BUY
UNITED STATES fAVlNCS BONDS ANDSIAMPS
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
The Oldest	FQ5£>EFENSE
Slovene	/
Daily in	Jm BUY
riL-	Vffl UNITED jMšSt* STATES
mmmm	tliTT SAVINGS
Best	/i/»l/iloNDS
L	v Jf twm and STAMPS
Advertising	J|*3|f\
Medium	t^tj^fffjlL.AAnvii
V0LTJME XXIV—LETO XXIV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) SEPTEMBER 16, 1941.
ŠTEVILKA (NUMBER) 238
VROČA TLA JUŽNE AMERIKE ZA NACIJSKE SPLETKARJE
Vntinska zbornica poslancev zahteva ^brcanje nemškega poslanika von Thermanna iz Buenos Airesa.
VSA PrODUKCIJA angleških tankov prihodnjega tedna bo šla v rusijo
Stavka uniji upornih premogarjev v Pennsylvania
15BS0S AIRES, Argentina,
NtoST- ~~ Argentinska
danes z ornica je sprejela
fesoiU(;. °gromn° večino glasov
žene j^' ki zahteva, da se iz-
Qika bar ^ nemškeSa posla-
Hanna T* Edmunda von Ther-
^od^^fa Planika jebi-
^o p. glasov, proti pa glas.
6kega J ' ki obtožuje nem-
\oŽiJ° ka kovanJa vseh
v°Sov Zar0t — od skrivanja k do finUa SVoJ'em poslaništvu, NoženanciranJ'a sabotaže, bo kivnema Zdaj vladnemu ekse-Se0> i" °dboru. ki ima edini AkQ2!inati P°slanika iz de-S ta Vlada izjavila, da ^to. nacijski spletkar oditi, ^tit; P0glanik, ki bo moral Njebiloapadno Poluoblo. Do-sicer že več % ' °da še noben posla-
I^ONm!SijvLondon
I^C^torek, 15. septem-
Premogarji v rovih trdega premoga so feastavkali, ker zahteva unija zvišane prispevke in višji ases-ment.
bra. — Danes so bili tukaj imenovani vsi člani angleške misije za Rusijo, kateri bo načeloval lord Beaverbrook, minister za potrebščine in dobave. V angleški misiji je vključena tudi vojaška skupina, ki se nahaja že v Moskvi.
Člani ameriške misije, ki so dospeli v Anglijo z ameriškimi bombniki, so imeli snoči nujno sejo s člani angleške misije. Na komisijo se izvaja velik pritisk za naglico, ker preti Rusom v Ukrajini velika nevarnost.
Nagla pomoč Rusiji
Lord Beaverbrook je naznanil javnosti, da bodo odpremljeni. vsi tanki, ki jih bodo izdelale prihodnji teden vse tovarne Anglije, nemudoma na rusko fronto. — Rusi si pred vsem prizadevajo dobiti potrebni material za svojo vojno kampanjo prihodnjo pomlad. — Poleg tega se pričakuje v najkrajšem času velikih sovražnosti v Sredozemlju in v Afriki.
Bister snoj v naši sredi
/iSoro^0 že včeraj na krat-I	nas Je Posetil v u-
dr- Snoj, minister y G 1 vlade v Washing-
SCTter nam je potr-
' da viaj . je že vsem zna-
t^^lih i. aj'° namreč v naših i' iti . aJih
rašne razme-Nbiio naŠe ^udstvo, v koli-? ^zasl- 1Zgnano> izpos^av-
cje seLnam je povedal> i ^'fti v New Yorku z
J1 S- 4d PlSatelJ'em našega ro-s katerim sta
^ Nem A,polnih pet ur- 0
Je Maj AcJamičevem delu, tr/J Pfed H v, sku in o katerem
O0C 3a'da je tO delo !	6nzu)nalne važnosti,
i H v3 ^V2ročiti notranji
Ca,>i vfClJe, ako se bodo , Jn!telJi lotili reševa-
^ SS tako> kakor
Sicer pa se , VVe«ji i/ ' ker je problem
kH, kfl"n°3ti poiožen pred
^	°do čitali to važno
G- mini"
!^lS^vnansiniustvaril°
»o 3 Sle/ e ln pravične Ctal nižnJim oseb-dvoma- da bo i-\ *°&tne J** rek°nstrukciji ij0vl°go. rnovine še vele-
% a ob s kl je doma iz
Hl>tinvi'je tipičen-pre-
V• alec mač slovenski t th^etn-a katerem ni ni-\% li^.1( er,0Sa in nobene-% Hte ;a" V razgovoru ž (j % 2n tls- kakor da ste I VSW1 in P^jatelji.
K 1)0 veliut Pripeljal V
in z
i S>ih5a0mi'8aj je bil na
dnL °d Port
V! p' lowna se je vo-
SVv £eTowna pa do
\ A. lnjenih državah,
i %Siteikel da se hoče
V HJV3; .oznaniti z ame-
; \S,	njih težnjami
Nakt mi smo sedaj
na slovenska sku-
pina, ki lahko povzdigne svoj glas, katerega se bo na pristojnih mestih tudi slišalo, če bomo nastopali složno in edinstveno. — G. minister je mnenja, da se o bodočem miru ne bo sklepalo v Evropi, temveč v Washingto-nu, zato vidi veliko potrebo navzočnosti nekaterih članov jugoslovanske vlade v tej deželi, kjer naj se čim temeljiteje pou-če o težnjah našega tukajšnjega izkušenega in demokratsko orijentiranega ljudstva, da se bo s pomočjo nas vseh rekonstruiralo demokratično in svobodno Jugoslavijo, ki bo nudila blagostanje in srečo vsem svojim državljanom.
G. ministra ob njegovem prihodu v našo sredo prav iskreno in prisrčno pozdravljamo ter želimo, da bi obrodilo njegovo delo med nami čim lepše uspehe za našo skupno, drago nam rojstno zemljo!
HAZLETON, Pa., 14. septembra. — Na ogromnem delavskem shodu, ki se je vršil v Mc-Adoo, v bližini Hazletona, je nad 4,000 premogarjev, zaposlenih v rovih trdega premoga, danes odglasovalo, da se ne vrnejo na delo in da bodo nadaljevali svojo stavko, ki so jo pričeli v protest proti zvišanim unij-skim prispevkom in asesmen-tom.
Istočasno pa so se sestali tudi uradniki 7. distrikta United Mine Workers of America C. I. O. unije, ki so zahtevali od premogarjev, naj se slednji vrnejo jutri zjutraj zopet na delo.
Stavka se je pričela, ker je u-nija zvišala unijske prispevke od $1.00 na $1.50 mesečno, letni asesment pa od $2 na $6. Ker je v skoro vseh prizadetih rudnikih uveljavljen tako zvani "check-off" sistem, bi se delavcem odvzelo določene zneske že pri njihovih plačah.
Kakor rečeno, unijski voditelji pozivajo premogarje, naj se vrnejo na delo, češ, da se ne bo zaradi štrajka izvajalo napram njim nobenih represalij, da se bo pa podvzelo disciplinarno akcijo napram onim, ki se ne bodo pokorili njihovemu pozivu.
Najodličnejši hrvatski pisatelj obešen
Poročna dovoljenja
Te dni eo dobili poročna dovoljenja sledeči pari: Charles Gabrenja, 29, 7215 Myron Ave. in Frances Benedict, 29, 7215 Superior Ave,; John Grilj, 24, 10409 Prince Ave. in Ann Rezin, i 21, 14570 Pease Ave.; Alvin Pe-cek, 29, 918 E.-76th St. in Mary Klopčič, 31, 6002 Dibble Ave.; Anthony Sterkal, 28, 12309 Carrington Ave. in Mary Mari-čič, 23, 1124 E. 63 St. Otto Jeli-nek, 31, 11711 Robertson Ave. in Florence Kodromaz, 25, 6702 Bonna Ave.; Edward Cebular, 24, 15420 Lucknow Ave. in Ge-raldine Remley, 22, 453 E. 143 St.; John Medvidovich, ml., 32, 3978 E.i 123 St. in Slava Medve-dich, 22, 978 E. St. Bilo srečno!
Seja v 32. vardi
"Lausche for Mayor Committee" v 32. vardi ima' svojo sejo v četrtek, 18. t. m. v "headquarters'' na 16721 Waterloo Rd. — Važni problemi zahtevajo navzočnost vseh članov. — Tajnik.
"Slavonic Bulletin," ki izhaja v New Yorku, poroča, da so Pa-veličevi gangsterji v Hrvatski o besili Miroslava Krležo, največ jega živečega in najpopularnejšega hrvatskega avtorja, pesnika in dramatika. Z umorom tega človeka so paveličevci brutalno ugasnili in zadušili najsvetlejši kulturni plamen Jugoslavije ter ponovno dokazali, da so hujši od srednjeveških barbarov. Njegova dela so bila znana širom vse evrope ter prevedena v razne jezike. Louis Adamič, a-meriški pisatelj slovenskega rodu, ga je po pravici nazval — hrvatskega Dostojevskega. Pokojni pesnik je bil ob času svoje nasilne smrti na višku svojih kreativnih sil, star šele 48 let.
Kultura
SEJA "SLAVCKOV"
Redna mesečna seja Slavčkov se vrši nocoj ob 8. uri v navadnih prostorih Starši so vljudno vabljeni, da se polnoštevilno u-deleže. — Tajnica.
Pozdravi
Najlepše pozdrave pošiljajo osobju Enakopravnosti s konvencije SNPJ, vršeče se v Pitts-burghu, Pa., Erazem Gorshe, zapisnikar, Mrs. Mary Pohule, Mrs. Julia Modetz, J. Tomsich, D6nald J. Lotrich, Anderw Grum, S. M. Tisol, dr. F. J. Arch Wm. Rus in P. Berger ter John Tavčar. Dalje pozdravljajo vse Napredne Slovenke, Progresivne Slovenke in prijatelje Josie Zakrajšek, Mary Somrak in Josie Močnik; iz lepe Tacome v Washingtonu pa pozdravlja Cle-velandčane in svoje prijatelje Mrs. Nettie Strukel. Hvala!
kače klopotače
Berlinski radio izjavlja svoje zadovoljstvo, ker je predsednik Roosevelt v svojem zadnjem govoru prispo-dabljal Nemčijo kači klopotači.
Berlinski radio je naznanil: "Na podlagi Encyclope-dije Britannice, ni lahko razdražiti kače klopotače, toda ko je enkrat razdražena, pa se trdovratno brani."
Ker je nacistom laž v krvi, zato seveda ni misliti na to, da bi v tem slučaju govorili resnico. Omenjena enciklopedija definira kačo klopotačo tako-le: "Klopotač ni lahko razdražiti ter si v takih slučajih običajno prizadevajo pobegniti. Ako pa so pognane v kot, skušajo z napihovanjem, sikanjem in rožljanjem preplašiti svojega sovražnika."
Definicija klopotač v enciklopediji torej precej točno krije značaj nacistov.
Novi grobovi
NIKOLA PAVLAKOVIČ
Zasledovanje Italijana, ki je ubil pet ljudi
Morilec, ki je star že šestdeset let, se najbrže skriva na neki farmi v bližini Ashtabule.
RUSI POGREZNILI5 NEMŠKIH TRANSPORTNIH PARNIK0Y
Ljeningrad uspešno in junaško odbija nemške napade, toda na jugu preti Rusom velika nevarnost.
maščevanje ruskih četnikov nad nacijski-
mi krvoloki
Clevelandski detektivi in šerifi iz Ashtabule obkoljujejo danes neko farmsko hišo, v kateri se najbrže skriva 60 let stari Italijan, Vincenzio Piazza, bivši Clevelandčan, katerega i-ščejo oblasti zaradi petih umorov, ki jih ima na rovašu.
Piazza je dne 11. februarja 1939 obstrelil v Clevelandu svojo sestro Mrs. J. Trizzino, ubil pa je njenega moža in njegovega brata Onofria.
Dalje je ubil tudi dve nadaljni osebi, v ppetek večer pa na neki farmi Italijana Jamesa Dama, gostilničarja iz Youngstow-na, ki je prišel na deželo kupovat paradižnike. Po umoru je neznanokom pobegnil.
Oblasti upajo, da ga bodo zalotili na farmi v bližini Ashtabule, kjer se je že pred tremi leti skrival neki morilec.
Po šest-tedenski bolezni je preminil Nikola Pavlakovič, rodom Hrvat, v starosti 41 let. Bil je samski ter je živel pri sestri na 4866 E. 88 St., Garfield heights. Tu zapušča sestro Martho Radlich in brata Johna, v Chicago, 111. pa očeta Nikola, sestre Marie McKeOn, Anne Al-brecht, Catherine Rosa in brata Josepha. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 uri iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Pavla jia E. 40 St. in nato na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin!
LUCINKA TERSKAN
Včeraj popoldne ob 5:37 uri je v St. Alexis bolnišnici preminila mladenka Lucinka Terškan, / starosti 18 let, stanujoča na ;)68 E. 209 St. Rojena je bila v Clevelandu in je bila članica društva Slov. dom št. 6 S.D.Z., .n ustanovna članica Glasbene Matice. Bila je učenka v Euclid Central višji šoli ter zelo agilna med mladino in na društvenem polju. Leta 1940 je bila imeno-/ana za "popularno kraljico" fare sv. Kristine. Tu zapušča mater Ivo Terškan, doma iz To-masovega pri Ljubljani, in starega očeta Johna Terškan, ki je doma iz vasi Orle pri Ljubljani. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega savoda August F. Svetek, 478 E. 152 St. Cas pogreba bomo poročali jutri. Naj ji bo lahka rodna gruda, preostalim pa izrekamo naše sožalje!
FRANK OBLAK
"Bratska ljubezen" med člani osišča
v bližini Aten so se stepli nemški in italijanski vojaki; ubitih je bilo pet Nemcev in dvajset Italijanov.
ANKARA, Turčija, 14. septembra. — V neki gostilni v bližini Aten je bilo v tepežu med Italijani in Nemci ubitih petero pilotov nemške zračne sile in dvajset italijanskih vojakov, s čemer je zaznamovati nadaljno epizodo sovražnosti med Nemci in Italijani v Grčiji.
Fatalni spopad se je primeril v nekem popularnem zabavišču. Nemški pilotje niso dovolili lastniku lokala ugasniti luči, kakor predpisuje ukaz italijanskih o-kupacijskih oblasti, nanašajoč se na zatemnitev. Ko se je nato pojavila italijanska patrulja, da bi sforsirala spoštovanje odredbe, so jo Nemci v svoji znani germanski oholosti nahrulili.
Italijanski poveljnik je nato ukazal svojim vojakom, naj izpraznijo lokal, nakar so pričeli Nemci streljati z revolverji na Italijane, ki so se od svoje strani tudi poslužili strelnega orožja. Pusteč pet svojih mrtvecev na mestu, so Nemci zbežali, toda šele nato, ko so pobili 20 I-talijanov, ki so se le s strahom lotili Nemcev. Glede zahteve italijanskega poveljnika v Atenah, da se postavi omenjene Nemce pred vojaško sodišče, je nemško vrhovno poveljstvo ostalo gluho.
Kot smo že včeraj na kratko poročali, je v nedeljo popoldne po dolgi in mučni bolezni umrl v St. Alexis bolnišnici poznani rojak Frank Oblak, star 55 let, iz 15107 Luknow Ave. Tu zapušča žalujočo soprogo Jennie rojeno Torkar, doma iz vasi Ko-ritno pri Bledu na Gorenjskem, in dva sinova, Franka, ml. in Williama ter več sorodnikov, j Rojen je bil v Ljubljani, kjer, zapušča brata, dve sestri in več! sorodnikov. Tukaj je bival 28 ^ let in je bil član društva Water-, loo Camp št. 281 W.O.W. Več let je tudi bil direktor pri Slov. del. domu. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob 1. uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., na Highland Park pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje!
Sestanek uradnikov v Slov. ( domu
Vodstvo Slovenskega doma na Holmes Ave. vabi skupaj urad- j nike vseh društev in klubov, ki | zborujejo v tem domu, na sestanek za jugoslovansko pomož-| no akcijo. Predsedniki in tajniki i ali pa njih namestniki so proše-' ni, da se gotovo udeležijo Seja j se vrši nocoj, 16. t. m., ob osmi uri.
Pouk za državljanstvo
Pouk za državljanstvo se vrši kakor običajno vsak torek od 9. | ' do 12. ure dopoldne in vsako so- . , boto od 1. do 4. ure popoldne v j Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Poučevala bo Mrs.
i
J. Terbižan. t
Rusi naznanjajo, da so tekom odbitja nemškega napada na te baltiški otok Oesel pogreznili o- ri sem nemških ladij, med kateri- j I mi je bilo petero z vojaštvom 1 natrpanih transportnih parni- b kov, in dalje poročajo o spopa-' du v arktičnih vodah.
Napad na otok Oesel ! T Pri poizkusu nemškega napa- I da na otok Oesel so Rusi po- j greznili štiri transportne parni- i ke in'.dva rušilca, dvoje nadalj- j nih transkortnih parnikov in dvoje torpedovk pa je bilo tež- L ko poškodovanih.	ši
V	arktičnih vodah pa je bil s p spremljajočo ga ladjo vred po- C greznjen nadaljni transportni parnik.	jT Tisoče Nemcev pobitih pred Lje- ^
ningradom	A
V	ooklici Ljeningrada, ki še l vedno učinkovito odbija nemške J
napade, so Rusi snoči pobili ti-' n soče Nemcev, toda položaj nad n Kijevom in vzdolž ob Baltiku pa ' J je za Ruse nevaren.	j S
Na jugu se razvija velika g nemška ofenziva, s katero hočejo Nemci popolnoma izolirati Kijev, proti Krimu, vzhodno pa proti velikemu ruskemu indu- c strijskemu bazenu ob reki Don. r V Londonu priznavajo nevar- j nost položaja	'r
V	Londonu javno priznavajo j: , veliko nevarnost za Ruse, ki je r
bila ustvarjena z umaknitvijo ž Rusov iz važnega železniškega č kraja Kremenčuga, kateri kraj y leži 175 milj pod Kijevom. |c
V	Odesi ob Črnem morju, rus-' ] . ke čete, ojačene z mornarji rus- ] i • ke bojne mornarice, še vedno , . drže Nemce in Rumunce v šahu .
) Zanimiva razstava j ]
__I]
" V sredo večer, 17. septembra, 1 1 se bo v prostorih Central Y, na ' 1629 Prospect Ave., vršila pod J } pokroviteljstvom International 1 " inštituta YWCA zanimiva raz-1 stava, pri kateri bodo tudi so- 1 1 delovale članice Yugoslav (Slovene) kluba. Razstava se bo vršila od 8. do 12. ure zvečer. v | Trinajst narodnostnih skupin i bo tvorilo to razstavo, ki bo i-mela starokranjske "štante" ali 1 stojnice, in vsaka narodnost bo > predstavljala svoje posebnosti, I l' kot narodne noše, umetnine, je-e dila, zelišča, itd.
Na slovenskem "štantu" bo-0 ste našli čipke in ribniško robo ter druge predmete, ki slovijo po naših krajih. Mr. in Mrs. E. | Tm Gorshe imata v oskrbi to stojni- J co, Mrs. Jas. W. Mally bo de-a monstrirala kleklanje, Miss Ma-1- ry Marsich ter Miss Frances Bo-{i! govich bosta sodelovali.
1-	Poleg teh posebnosti, bo to .
2-	pot nudila večje zanimanje raz-stava umetniških del druge ge-neracije, ki bo pod vodstvom
ia Mrs. Olge Mesner, s sodelovali njem Nade Mihal in Mr. Ete-rovicha.
K tej javni razstavi je vstop-ši nina prosta, vsakdo je vabljen. 9. | Videli boste mnogo lepih pred-o- | metov, pokusili boste lahko fina v | zelišča in turško kavo, poljske ia klobase in razno evropsko peci-•s. vo. Tamburaši. bodo svirali sta-rokrajske melodije.
t>-
ter poročajo, da so uničile en rumunski polk.
Osveta ruskih četnikov ' MOSKVA, torek, 16. septembra. — Ruski komunike je ob-
i
(Dalje na 2. str.) -
Prispevki za Lau-
i schetovo kampanjo
i _
^ Mr. John Lokar ml., vod^ja Lauschetove kampanje, nam pošilja sledeči seznam prispevkov, prispevanih potom "Collinwood Citizens Committee"-ja: ! Po $2.00 so darovali: j Theresa Paulich, 1311 E. 167 St. Mr. in Mrs. Jos. Ferra E. 152 St. Mr. in Mrs. J. Champa, 15700 Trafalgar Ave.; Mr. in Mrs. Fr. Jarm Sr., 450 E. 156 St.; Neimenovan ; Mr. in Mrs. John Cle-
i
ments 13727 Eaglesmere Ave.; Johanna Koschmerl 455 E. 154 j St.; Matt Petrovich 253 E. 151 St.; Frances Pole, 660 E. 152 St. Po $1.00 so darovali: Mr. in Mrs. John Zaic — Toledo, Ohio; Aug.Kert — Toledo, Ohio; Chas. Godec, 15622 Sara-
i
nas Rd.; Neimenovan — John iElovar, 804 E. 157 St.; A. Bra-1 nisei 16501 Trafalgar Ave.; Mr. in Mrs. J. Jerina, 15315 Luck-now Ave.; Mrs. Amalija Terbižan, 15704 Corsica Ave.; Mildred Bradach 15704 Corsica Ave.; Mary Jakse, 1216 E. 175 | St.; Mr. in Mrs. Anton Jerak Sr. 115422 Caucutta Ave., Alice Keck 11133 Norwood Rd.; Stella Si-meic, 15704 Corsoca Ave.; i Po $3.00 so darovali.
Mr. in Mrs. Joseph Venc, j 15436 Calcutta Ave.; Anthony 'Ravnikar 14311 Darwin Ave.; Po $5.: — Anton Novak, 17406 L Grovewood Ave. Dr. Sam. Sie-[ gel, 15335 Waterloo Rd. Svetek I Funeral Home 478 E. 152 St.;
Sledeča društva so prispeva-. la: Društvo Združeni bratje št. . 26 SSPZ $10.00 — Društvo Col-. linwood Hive št. 283 The Maccabees $10.00 — Društvo Strug-1 glers št. 614 SNPJ $10.00.
Direktno Lausche for Mayor i komiteju: Frances Tomažin 501 3 |E. 143 St. $5.00.
I Vsem prispevateljem najlepša . hvala!
Pogreb
3 Pogreb pokojnega Louisa
° Lauretiga se vrši v sredo popol-
'• j dne ob 1. uri iz Jos. Žele in Sino-
" | vi pogrebnega zavoda, 458 E.
152 St. ter na Highland Park
" pokopališče. Dalje se poroča, da
je bilo včeraj pomotoma nave-
denes da je pokojni doma iz va-
° | si Preserje na Gorenjskem, kar
| pa bi se moralo glasiti, da se do-
jtični kraj nahaja na Notranj-
n skem, pod Italijo, i-
j- "Red Cross" tečaji
Red Cross tečaji, ki so se i-3- meli vršiti pod pokroviteljstvom a. krožka št. 7 Progresivnih Slo-I- venk ob četrtkih, se bodo vršili La vsak torek večer ob 7. uri in že [e nocoj ste vabljeni, da jih poseti-:i- te. Dvorana ni bila na razpola-a- go za četrtek, zato se bodo poslej vsi tečaji vršili ob torkih.
sriAN s
ENAKOPRAVNOST
16. septembra, 19&
I
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
»ENAKOPRAVNOST«
j	Owned <-nd Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5.50
ta 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ........................................$1.50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00
ta 6 mesecev .....................................$3.25; za 3 mesece........................,..................$2.00
Za Zedinjene države, za celo leto............................................................................„...$4.50
za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50
Za Evropo,,Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto .....................................".$8.00; za 6 mesecev .......................................$4.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland,
Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
104
PREDLOG ZA TEMELJITO OZDRAVLJENJE EVROPE
Nacistični tisk se je te dni strahovito razburil in raz-kričal. Neki Theodor Kaufmann je namreč, kakor poročajo nemški listi,*objavil knjigo, katere naslov je: "Nemčijo je treba uničiti" in v kateri priporoča, naj bi se nemški narod odpravil s sveta s tem, da se sterilizirajo vsi Nemci izpod 60 let starosti in vse Nemke izpod 45 let. Mož dokazuje na podlagi zgodovinskih dejstev, da je nemški narod roparsko ljudstvo,- ki ne more živeti v miru in izrablja razdobja med eno in drugo vojno, ki jih sam povzroča, za to, da se pripravi na novo klanje. Kaufmann prihaja do zaključka, da miru v Evropi in v svetu ne bo, dokler bodo Nemci obstojali. Zato predlaga, naj se sterilizirajo, tako da ne bodo več prihajali na svet nemški otroci. Nemčija naj bi se razdelila med sosedne države in nemško prebivalstvo naj bi se primoralo naučiti tekom enega leta jezik države, kateri bi pripadalo. Ves nemški tisk naj bi se zatrl. Po Kaufmannovem mnenju bo samo na tak način mogoče odpraviti vojno iz Evrope.
Vkljub temu, da Nemci koljejo na desettisoče in sto-tisoče naših ljudi, Poljakov, Čehov in Rusov, ker bi radi slovanske narode spravili s sveta, mi radikalnih predlogov Kaufmannovih seveda ne bomo odobravali. Vkljub nevarnosti, ki jo za druge narode predstavlja nemško navdušenje za vojno, ne bomo odrekali nemškemu narodu pravico do življenja. Pač pa morajo dosedanja izkustva v toliko spametovati evropske državnike, da ne bodo s popuščanjem omogočili Nemcem, da se bodo čez deset ali dvajset let spet začeli pripravljati na njim tako priljubljeno igro. Nemški narod je delaven in sposoben velikih ustvaritev. Te njegove sposobnosti naj ostali svet usmeri tako, da bodo vsemu človeštvu koristile. Preprečiti pa je treba na vsak način in za vsako ceno, da bi nemški narod tudi v bodoče mogel svoje sposobnosti vporabljati v lastno in vsega ostalega človeštva nesrečo. Postaviti ga bo treba pod kuratelo, pod nadzorstvo. Paziti nanj, da se ne bo spet začel igrati z vojsko, kakor pazijo pametni ljudje na otioke, da se ne igrajo z vžigalicami. — "S'. L."
PAVELIČ SVARI SPOLETA
Neki švedski dnevnik je prinesel to le zanimivo vest: Pavelič je sporočil v Rim, da novopečenemu "hrvaškemu kralju" (spoletskemu vojvodi) nikakor ne kaže priti na Hrvaško, ker da on—Pavelič—ne more jamčiti za njegovo glavo. Radi te vesti da se je Mussolini huflo razjezil...
Pavelič se je prepričal — odkar je "osvobodil" Hrvate —, da niti njegova glava ni varna in bi bila že zdavnaj kje drugje, in ne na njegovih ramenih, če bi je ne čuvala noč in dan močna osebna straža. Zato ga je zaskrbelo, ko je slišal, da namerava novopečeni kralj priti v Zagreb. Spoletski vojvoda si morda res misli, da ga Hrvatje že težko pričakujejo, in v tej svoji zmoti bi se celo utegnil pokazati kje brez primernega varstva. Pavelič prav dobro ve, kaj bi se v takšnem slučaju zgodilo. Toda nikakor ne smemo misliti, da Paveliča kaj skrbi spoletska glava. Skrbi ga lastni vamp. Če bi spoletska glava zletela, bi zletel tudi on, ki samo po nacistični in fašistični milosti danes strahuje in izžema hrvaški narod.
UREDNIKOVA POŠTA
TRAGEDIJA SLOVENSKEGA NARODA

SLOVENCI IN LAUSCHE
ŠKRAT
ITALIJANSKE ULICE V LJUBLJANI
Z izgonom Slovencev hoče Mussolini doseči popolno italijanizacijo Slovenije, kolikor je v italijanskih rokah. Naši kraji že dobivajo uradna italijanska imena in z ulic Ljubljane, pi^estolnice Slovenije, so izginili slovenski napisi. Na njihovo mesto so prišli italijanski napisi z italijanskimi imeni: Via Peti area, Via Marconi, Via Tre di Maggio, Via Divisione Isonzo itd.
Zgodilo se je vse tako in še huje nego smo predvidevali, ko smo trdili, da so italijanske obljube o spoštovanju našega jezika, n^ših običajev in kulturnih ustanov v Sloveniji samo pesek v oči in da bodo Italijani kaj kmalu začeli v brezobzirnim raznarodovanjem našega naroda. Danes se že ne zadovoljujejo več s tem, da naše ljudi tlačijo in preganjajo, marveč so se, kakor vidimo, odločili, da naš narod popolnoma izženejo iz krajev, v katerih je živel že tisoč tristo let.
Cleveland, Ohio. — Izredne pojave doživljajo vsi narodi. — (Jim več srčne kulture je v narodu, tembolj skristaližaran je pojav. Pojav sam po sebi še nikoli ni obstojal. Vsak skristali-ziran pojav ima ozadje, to je, vsak spada tja, kjer so ga ob-j čaji, tradicije m sedanjost oblikovale in v onem pravcu stopa | pojav velikokrat do nesmrtnosti.
Slovenski narod je doživel že veliko narodnih pojavov. Ene nam so zatemnile razmere, ene pomanjkanje moči, ki bi to pri-bile na svetovno desko, a eni se pa še žare, kot so se takrat, ko so se pojavili.
Naš narodni pojav, ki je vsekakor izšel iz naroda, je bil strateg in junak pozneje povišan v baronu, to je priprosti sin naroda, ki če bi ne bil naš, in črpal vse, kar je imel podlage od naroda, bi ne bil oni Vega, kot je bil. Komponist Galus Petelin, (Ribničan umrl 1591) bi ne bil nikoli to, kar je bil če ne bi bil Slovenec. Ali bi bili Levstik, j Stritar, Prešeren, Gregorčič in i drugi to kar so, če bi ne bili med slovenskim narodom? Dvomim !
Vseh pisateljev, vseh komponistov in pesnikov se drži narodni pečat.
Narod, kar se je rodilo iz tebe, je tvoje. K tebi spada in j dolžnost je, da narod to šteje za svoje in da ostane njegovo, pa bilo tako, ali tako.
Lausche je narodni pojav. Lausche brez poštenega zna-jčaja in vztrajnega slovenskega naroda, ne bi bil ta Lausche, ki ga poznamo. Poleg tega je dobil takorekoč dušo in srce sloven-| sko in razum amerikanski, torej je pojav dveh svetov, a še vedno je le pojav slovenskega naroda.
Brez vprašanja, Lausche je slovenski pojav in mi kot taki I smo mu dolžni vse, pa če nam je pri srcu ali ne. Slovenci smo toliko zmožni, da lahko vzamemo od Lauscheta vsako razočaranje : nad slovenskem narodom, da bo i še tako kot sedaj, vedno nosil v mislih in dejanjih ponos, da je I Slovenec.
V sredo 16 septembra se prič-! nejo v 23. vardi dnevi, ki so o- ■ značeni kot Lauschetovi dnevi, j Rojaki, ko vas nabiralci obišče-ijo in se varn izkažejo, da so pravi, Vas prosim v imenu celokupnega slovenskega naroda, da storite svojo dolžnost.
Za odbor:
i
Louis Šeme
■
Slov. dom in poprave
Cleveland, Ohio. — Dva meseca je že v teku delo poprav pri tej naši stavbi na Holmes j Ave. Toda koncem tega meseca j bo prišlo do skončanja trpežne-;ga dela. Praktični načrti stavbe so jeli dobivati priznanje tudi pri onih, ki so zmajevali s početka. Sedaj je želja vodstva, da se s tem delom tudi o-živi tu ono navdušenje, ali vsaj nekaj kakor je bilo ob začetku te stavbe.
Blagohoten odziv in posameznikov pri nakupu delnic nam je dokaz najboljše kooperacije. Sliši se tudi mnogo, kedaj se bo pričelo s petjem in reorganizacijo kulturnih ustanov, zato se bo vršil sestanek v ta namen v petek, 19. t. m.
Vsakdo, ki se zanima za petje, čitalnico, dramatiko, itd., naj se udeleži sastanka. Tu i-mam posebno v mislih nekdanje aktivne člane pevskega društva "Soča", čitalnice, Izlije, mladinskega zbora, itd. Ko bo vse u-rejeno bo dovolj prostora za vse. Poleg dobrih sotrudnikov i-mamo v okolici doma tudi par \ nizkotnih kreatur, ki so se po- i služili prilike ob razkopanem poslopju ter so odnesli nekaj (stavbenega blaga, orodja in tu-; di društvenih potrebščin iz dvorane. Ker pa se te ljudi pozna, naj se potrudijo prinesti vse nazaj, sicer bomo smatrali, da so to ukradli, kar ne bo dobro za-1 nje. Nekateri ljudje se spozabi-! jo, da za par dolarjev riskirajo, v javnosti svoje dobro ime.
Otvoritev spodnjih prostorov | se bo vršila koncem septembra I inesera. Otvoritev vseh dvoran, pa pozneje s prominentnimi go-j strni, ki bodo premostili s tem' čas novega življenje in živah-nosti v tej stavbi.
M. I. Lah j
■_
Kri ni voda! Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze! Darujte v sklad slovenske sek-, cijs Jugoslovanskega pomožne-1 ga odbora!
Collinwood—vsi na Lausche-1 tov ples v soboto!
Sloga jači, nesloga tlači!
To je geslo Collinwood Citizens Committee, katero prireja
ta ples v počast slovenskega kandidata za župana — našega odličnega sodnika Frank J. Lau- i scheta. Collinwood bo to pot izredno počaščen z njegovim prvim nastopom kot kandidat. Do-; ločena ura je od 10 do 1:30 zve-1 čer, kar pomeni, da se bomo j preje lahko prosto zabavali par j ur, potem vsi šli v gornjo dvorano. Slovenskega delavskega | doma, ga poslušali, nakar zopet sledi prosta zabava.
Vsakdo, ki ga bo hotel pobli-že spoznati, imel bo priliko, in j on sam si želi osebno spoznati in stisniti roko vsem, ki so tako velikodušno segli v svoj žep in! prispevali v kampanjski fond za njegovo izvolitev.
Laži-prijatelji so edini, katerih ne bo zraven; ves ostali Collinwood pa bo. Kdo so tisti tiči vsi vemo: "poznam ga že iz mladih let, v šolo sva hodila skupaj, trgala ene in iste klopi in hlače, bil skupaj z njim pri vojakih," itd, ampak pride do resnega dela in sodelovanja, ne najdeš jih nikjer. Teh je toliko, da jih lahko na prstih ene same roke se-.šteješ.
! Nas ostalih Collinwoodčanov je vsa ostala večina, in ponosni smo da je naš kandidat! On je za nas, ako pride v županov u-rad on, kar je bil svoj čas Čer-mak v Chicagu, kar je danes Lu, Guardia v New Yorku! Ko bi tega danes ne bilo, bi ubogim Italijanom še hujša predla v New I Yorku kot jim. Imajo še druge narodnostne zaščite, in nobena j teh ni na račun dobre mestne j vlade za vse, in vkljub temu i-Jmajo priznanega finega župana, in nad vse priljubljenega pri I predsedniku Rooseveltu. ! Tudi nam Slovencem se nudi tukaj izredna prilika, da zaslovi j naše ime v teh burnih časih s tem, da postavimo svojega člo-! vek i za župana v menda najbolj kozmopolitičnem mestu v Ameriki, kjer je 65 procent tujerod- ] nih volilcev-Amerikancev. ! V soboto 20. septebra, vsi na Lauschetcv ples.
Joseph A. Siskovich
| Kri ni voda! Pomagajte ne-srečnim bratom iu sestram v domovini! Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovan-j skega pomožnega odbora!
V Ptuju so bili aretirani vo-i dilni slovenski možje. Ravno ta-| ko se je zgodilo z vodilnimi slo-1 , venskimi možmi na deželi: župa- • I ni, učitelji, zdravniki, odvetni-' ki, bivši narodni poslanci, člani1 banskega sveta, vodilni kmetje' in prosvetni delavci.
Tako n. pr. niso prizanesli niti staremu dekanu dekanije Sta- j ri trg pri Slovenj gradcu' mgr. Francu Mešku, znanemu slovenskemu pisatelju, čigar spi-! si so prevedeni tudi v druge je-' Izike. Zatrjuje se, da so nemški , organi zaprli ali izgnali iz pod-| roč ja slovenske štajerske preko ! 130 zdravnikov. Mnogim sloven-jskim zdravnikom so odvzeli nji-. hov instrumentarij in jim tako onemogočili zdravniško prakso. Slovenskim odvetnikom na slovenskem ozemlju, ki so ga za-: sedli Nemci, je odvzeta pravica izvrševati odvetniško prakso. ; Vse njihove pisarne so zasedene i in predane advokatom nemške j narodnosti. Pripominjamo, da je j od skupnega števila odvetnikov ina slovenskem ozemlju, sedaj j zasedenem od Nemcev, bilo 141 | slovenskih in 14 nemških odvetnikov.
2. Usoda slovenskega uradništva !
Slovensko uradništvo na slo-1 venskem ozemlju, zasedenem po Nemcih, je deloma odpuščeno in ' i izgnano, v kolikor ni zaprto.' ;Višjega slovenskega uradništva I na tem delu slovenskega ozmlja ni več. Kolikor je še ostalo nižjega slovenskega uradništva, je 'več ali manj razrešeno dolžno-jSti in čaka končne odločitve.
Značilen za postopanje s slo-1 i venskim uredništvom je primer ' okrajnega načelnika v Maribo-' ru. On je bil najprej iz službe' | odpuščen brez pravice na pokoj- J nino in interniran, nato pa je' | moral v roku 24 ur s celo svojo ' - j družino zapustiti slovensko o-: zemlje, ki ie zasedeno po Nem-! cih. Nemškemu okrajnemu komisarju, ki je bil postavljen na! i njegovo mesto, je moral prepu- ; 11 stiti svoje stanovanje z vsem 1 i svojim pohištvom in opremo, ( samo telesno perilo je smela družina vzeti s seboj.
Podobni so primeri neštetih drugih. Izgnanim slovenskim u-' radnikom so nemški organi od- J vzeli vse, kar so imeli: pustiti so morali svoja stanovanja z! vsem pohištvom, perilom knji-' £ami in drugim ter še posluša-1 ti sadistične pripombe nemških organov: "Da drinnen wird jetz' ein deutscher Lehrer wohnen!" "Das werden deutschen Kinder brauchen, die hieher kommen!",' "Das wird eine deutsche Frau' brauchen", itd.
(Tu notri bo poslej živel nemški učitelj! — To bodo zdaj potrebovali nemški otroci, ki bodo prispeli sem. — To bo poslej rabila neka nemška žena. —* Uredništvo) .
Drastičen za način postopanja s slovenskim uradništvom je primer ravnatelja banovinskega zdravilišča. Imenovani je bil aretiran dne 16. aprila t. 1. in skupno z drugimi aretiranci najrazličnejših slojev (učitelji, uredniki, brivec, odvetnik, kmet, trgo-' vec, zdravnik, žandarmerijski | major) odgnan v zapore v Šmar- j je pri Jelšah. Deseti dan po aretaciji jih pozove nemški organ I iz zaporov: "Auf! Zuzamen pac-1 ken! Steirmark ist einverleibt in j Idas Grossdeuts-che Reich. Ihrj Iseits nicht gerne gesehen und verdet ueber die Grenze ge-schafft. Ihre Familien gehen mit. Ihr Vermoegen wird be-1 schlagnahmt". (Pospravite svo-j je stvari! Štajerska je zdaj vte-lcšena v velikonemški rajh. Vas . ne vidimo radi, zato boste od- j jpraVljeni preko meje. Tudi vašj j rodbine pojdejo z vami. Vaše i- i
metje bo zaplenjeno. — Uredništvo).
I Nato so jih v kamionu naj-!prej peljali v Rogaško Slatino, ' od koder je bila večina aretiran-'cev. Soprogi ravnatelja v Rogaški Slatini so namreč nemški organi začeli zbirati družinske člane aretiranih, — je policijski ; organ zaklical: — "Eine halbe Stunde haben Sie Zeit. Sie ge-
I	°
, hen mit ihren Mann. Ihr Besitz lis beschlagnahmt. 12 Kilo aud 250 Din. duerfen Sie mitneh-men". (Pol ure imate časa. Vi jiojdete z vašim možem. Vaše posestvo je zaplenjeno. S seboj : smete vzeti 12 kilirjramov in 250 (dinarjev. — Ured.)
I	Nato je odvzel soprogi ravna-jtelja Gračnarja 45.000 Din. Za-j tem so vse aretirance z družina-jmi vred odpeljali preko hrvaške meje do kraja Žurmanec, : kjer so jih izložili in pustili z be-'sedami: "So, jetzt seit ihr frei. Ihr konnet gehen, wohin ihr ■ wolet. Wenn einer zuruick 'kemm wird er ersehosen." (Tako, zdaj ste prosti in lahko ' greste kamor hočete. Ako pride j kdo izmed vas nazaj, bo1 ustre-
II	jen! — Ured.).
j 3. Slovenska duhovščina, j Slovensko duhovščino je zardela ista usoda, kakor druge vodilne slovenske može. Takoj po svojem prihodu "so nemški organi začeli s sistematičnim zapiranjem in izganjanjem slovenske duhovščine. Tako so v Mariboru takoj prve dni. svojega prihoda, t. j. od Velikega petka dne 11. aprila t. 1. dalje aretirali tri i člane stolnega kapitlja. Dalje so 1 zaprli vse profesorje visoke bogoslovne šole z rektorjem vred, Vse profesorje verouka na srednjih šolah, vse katehete ostalih ! šol, vse kaplane, vse duhovnike uradnike na škofijskem ordina-riatu, vse prefekte v škofijskem deškem semenišču in ostale du-| hovnike. Vsi so zaprti v neki mariborski vojašnici.
V	Celju so bili aretirani in za-;prti vsi tamošnji duhovniki ra-|zen celjskega opata in vpokoje-nega profesorja verouka.
V	Ptuju je bila aretirana in odvedena v pregnanstvo preko hrvaške meje vsa svetna in redovna duhovščina.
Tudi podeželska duhovščina je bila aretirana, nato deloma zaprta, deloma izgnana. V ptuj-I skem okraju n. pr., ki šteje nad 30 župnij s 57 duhovniki in 80,-000 verniki, so ostali samo trije duhovniki, od teh dva vpokoje-na in samo eden 65 let star aktivni dušni pastir: v okraju Dra-vogral je od 18 duhovnikov o-stal samo eden. Iz primera teh j dveh okrajev, je mogoče sklepati, kako malo duhovnikov je še ostalo na področju Lavantinske škofije, ki je pred nemško zasedbo štela okrog 570 svetnih in redovnih duhovnikov. Morda v trenutku, ko-zaključujemo to poročilo tudi teh maloštevilnih duhovnikov ni več na njihovih mestih.
(Dalje)
Kri ni voda! Mi naj molčimo, ko kamni kriče?! Le ameriški dolar more pomagati nesrečni-1 kom. Prispevajte v sklad slovpn-jske sekcije Jugoslovanskega po-možneka odbora!
j LETALSKI PROMET MED j HELSINKI IN FECENGO
Finska družba za zračni promet Aero OY je otvorila novo letalsko progo, ki bo obratovala trikrat tedensko med Helsinki , ter pristaniščem Linahamarijem i v ozemlju Pečenge. Pomen nove proge je v tem, da predstavlja finsko pristanišče ob Ledenem morju ta čas edino možnost za i i prekomorske zveze Švedske in j Finske.
Sodnik: "Zdaj mi Pa P0^. obtoženec, zakaj ste vdrli ^ ložbo in ukradli zlato ur o-
Obtoženec! "Gospod » mirno sem šel mimo izloZ ^ zagledam pod uro naPlS' p priložnost'. No, pa sem ložnost izrabil."
Napisi na nagrobni^
"Tu počiva Pierre Fournier, iznajditelj traj11 ^ tilke, ki porabi petrolej za en centim na uro. & ^ ber oče, sin in mož. Njeg' » : utolažljiva vdova vodi t l v Rue aux Trois naprej' , šilianie na vse kraje-
' J __ II
v JnJlS?
'Spominu Jamesa ^ je umrl 6. avgusta leta , Zapustil ie vdovo v star , , let, ki ima malo Pretn°V 1 vse za dobro gospodinj0 - ^ f ' ne lastnosti. Stanuje & ; { nem trgu št. 628."
"živel je življenje	D
umrl, gotov večnega W? ^ * za kolero, zaradi uzivaCJy Je ' lega sadja v starosti J dvajset let. Pojdite m IJ ' nako!"
Rusi pogreznili ^ 'f-J
•• i . cnlet^l
za nacijske ®P» u I
(Nadaljevanje s i- . I javil danos sledečo zg° t :
"V vasi NikitinJd J!
nemški "oberlajtnant ročnik) in skupina nj^ ^ cistov da smrti i»uCl dat* J kmeta Ivana Voronin* J £ , silili iz njega informacij Ji vališču njegovih tre& ^ nikpv: Serge ja, V1 J krajevnega odbora V ^ kmetij; voznika t£ J j.
tra m agronoma
ri mož je herojsko P1 ^ ke ter umrl, ne da » ; ^ stom zaželjena poJ% v k Junaštvo	J
Ponoči pa je prisp«,f/ šče četnikov sel iz d° o' T ki je sporočil četniK« y nacijskem zločinu. ?> njem svojega poveU'. ^ Voroninovi trije	^
ma odpravili proti ' najprej porezali s katerimi je bila zve ^ kateri so se nahaja ^ ? njihovim glavnim s '^n'* ški vojak, ki je bil f si, da popravi in ZVjali^ t| bil ubit. Nato so P0^' j/ , dva nadaljna voja&a nikom, katere pa Je usoda.	.„,„ ,
Smoter	V
Naslednjega dne ^ j novi sinovi ustrelil' ^ ^ cev, ki so pravkar v/, goveje živine, kater° # sosednji kolektivni / to je tisto noč izb^ y raznih skladiščih vas1' jji ( so imeli Nemci mumc JT za živino. Vojaki ^frj mudoma planili kviš'^, li gasiti, med tem P3 ^ J rcninovi sinovi v njavi planili v na " n^ stanovanje, kjer & Pred svojim od»°a .»P j sali s kredo na vrf^ / in ža trpljenje riis^' J |
Kri ni voda! Fri^J/ bo pomoč potreb®8., Bodimo priprav j sklad slovenske se^'/ vanskega pomožni

16' septembra, 1941.
ENAKOfcRAVNOS®
STRAN 3
For quick relief from itching of eczema, pimples, athlete's foot, scabies, rashes and other externally caused skin troubles, use world-famous, cooling, antiseptic, liquid D.D.D. Prescription. Greaseless, stainless. Soothes irritation and quickly stops intense itching. 35c trial bottle proves it, or your money back. Ask your druggist today for D. D. D. PRESCRIPTIWJ.
"J*-**"	- .w »»»^i
Anthony Drenih:
Doživljaji pri rojakih
i
Ravnokar sem ] I pre j e 1 "Novo j I Dobo" in, ker ; | sem danes prost, ( |sem se lepo • i udobno vsedel in i | bom spet posku-
■	i	X ■	,
I šal nekaj napi-I sa 11, kako se I imamo iz dneva s I v dan pri voja- 1 I kih. S tem, da 1 Twiyc imam veselje do • tim - ./.eaik pisanja, si kra- 1 jra .Caf ln obenem dam vam, 1
malo Cltatelji> priliko, da vsaj 1 zveste o nas "soldatih."
Capi.meilil sem se, da vam danes 1 moj-fem malo o naši družbi, o 1
^už!kS0statl0valcih in'°našem:
beroS fljenjU- PrV°' kar '
k0m -Q '..ko se pride k voja-mače v tU:*iria in misel na do" ; jatelie ;Sal! človek ima rad Pri" 1
V J adar se gre k v°J'a" i
mere m°ra Pozabiti. do neke
ftiora'J!! ?are Pnjatelje, in se i
ker tud da Si Pridobi novih> nje trrJ' pri vojakih je življe- , da .' ako nimaš prijatelja,
case Atm-deliš dobre in slabe telja imaš d°brega prijate-Hitie'Jf dan Prekratek, večeri sti Prehitro in vsak pro-
i raJe V Pri3atelJski družbi do Se, 2Vedrila in zabave. Meni čas ia ^	še nikdar dolg-
born niVe,Clil"at se namenim- da edea) * pa me vedno, če ne grern 2a drugi nagovori, da naj I ^o^ V kino' v mesto, v
i San-lgralnico' v sose(ino
I Prav 2a1J° ali kam drugam. No, 1 ^il ]ta Prav 3az sem sploh po-I ie bii0 J ]e dol§čas- Dolgčas mi
I ^ mt°enkrat- in t0 k0
I s^i irf6 iz starega kraja, po I feih. m°Jih šolskih pri jail V a Pa naJ bom v enem t ^ in „merike ali drugem, par I V Sem kot doma.
I	aoma.
S tei^0 2 vsakim, in ravno j ^voiDan> s katerim de-Nga d d°brote skupaj od '^ten j?6' ^ vsak dan bolj ža-^ado ° sm° bili sprejeti v! t0n'rf 011 imel s seboj kita- i
HSsk 1 meni tak0 1Jube
^iboH/ Pesmi. Bil je eden! KltV!felih fantov in pre-! J tgral V8akem prostem ča-j c«le ^ na njegovo kitaro1
s? &cr,e in včasih sem
ltl vedno f ako more ta fant veseL Kadar
c preeLT sv:je matere'je<
i^61 al> Potem se je pa'
^ in JJQStelJ° in začel J6- Tako *' da ^ bil° kar ve"
f J> poti Je bil° v Columbusu i Si par Ser» V New York in > J Sftio	Potem pa čim
r.^poir? tem man;> on
i k kai K , prva sem mislil-D f tože^olan, potem pa, ker
S K frijateli i? mesece> sem ga j8;i vprašal ateremu vse za-'<■.	je, ali je bolan
'' Poma«a'ite i1"!! p?»» sestram v do-/He opevajte v sklad
^fomft"eUcije Jugoslovan-1 __
ali kaj. "Tony, meni je dolgčas po domu!" Tako mi je odgovoril in šel je ven iz barake.' Mislil sem si: morda se šali, ker on je bil vedno tako vesel, a sedaj pa, ko je že tukaj pri vojakih več mesecev, da se je privadil, a je ravno narobe. Čim dalje je tukaj, tem bolj mu je dolgčas. Poskusil sem že večkrat s tem ali onim, a njemu je kar naprej čedalje bolj dolgčas .-..
Drugi moj prijatelj, kateri je francoske narodnosti, je bil pa vedno tih, ko smo prišli sem, se še nisva poznala. On je ravno nasprotne vrste, čimdalje je tukaj, tem bolj je vesel, in sedaj je eden najbolj priljubljenih fantov pri nas. Od kraja se ni j mogel privaditi nobenemu, danes pa je povsod in vsi ga poznajo. Ni mu več dolgčas in njegove misli polete domov, samo kadar prejme pismo od doma. Drugače pa se vede, kot, da bi bil tukaj rojen.
V baraki nas je v prvem nadstropju trideset in spodaj trideset. Zjutraj ko vstanemo, je največkrat prvo, da se malo ste-pemo, kdo bo dobil metlo. Imamo dve metli, spodaj in dve zgoraj. Sedaj pa, vstanemo vsi na enkrat, in dve metli na trideset fantov, jo j, to je veselje. Največkrat je uboga metla raztrgana na tri ali štiri kose, in tako se prične dan. Opoldne po kosilu se sem pa tja kdo vleže in zaspi za eno uro. Kakor hitro začne smrčat, se najde eden ali drugi in mu zatakne vžigalico v čevelj. Ker vžigalica ogreje usnje in potem seveda, če gori zadosti
Sobo in garažo
T7	- 1
se odda v najem. — Vpraša se na 668 Ea4t 160th St._
Genera? Electric ledenice General Electric Magic Chef, Tappen in Grand kuhinjske peči Imamo tudi Philco Radio. Cene zmerne ^
Anton Dolgan
15617 Waterloo Rd. VSE~KARKOLI
potrebuje se od zobozdravnika, I bodi izvlečenje zob, polnjenje izcb in enako lahko dobite v va-. še polni) zadovoljstvo pri dr. J župniku, ne da bi zgubili pri tem | dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vfcza čas pripušča. Urad-nTnaslov:
6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti KnavMovo poslopje
Oblak Furniture Co.
Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 2 ST. CLAIR AVU.
HEnderson 2978
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše ■ čevlje, pridite k nam. Vedno pr-1 vovrstno delo. Popravljamo sta-' re čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čev-[ ljev. Cene zmerene.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
\*iiv,sw DEKLETA IN ŽENE /
t)A,j f>Oo s^® s« boste prihranile precej denarja, če si naročile za bodočo 611 "\v>, ^NG SUKNJO ali FUR COAT naravnost iz tovarne SE-
ste»;Call"
Ng SUKNJE so od ........................$14-50 naprej
11 COATS od ..........................................$69.00 naprej
jjp.	Ne odlašajte, samo pokličite me.
L ^No B LEUSTIG _ 1034 Addison Rd.
ENdicott 850G — ENdicott 3426
dolgo, začne peči v nogo, vojak ] skoči s postelje, kot da bi ga i bomba vrgla. Poskusite včasih. I Jaz vem, ker sem že večkrat ' skočil. Zvečer pa, ko je že vse : tiho, se v kakšnem kotu sliši robantenje in kletvice lete na vso barako. Eden ali drugi pride malo bolj pozno domov iz ' mesta ali iz "kantine" in najde svojo posteljo v pravem redu. A, ko hoče zlesti pod odejo, pa noge nočejo noter, ■ ker je nje- ; gov sosed bil tako "prijazen," da je med njegovo odsotnostjo razdrl njegovo posteljo in je pogrnil rjuho samo na pol in nar redil nekakšno vrečo. Potem je del spet nazaj vse druge odeje tako kot morajo biti. Ko potem hoče noge stegniti pod odejo, je nemogoče, ker se sedi na enem koncu rjuhe, drugi konec I rjuhe je pa v njegovih rokah. Seveda, včasih je potem cel semenj, ker nihče ni toliko pohleven, da bi bil tiho, pač pa začne godrnjati in, kdor je kriv, se| začne smejati pod odejo in kma-l lu na to se začnemo smejati | vsi; drugi dan se pa drugi smejejo nam...	|
O, pošteni pa smo vsi pri vo-| jakih. Nemogoče bi bilo, da bi mogli vse zakleniti, zato pa i-majo postavo pri vojakih, katera pravi: Vsak kdor kaj ukrade in da je v vrednosti od centa do dvajstt dolarjev, dobi zapora šest mesecev. Do petdeset dolarjev eno leto zapora. Če je pa več, je pa kar do deset let preskrbljen s hrano in stanova-1 njem. Zato pa tukaj še na mi-j sel ne pride nobenemu, da bi kaj j skrival. Predpoldne se moramo preobleči za kosilo in seveda umiti. Predno gremo v kopalnico se slečemo popolnoma in pustimo denar in vse kar na postelji. Jaz vedno vzamem uro, prstan in drobiž iz žepa in ga vržem na posteljo in moj kov-čeg ni nikdar zaklenjen, pa do-sedaj nisem še nikdar pogrešil niti centa. O proti koncu meseca pa vsak skriva denar, ampak ne zato, da bi mu ga kdo ukradel, pač pa zato, da nobeden ne ve, da ima denar, ker drugače je vedno: "Posodi mi - dolar, posodi mi pol dolarja." ! Ako noben ne ve, da ima eden ■ ali drugi denar, je dobro, kakor
i Kri ni voda! Odpri roke, od-> pri srce, otiraj bratovske solze! • Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožne-sra odbora!
hitro pa zvedo, da ima ta ali oni denar, so pa vedno nad njim. Zato pa teden pred prvim se ne vidi ne dolarjev in tudi ne cigaret.
Ob večerih, kadar ni drugega dela in se nam ne ljubi igrati, ne spati, ne iti v kino, pa sedimo na svojih posteljah in se pogovarjamo od kje je eden in od kje je drugi. V moji baraki je en fant, kateri je bil policaj v mestu Indianapolis, Indiana. Njegovo ime je Joseph Griffen; omenjam ga zato, ker je tam dosti članov in morda ga eden ali drugi pozna. On je irske narodnosti, a je slučajno imel "slovensko ljubico." Vem ime, ampak morda si je ona drugega izbrala, ker kot mi je povedal, mu ne piše???? in zato je bolje, da se ne pove. Drugi je tudi iz Indiane; ta je pa potoval po celi Ameriki. Ima noge kot srna in je prvovrsten plesalec in je potoval z igralsko družbo. Sedaj smo pa vsi skupaj in igra-I mo vlogo straže ameriški demo-l krači ji.
| Pošta. Vsako opoldne po ko-i silu razdeli častnik pisma in za-! vitke. Seveda smo vsi zbrani zunaj, ker skoro vsak pričakuje pisma ali kaj drugega od doma, od prijatelja ali od kake prijazne deklice, in tako vemo eden za drugega kaj dobi. Ako je zavitek, potem je gotovo, da smo vsi okoli njega, in ponavadi je z zavitkom tudi pismo, i Med časom, ko je prejemnik ! zaposlen s čitanjem pisma, smo I mi zaposleni z zavitkom. Ako je 'pecivo ali čokolada ali kaj podobnega, potem je srečen če dobi on sam "malo za pokusit." Nekaj fantov je med nami, kateri dobe kaj od doma skoro
vsak teden. Ne vem, če njih ma-i _ _____——-
tere mislijo, da si morajo tukaj : sami kuhati ali kaj. Vsak teden.: jim pošiljajo celo kruh in seveda tudi kaj boljšega. Kruh mu ponavadi pustimo, naj se veseli, kar je pa drugega, pa malokdaj, sploh vidi. Ne smete pa misliti, da mu kar vzamemo, potem ko , pospravimo, kar se nam je do-padlo, da pa seveda vprašamo za dovoljenje, če smemo malo "pokusiti." Dosedaj, hvala bogu, ni še noben odrekel. O, vojaško življenje, kako je prijazno!
Mislil sem, da bomo šli na jug, na manevre, pa ne bo nič. Preklicali so odhod. Bilo je že vse pripravljeno, da gremo od tukaj, a sedaj, kot izgleda, bomo tukaj čez zimo. Poslali so tja samo nekaj poročnikov, kateri so šli samo na ogledovanje in opazovanje prve in druge armade, kateri imata velike manevre doli na jugu. *
V Novi Dobi sem tudi opazil, da je naše društvo št. 71 v Clevelandu odneslo prvo mesto v športni igri. Čestitam vsem igralcem in me zelo veseli, da je ravno to društvo zmagalo,
NEW! "BACTERIOSTATIC"
FEMININE HYGIENE
now finding great favor ^ among women...
Many doctors recommend regular use of douches as a precautionary measure for wamen who want to be clean, dainty-for women troubled by offending odor or discharge.
Some products may be harmful to > delicate tissues. But not Lydia E. Pinkham's Sanative Wash! Pinkham's Sanative Wash is gaining great favor . * because it's NOT a harmful germicide. Instead—it's a mighty effective "bacteriostatic" (the modern trend). It not only discourages bacterial growth and infection but thoroughly cleanses, deodorizes. Very soothing-relieves minor irritations and discharge and has a . tonic effect on delicate membranes. Inexpensive! All druggists.	t>
ker slučajno sem bil jaz prvi, : kateri je organiziral baseball-' šport pri tem društvu* Že lan-■ sko sezono je društvo napredovalo, letos pa še bolj. Kot ste lahko videli, so imeli kar dva delegata na mladinski konvenciji. Le tako naprej in, kadar bom prišel nazaj, nas bo, če ne še enkrat toliko, pa dvakrat toliko.
Naj bo za danes dovolj, drugič vam bom pa opisal pot v državo New Jersey, v katero sem se popeljal 12. avgusta, ko smo šli tja po nove truke. Vsem prav prijazen pozdrav, in do drugič, ko se spet srečamo v Novi Dobi, ostajam vaš — vojak — Tony Drenik.
"Nova Doba"
pič
na premog, najnovejšega Radi-ant-Heat izdelka, ter rabljena samo eno zimo, se proda poceni. Je še kot nova. — Vpra^i se na 1157 Norwood Rd.
Fino grozdje
se proda po zmerni ceni. Vpra-' ša se na 327 East 214 St., — 1 KEnmore 2310 W.
Nova preša
se proda po nizki ceni. — Vpraša se na 1003 E. 63rd St.
Did "Diamond Jim" Have Stomach or Ulcer Pains?
It is hardly likely that Diamond Jim Brady could have eaten so voraciously if he suffered after-eating pains. Sufferers who have to pay the penalty of stomach or ulcer pains, indigestion, gas pains, heartburn, burning sensation, bloat and other conditions caused by excess acid should try a 25c box of Udga Tablets. They must help or money refunded.
HIGHWAY ENEMY N° I
f
THE 5TDR
rY0U GIRLS WHO SUFFER^
Distress From MONTHLY
FEMALE WEAKNESS
AND NEED TO BUILD UP L J .. RED BLOOD!
TAKE HEED If you have all or any one of these symptoms: do
you suffer headache, cramps, back-	&-M.	<vi> "
ache, nervousness, weakness,	k ,__^
crankiness, distress of "irregulan-	»-«•»■■■, ~""TT To],.n _„„,,_ \
tip* "npriods of the blues a bloated	remarkable benefits! lasen regu-
tS&m-dSe to functiffimo^Wy	larly-they help build up resistance
disturbances'1	against Such annoying symptoms.
TtaS pt once — trv Lvdia Lydia Pinkham's Compound
PiSmf»und^aK	TabUare alsc^U »»
(with added iron) Pinkham's	in building up red blood ana tnus
Tablets are famous "for "relieving	aid ^ p^^ m«^eng£
monthly pain and distress. Thou-	and ■enwgy.Fi>how label direc
sands of girls and women report	tions. WORTH TRYlwui
V -- - **
pigpmS
^Suffer PiStress^flt Tins Trnie^' ^^^^ ■ ^
If this period in a woman's life	|
makes you cranky, restless,	: -
nervous, irritable, tired, blue at	v^PIl
times, suffer weakness, dizzi-	IM« •	' 1
ness, hot flashes, distress of	to go smiling thru trying "mid-
"irregularities"—	die age."
Start at once—try Lydia E. Taken regularly—Lydia
Pinkham's Vegetable Com-	Pinkham's Compound helps
pound. It's one medicine you	build up resistance to such an-
\ can buy today made especially	noying symptoms that may be-
jor women—it helps relieve	tray your age faster than any-
distress due to this functional	thing. Also very effective for
disturbance. Lydia Pinkham's	younger women to relieve
Compound has helped hun-	monthly cramps. Follow label
dreds of thousands of women	directions. WORTH TRYING!
NOVICA
IMA LE TEDAJ
SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST
KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311
Novice radevolje priobčujemo , brezplačno
SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO	|||
POTOM...	*
'Enakopravnosti'
KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK!
Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska « kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa ie potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek!
Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite ljnrnvništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Naročilna nakaznica na Cankarjev
i	Glasnik
IME: ------------------------------------
NASLOV:________________________________
Zastopnik: --------------------------------
Plačal $_____c____ Dne------—-----19^—
HAIR-BREADTH HARRY
fexsM ^ffiSfyE s-^^^s^y
»^-^f^^lgottoljeto wt^p^7} (ust -j! m.č2j 7~\	-^v ^apro^sb*
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
16.	E
J RENE LA BRUYERE:	12
Rektorjev meč
ROMAN
"Kaj praviš? ... Ne moreš je : sprejeti? . . . Kaj pomeni to? : Pa ne da bi se ti mešala?"
"Ne, oče, ne meša se mi. Toda gospoda markiza de Marche-zalier ne ljubim; s človekom, ki ne čutim do njega nikakega nagnjenja, se ne morem poročiti."
"Ta, ta, ta . . . ali si neslana! Možitev ni ljubavna spletka. — Kadar gre za možitev, je treba' misliti na ime, na rod in na i-1 metje; nagnjenje pride samo od sebe."
"In če ne pride, oče?"
"Tedaj živi človek brez njegar, cenjena gospodična. Tako mi krvi mojih prednikov, današnji o-troci so vsi zmešani od vpliva teh filozovskih kanalj. Za mojih dni" (kakor vidite, so stari ljudje od nekdaj žalovali za svojimi časi) "za mojih dni je oče predstavil hčeri ženina, katerega ji je izbral, in ona se je uklonila, ne da bi ga trapila s čuvst-venimi priskutnostmi."
"Oprostite mi, oče: filozofov nisem čitala in srce me boli, da vas moram žaliti. Toda markiza ne vzamem."
"Zakaj ne? . . . Zakaj ne, še enkrat te vprašam?"
"Povedala sem vam že: zato, ker ga ne ljubim."
"Draga Renee," je pridigar-sko pritegnila kanonica, "spomnite se • blažene ustanoviteljice našega reda. Kateri zakon je bil srečnejši od njenega? In vendar je sprejela svojega bodočega soproga iz rok modrega predsednika Fremiota, ne da bi ga bila prej videla.-'
"Spoštljivo vas opozarjam, madame, da jaz nisem svetnica, kakor se tudi baron Horric d'Ho debock ne more pohvaliti z viteškim dovršenstvom soproga vaše blažene gospe."
"Recite rajši, da vam ne u-
gaja tako zelo kakor neki kor- d net, ki ga dobro poznam," je n strupeno zapela moja neznosna k varuhinja. "Zal dečko je res in v malo prida tudi."	P
"Kam merite, gospa?" jo je zaničljivo prekinil oče. "Pa ne s da bi vam bilo na umu tisto ni- n če, ki se je drznilo prositi se- z strično du Housseau, naj mi na-1 mestu njega prizna njegovo ta- c !ko zvano ljubezen do Renee. — s Predsednica je opravila to naro- c čilo, ko sem bil zadnjič v Sainte- I suParadi svoje vražje pravde!" s
"Pa mi niste ničesar omenili!" sem vzdihnila trpko.	2
"Kakopak! Mar si domišljaš, r
gospodična hčerka, da sem za- £
to ostal vdovec in sem ti zato r
T
posvečal vso svojo skrb in kopičil doto zate, ki si moja edina * dedična, da te dam prvemu ne-! pridipravu, ki se oglasi? Ko sem c delal zate, sem mislil, da delam * tudi za svoje lastno zadoščenje; hotel sem, da se s teboj vred! povzpnem v tiste kroge, kamor * me kličejo vse moje želje in vsa ' moja stremljenja."
"Oče, dobri očka moj, ta za- ^ kon bi nasprotival mojemu nag- 1 njenju in bi me storil nesrečno."
"Meša se ti. Ponuja se izredna 1 prilika; zahtevam, da jo sprej-
v J1
mes.
"Zaklinjam vas, oče, ne silite me!"
Gnev gospoda du Chail je naraščal obenem z mojim odporom, vstal je in udaril z nogo ob tla.
"Ali vzameš markiza de Mar-chezallier ali ga ne vzameš ? Da I ali ne?"
"Ne, tisočkrat ne . . . Rajši se | . -
Kri ni voda! Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze! Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora!
Tekma kolesarjev
pri tej priči vrnem v samostan." it
"Gospod," ga je podpihovala i Sainte Emerance, "jaz na vašem mestp bi zaprla to uporno dekle i v njeno sobo, dokler se ne izpa-metuje. Samota je zoper take < muhe najboljše sredstvo."
"Prav imate, madame," je 1 pritrdil oče, akoravno se sam ] nikoli ne bi bil domislil take o-krutnosti. "Idi v svojo sobo, ; kjer boš do nadaljnega tudi je- j < dla., Dotlej pa sporočim gospe i markizi-vdovi, da si bolna, za-j1 kaj nemogoče se mi zdi, da bi j vztrajala v tem nezmiselnem od-! i poru.	j;
In tako so me zaklenili enako strogo kakor kako zločinko, ka- : nonica pa se je sama postavila : za mojo ječarico . . .
Pripovedovala mi je brez konca in kraja, zdaj o neposlušnosti in njenih žalostnih posledicah, zdaj o dobrotah, ki čakajo pokojnih na tem in na onem svetu ....
Vse njene lepe besede so bile zaman. Štela sem se srečno, da morem s trpljenjem potrditi besedo, ki je bila tako draga mojemu srcu. Mar nisem obljubila Michelu-Hectorju, da ne bom nikoli markizova žena?
Enkrat samkrat se je prišel oče osebno uveriti o pričakovali izpremembi mojega mišljenja.
"Nu, Renee," me je vprašal, "ali si se premislila? Kaj naj odgovorim gospe markizi de Mar-chezallier?"
"Moj sklep, očka, je neomajen. Ne vdam se, pa da me zaprete v Bastiljo."
"V Bastiljo!" je ponovil trp#-ko. "To bi bilo težko: Parižani . so jo zavzeli in porušili ..."
"Prav so imeli. Moja sedanja . usoda ni taka, da bi žalovala za porušenimi ječami."
"V kakšnih časih živimo, o Bog!" je vzkliknil oče. "Še v o-srčju naših rodbin se začenja re-. volucija!"
, "Nisem učena, očka, saj veste; a nekje sem čitala, da je i zloraba oblasti velikokrat povod - uporom. Bodite prizanesljivi:
tako rada bi bila spet dobra z s vami, dragi papa!"
"Ali pristaneš na to, da se po- 1 ročiš z markizom?"	r
"Nikarite, očka: sami veste, p da je nemogoče."	K
"Tak kaj naj storim po tem c takem?" je zagodrnjal, nemir- r no se oziraje na kanonico.	j
Vrli mož mi je kasneje pri-Jc znal, da me lo zato ni objel in i s : stisnil k sebi, ker se je bal, da j C mu ne bi stroga dama očitala,j j malodušnosti.
Odšel je in zaloputnil vrata za i 'seboj. Štirinajst dni je minilo, i ; preden sva se spet videla.
S svojega stolpiča sem opazila j sla, ki je tovoril neobičajno mno ] go papirjev. Kanonica je takoj 1 'hitela pogledat, kaj je novega, : in malone ves popoldan je mi- ] nil, ne da bi pomolila svoj kunji i nos v mojo sobo. Ni mi treba ! pripomniti, da sem bila zelo radovedna in da mi je samota neznosno težila srce.
"Kako okrutno grenak je boj zoper voljo očeta, ki ga ljubimo!" sem vzdihovala sama pri sebi. "Kolikokrat moram napeti vso svojo odločnost, da ne ob-nemorem; ..."
! Take so bile moje žalostne misli, ko je gospod du Chail, ves rdeč, razburjen in razigran, na-lik bombi planil v mojo sobico. Za njim se je pojavila kanonica z obrazom žarečim od svete jeze.
"Čitaj, hčerka," je vzkliknil oče, moleč mi časopis, ki ga je vihtil v roki; "čitaj, da vidiš, kako veličastna je bila ta seja! . . Dne 4. minulega meseca so na izpodbudo vojvode d'Aiguillon vsi velikaši, plemenitniki in pre-latje sežgali svoja fevdna pisma na žrtveniku domovine. V herojskem navdušenju so vsi žrtvo-1 vali svoje pravice in privilegije občnemu blagru . . . Kar svet
Kri ni voda! Pomagajte ne-• j srečnim bratom in sestram v do-: movini! Prispevajte v sklad i1 slovenske sekcije Jugoslovan-: skega pomožnega odbora!
Obramba proti letalom
Ameriški vojak-motociklist kaže, kaj bi storil, če bi sovražno letalo napadlo kolono trukov, ki jo on spremlja. Na vojaških manevrih je ob tej priliki nemudoma skočil s svojega motornega kolesa ter pričel z avtomatično puško streljati na letalo.
Vojaška patrulja na puščavskem pesku
stoji, še niso občudovale človeš-ilji ke oči krasnejšega in bolj gan-lst ljivega prizora . . . Oh, zakaj me di ni bilo tam, da bi bil sodeloval p< pri tej daritvi, ki je vredna pr- p< Ivih časov kristjanstva! Tako pl drage volje bi se bil odrekel ro- si madskih terjatev in rent! Res c< je sicer, da jih je gospod d'Ho- š< [debock malone vse pridržal za-[se . . . A vendar, odrečem se . . S j Odpovem se . . . pravici, da no- v ,sim rapir! ..."	b
S kretnjo, ki je bila oberiem žj izraz togote nad nesrečnim o- s rožjem, ga je pomolil kanonici. s
"Dovolite, gospod," se je o-gorčeno oglasila Sainte Eme- s ranče, med tem ko je bridki meč k brenketaje treščil ob tla, "takih a slabosti ne morem odobravati, p Po svoji pravkaršnji govoranciji č . se nikar ne čudite, ako bo vaša ii i hči še bolj prežeta s prevratnimi d ■ nazori.	o
"S prevratnimi! . . . Prevrat- t nih nazorov ste vi sama, gospa, j ki se naslajate s tem, da me c
-	hujskate zoper mojega ubogega ^ i otroka."
Tedaj sem mu vrgla roke o-
-	koli vratu.
"Dragi očka,'1' sem vzkliknila, ^ . "vaša najbolj zaslužna žrtev je j 3 ta, da se odpoveduje hlepenju po . plemenitaštvu. Objemite svojo ^
malo Chaillette in ohranite jo t pri sebi v domačem zapečku, £ . namestu da bi hirala od »žalosti , pod obledelo krono marcheza- , j llierskega markizata." e ■ "Navihanka," je odgovoril, ] . "boljše prilike si ne bi mogla iz- « brati; a naj ljudje ne poreko, da I < a sva bila edina na vsem Francos- ^ n kem, ki sva se prepirala na da- j < . našnji dan. Do nadaljnega ne a bodi med nama več govora o j. možitvi. Sicer bomo pa še videli, ,. kako se obrne." e Sainte Emerance je cepeta-t la kakor vrag v škropilniku: Iz-
-	preminjala se je na vse barve i- mavrice in obupno dvigala roke >- proti saropnemu tramovju. Na-d to se je odločno postavila k vra-i- torn in dostojanstveno izprego-
vorila:
"Vidim, gospod, da zame tu ni več posla: moja načela za-sramujete, mojo avtoriteto zasmehujete, moji modri sveti so vam predmet zaničevanja. Zato otresem s svojih črevljev prah i te hiše in jo ostavim, da se iz- i nova pogreznem v prostaštvo iz J katerega sem jo zaman poizku-j šala dvigniti. Kanonica de Sain- j te Emerance ne more bivati pri; meščanih ..."
"Eh," jo je občutljivo zavr- ( ; nil oče, "prav pravite, gospa kanonica, meščan sem bil in bo-,
Kri ni voda! Mi naj molčimo, ko kamni kriče?! Le ameriški i dolar more pomagati nesrečnikom. Prispevajte v sklati sloven-to ske sekcije Jugoslovanskega po-h možneka odbora!
1,1	_. ------—------
lje bi bil storil, da sem tudi o-|č stal. Če bi bil posnemal Julliar-; v da, bi bil nemara z njim vred v poslanec v skupščini, kar bi bilo v po mojih mislih lepše, nego da | p plesnim na Romadi, klavrn via- r stelin, in se pravdam za pravi- j ce, ki jih moram zdaj žrtvovati, i: še preden sem jih dosegel." č
"To je preveč!" je zajavkala 1 Sainte Emerance. "Še nocoj se j r vrnem med ljudi svoje vrste. Te (i burke ne bodo dolgo trajale in c žal vam bo še, da ste zatajili i svoje nekdanje mišljenje, go- j spod du Chail."
"Stojte, madame! Zatajil ni- s sem ničesar, da veste? Le poča- 1 kati hočem, preden se odločim; i a če nas želite ostaviti, srečno ; pot . . . Do. grla sem že naveli- 1 čan te komedije s svojo hčerko < in teh obedov, pri katerih ne vi- p dim drugega kakor vaš naduti ji obraz, čeprav imam blizu sebe : tako pašo za oči."
To rekši me je nežno objel. Sainte Emerance pa je stekla i pospravljat svoje stvari.
Po obedu mi je oče prečital poročilo o seji, na kateri se je tako sijajno izkazala plemenitost francoske duše. Ogreval se je tem bolj, čim huje mu je bilo na tihem. Vzllc vsemu, kar je govoril — njegov plemiški naslov, njegovo romadsko baron-stvo, njegove nade in želje po velikaškem sijaju, vse to se je venderle razblinjajo v dim . . .
Prav na dnu njegovega srca pa je obenem vstajajo zadovoljstvo malega meščanskega vla-stelina ob pogledu na zaton predpravic, ki jih je visoki aristokraciji od nekdaj tolikanj za-! vidal
1 Sicer pa si lahko opazoval to
čudno mešanico čuvstev F vseh podeželskih plemičih^ vsem meščanstvu; ta dva s va sta bila v svoji nevoščljiv" " i prva, ki sta pozdravila z»ce revolucije.
Jaz, ki sem bila še zelo I in po naravi navdušljiva, se dela v tem gibanju saffl°VJ kodušen zanos. Zadnji ted« 'me bili seznanili s trpljenj. I ' izšla sem iz njih močnejša. ^ 'oborožena za borbo, a tu usmiljena in bolj sočutna jega gorja.	t
Zato sem kar gorela »^ strpnosti, da bi po zgledu • kašev tudi jaz položila ^ j. spevek k vseobči žrtvi, je bil prepustil golobnja«. krilati prebivalci so bil1 » ^ dini nevoljniki romadskeg^ Ispostva. Njihova požresn .morda kedaj oškodovala ^ 'sosedov; zato sem hotela- ^ poplačali te grehe s # nostjo, pa naj je bila se znatna.	. i $
Piere Škrbozobec je . žo za lov na škrjančke' sem si, da bi jih lahko W ^ ; namah. Hoteč si prihrf A , go in mučno slovo . rfj , prijateljev, sem neuteg"
s slala P°nJ- hile n*H
Uboge živalce so tme ^ ne na svoje gnezdo in .jj^j , hotele ostaviti. Ko sem J J k la, kako so obupno vp» J ' fotali v mreži, kamor F J
L	bila nastavljena zob, m
stil pogum na cedilu-
fDalie prihodnjimi
i Kri ni voda! Prišel t^/l
-	bo pomoč potrebna i" 1VJJ
-	Bodimo pripravljeni!. sklad slovenske
) vanskega pomožnegaJ^O
Lastujte delež
[
v Ameriki	|
, itj J V®"
Če bo vaša zastava padla, boste vi zgubi" ^ bodo. Vi lahko ohranite to svobodo s DANES kupite "Defense Savings" znarakft ^ sodite stricu Samu desetico in pomagajte, ^ zastava svobode še naprej vihrala. Lastujte v Ameriki!
j Ljfg
"Defense Savings" znamke d°p na bankih ali postnem
STENSKE KOLEDAR^
velike - srednje - majhne
TRGOVCI in OBRTNIKI
LAHKO NAROČIJO pri
ENAKOPRAVNOSTI
6231 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 5311	j j
Pokličite po telefonu in bo naš zastopnik prinese' vzorce, iz katerih si lahko izberete one, ki vam najbolj ugajajo.
V Pasadeni, Cal., se je vršila nedavno tekma kolesarjev za šampijoy\stvo. Zmagalec v tej tekmi je bil Marvin Thompson iz Chicaga, ki je šesti od desne proti levi.
1	Dvojnik napadenega rušilca
Na gornji sliki je ameriški rušilec Roper, ki je prav tak, kakršen je rušilec Greer, ki ga je napadla v bližini Islandije neka I nemška podmornica.	j
Gornja slika predstavlja vsakdanji prizor v Afriki, kjer angleško vojaštvo preiskuje okolico, da ugotovi, da ga< ne more presenetiti sovražnik.