
■
H
B
H
m
B
in jih naredimo, da so kot novi
z tVeberievimi patent „ldeal“ -w gibljivimi in lesenimi podplati. **
Našitje podplatov kompletno stane za čevlje:«
za moške K 7.—, za dame K 7.—, za dečke K 6.50, za deklice K 6.S0 za otroke K 5.50, Poprava peta......K	2—4, Rep ... K 1-4
Poprava čevljev se naroča v hotelu „Stadt Wien“, soba 9.
Trpežni, ne ropočejo, gibliivi, nepremočljivi
———— so naši patent „IDEAL“ podplati. ■ ■	—•
Hi delamo stalno za:
c. kr. vojaške oblasti, (dobava več stotisočev) deželni zavod Steinhof, c. kr. ravnateljstvo Severne železnice, državnih železnic, tobačno tovarno na Rennwegu, Hammerbrot-pekarno gospodarsko zvezo uradnikov, c. kr. finančno ravnateljstvo na Dunaju, pivovarno Schwechat, mestno vozno podjetje i. dr.
Najhitrejia dobava!	Najnlije	cene!