Za občane
St. 48 (1323)	Leto XXV
NOVO MESTO,	četrtek,
28. novembra 1974
V načrte stavljeni upi manj razvitih
Razprava v Novem mestu je nakazala, kaj pričakuje Dolenjska od dolgoročnega načrtovanja
Pod naslovom ZMAGA DELA objavljamo danes na 6. strani reportažo, posvečeno dnevu republike. Namesto iz slavnega Jajca, kjer so na jutrišnji dan pred 31 leti postavili temelje naše socialistične države, kamor naša novinarja zaradi poplav in poškodovanih cest nista mogla, smo pripravili reportažo o borbi za spravilo pridelka v Posavini, o ponovno izpričani enotnosti vseh naših delovnih ljudi. Na fotografiji: tudi vojaki so priskočili na pomoč! (Foto: Splichal)
Na novih temeljih osnovano planiranje ponuja izjemno priložnost, da načrtno rešujemo mnoge probleme, uskladimo želje z možnostmi, dosežemo enakomernejši gospodarski in družbeni razvoj in pomagamo manj
BLOUDKOVA NAGRADA JOŽETU GLONARJU
Eno od petih Bloudkovih nagrad za leto 1974, ki jih je v torek v ljubljanskem Klubu poslancev v imenu žirije podelil Bojan Pblak-Stjenka, predsednik skupščine te-lesnokulturne skupnosti Slovenije, je dobil tudi Novomeščan Jože Glo-nar, znani dolenjski telcsnovzgojni delavec in mentor, sedanji vodja novomeške organizacije enote Zavoda za šolstvo SRS. Bloudkove plakete pa je dobilo 32 športnih organizacij in posameznikov, med drugim tudi Milan Smerdu iz Novega mesta in šoisko športno društvo Polet iz Šentjerneja. Letošnje nagrade in plakete so podelili ob 15-letnici smrti velikega slovenskega športnega delavca inž. Stanka Bloudka.
SOZD „Lek—Krka"
Danes dopoldne ob 11. uri bodo v hotelu Turist v Ilirski Bistrici slovesno podpisali samoupravni sporazum SOZD - sestavljene organizacije združenega dela delovnih organizacij Tovarne organskih kislin iz Ilirske Bistrice; LEK iz Ljubljane in KRKE iz Novega mesta. Samoupravna organiziranost slovenske kemične industrije bo s tem bogatejša za pomembno pridobitev: združeno delo treh farmacevtsko-kemičnih podjetij bo zaobjelo znanje in kapital 3.715 delavcev.
razvitim. To so bile nekatere najpomembnejše misli, izrečene na posvetovanju, ki ga je 21.
PRILOGA
O doslej malo znani razglednici, ki jo je bil pred nameravanim odhodom v Španijo prof. Branku Rudolfu poslal heroj Dušan Jereb, ter o nekaterih drugih dogodkih v zvezi s tem narodnim herojem pišemo na tretji strani P pod naslovom DUŠAN JEREB 1937 IZ PARIZA: „SICER PA SE NI NIC ZGODILO!14
Na drugi strani priloge pišemo o pred kratkim umrli pisateljici in prevajalki Mariji Kmetovi, ki sc je rodila v Šentlovrencu ob Temenici na Dolenjskem.
Kot navadno vas seznanjamo z vremenskimi novostmi, s Trdinovimi notesi in z gradovi - zaključujemo pripoved o Kle-’ vevžu. Na šesti strani priloge govori med samorastniki Anton Repnik iz Mute, zapis o sedmerih čudesih pa nosi naslov OGENJ IN VODA. Na strani, posvečeni kulturnim dogodkom, gostuje tokrat pesnik Janez Kolenc, kajpak pa sta kot običajno dve strani namenjeni domu in družini.
RIBNICA FRANC BOJC KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA \S
Kadrovske komisije ribniških občinskih družbenopolitičnih organizacij so predlagale, naj bi bil možni kandidat za novega predsednika občinskega izvršnega sveta in s tem tudi mandatar za sestavo novega občinskega IS France Bojc, ki je zdaj zaposlen pri INLESU. Pred dokončnim kandidiranjem in volitvami bodo o predlogu razpravljali še razni organi in organizacije, pa tudi občinska skupščina. Drugih predlogov za možnega novega predsednika IS doslej še ni.
Ve se, kdo se bo s kom družil
Meje občin in pokrajine morajo osati odprte za integracije
V NEDELJO: TEMELJ ZA JEDRSKO ELEKTRARNO
V Stari vasi pri Krškem bodo v nedeljo, 1. decembra, položili temeljni kamen za jedrsko elektrarno, prvo v Jugoslaviji in na Balkanu. Na slovesnost so povabili tudi predsednika republike tovariša Tita.	j
Metlika slavi
Ob metliškem občinskem prazniku (26. novembra), ki ga Metličani praznujejo v spomin na zmago na Suhoiju, kjer so partizani v noči od 25. na 26. november 194.2 uničili sovražno postojanko, sta imela v torek dopoldan skupno svečano sejo občinska e skupščina in občinski odbor ZZB NOV Metlika. Na svečani seji je govoril predsednik občinske skupščine Franc Vrviščar, ki seje spomnil težkih predvojnih dni, poguma belokranjskega človeka med vojno in velikega dela Belokranjcev pri graditvi nove drža-' ve.
Po seji so si udeleženci ogledali novo mrliško vežo v Metliki, nato pa odšli v Bušinjo vas, kjer so vaščani pripravili prisrčno proslavo ob novi asfaltni cesti. Osrednja proslava je bila na Suhorju. Na osnovni šoli so namreč odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Martinu Južni, učenci te šole, ki se bo poslej imenovala po narodnem junaku, ki je še pred vojno hodil na to šolo, pa so za številne goste pripravili prisrčen kulturni program.
Občinska konferenca Zveze komunistov v Brežicah je na zadnji seji razblinila vse dvome glede povezovanja. Sprejela je program integracij znotraj občine in povezovanje navzven. Popolnoma jasno je, kdo se bo s kom družil doma in kakšne so možnosti za sodelovanje v regiji, v katere bodo vodile poti naprej v slovenski prostor.
V občini je. najprej predvidena zdiužitev Cateških Toplic z gostin-
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
skim podjetjem grad Mokrice, združitev Posavja - TOZD gostinstvo z Gostiščem pri gradu ter združitev osnovnih šol, posebne osnovne šole in šolskega računovodskega servisa. Do aprila prihodnje leto so v teh delovnih kolektivih dolžni pripraviti 'Ustrezne analize za dokončno obliko povezovanja. Gostinci so o tem razmišljali in zdaj samo nadaljujejo začeto delo.
Obrtno kovinsko podjetje 'In Splošno livarstvo iz Dobove pa naj bi se skupaj z jeseniškim Kovinopla-stom združili s krško tovarno Kovinarsko. Tudi tu so bili prvi koraki že napravljeni.
Prevoz Brežicc sc bo povezal v enotno delovno organizacijo s krškim Avtotransportom, brežiška Agraria in Slovin bosta navezala tesnejše stike s krškim Agrokombinatom in kombinatom Zasavje iz Sevnice. Te štiri kmetijske organizacije bodo podpisale sporazum o sodelovanju.
SLAVJE ZA 20. OBLETNICO
V soboto, 30. novembra, bo DPD Svoboda bratov Milavcev v Brežicah slavilo dvajsetletnico obstoja. Na svečanosti bo nastopil moški pevski zbor, občinstvu pa se bo predstavila tudi dramska skupina. Društvo je za svojo prizadevnost v dveh desetletjih obstoja prejelo letos najvišje občinsko priznanje oktobrsko nagrado.
O poteku priprav na integracije v brežiški občini bo občinska konferenca Brežice sproti seznanjala občinski konferenci v Krškem in Sevnici. Enak postopek pričakuje od partijskih vodstev sosednjih občin in ju zato v svojih sklepih poziva k sodelovanju in usklajevanju zastavljenih programov.
J. TEPPEY
RAZSTAVA 4. KOLONIJE V NOVEM MESTU ODPRTA
Pod pokroviteljstvom Novo-teksa so v torek zvečer v Dolenjski galeriji v Novem mestu odprli razstavo del, nastalih v letošnji 4. Dolenjski slikarski koloniji, ki je bila poleti v naših krajih in jo jc omogočil kolektiv novomeške tekstilne tovarne. Na razstavi, odprti v počastitev dneva republike, sodelujejo slikarji: Ivan Seljak Čopič, Evgen Sajovic, Janez Kovačič, Ejub Begović, Lado Pengov, Štefan Simonič, Boris Jesih, Miha Maleš, Nikolaj Omersa in Novomeščana Branko Suhy in Miran Hočevar.
ZELEZNIK PREVZEL DOLŽNOST
Franc Železnik je pred kratkim prevzel dolžnost tajnika občinske skupščine Ribnica. Izvoljen je bil pred več meseci, zaradi bolezni pa ni mogel prevzeti dolžnosti že prej.
novembra v Novem mestu sklical medobčinski svet SZDL. Na posvetu so sodelovali tudi sodelavci republiških ustanov, ki se ukvarjajo z načrtovanjem.
Tudi kritičnih ugotovitev ni manjkalo. Kje je zagotovljeno jamstvo, da se v prihodnjem dolgoročnem obdobju do 1985. leta splošna porabi v Jugoslaviji in Sloveniji ne bo povečevala bolj od družbenega proizvoda, če se je, povsem v nasprotju z resolucijo o gospodarskem razovju, samo v prvem polletju letos poraba povečala za 14,9 odst. bolj kot družbeni proizvod, namesto da bi naraščala za 4 odstotke počasneje?
Zakaj obravnavajo republiški načrti obmejno območje Slovenije ob Kolpi, kot daje tam „kitajski zid“? Zakaj ne izkoristimo možnosti, večjega sodelovanja s Hrvatsko, če v bližini teče avtomobilska cesta in bo naftovod? Sosednja republika, kot je bilo rečeno, načrtuje gradnjo elektrarn na Kolpi, slovenski programi pa o tem ne rečejo ničesar.
V novem planiranju je potrebno načrtneje in jasneje opredeliti odgo-
vornost, da bodo načrti uresničeni, da bomo v vsakdanjih odločitvah povsod spoštovali dogovorjene in usklajene usmeritve. Grenke izkušnje iz preteklosti dokazujejo, da tovrstni dvomi niso odveč. Po ugotovitvah iz novomeške razprave bi bilo treba kaj koristnega storiti tudi >za povečanje delovne storilnosti, ki je nujno in možno.
(Nadaljevanje na 4. str.)
DANES V NOVEM MESTU KULINARIČNA RAZSTAVA
V spodnjih prostorih sindikalnega doma in Doma JLA v. Novem mestu bo danes od 8. do 18. ure kulinarična razstava, ki jo domači Šolski center za gostinstvo prireja skupaj z gostinskimi delovnimi organizacijami iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Na razstavi bodo izdelki kuharske umetnosti, pogrinjki za najrazličnejše priložnosti in izdelki drugih dejavnosti, ki spremljajo gostinstvo.
ivožno pri Brestanici je bila sobota, 23. novembra, velik praznik. Odprli so novozgrajeni zadružni dom, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom mladine in drugih občanov. Ob otvoritvi so odkrili tudi spominsko ploščo padlim v NOB. (Foto: Franc Pavkovič)
Končno zasavska cesta
Promet je stekel po njej v torek, 26. novembra
„Počrnili smo zadnji košček makadama na slovenskih magistralnih cestah,“ je dejal zbranim predstavnikom treh posavskih občin direktor skupnosti za ceste SRS inž. Blenkuš, preden je prerezal trak na cesti Krško - Impoljca - Sevnica, ki so jo 26. novembra izročili prometu.
Asfaltna povezava po desnem bregu Save odpira Posavju vrata na celjsko območje in približuje kraje v Zasavju osrednji prometni žili Ljubljana - Zagreb. Na to cesto so v Posavju čakali celo desetletje, zato so jo mnogi imenovali cesto želja in cesto hrepenenja. Že 1964. leta so pri Radečah zasadili prve lopate in od takrat dalje je potekala modernizacija ceste v več etapah. Za posavske občine je to velika pridobitev, zlasti za Sevnico, kije bila odrezana od sveta.
Ta teden so dokončali tudi modernizacijo ceste Krško - Brežice po levem bregu Save in asfaltirali krak, ki povezuje- Krško z avto cesto Ljubljana - Zagreb. Občina Krško je letos dobila toliko asfalta, dajo je predstavnik republiške skupnosti imenoval kar asfaltno občino.
J. TEPPEY
Na levi inž. Blenkuš med govorom na otvoritvi ceste Krško - Sevnica, na desni cesta še nekaj dni pred slovesnostjo.
Nad večjim delom Evrope se zadržuje območje nizkega zračnega pritiska. V sredini tedna bo suho vreme, okoli sobote pa bo poslabšanje. Padavine lahko preidejo v sneg do nižin.
tedenski
mozaik
Po prvem srečanju predsednika Združenih držav Amerike Geralda Forda in generalnega sekretarja Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva v Vladivostoku so bili uradno zadovoljni eni in drugi, saj so se dogovorili za nadaljevanje politike popuščanja in sodelovanja, toda neuradno so gostje zagrenili življenje svojim gostiteljem vsaj na enem področju. Znano je namreč, da so v Sovjetski zvezi zelo občutljivi za obnašanje tujcev in še posebej, če pridejo ti v kraje, kjer imajo sovjetske oborožene sile svoje baze. No, v Vladivostoku je pomembno oporišče sovjetske vojne mornarice - ki pa so ga ameriški novinarji (po posebnem sporazumu jih je Fordov obisk spremljalo štirideset, čeprav so Američani prosili za najmanj dvakrat toliko dovoljenj) „poslikali“ po dolgem in počez. Ni pomagalo nobeno prijateljsko jadikovanje domačinov, ameriške kamere so nenehno ropotale, gostitelji pa spričo skrbi za prijateljsko vzdušje med obiskom niso upali zaradi tega 'vigniti prevelikega prahu...
Zadnji svetovni statistični podatki o nacionalnem dohodku na prebivalca so razkrili nekatere presenetljive podrobnosti: xe ste mislili, da imajo najvišji nacionalni dohodek na prebivalca v Združenih državah Amerike ali na Švedskem, ste se korenito zmotili - imajo ga namreč čisto drugje. Država se imenuje Abu Dabi in je prilepljena na obalo Perzijskega zaliva, pohvali pa se lahko s poprečjem 7769 dolarjev nacionalnega dohodka na prebivalca! Absolutni svetovni rekord, za katerega se imajo seveda zahvaliti le enemu -namreč nafti...
Tačas pa so v Pekingu, kjer se mudi na uradnem obisku ameriški zvezni sekretar za zunanje zadeve dr. Henry Kissin-ger, zabeležili nenavadno podrobnost, ki se ne ujema s protokolom. Gost se je namreč pogovarjal s kitajskim premierjem Ču En Lajem kar v bolniški postelji. Cu En Laj je namreč že dalj časa na zdravljenju v neki kitajski bolnišnici, Kissinger pa mu ni pozabil na pogovore prinesti tudi darila: lepo izrezljan kitajski (!) jedilni pribor...
Izročilo našega praznika
Ko ponekod že tridesetič svobodno slavimo 29. nov.: veliko se še lahko naučimo iz revolucije
Znaten del Jugoslavije in tudi naše glavno mesto letos že 30-tič praznuje 29. november v svobodi. Drugje po deželi bodo 30-letnico osvoboditve pričakali prihodnje leto. Tri desetletja torej že traja izgradnja nove socialistične države, ki je v svojem razvoju vedno spoštovala Leninov nauk, da bodo vsi narodi prišli v socializem, vendar vsak po svoji lastni poti.
Tudi v naših gospodarskih komentarjih ne moremo mimo tako pomembnega dogodka kot je dan republike. Ne le zato, ker ob takih prazničnih dneh na slovesen način prerežemo vrvico te ali one nove asfaltirane ceste, pred vhodom v nov otroški vrtec ali zdravstveni dom. Ne le zato, ker takrat s pritiskom na gumb prvič poženemo v tek sodobne avtomatizirane strojne
TELEGRAMI
ALZ1R — Alžirska časopisna agencija poroča, da je kamboški predsednik princ Narodom Sihanuk poslal sporočilo alžirskemu predsedniku Huariju Bumedienu, v katerem se Alžiriji zahvaljuje za njeno stalno in močno podporo, ki jo ta država ves^ čas nudi pravičnemu boju kam-boškega ljudstva proti ameriškemu imperializmu in njegovim služabnikom.
KAIRO - Egiptovsko vojaško sodišče je obsodilo na smrt z obešanjem Palestinca Ibrahima Šahina in njegovo ženo, ki je po rodu Egipčanka. Zakonca sta bila obtožena vohunstva v korist Izraela.
naprave v tem ali onem novem proizvodnem obratu. Ne le zato, ker takrat izročimo številnim delavskim družinam ključe novih stanovanj, zgrajenih s solidarnostjo in z razumevanjem zbranimi skupnimi sadovi našega dela. Pač pa predvsem zato, ker se lahko od revolucije, ki je omogočila graditev socialistične samoupravne Jugoslavije in od dosedanjega razvoja veliko naučimo
Bila so obdobja, ko tega izročila nismo spoštovali v zadostni meri. Kot na primer takrat, ko smo mislili, da lahko večino odločitev gospodarskega razvoja preprosto prepustimo svobodni tržni konkurenci; ponekod v taki meri, ki jo že dolgo ne poznajo več niti kapitalistična tržna gospodarstva. Ali takrat, ko se je za določen čas avantgarda delavskega razreda ZK nekaj manj ukvarjala s spodbujanjem nadaljnjega poglabljanja samoupravnih odnosov. To so nekateri razumeli tako, da je
BIRMINGHAM - V Veliki Britaniji veljajo izredni varnostni ukrepi, ki so jih uveljavili po eksploziji bombe v Birminghamu, pri čemer je izgubilo življenje 19 ljudi, več pa*jih je bilo ranjenih. Storilcev še niso prijeli, pa čeprav so oblasti aretirale šest ljudi, ki jih za zdaj samo sumijo atentata. Na sliki: objokani sorodniki zapuščajo sodišče, na katerem so v prvi razpravi obravnavali podrobnosti te doslej največje akcije irske republikanske armade na Otoku. (Telefoto: UPI)
tivih in da so mogoče ter dovoljene vse oblike nacionalizma. Morda tudi takrat, ko smo v tej ali oni gospodarski zadregi posegli po pretiranih administrativnih posegih, ki seveda niso rodili zaželenih sadov, zato ker
(Iz zadnjega „PAVLIHE“)
L -f ■ L.—-'
- Odpri, Micka, saj nam 2e tako očitajo, da so kmetie premalo združujemo!
vsa moč prepuščena vodilnim po- so nezdružljivi z našim samo-sameznikom v delovnih kolek- upravnim razvojem.
Od 21. seje predsedstva ZKJ dalje so se stvari uredile in v povsem drugačnem vzdušju z odločnejšim revolucionarnim duhom in na poglobljenih samoupravnih osnovah nove ustave snujemo prav te dni vrsto sila pomembnih razvojnih dokumentov: smernice našega napredovanja v letu 1975, srednjeročno etapo razvoja za obdobje 1976-80 in koncepte dolgoročne razvojne usmeritve enotnega napredovanja Jugoslavije do leta 1985. Prav pri teh nalogah se moramo ob tako pomembnem prazniku, kot je dan republike, spomniti vse revolucionarne odločnosti in brezkompromisnosti tistih najtežjih dni oborožene revolucije, prvih let graditve in nadaljnjega razvojnega obdobja. Le tako bomo zastavljene visoke cilje, ki nas vse bolj približujejo povprečno razvitim državam v svetu, dejansko zmogli in jih uspešno uresničili.
TONE KRAŠOVEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
V drugi polovici minulega tedna — od četrtka do sobote — je bil v Beogradu 9. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije, kongres torej, na katerem so mladi tudi formalno sprejeli predlagano novo zasnovo svoje organizacije, njen novi naziv ter vsebinske usmeritve, kar vse je dobilo potrditev mladinskih delegatov že na opravljenih republiških kongresih in pokrajinskih mladinskih konferencah. Mladinskega kongresa v Beogradu se je udeležil tudi predsednik Tito, ki je prvi dan zasedanja spregovoril delegatom mladih o nalogah njihove organizacije, o vlogi mladih v nadaljnji graditvi našega socialističnega samoupravnega družbenega sistema.
V tem boju morajo biti mladi v prvih vrstah, je poudaril Tito, tako kot med vojno in prva leta po njej, kajti nadaljnja graditev socialističnih samoupravnih odnosov ni samo njihova obveznost do družbe, marveč je tudi njihova resnična možnost za ustvarjanje lepše in boljše prihodnosti.
Prepričan sem, je dejal predsednik Tito, da je tokratni mladinski kongres ploden in konstruktiven delovni dogovor, ki mu bo sledila akcija. Doslej smo vlogo idejnega vzgajanja mladih žal zelo zanemarili, kar je dobilo dostikrat zelo kvaren odsev. Stvari pa se gl^de tega izboljšujejo in v tej smeri je treba nadaljevati s sistematičnim delom — ne samo v okviru rednega šolanja, marveč tudi v vseh dejavnostih, katerih pobudnik in organizator je mladinska organizacija. Predsednik Tito je pozval vse naše mladince, naj tem
osnutka zvezne resolucije o temeljih skupne politike gospodarskega in socialnega razvoja Jugoslavije za prihodnje leto.
Na seji predsedstva CK ZKJ so posebej poudarili, da je nujno potrebna polna odgovornost vseh udeležencev pri sklepanju in izvajanju samoupravnih in družbenih dogovorov za uresničevanje te politike (sporazumov in dogovorov, ici jih bo nujno skleniti). Člani ZK in.vodstva se morajo vsestransko zavzeti za izpolnitev te naloge.
Konstruktiven
delovni
dogovor
inflacijo, za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije in za reševanje pereč'h problemov našega družbenoekonomskega razvoja ter socialnih vprašanj. Predsedstvo CK ZKJ je posebej opozorilo na resnost položaja in na to, da je treba zaostriti disciplino ter družbeno odgovornost pri reševanju vseh aktualnih družbenih vprašanj in pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije.
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je prejšnji teden - v četrtek - po poglobljeni razpravi na zasedanji! dalo v javno razpravo osnutek nove „sindikalne liste“ za prihodnje leto. V primerjavi z letošnjo listo sindikati ne predlagajo kakšnih večjih sprememb - le tiste točke te liste, ki govorijo o najvišjih osebnih dohodkih, o minulem delu in o regresu za prehrano zaposlenih so ustrezno prilagojene novim razmeram.
Najnižji osebni dohodek, predlagan s „sindikalno listo 1975“, mora znašati najmanj 60 povprečnega mesečnega osc'bnega dohodka zaposlenih v republiki v minulem koledarskem letu. Najvišji osebni dohodek naj poslej ne bi bil več omejen navzgor - odvisen naj bi bil le od uspešnosti delovne organizacije in pa od delovnega učinka zaposlenega. Regres za organizirano prehrano med delom naj bi znašal največ 300 din na delavca mesečno, regres za letni dopust pa najmanj 900 in največ 1100 dinarjev na zaposlenega. Osnutek nove „sindikalne listc“ za prihodnje leto pa predlaga v podrobnostih še nekatere spremembe dosedanjih določiL
Z novim letom, tako vse kaže, sc bomo na železnici vozili precej dražje kot doslej - na železnicah
TežiSče naše družbene dejavnosti v bližnji prihodnosti mora biti na organiziranju, raz- .	.	.	.	-	—---------
vinniu	in	nove/ovaniu 7dni?eneea	tlela	ter	namrcc u?otav[JaJ° prcceišnjo izgubo pri sedanjih
vijanju	in	povezovanju zaruzenega	ucia	ter	cenah poslovanja ter predlagajo podražitev cen. Ne
sredstev minulega dela, torej na oblikovanju ve se še natančno, kolikšna bo ta podražitev, ker se
rešitev,	kot jih opredeljuje ustava	in s	ka-	morajo o tem še sporazumeti v okviru vseh želez-
terimi	bo	zagotovljena preobrazba naših	n'šk‘l' gospodarstev v državi znano pa je že, da
družbenoekonomskih odnosov Uskladiti ie pfcd,a8a 'jubljansko železniško gospodarstvo, naj aruzocnoeK. nomsKin unosov. usKiau jt ^ se ccne transporta na železnici povišale kar za
vse naše mladince, naj tem vprašanjem posvetijo	kar	največjo	pozornost.	--------------------— ----------------------- -j-	D, se c<
V okviru	razprav	glede	projekcije	našega treba vse de le. našega gospodarskega sistema	39,1%.
družbenoekonomskega razvoja za prihodnje z ustavnimi spremembami in določiti je	Tudi stanovanjske najemnine se bodo prihodnje
‘	*	treba skupno ekonomsko politiko za dolgo- leto zvišale za napovedanih 20 odstotkov - ven-
ročni razvoj dežele, je poudarilo predsedstvo
CK. ZKJ.	za plan. To je povedal, ko je govoril o tem, da se
Vse to, so poudarili, je bistvenega pomena	bodo prihodnje leto	nekatere	cene morale uskladiti
za učinkovito organiziranost v boju zoper	v našem planiranem	gospodarskem razvoju.
leto (gre za zvezno ter republiške resolucije o gospodarski politiki v letu 1975) se je prejšnjo soboto sestalo predsedstvo CK ZKJ. Predsedstvo je podprlo smeri in cilje predlagane'politike. kakor je zapisano v besedilu
tedenski zunanjepolitični pregled
Adis Abeba še vedno ni preživela šoka," ki gaje sprožila novica, da je armada ustrelila šestdeset bivših najvišjih vojaških in državnih funkcionarjev Etiopije, med njimi tudi generala Andoma, ki je bil doslej na čelu koordinacijskega komiteja oboroženih gl po strmoglavljenju cesaija Haile Selasieja. Cesarju se za zdaj ni zgodilo nič.
Položaj v deželi je skrajno nejasen — če odštejemo dejstvo, da so v merjenju sil med zmerneži in skrajneži očitno zmagali slednji. Toda to je tudi skoraj vse, kar je mogoče v tem trenutku reči o dogajanjih v deželi, ki se je sicer lahko do začetka tega tedna ponašala, da so v njej izvedli revolucijo brez prelivanja krvi. Sedaj se ne more več — in še nekaj časa bo ostalo neznano, zakaj se pravzaprav ni bilo mogoče izogniti tako množičnem prelivanju krvi.
Nemogoče je odgovoriti tudi na pomembno vprašanje — če je namreč v ozadju najnovejših dogajanj kako tuje (in katero) vmešavanje ali ne.
Znano je bilo, da je bil usmrčeni general Andom naklonjen Američanom in da so Združene države Amerike takoj po sporočilu o usmrtitvah izjavile, da bodo prenehale s pošiljanjem pomoči (vojaške predvsem), toda to je premalo, da bi lahko iz tega podatka dokončno sklepali o protiameriški usmeritvi novega etiopskega vodstva.
Po strmoglavljenju oesaija Haile Selassieja vodi deželo 120-članski vojaški svet, ki mu je načeloval v začetku tega tedna usmrčeni general Andom. Sedaj ga je kot vse kaže zamenjal šestintridesetletni major Halej Mirim, o katerem doslej zunaj Etiopije ni bilo kdove koliko znanega.
Eno je pri zadnjih dogajanjih v Etiopiji zelo nesporno: dežela, ki se mora otepati bremena mučne dediščine, ne najde uravnovešene poti razvoja in zadnja množična usmrtitev je dokaz, da doživlja najstarejša afriška država še vedno čredno hude in tragične pretrese. ,
MINIC V LONDONU
Zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minić, ki je bil pred tem na obisku v Belgiji in sedežu Evropske gospodarske skupnosti, je dopotoval na uradni obisk v Veliko Britanijo, kjer je imel že prve razgovore s svojim britanskim kolegom Jamesom Callaghanom. Minića bosta sprejela tudi britanski premier Harold VVilson in vodja opozicije Edward Heath.
Obisk sodi v ustaljeno prakso izmenjave mnenj na najvišji ravni, ki je doslej pomagala
pomembno krepiti odnose med obema deželama. Jugoslavija in Velika Britanija imata dobre odnose in kljub nekaterim razlikam v mnenjih zadovoljivo sodelujeta v mednarodni areni. Miničev obisk naj bi to sodelovanje še okrepil.
OBSODBA NASILJA
Medtem pa se jV na tuniškem letališču končala drama ugrabljenega britanskega fetala viscount, v katerem je izgubil življenje nek zahodno nemški državljan.
Množična usmrtitev v Etiopiji
Ugrabitev so izvedli pripadniki neke palestinske organizacije, za katero doslej še nihče ni slišal in je — kar je izredno pomembno — doživela takojšnjo obsodbo vodstva Palestinske osvobodilne organizacije ter mnogih arabskih držav.
To je vzpodbudno znamenje, da so v vodstvu največje palestinske osvobodilne organizcije začeli naposled odkrito, javno in odločno odklanjati nasilje kot sredstvo za dosego svojih pravičnih dljev.
TELEGRAMI
NEW YORK - iu je v 65. letu starosti umrl bivši generalni sekretar Združenih narodov U Tant. Pred enim letom so U Tanta operirali za rakom v grlu, to pot pa je prišlo „do določenih komplikacij. V Združenih narodih so sporočili, da se pod temi „komplikacijami4* razume pljučnica.
NAIROBI — Sef vojaške hunte v Luandi admiral Rosa Couzinho je izjavil, da so v Angoli odkrili zaroto, katere cilj je bil, vzpostaviti „neodvisno Angolo44 po rodezijskem vzorcu. Admiral je izjavil, da so bili vsi aretirani zarotniki povezani z desničarji, ki so konec septembra skušali izvesti puč na Portugalskem.
PARIZ — Clan politbiroja in sekretar vietnamske delavske stranke Le Duc Tho, šef delegacije, ki se na povabilo KPF mudi v Franciji, je obtožil ZDA in saigonski režim predsednika Thieuja, da sta odgovorna za nadaljevanje vojne v Južnem Vietnamu.
ATENE - V nedeljo je bila v Atenah komemoracija za študenti, ki so 16. in 17. novembra lani padli pod streli huntine policije. Bila je to najmočnejša manifestacija v grški prestolnici: udeležilo se je je nakaj sto tisoč ljudi.
ZAKAJ LEPE TROFEJE?
Na nedavni razstavi ob 20-letnici lovske družine Mala gora, ki je bila v domu telesne kulture v Kočevju, so bile razstavljene zelo lepe trofeje. Nekomu so bili posebno všeč rogovi, pa je dejal:
- Tole jelenje rogovje je pa res lepo.
Inž. Savo Vovk, direktor Kmetijskega gospodarstva Kočevje in predsednik občinske skupščine, se je duhovito, kot je njegova navada, pošalil:
- Veš, to je pa zato, ker raste na kmetijskem posestvu dobra trava.
Sejmišča
NOVO MESTO - Na ponedeljkov sejem so živinorejci pripeljali 445 prašičev. Naprodaj je bilo 409 mlajših in 36 starejših pujskov. Cene prašičem, starih do 12 tednov, so bile od 34,00 do 45,00 dinarjev, za starejše pa so prodajalci iztržili 460,00 do 700,00 dinarjev. Cene so bile nekoliko višje kot zadnjič.
BREŽICE - V so Doto so na sejem pripeljali 512 prašičev, mlajših od tri mesece in 34 starejših. Kupci so odšteli 19 dinarjev za kilogram žive teže mlajših prašičev in 14 dinarjev za kilogram žive teže za starejše. Prvih so prodali 387, drugih pa 23.
Skupnost sa zaposlovanje brez Ribnice?
Na zadnji seji skupščine Komunalne skupnosti za zaposlovanje Novo mesto, ki je bila 21. novembra, so člani pregledali tričetrtletno poslovanje skupnosti. Ugotovili so, da brezposelnost na območju, ki ga pokriva skupnost, upada, zaposlovanje pa raste. Potrebe po delavcih so večje, zato je zavod usmerjal šolsko mladino v proizvodnjo, iskal delo za vračajoče zdomce ter skrbel za urejen priliv delavcev iz drugih republik. Poročilo je opozorilo na slabo kvalifikacijsko strukturo delavcev in na potrebo po še večjem strcf-kovnem izobraževanju zaposlenih.
Brezposelnost vztrajno upada
Analitična služba skupnosti je pri pregledih na terenu ugotovila, da v delovnih organizacijah sistematizirajo delovna mesta nerealno, zato je bilo potrebnih več popravkov. Predvsem preveč poudarjajo formalno šolsko izobrazbo in premalo upoštevajo potrebe po priučeni delovni moči. Temu primerna je tudi slika potreb po kadrih, saj kaže, daje potreba po visokošolskih kadrih največja: Tudi povezanost med šolstvom in gospodarstvom bi morala biti boljša.
Kmetijski kotiček
Letos bolj nevarni žužki
Letošnja letina je bila pospravljena v izjemno neugodnih raz-, merah. Zlasti koruza je bila prizadeta; staJno deževje je povzročilo, da je zrnje bolj vlažno in zato v shrambi še bolj izpostavljeno škodljivcem in boleznim. Izguba najbrž ne bo samo 10-od-stotna, kot jo računamo v običajnih letih.
Nevarnost, da v kašči zrnje propade, je torej letos večja kot ponavadi, zato je nujna večja skrb. V shrambah in skladiščih se ahko zaredijo mnogi škodljivci. Najbolj pogost je črni žužek, do pol centimetra dolg hrošček z velikim ovratnikom in navzdol zakrivljenim kljuncem. Ko se zaredi v žitu, povečuje z dihanjem toploto in vlago ter s tem pritegne še plesni in pršice. Napadeno žito diši po zatohlem.
Če je vlažno žito dolgo pri miru, se v njem namnoži žitni molj. V koruzi je zelo nevaren koruzni molj, ki se ne brani niti pšenice, ječmena ali močnatih izdelkov. Će je zanj okolje ugodno, se izredno naglo razmnožuje. V različnih skladiščih moke, mlinih in pekarnah sta posebno nevarna močna vešča in mokar, pa tudi močna pršica.
Po shrambi lahko spoznamo gospodaija. Če je zanemaijena, nečista, neprezračena, z ostanki zrnja iz prejšnjih let, če ima razpoke in luknje, kamor se lahko zatečejo škodljivci, v njej žito ne bo dolgo varno. Ko je enkrat okuženo, zaleže le še kemično razkuževanje in zatiranje škodljivcev. Za to so uporabni: ogljikov žveplec, motilni bromid, cianovodnik (ciklon). Vendar je treba upoštevati, da so te snovi zelo strupene in potrebne skrajne previdnosti. Nekaj manj strupen je fostoksin; to so posebne tablete, iz katerih nastane fosforvodik. Na eno tono žita potrebujemo kakih 5 tablet; to je odvisno od okuženosti.
Sicer pa je priporočljivo, da vso notranjščino (stene) žitnic — polnih in praznih — dvakrat na leto poškropimo z enim izmed učinkovitih pripravkov, kot so diklorfos, nogos, kofumin, va-pon ali nuvan. Vreče razkuži enourno segrevanje na 80 stopinj, prav tako pa tudi prašivi maltoks in metiol.
Inž. M. L.
V razpravi o poslovanju skupnosti so člani skupščine predvsem poudarili, da mora delo potekati v skladu z resolucijo o ekonomskem razvoju SR Slovenije ter da bo potrebno, da kot strokovna služba izpeljejo resničnejšo sistematizacijo delovnih mest, pri čemer naj se upošteva načelo nagrajevanja po rezultatih dela.
Pri obravnavanju predloga samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje, ki so ga poslali v vse OZD, so se ustavili ob vprašanju, kaj bo z območjem ribniške občine. Stališče, izvršnega sveta skupščine občine Ribnica je, naj se ribniško območje vključi v območje ljubljanske skupnosti. Tako bi SIS za zaposlovanje Novo mesto obsegala le območje petih občin.
M. M.
Tabletomani ja
V naši republiki porabimo letos okrog 88 milijard starih dinarjev za zdravila. Če bi vsako leto prihranili vsaj deset odstotkov od te vsote, bi ostalo zdravstvu več kot osem starih milijard. To pa je že spoštovanja vreden denar.
Razen tega bi lahko pn zdravilih marsikaj prihranili tudi zdravniki. Pa ne pri tem, kakšno zdravilo pacientu predpišejo, drago ali cenejše. To naj še naprej ostane v njihovi izključni pristojnosti. Več pozornosti pa bi morali posvetiti temu, kakšno zdravilo so bolniku predpisali pred nedavnim. Morah bi ga povprašati, če zdravilo še ima. Če ga ima, naj mu ne bi spet predpisali tega zdravila.
S
*
*
*
'i
*
*
*
*
J
s
s
S
4
\
\
\
Domače „arcnije“
Poglejmo samo, v kakšnih količinah tovarne zdravil pakirajo zdravila. Običajno bolnik mnogo prej ozdravi, kot pa porabi vsa zdravila. Le-ta romajo potem v smeti ali pa ostajajo v domačih, mnogokrat „nevarnih" lekarnah. Doba trajanja zdravil je pač omejena in zdravila, če jih rabimo nestrokovno, lahko samo škodijo. Mar ne bi bilo bolje, če bi bile v škatlicah manjše količine zdravil?
Boj ni izgubljen
Stanovanje je sreča za tistega, ki je bil brez njega, zato sc sme zapisati: novih 26.000 stanovanj v dveh letih pomeni novih 26.000 srečnih družin ali posameznikov. Četudi sreča ni odvisna le od strehe nad glavo...
Ali bo ta zahtevna naloga - zgraditi letos in leta 1975 kar 26.000 stanovanj v Sloveniji - tudi uresničena, na to zdaj, sredi akcije, ni mogoče zatrdno odgovoriti. Celo dvomi so se pojavili, saj že zaostajamo, čeprav za nobeno ceno ne bi smeh še metati puške v koruzo.
Kot je na VIII. sindikalnem kongresu v Celju povedal delegat iz vrst gradbenikov, bi morali do konca septembra graditi po načrtu nad 17.000 stanovanj, v resnici pa sojih le 11.305. Do konca septembra, bi morali zgotoviti ne le dobrih 4.000 stanovanj, temveč najmanj dvakrat toliko. Pa ni samo gradnja v zaostanku. Primanjkuje gradbenega materi-•ala, ni lokacijske dokumentacije. Kljub dragi gradnji pa obstaja bojazen, da bo tudi letos ostajal denar, ki sc v skladih zbere za gradnjo družbenih stanovanj.
Akcija se ponuja sama po sebi: v vsaki organizaciji je treba storiti vse,
kar je mogoče, zakaj boj za 26.000 stanovanj še ni in ne sme biti izgubljen. Preveč mladih družin in drugih čaka nanje .,..
M. L.
Barantanje
Družbeni dogovori o štipendiranju naj bi omogočili študij slehernemu šolarju, ki je .za to sposoben. Vseeno živijo dijaki že tretji mesec le od obljub, študentje pa drugi mesec. Delovne organizacije bi rade nakazale denar, vendar onemogoča izvedbo predpis, po katerem se ravna služba družbenega-knjigovodstva in ki ne« dovoljuje „obremenjevanja" tekočega dohodka iz sklada skupne porabe.
Pri tem pa so se ujele, kot so govorili delegati trebanjske občinske skupščine na zadnji seji, tiste občine, ki so med prvimi pohitele s svojimi sporazumi v skrbi za kadre. Posegle so v sklad skupne porabe, drugi (bogatejši za izkušnjo) pa so poizkusili z drugimi skladi, kar še gre! Ob tem velja poudariti, da je denar iz sklada skupne porabe močno obdavčen, tudi do 20-odst. Zato v trebanjski občini predlagajo, naj se njihovi delegati v republiški skupščini zavzamejo za spremembo. Gospodarstvenikom je nerazumljiva neusklajenost stališča SDK in ostalih prizadevanj pri štipendiranju.
- Nekam počasi se nam tale mošt spreminja v vino ...
(Karikatura: Marjan Bregar)
Nekaj bi se dalo pomagati s premostitvenimi posojili zavodov za zaposlovanje, vendar jih lahko dajo le na kratek rok. Organi podpisnikov o štipendiranju bi lahko štipendiste „posbdili“ nazaj gospodarstvu, kjer bi štipendije lahko izplačevali, vse skupaj pa bi veljalo do takrat, ko bi v svoje sklade namenilo denar. Takšno barantanje ima največjo hibo pač v tem, ker terja čas. Študentje in dijaki-pa potrebujejo denar danes.
A. Ž.
JUGOSLOVANSKO POHIŠTVO LETA
Na tradicionalnem natečaju „JUGOSLOVANSKO POHIŠTVO LETA”, ki ga vsako leto razpisuje revija NAŠ DOM v času Beograjskega sejma, je letos prvo nagrado v znesku 10.000 dinarjev dobil ing. arch. prof. NIKO KRALJ iz Ljubljane za „MONTAŽNE ROBNE ZVEZE PLOŠC“ za pohištvo, ki ga proizvaja Savinja iz Celja. Pohištvo je bilo razstavljeno na Beograjskem mednarodnem sejmu pohištva in je vzbudilo veliko zanimanje med strokovnjaki in pri občinstvu.
DANES IZROČITEV PLAKETE OBČINE
Plaketo občine, ki jo je novomeška občinska skupščina letos podelila tudi podjetju Gorjanci za gospodarski razvoj, bodo kolektivu izročili na današnji seji delavskega sveta tega podjetja v Vavti vasi.
prednoie snpisntt
•••
In zadnji so ostali zadnji. Navzlic dobremu namenu, pa tudi nekaterim „pozitivnim premikom “, ki jih je spodbudil, zakon o pospeševanju razvoja na manj razvitih območjih Slovenije ni kaj bistveno popravil položaja manj razvitih slovenskih občin v primerjavi z razvitejšimi. Ta ocena, ki je bila izrečena na posvetovanju o dolgoročnem razvoju Slovenije v Novem mestu, se razlikuje od uradne, ima pa nekaj tehtnih utemeljitev.
Prvi so prvi
Predvsem: dolenjski manj razviti občini,' članici enajsterice, si kljub precejšnjim naložbam, zlasti v Trebnjem, nista popravili svojega mesta v lestvici narodnega dohodka na prebivalca. Črnomelj je lani obdržal 49. mesto, Trebnje pa je celo zdrknilo s 53. na 54. mesto. Drugače rečeno: kljub napredovanju obeh občin je zaenkrat razkorak do bolj razvitih - ostal. Torej je ostal tudi problem Nestrpno bi bilo pričakovati vse naenkrat; konec koncev tudi zakon ne more pričarati čudeža. Gotovo se bodo v kasnejših letih pokazale posledice večjih vlaganj na manj razvitih območjih -tudi .v dohodku, toda vseeno manj razviti ne morejo biti zadovoljni. Zakaj ne, nazorno kažejo primerjalni izračuni, ki so jih naredili v Črnomlju.	Izračunali so
namreč, da bi moral družbeni proizvod na prebivalca v tej občini naraščati za 17 odstotkov na leto, če bi hotela do 1980. leta ujeti slovensko povprečje v istem letu (povprečni družbeni proizvod na prebivalca v SRS bi naraščal za 7 odst. na leto).
Doseči	tako razvojno
stopnjo je nemogoče, zlasti še če bo pospeševanje razvoja prepuščeno spontanim, ne pa načrtnim prizadevanjem, ki morajo pomeniti predvsem načrtno pomoč manj razvitim. Zavestno, v interesu enakomernejšega gospodarskega razvoja bo zato treba usmerjati razvoj. To naj bo naloga novega družbenega plana, ki nastaja drugače, od spodaj navzgor, usklajeno, pogojno neodvisno. Le v takega upajo manj razviti.
M. LEGANj
V	počastitev dneva republike in ob otvoritvi no5" vega Doma borcev NOB in mladine v Kumrovcu je AMD Rade Končar iz Zagreba organiziralo rally , ki se ga je udeležila tudi ekipa novomeške Mladinske turistične poslovalnice, ki je med ekipami Počitniške zveze zasedla prvo mesto.
V	osnovni šoli Kočevje je te dni izšlo glasilo „V objemu gozdov“, v katerem so člani literamo-dopisniškega krožka objavili svoja dela, mladi risarji pa grafike. K izidu glasila sta veliko pripomogli mentorici krožka Frančiška Merhar in Marjanca Colarič. (Foto: F. Brus)
Glavni objekt kombinirane plinskopame elektrarne v Brestanici bo kmalu dokončan. Rok je 31. december 1974. Brestaniška elektrarna bo vzdrževala napetostne rezmere na Dolenjskem in v Posavju. Rekonstrukcija bo veljala 400 milijonov dinarjev. (Foto: Jožica Teppey)
L_	.
V	petek, 22. nov., je predsednica Zveze hortikulturnih društev Slovenije Jelka Kraigher izročila tovarni KRKA zlato plaketo 74 in diplomo za ureditev tovarniškega okolja. V imenu KRKE jo je prevzel Silvo Oblak, predsednik delavskega sveta delovne organizacije. (Foto: Sandi Mikulan)
V načrte
(nadaljevanje s 1. strani)
Družbeno načrtovanje mora omejiti podjetniške apetite, ki vidijo samo profit, ter upoštevati tudi druge vidike vsestranskega enakomernega razvoja Slovenije. Danes lahko položimo celo dlani na zemljevidu Slovenije na manj razvita območja, ki bodo to tudi ostala, če ne bo načrtnega usmerjanja družbene pomoči in solidarnosti. Kozjansko ni eno samo, celo znotraj razvitejših občin so zelo zaostali predeli, ki se spontano ne .morejo dovolj naglo razvijati. Posebne pozornosti je vredno dejstvo, da se narodno obmejno območje, kot je Bela krajina, zaradi gospodarske zaostalosti prazni ali postaja celo „delovna kolonija nižjega ranga". Razlike v narodnem dohodku se v absolutnem znesku celo večajo, namesto da bi se razkorak zmanjševal, kot je tudi namen pospeševanja razvoja manj razvitih območij.
Te kritične pripombe naj bi našle ustrezen odmev v družbenem načrtu dolgoročnega razvoja Jugoslavije, Slovenije in regionalnem prostorskem razvoju Dolenjske, ki ga bodo strokovne službe začele izdelovati na podlagi variante, ki predvideva policentričen razvoj Slovenije, v katerem bo Novo mesto eno od pomembnejših regionalnih središč, z nekaterimi funkcijami, ki bodo presegale regionalne meje ožje Dolenj-skc.
M. LEGAN
JUBILEJ „KRKE" NA DVORU
Kolektiv ,,Krke“ na Dvoru-obrata ljubljanskega podjetja Ribarstvo-export praznuje letos 10-letnico poslovanja. V ta namen je bila tudi sobotna slavnostna seja delavskega sveta, ki so jo priredili v Dolenjskih Toplicah.
OBAKRAT
NEPREVIDNOST
20.	novembra zvečer je hotel sin Marije Slak iz Dvora 20 zakuriti štedilnik, in ker sc drva niso hotela vneti, jih je polil z bencinom. Seveda je močno buhnil ogenj, zajel posodo z bencinom in kuhinjsko pohištvo. Požar so pogasili vaški gasilci, kolikšna je škoda, pa še niso ocenili.
Dan kasneje je zvečer nastal požar tudi v kuhinji Milene Nahtigal v Novem mestu. Nahtigalova je obrisala zamaščeni štedilnik, krpe odvrgla na tla in šla spat. Ker je v štedilniku gorelo, so sc tudi krpe vnele, ogenj pa se je razširil po kuhinji. Sosedje so priskočili na pomoč in ogenj pogasili.
Jutranjka: kakšne TOZD?
Razhajanja razčistili na dvodnevnem seminarju
Minuli petek in soboto je komite občinske konference ZK Sevnica priredil dvodnevni seminar za člane organizacije ZK v Jutranjki, predsednike samoupravnih organov TOZD in drugih družbenopolitičnih organizacij. V uvodnem delu semi-naija je pojasnil vlogo družbenopolitičnih organizacij in samoupravne kadrovske politike Franc Šali, član sekretariata izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS.
Invalidom še več pomoči
Ne le spremljati življenske razmere invalidov, temveč zagotoviti tudi ortopedske pripomočke
Vsak dvatisoči Slovenec išče vsaj enkrat na leto ortopedsko ali prote-tično, skratka rehabilitacijsko pomoč, zato morajo biti tudi napori za razvoj zdravstva na tem področju intenzivnejši.
Do te ugotovitve sta prišla na skupni seji, kije bila prejšnji teden v Ljubljani in na Bledu, zvezni komite za zdravstvo in socialno politiko ter zvezni komite za vprašanja borcev in invalidov. Razprava o problematiki invalidov-civilnih žrtev vojne je pokazala, da še ni bilo storjeno vse za izboljšanje materialnih pogojev prizadetih. Velik poudarek pri tovrstnih prizadevanjih je dobila Slovenija, ki v okviru samoupravnih interesnih skupnosti že združuje sile in možnosti za vzgojno delo zdravstvenih kadrov.
V	nadaljevanju seje obeh zveznih komitejev, na kateri je sodelovala
tudi ZZB NOV Jugoslavije, so prišli v ospredje aktualni problemi, ki zadevajo oskrbo vojaških invalidov s kvalitetnimi ortopedskimi pripomočki. Izkazalo se je, da ni dovolj samo budno spremljati življenjske razmere invalidov, pač pa bo treba čim prej zagotoviti vsem invalidom potrebne ortopedske pripomočke.
V	tej smeri že deluje slovenski republiški Zavod za rehabilitacijo invalidov, ki si prizadeva za integracijo medicinske, tehnične in socialne pomoči invalidom. Slovenski zavod se je zategadelj kot medicinski center že pred leti združil s podjetjem „Sočo“, ki izdeluje sodobne ortopedske pripomočke. Nekaj dosežkov so predstavili tudi na razstavi protetike in ortotike, ki so jo pred kratkim odprli v republiškem Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani.	D.	R.
V nadaljevanju seminarja sta sekretar komisije za samoupravljanje pri republiškem svetu zveze sindikatov Ivan Kukovec in Jože Sintič govorila o vlogi sindikatov po kongresu, v soboto pa Peter Toš o uresničevanju ustave. Zanimivost tega razgovora je bila povsem določena obravnava pomanjkljivosti samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v Jutranjki.
V času poglobljene obravnave izvajanja ustavnih določil je sodnik za registracijo TOZD poslal predsedniku osrednjega delavskega sveta in direktorju Jutranjke pismo s trojnimi pripombami glede -samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v podjetju. Kot je pojasnil tudi tovariš Toš, je po ustavi sistem delitve dohodka pristojnost vseh TOZD. Ravno tako ni sprejemljiva sestava TOZD Motiv, kjer bi morali nekatere službe prenesti v pristojnost skupnih služb. Tretje vprašanje pa se nanaša na položaj delavcev na domu, katerih pravice niso urejene.
Tako v razgovorih s predavatelji, kot tudi med zaključnim razgovorom s sekretarjem komiteja občinske konference ZK Sevnica Viktorjem Aueijcm o bodočih akcijah organizacije ZK v Jutranjki so prisotni izražali pripravljenost, da pomanjkljivosti odpravijo. Glede usklajevanja samoupravnih aktov se bo Jutranjka povezala z Lisco, so predlagali v Jutranjki.
A. ŽLLEZNIK.
ŽUŽEMBERK: 220 LJUDI NAJ BI DALO KRI
V	Žužemberku bo 6. decembra velika krvodajalska akcija - za transfuzijski zavod iz Ljubljane. Pričakujejo, da bo prišlo na odvzem vsaj 220 ljudi in da bodo zbrali 60 litrov krvi.
Josip Broz-Tito:
Ne parole, temveč delo, akcije
Mislim tudi, da je zelo zdrava vaša osnovna usmerjenost, da mladega človeka cenite predvsem po tem, kakšen odnos ima do dela in učenja. To se je pokazalo na republiških kongresih in pokrajinskih konferencah, prepričan pa sem, da se bo potrdilo tudi na tem kongresu. Letos smo sprejeli novo ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije, imeli smo X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije in si zastavili daljnosežne naloge v zvezi z nadaljnjo materialno in družbeno preobrazbo naše skupnosti. To je zdaj jasen program tistega, kar hočemo. Za uresničevanje vsega tega pa nam niso več potrebne pravljice in parole, temveč delo in akcije. Le z vztrajnim delom in požrtvovalnim zavzemanjem vsakega posameznika bomo lahko dosegli tisto, kar je zapisano v ustavi in kongresnih dokumentih. Na notranjem področju je zdaj zlasti važno vprašanje gospodarske stabilizacije in ustvarjanja pogojev za čimbolj racionalno proizvodnjo in čim večjo produktivnost dela. Težava je v tem, ker pri nas pogosto premalo delamo in preveč trošimo. To je tudi eden od razlogov, ki pripomore k inflaciji.
(Iz pozdravnih besed predsednika republike udeležencem IX. kongresa jugoslovanske mladine)
									
	uE	I			3				
Pred volitvami delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti
Kaj bomo volili 6. decembra v temeljnih organizacijah združenega dela in 8. decembra v KS
Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje in občani z namenom, da poskrbe za svoje osebne ip skupne potrebe. Zato tudi SIS združujejo sredstva, da se zadovoljevanje teh potreb lahko ustrezno organizira. Z volitvami delegacij za skupščine SIS bomo izvolili delegatsko bazo, ki nam bo omogočala delegatsko formiranje skupščin SIS; s tem uresničujemo ustavna načela, da delovni ljudje sodelujejo in -odločajo o svojih osebnih in skupnih potrebah.
Delegacije bomo volili v vsaki TOZD in vsaki KS ter tudi skupnostih, ki niso organizirane kot TOZD. Na ta način omogočamo in zagotavljamo delovnim ljudem širok vpliv in možnost odločanja.
Tri skupine SIS
Po vsebini in intenzivnosti razmerja med posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in občino lahko interesne skupnosti razdelimo v več skupin:
- samoupravne interesne skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva. Skupščine teh samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti o vprašanjih, ki so v pristojnosti te skupščine.
V	teh samoupravnih skupnostih gre za svobodno menjavo dela, združevanje dela in sredstev ter enakopravno in skupno odločanje o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi potrebami.
- Na področju družbenih dejavnosti ustanavljajo delavci in delovni ljudje tudi samoupravne interesne skupnosti, pri katerih združujejo sredstva za to, da zadovoljujejo nekatere skupne potrebe po socialni varnosti, telesni kulturi itd. Take samoupravne interesne skupnosti so SIS pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja, telesne kulture, otroškega varstva itd.
Tretjo skupino samoupravnih interesnih skupnosti ustanavljajo delavci in delovni ljudje na področju gospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena. Te so:
- samoupravna interesna skupnost za stanovanjsko področje, v kateri delovni ljudje združujejo sredstva za zidavo stanovanj, oblikujejo politiko in program zidave ter skupaj s stanovalci upravljajo stanovanja v družbeni lasti;
- samoupravna interesna skupnost na področju komunalnih dejavnosti, gozdnega gospodarstva, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in drugih dejavnosti, če je trajno opravljanje teh dejavnosti potrebno za zadovoljevanje potreb določenih porabnikov.
Večinoma: dve splošni delegaciji
Delovni ljudje in občani bomo volili in izvolili - ali posebne delega-
cije za vsako SIS posebej ali splošno delegacijo za več ali vse skupščine SIS. V občini Novo mesto pa sc je večina TOZD in KS odločila za dve splošni delegaciji, tako da bodo delegatska osnova za prvi dve skupini samoupravnih interesnih skupnosti (I. skupina, v kateri so medsebojna razmerja urejena na podlagi svobodne menjave dela, in 2. skupina družbenih dejavnosti), delegacije pri KS ali TOZD za podjočje družbenih dejavnosti. Delegatska osnova za tretjo skupino SIS pa so delegacije za področje gospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih odnosih se v samoupravnih interesnih skupnostih urejajo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, z njenim statutom in drugimi samoupravnimi predpisi.
S tem namenom so KS in TOZD prejele od že delujočih SIS ali SIS, ki se ustanavljajo, predloge samoupravnih sporazumov za ustanovitev SlS, in sicer:
1. skupnosti zdravstvenega varstva
2. skupnosti socialnega skrbstva
3. kulturne skupnosti
4. skupnosti osnovnega izobraževanja
5. skupnosti za zaposlovanje
6. skupnosti otroškega varstva
7. telesnokulturne skupnosti
8. skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
9. stanovanjske skupnosti
10. skupnosti za gozdarstvo.
Krajevne skupnosti in TOZD bodo s podpisom teh predlogov samoupravnih sporazumov postale članice vseh teh SIS. Izvolitev splošnih delegacij pa omogoča, da bomo lahko SIS, ki bodo nastale kasneje, hitro formirali, brez ponovnih volitev.
Skušal bom na najkrajši možni način navesti nekaj podatkov iz dejavnosti teh SIS in jih s tem na kratko predstaviti.
Skupnost zdravstvenega varstva
Zagotavljanje zdravstvenega varstva je pravica in dolžnost celotne družbene skupnosti, uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva pa je pravica in dolžnost zdravstvene skupnosti. Delovni ljudje, združeni v skupnosti zdravstvenega varstva, /lasti:
določajo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva
- - združujejo sredstva za uresničevanje teh pravic
- skrbijo za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic
- določajo politiko razvoja
- skrbijo za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev
- obravnavajo programe in dejavnost zdravstvenih organizacij in sprejemajo oziroma predlagajo potrebne ukrepe itd.
Skupnost socialnega skrbstva
Socialno skrbstvo obsega dejavnosti in ukrepe, s katerimi se zagotavlja pomoč ogroženim posameznikom ali družinam, varnost mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in drugih oseb, ki niso zmožne skrbeti zase, ter druge ukrepe, s katerimi se zagotavlja občanom usposabljanje za življenje in delo. Zaradi tega delovni ljudje v skupnosti socialnega skrbstva:
- sprejemajo dolgoročne in srednjeročne prograjne razvoja ter letne načrte socialnega skrbstva, ki obsegajo izhodišča in prioritetne naloge socialnega skrbstva;
- združujejo sredstva za uresničevanje nalog ter zagotavljajo racionalno uporabo sredstev;
organizirajo in zagotavljajo pogoje za spremljanje in proučevanje socialnih problemov in pojavov,
- pospešujejo organiziranje prostovoljnega socialnega dela v krajevnih skupnostih in socialno-humani-tarnih organizacijah in društvih,
- ustanavljajo strokovno socialno službo (center za socialno delo), socialne zavode itd.
Kulturna skupnost
Za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestranskih možnosti za kulturho življenje delovnih ljudi, za oblikovanje kulturne politike, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb, za pospeševanje kulturniji dejavnosti sc ustanavljajo kulturne SIS. V njih delovni ljudje:
- načrtujejo razvoj kulture po načelih socialističnega samoupravljanja in humanizma v okviru enotnega slovenskega kulturnega prostora;
- skrbijo za zadovoljevanje kulturnih potreb in ustvarjajo možnosti za usklajeno kulturno življenje delovnih ljudi mesta in vasi;
spodbujajo kulturno vzgojo v sodelovanju z družbenopolitičnimi, vzgojnimi in znanstvenimi dejavniki;
organizirajo dogovarjanje o programu in financiranju kulturnih dejavnosti;
spodbujajo ustanavljanje žarišč kulturnega ustvarjanja in kulturnega življenja v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skup-noslih;
skrbijo za varstvo kulturne dediščine itd.
Skupnost osnovnega izobraževanja
Da se zagotovi organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi na področju predšolske vzgoje in varstva ter osnovnega šolstva, sc za območje občine ustanovi skupnost osnovnega izobraževanja. Naloge samoupravne interesne skupnosti za osnovno izobraževanje so:
- vzgojna dejavnost za predšolske otroke; dejavnost osnovnih šol, dejavnost celodnevne osnovne šole in posebne osnovne šole; podaljšano bivanje in varstvo učencev v osnovnih šolah; itd.
prevozi učencev v šolo in nazaj iz oddaljenih krajev;
vzdrževanje učencev v domovih posebnih osnovnih šol, kjer te niso v kraju bivanja učencev;
strokovno pedagoška in socialno zdravstvena služba v osnovnih šolah;
- dopolnilno izobraževanje učiteljev;
- vzgojna posvetovalnica;
- izobraževalna dejavnost glasbene šole;
- interesne dejavnosti učencev osnovnih šol;
- prehrana učenccv osnovnih šol in brezplačni učbeniki (delno);
- štipendiranje učencev in študentov, ki se pripravljajo za pedagoški poklic;
- izobraževanje odraslih v večernih osnovnih šolali in družbenoekonomsko izobraževanje itd.
Skupnost za zaposlovanje
Delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti za zaposlovanje, skrbe za:
- zaposlovanje in posredovanje dela ter informiranje delavcev in organizacij združenega dela s pogoji in možnostmi zaposlovanja;
poklicno izobraževanje s ciljem ustreznega strokovnega usposabljanja brezposelnih in zaposlenih delavcev;
poklicno usmerjanje s poklicno vzgojo, prosvclijevanje in poklicno svetovanje;
- zavarovanje za primer brezposelnosti vsem delavcem, ki brez svoje krivde postanejo brezposelni in za to izpolnjujejo pogoje, itd.
Skupnost otroškega varstva
Delovni ljudje neposredno s samoupravnimi sporazumi in po svojih delegatih v skupnostih:
spremljajo razmere, v katerih živijo otroci v družinah in širšem okolju, pripravljajo v interesu otrok predloge ter ukrepe /a izboljšanje teh razmer (denarne pomoči, dnevno varstvo otrok, davčna politika.
stanovanjska politika, stanovanjske razmere in subvencioniranje, socialno skrbstvo);
- spremljajo program razvoja družbenega varstva otrok v sodelovanju s TOZD, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, občinsko skupščino ter drugimi organizacijami in strokovnimi ustanovami;
- razvijajo razne oblike vzgojno-varstvene dejavnosti za dojenčke in predšolske otroke in kriterije za vključitev otrok v te oblike otroškega varstva;
- razvijajo posebne oblike varstva in vzgoje za razvojno telesno ali duševno motene otroke;
- spodbujajo združevanje občanov na območju krajevne skupnosti za pospeševanje razvoja družbenega varstva otrok v skladu s specifičnimi potrebami tega področja za prilagoditev oblik družbenega varstva otrok potrebam zaposlenih in uveljavitev neposrednega, odločanja občanov v krajevni skupnosti itd.
Telesnokulturna skupnost
Skrbi za uresničevanje družbene vloge telesne kulture, za povezovanje telesnokulturne dejavnosti z dejavnostmi drugih družbenih področij, za medsebojno usklajevanje interesov in utrjevanje samoupravnih razmerij na področju telesne, kulture. Zato:
- sprejema politiko in programe razvoja telesnokulturne dejavnosti,
ustvarja možnosti in pogoje za udejstvovanje delovnih ljudi in občanov v telesni kulturi;
- sprejema splošne kriterije in normative za dejavnost in za materialne možnosti razvoja tclcsnokul-turne dejavnosti;
zagotavlja sredstva nosilcem telesnokulturne dejavnosti na podlagi programov in sprejetih meril;
sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, družbenopolitičnimi skupnostmi in drugimi organi in organizacijami itd.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Delovni ljudje v TOZD in drugih delovnih skupnostih ter upokojenci ustanavljajo skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da bi si zagotovili pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V njej v ta namen združujejo sredstva in na podlagi rezultatov minulega dela in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo sebi in svojim družinskim članom pravice v primeru starosti, smrti in zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti in telesne okvare ter uresničujejo druge skupne in posamične pravice in dolžnosti.
Stanovanjska skupnost
Delovni ljudje in občani kot stanovalci in kot pričakovalci stanovanj preko KS in TOZD ustanovijo samoupravno stanovanjsko skupnost z namenom, da v njej po načelih vzajemnosti ih solidarnosti organizirano uresničujejo potrebe po graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji.
Ustanovitelji v tej skupnosti zagotavljajo m združujejo sredstva za graditev stanovanj, zagotavljajo družbeno pomoč, načrtujejo razvoj
stanovanjskega gospodarstva, odločajo o uresničevanju programa tega razvoja in zaradi zadovoljevanja skupnih interesov, ciljev in potreb upravljajo s skladom stanovanjskih hiš ter zagotavljajo smotrno vzdrževanje, obnavljanje in graditev stanovanj in poslovnih prostorov ter uresničujejo tudi druge skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva.
Skupnost za gozdarstvo
Da bi zagotovili družbeni vpliv na gospodarje z gozdovi po posameznih gozdnogospodarskih območjih; se ustanovijo samoupravne interesne skupnosti. Ustanovitelji teh skupnosti so delavci TOZD pri gozdnih gospodarstvih, kmctje-lastniki gozdov, združeni v obratih za kooperacijo gozdnega gospodarstva, delavci TOZD s področja primarne mehanične in kemične predelave lesa, kmetijske zemljiške skupnosti, krajevne skupnosti, kmetijske organizacije, lovske organizacije, turistična in športna društva, vodna skupnost in skupnosti za varstvo okolja. Tako širok in vsestranski sestav te samoupravne interesne skupnosti ter njene obširne in odgovorne naloge so podlaga za učinkovito izvajanje družbenega vpliva na gospodarjenje z gozdovi. Skupnost opravlja predvsem naslednje naloge:
poseben družbeni interes na ohranitvi in gojitvi gozdov;
- usklajuje interese med gozdnim, lesnim in drugim gospodarstvom ter usklajuje tc gospodarske interese s splošnim družbenim interesom ohranitve in gojitve gozdov;
- ohranjuje biološko ravnotežje v gozdovih;
- ureja vprašanja, ki so pomembna za varovanje gozdov in druga vprašanja skupnega pomena.
Delo samoupravnih interesnih skupnosti vodijo skupščine in izvršilni odbori. Skupščino sestavljajo delegati, delegirani iz delegacij, ki bodo izvoljene v TOZD in KS. IO pa je izvršilni organ skupščine.
Skupščine SIS so praviloma sestavljene iz dveh zborov, in sicer: iz zbora uporabnikov storitev, ki jih posamezna SIS z opravljanjem določene dejavnosti daje,
- iz zbora izvajalcev dejavnosti, za katero je SIS ustanovljena, n.pr.: skupščina skupnosti za osnovno izobraževanje je sestavljena iz:
- zbora delegatov krajevne skup; nosti, TOZD ter drugih organizacij in skupnosti kot zbor uporabnikov storitev s področja osnovnega izobraževanja;
. - zbora delegacij organizacij združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja kot zbor izvajalcev.
Financiranje 'samoupravnih interesnih skupnosti
Vse samoupravne interesne skupnosti se financirajo v glavnem M dveh virov:
a) iz prispevkov, kijih za potrebe SIS plačujejo zaposleni delavci, kmetje in obrtniki in drugi zavezanci, iz plačevanja prispevka;
b) iz dohodka TOZD.
Višino prispevka določijo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti po predhodni obravnavi na zborih delovnih ljudi.
UROS DULAR
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
ZAPOSTAVLJENI
Prebivalci Gornjega in Dolnjega Kamenja smo zelo razočarani in se počutimo zapostavljene. Mi smo dali polja in zemljo za cesto in priključek, ne pa prebivalci Karteljevega, čeprav v časopisu omenjate samo njih, da izgleda kot bi nas podcenjevali. Najbrž smo ljudje v tej vasi nekako odveč. Nimamo niti uradnega poštarja, ampak ta posel opravlja neki mož, ki nosi pisma in časopise iz Novega mesta včasih tudi po devetih dneh. En človek pa je le, ki naše vasi nikoli ne zgreši: izterjevalec davkov,
K. O. SZDL Kamenje
IZLET V TRST IN DOLINO
30. novembra bomo ribniški upokojenci in drugi občani obiskali zamejske Slovence v slovenski občini Dolina pri Trstu. Zapeli bomo slovenske pesmi in se pogovorili. Poklonili se bomo tudi prvim slovenskim rodoljubom, ki so bili leta 1930 ustreljeni na Bazovici. Ne bi bili pravi Ribničani, če ne bi pogledali tudi malo po tržaških trgovinah, čeprav je pri nas vse ceneje.
V Dolini se že veselijo našega obiska, saj radi sprejmejo rojake iz matične domovine, posebno še Ribničane. Razlegla se bo ribniška himna, da se bo tresel Strmec (Socerb).
Kdor ima veljaven potni list, naj povpraša do 5. ure pri avtobusu v Ribnici in če bo še kakšno prosto mesto, bo lahko pri-sedel
v Vodič: VLADIMIR PREZELJ v	^
Znamke na lovski razstavi
Zahvala filatelistom
Razstava, ki jo je priredila lovska družina Mala gora ob dvajseti obletnici obstoja družine, je vzbudila veliko zanimanja, saj v Kočevju takšne še niso videli celo najstarejši meščani. Na ogled razstave so prišli tudi lovci iz Delnic, Maribora, Domžal, Litije, Semiča in drugih krajev. Žal je bila zaradi prostora odprta samo slabe tri dni.
Velike pozornosti so bili ne tej razstavi deležni tudi kočevski filatelisti, saj so razstavili zanimive zbirke znamk o lovskem živaloslovju, lovskih psih in pticah, ki spadajo pod lovno divjad. Deček Andrejček Arko se je izkazal z lepo mavrično zbirko metuljev in cvetic. Ta zbirka je bila že večkrat nagrajena.
V Kočevju smo lahko ponosni na svoje delavno in uspešno filatelistično društvo. Predseduje mu Boštjan Fabjan, tajnik pa je Andrej Arko, zaslužen mož devetinšestdesetih let, ki si je s filatelistično dejavnostjo Pridobil celo mednarodna priznanja.
TONE OŽBOLT
Tak način je zgrešen
Združenje filmskovzgojnih delavcev Slovenije je organiziralo 15. in 16. novembra v Ljubljani seminar za svoje člane. Ob dveh umetniških filmih o mladini so se pogovaijali o tematiki mladinske fdmske ustvarjalnosti, o metodologiji obravnave in možnosti filmskovzgojnega dela. Seminarja se je udeležilo nad 30 slušateljev iz vse Slovenije, med njimi tudi predstavniki iz Dolenjske. (Foto: F. Brus)
Ze v 46. številki Dolenjskega lista se pisec sprašuje, kje so odgovorni za cesto Kvasica-Stari trg ob Kolpi in zakaj nič ni ukrenejo. Čeprav je bil problem te ceste že večkrat omenjen v časopisu, bi rad še jaz povedal svoje mnenje.
Rad bi predlagal, kako bi stanje izboljšali, kajti videti je, da zaposleni na cesti ne pridejo do tega. Po cesti se vozim že od leta 1963 in opažam, da je vedno slabša. Včasih so bili jarki ob cesti očiščeni (na nekaterih drugih cestah so še zdaj), zato ob nalivih ni drla voda po cestišču. Zadnje čase se to namreč doga-ja.
Po mojem delavci ne znajo pravilno urediti odtekanja vode s ceste. Na vsakih 10 ali 20 metrov, če je bolj strmo, še pogosteje, skopljejo jarke od srede ceste v levo in desno,
> Protestiramo !<
Prosvetni delavci tukajšnje šole, zbrani na izrednem sestanku, se pridružujemo ogorčenju književnika Mateja Bora nad pesniško zbirko Milana Jesiha, ki jo je objdvil pod naslovom Uran v urinu, gospodar.
V verzih, ki jih Matej Bor navaja na kulturni strani Dela v sredo, 20. tm., v članku „Podzemlje tudi v kulturi", čutimo, da Milan Jesih do skrajnosti blati in omalovažuje nekaj, kar je vsem poštenim delovnim ljudem Jugoslavije najdražje. Poleg podtaknjenih imen ljudi, ki so in bodo ostala za vedno zapisana v zgodovini jugoslovanskih narodov z ZLA TIMI ČRKAMI, se poslužuje izrazov, ki zaradi vulgarnosti ne bi smeli najti prostora v publikaciji, ki jo izdaja založba v socialistični družbi.
Menimo, da enako kritiko zaslužita tudi odgovorni urednik in vodstvo založniške hiše OBZORJA v Mariboru, ki sta dopustila, da je omenjena pesniška zbirka izšla v sicer ugledni založbi in še celo na račun finančnih sredstev, namenjenih za subvencioniranje kulture. Takšna in podobna „kulturna“ pornografija vsekakor ruši prizadevanja naše družbe.
Za učiteljski zbor ravnatelj šole: Slavko Smerdel
Po 50 letih spet v šolskih klopeh
Prost spis dedkov in babic po 50 letih
Stara osnovna šola v Mokronogu je v soboto, 9. novembra, sprejela dokaj nenavadne goste. Tega dne so se po 53 letih vrnili v šolske klopi nekdanji učenci in učenke iz letnika 1921, da bi obudili spomine na nekdanja šolska leta. Kar 19 se jih zbralo in mnogi med njimi so se od takrat, ko so zapustili šolo, prvikrat spet srečali. Ko so si segli v roke -mnege med njimi so zgarane od trdega kmečkega dela - so z radovednimi pogledi iskali v zrelih obra-
zih podobnost s predstavami in spomini iz nekdanjih let.
S posebnim navdušenjem so med sabo prisrčno pozdravili edino še živečo njihovo nekdanjo učiteljico Minko Perkovo, ki je mokronoški šoli žrtvovala štiri desetletja svojega resnično delavnega življenja. V šoli jih je sprejel nekdanji ravnatelj Videčnik, ki je nekdanjim učencem sporočil pozdrave sedanjega učiteljskega kolektiva
Filatelistični jubilej
Ob 25-letnici društva v Črnomlju in v počastitev dneva republike: razstava znamk
Novembra mineva 25 let, kar so v Metliki ustanovili filatelistični klub za metliško in črnomaljsko občino. Komaj mesec pozneje so prizadevni člani kluba v Črnomlju - med njimi je bil še danes aktivni član Ivan Pirnat — pridobili dosti članov, da do ustanovili svoj klub, ki so ga imenovali po Otonu Župančiču. Vodstvo je takrat prevzel tov. Florjančič, društvo pa je štelo 11 članov in 12 mladincev.
Naslednjih 6 let je društvo zelo dobro delalo, ustanovilo je tudi krožke na šolah v Črnomlju, Draga-tušu in na Vinici. V letih 1952 in 1955 je pripravilo v Črnomlju dve razstavi, člani pa so sc udeleževali celo razstav v Ljubljani in Beogradu. Za uspehe je dobilo posebno priznanje, saj je bilo leta 1953 tretje v Sloveniji, priznanje pa je dobil tudi Ivan Pirnat. Po letu 1956 je društvo žal začelo pešati, ker je odšla večina članov ali študirat v Ljubljano ali pa so odšli iz Bele krajine. Oživili so ga šele 1967 na pobudo PTT podjetja Novo mesto in takratnega črnomaljskega poštnega upravnika Vinka Škofa. Za predsednika so Ivana Pirnata, za tajnika
izvolili
Vinka
Pod to streho ne gre več
ni mogoče popraviti in so jih morali zapreti. Vsi gojenci sc lahko kopajo v banji, ki je poleg zbornice vzgojiteljev in zraven knjižnice. Lani je dom sicer ponovno dobil na razpolago prostore, iz katerih še je izselila knjižnica, da smo uredili prostor za dnevno bivanje otrok, vendar so ostali pogoji nemogoči. Pomanjkanje prostora ovira redno delo, obenem pa onemogoča razvoj prostovoljnih dejavnosti gojencev.
Problem so tudi vzgojitelji orto-pedagogi. Kar jih je, se raje zaposlijo v posebni šoli. Letos so domu priskočili na pomoč zaposleni iz posebne šole, vendar je to le začasna
Letos mineva 20 let, odkar posluje v lastni stavbi Dijaški dom v Črnomlju. Ob začetku je bilo v domu 120 gojencev, imeli so udobne pogoje, danes pa 80 gojencev nima kopalnice. V takih pogojih ni Mogoče delati!
. Potrebe po dijaškem domu so se v '-rnomlju pokazale že leta 1950, ko 540 začeli poslovati, vendar so imeli Prostore na več krajih, raztresene po Vsem mestu. V domu je bilo sprva *20 gojencev, .za katere je bilo na ra*polago 16 spalnic, 6 učilnic, 3 Prostori za dnevno bivanje, 3 bolniške sobe, 2 kopalnici s 16 tuši itd. p*°jenci so se lahko v ugodnem oko-‘Ju pripravljali za poklic.
. Pozneje, ko je začelo število gojencev v dijaškem domu upadati, Se Je leta 1962 v stavbo vselila gimna-2lJa» pozneje Ljudska knjižnica ter fc*ejna postaja RTV, prostore ob 'griSču pa je zasedlo TVD Partizan.
Leta 1970 je začelo življenje v d°mu ponovno oživljati. Več je bilo |°jenccv, posebno še zato, ker je za-9®*® delovati posebna šola. V leto-^Jem letu je bilo spet 80 prijav za sprejem v dom, zanje pa so imeli ne v°ljo le še 5 spalnic, v katerih bi ^nclo stati po 8 postelj. Da bi lahko stregli prosilcem, smo med počitnicami v spalnicah namestili nad-stropnc pograde, izpraznili skladišče na podstrešju in ga tudi preuredili v spalnico. Kljub vsemu imamo samo ?.no bolniško sobo. To je predstav-Jalo tudi že v prejšnjih letih pro-Jjlem, saj so morali otroke pošiljati £°mov takoj, ko so sc pojavili prvi ~naki bolezni. Za učne ure imajo go-, ^nci prostor na dveh krajih: en prodor nudi posebna šola za svoje ucence, za druge gimnazija.
^ Nemogoče razmere pa so na po-iaU- U 08ebnc higiene. Zdaj ni v di-i^kem domu nobene kopalnice.
rešitev. Najlaže bi dobili kader s štipendiranjem, za kar pa'dijaški dom nima sredstev.
Dvajsetletnico je dijaški dom pričakal z obnovljeno opremo in nekaterimi novimi učili. K temu so dali svoj delež tudi zaposleni z odrekanjem pri osebnih dohodkih in z dohodki od oddajanja prenočišč med počitnicami. V domu nudijo zdaj tudi prehrano za prosvetne delavce ter toplo malico za dijake in profe-sorje centra srednjih šol.
Zelja po novi stavbi za dijaški dom pa je spričo navedenih razmer več kot upravičena. Želimo, da bi čimprej gradili in omogočili gojencem ustrezne delovne razmere, posebno ker se bo z razvojem centra srednjih šol njihov., število še povečevalo.
MIRKO ČADONIČ
Ena je bila ob registraciji gimnazije Preurejena v kabinet, v drugi tušev
Velika in lepa stavba na zunaj, toda znotraj je velika stiska (Foto: R. Bačer)
Smrekarja in za blagajnika Vinka Škofa.
Pod novim vodstvom so spet .navezah stike s šolami, pripravili so več razstav v Črnomlju in po šolah, člani društva so sodelovali tudi na drugih razstavah. V zadnjih letih so se precej spremenili pogoji za zbiranje znamk: zdaj zbirajo predvsem „čiste“ in nič več žigosanih.
Za dosežene uspehe je doseglo društvo leta 1972 posebno priznanje, saj je bilo 10. v Sloveniji, člana Pirnat in Smrekar pa std dobila zlati znak FSZ. Od leta 1974 ima društvo novo vodstvo, ki mu predseduje Jurman, tajnik je Smrekar, ki hkrati skrbi tudi za razdelitev znamk.
Ob srebrnem jubileju črnomaljskega društva in v počastitev dneva republike bo društvo 29. novembra ob 9. uri odprlo tridnevno razstavo pod pokroviteljstvom novomeškega PTT podjetja. Na razstavi, ki bo v prostorih pošte v Črnomlju, si bodo obiskovalci lahko ogledali živalstvo, rastlinstvo, šport in vesolje na znamkah.
Odbor filatelističnega društva Črnomelj
NAŠA ŠOLA
Kako lep naslov za spis. Šola, naš drugi dom. Radi bi napisali kaj lepega, a ne moremo in ne moremo začeti, kajti vsak dan se s strahom odpravljamo v šolo in se sprašujemo: .„Kaj če sc zruši na nas? “ Sedimo v razredu, poslušamo, delamo. Morali bi imeti tudi telesno vzgojo, toda ven na dež ne moremo, v razredu pa ne smemo niti malo poskočiti. Zdi sc nam, da celo glasno vpitje že zamaje šipe v oknih. Če mimo šole zapelje tovornjak, sc s strahom ozremo v vrata in okna, ki šklepetajo kot zmrzujoč človek.
Večkrat se z našo tovarišico pogovarjamo, kako lepo bi bilo, ko bi lahko sedeli v lepi učilnici, se razvedrili in razgibali v telovadnici. Ampak to so le želje. Naša šola je stara, dotrajana. Nujno bi potrebovali novo, v kateri se bi lahko varno učili, sc veseli odpravljali v šolo in se srečni vračali domov.
Upamo, da naše želje ne bodo ostale samo sanje, upamo, da bomo lahko kmalu napisali lep spis „Naša šola".	Učenci	osnovne šole
Mokronog
130,00 DIN ZA RDEČI KRIŽ
Pred kratkim so se na občinskem odboru Rdečega križa oglasili učenci 5. d razreda z osnovne šole Grm. Občinskemu odboru RK so darovali 130,00 dinarjev, ki so jih sprva namenili za nagrobni venec pokojni Anici Korasa, mamici njihovega sošolca. Rdeči križ se za darovani denar iskreno zahvaljuje.
Udeleženci srečanja so si ogledali šolsko poslopje in mnogi so se zamislili nad tem, kako sc je čas v tem simpatičnem dolenjskem kraju ustavil, saj je šolsko poslopje še vedno takšno, kot je bilo ob koncu prve svetovne vojne. A vseeno so ga bili veseli, čeprav bi svoji nekdanji šoli želeli nekaj poživitve, da ne bi bila njena edina osvežitev samo vsakoletni priliv novih učencev, ki pa tudi že upada.
Srečanje je imelo tudi nekaj prave šolske vsebine. Zbrani v istem razredu kot nekdaj, celo v istih klopeh, so po enominutnem molku v spomin vseh preminulih učencev in učiteljev pisali „šolsko nalogo", ki so jo sporazumno naslovili „Po 50 letih v šolskih klopeh14 in podnaslovih kot prosti spis dedkov in babic. Recitirali so tudi nekaj pesmi in prebrali nekaj nekdanjih šolskih nalog.
Srečanje so zbrani nadaljevali v okoliških zidanicah, kjer so prijetno zaključili visoko obletnico. Sklenili so, da se bodo še srečali.
inž. MAKS MEGUŠAR
KES IN ŽALOST
Tudi jaz se oglašam na zapise o varčevanju. Res je, da inflacijska podgana gloda žulje revežev, ki so si pritrgovali vse življenje. Moj primer je tak: razmere so me prisilile, da sem s 63 leti šla v službo, čeprav sem težji invalid. Dobivala sem 10 starih tisočakov, od katerih sem si veliko odtrgovala in nosila v banko, da bo za leta onemoglosti. Zdaj pa se žalostim in kesam. Ko bi bila vsaj prej umrla, da bi bilo vsaj za pogreb!
Varčevalka Goriča vas
zato nastajajo „skakalnice". Za voznike avtomobilov in motorjev je to zelo neugodno, zlasti trpijo vozila. Kje in kdo jim je tako svetoval urejati odtoke, ne vem. Po mojem je tak način zgrešen in mislim, da bi morali odgovorni bolj nadzorovati delo zaposlenih. Če ne gre drugače, bi jih morali naučiti, kako se dela. Tako bi prihranili tudi material. Manj bi ga šlo na ceste, razen tega vemo, da ni poceni, da tja pripeljejo gramoz. Dosti pa ga je že tam, kjer naj bi bili jarki, pa ga voda odnaša.
MIRKO ČADONIČ
Ul. 21. oktobra 15a Črnomelj
„HVALA ZA KRI!"
V zdravstveni dom v Šentjerneju je prišlo v torek, 19. novembra, na odvzem krvi kar 134 krvodajalcev. Nekaj so jih morali celo odsloviti, ker je zmanjkalo posodic za kri. Podmladkarji RK smo zelo veseli, da je akcija uspela, saj smo k temu prispevali tudi s svojimi skromnimi močmi, raznašali smo namreč vabila. Takšnega odziva nismo pričakovali. Ljudje so prihajali v zdravstveni dom, kljub temu da jih je doma in v tovarni čakalo delo. Samo tovarna Iskra je poslala 90 krvodajalcev. Vsi smo ponosni na ljudi, ki so prišli v želji, da s svojo krvjo pomagajo soljudem. Iz srca se jim zahvaljujemo!
BARBARA MOČIVNIK podmladek RK Šentjernej
JANEZSISKOS TOLSTEGA VRHA SE ZAHVALJUJE
Zlato poroko, o kateri je pisal naš Dolenjski list prejšnji teden, sva z ženo, družino in številnimi prijatelji praznovala tako slovesno in prijetno, da bi se ob tem rad zahvalil vsem, ki so se naju spomnili ob tem življenskem jubileju. Najina prisrčna zahvala velja:
matičnemu uradu za obred in občinski skupščini Novo mesto za darilo; občinskemu odboru ZZB NOV iz Novega mesta za sprejem in darilo; upravi Dolenjskega lista za čla-. nek, čestitke in podarjene fotografije; gasilcem iz.GD Orehovica, ki so mi prišli na dom čestitat, in Francu Zagorcu, tajniku KS, ki nama je čestital v imenu krajevne skupnosti in nama izročil tudi spominska darila.
Še enkrat vsem najlepša hvala. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so se naju spomnili ob jubileju od blizu in daleč. Čestitke so pnšle tudi iz Ribnice na Dolenjskem, zato vsem iskrena hvala in lepe tovariške pozdrave!
JANEZ ŠIŠKO z družino
Slovenci v Stuttgartu
Dramska skupina SKUD Triglav izvedla »Inventuro 74« - Nastop narodnega tria »Slavček«
Konec meseca oktobra smo sc zdomci zbrali v Dolinškovi gostilni v Stuttgartu - Rohru, da bi prisostvovali predstavi. SKUD Triglav. Nastopila sta dramska skupina s kabaretom „Inventura 74“ ter narodnozabavni ansambel „Slavček".
Dramska skupina je sestavljena iz popolnih amaterjev, zato so s precejšnjo mero dvoma gledali na prireditev. Vsak od igralcev je moral vložiti veliko truda, svoj prosti čas ter cclo svoja denarna sredstva, da so lahko na prireditvi nastopili dokaj uglajeno. Manjši spodrsljaji so sicer bili, a občinstvo jih je spregledalo in je z največjim veseljem prisluhnilo slovenski besedi. Pozna se, da je v skupini premalo ljudi, saj je moral nastopati tudi režiser. Dramska skupina zato vabi vse, ki jih zanima igranje, da se vključijo v dramsko sekcijo. Prijavijo se lahko vsak torek v klubskih prostorih.
Po končanem programu je nastopil trio Slavček, ki ga sestavljajo Ivan, Vlado in Marjan Retel. Fantje so se zelo dobro odrezali, tako da so nekateri celo mislili, da prihajajo iz domovine. Mnogim so lepo zaigrane melodije vzbudile domotožje in privabile solze v oči.
Potrebo po takih prireditvah je najlepše izrazila neka gospa, ki je po
prireditvi dejala: „Še večkrat bi morali pripraviti kaj podobnega. Tukaj je tako malo 'fca Slovence, tako malo slovenskega!41
Na dan mrtvih je dramska sekcija odšla na izlet v Tuebingen, kjer je obiskala grob Primoža Trubarja in k spomeniku položila venec.
VLADISLAV KIDERIČ Stuttgart
TREBANJSKI VRH: NOVA ČRPALKA
Gasilci s Trebanjskega vrha se dobro zavedajo, da jim novi avto, ki ga imajo dobrih pet mesecev, ne bo kaj prida hasnil brez dobre, sodobne črpalke. Odločili so se za nakup nove, boljše in z večjo zmogljivostjo. Polovico potrebne vsote so si morali sposoditi in tako so primorani, da poiščejo pomoč pri prebivalcih bližnjih vasi, v krdjevni skupnosti Čatež. Gasilci upajo, da bodo naleteli na razumevanje in da bodo s skupnimi močmi poplačali dolg do prihodnjega leta, ko bodo slovesno proslavljali 20-lctnico društva.
JANEZ KOTAR Trebanjski vrh
Obvestilo o kruhu
Potrošnike na območju občine Novo mesto in Trebnje obveščamo, da ni na tržišču dovolj kmečkega belega kruha po 2 kg, ker nam ga je republiška tržna inšpekcija prepovedala peči, ker ima ta peč spodaj mrežo. Na mali statični peči pa ga ne moremo speči dovolj, da bi zadostili povpraševanju.
Prosimo potrošnike, da vzamejo to pojasnilo z razumevanjem na znanje.
DS TOZD Pekarne in slaščičarne Dolenjska-Novo mesto, Ločna 21
PROSTA DELOVNA MESTA!
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
Pri	.	.
OBRTNO KO*' NALNEM PODJETJU ČRNOMELJ
OBJAVLV -dJednja prosta delovna mesta:
V* _aJA SPLOŠNEGA ODDELKA oEOMETER
3. MIZARSKI TEHNIK
4. DVE ADMINISTRATORKI
5. OBRATNI ELEKTRIKAR
6. SNAŽILKA
Pogoji:
pod 1: visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj
Pod 2: dokončana gradbena tehniška šola — geodetske smeri Pod 3: dokončana srednja šola lesne stroke Pod 4: srednja ali nižja izobrazba Pod 5: KV elektrikar
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po dnevu objave Odboru za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Obrtno komunalnem podjetju Črnomelj.
LICITACIJA!
UPRAVA JAVNE VARNOSTI NOVO MESTO
ponovno razpisuje JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljenih osebnih avtomobilov po znižani izklicni ceni:
1. 4 osebna vozila ZASTAVA 750
2. 1 osebno vozilo AUSTIN MINI 1000
3. 1 osebno vozilo AUSTIN 1750 (ni v voznem stanju)
4. 1 kombi IMV S 1600 (marica)
Licitacija bo v četrtek, dne 5. 12. 1974, ob 8. uri na sedežu UJV, Novo mesto, Jerebova 1.
Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene.
DOLENJKA",
trgovsko .podjetje na debelo in drobno, Novo mesto — TOZD „En gros-detajl" Novo mesto objavlja prosti delovni mesti:
1. PRODAJALKE - BLAGAJNIČARKE
ZA PRODAJALNO „TEKSTIL", NOVO MESTO,
2. NATAKARICE
ZA PRODAJALNO „MARKET", LJUBLJANSKA CESTA
Pogoji:
pod 1: kvalificirana trgovska delavka oblačilne ali mešane stroke;
pod 2: kvalificirana gostinska delavka.
Za delovni mesti je določeno poskusno delo. Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi.
LICITACIJA!
MERCATOR LJUBLJANA n. sub. o.
TOZD „STANDARD",
Novo mesto, Glavni trg 3, n. sub. o.
RAZPISUJE LICITACIJO
ZA PRODAJO KAMIONA TAM 5000, ki bo v sredo, 4. 12. 1974 ob 10. uri v Novem mestu, v skladišču na Cesti herojev 25.
Pogoji prodaje bodo objavljeni interesentom pred pričetkom licitacije.
V - -	S
LICITACIJA!
PU Ljubljana
TOZD Hmeljnik, Novo mesto
razpisuje za ponedeljek, 2. decembra 1974, ob 8. uri na sedežu del. organizacije v Ločni
' JAVNO LICITACIJO za prodajo "
— dostavnega avtomobila IMV — super 1600, nosilnost 1250 kg, letnik 1968;
Izklicna cena 10.000 din; ogled vsak dan v Ločni.
— kotla za sirup, kapacitete 400 I.
Izklicna cena 3.000 din; ogled vsak dan v Škocjanu pri Bobiču.
PROSTA DELOVNA MESTA
ZAČASNA SKUPNOST
ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA NOVO MESTO Strokovna služba
PONOVNO OBJAVLJA prosta delovna mesta:
*	I. V Novem mestu
1. REFERENTA ZA PRAVNE IN PREMOŽENJSKOPRAVNE ZADEVE
2. FINANČNEGA REVIZORJA
3. REFERENTA ZA OTROŠKI DODATEK
4. REFERENTA ZA EVIDENCO ZAVAROVANCEV
5. ADMINISTRATORKE-STROJEPISKE za določen čas (1 leto)
II.	V Črnomlju
6. REFERENTA ZA OTROŠKI DODATEK IN ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1.: pravna fakulteta ali tej sorodna visoka šola, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca Pod 2.: višja ekonomsko-komercialna ali tej sorodna šola, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca Pod 3.: pravna fakulteta I. stopnje ali višja šola za socialne delavce ali višja upravna šola ali dokončane tem sorodne šole, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca Pod 4.: ekonomska srednja šola ali gimnazija ali tema sorodne šole, 2 leti delovnih izkušenj
Pod 5.: administrativna ali tej sorodna šola ali najmanj 1-letni strojepisni tečaj, preizkus znanja slovenščine in strojepisja, 1 leto delovnih izkušenj
Pod 6.: višja šola pravne ali upravne smeri ali tema sorodne šole, 3 leta delovnih izkušenj
Kandidati morajo obvladati slovenski jezik.
Pri vseh objavljenih prostih delovnih mestih (razen pod 5) gre za delo za nedoločen čas.
Prijave pošljite skupaj z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in z navedbo dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi na naslov:
ZAČASNA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA - Strokovna služba, Kidričev trg št. 3, NOVO MESTO.
PROSTO DELOVNO MESTO!
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA 52100 NOVO MESTO,
OBJAVLJA prosto delovno mesto
STROJEPISCA.
POGOJ: dokončana ekonomska šola ali upravno-administra-tivna šola. Trimesečno poskusno delo.
Osebni dohodek po pravilniku podružnice.
Prošnjo za sprejem na delo pošljite Službi družbenega knjigovodstva, podružnici 52100 Novo mesto. Objava velja 15 dni.
O	izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
VIATOR.TOZD BELA KRAJINA
IČ
ZA DAN REPUBLIKE PRIPOROČAMO OBISK NAŠIH GOSTINSKIH OBRATIH V ČRNOMLJU, METLIKI IN SEMIČU.
POSTREGLI VAS BOMO Z BELOKRANJSKIMI POSEBNOSTMI!
ČESTITAMO £A DAN REPUBIJKE!
Edina revija za Slovence po svetu, njihov stalen most z domovino je revija
RODNA GRUDA
Naročite jo tudi svojim so rodnikom v tujini!
RODNA GRUDA 61001 Ljubljana, p. p. 196 Cankarjeva 1/11
DESET
DINARJEV
PAVLIHOVA PRATIKA spet je prispela; le bol) Je vesela,
Se bolj je debela 1
STANOVANJA
SOLIDARNOSTNI STANOVANJSKI SKLAD OBČINE BREŽICE
(v nadaljnjem besedilu: sklad)
POZIVA
vse upravičence za pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada, da vložijo prošnjo za uvrstitev v prednostno listo za dodelitev stanovanja
V	skladu z določili pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Brežice (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) so upravičenci do dodelitve stanovanja:
a) družine ali občani z nižjimi dohodki, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da prosilec za stanovanje ali član njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju;
— da dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva
v	povprečju ne presega polovice povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR' Sloveniji za preteklo leto;
— da prosilec doslej v občini še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja;
— da ima eden od zakoncev stalno bivališče na območju občine Brežice; —
— da je eden od zakoncev zaposlen na območju občine.
Prednost imajo socialno in zdravstveno ogrožene nepopolne družine (matere samohranilke z otroki) in družine z večjim številom otrok.
b) Mlade družine, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da nobeden od zakoncev ni nosilec stanovanjske pravice na primernem stanovanju;
— da ima eden od zakoncev stalno prebivališče na območju občine Brežice;
— da je eden od zakoncev stalno zaposlen na območju občine Brežice;
— če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni poteklo več kot 7 let;
— če delovna doba zakonca, ki je dlje zaposlen, ni od zakonske zveze pa do dneva vložitve prošnje daljša od 8 let;
— če nobeden od zakoncev ni starejši od 32 let.
Prednost imajo mlade družine,
-*■ ki imajo nižje dohodke; *
— ki namensko varčujejo pri poslovni banki za nakup sta-
i	novanja ali graditev stanovanjske hiše;
— če je organizacija, pri kateri je eden od zakoncev zaposlen, pripravljena, da bo skupaj s prosilcem oziroma s soudeležbo njegovih sredstev rešila njegov stanovanjski problem vsaj v roku 5 let;
— če starši nobenega od zakoncev niso lastniki večje stanovanjske hiše, kot je enodružinska.
c) Upokojeni občani, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da prosilec za stanovanje ali njegov zakonec ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju;
— da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja;
— da vsaj 50 % sredstev za izgradnjo stanovanja prispeva Republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
— da ima stalno prebivališče na območju občine Brežice. Prednost imajo upokojeni občani:
— ki so bili dalj časa zaposleni na območju občine Brežice;
— ki imajo dalj časa stalno bivališče na območju občine Brežice;
— ki so bili aktivni udeleženci NOV.
II.
Upravičenci iz I. točke tega razpisa morajo vložiti utemeljene in dokumentirane prošnje do 10. decembra 1974. Vser prošnje, ki bodo prispele po temu datumu, bodo obravnavane in uvrščene v prednostno listo šele pri naslednjem razpisu.
Upravičenci vložijo prošnjo za dodelitev stanovanja na: Solidarnostni stanovanjski sklad občine Brežice, Brežice, Cesta prvih borcev 18.
III.
Družine ali občani z nižjimi dohodki lahko glede na število članov skupnega gospodinjstva pridobijo stanovanje, katerega površina sme biti:
— za eno osebo do 32 m2
— za dve osebi do 40 m2 (varianta 45 m2)
— za tri osebe do 56 m2
— za štiri osebe do 68 m2
in za vsakega nadaljnjega člana še do 8 m2.
Mlade družine in upokojeni občani lahko pridobijo naslednjo vrsto stanovanj:
— garsonjere do 28 m2
— enosobno stanovanje do 40 m2
Izjemoma lahko mlade družine, ki imajo vsaj enega otroka, pridobijo enosobno stanovanje s kabinetom s površino do 50 m2.	IV.	‘
Upravičenci za pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada, bodo po merilih in določilih pravilnika razporejeni na prednostno listo, ki bo objavljena v Dol. listu.
V.
Upravičencem s prednostno listo bo solidarnostni stanovanjski sklad dodeljeval v letu 1974 stanovanja v občini Brežice.
Upravni odbor Solidarnostnega stan. sklada občine
Brežice
,'*1
Do kamor je segalo oko — sama ravnina. Sima polja so bežala mimo, ko je avto požiral kilometre na Cesti bratstva in enotnosti. Namenjena sva bila v Jajce, rojstni kraj naše republike, v mestece, kjer je 29. novembra pred 31 leti AVNOJ na svojem drugem zasedanju postavil temelje naše socialistične države in začel revolucionarno pot naše družbe, ki je v neprestanem vretju in izpopolnjevanju, da bi dokončno uresničila ideale revolucije.
Ni naju zmagovala utrujenost, nadaljnjo pot nama je preprečila veliko hujša ovira, sila, pred katero je človek brez moči - naravna nesreča. Vse ceste, po katerih je bilo moč priti v Jajce, je poplavila pobesnela voda narasle Save. Nadaljevala sva pot proti Slavonskem Brodu, da
bi tam prišla čez Savo in se po makadamskih cestah prebila po Bosni do Jajca. Po uri vožnje sva uvidela, da do sončnega zahoda ne bova v Jajcu. Ze sva premišljevala, kaj storiti, ko sva na širnih poljih koruze in sladkorne pese opazila vrvenje sivo zelenih uniform, ropot poljedelskih strojev in velike kupe sladkorne pese, ki so jih tovornjaki iz globokega blata spravljali ria asfalt in vozili v tovarne.
Zagnanost vojakov - delavcev, da bi blatu in vodi iztrgali ljudem tako potrebne pridelke, se nama jer zazdela tako simbolična za našo resničnost: iz največjih težav, iz blata domačega izdajstva, iz ruševin vojnega opustošenja nam je uspelo z delom, zagnanostjo in revolucionarnostjo iztrgati najdragocenejše plodove. Kaj ni ravno to tisto, kar iščeva?, Zmaga dela!
Ustavila sva se in šla po blatnih, domala neprehodnih poteh do ljudi. Pogovarjala sva se z vo-
Hokejist na njivi
Navajen je gladkega ledu in hitrosti; kot vojak se je znašel v popolnoma drugem svetu. Potem, ko se je Sava razlila iz struge in poplavila ogromne površine, zasejane s koruzo in posajene s sladkorno peso, je vojaštvo kot že tolikokrat prej ob podobnih nesrečah priskočilo na pomoč. Namesto gladkega
Gorazd Hiti
ledu se je torej Gorazd Hiti znašel v nepregledni ravnini, v blatu do kolen, v vodi in na njivah. Namesto palice v roki, s katero je podil okroglo gumijasto ploščico po drsališču, ima samo še rokavice: deset dni že puli sladkorno peso na njivah agrokombinata Jasinje v bližini SLvonskega Broda.
„Kar naprej pulimo peso; kar populimo, naložimo na traktorje, da hitro odpeljejo v tovarno. Za tiste, ki smo prvič pri kmetijskih delili, ni lahko. Povrh vsega enolično delo človeka ubija, pa tudi hrana ni taka, kot smo je vajeni v kasarni.
Od junija sem pri vojakih; ves ta čas še nisem bil na ledu. Pristojni so sicer poslali v komando pismo, da bi mi omogočili (rening, a za zdaj je ta prošnja še neuslišana. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu bo marca na Japonskem; rad bi pomagal tovarišem iz državne reprezentance. Toda decembra je zares skrajni čus, da pridem na drsalke, sicer z mojo pomočjo ne bo nič," razmišlaj Gorazd, lani najboljši strelec svetovnega prvenstva v skupini B v ljubljanski dvorani Tivoli, po mnenju novinarjev tudi eden izmed najboljših igralcev prvenstva sploh.
- In kdo bo letos prvak?
,„Ne vem, morda imajo Jeseničani mak) prednosti. Vendar pa je ljubljanska ekipa mlajša in bolj perspektivna in bo čez lelo ali dve nedvomno boljša. Sam se bom zanesljivo vrnil k Olimpiji," je končal Gorazd, in že se je spet sklonil k sladkorni pe-
jaki, delavci domačega kombinata Jasinje. Iz vseh izjav je bilo čutiti enotnost: „To je naša zemlja, zato se bomo potrudili, da bomo kljub izredno slabim pogojem rešili čimveč pridel-ka!“
Pogoji so bili resnično slabi: razlite vode so preplavile rodovitna polja koruze in sladkorne pese, da je bilo v začetku novembra obranih komaj 37 odstotkov s koruzo posejanih polj -in 46 odstotkov polj, zasajenih s sladkorno peso. Na varnem ni bila niti polovica letošnjega pridelka. Kombinati so poslali na' polja vso mehanizacijo - toda stroji so odpovedali v lepljivem blatu. Ostale so samo človeške roke. Traktorji so v blatu polj obstali kot na reklamnih panojih . . .
Sami delavci in kmetovalci ne bi zmogli tega dela, čeprav so šli 'ha polja celotni delovni kolektivi, kot na primer kolektiv Oriolik iz Oriovca, ki je ta dan obiral koruzo. „Brez pomoči vojakov ne bi pospravili pridelka niti do novega leta!“ so poudaijali strokovnjaki kombinata ter na ta način izrazili, kako dragocena in potrebna je pomoč naše armade.
Pomoč pri letošnjem spravilu pridelkov s poplavljenih območij je nov dokaz, da je naša armada res ljudska, daje sestavni del nas vseh. Ne ščiti in ne varuje le naših meja in naše družbene ureditve; slavno tradicijo, ko je z orožjem v roki izbojevala revolucijo in omogočila, da je AVNOJ v Jajcu postavil temelje nove, pravičnejše družbe, nadaljuje tudi v miru.
Roke, pripravljene zgrabiti puško, so enako spretno poprijele za kmečka dela. To je naše ljudstvo: borbeno in delavno.
Poslovila sva se od borcev za pridelek in se odpeljala še k ljudem, ki jim je voda ogrozila golo življenje. Daleč nisma prišla; po cesti, na kateri je bil prepovedan ves promet, sva se pripeljala do Novega Varoša. Na koncu vasi je poplava še pustila svoje prste: v velikih mlakah so se zrcalile prazne hiše, do katerih so vodile brvi, v odprtih prostorih so se-sušile vse tiste stvari, ki jih ljudje niso mogli odnesti ali spraviti na varno pred podivjano vodo.
S preprostimi besedami in kretnjami, ki so še izražale prestani strah, je najbolje izrazil občutke vseh prizadetih prebivalcev 82-letni kmet Martin Kri-vidić: „Kar sem živ, ne pomnim take poplave. Večkrat je že prišla voda. toda do vrha ograje ni bila še nikoli. V hišo je vdrla, da smo se morali izseliti. Česar nismo mogli vzeti s seboj, to je voda uničila. Koruzo . smo kmetje obirali iz čolnov, toda' mnogo pridelka je uničenega. Ne vemo, kako bo prihodnje leto, ker zdaj ni mogoče sejati. Obljubljajo nam, da bomo la-lTko dobili jaro pšenico, da bomo sejali spomladi ... . Ampak kaj je šele na tistih ogromnih družbenih poljih, ko so že naša mala tako prizadeta? Kaj bomo storili? “
Na teh poljih so naši ljudje naši kmetje, naši delavci, naši vojaki. Na teh poljih smo MI!
M. MARKELJ
J. SPLICHAL
Kapetan Milislav Kitano-vič: „Dva tedna smo že na poljih AK Jasinje*v tem"času smo populili sladkorno peso na 40 ha površin. Vsak dan je na njivah od 100 do 130 vojakov. Delo je zelo težko, saj delamo tudi v dežju. Sladkorno peso vozijo v tovarno v Županjo. Začasno stanujemo v predmestju Slo-vonskega Broda.
Ilija Čelebija, skladiščnik v kombinatu: „Od nočnega čuvaja do generalnega direktorja našega kombinata - vsi smo na poljih. Vojaki bodo populili okrog 200 vagonov pese, mnogo pa je bo tudi približno 1.000 zaposlenih našega kolektiva. Če se bo vreme ustalilo, bomo do sredine decembra končali. . . “
Ranko Jankovič, vojak, iz Kolašina: „Delo ni težko, čeprav delamo od 7. ure do pol štirih popoldne. Ves čas pulimo in natovarjamo sladkorno peso. Naša enota „obdela" približno štiri hektare na dan. Prvič sem pri takem delu, čeprav smo doma kmetje. Toda v Kolašinu se ukvarjamo z živinorejo,-zdaj spoznavam poljedelstvo."
Mato Soltokovič, mizar iz Konica: „Dobil sem poziv za tridnevne orožne vaje, naročili so mi tudi, naj pripeljem traktor. Tako smo priskočili na pomoč, da pospravimo letino sladkorne pese. Vojaki so dobri fantje, veliko tnarede. Vsak od nas traktoristov odpelje z razmočenih njiv v enem dnevu vagon pese!"
Miran Fišar, vojak, iz Batuj: „Peti mesec služim vojaški rok, a se še vedno počutim kot civilist. Zato me je nesreča, ki je prizadela te kraje, potrla in prav rad sem se odzval klicu na pomoč. Že 14 dni delamo na teh blatnih poljih in rešujemo, kar je še mogoče rešiti. Prepričan sem, da je naše delo koristno za vso družbo.."
Nenad Horvat, vojak, iz Slavonske Požege: „Donui. sem iz teh krajev in dobro vem, koliko pomeni naša pomoč. Spominjam se poplav v svojem kraju in kako smo bili kmetovalci veseli, ko nam je priskočila na pomoč vojska pri pospravljanju poljskih pridelkov. Niti za hip nisem premišljal. Takoj sem odšel na polje!"
Beriša Rustem, vojak, iz Prizrena: „Doma sem s Kosova in prvič sem videl, kako strahotne posledice lahko pusti poplava. Čutim stisko ljudi, in ko te dni delamo na poljih sladkorne pese, se mi zdi, da vojaki povsem upravičujemo zaupanje. Pripravljeni smi) braniti domovino pred vsemi sovražniki, pa tudi pred naravnimi nesrečami. "
Ljubo Čauševič, vojak, iz Nikšiča: „ Tudi jaz sem se prvič srečal s poplavo in prvikrat pulim sladkorno peso. Vem, da je moje delo koristno za vso našo skupnost. To je naša zemlja, čeprav v drugi republiki. Kot vojaki smo pripravljeni preliti kri za domovino, pa ne bi malo znoja?!"
Milan Kranjčevič, desetar, iz Kompolja: „Čeprav je delo kar naporno, med vojaki ne zmanjka dobre volje. Vsi čutijo enako in radi delajo. Enotni smo, vojaki in civilisti dokazujemo, kako znamo biti Jugo slo vani'solidami, da nam je uspelo združiti naše narode v celovito skupnost. Mislim, da je mojim besedam dokaz to, kar vidite.
V teh blatnih kolovozih je skoraj vsa mehanizacija odpovedala .
SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi
PGP
GRADNJA ŽALEC
J, V\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\'\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W\\'J
PETROL
TRGOVSKO PODJETJE „PETROL"
LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA BREŽICE
razglaša prosto delovno mesto PRODAJALCA NA BENCINSKEM SERVISU OTOČEC II.
Pogoji: končana osemletka, odslužen vojaški rok.
Prednost imajo trgovski deJavci.
Poskusno delo traja tri mesece.
Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v roku 10 dni po dnevu objave tega razglasa navedeni poslovni enoti.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Odbor za medsebojna razmerja OZD Slovenijales—ŽIČNICA Ljubljana
OBJAVLJA
za svojo organizacijsko enoto v Ribnici na Dolenjskem naslednja prosta delovna mesta:
- VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV ALI KLEPARJEV
- NK POMOŽNA DELAVKA
Kandidati bodo opravili poskusno delo. Osebni dohodki v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi OD.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe ali naj se osebno zglasijo na naslov: Slovenijales—Žičnica — obrat zračne tehnike, Ribnica na Dolenjskem, Opekarska 8.
PROSTA DELOVNA MESTA!
Razpisna komisija za vodilna delovna mesta KMETIJSKE ZADRUGE METLIKA
RAZPISUJE MESTA (reelekcija)
1. DIREKTORJA
2. RAČUNOVODJE
3. KOMERCIALISTA
POGOJI:
Pod 1: kandidat za delovno mesto direktorja (individualni poslovodni organ) mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo agronomske, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 3 leta prakse na vodilnih delovnih mestih v podobnih organizacijah združenega dela, ali
— da ima srednjo kmetijsko ali ekonomska šolo in 8 let prakse na vodilnih mestih, v kmetijski organizaciji združenega dela.
Pod 2: visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali: srednja ekonomska šola in 8 let delovnih izkušenj.
Pod 3: visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali: srednješolska izobrazba ekonomske smen in 8 let delovnih izkušenj.
Vsi kandidati morajo biti moralno-politično neoporečni. Prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po dnevu objave razpisa.
PROSTA DELOVNA MESTA
o
„MELAMIN", kemična tovarna KOČEVJE
Na podlagi 9. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in seje odbora za medsebojna razmerja z dne 19. 11. 1974
OBJAVLJAMO naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJA PROIZVODNJE
2. REFERENT ZA PRODAJO
3. PRIPRAVNIK - REFERENT ZA PRODAJO
4. RAZISKOVALEC 2
5. SKLADIŠČNIK SUROVIN
Vsa delovna mesta razen pod tč. 3 se razpisujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečno poskusno dobo.
Zahteva se:
Pod 1: visoka izobrazba kemične smeri in 5 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu; pod 2: srednja strokovna izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 1 leto delovnih izkušenj;
pod 3: srednja strokovna izobrazba ekonomsko-komercialne smeri;
pod 4: srednja strokovna izobrazba kemične ali usnjarske smeri in 1 leto delovnih izkušenj;
pod 5: srednja strokovna izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj.
Pismene prijave z ustreznimi dokazili sprejema splošni sektor do 9. 12. 1974.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje do 16. 12. 1974.
RAZPIS
Osnovna šola Jurij Dalmatin, Krško, Šolska 1, razpisuje delovno mesto
VZGOJITELJICE V VVU ZA NEDOLOČEN ČAS.
POGOJI: Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev tudi ustrezne moralno-politične lastnosti.
Stanovanja ni.
Prošnje z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
TOZD Komercialni servis — enota Agromehanika Cesta JLA 1. tel. 24-778, 23-485
	
t	
	
OJ	
>u	
•X	
<9	
V) >	
Priljubljene male hribovite in vinogradniške traktorje PASQUALI — TOMO VINKOVIČ vam nudimo do 25. decembra 1974 na kredit.
Udeležba po dogovoru od 30 do 50 %, ostalo kredit od 18 do 24 mesecev. Kreditira se tudi vse priključke.
Rezervne delo za te traktorje dobite v naši trgovini v Kranju na Koroški c. št. 25, tel. št. 2 1-781), lahko pa naročite rezervne dele pismeno z označbo kataloške številke, nakar vam jih pošljemo po pošti najkasneje v dveh dneh.
Iz lastnega proizvodnega programa vam nudimo na kredit pod gornjimi pogoji: — izkopalnike krompirja
— Škropilnice 200, 300 in 500 litrov (40 atm. pritiska)
— kultivatorje z drobilci
— polavtomatske sadilnike za krompir.
Na kredit tudi lahko kupite vse ostale priključke in traktorje URSUS, DKUTZ itd.
KRKA
KRKA, farmacevtika, kemija,
zdravilišča
Novo mesto
VABILO K SODELOVANJU
K sodelovanju vabimo sodelavce za delo v reorganiziranem sektorju za investicije, ki ima naslednja prosta delovna mesta:
I. SLUŽBA ZA OBDELAVO INVESTICIJ
1. ŠEF SLUŽBE
2. VODJA PROJEKTOV
3. ORGANIZATOR - STROKOVNI SODELAVEC
4. SAMOSTOJNI REFERENT
5. VODJA DE ZA EKONOMSKO OBDELAVO INVESTICIJ
6. STROKOVNI SODELAVEC
7. REFERENT
II. PROJEKTIVNI BIRO
1. VODJA DE ZA GRADBENO IN ARHITEKTONSKO PROJEKTIVO .
2. SAMOSTOJNI PROJEKTANT
3. TEHNIK - OBDELOVALEC I
4. TEHNIK - OBDELOVALEC II
III. ODDELEK ZA INVESTICIJSKO OPERATIVO
1. ŠEF ODDELKA
2. TAJNICA
3. NADZORNI ORGAN ZA GRADBENO OPERATIVO
POGOJI za zasedbo delovnih mest so naslednji:
Pod I.
1. dipl. ekonomist ali dipl. ing. kemije in 7 let delovnih izkušenj;
2. dipl. ekonomist, dipl. gradbeni inženir, dipl. ing. kemije ali dipl. farmacevt in 5 let delovnih izkušenj;
3. ekonomist, strojni inženir ali ing. kemije in 3 leta delovnih izkušenj;
4. ekonomski, gradbeni, kemijski ali farmacevtski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj;
5. dipl. ekonomist in 5 let delovnih izkušenj;
6. ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj;
7. ekonomski tehnik.
Pod II.
1. dipl. arhitekt ali dipl. ing. gradbeništva s strokovnim izpitom in 5 leti delovnih izkušenj;
2. dipl. arhitekt s strokovnim izpitom in 3 leti delovnih izkušenj;
3. gradbeni ali arhitektonski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj;
4. gradbeni ali arhitektonski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj.
Pod III.
1. dipl. strojni inženir ali dipl. gradbeni inženir s strokovnim izpitom in 5 leti delovnih izkušenj;
2. administrativni ali ekonomski tehnik;
3. gradbeni tehnik s strokovnim izpitom in 3 leti delovnih izkušenj.
Vse, ki bi želeli pridobiti lastnost delavca v združenem delu v naši delovni organizaciji na razglašenih prostih delovnih mestih, vabimo, da pošljejo kadrovskemu oddelku KRKE svoje ponudbe v roku 10 dni po dnevu objave.
PROSTA DELOVNA MESTA
„TRANSPORT" KRŠKO objavlja
na podlagi določil zakona in samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu:
1. 1 prosto delovno mesto PROMETNIKA Pogoj: Moška delovna moč s priznanim poklicem prometnega ali ekonomskega tehnika z urejeno vojaščino. Lastnost delavca v združenem delu se pridobi’za nedoločen
čas.
2. 1 HTV REFERENTA za opravljanje vseh operativnih del na tem področju. Delovne naloge se izvajajo na sedežu podjetja.
3. 1 AKVIZITERJA ZA PODROČJE HRVATSKE s sedežem v Zagrebu.
Pogoji: pod 2: strokovna usposobljenost in priznan status HTV tehnika.
pod 3: srednje strokovni uslužbenec z bivališčem v Zagrebu in dobro poznavanje trga cestnega tovornega prometa in telefon.
Pod 2. in 3. točko se pridobi lastnost delavca za dobo 12 mesecev z največ polovico polnega delovnega časa.
Če kandidati pod točko 2 in 3 izpolnjujejo objavljene pogoje in že imajo lastnost delavca v združenem delu, si morajo pridobiti od svoje OZD soglasje, da lahko na podlagi te objave prevzamejo delo. z nepolnim delovnim časom in da ima ta OZD interes skleniti z nami pogodbo ali sporazum o medsebojnem sodelovanju.
— Nastop dela takoj ali po dogovoru.
— Osebni dohodek po določilih samoupravnega sporazuma.
tura
>
n
fora-
anje
K • • ‘
V GALEflIJI LIKOVNIH SAMORASTNIKOV V TREBNJEM:
Protest proti absurdu - vojni
Avtor »Ukane« in kipar Tone Svetina se predstavlja trebanjskemu likovnemu občinstvu s 45 kipi, zvarjenimi iz drobcev granat, puškinih cevi in prestreljenih čelad - Otvoritev z recitalom »Poezija upora«
Pekarna stoji
Da ne bo nesporazuma, naj takoj povemo, da ne gre za obrat, v katerem pečejo kruh in preste, ampak za eksperimentalno gledališče v Ljubljani. Na nedavni tiskovni konferenci so pojasnili, da je to gledališče prisiljeno ustaviti delovanje iz dveh razlogov: zaradi dolgov, ki so se povečali že na 12,3 milijona dinarjev, in kajpak zaradi premajhnih prostorov.
Naj se z načinom odrskih interpretacij tega gledališča strinjamo ali ne, je treba pribiti, da bi bilo Pekarno že zavoljo poslanstva ir. tudi kvalitet (klasičnih predstav navajene sredine bodo tej trditvi seveda oporekale) škoda ukiniti. Tudi to je res, da gledališče svojega eksperimentalnega stila še ni moglo dodobra obrusiti, saj deluje komaj tretje leto,
V sami Ljubljani Pekarna ne bo več nastopala, dokler njenim zahtevam (takojšnja denarna pomoč!) ne bo ugodeno. Laskava vabila za nastopanje pa prihajajo od zunaj, tako bo to gledališče decembra gostovalo v beograjskem Ateljeju 212, spoznalo pa ga bo tudi občinstvo Nancyja v Franciji. Kajpak so to močni argumenti proti temu, da bi Pekarno izbrisali. Bržkone je prenehanje delovanja začasno, saj ob vsem tem odgovorni le ne bodo mogii in smeli ravnodušno privoliti v dokončno ukinitev.
GALERIJA 13
Rudi Stopar, kulturni delavec iz Sevnice, znan predvsem kot kipar samouk, mimo katerega dandanes ne gre več nobena pomembna razstava naivnih, je v pritličju svoje hiše uredil in te dni tudi formalno odprl manjšo zasebno galerijo. Galerija nosi številko 13, vendar to še ne pomeni, da je njen lastnik vraževeren. „Pri meni se vse pomembne reči končajo na to številko, se pravi na 13, v galeriji bom imel stalno razstavo svojih 13 del itd.,“je pojasnil. Galerija bo poleg vsega prostor, v katerem bodo Stoparjevi znanci in prijatelji rekli marsikatero o umetnosti, razpravljali in načrtovali.
Kosi raztreščenih min, volčje ostri drobci granat, puške in brzostrelke, ki so včasih sejale smrt, prestreljene čelade — vsi ti in drugi predmeti bi našli v spopadu z ijo svojo končno smrt na potišanih bojiščih, ko bi jih tega ne otel umetnik, pisatelj in kipar Tone Svetina, jih zvaril in oblikoval v prepričljiv protest proti največjemu absurdu človeštva — v protest proti vojni. Tako so uničevanju namenjeni predmeti, združeni in
Kolektivi za dvorano
Program, s katerim prihaja kulturna sku*pnost v trebanjski občini pred delavce ob razpravi za splošno in skupno potrošnjo, se za,rzema za korenitejše reševanje pomanjkanja ustreznega prostora za kulturne prireditve.
Dvorane imajo v večini krajev, za javne nastope pa so primerne le redke. Kulturno življenje občine ima dvojno škodo, ker nimajo dvorhne, ki bi premogla vsaj 300 sedežev za gostovanja poklicnih gledališč. Pri tem so ob republiško soudeležbo pri pokrivanju stroškov gostovanj, s tem pa tudi ob pestrejše kulturno življenje.
Dostikrat je tako vprašanje rešljivo že ob razumevajočem sodelovanju vseh dejavnikov v kraju. Tako urejajo na Mirni dvorano Svobode, ki je sicer majhna (gre le za okrog 100 sedežev), je pa pomembna za kraj, ki nima drugega primernega prostora razen v telovadnici osnovne šole. Vsi mirenski kolektivi, DANA, TOZD IM V, TOZD KOLINSKE, GRADBENO	OPEKARSKO
PODJETJE in KPD DOB, skupno z društvom obnavljajo oder in nekatere nosilne stene. Stroški znašajo 54 tisočakov. Nekateri prispevajo v delu, drugi denar. Akcija, ki bi ji kdo sicer lahko očital majhnost, je vseeno lahko zgled drugim. Tisto, kar se Mirenčani dogovorijo, tudi uresničijo.
Več let je minilo, odkar so krmdjski možje zadnjič zapeli v svojem zboru. Najzavzetejši pevec je hodil celo v Mokronog. Prizadevni učitelj, domačin Franc Bastardi, je začel z njimi vaditi spet pred teani, na slaVT.CSti ?h nola^aniu temeljnega kamna v Metalni so prijetno popestrili nastop kulturnih skupin domače osnovuč »de. V zboru, ki mu nastopov ne bo manjkalo, pojejo največ delavci iz Metalne. (Foto: Železnik)
RAZSTAVA DSLU - Novembra in decembra je v ljubljanski Modemi galeriji odprta razstava del članov Društva slovenskih likovnih umetnikov. S po enim ali dvema deloma se
Muzejska zbirka v Semiču se povečuje. V njej so našli prostor odsluženi in drugi predmeti, ki jih ponekod še vedno uporabljajo.
javnosti predstavljajo 103 likovni umetniki, člani DSLl).
„NOB V PODOBI** - Pod tem naslovom so v prostorih galerije v Ajdovščini razstavili grafike, ki so jih ustvarili: Bogdan Borčič, Božidar Jakac, Dore Klcmenčič-Maj, Tone Kralj, France Mihelič, Marij Pregelj, Maksim Sedej, Ive Šubic in Karel Zelenko. Zanimiva razstava bo odprta do 3. decembra.
KONCERT PRIZNANE DVOJICE - V dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu sta 22. novembra koncertirala violinist Dejan Bravničar in pianist Aci Bertoncelj. Izvajala sta dela Tartinija, Schuberta, Škerjanca, Ysaye, Bartoka-Szigetija in Kreislerja. Popoldne je bila prireditev za šolsko mladino, zvečer pa za odrasle.
„NAIVCA** V LEKU - V torek so odprli v ljubljanskem Leku likovno razstavo, na kateri sta sc s svojimi deli predstavila samorastnika -slikar Anton Plemelj iz Ljubljane in kipar .Rudi Stopar iz Sevnice.
RAZSTAVA DOLENJSKE KOLONIJE - V Dolenjski galeriji v Novem mestu so odprli v torek zvečer razstavo del udeležencev IV. dolenjske slikarske kolonije, ki jo je omogočila novomeška tovarna Novoteks.
oblikovani ob močni umetnikovi volji in zavesti, zaživeli v novi kvaliteti: kot strog ukor vsem tistim, ki si še vedno prilaščajo pravico nad življenjem soljudi.
V galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem je od minule sobote razstavljenih 45 takih Svetinovih - skulptur. O tem kiparskem ustvaijanju, ki je Svetini umetniško dopolnilo od tam dalje, do koder sega moč pisateljske besede, je spregovoril Tone Svetina sam. Naključje je namreč hotelo, da v Trebnje ni bilo generalpodpolkovnika Rudolfa Hribernika-Svaruna, ki bi naj razstavo odprl, in tudi ne Zorana Kržišnika, ki je bil najavljen kot uvodni govornik na prireditvi. Obiskovalci so bili tako prikrajšani za strokovno razlago razstave, na pa za zbli-žanje z razstavljenimi deli; o „vsebini" posameznih del, o smislu in smotru tovrstnega
„KASTELKA" V KRMELJU
Nedavno je gostovalo v Krmelju Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane in uprizorilo dramo „Kastelka'*. Obiskovalci so napolnili dvorano do zadnjega kotička.
B. D.
Novomeščani, ki berejo plakate, so prejšnji četrtek debelo pogledali, kaj to pomeni: obvestilo, ki je vabilo na literarno-glasbeni večer „Naša generacija' v Dolenjski galeriji, je bilo nekaj časa prelepljeno z dodatkom, da „zaradi bolezni predstave ne bo“, potem pa so prelepki izginili, kar je pomenilo, da prireditev v Dolenjski galeriji kljub temu bo. In res je bila, pa ne zavoljo nenadnega, čudežnega „ozdravljenja obolelih**. Vse kaj drugega se je dogajalo.
Konec dober vse dobro!
Po zakonu je treba vsako javno prireditev ali shod prijaviti približno pet dni prej. Prošnja mora biti predpisano opremljena, kar pomeni, da mora imeti tudi žig in podpis uradne osebe. Vsega tega prireditelji „Naše generacije “ kajpak niso vedeli, zato je imel pristojni občinski oddelek za notranje zadeve dovolj razlogov, da prireditve ni dovolil, tudi zategadelj ne, ker „iz prošnje ni razvidno, kakšna dela bodo izvajana iz književnosti in glasbe**. Zavrnilno odločbo so dobili prireditelji v rekordnih dveh urah.
Pii V5CTT1 tem se človek ne more znebiti občutka, G2 Jc p~?°" ved prireditve narekovalo bolj vnaprejšnje nezaupanje v mlade kot kaj drugega. Po naknadnem prijateljskem prepričevanju je oddelek popustil in prireditev dovolil. Torej konec dober, vse dobro, to pa velja zgolj v tem smislu, da je prireditev sploh bila.
y________________________LJUST
KOČEVJE:
Klub in revija
V Kočevju bomo ustanovili kulturni klub in začeli izdajati revijo. Klub bo deloval pri temeljni kulturni skupnosti, ki nam pomaga že od začetka. Priprave za ustanovitev kluba gredo h kraju. Na seji iniciativnega odbora 20. novembra smo se dogovorili, da bo občni zbor 11. decembra. Pred tem naj bi se iniciativni odbor sestal še dvakrat: 27. novembra in 4. decembra.
Začeli smo zbirati pristopne izjave članov, ustanoviteljev kulturnega kluba. Prijave zbira kulturna skupnost. Iz članov iniciativnega odbora je ustanovljen začasni uredniški odbor revije. Imena za revijo še ni, dobili naj bi ga na občnem zboru. Predlogi so zaželeni. Predvideno je, naj bi revija objavljala boljše prispevke domačih ustvarjalcev iz občine. Sestanki naj bi opisovali boj za napredek, življenje delavcev, kmetov, delovnega izobraževanstva v preteklosti, sedanjosti - za lepšo prihodnost.
TONE OŽBOLT
ustvaijanja jih je poučil sam avtor. Svojevrstno razlago posameznih skulptur in celotne razstave so dobili obiskovalci tudi krajših pesmi Svetinove
iz
„Poezije upora“, ki sta jo na otvoritvi recitirala Zvonka in Jože Falkner.
I. ZORAN
Spomenik
pripoveduje
S tovarišico smo odšli na Marof, kjer stoji spomenik padlim borcem. Prebrali smo: „Tu leži šest neznanih partizanov iz 4. bataljona Cankarjeve brigade, ki so padli 14. novembra 1943.“ Zvedeli smo: „Nemci so prignali šest mladih partizanov. Postavili so jih v vrsto. Vedeli so, da zadnjikrat gledajo ljubo domovino. V mislih so se poslavljali od otrok'in žena. Puške so počile in partizani so se mrtvi zgrudili.” Spomenik ima obliko piramide.
MOJCA POTOČAR, 3.a -Iz glasila Iz naših logov '	OŠ	Bršlin
„Usoda sveta je v človeških rokah. V belih, rumenih, črnih, rdečih rokah. V rokah, ki prestavljajo gore, usmerjajo reke, gradijo mesta in segajo v vesolje. V lepih, močnih, čudovito popolnih, a še vedno v krvavih rokah,“ pravi v pesmi Roke (v zbirki Poezija upora) pisatelj „Ukane“ in kipar Tone Svetina (slika ga kaže med ustvarjanjem), čigar kiparska razstava v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem bo odprta do 5. decembra.
ki film se predstavi
V Celju bo decembra v treh kinematografih teden domačega filma
V Celju bo od 12. do 18. decembra teden domačega filma. Na njem bodo predvajali vse znane in pravkar dokončane celovečerne igrane filme slovenske produkcije, nekaj filmskih stvaritev pa bo iz drugih republik. Zanimivo je, da bodo sedem filmov v Celju prvič predvajali; med njimi štiri slovenske novosti.
Filme bodo hkrati predvajali v treh celjskih kinematografih. V Unionu bodo na sporedu novejši in najnovejši filmi, med katerimi jih je bilo več na letošnjem puljskem festivalu. To bodo hkrati za Celje premierske predstave. Spored v Metropolu bo obsegal nekatera najboljša slovenska filmska dela - retrospektivo znanega režiserja Franceta Štiglica. V Domu pa bodo mladinski filmi, od „Kekca * do „Vesne*4.
Celjski teden domačega filma bo
po pomenu slovenski kulturni dogodek, obenem pa priložnost za srečanje s filmskimi delavci, animatorji kulture, najrazličnejše posvete in izmenjavo mnenj. Skratka, obeta se doživetje, kakršnih ni veliko na slovenskem kulturno-umetniškem holmu.
Opozoriti velja, da bo ob tednu domačega filma v Celju še več drugih kulturnih manifestacij, vezanih na filmsko ustvarjalnost. Tako napovedujejo, da bodo v kinematografih predvajali tudi najrazličnejše kratke filme. To je treba še posebej poudariti, saj kaže praksa, da delajo pri nas kratke filme bolj za festivale kot za običajno občinstvo. Prva prire-
ditev, posvečena celjskemu filmskemu tednu, pa to že 2. decembra. To bo razstava slovenskegu filmskega plakata. -
SOLARJI BEREJO
Po podatkih knjižničarke so šolsko knjižnico pri osnovni šoli Kočevje v prvem četrtletju tega šolskega leta obiskali učenci kar 3418— krat; izposodili so si -4.205 knjig. Najraje berejo pravljice in zgodbe iz partizanskega življenja. Sposojajo pa si tudi knjige za obvezno domače branje in za tekmovanje za Levstikovo bralno značko.
V.I.
»
«
Generacija se predstavi
-Po peripetijah, ki jih omenjamo na drugem mestu, smo prejšnji četrtek v Dolenjski galeriji naposled lahko prisluhnili enournemu glasbeno-literamemu večeru mladih Novome-ščanov. Branje pesmi Miroslava Gutmana in Tonija Vovka sta spremljala Mišo PerGC’ .na kl2v%u	Andrej
Blažon z violino. Boyo.’	^
režija, ki ni skoparila z domislicami. Škoda je le, daje bil klavir preglasen in da je bilo recitacijam težko slediti. ‘Sploh je bilo namesto čistega in jasnega podajanja besedil ves čas slišati bolj mrmranje.
NIC NI NEDOSEGLJIVO
Prepričan sem, da ga ni cilja, ki ga človek ne bi dosegel, če bi si ga zastavil s trdno voljo in če bi se zanj boril skupaj s svojimi soljudmi.
Eugene Ceman, ameriški vesoljec
OTROK NE RAZKAZUJE SVOJIH ČUSTEV OKOLJU
Gutman in Vovko sta se predstavila s pesmimi, ki naj bi „našo generacijo , sc pravi mlade, prikazale tako, kot le-ti v resnici doživljajo ta svet, ta čas in prostor, v katerem se ne cedita med in mleko. Prav gotovo se jima je nekaj tega posrečilo nadrobiti, vendar je treba pristaviti, da je Gutman po kvaliteti presegel svojega tovariša. O obeh bi kazalo reči še to, da bi lahko še marsikatero stvar prepustila zorenju.
Glasbeni del, se zdi, je bil precej boljši od besednega. V celoti pa je bil večer zanimiv poskus interpretacije besedne tvornosti, ki se poraja na Dolenjskem.
J. JUST
POSTHUMNO PRIZNANJE SKLADATELJU KOZINI
Festival Kurirček, ki je letos v Mariboru, je sklenil podeliti posebno priznanje partizanskega kurirja skladatelju Maksu Pirniku in posthumno (posmrtno) Marjanu Kozini. V kolektivno članstvo festivala so sklenili vključiti tudi akcijo „medrepubliško sodelovanje šol“. V tej obliki sodeluje šest šol iz šestili republik: Podlehnik, Drvar, Ugri-novci, Slivovski Anovi, And rije vica in Vinica.
č kov iz pisem, ki jih miauC'lniki P<>£ljajo uredništvom raznih \ časopisov z rubriko za odgovore nuo^lm • • Pra^jo, da so ^ razmišljanja in pogovori o samomoru v tej starosu .’?zmero' ma pogosti.
Na izboljšanje depresivnega razpoloženja pri pubertetniku lahko pomembno vplivajo spremembe objektivnih okoliščin, ustrezen čustveni stik z osebo, ki jo pubertetnik doživlja kot pomembno.
Dr. Anica Kos-Mikuž
MLAD ČLOVEK IN SAMOMOR
Dejstva, ki jih navajajo rešeni samomorilci ali umrli v po- j slovilnih pismih kot vzrok svojega dejanja, se nam, ki smo še g živi in se nam življenje še ni povsem uprlo, zazdijo malenkostna in nepomembna v primerjavi s tem, da si je nekdo vzel življenje.
Toda kako naj sodijo živi mrtvim? Kako naj sodijo tisti, ki ljubijo življenje, onim, ki so nad to ljubeznijo obupali? Skupnega jezika ni. Znanstveniki, psihologi in psihiatri so v svojih razpravah našteli že veliko vzrokov, zakaj je v Sloveniji toliko samomorov. Človeka, posebej še mladega, ki nosi v sebi kakršnokoli kal depresij in nagnjenja k obupu, ne more rešiti še takšna zavest o lepoti in neizmerni vrednosti življenja in sveta. Ne namerava namreč uničiti sveta, ampak sebe! Samo zavest o lastni vrednosti in potrebnosti — včasih celo o lepoti, razumnosti, privlačnosti — je tisto, kar lahko človeka reši. .. Občutek, da ni nikomur potreben, človek .najteže prenese.
Prosvetni delavec 27. septembra 1974, str. 1
Prehodna zastava ostane na Dvoru?
Mladi na Dvoru: hodimo na orientacijske pohode, sodelujemo z vojaki novomeškega garnizona, pri civilni zaščiti, gasilcih ...
Znano je, da je mladina na Uvora že več let med najbolj delavnimi družbenopolitičnimi organizacijami. Mladi imajo za sabo že številne dobro opravljene delovne akcije, zelo uspešno pa se sključuje-jo tudi v izvenarmadno vzgojo.
2000 mladih organiziranih
Ustanovna konferenca mladih v »Mercatorju«
Zelo radi hodijo nd orientacijske pohode, sodelujejo na tekmovanjih v strelstvu, pri civilni zaščiti, v gasilstvu in pri vseh političnih akcijah. Tudi letos so uspešno nadaljevali ureja-
VALDES IN „PRIJATELJI"
V	KOČEVJU
Sredi letošnjega poletja je gostovala v Sovjetski zvezi skupina slovenskih pevcev, ki jo je spremljala vokalno instrumentalna skupina „Prijatelji4*. Po vrnitvi z večtedenskega zelo uspešnega nastopanja po sovjetskih koncertih dvoranah se bodo Majda Sepe, Sonja Gaberšček, Braco Koren in „Prijatelji41 predstavili tudi v nekaterih slovenskih me-stih, s kvalitetno skupino pa bo nastopil mojster pantomime Andres Valdes. S programom, s katerim so nastopali v Sovjetski Zvezi, se bodo predstavili tudi občinstvu v Kočevju. Organizator te prireditve, Slovenija koncert, bo nastop pripravil
4.	decembra.
nje okolja mladinskega doma na Jami. Popravili so pot v podzemno jamo, ki si jo bodo sedaj lahko ogledali tudi turisti. Prav tako so odpravili vse posledice vodne stihije, ki jim je lansko leto naredila precej škode.
Prav gotovo pa lahko mlade z Dvora pohvalimo zaradi dobrega in posnemanja vrednega sodelovanja z vojaki novomeškega garnizona, ki jim prihajajo na pomoč ob organiziranih prostovoljnih delovnih akcijah. Razen tega so se izkazali tudi pri pripravah na proslavo letošnjega krajevnega praznika, ki je bila združena s proslavo 30-letnice ustanovitve I. slovenske artilerijske brigade.
Lani je aktiv ZMS Dvor za svoje dobro delo prejel priznanje kot najboljši aktiv v novo-
meški občini. Kaže, da bo. to priznanje, prehodno zastavico, občinska konferenca ZSMS Novo mesto še enkrat poklonila prav mladini na Dvoru.
M. S.
J Pionirji junaki
^ Uredništvo Pionirskega lista je
• v 10. in 12. številki Pionirskega lista obvestilo svoje bralce, da bo ^ začelo novo zanimivo akcijo. S
• pomočjo pionirjev in pionirk bi radi našli vse tiste deklice in dečke-pioniije, ki se odlikujejo r po junaštvu, plemenitosti in po-9'žrtvovalnosti. In kako lahko
• bralci pomagajo? Med svojimi sošolci, sošolkami, prijatelji in ^ vrstniki gotovo prav vsak pozna
• kop, ki se je izkazal z junaškim dejanjem. Med junake spadajo A tudi pionirji, ki pomagajo doma r na kmetiji, hodijo v šolo zaradi W oddaljenosti tudi po več ur, mla-A di podmladkatji Rdečega križa, ^ ki skrbijo ža osamijene stare iju-0 di...
•	Vsi tisti, ki poznate take pionirje in pionirke, sporočite A njihova imena uredništvu ali pa ^ o njih in njihovem junaštvu kar W sami napišite članek.
OBŠIREN PROGRAM „MARKSISTOV"
V	marksistični krožek na črnomaljski gimnaziji je včlanjenih 30 dijakov, la so si na enem izmed zadnjih sestankov zastavili obširen delovni program. Da bi lahko vse zastavljene naloge uresničili, so se zmenili, da se bodo sestajali vsak teden. Po številu včlanjenih je razvidno- ia se mladi Črnomaljci zanimajo za delo v marksističnem krožku. (V. S.)^
NA KVIZU BO NASTOPILO 22 EKIP
Člani komisije za SLO pri ObK £SMS Črnomelj, ki so razpisali ob 22. decembru kviz „Oborožitev socialistične Jugoslavije44, so se znašli pred zahtevno nalogo: kako organizirati tekmovanje, h kateremu se je prijavilo kar 12 ekip? Odločili so se, da bodo odslej pripravili še več podobnih tekmovanj, saj so, po prijavah sodeč, tekmovanja o znanju iz NOB med mladimi zelo priljubljena. (V. S.)
x—KAKO ŽIVIMO?
Več lig
Bojan Avbar, študent prava, že več let uspešno vodi mladinski aktiv v Bučni vasi. Sam pravi, da je s takimi mladinci in mladinkami, kot so v njihovem aktivu, lahko izpeljati zastavljene naloge. O življenju in delu mladincev v Bučni vasi je povedal tole:
„Po nekaterih aktivih pravijo, da je 9. kongres slovenske mladine pri njih pomenil prelomnico. Za naš aktiv je bil kongres morda le spodbuda, da smo še resneje delali. Naši mladinci in mladinke še najraje hodijo na orientacijske pohode, za sabo pa imajo tudi nekaj uspešno izvedenih mladinskih delovnih akcij, zelo radi pa sodelujejo na vseh prireditvah, ki jih pripravlja predsedstvo novomeške mladine. Pri nas je še vedno obveljalo pravile, da moramo čim manj, a dobro sestankovati, in več delati.
Na enem izmed zadnjih sestankov smo razpravljali tudi o „Ogledalu mladih44 v Dolenjskem listu. Pripravili smo nekaj pripomb, kako bi „Ogledalo44 resnično zrcalilo podobo mladih. Po našem mnenju bi se na mladinski strani morali večkrat predstaviti aktivi mladih iz vasi, tovarn, šol. Na ta način bi se predstavili vsem aktivom po Dolenjskem in marsikateremu- lahko dali idejo, kako naj zastavi delo z mladimi.
Naši mladinci se zanimajo tudi za šport. Še najraje igrajo nogomet in košarko. Zato bi želeli, da bi za ti športni panogi odslej pripravljali" redne občinske mladinske lige. Že zato, ker bi si v mladinskih tekmah mladinci nabrali izkušnje za kasnejše nastopanje v zahtevnejših ligah.44
v_________________________________  J
V Kočevju je bila v soboto, 16. novembra, ustanovna konferenca mladih delavcev podjetja „Mercator". Tako so mladi tega podjetja izpolnili sklep sveta Zveze komunistov in izvršnega odbora konference sindikata, ki sta dala pobudo za ustanovitev konference mladih delavcev na ravni podjetja.
V „Mercatorju44 je zaposlenih okoli 2.000 mladih delavcev, kar predstavlja 45 odstotkov vseh delavcev. Sedanja organiziranost mladih v TOZD je slaba, saj ima od 25 TOZD ustanovljen aktiv mladih delavcev le
10	temeljnih organizacij združenega dela.
MLADI PO POTEH UDELEŽENCEV AVNOJ
V	soboto, 23. novembra zjutraj, je odšlo na tridnevno akcijo „Spoznavajmo kozarsko epopejo in krenimo po sledeh udeležencev AVNOJ" 18 novomeških mladincev in dva predstavnika borcev. Na pohodu, ki je bil organiziran v okviru 13. zleta bratstva in enotnosti, so bi-
li	tudi mladinci in predstavniki borcev iz Banjaluke, Bihaća, Gospića, Karlovca, Siska in Prijedora, kjer bo prihodnje leto zlet bratstva in eno-stnosti. Mladi so obiskali Banjaluko, Jajce, Mrkonjić grad in Bihać. V vseh mestih so si ogledali muzeje, se pomerili v športnih tekmah in poslušali nekaj zanimivih predavanj, med njimi „X. kongres ZKJ in mladi44.
POČITNIŠKA ZVEZA
Izvršni odbor’Počitniške zveze v Novem mestu si je zadal nalogo, da v osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine ustanovi družine rOCiiiuŠkc ZVSZc, ki bodo s pomočjo Mladinske turistične poslovalnice uresničevale sv9je programe in s tem tudi geslo PZS: „Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil!44
Družine so ustanovili že v več osnovnih organizacijah, tako v tovarni zdravil „Krka44, pri Pionirju, v Birčni vasi itd. V ponedeljek so ustanovili svojo družino PZ v Kmetijskem izobraževalnem centru na Grmu. Ta družina je doslej največja, saj šteje nad sto članov. Vsaka družina sprejme ob svoji ustanovitvi delovni program, izvoli petčlansko predsedstvo in na vsakih dvajset članov enega delegata za skupščino Mladinske turistične poslovalnice.
iaku do imela novoustanovljena konferenca kar precej dela, saj je že na ustanovni seji sprejela obširen in obetajoč delovni program. Mladi Mercatoijevi delavci, ki so se zbrali v Kočevju (v tem mestu je Mercatorjeva TOZD Trgopromet) so med zasedanjem položili venec pri spomeniku padlih v Kočevju, ogledali pa so si tudi muzej v Šeškovem domu.
M. BITENC
PISMO IZ ŠENTJANŽA
Pionirska in mladinska organizacija OŠ Milana Majcna iz Šentjanža je prejšnji teden našemu tedniku posiala pismo, v katerem se zahvaljuje za poslane knjige. Ob koncu so mladi iz Šentjanža napisali: „Zelo radi beremo, zato smo močno veseli, da smo dobili še nekaj lepih knjig. Zavedamo se, da nam knjiga odpira okno v svet!44
V		 J
KONFERENCA NA ČREŠNJEVCU: MLADI SO SE IZKAZALI
Mladinski aktiv v Črešnjevcu je imel 16. novembra konferenco. Na njej so izvolili novo predsedstvo, pregledali dosedanje delo in ga ocenili. Delo v tem aktivu je zaživelo pred dvema letoma. Že takrat so mladi ljudje v Črešnjevcu pripravljali zanimiva in poučna predavanja, se izkazali z organizacijo in nastopi na proslavah, sodelovali so z gasilci, organizirali krese in srečanja z borci Tako je tudi sedaj. Ne smemo pa pozabiti, da so skrbeli tudi za zabavo. in sicer z rednimi plesi, ki so bili tako kot druge prireditve vedno dobro obiskani. Glede na to, da je večina najbolj delavnih mladincev po šolah ah službah v drugih krajih, je bilo njihovo delo zelo uspešno. Tako kot staro ima tudi novo predsedstvo mladih polno dobrih zamisli, ki jih bodo prav gotovo uresničili.
M. PLUT
V soboto, 23. novembra, je pred pionirskim praporom na osnovni šoli Kočevje 121 cicibanov izreklo svečano obljubo in se tako vključilo v pionirsko organizacijo. Svečanosti so se poleg staršev in učiteljev udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. (Foto: F. Brus)	~	*
LICITACIJA
pri carinarnici Ljubljana dne 8.12.1974
Carinarnica Ljubljana bo 8. 12. 1974 prodajala na javni dražbi osebne avtomobile in drugo blago.
Javna dražba bo v prostorih TVD PARTIZAN v Ljubljani, Pokopališka ulica 35, od 8. ure dalje.
\
Ogled vozil in ostalega blaga z vplačilom kavcij je možen samo v soboto, 7. 12. 1974 od 8.-13. ure in od 14.-17. ure v carinarnici Ljubljana, hala E, vhod z LetaliSke ceste.
Sd^,A^°MOB1L^ iA JAVNO DRA2BO
Za p.
št.	vozilo	—	letnik
1. PEUGEOT 504 GL, zaleten — 1971
2. OPEL ASCONA 16, nevozen — 1973
3. MERCEDES 200 D, nevozen — 1965
4. OPEL GT 1900, zaleten — 1969
5. FORD TAUNUS 15 M, zaleten — 1970'
6. OPEL REKORD, nevozen — 1968
7. OPEL ASCONA 16 S AUTOMATIK, zaleten
8. VW VARIANT 1600, zaleten — 1970
9. OPEL REKORD 1900, zaleten — 1970
10. MERCEDES 190 D, zaleten — 1974
11. FORD CAPRI 2300 GT, zaleten — 1970
12. MERCEDES 220 S, nevozen — 1962
13. AUSTIN MAXI 1800, nevozen — 1965
14. AUDI 60 L, zaleten — 1970
15. VW VARIANT S 1500, nevozen — 1966
16. FORD TAUNUS 17 M TURNI ER, zaleten —
17. FORD THUNDERBIRD, nevozen — 1965
18. OPEL KADET, nevozen — 1970
19. OPEL KADET CARAVAN, zaleten — 1969
20. VW KOMBI BUS, zaleten — 1966
21. .OPEL KADET, nevozen — 1967
22. PEUGEOT 204, zaleten — 1967
23. OPEL KADET, zaleten — 1966
24. VW 1200, zaleten — 1965
25. ALFA ROMEO 1300 TI, nevozen — 1964
1974
1966
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
cena din	46
40.000	47.
25.000	
25.000	
20.000	
20.000	
20.000	
4 20.000	48.
15.000	49.
15.000	50.
15.000	51.
15.000	52.
11.000'	53.
10.000	54.
10.000	55.
10.000	*56.
10.000	57.
10.000	58.
10.000	59.'
10.000	60.
10.000	61.
10.000	62.
10.000	63.
10.000	64.
9.000	65.
8.000	66.
VW 1200, nevozen — 1962	7.000
RENAULT 16, zaleten — 1969	7.000
OPEL REKORD, zaleten — 1970	7.000
RENAULT 16, zaleten — 1970 ’	-	7.000
VW VARIANT 1600 L, zaleten — 1967	6.000
FIAT 1500 SPORT, zaleten — 1966	6.000
FORD TAUNUS 17 M, zaleten — 1966	5.000
FORD TAUNUS 20 MR1S, reg. mot. zal^tor' ',u7n r nnn VW 1200, zaleten — 19RR
FORD TAUJfJS 12 M, zaleten - 1966	^OOO
. rr :200, nevozen — 1964	3.000
OPEL REKORD 1700, nevozen — 1963	3.000
OPEL REKORD, nevozen — 1963	3.000
MERCEDES 230, brez registracije _ 1967	3.000
VW 1200, zaleten — 19(53	.	"	2.000
FORD TAUNUS 17 M, reg. mot. zaleten — 1966	2.000
VW 1200, zaleten — 1965	2.000
FORD CORTINA, zaleten — 1966	2.000
FORD E9CORT 1100, reg. mot. zaleten — 1970	1.000
DKW F 12, nevozen — 1962	1.000
OPEL REKORD, nevozen — 1959	1.000
OPEL KAPITAN, zaleten — 1961	#	500
PONOVNO NA JAVNI DRAŽBI
FORD CAPRI, zaleten— 1972	30.000
BMW 1602, zaleten — 1974	30.000
PEUGEOT 404, reg. kar. nevozen — 1970	25.000
MAZDA 1200 DE LUXE, nevozen — 1970	20.000
FIAT 124 SPORT COUPE, zaleten — 1970	20.000
MERCEDES 200, zaleten — 1967	20.000
OPEL MANTA 1900 S, zaleten — 1971	15.000
RENAULT 10, nevozen — 1967	,	10.000
FORD CAPRI GT 1700, zaleten — 1970	10.000
ZASTAVA 750 FIAT, nevozen — 1969	8.000
PEUGEOT 204 BREAK, zaleten — 1967	7.000
VW KOMBI poltovorni, zaleten — 1968	6.000
poškodovana sušilnica za žitarice	5.000
OPEL KADET, zaleten — 1966	5.000
OPEL REKORD CARAVAN, npvozen — 1964	4.000
VW 1500 VARIANT, nevozen — 1967	4.000
FORD TAUNUS 17 M, zaleten — 1965	3.000
FORD CORSAIR, nevozen — 1964	3.000
VW 1500, nevozen — 1965	3.000
67. FIAT 850 SPORT COUPE, zaleten — 1969
68. VW 1500, zaleten — 1964
69. FORD TAUNUS 17 M, zaleten — 1963
70. VW 1200, zaleten — 1955
71. SKODA IOOOMB, nevozen — 1964
72. FI AT 600 D, nevozen — 1963
79 OTMTT	-----
J.	Auurvv/JttU,	zaleten	—	1963
74. CITROEN DS 19, zaleten — 1962
75. V FURGON, nevozer) — 1965
76. ” 1 om. gum za potniška letala DC 9
2.000
2.000
2.000
1.000
1.000
1.000
500
500
4.000
7.000
Seznam ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo objavljen na oglasni deski carinarnice Ljubljana. Ostalo blago in blago objavljeno v tem oglasu bomo prodajali v nedeljo 8. 12. 1974.
Pravico udeležbe imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci javne dražbe morajo v soboto dne 7. 12. 1974, ki je določena za ogled blaga, vplačati 10 % kavcijo od začetne cene pri blagajni carinarnice Ljubljana v hali D, predstavniki OZD pa morajo poleg tega predložiti še pooblastilo svoje delovne organizacije.
NajmanJSa kavcija za avtomobile in ostalo blago Je din 500,00, najmanjši dvig je 50,00 din.
Oznaka reg. motorja in reg. karoserije pomeni, da bomo za kupljeno vozilo Izdali potrdilo samo za registracijo motorja oziroma karoserije.
Vsak kupec avtomobila oz. motorja mora na svoje* stroške Izvršiti even-tuelno vtlsnjenje šiferskih številk motorja ali karoserije pri podjetju Vlatoi, Odsek za tehnične preglede v Ljubljani.
Prodano blago bomo izdajali Iz carinskega skladišča po naslednjem razporedu: v ponedeljek 9. 42, 1974 ne bo izdaje blaga, v torek 10. 12 1074 izdaja od zap. Stev. 1—40, v sredo 11. 12. 1974 od zap. štev. 40—75, v četrtek in petek pa /a zamudnike.
Zadnji rok za plačilo in dvig kupljenega blaga Je petek 13. 12. 1974.
Po dvigu blaga Iz carinskega skladišča carinarnica Ljubljana ne bo priznala reklamacij v pogledu kvalitete ln kvantitete blaga.
l^ačilo kavcij je možno samo v soboto 7. 12. 1974. V nedeljo 8 12 1974 ne bomo sprejemali nobenih vplačil.
Vse informacije o Javni dražbi lahko dobite po telefonu Stev. 44-578 interna 52 od 2. 12. 1974 dalje.
namizni tenis
Novomeščani brez vadbenih prostorov
V tekmi z igralci Kemičarja so Novomeščani izgubili s 5:0
V nedeljo so najboljša slovenska moštva v namiznem tenisu odigrala tudi 5. kolo tekmovanja v I. moški lepubliški ligi. Tokrat so igralci Lendave gladko izgubili z ljubljanskim „Kajuhom44.
V derbiju začelja med Prestran-
kom in Gradisom so brez težav zmagali Ljubljančani, s katerimi se bodo kmalu srečali tudi novomeški igralci. Ti so tokrat gostovali pri igralcih Kemičarja, ki so iz petih srečanj iztržili kar 8 točk. Novomeščani v gosteh proti razpoloženim domačim igralcem niso dobili niti seta; prvenstveno srečanje so izgubili s 5:0. Novomeščani so sedaj z eno zmago in dvema točkama na 8 mestu. Ker bodo v kratkem odigrali nekaj tekem s slabšimi ekipami, bo njihova uvrstitev ob koncu tekmovanja prav gotovo boljša.
PORAZ BETI
V drugem kolu III. moške republiške hge v namiznem tenisu so se v Metliki v nekdanjih Kometovih prostorih pomerili igralci ljubljanskega P kluba, ki sedaj na lestvici vodijo, in domača „Beti“. V prvem
V petek so se v nekdanjih prostorih metliškega Kometa v prvenstveni tekmi tretje namiznoteniške lige pomerili igralci ljubljanskega P kluba in Beti. V izenačenih dvobojih so zasluženo zmagali gostje iz Ljubljane. Na sliki: moštvi obeh ekip, ki sta se dogovorili, da bosta odslej bolj tesno sodelovali.
odbojka
Trimo drugi v drugi ligi
Zaradi lil. tufnlrja za prvenstvo mladincev in mladink je bilo nedeljsko kolo v I. slovenski odbojkarski ligi preloženo
Osmo kolo v republiški odbojakrski ligi je bilo nepopolno zaradi III. turnirja za prvenstvo mladincev in mladink. Medtem ko so v moški ligi odigrali le dve tekmi, so igralke odložile kompletno kolo.
V nedeljo so mladinke odigrale III. turnir prvenstva SRS. Med devetimi ekipami so bile tudi tokrat najboljše igralke Fužinaija iz Raven. Na dnigo mesto so se uvrstile odbojkarice Maribora, na tretje pa Viča. Rezultati: Fužinar — Maribor 2:0,3 u-
V kratkem iasu uspeh
Takrat, ko je prišel v Ribnico Franci Železnik, so v AMD Ribnica skrbeli predvsem za občane, ki so si želeli pridobiti vozniški izpit. Za tekmovalni šport se v društvu niso najbolj navduševali. Enkrat na leto so priredili rally Ribnica - Jelenov žleb. Nato so okrepili športno komisijo in se odločili za rally, saj je znano, da je ta panoga med najcenejšimi avtomobilskimi športi. Lani so v začetku leta sodelovali na rallyu „Sutjeska", ki so se ga udeležile kar štiri ribniške ekipe. To so bili začetki rallyja v Ribnici. Nihče ni verjel, da bo ta zahtevni šport v tako kratkem času postal tako kvaliteten, kajti brata Železnik sta na letošnjem državnem prvenstvu osvojila odlično tretje mesto. In kaj pravi o svojem in bratovem uspehu Franci?
„Obema predstavlja tekmovanje notranje zadovoljstvo. To, kar nekaterim pomeni košarka, rokomet, nogomet, pomeni nama rally. Vsak tekmovalec v tem športu mora imeti dobre reflekse, mora znati hitro in natančno brati zemljevide, hitro računati, poznati mesta, cesto ... Za vsako tekmovanje se moramo vozniki dobro pripraviti. Razen tega se tekmovalci med seboj spoznavamo, spoznavamo pa tudi domovino.
Seveda tak šport zahteva veliko denarja pa tudi prostega časa. S časom sem na tesnem, toda za rally si ga vedno rezerviram; če ne gre drugače, vzamem dopust. Tudi denarja je premalo. Zato se moram v mojem, bratovem pa tudi v imenu hajinega društva zahvaliti predvsem podjetju „Ri-ko“ in AMD, ker sta nama pomagala, da sva lahko dosegla tako velik uspeh. Ce bo šlo tako naprej, se bo ta šport v našem mestu dobro razvil. 2e sedaj se veliko mladincev zanima ja ta Šport. Zato je škoda, ker so ukinili slovenska rally tekmovanja. Na njih bi namreč začetniki lahko spoznali, kaj je rally!“
žinar - Vič 2:0, Maribor - Vič 2:1, Vič - Branik 2:0, Merkur - Maribor 0:2, Kamnik — Branik 0:2, Kamnik - Vič 0:2, Krka - Merkur 2:0, Branik - Krka 0:2, Branik -Merkur 2:0, Mislinja - Krka 0:2, Fužinar - Krka 2:0, Fužinar -Krka 2:0, Fužinar - Mislinja 2:0, Maribor -*• Kočevje 2:0, Mislinja -Kočevje 0:2, Kamnik - Mislinja 0:2 in Kočevje - Kamnik 2:0.
Jesenski del II. slovenske odbojkarske lige je končan. Tekmovanje je bilo nekoliko okrnjeno, ker sta iz lige med tekmovanjem izstopila Plamen (Kropa) in Trim (Škofja Loka).
Kot je bilo pričakovati, je močno zmagal kranjski Triglav, ki je za razred boljši od ostalih. To je trenutno edina ekipa II. SOL, ki bi vsaj deloma lahko konkurirala ekipam I. SOL.
Z uvrstitvijo naših ekip smo lahko zadovoljni. Trebanjci so ekipo temeljito pomladili, zato pomeni osvojeno drugo mesto lep uspeh. Skoda, da ekipe niso pomladili že prej, saj so z igranjem prenehali številni nadarjeni igralci. Ekipa je hitra, manjka pa ji še potrebnih izkušenj in uigranosti. Brez dvoma je poleg Kamne gorice najbolj perspektivna ekipa v II. SOL.
‘ Žužemberčani so prijetno presenetili, saj bi morali biti v ligi drugi. Zveza jim je odvzela točko, ker niso
Erišli na tekmo s Triglavom. Ker jih ranjčani niso pravilno obvestili, so se Žužemberčani pritožili, pritožba pa še ni rešena. Ekipa je od lani napredovala in se tudi delno pomladila. V spomladanskem delu jo čaka težje delo zaradi neugodnega razporeda tekem. Slabost ekipe je slaba in počasna igra v polju.
Mokronog je sedmi, vendar z boljšo igro kot lani. Ekipa je mlada, njeno glavno orožje je borbenost. Z načrtnim delom preko zime in z okrepitvijo bi se ekipa lahko na lestvici povzpela za mesto ali dve višje.
Na vse tekme pride vedno veliko gledalcev, posebno v Trebnjem in
1. HRVATSKA .
- V Čateških Toplicah je bil v nedeljo že 20. jubilejni turnir republik v počastitev dneva republike. Predstavnike Hrvatske, Srbije, Bosne in Hercegovine, Cme gore, Slovenije in pokrajine Vojvodine ter Kegljaške zveze Jugoslavije je sprejel tudi predsednik IS skupščine občine Brežice Ivan Zivič. V tekmovanju 6 X 200 lučajev, ki je trajalo ves dan, so devetič zmagali tekmovalci
Žužemberku, kjer se jih zbere okoli 50 do 80. To dokazuje, daje na Dolenjskem za odbojko precej zanimanja, ki bi ga morale izkoristiti predvsem šole.
P. S.
KOŠARKARSKI TURNIR
OB DNEVU REPUBLIKE
V počastitev dneva republike se je danes v telovadnici OŠ v Bršlinu začel košarkarski turnir, ki ga je organiziralo športno društvo Bršlin s pomočjo TTKS Novo mesto. Pokrovitelj tekmovanja je novomeška „Industrija obutve44, štiri ekipe, Novoteks, Črnomelj, Loka 74 in domači Bršlin, pa se bodo potegovale za prehodni pokal in priznanja. Turnir se je pričel ob 8. uri, podelitev pokala in priznanj pa bo okoli 16. ure.
srečanju med veteranom Kernom in Kovačičem smo dobro in izenačeno igro gledah le v prvem setu, ko je imel Kovačič precej možnosti, da set osvoji. V drugem se je Kern razigral in partijo zanesljivo dobil. V drugi igri je Uhl izenačil, takoj nato pa je nekdanji najboljši mladinec v Jugoslaviji Drago Kvas rezultat povečal na 2:1. V naslednjih partijah je lepo priložnost, da bi osvojil partijo, zamudil Uhl, zadnjo partijo za „Beti“ pa je dobil Dušan Pezelj, ko je z 2:0 premagal^Breznika.
Prvo mesto za Jasno Dokl
Prejšnjo soboto je bil v Sremski Mitroviči tradicionalni gimnastični dvoboj med pionirskima in mladinskima telovadnima vrstama Vojvodine in Slovenije, ki se je končal s popolnim zmagoslavjem Slovencev. V reprezentanci sta nastopili tudi NovomešČanki sestri Jasna in Maja Dokl. Jasna, ki je nastopila v pionirski vrsti, je osvojila prvo mesto, Maja pa je nastopila med mladinkami in osvojila tretje mesto. Članska državna reprezentantka M. Doklova je zmagala na gredi in parterju, imela pa je dva večja spodrsljaja na svojem najmočnejšem orodju, preskoku in bradlji.
V soboto gredo tri novomeške pionirke na neuradno gimnastično državno pionirsko prvenstvo v Subotico, kjer bodo tekmovale na Memorialu Marice in Bele Ivandekić. Pod vodstvom trenerke Ruže Kovačič potujejo: Jasna Dokl, Vanja Požar in Matejka Kavšek. Lani je Jasna Dokl na tem tekmovanju osvojila drugo mesto.
J. P.
Rezultat jekleno volje
Pionir Marko'Ofak - dolenjski članski prvak
Hrvatske, Slovenija, ki je doslej zmagovala že 11-krat, pa jc bila druga. Med posamezniki je bil najboljši Kalanj (Slovenija), ki so mu Brcžiča-ni podelili lep pokal, Steržaj je bil tretji, svetovni prvak Dragaš pa Šele 6.
Vrstni red: 1. Hrvatska 5.358 kegljev, 2. Slovenija 5.312, 3. Vojvodina 5.258, 4. Srbija 5.044, 5. BiH 5.006 in 6. Črna gor# 4.828.
Organizacija zahtevnega srečanja jc bila odlična.
POPRAVEK
V prejšnji številki Dolenjskega lista smo na športni strani zamenjali karikaturi šahovskega mojstra Ostermana in rokometaša Mikulina. Za napako se športnikoma opravičujemo.
Pogosto pretirano častimo osebe, ki delajo v resnici le zaradi ambicije in denarja, spregledamo pa posameznike, ki so vredni pozornosti.
Kdo pozna letošnjega članskega šahovskega prvaka Dolenjske? Le malo jih ve, da je to komaj 15-letni Marko Ofak iz Kočevja. Marko obiskuje prvi razred gimnazije v Kočevju.
Pred nekaj dnevi mi je v šolo prinesel ključ šahovskega kluba. Začutil sem, da bi se rad z nekom pogovoril. „Ne morem razumeti, kaj je Korčnoju. Bolj ko doma preigravam njegove partije z dvoboja s Karpovom, bolj se mi zdi, da ga sreča zapušča. V boljših ali celo dobljenih pozicijah ne more in ne more zmagati. Kljub temu sem prepričan, da bo zmagovalec dvoboja Karpov -r Korčnoj premagal Fischerja." Pripovedoval mi je počasi in premišljeno. Vsako besedo je iskal, kot šahovsko potezo. Čutil sem, da se je moral izpovedati.
Prijazni Marko zna biti resen in predvsem delaven fant. Ure in ure, preživete ob šahovnici, so pustile v njem svojski pečat. Življenje sprejema presenetljivo stvarno in brez iluzij. Okraski mu služijo le pri iskanju popolnosti in lepote. Pri šahu si je izoblikoval življenjski stil in okus. Naučil se je živeti po šahovskih načelih.
Ko je obiskoval drugi razred osnovne šole, jc prišel prvič v šahovski klub. Tej igri pa se jc popolno predal v petem razredu. Takrat je začel odkrivati nov svet. Nova pojmovanja in kvalitete je ob šahovski igri spremljal in doživljal ekstremno: včasih s prešerno radostjo v srcu, včasih s solzo v očeh. Kot pristaš prave, čiste igre je zrasel v brezkompromisnega šahovskega borca. Kalil se je v klubu, doma (ob študiju šahovske literature) in na pribl. 3o šahovskih turnirjih v raznih krajih Jugoslavije. Kljub tolikemu nastopanju v pionirskih in mladinskih konkurencah doslej še nikoli ni okusil prijetnih občutkov zmagovalca. Proti vsemu pričakovanju se jc to zgodilo
na članskem šahovskem prvenstvu Dolenjske. Iz 12 iger s člani je iztržil 8 zmag in 4 remije. Kljub temu da na omenjenem tekmovanju niso igrali nekateri najboljši dolenjski šahisti, je to rezultat, vreden vsega spoštovanja. Marko je poleg Parme edini slovenski pionir, ki je že s 15. letom dosegel prvo kategorijo.
Ta uspeh mu je prinesla velika želja po borbi. Marko si že od nekdaj želi igrati z močnimi igralci. V Kočevju bi rad igral s člani, lc-ti pa mu pravijo, da nimajo časa. Morda bodo sedaj kočevski člani le uvideli, da je Marko popolnoma zrel igralec za turnir mojstrskih kandidatov in prvokategornikov, ki ga organizirajo vsako leto za dan republike v Kočevju.
IVE STANIČ
1. VOJAŠKI KLUB
V počastitev dneva republike so v Kočevju pripravili namiznoteniški delavci turnir, na katerem so nastopili igralci „Vojaškega kluba“, dve ekipi Kočevja in kasarne iz Ribnice. Vsa srečanja so bila zanimiva, pa tudi izenačena. Prvo mesto so zasluženo osvojili igralci Vojaškega kluba, slede: prva in druga ekipa Kočevja ter ekipa ribniške kasarne.
M. GLAVONJIČ
Matjan Somrak
Novomeški igralci namiznega tenisa se tudi letos srečujejo s številnimi težavami. Zaenkrat je največja ta, da še vedno nimajo prostora, kjer bi lahko redno trenirali. V dosedanjih tekmah v I. slovenski namiznoteniški ligi smo že večkrat videli, da bi Novomeščani, če bi bili na srečanja bolje pripravljeni, lahko osvojili važne točke. Sedaj se igralci sprašujejo, do kdaj bodo še morali čakati na vadbene prostore.
nogomet
NK BREŽICE SEDMI
Tekmovanje v celjski prvi skupini nogometne podzvezne lige se je končalo. Brežičani so se v 11. kolu pred domačimi gledalci pomerili z enajsterico Olimpa in jo gladko premagali 2:0. Ob koncu tekme so se gostje pritožili, ker trije Brežičani niso bili zdravniško pregledani. Na prvem mestu v celjski nogometni ligi so nogometaši Ljubnega, ki so v 11 srečanjih osemkrat zmagali, eno tekmo pa odigrali neodločeno. Brežičani, ki so v letošnji sezoni nastopili močno okrnjeni, s pomlajeno ekipo, pa so doživeli štiri zmage in dva neodločena rezultata. Kljub skromnemu izkupičku točk so Brežičani dobro igrali, saj od močno pomlajene ekipe zaenkrat ne moremo več pričakovati. Prav gotovo je, da bo ta ekipa ob rednem delu že v naslednji sezoni zaigrala precej bolje. (T. T.)
RIBNICA-VODICE 3:1
Več kot 300 gledalcev si je ogledalo prvenstveno tekmo prvega ljubljanskega nogometnega razreda, v kateri sta se pomerili enajsterici Vodic in domače Ribnice. Kljub temu da so gostje vodili, so gledalci ostali zvesti svojim nogometašem, ti pa so se jim v nadaljevanju igre oddolžili z odlično igro. Izenačil je Stamenkovič. Takoj po njegovem zadetku so domači nogometaši zaigrah še bolje in dosegli še dva zadetka.
V predtekmi članov sta se pomerili tudi mladinski ekipi obeh moštev. Podobno, kot kasneje pri članih, smo gledah lepo in učinkovito tekmo, v kateri so zmagah domači mladinci s 3:1.
milili
MARIBOR — Iz Pariza se je pied kratkim vrnil letošnji državni prvak in nekdanji član novomeškega AMD Aleš Pušnik, ki je bil na obisku v avtomobilski tovarni Renault. Tovarna mu je za trening in ogled proge rallyja Monte Carlo, ki utto januarja prihodnje leto, dala novp tekmovalno vozilo Renault 17-Gor-dini s 1600-kubičnim motorjem, ki ima preko 160 KM. Maksimalna hitrost avtomobila je več kot 1804cm na uro, avtomobil pa je opremljen tudi z vsemi dodatki, ki jih potrebuje dirkač na rallyjih. Pušnikov avtomobil je prvo tako tekmovalno vozilo v naši državi. (B. Č.)
NOVO MESTO - Ob otvoritvi spominskega doma borcev NOV in jugoslovanske mladine je bil prvi veliki avtoraUy Zagreb-Kumrovec, na katerem je nastopilo 445 voznikov iz Srbije, Slovenije, Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Na cilj, ki je bil pred rojstno hišo predsednika republike Tita, je prišlo 347 udeležencev, med njimi tudi brežiška in novomeška posadka. Vsi udeleženci so dobili v spomin na ta rally spominske plakete. (D. P.)
RIBNICA - V domu JLA se je prejšnji teden začel šahovski turnir v počastitev dneva republike, na katerem igrajo nekateri najboljši šahisti v republiki. Turnir se bo odigral v dveh delih, (v domu JLA in v hotelu Pugled v Kočevju) in so ga organizirali domači šahisti, pokrovitelj pa so delovne in družbenopolitične organizacije iz ribniške in kočevske občine. (M. G.)
NOVO MESTO - OŠ na Grmu ima zelo močno šolsko športno društvo, v katerem prevladujejo atleti. V atletski sekciji je vpisanih kar 166 učencev, ki delajo v treh starostnih skupinah. Najštevilnejša je udeležba med najmlajšimi. Redno vadbo obiskuje kar 84 učencev. Prav gotovo je, da je na tej šoli izredno zanimanje za atletiko. Članov bi bilo lahko še več, če bi imeli več vaditeljev. (D. S.)
NOVO MESTO - Atletska sekcija ŠŠD na Grmu prireja vsak petek pregledne tekme v šolski telovadnici, na katerih se učenci pomerijo v teku na 20, 400 in 600 metrov, v metu žogice in težke žoge ter v skokih v daljavo in v višino. (A. Ž.)
TEKMOVANJE SLUŠNO PRIZADETIH
V počastitev dneva republike je Zveza gluhih v Novem mestu pripravila v nedeljo, 24. novembra, v prostorih JLA strelsko tekmovanje z zračno puško. Na tekmovanju je zmagala druga ekipa; najboljši je bil Nikola Djuraševic, sledita Franc Kren in Jože Kristan.
Ob koncu srečanja so trije najboljši dobili v spomin pismena priznanja. Organizacija Zveze gluhih želi, da bi njihovi člani odslej bolj redno vadili in se udeleževali strelskih tekmovanj.
• BREŽICE-CELJE 27:32
V prijateljski trening tekmi so se pomerili ekipa Celja, ki nastopa v drugi zvezni rokometni ligi, in domači rokometaši. Obe ekipi sta nastopili v oslabljenih postavah.
rokomet
Na igrah zmagal Inles
Na delavskih športnih igrah dober rokomet
V okviru tradicionalnih delavskih športnih iger so v Ribnici odigrali rokometni turnir, na katerem so nastopile ekipe Inlesa, Rika, ITPP in Donita.
Vse ekipe so pokazale dober rokomet, tako da so prišli številni gledalci na svoj račun. Rezultati: Inles - Riko 29:21, Donit - ITPP 16:12, Inles - Donit 28:20, Inles - ITPP 21:15, Donit - Riko 21:17 in Riko -ITPP 23:21.
Prvo mesto so zasluženo osvojili Inlesovi igralci, ki so trenutno na
1. JANEZ BERLAN
Občinska strelska zveza iz Novega mesta je ob dnevu republike pripravila strelsko tekmovanje z vojaško puško. Rezultati:
Ekipe: 1. SD Pionir I (436 krogov), 2. Pionir II (403), 3. Borec I (341), 4. Labod (295) in 5. Borec II (277 krogov).
Posamezno: 1. Janez Berlan (SD Pionir) 166 krogov, 2. Miran Zupančič 162, 3. Franc Zidanok (vsi SD Pionir) 153, 4. Bojan Habjan (Borec) 148, 5. Stanc Vesel (LaboJ) 131 krogov in drugi. (J. S.)
prvem mestu v republiški ligi. V vseh tekmah so dobro igrali in brez težav osvojili 6 točk. Vrstni red: 1. Inles 6 točk, 2. Donit 4, 3. Riko 2,;
4. ITPP brez točke.
Najboljši strelec na turnirju je bil Donitov igralec Matelič, ki je dosegel 28 zadetkov.
KAJ, KJE, KDO?
V devetem kolu slovenske odbojkarske lige se bodo Novomeščani doma pomerili z ekipo Gabeija, ki je do sedaj doživela dve zmagi. Novomeščani se bodo morali pomeriti še z igralci Mežice. V goste bodo odšli 7. decembra. V četrtek popoldan se bodo novomeški igralci nami7.se ga	tenisa
doma pomerili z igralci „Kajuha", ki so na petih srečanjih osvojili šest točk.
V_________________________  >
"'J /Q0\
'S\ CvO
Ta je pa zvit!
/2flA (A (A
"M	^PTSW ^
DoleitfsM Ilci
pred 20 leti
Zaostalost je ovira
TEHNIKA POSTAJA iz dneva v dan važnejši del našega življenja. To ni več stvar posameznikov, to je stvar celotne družbe, zlasti pri nas, kjer naglo razvijamo industrijo in vlagamo ogromne napore zato, da bi v tem pogledu dohiteli najnaprednejše države. Pri tem moramo premagovati veliko večje ovire, kot so jih na poti osvajanja tehnike imele druge industrijsko razvite države. Hitrejšemu razvoju tehnične prosvete pri nas pa je velika ovira splošna zaostalost, posebno na Dolenjskem.
PO SKORAJ šestih letih bo sedaj uresničena želja prebivalcev mokronoške in mimske doline po primerni dvorani in društvenih prostorih. Dokončana je namreč gradnja zadružnega doma. Mokronog, ta partizanski kraj in naravni center doline, je takoj po osvoboditvi začel misliti na postavitev primernega doma. Z dobro voljo in požrtvovalnostjo so bile uspešno premagane tudi zadnje ovire in dom je dograjen.
NA ŽUŽEMBERSK1 gimnaziji so na prvi letošnji konferenci ugotovili, de je uspeh nezadovoljiv. Kriterij ocenjevanja je bil strog, toda vzroki so tudi drugje. Mnogo dijakov prihaja v šolo od daleč in prihaja že v temi, večinoma brez pravega zajtrka in malice v šolo, popoldne pa tudi pridejo prepozno h kosilu. Na splošno je zunanji videz dijakov slab. Zato bi bila potrebna neka kuhinja, kjer bi dijaki dobili nekaj toplega in košček kruha. Tudi rentgenski pregledi ne kažejo ravno razveseljive slike.
ZA VZGOJO otrok, mladostnikov in mladine smo odgovorni vsi. Ne pa samo starši za vzgojo v predšolskem obdobju, za šolskega otroka pa samo učitelj. In potem? Naj bo prepuščen kvarnim vplivom ulice, filma, čtiva? Sploh okolja, v katerem živi?
V METLIKI je precej cvetličnih nasadov, kar daje mestu lepo podobo. Slabe pa so ulice, posebno še v dežju.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 26. novembra 1945)
POMUMU
GLASBENIK - Generalni sekretar Zveze komponistov Jugoslavije Vojislav Kostić je glasbenik, rad pa zaigra tudi „muziko“ posebne vrste. Ne zna dobro ločiti, koliko je vreden. Toda kot kaže njegovo početje, je vsaj toliko „vreden ‘ kot 30 tujih skladateljev. Toliko je namreč predvidel, ko je svoje hotelske račune knjižil kot strošek kosila za 30 gostujočih glasbenikov. Za tako „glasbo14 imajo ponavadi sodišča prav dobra ušesa in tam bo generalni sekretar tudi prepeval svoje pesmi o kosilu za tuje glasbenike.
SMEH REŠUJE — Na neko pariško pošto je prišel možakar, ki je imel grd namen izprazniti poštarsko blagajno. Vse je potekalo tako, kot se spodobi - grozljivo resno, dokler ni ene od žensk zagrabila histerija, da se je začela neusmiljeno krohotati. To je lopova tako zbegalo, da jo je odkuril praznih rok. Ljudje pa res niso več resni!
VZGOJA - Avtomobilisti prav radi podijo svoje jeklene konjičke čez dovoljeno hitrost. Dolgo se je šerif v nekem manjšem ameriškem mestu boril z njimi, predpisoval kazni, a ni nič pomagalo. Potem se je domislil prav posebnega vzgojnega ukrepa. Vsakega avtomobilista, ki ga zaloti pri dirkanju, ustavi in ga na mestu prekrška prisili, da napiše svojo oporoko. Ukrep je zalegel.
TORBICE - Manj znana nemška filmska in televizijska igralka si je izmislila stvar, ki ji prinaša kar lep dobiček. Na modno tržišče je poslala ženske torbice ,,daggi“, ki imajo obliko raznih živali. Ženske so torbic vesele, saj so prostorne in lahko vanje spravijo veliko tistih nepotrebnih nujno potrebnih stvarčic, ki morajo spremljati ženske. Vendar možem ni treba ostati kislih obrazov: svoje sitne, neznosne žene bodo lahko obdarili s torbicami v obliki gosi, koze ali krave.
LEP GLAS - Francoska popevkarica Severine je našla izbranca za lepo skupno življenje. Kot pravijo tisti, katerih poklic je vtikati nos v zasebne zadeve slavnih oseb in osebic, je pevkin izbranec več v kuhinji kot drugje. „Moja Severine nima kaj iskati v kuhinji!" pravi. „Za kaj takega je njen glas prelep - in preveč ga je škoda!“ Najbrž Tony noče jasno povedati, da slavna Severine ne zna kuhati, pa dela sam po kuhinji.
LUTKE SE STARAJO - V slovitem muzeju voščenih lutk Gre vin, kjer so razstavljene podobe vseh slavnih ljudi, od politikov do filmskih igralcev, so zvesti resničnosti. Nedolgo tega so zamenjali glave nekaterim lutkam in jim nataknili no» ve - z nekaj več gubami na obrazu. Proti taki doslednosti so predvsem filmske zvezde, ki vsaj v muzeju ob pogledu na svoje podobe še verjamejo v večno mladost.
SMISEL ZA RED - Italijan Roberto Randinello je imel posebe. čut za red. Ponoči se je rad splazil v bližnjo tovarno in nenadno prebudil spečega nočnega čuvaja. Trikrat je tako storil, potem pa ga je čuvaj tožil. Kaj se pa pravi, buditi človeka v mirnem spanju, pa čeprav je nočni čuvaj!
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Ta žalostna gospodarska prikazen
(Naša govedoreja) gre rakovo pot, namesto da bi napredovala. In komu ali čemu gre neki to pač žalostno gospodarsko prikazen pripisovati? V prvi vrsti velikemu pomanjkanju bikov sploh. Saj imamo vendar deželno postavo! Zadostno število pravih, namenu ustrežljivih bikov v deželi doseči, to je namen postave. Do zdaj ta postava namena ni dosegla, in kdor razmere do dobrega pozna, gojiti mora pač upravičeno bojazen, da ga tudi v bodočnosti zlepa ne bode dosegla, da prej ko ne - ga nigdar dosegla ne bode! In zakaj neki ne? Ker je postava izdelana po zgledu dežele, v kateri je govedoreja na najvišji stopnji. Ni pa izdelana postava po zgledu dežel, v katerih je namen govedorejo iz najnižje stopnje še le na višjo dvigniti.
(Tla na) Dolenjskem so zelo ugodna pridelovanju sladkorne pese, ker so preiskave pokazale, da ima kranjska sladkorna pesa 10-14 odstotkov sladkorja v sebi. Treba je le, da se v ljudstvu vzbudi veselje za pridelovanje pese in
da se sezida na Dolenjskem kje, n. pr. na Mirni, tovarna za sladkor. Toda, to pa se mora že sedaj takoj povdaijati: ako se res osnuje tovarna za sladkor, mora biti vse tako urejeno, da bo v korist ubogemu delenjskemu kmetu, ne pa kapitalistom.
(Dolgo smo) imeli lepo vreme, pa se ga še nismo naveličali. Snega je dosti; le še mraz naj pritisne, pa imamo trdo zimo Ne bojimo se je posebno, ker smo si nastilja in drv letos dovolj pripravili — pa tudi drugo obdelali bolj nego prejšnje leto.
(Vročinska) bolezen se razširja v adle-šički fari in tudi ponekod drugod.
(Oglas.) Lepo posestvo na Gabeiji je na prodaj zaradi oslabelosti gospodaija. Isto obstoji iz zidane hiše in gospodarskimi poslopji, sadnega vrta, njive košenice in hoste. Lahko sc redi petero glav živine. Več se izve pri lastniku.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. decembra 1894)
ecnost
Tri dobitnice zlatih olimpijskih medalj so bile noseče -
Da je ukvarjanje s športom zdravo, da krepi tako telesne kot duševne sposobnosti človeka, je že dolgo znano dejstvo. Tisti časi, ko je veljalo, da se za žensko ne spodobi ukvarjati se s športom, so že davno minili, pa vendar je ravno na področju ženskega športa ostalo še veliko predsodkov, ki pa se vztrajno rušijo. Šport je enako koristen in potreben ženski kot moškemu.
Vseeno pa so presenetljive nekatere nove trditve, ki so prišle na dan z nedavnega simpozija ginekologov v Združenih državah Amerike. Dokončno je znanost zanikala mnenje, da se morajo noseče ženske izogibati vsakega nepotrebnega fizičnega napora. Dr. Gyula Erdelyi je zatrdil, da nosečnost prav nič ne vpliva na uspešnost športnice, še več: „Če se ženska želi ukvarjati z atletiko do zadnjega dneva nosečnosti,“ je pripomnil dr. CIayton L. Thomas iz Tampaxa, „ne vidim nobenega vzroka, zakaj se ne bi. Nič ji ne more &odovati!“ Za primer so navedli nekatere športnice, ki so na olimpijskih igrah dobile zlate medaye, Čeprav so bile noseče. Njigovo potomstvo e zdravo in nič ne kaže, da bi velik fizični napor njihovih mater kaj bistveno vplival na pravilen razvoj zarod-ca.
Na simpoziju so tudi ugotovili, da ukvarjanje s športom pripomore k lažjemu porodu. Športnice imajo manj težav pri rojevanju kot nešportnice. Prav tako pa je tudi okrevanje po porodu pri športnicah veliko hitrejše, saj se po mnenju zdravnikov že nekaj tednov io porodu lahko spet aktiv-o ukvarjajo s športom.
Morda bodo te ugotovitve dokončno pometle s trdovratnimi starimi načeli, kaj ženska sme in Česa ne sme početi v nosečnosti.
___________________________
Ptica kardinal hrani ribico.
Ptica nosi hrano ribam
Kako deluje nagon?
Lahko še tako proučujemo naravo, lahko jo dokončno opredelimo, ugotavljamo njene zakonitosti, iz njenega stalnega spreminjanja, iz njene lastne ustvarjalnosti vedno prihaja kaj novega, kar nas preseneča.
Ena od skrivnosti narave, ki nam je še vedno velika neznanka, je živalski nagorj. Ob vseh študijah, novih spoznanjih in silnem razmahu genetike ne moremo prodreti v tisto moč, ki živa bitja ohranja, jim narekuje obnašanje in način življe-• nja. V novejšem času se je v biologiji močno razvila veja znanosti, ki proučuje obnašanje živali in iz teh opazovanj ustvarja zanimiva in nova spoznanja, ki nam ne pomagajo samo razumeti živalski svet, ampak odkrivajo tudi naš, človeški svet.
Izredno zanimiv primer živalskega obnašanja so zapazili v zvezni ameriški državi Arizoni. Ptica, imenovana „kardinal44, je dan za dnevom prihajala na rečni breg nekega mesta in z žvrgolenjem klicala svoje mladiče. Toda ti mladiči niso imeli peija, niso znali letati niti niso dihali zraka: na njeno žvrgo-lenje so namreč k bregu priplavale ribice. Dvignile so se iz vode in iz kljuna ptice sprejemale črve in mrčes. Ptičja mati je vztrajno letala od brega na vse konce mesta in nabirala hrano za svoje vodne varovance, mladih ribic pa ni prav nič motilo, da jim vsakdanji obrok hrane prihaja po zračni poti.
Biologi, ki so zvedeli za ta primer, domnevajo, da je ptica verjetno izgubila svoje mladiče in je zadostila svojemu nagonu tako, da je hranila ribe.
J
m
t
Srečnež
V
Vsi, ki se oženijo, začnejo kmalu tarnati, kako so nesrečni, da se človeku zasmilijo prav v dno duše. Vendar to nesrečnikom ni dovolj, kajti kar naprej mi zavidajo vdovstvo. Zato marsikateri komaj čaka, da bo spravil svojo ženo v črno gomilo.
Jezdil sem na kobilici in povpraševal za človekom, ki je v zakonu srečen. Ustavljal sem se po vaseh, zavil v gozdove, pa nič. V Preski pod Sv. Gregorjem sem se celo menil z delavkami iz Kočevja, ki so nabirale smrekove igle za svoje gredice, kjer gojijo mlade smreke. In nazadnje, ko sem že obupal, sem našel takega človeka v Mišjem dolu.
Bil sem srečen kot tisti možak, ki je iskal pipo, pa jo je nosil v ustih. Zavil sem k srečnežu, ki je brez vprašanja začel razkhdati:
„Martin, ti ne veš, kako sem srečen. Svarili so me pred težavami v zakonu, vendar je ona angel. Ko bi ti le slišal, kako zna lepo reči.
naj pomijem posodo ali kadar je treba pospraviti stanovanje. Nikoli ji ne odrečem in tudi za otroke kar sam skrbim. “
„Kaj pa dela ona tačas? “ sem bil radoveden.
„Reva ima toliko dela. Vsak dan prihajajo k njej prijateljice na kavico in cigarete. Najbolj sem vesel, kadar me hvalijo, kako priden mož sem. Takrat delam s še večjim veseljem. “
„Kaj pa takrat, ko ni obiskov. Ali ti žena kaj pomaga? “
„Le kaj zahtevaš od nje? Rada je lepa, kar tudi mene s pridom teši, zato ima sama s sabo dovolj dela. Vidiš, de-lam, da je ona srečna, in tudi jaz sem ob njej. No, pa zdrav ostani, zdaj moram pripraviti večerjo. “
Obrisal si je roke v predpasnik in pričel delo. Jaz pa sem zajezdil kobilico in se vso pot do doma veselil, da sem srečal zares srečnega človeka.
MARTIN KRPAN
J
II
ZDRAVILSKA w
SREDOZEM —iLRM .
I'ESANJE
prašeR'
ZA LASE
SVET.BOKS
PRVAK
0 vohunih f Rešitev prejšnje križanke
vemo malo
Največji vohun tega stoletja, Abel, je bil ro* jen v Londonu
Zahodni „revolverski“ časopisi so željni vohunskih afer, o katerih se razpisujejo do onemoglosti. Sploh pa vohunske afere niso „mačje solze“,karje nedolgo tega občutil tudi zahodni nemški kancler Willi Brandt, ki je moral zaradi neke vohunske zdrahe celo odstopiti-
In kaj je vohunjenje? O tem je bilo napisanih že ogromno knjig, kajti tajno obveščanje imia dolgo in zanimivo zgodovino, rekli bi lahko, da je celo usodno vplivalo na potek zadnjih stoletij. In kdo je vohun?
Vohun je na videz čisto pre-
SNEZNI
ZAMET
RAZRAST
PIRIKE
EVR.
VELETOK
MESTO V KORDUNU
PIHANJE
POŠKODBA
OSNOVA
BARV
KDOR
PRLUDAR
KAVNA
(Ne)resnice z napako
Zdaj je pomembno, kako bodo znali izkoristiti policije (porcije), ki so sijih pridobili.
„Vzorce platona (planktona) bomo izolirali, jih očistili bakterij in gojili.“
Požar je bU hud, da so pokli-Cali gasilce iz vseh loncev (koncev).
Govornik je končal: „Srečni smo, da lahko podremo (podpremo) to pomembno akcijo.“
~ Nabral: J. JUST
|ni>><niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiii Q | Q Q Q 2fl k|*P6
I -modni krik
i
VRSTA
Skladbe
žuželka
     ....
Sovražno nihanje mostov
prost človek, ki pa združuje v sebi veliko poklicev, tudi veliko „osebnosti44, katerim je skupno naslednje: neupadljivost, nevsiljivost, skratka poprečnost, tako da so mnogi nemalo presenečeni, ko izvejo, da je bil ta in ta vohun. Življenje, še posebej pa delovanje vsakega vohuna je obdano s tančico skrivnosti, ki je ne razjasnijo niti življenjepisi niti sojenja. Celo če vohun umre mirno v postelji, je njegov konec prepleten s skrivnostjo, njegove spomine pa hranijo pod ključem. Toda nekateri radovedneži, pa tudi novinarji, išče; jo in vrtajo in nemalokrat tudi kaj odkrijejo.
Tako so izvedeli nekaj novega tudi o menda največjein vohunu tega stoletja, o polkovniku sovjetske obveščevalne službe Rudolfu I. Abelu, ki je bil 1957 izdan in obsojen v ZDA na 30 let ječe, 1962 pa so ga zamenjali za ameriškega vohuna Povversa. Abel, ki so ga v SZ na veliko slavili in odlikovali, je umrl 1971 v Moskvi v neki bolnici pod tujim imenom-Imel je raka. O njem je znanega precej, toda tuje novinarje je za* nimalo tudi, kje je bil rojen. Po dolgem iskanju so odkrili njegov nagrobnik, na katerem je bilo ob mnogih imenih zapisano tudi: „Fisher, William Genriko-vič44. To je bila dovolj očitna sled in kmalu so ugotovili, daje bil Abel rojen v - Londonu.
D.R-
| Veliki mostovi ob gostem prometu onesnažujejo ozračje z infrazvo- 1 kom - Je infrazvok škodljiv človeškemu zdravju?
Trgvina z dolgimi in širokimi oblačili gre
Vse večje človekovo prodiranje v naravno okolje je nujno moralo pripeljati do trenutka, ko se je izkazalo za uničujoče. Nenadoma se je človeštvo zavedelo, da ne more nekaznovano posegati v prostor in da lahko postane samo žrtev svojega početja. Skrb za okolje je zrasla. Več zaporednih raziskav je odkrilo, da je naš življenjski prostor že močno ogrožen, ogrožajo pa ga celo take stvari, za kakršne ne bi nikoli pomislili, da so škodljive.
Malce čudno se je slišalo.
ko je dr. William Donn s kalifornijske univerze postavil trditev, da našega ozračja ne uničujejo samo izpušni plini, ampak tudi veliki mostovi. Nestrokovnjaki so se mu seveda smejali, medtem ko so znanstveniki, ki se ukvarjajo z akustiko, resneje vzeli Donnove trditve.
Donn pravi, da veliki mostovi, obremenjeni z velikim prometom, nihajo s frekvenco sedmih nihajev v sekundi. Tega nihanja človek ne sliši, saj človeško uho lahko za-
Najslovitejši viseči most Golden Gate tudi izvor infra zvoka.
zna le frekvenco od 15 do 20 000 nihajev v sekundi. Takrat pravimo, da človeško uho zaznava zvoke, medtem ko nižjih frekvenc ne sliši. Znanstveniki imenujejo taka nihanja infrazvok; ta pa je lahko nevaren tudi človeku. Že prejšnje raziskave v tovarnah so pokazale, da infra-zvoki, ki nastanejo z nihanjem tal zaradi delovanja tovarniških strojev, slabo vplivajo na delavce. Do podobne ugotovitve so prišli tudi v Franciji, kjer so odkrili čisto po naključju, da infrazvok, ki gaje povzročal ventilator, ustvarja psihično razdraženost, utrujenost in glavobol ljudem, ki so se nahajali v prostorih, kjer je deloval ventilator.
V New Yorku sprva niso verjeli, da infrazvok v mestnem ozračju resnično povzročajo mostovi. Zato so na dva največja, ki vodita čez reko Hudson, pritrdili seizmografe. Naprave so pokazale, da so mostovi res pravi krivci. Ni še ugotovljeno, ali nihanje mostov škodi ljudem, a pozornost so vzbudili in zdaj jih skrbno opazuje}0-
■HlIllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniHI,,,)!^
Modni kreatoriji velikih centrov evropske mode so sprva spravili v dvom trgovce, ko so začeli načrtovati nova oblačila. Zasnovali so jih kot dolga in široka, z obiljem tekstila. Po svetu straši inflacija, kupci previdneje segajo v žep - za novo modo ne bo zanimanja. Tak je bil pomislek trgovcev, vendar se je izkazal proti vsem pričakovanjem za povsem zgrešenega.
V pariški blagovnici „Lafayette“ so v necelih treh urah prodali prav zalogo novih modelov širokih in dolgih oblek. Podobno se je dogodilo tudi v vseh večjih modnih središčih, tako da so trgovine v nekaj dnevih močno povečale naročila za nova modna oblačila. Očitno je, da so ženske z navdušenjem sprejele novo modo. Možje so sicer manj navdušeni in menijo, da ženske v širokih oblačilih dajejo videz, kot da so noseče. Toda glavno besedo imajo le ženske in tako gredo oblačila odlično v prodajo. Kreatorji si manejo roke, trgovci tudi, potrošniki pa -denar iz žepov.
Seveda pa trgovci niso od muh. Dobro vedo, da cen ne smejo preveč naviti, zato uporabljajo za izdelavo novih oblačil cenejša blaga, da bi končna cena izdelka ob večji porabi blaga ostala zmerna in dostopna čim večiemu številu kupcev. V konfekcijskih tovarnah so začeli uporabljati blago, ki sicer ni bilo namenjeno oblekam: Platno za posteljnino, dekorativne tkanine, karirano pollane-no platno, ki je do sedaj veljalo kot material za krpe za brisanje.
V tem je verjetno iskati tudi pravi vzrok uspeha nove mode. Obleke in hlače so razkošno široke, niso pa nič dražje dd običajnih. Nekateri izdelki so celo cenejši. Poceni in modno - to pa zagotovo pritegne potrošnika, da v splošnem varčevanju rad potegne denarce iz žepa.
21. Vedno hitreje so	kopita	in
vedno umeje so se vrtela kabr>°* p 1kolesa. Paradižnik je vrgel v direktno. Stev^’ J K;»/.a| sto sedem-deset!
Ljudstvo je zajelo sapo.	Helebarda	je
sfrčal s konja, kot bi ga s P'ps00 cv^^nski kriki so nagradili zmagovalca. Odišavljf11. iz nežnih rok je padlo v kabriolet. Prikloni*	®radižnih pred
cesaijem, Helebarda pa je, 1 &	*°njskimi figa-
mi, stisnil zobe: „Še se srečava, dragec ...“
Konec je bilo bleščeče prireditve. Gospoda je sedala v kočije. V cesarjev grad se je odpravljala, kjer se je spored nadaljeval z „gala44 plesom. Vse, kar je kaj veljavo v cesarstvu, se je kmalu zbralo tam.
Muzikantje so udarili „damenval44!
Vstala je cesarica - dražestno pahljačo je vrtela v rokah - in se s koketnimi koraki zibala čez dvorano. Namerila se je v nasprotni kot, kjer je zardeval — naš
Paradižnik!
„Bravo, bravo!44 je odmevalo iz stoterih ust, ko se je cesarica priklonila pred našim junakom ...
In „Bravo, bravo!44 se je razleglo še enkrat zatem. Tudi Klara je namreč stekla čez dvorano: samega cesarja je izpulila iz naslonjača!
Dva elegantna para sta se v poskočnem ritmu zavrtela po parketu. Bilo bi zares nepozabno, ko bi se ne bila vrinila majhna nerodnost. ..
f--------------------------------------------------------
PO POTEH NASTANKA PISAV	'
OD ČRTE DO ČRKi
Kako se je razvila pisana informacija
Beleženje dogodkov ali drugih poročil s pomočjo slike imenujemo piktograflja. Ta predstavlja prvo stopnjo v nastanku pisav. Na ta način se še danes sporazumevajo številna primitivna plemena. Dokaj so pisanje s sliko razvili severnoameriški Indijanci in Jukagiri, ljudstvo iz Sibirije. Pri slikopi-sku velja, da posamezni naslikani predmeti ne nosijo vedno istega pomena, ampak je pomen sporočila mogoče razbrati iz celotne slike. Prav tako en pomen ni vezan na določeno posamezno sliko. To pa je tudi poglavitna slabost piktografi-
je-
Nadaljnji razvoj civilizacije je prinesel potrebo po boljšem in točnejšem beleženju in sporočanju. Človek je začel namesto slik celega predmeta pisati samo njegove najbolj značilne črte, osnovne poteze, po katerih ga je bilo mogoče spoznati. Pisavo, ki se je razvila v to smer, imenujejo strokovnjaki ideografija. Ta način zapisovanja so razvili v neverjetni meri Kitajci in se ga še y današnjem času niso rešili. Sistem takega zapisovanja je izredno zapleten, saj mora imeti za vsak pojem ali predmet posebno znamenje. Kako daleč to lahko pripelje, najbolj jasno priča 250 let stari kitajski besednjak K4ang-hiuv, v katerem je zabeleženo nič manj kot 44.449 različnih znamenj. Težko bi verjeli, da je kje kakšen Kitajec, ki lahko obdrži tolikšno število pismenk v glavi. V zadnjem času je bilo več poskusov, da bi na Kitajskem uvedli abecedni način pisanja, vendar se v praksi ti poskusi niso obnesli. Revolucionarna Kitajska se zaveda velike zavore, ki jo tak način pisanja prinaša v razvoj družbe, zato je usmerila del svojih sil v poenostavljanje lastne pisave.
Usoda kitajske pisave na zelo zgovoren način priča o pomenu, ki ga je pismenost odigrala v razvoju civilizacije. Zaradi velike zahtevnosti se je -pisati lahko naučil samo majhen del ljudi, v skladu s tem pa je bilo znanje v lasti tanke plasti vladajočega sloja. Iz širnih ljudskih množic ni bilo skoraj nič intelektualnih pobud in kljub veliki iznajdljivosti kitajskega duha je domovina papirja, tuša, smodnika in drugih odkritij do nedavnega živela v srednjem veku, če jo primerjamo z razvitim Zahodom. Pismenost in pisava sta odločno začrtala tako pot.	*	*
Toda vrnimo se nazaj v zgodovino k tistim narodom, ki so krenili po lažji poti.
Iznajdljiva in pronicljiva človekova misel je kmalu odkrila, da se besede sestoje iz posameznih zlogov in da je z označevanjem zlogov mogoče zapisati vsako besedo. Velika prednost, ki jo je prinesel tak način pisanja, je bila predvsem v občutnem zmanjšanju števila pismenk, s tem pa je sama pismenost postala dostopnejša širšemu sloju ljudi. Silabično pisavo (zlogovno) so poznala že stara ljudstva v Mezopotamiji, prav tako pa so se do nje prikopali Egipčani v kasnejšem obdobju. Danes uporabljajo tak način pisanja Japonci.
Zlogovna pisava pomeni tisti preobrat, ki je pripeljal do črkovnega (abecednega) pisanja. Ta način velja za najbolj učinkovitega in njegova iznajdba je izreden dosežek človekovega razuma. Črkovno pisanje so osvojile vse velike civilizacije. Gre predvsem za osnovno načelo, da ima vsak glas svoj znak. Tako je mogoče z izbranimi znamenji za posamezne glasovne napisati katero koli besedo. Izbor znamenj je pri posameznih civilizacijah seveda različen, samo načelo pa je enako. Na svetu je danes najbolj razširjen sklop znamenj, imenovan latinica. Poleg nje je razširjena tudi cirilica, arabska pisava in še nekatere druge, manj razširjene pisave, vse pa so zasnovane na črkovnem sistemu.
STARE PISAVE VELIKIH CIVILIZACIJ
Po mnenju mnogih strokovnjakov je verjetno najstarejša pisava klinopis. Ime je dobila po svojem značilnem načinu pisave. Narodi v dolini Mezopotamije so s posebnimi klini vrezovali znamenja v mokro ilovico, popisane glinaste tablice pa so potem posušili ali žgali. Ravno temu trpežnemu materialu se moramo zahvaliti, da so se ohranila mnoga pisana poročila. Klinopis je nastal okoli leta 3500 pred našim štetjem, razvil pa se je iz piktografije starih Sumercev. Danes je v raznih muzejih sveta izredno bogata zapuščina sumerske in babilonsko-asirske civilizacije, saj menijo, da je glinastih tablic okoli 750.000. Nekaj primerkov hranLtudi naša Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Mnogo teh ploščic pa se je porazgubilo po zasebnih zbirkah, saj so starodavne zapise prodajali tudi kot turistične spominke, še več pa sojih uničili sami domačini iz gole nevednosti.
Leta 1935 so arheologi odkrili stare arhive, v katerih je bilo več kot 20 tisoč tablic in 500 klinopisnih pisem. Veliko odkritje je bila tudi knjižnica kralja Assurbanipala, ki slovi
Plošča z vrezanimi klinopisnimi znaki. Tekst na tej plošči velja za najstarejšo „knjigo o medicini44. (Na sliki plošča leži.)
kot prva urejena knjižnica na svetu. Glinaste ploščice so v prostorih knjižnice hranili v posebnih košarah. Vsak posamezen prostor pa je imel tudi neke vrste katalog, v katerem so bila vpisana vsa dela, ki so se nahajala v posameznem prostoru. Assurbanipalova knjižnica je imela nekaj tisoč tablic z obrednimi, literarnimi, zakonskimi, matematičnimi, medicinskimi in astronomskimi teksti. Prav gotovo pa ni bila edina v tistem času.
POTA
Ii\ ST«y
IMa srečo je bilo precej konoplje
Mamila so našla pot do brežiške mladine, ki se je shajala v stanovanju Konrada Kajtnerja - Ta je bil obsojen na 1 leto in 4 mesece strogega zapora, dva pajdaša pa na manjše kazni
Od srede septembra do srede decembra lani so mladi fantje in dekleta, največ dijaki gimnazije, na veliko hodili v stanovanjski blok v Tomšičevi ulici 7 v Brežicah. Ljudje so postali pozorni in mamilska druščina je bila kmalu odkrita.
Dežurni poročajo
:PODNEVI OKRADEN - 18. novembra čez dan je tat obiskal Martina Jurenčiča v Novem mestu. Iz omare v stanovanju je izginilo 850 din.
VLOM V VRTEC - V noči na
21. november je bilo vlomljeno v vrtec na Ljubljanski cesti v Novem mestu. Iz predala kuhinjske mize je neznanec odnesel 28 din drobiža, pol kilograma salame in nekaj sira. Kdo je nočni obiskovalec, še ugotavljajo.
RADIO JE IZGINIL - Novome-ščanu Vladu Forščku je nekdo v noči na 21. november iz osebnega avtomobila ukradel radio, vreden
2.000	din. V avto je bilo vlomljeno.
V	KLET JE PRIŠEL - V klet Barbare Japelj je v noči na 21. november prišel tujec. Iz pralnice je odnesel perilo, ki se je sušilo na vrvi, in oškodoval lastnico za 800 din.
HUDO OŠKODOVAN - Vlomilec je bil tudi v nedograjeni hiši Pavla Udovča v Adamičevi ulici. Odnesel je več strojev, tako daje oškodoval Udovča za 7.600 din.
ZMIKAVTOMA SO NA SLEDI -
22. novembra je vratar IMV klical dežurnega na novomeški postaji milice in povedal, da sta dva fanta ravnokar hotela odpeljati osebni avto R 4. Avto sta zrinila na cesto in ga skušala vžgati, ko pa sta opazila delavca IMV, sta zbežala. Obema so že na sledi.
KAŽE, DA JE BIL ROM - Šven-tove v Kettejevem drevoredu je 23. novembra popoldne obiskal tat. Iz hodnika v hiši je izmaknil denarnico z dokumenti in 1.300 dinarji. Kaže, da je bil storilec Rom, ki se je tisti čas smukal okrog hiše.
ISKAL JE DENAR - V noči na
24,	november je nekdo vdrl v poslovalnico VIATOR v Črnomlju. Vlomilec je prišel v poslovni prostor skozi vhodna vrata. Vse je prebrskal, vlomil v ročno kovinsko blagajno, našel pa je samo 60 din drobiža. Vlomilca še iščejo.
KLJUB PREPOVEDI DALJE
22. novembra zvečer so imeli trebanjski miličniki opraviti s trmastim kršiteljem. Zalotili so 27-letnega Matijo Vidmarja z Rožnega vrha, ko je vozil brez vozniškega dovoljenja,) osumili pa so ga tudi, da je vinjen. Prepovedali so mu sesti za volan avtomobila, Vidmar pa je trmasto nadaljeval pot. Ni prišel daleč, kajti med Vel. Gabrom in Stranjami je zapeljal v ovinku naravnost in trčil v vrtno ograjo. Ker fanta prepoved ni spametovala, se je moral iztrezniti na hladnem, moral pa bo še pred sodnika za prekrške.
Pred novomeškim okrožnim sodiščem je bila konec novembra razprava, na kateri so se kot obtoženci v zvezi z mamili znašli: 21-letni Konrad Kajtner, podoficir, 19-letni dijak srednje medicinske šole Branko Frankovič in 19-letni trgovski pomočnik Edvard Vrstovšek, vsi iz Brežic, ter Andrej Oberč, katerega pa so oprostili obtožbe.
Z mamili seje začel ukvaijati Kajtner. Kot je povedal sam, je prvič prišel v stik z mamilom na pop festivalu v Ljubljani. Sprva je mamila užival sam, potem si je pridobil krog prijateljev in znancev. K njemu na stanovanje v Tomšičevi 7 so največ zahajali dijaki in dijakinje, med katerimi je bilo precej mladoletnih. Skupaj so kadili marihuano. Kajtner je nabavil večkrat manjše količine tega sredstva za uživanje in je večino razdelil zastonj ali pa zelo „poceni44,. saj so mu plačevali od 10 do 50 din za užitek. Dvakrat je mamilo prinesel iz Pirana in Portoroža tudi Frankovič, kije prav tako zahajal h Kajtneiju.
Potem se je Kajtneiju nudila lepa priložnost. V Ljubljani mu
je nekdo ponudil cel kilogram mamila za borih 8.000 din. Ker sam ni imel toliko denarja, priložnosti pa ni hotel izpustiti, si je 2.000 din izposodil pri Vrstovšku, nekaj pa pri Oberču, vendar slednjemu ni mogoče dokazati, da bi bil vedel, za kaj bo Kajtner denar porabil.
Ko je Kajtner iz Ljubljane prinesel „pošiljko", se je krog uživačev že povečal. Nekam razočarani pa so bili, ko so čakali prijetnega stanja, pa ni bilo nič nenavadnega. Čez čas so ugotovili, daje bil Kajtner ogoljufan. Kupil je 1 kg konoplje, v kateri sploh ni bilo mamilnih snovi. Tako je ugotovila strokovna
analiza, kajti ob aretaciji je imel še nekaj zaloge.
Kajtner je pred sodiščem odgovarjal zato, ker je organiziral mamila, dal na razpolago stanovanje, kjer so mamila uživali, in ker je v krog uživalcev pritegnil mladoletnike.Izvedenec pa je ugotovil, da Kajtner z mamili še ni toliko zasvojen, da ne bi mogel prenehati, pa tudi ostali še niso pravi narkomani, zato zdravljenje še ni potrebno. Zahvaliti pa se morajo zlasti prebrisancu, ki je Kajtneiju prodal konopljo namesto mamila, sicer bi bila zasvojenost veliko hujša. Kajtneija je senat pod predsedstvom Janeza Smoleja obsodil
na 1 leto in 4 mesece strogega zapora.
Branko Frankovič, ki je v( druščino v Kajtneijevem stanovanju dvakrat prinesel manjšo količino mamila, je bil obsojen na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo treh let; Edvard Verstovšek, ki je Kajtneiju posodil denar, vedoč, da bo z njim nabavil mamilo (čeprav je bila konoplja), pa je obsojen na 3 mesece zapora, pogojno ža 1 leto.
Sodba še ni pravnomočna. Prvi sodni proces zaradi mamil na našem območju naj bo tudi izkušnja in opomin, da vse pride na dan. Potem je kesanje samo še olajševalna okoliščina, ostane kazen in sramota, največjo škodo pa pomeni uničeno zdravje.
To je tiček večjega kalibra
Izkušeni vlomilec Kazimir Jeraj je hotel k psihiatru, pa je sodišče menilo, da ni potrebno - Rad bi se izognil ali izmuznil, kajti zagrešil je 15 vlomov
in 11 poskusov vlomov
Šele 38 let ima Kazimir Jeraj, doma iz Stične, pa je že 12 let svojega življenja presedel po zaporih. Pred kratkim je dobil dodatnih 8 let strogega zapora, kajti možakar je nepoboljšljiv vlomilec.
1. aprila letos so Jeraja izpustili iz zapora na pogojni do-
Megla, spolzka cesta in malce neprevidnosti, predvsem pa prehitra vožnja se največkrat končajo tako: rešilec pripelje v bolnišnico. (Foto: I. Zoran)
O O med o
pdragrdfi
Zakon pozna nekatere okolnosti, pod katerimi je ,prepovedano sklepati zakonsko zvezo. Predvsem gre v takih primerih za posvojence in skrbniški odnos. Predvsem gre v takih primerih za posvojence in skrbniški odnos. Poroka ni dovoljena %ied posvojiteljem in posvojencem, kakor tudi ne med skrbnikom in njegovim varovancem oz. varovanko, dokler traja skrbniški odnos.
S posvojitvijo se namreč na pravnftthčin osnuje roditeljski odnos med posvojiteljem in posvojencem, zato je nespojljivo, da bi očim in pohčerjenka ali mačeha in pastorek sklenila zakonsko zvezo in opravljala zakonske dolžnosti.
Poseben odnos se vzposta-
vi	tudi med skrbnikom in njegovim varovancem Skrbniški organ postavi
skrbnika osebi, ki ni zmožna sama skrbeti zase, za svoje pravice in interese. Pravilo torej je, da se skrbnik obnaša do varovanca kot roditelj, ne glede na to, ali je varovanec še mladoleten ali gre za polnoletno osebo. Prepoved sklepanja poroke med skrbnikom in varovancem ima predvsem namen preprečiti zlorabe skrbniških pra-
pravljati o vsakem primeru posebej.
Če pa pride do poroke med posvojencem in posvojiteljem ali med skrbnikom in varovancem s privoljenjem sodišča ali brez tega, se tak zakon ne more razveljaviti. V takem primeru se razveljavi posvojitev ali razdre skrbništvo, medtem ko ima poroka polno veljavo.
Prepovedane poroke
vic in dolžnosti. Na primer: skrbnik bi lahko sklenil zakonsko zvezo z namenom, da prikrije zlorabo varovan-čevega premoženja, ki mu je bilo zaupano.
Pristojno občinsko sodišče pa lahko vseeno v nekaterih primerih dovoli poroko, vendar mora o tem raz-
PaC pa predvideva zakon kazen za službeno osebo, ki dopusti, da pride do prepovedane poroke. V tem primeru bi lahko postavili pred sodišče predsednika občine ali pooblaščenega odbornika ali pa matičarja.
~ Piše sodnik M. L.
pust, pa je samo slab mesec zdržal pri bratu in sestri, potem ga je nemima kri, kot pravi sam, pognala iskat novih dogodivščin. Ko mu je zmanjkalo denaija, ki ga je bil prislužil v zaporu, se je spet začel klatiti in krasti. Po malem pa je bil tudi vselej vinjen.
Maja se je njegova vlomilska dejavnost krepko razmahnila. Začel je v gostilni Pod lipco v domačem kraju, nadaljeval z vlomom v frizerski salon v Stari cerkvi pri Kočevju, se spet vrnil v Stično in se lotil mlekarne in valjčnega mlina. V Litiji ima na vesti vlom v kurilnico stanovanjskega bloka, v Šmartnem vlom v zadrugo in v Novi gori vlom v vikend.
Z nekaj nad 8.000 dinarji, delno v gotovini, delno v blagu, ni dolgo izhajal, zato se je že junija odločil za nove akcije. Vlomil je v tri zidanice oz. letne hišice v Semiški gori, v tri vikende na Vel. Riglju, v zidanico na Ljubnu in v gostišče Gril v Poljanah. V vseh krajih, kjer se je mudil, je skušal tudi vlomiti, vendar ni našel nič pripravnega ali pa so ga ljudje prepodili, tako da ima na vesti poleg 15 vlomov še 11 poskusov vloma. Vlamljal je vselej dokaj preprosto: s krampom, cepinom ali dletom se je polotil vrat ali oken in tako prišel v poslopje, ki si gaje izbral. Razumljivo, da je pričakoval ostro kazen, posebno še, ker je povratnik, zato je na glavni obravnavi pred novomeškim okrožnim sodiščem
TRIJE SO BILI
25.	novembra zjutraj je bila v Leskovcu prometna nesreča, v kateri je nastalo za 8.000 din škode. Franc Glinšek je vozil z osebnim avtom za tovornjakom s prikolico, s katerega je visela oznaka za tovor. Med vožnjo je oznaka padla z vozila in se kotalila po cesti, zato je Glinšek takoj ustavil, za njim vozeči Janez Omerzel iz Novega mesta pa je trčil v Glinškov avto.
KARTELJEVO: ZAJEC JE BIL KRIV - 19. novembra zjutraj je Franc Žnidaršič iz Gorenje vasi vozil po karteljevskem klancu navzdol, ko je čez cesto stekel zajec. Žnidaršič je zavrl, za njim vozeča avtomo-bilistka Zvonka Pretnar iz Tržiča pa zaradi prekratke razdalje ni mogla ustaviti. Trčila je v Žnidaršičev avto, potem pa jo je odbilo na bankino. Škode ja za 2.500 din.
KRIZEVSKA VAS: FIČKO JE POBEGNIL - Črnomaljčan Mijo Papaje 19. novembra zvečer vozil z avtom iz Črnomlja proti Metliki in pri Križcvski vasi videl prihajati naproti tovornjak. Pred srečanjem je izza tovornjaka zapeljal v škaijc fi-čko in oplazil Papov avto, nato pa odpeljal. Gmotne Škode je za 4.000 din, pobeglega voznika lička pa še iščejo.
menil, da z njim nekaj ni v redu in da bi ga moral pregledati psihiater. Senat, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, pa je menil, da je Kazimir Jeraj povsem
prištevna osebnost, in mu prisodil 8 let strogega zapora. Sodba še ni pravnomočna.
»Vse sorte se dogajati
Metlika je ena najmanjših slovenskih občin glede števila prebivalstva, po številu raznih prekrškov in kaznivih dejanj pa ni med zadnjimi. „Vse sorte se dogaja,“ je rekel komandir postaje milice Jože Peterlin.
„Največ naših sil terja skrb za prometno varnost. Letos smo
imeli do 20. novembra 91 prometnih nesreč, lani v tem času 'jih je bilo 100. Več je drobnih kršitev, značilna za naše nesreče pa je prevelika hitrost glede na stanje cest in sposobnost^vozni-kov. Marsikdo meni, da je odličen vozač, pridrvi v ovinek, pa zleti s ceste. Imamo štiri črne točke v prometu: dve sta ostra ovinka na začetku in koncu vasi Trnovec, potem suhorski ovinek pod žago in serpentine pod Ju-goijem. Manj je letos voženj brez izpita, manj alkoholiziranih voznikov in več previdnosti, odkar velja novi zakon.“
- Kakšna je metliška posebnost v prekrških?
„Kvartopirstvo. Sicer so se kvartopirci iz Metlike preselili na gradaško območje, tam pa igrajo. Nekaj predlogov za kaznovanje smo dali sodniku za prekrške. Odgovarjali bodo hazar-deiji in gostilničarji, ki dajejo prostor za igre na srečo.“
- V jesenskem času imate najbrž precej opravka tudi s pijanci in razgrajači?
„Pri nas se število pridržanih zaradi povzročanja nereda v vinjenem stanju ne ozira na letne čase. Tega je precej, posebno za tako majhen kraj, kakršen je Metlika. K temu pripomore sezonska delovna sila, nekaj stalnih razgrajačev pa je tudi med domačini. Ko se napijejo, mislijo, da si lahko privoščijo vse in vsakogar.*1
- Kako je letos s kriminalom? Je veliko tatvin?
„Pojavlja se kraja avtomobilskih delov, vendar smo storilce odkrili. Bolj nas skrbijo vesti, da so v Metliko zašla mamila in da jih uživajo mladi, od visokošol-cev do delavcev. Temu bomo posvetili še posebno skrb.“
R. B.
I
JEZERO: MADŽAR JE SPREGLEDAL - Madžar Mihaly Toth je
21. novembra dopoldne vozil avtobus s tablico „Preizkušnja" iz zagrebške smeri proti Ljubljani ter pri Jezeru prehiteval avtobus. Spregledal je, da je že njega začel prehitevati osebni avto, ki ga je vozil Pavle Zupančič iz Dol. Ponikev. Ko je Toth opazil osebni avto, je sicer zavrl, vendar je zadel osebni avto, kije potem zdrknil s ceste. Škode je za okrog 8.000 din.
MLADICA: AVTO NA BOK -
22. novembra dopoldne je črno-maljčan Franc Kolbezen vozil avto iz Semiča proti Gradcu. Pri vasi Mladica je v ovinku začelo avto zanašati, potem pa se je prevrnil. Gmotne škode je za 2.500 din.
METLIKA: TRK V OVINKU -Branko Križan iz Gradca jc 22. novembra zvečer pripeljal z avtom po CBE, v ovinku pri železniški postaji
{>a ga jc začelo zanašati. Zdrknil je v evo in trčil v osebni avto, ki ga je naproti pripeljal Črnomaljčan Drago Črnič. Po trčenju je Križan kar odpeljal, vendar so ga dobili. Izkazalo sc je, da ni imel vozniškega dovoljenja.
VRTAČA: MED SREČANJEM -
23.	novembra sta v vasi pripeljala naproti avtomobilista Anton Drago-van iz Praproti in Alojz Udovč z Vrtače. Med srečanjem je Dragovan zavrl, nakar je avto zaneslo v Udov-čevo vozilo, škode je za 3.000 din.
BRINJE: PREKINJENA ZVEZA
-	24. novembra dopoldne je Ivan Mrzelj iz Brezovice vozil z avtom proti Slovenski vasi, med potjo pa ga je v ovinku zaneslo na levo v telegrafski drog. Drog se je prelomil, zato je bila ijekaj časa prekinjena telefonska zveza s Šentrupertom. Na osebnem avtu je za 4.000 din škode.
KRŠKO: STOPIL PRED MOPED
-	19. novembra zjutraj je mopedist Albin Bogovič iz Sremiča pripeljal do križišča Ceste krških žrtev, tam pa je predenj nenadoma stopil pf-šec, 6>letni Ibrahim Sadiković # iste vasi. Mopedist ga je zbil, pe5c*| pa so s hudimi poškodbami odpeljal v bolnišnico.
DRNOVO: PADEL S KOLESA
22.	novembra zvečer se je 43-let*1' Albin Jurečič iz Drnovega pclja* proti domu, nenadoma pa se je P& vrnil in obležal hudo poškodoval1. Vse kaže, daje bil kolesar vinjen.
NI TAKO!
V	47. štev. Dolenjskega lista z dne 21. novembra je bila na 16. strani pod naslovom „Dolga obtožnica44 objavljena vest, da je okrožni javni tožilec dr. Ludvik Goleš vložil obtožnico zoper skupino 14 mladih fantov in mož, to je zoper Ivana Banovca in ostale naštete.
Navedena vest m resnična, ker podpisani niseifl okrožni javni tožilec in nisem vložil obtožnice. Razen tega je v vesti napačno zapisan moj priimek, ker je zadnja čika pravilno - ž.
LUDVIK DR. GOLEŽ
PRIPIS. Opravičujemo se namestniku okrožnega javnega tožilca dr. Ludviku Goležu in bralcem zaradi netočnih podatkov.
UREDNIŠTVO Dl
I
1 I
EETRTK0V INTERVJU
Marx v srednjih šolah
Ne gre za zajemanje znanja z veliko žlico, mar več bolj za spoznavanje osnov
Prvi in zadnji razredi novomeških srednjih šol imajo v tem šolskem letu en predmet več: samoupravljanje s temelji marksizma. Kot pravi Vinko Cimski, ravnatelj osnovne šole iz Dolenjskih Toplic, ki poučevanje tega predmeta spremlja kot tako imenovani zunanji sodelavec novomeške organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS, je namen jasen: z novim predmetom želimo sistematično krepiti sociali- > stično vzgojo in izobraževanje na marksističnih idejnih osnovah.
Vinko Cimski
„Osnovno stališče pravi, da je nujno razviti marksistično mišljenje pri vseh predmetih, saj je po našem konceptu marksizem idejno teoretična podlaga za celotno vzgojno-izobraževalno dejavnost, “ meni Cimski. Samostojni predmet „samoupravljanje■ s temelji marksizma'ki je uveden v vse srednje šole, ima nalogo poglobljeno predstaviti marksizem v vseh sestavinah, te pa so: dialektični materializem kot filozofska teorija
marksizma, zgodovinski materializem, ekonomsko teorijo marksizma in znanstveni socializem.
Ne gre torej za ozko zaokrožen predmet, ampak za predmet, ki ima značilnosti predmetnega področja, v katerem so enakopravno zastopani: filozofija, politična ekonomija, zgodovina, sociologija, pravo itd. Kot pravi Vinko Gmski, moramo pri tem govoriti o nekakšni spojitvi znanosti, ki jih predmet obsega.
Učni načrt je vsemu temu prilagojen. Drugače si tudi ne moremo misliti, saj gre za povsem novo organizacijo in nove metode dela. Bistvo podajanja učne snovi je daleč od suhoparne interpretacije klasičnih marksističnih besedil, ampak posega raz-členjevalsko v našo družbo, sodobni svet. Gre za miselni boj, za ustvarjalni pogled na svet.
Najbrž ni težko iz vsega tega izluščiti tudi temeljni smoter, ki ga novi predmet v srednjih šolah zlasti zasleduje, ta pa je, da se učenci oziroma mladi ljudje naučijo marksistično odzivati se na dogodke in pojave v svojem neposrednem okolju, kakor tudi zunaj tega. Kako bodo to zmogli, je v nemajhni meri odvisno tudi od samih učiteljev, ki naj ne bi bili klasični predavatelji, ampak mentorji. Kakor za vse naravoslovne in druge predmete velja nedvomno tudi za novega, da bo zanimiv in priljubljen le tedaj, kadar bodo učenci aktivno sodelovali pri obravnavi nove snovi. '
I. ZORAN
t
S
*
SINDIKALNI SEMINAR V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH >
Dogovor, ki ne dovoljuje spanja
Sklep 8. kongresa slovenskih sindikatov čimprej prenesti v življenje ______osnovne sindikalne organizacije - Perečih nalog je veliko
Več kot 100 predsednikov in tajnikov osnovnih sindikalnih organizacij se je udeležilo se-minaija, ki je bil v Šmaijeških Toplicah od 18. do 23. novembra. Prve tri dni so se seminara udeležili sindikalni vodje iz industrijskih, zadnje tri dni pa sindikalisti iz trgovskih, turističnih in drugih delovnih organizacij.
Spored je bil obsežen, tako da so se udeleženci lahko seznanili z najpomembnejšimi nalogami po 8. kongresu slovenskih sindikatov, ki je bil nedavno v Celju, in z neodložljivimi obvez-
Suhokrajinski
drobiž
MLIN POD DRAŠČO VASJO že več kot mesec dni počiva. Kolesje je ostalo brez vodne sile, ki bi ga poganjala. Narasla voda je namreč porušila 8 metrov jezu in je gladina Krke pri mlinu padla kar za cel meter. Tako obide voda preostali del jezu in se steka po zoženi in poglobljeni strugi, ki je nastala na mestu nekdanjega dela jezu na levem bregu Krke. Odtrgani del jezu je prikrajšal Krko za lep slap, razen tega pa je ta predel ob lažje prehodno točko čez Krko v primeru sile. Občani se zavzemajo za obnovo jezu.
ŽUŽEMBERŠKA KMETIJSKA ZADRUGA je organizirala gospodinjski tečaj, ki ga v glavnem obi-f skujejo mlade zadružnice. Trajal bo ‘dva meseca in ga vodi gospodinjska učiteljica HELENA MRZLIKAR. Tečaj se bo veijetno ponovil, če se bo prijavilo še kaj novih zadružnic.
v Šmihelu pri Žužemberku so imeli sestanek krajevne organizacije SZDL, na katerem so razpravljali o krajevni problematiki in ugotovili, da bodo morali pohiteti, ča bodo hoteli nadoknaditi zamudo, ki jo imajo pri izvajanju programa dejavnosti krajevne skupnosti. Krajevna skupnost je namreč svojo programsko udeležbo v glavnem uresničila za območje Šmihela, občanom pa zaradi pomanjkanja časa ni uspelo opraviti svojega dela.
M. S.
«1
Bežen vpogled v programe SIS za leto 1975, o katerih je bila beseda hkrati, ki so se v TOZD in KS odločili o samoupravnih sporazumih
V času, ko to poročamo, so se razprave o ustanovnih listinah najpomembnejših SIS (samoupravnih interesnih skupnosti) že končale. Nič pa še ni jnožno reči o pripombah, ki so jih imeli delovni ljudje v krajevnih skupnostih in delovnih
^tgamzacijah na programe SIS, Priložene samoupravnim sporazumom o ustanovitvi. Podatki jfe niso zbrani in urejeni, saj so bile zadnje razprave še ta teden.
Del zahtevnega opravila je torej & za nami. Kljub naglici, s katero Jttesničujemo ta ustavna načela, khko mirneje pričakujemo prihodki teden, ko bomo volili delegacije
skupščine SIS: 6. decembra v •"OZD, 8. decembra v krajevnih skupnostih.
, Poglejmo še, za kaj bomo samoupravno združevali denar v prihodnjem letu. Pri roki imamo programe nekaterih SIS, ki so bili tudi v javni razpravi. Ni mogoče zajeti vsega, ker s? programi preobseženi, zato navr-2'nio le nekatere podatke!
Za vzgojno-izobraževalno' dejavnost bo treba zbrati največ denarja. *ako bo treba samo za redno dejavnost 15 osnovnih šol, ki bodo imele Prihodnje leto v 300 oddelkih 7.727 učencev in 342 učiteljev, zagotoviti nad 57 -milijonov dinarjev. Tu so Vštete tudi potrebe posebne šole v ^tnihclu. Otroška igrišča naj bi zgrabili v Novem mestu Stopičah, Šentjerneju, Škocjanu, Smarjeti in Vavti ‘**si. 1,150.000 din naj bi dodatno pobila osnovna šola v Dolenjskih /opli c ah za izvedbo celodnevne šole.
Zelena luč bo zagorela tudi za °troško varstvo* kajti prihodnje leto naj bi pridobili prostore za 340 °trok. Zagotovo bo zgrajen vrtec v
Irči vasi, nov vrtec naj bi zgradili tudi ob Kristanovi ulici, vrtec ob Ragovski ulici pa naj bi dozidali.
Hkrati naj bi pripravili vse potrebno za vrtec v Bršlinu.
I. ZORAN
Začetnih težav ni več
Ds!av!ie v Šmarješkem Rogu so se že navadile konfekcijske proizvodnje - Kmalu selitev!
„Ko smo prišle pred dobrim letom sem, smo bile popolnoma neuke. Nismo znale niti pognati stroja, kaj šele, da bi šivale. Prvoznanje smo si pridobile v trimesečni priučitveni dobi. Tako tudi jaz, ki sem do takrat poučevala na šmaiješki šoli,‘r pravi Ivanka Jeglič, vodja izmene v šmaiješkem oddelku podjetja Rog iz Novega mesta.
Ta oddelek je v dvorani gasilskega doma, zasilno urejeni v proizvodne namene. Tam, kjer so včasih vrteli filme in imeli druge prireditve, zdaj dvajseterica žensk, domačink iz Smarjete in okolice, poganja električne šivalne stroje. Šivajo ženske bluze, otroške srajce, ženske’ spalne srajce in posteljna pregrinjala. Krojijo jim v Novem incstu, kjer ima podjetje Rog še vedno sedež.
„Večini deklet je to prva zaposlitev,“ ugotavlja Jegličeva, ki trdi, da je v konfekcijski proizvodnji njen pravšni poklic, ne pa v šoli, kjer je bila šest let. Drugače tudi ne more biti, saj so nekatera dekleta prišla v Rog takoj po končani osnovni šoli. „Zdaj z marsičim potrpimo, tako niti tople malice nimamo, ampak si hrano kupujemo kar v trgovini. Tudi osebni dohodki še niso taki, da bi bile povsem zadovoljhe. Upamo, da
se bo vse to popravilo potem, ko se bomo preselile v nove prostore, ki jih dokončujejo nad vasjo ob cesti proti Zburam. Pod novo streho bo Rog z vsemi konfekcijskimi oddelki. Računamo, da bo preselitev po novem letu.“
nostmi na gospodarskih in drugih področjih v občini. V pogovorih so sodelovali domači in ljubljanski predavatelji, med njimi tajnik republiškega sveta ZSS Slavko Grčar.
Ob koncu rednega programa sta se obe skupini pogovarjali s političnim aktivom novomeške občinske skupščine. V tem delu seminaija je bila beseda predvsem o gradnji novomeškega mostu, pomoči Kozjanskemu, volitvah v SIS, problematiki srednjega šolstva in otroškega
Blažo Tasev: hitra pomoč, kadar odpove akumulator.
Blažo
pomaga
Motorizirani Novomeščani niso več v zadregi, kdo jim bo popravil ali zamenjal avtomobilski akumulator. Zapeljejo se k Stembuijevi hiši v Kandijo (Partizanska cesta 11), kjer že od avgusta dela specializirani servis Blaža Taseva, makedonskega rojaka, ki ga je pot po osemletnem delu v Ljubljani privedla na Dolenjsko. „Prišel sem zato, da avtomobilistom ne bi bilo treba delati dolgih poti v Ljubljano, da bi jim odpravljal okvare tako rekoč pred njihovim pragom."
Blažo Tasev, kije - mimogrede rečeno - trenutno edini na Dolenjskem za popravilo akumulatorjev, daje za svoje delo polletno jamstvo, pa naj zamenja v tisti „škatli za elektriko41 eno ali pa vse celice. Jamstvo velja za vse vrste akumulatorjev, neglede na to, za kakšen avto gre. Kajpak ni vseeno pri ceni: če generalno obnovi akumulator za tička, odštejete poprečno 40 tisočakov, za 1300 in vozila večjih kubatur pa je treba odšteti nekaj več.
„Strankam bi rad kar najbolj ustregel, zato imam v servisu vedno nekaj rezervnih akumulatorjev Vi iih	inliJ
 .... , jui Kumu pu M/iji pvr
sodim, da se lastnik avtomobila lahko takoj odpelje in vozi, dokler ima v popravilu svoj akumulator. Poleg tega opravim brezplačen strokovni pregled za vse nove akumulatoije, lastnikom pa dajem tudi nasvete, kako naj ravnajo, da bodo akumulator pravilno vzdrževali in ohranili - kajpak tudi zastonj/1 -
I. Z.j
varstva, pomanjkanju šolnikov, problematiki krajevnih skupnosti in podobnem. Zanimivo je, da so udeleženci prve in druge skupine v razpravi osvetljevali enaka vprašanja, kar pomeni, da ljudje dobro občutimo, kaj in kje nas najbolj žuli.
Na seminaiju so sprejeli več sklepov za osnovne sindikalne organizacije. Tako morajo do januarja, ko bodo sindikalne konference, povsod pripraviti delovne načrte z upoštevanjem sklepov slovenskega sindikalnega kongresa in izdelati poslovnike, ki bodo usklajeni s statutarnim dogovorom o organiziranosti.
Most v 1975!
Zdaj, ko je do konca leta še dober mesec, že lahko zapišemo, da tako potrebnega novomeškega mostu letos zanesljivo ne bodo začeli graditi. Toliko pričakovani dogodek bo prišel na vrsto šele prihodnje leto. Torej bo treba prometne in druge zagate, ki nastajajo zaradi ozkega grla na kandijskem mostu, trpeti nekoliko dlje, kot smo mislih na začetku leta.
Kot napovedujejo, naj bi se gradnja mostu čez Krko v Ločni začela prihodnjo pomlad. Po dogovoru z republiško cestno skupnostjo bo morala novomeška občina za most že v letu 1975 zbrati okoli 18 milijonov dinarjev. Sam objekt bo seveda znatno dražji, večji del sredstev bo zanj prispevala republika.
Računajo, da bi približno 15 milijonov od 18 zahtevanih občina zbrala iz dohodka organizacij združenega dela, razliko - okoli 3 milijone dinaijev - pa bi krila iz drugih virov. Pri tem na proračunsko blagajno ni misliti, ker bo presiromašna, ampak bo najveijetneje tudi za to potrebna akcija.	N
S krpanjem kandijskega mostu ne bomo rešili prometnih težav.
MINI ANKETA:
Ko se vsa naša družba postavlja po robu raznim nepravilnostim in nedoslednostim, ki kakorkoli ovirajo samoupravno pot našega socializma, je edino pravilno, da prihajajo pobude za tovrstno delovanje iz vseh družbenih okolij, tako rekoč od posameznega človeka, ki si prizadeva uveljaviti svoje pravice in dolžnosti. Možnost za tako učinkovito gradnjo naše družbe bodo slej ko prej tudi samoupravne interesne skupnosti, katerih prva naloga je gotovo združitev vseh ljudi za odločen nastop v okviru najrazličnejših interesnih sfer vsakdanjega življenja. O samoupravnih interesnih skupnostih so nekateri občani povedali naslednje:
Interes vseh
Bojan AVBAR, študent: „Pri SIS gre najbrž za tesno povezanost med gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi, v tej povezavi pa naj bi prišlo do uve ljavitve interesov vsakega posameznika. Že samoupravni sistem naše družbe deluje po geslu: Nazaj v bazo! Pri SIS pa bo to še bolj očitno, kajti delegati posameznih interesnih skupnosti bodo v vsakem primeru uveljavljali interesne tistih, katere zastopajo. Zastopajo pa človeka iz baze, če lahko tako rečem.“
Jože KOMAN, uslužbenec: „Ne samo glede na interesne skupnosti, ampak tudi nasploh ob prilikah, ko hočejo in morajo ljudje konkretizirati v raznih aktih zapisane pravice in dolžnosti, se dogaja, da svojih interesov ne morejo dosledno uveljaviti; velikokrat zato, ker si pisanih določil ne znajo razlagati praktično. Zato bo treba našim ljudem še in še pojasnjevati pomen in namen SIS, še posebej zato, ker gre za delovanje, ki prihaja od spodaj in zadeva tako rekoč slehernega človeka, ki kaj dela ah se za kaj zanima."
Jože. KODRIČ, kurir: „Delovni program SIS je zastavljen tako, da omogoča učinkovito delovanje vseh, zares uspešno pa bo steklo delo v tej smeri samo, če bomo delovali složno. Vsak ima možnost in priliko, da se zavzame za svoje interese, zato se bo ravno v SIS pokazalo, komu za kaj gre in koliko je sam pripravljen narediti; ne samo zase, ampak za vse.“
Jože GUTMAN, trgovski pomočnik: „Svoj namen bodo SIS dosegle le, če bodo vsi ljudje hoteli in znah ne samo z besedami, ampak tudi z delom dosegati tisto, kar jih .zanima. SIS ne smejo^ biti torišče za uveljavljanje sebičnih osebnih interesov, pač pa način delovanja, ki naj bi bilo v prid vsem.“
D.R.j
PARTIJSKI SEMINAR
O nalogah komunistov pri uresničevanju sklepov 4. seje predsedstva ZKJ in 10. seje predsedstva ZKS so se pogovarjali 22. novembra na Otočcu, kjer je bil seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK iz novomeške občine. Posebej so osvetlili vlogo komunistov in organizacij pri oblikovanju samoupravnih interesnih skupnosti, naloge s področja planiranja in podobno.
Novomeška kronika
V šmarješki šivalnici: začetne težave s šivanjem so mimo. (Foto: Ivan Zoran)
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ -Novomeški „Foto-kino klub“ je dolgo časa „spal“. Sedaj so.to spanje prekinili marljivi člani novinarskega in fotokrožka osnovne šole „Katja Rupena". V razstavni omarici So učenci pripravili lepo razstavo slik, utrinkov iz otroškega življenja.
ŽEPARJI PREŽIVIJO - Kot kaže, postaja Novo mesto za žeparje vse bolj zanimivo „delovno" področje. Tako je že marsikatera gospodinja, ki je hotela na tržnici plačati nakupljene pridelke, opazila, da je ob denarnico, ki jo je imela v ce-kaiju. Prav gotovo bodo „spretneži“ v Novem mestu ostali še precej časa, saj so občani, zlasti gospodinje, kar preveč „zaupljivi11 in ne pazijo na svoj denar.
S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji teden se je na novomeški transfuzijski postaji oglasilo kar 114 krvodajalcev. Tokrat jih je. največ (72) prišlo iz šentjemejske Iskre.
ROJSTVA - Rodile so: Ana Pajk iz -Volčičeve 19 - Jerneja, Vladka Novina, Nad mlini 41 - Marijana, Francka Lukšič iz Ulice komandanta Staneta 32 - Jurija, Ana Hodnik iz Ragovske 7 *- Marjana, Reli Muhič iz Hladnikove 5 - Janeza in Fani Ljubi iz Ragovske 16/3 - dckli-co.
TRŽNICA t Kljub temu daje bila tržnica prejšnji petek dobro založena, se cene niso prav nič spremenile. Gospodinje še vedno menijo, da so jajčka predraga in da je na trgu premalo solate. Cene: limone po 10 din, hruške po 9 do 10 din, pomaranče po 16 do 18 din kilogram,'grozdje po 8 do 10 din kilogram, zelje po 4 dinarje, cvetača po 20 din, ohrovt po 8 din, jabolka po 6 do 8 din kilogram, česen po 5 din, jajčka po 1,50 do 2 dinarja in ananas po 10 din kilogram.
— Ena gospa je rekla, da so v podjetju že toliko govorili o SIS, da ji je naposled postalo jasno - da ji ni nič jasno.
15
NOVOMEŠKA TRIBUNA
Člani krajevne skupnosti Mozelj so pri ureditvi vaškega pokopališča opravili nad 500 prostovoljnih delovnih ur. (Foto: France Brus)
Veliki načrti male KS
Kaj delajo in načrtujejo v KS Mozeij
V naši samoupravni družbi dobivajo krajevne skupnosti (KS) vedno večji pomen. V občini Kočevje je sedemnajst KS in večina jih je zelo prizadevnih. Med njimi je tudi KS Mozelj, ki zajema še vasi Spodnji Log, Knežja lipa, Rajndol, Kočarji, Lapinje, Polesje in Suhi potok. Na njenem območju živi okrog 320 občanov.
KS Mozelj ima obširen delovni program. Popravili so cesto iz Spodnjega loga do Knežje lipe. V Mozlju gradijo mrtvašnico in urejajo pokopališče. Pomagali so pri asfaltiranju ceste skozi vas. Urediti bodo morali še nekaj greznic in odtočnih kanalov. Skrbijo tudi za čistočo vasi in okolice ter lep videz naselij.
V kratkem bodo dobili vaščani Spodnjega Loga tudi trofazni električni tok. Velika skupna želja krajevne skupnosti, predvsem vaščanov Mozlja, je asfaltiranje ceste do Livolda. Seveda bi se za to morali zavzeti še občinska skupščina Kočevje in Skupnost za ceste SRS; občani KS Mozelj pa so pripravljeni pomagati pri izvajanju del in plačati še poseben samoprispevek.
V razgovoru s predsednikom KS Mozelj Ivanom Staničem smo zvedeli, da so se pri skupnih delih za ure-
PROGRAM KOMUNISTOV
Komunisti kočevske občine dobivajo te dni knjižico „Vsebinska usmeritev in akcijski program za delo komunistov občine Kočevje“. Ta program je konec septembra sprejela občinska konferenca ZK Kočevje. V prvem delu knjižice je objavljeno tudi pismo predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, ki je tudi temelj za delo ZK v občini Kočevje.
ditev vasi Mozelj, pa tudi ostalega območja KS najbolj izkazali Srečko Košir, Janez Makše in Franc-Sala-mon, ki zaslužijo javno pohvalo.
Nadalje je predsednik Stanič dejal, da jih skrbi lokalni vodovod, ki bi ga bilo treba popraviti ali ga priključiti k vodovodom Hydrovoda.
Na območju KS Mozelj je tudi več kamnolomov oziroma peskokopov, ki jih izkoriščajo zasebniki. Članom krajevne skupnosti to ni všeč. Menijo, da bi morah peskokopi postati last krajevne skupnosti. Tako bi imeh vsi njeni člani korist, zdaj pa trpe samo škodo.
V Mozlju je tildi nekaj zelo slabih stavb, ki so last ZKGP Kočevje, v njih pa stanujejo delavci Gozdnega gospodarstva. Morali bi jih čimprej popraviti.
Vse to in še drugo rešujejo člani KS Mozelj. Pri njihovem delu in prizadevanjih za skupno blaginjo jim želimo še veliko delovnih uspehov.
VILKO ILC
V križiščih kočevskih cest z najgostejšim prometom so bili včasih razločno označeni prehodi za pešce (zebre), danes pa pešci prečkajo ceste le po spominu, ker so oznake ponekod že popolnoma izbrisane. Oznake na prehodih bi morali obnoviti.
V križišču Reške ceste in Podgorske ulice pa je oznaka prehoda za pešce dobro ohranjena, ker ga pešci malo uporabljajo, saj hodijo kar skozi križišče. To lahko očitno opazimo vsak dan ob štirinajsti uri, ko se usuje na cesto množica žensk, ki se vračajo domov z dela.
Posebne težave so v Kočevju tudi s parkirnimi prostori, ker jih je za osebne avtomobile premalo, za tovornjake jih pa sploh ni. Parkirni prostori so marsikje brez ustreznih oznak. Tako je pred samskim blokom in trgovino Tehnika, kjer težko trdimo, kdo je parkiral prav in kdo narobe. Ker ni nobenih oznak, lahko vsak uveljavlja svoj prav in se jezi na druge, če mu zapro prihod in odhod s parkirnega prostora.
V. ILC
ZABAVNA PRIREDITEV
4. . decembra bodo v Šeškovem domu v Kočevju nastopili pevci zabavnih melodij Majda Sepe, Braco Koren in Sonja Gaberšček. Igral bo ansambel ,,Prijatelji“, nastopil pa bo tudi pantomimik Andres Valdes.
KOSTANJ ZA LEK
V ponedeljek, 11. novembra, so predstavniki tovarne zdravil LEK iz Ljubljane odkupili od učencev osnovne šole Kočevje 1860 kg divjega kostanja. Kočevski pionirji nabirajo kostanj že več let, vendar ga še nobeno jesen niso nabrali toliko. Zanj pa bodo prejeli 2.790 din.
MAJHNA UDELEŽBA
Na zboru občanov Kočevja 20. novembra so predlagali 22 kandidatov za delegacijo za SIS, izmed katerih jih bodo na bližnjih volitvah izvolili 20. Razen tega so sprejeli statut krajevne skupnosti in razpravljali o nekaterih drugih zadevah. Udeležba na zboru je bila slaba, kar pomeni hkrati, da je še daleč do uveljavitve nove ustave, po kateri naj bi delovni ljudje in občani odločali o vsem pomembnem. Dokler namreč sami nočejo odločati, bo morala še vedno v njihovem imenu odločati manjšina, se pravi tisti, ki na zbor pridejo.
Člani moškega pevskega zbora Ribnica so skupaj z gosti, med katerimi je bil tudi predstavnik Slovenskega okteta Tone Kozlevčar, po uspešnem občnem zboru ubrano zapeli več pesmi. (Foto: J. Primc)
Pevci vabijo medse nove glasove
Nace Starc častni predsednik zbora, France Dejak novi predsednik
Ribniški pevci so na nedavnem občnem zboru resno pretresli svoje delo. Ugotovili so, da dobri glasovi odhajajo. Zato so sklenili, da bodo objavili razpis za sprejem novih mladih članov.
Ugotovili so, da so vaje enkrat na teden premalo. Vaja dela mojstra! zato bodo v bodoče imeh vaje 2 do 3-krat na teden.
Žal pa so ugotovili, da disciplina med starejšimi člani zbora ni vzorna, saj nekateri že zdaj prihajajo zelo neredno na vaje. Mladi pevci so bolj disciplinirani, vendar se mladi od mladih, se pravi od sebe, ne morejo ničesar naučiti. Prav zato je potrebna boljša disciplina.
Sklenili so tudi, da bodo sodelovali na reviji pevskih zborov, ki jo pripravljajo v Dolenji vasi, in da bodo dostojno proslavili 10-letnico obstoja zbora, ki bo prihodnje leto. Izdelali bodo tudi načrt dela in prireditev oziroma nastopov, ki pa
DOM PROPADA
Kulturni dom v Loškem potoku propada. Streha je premočila, deževnica teče v dom, zaradi česar je začel gniti pod. Krajevna skupnost nima denarja za popravila. Vendar bo dom treba čimprej popraviti, da ne bo škoda še večja in s tem večji tudi stroški za popravila.
»Jasnici« se vedno bolj jasni
Kako je videl gostinstvo v kočevski in ribniški občini novinar Radia Beograd, ki je seveda prepotoval tudi že precej sveta
Na poti od Ljubljane preko Ribnice in Kočevja do Delnic je malo gostišč. Še tista, kar jih je, so razvrščena v slabe kategorije. Prenočitvenih zmogljivosti je malo in še te so pogosto ob petkih in sobotah zasedene. Kočevje, na primer, ima le hotel „Pugled“, ki ni dovolj ugleden za tako mesto z lepimi razvojnimi možnostmi. Do nedavnega tudi nekoliko manjša Ribnica ni imela takega objekta. Z otvoritvijo hotela „Jelka“ se je položaj izboljšal.
Po zaslugi motela „Jasnica"
pa v
gostinstvu le ni vse tako črno. kar se
drobne iz kočevja
SPET ZNAČKE - Zbiralci značk so se spet razveselili. Lovska družina Mala gora je izdala ob svoji 20-letni-ci spominsko značko. Na njej je prikazano rogovje jelena, okoli pa je napis „LD Mala gora 1954 - 1974“. Na sami lovski razstavi sojih prodali preko 400. Značkaiji imajo torej letos dobro domačo bero.
PREVEC DEBELIH - Pregled šolskih otrok nekaterih razredov je pokazal, da jih je preko 30 odstotkov preveč debelih, in so jim morali predpisati shujševalno dietp. Svetovali so jim, naj manj jedo in se več gibljejo oziroma telovadijo. Kakšno protislovje! V Rimu svetovni kongres zaradi lakote, v Kočevju pa skrb, kako naj bi otroci shujšali zaradi preobilne hrane.
POSTAJ A-RAZSTAVIŠČE? -Občane zanima, kaj nameravajo narediti s sedanjo leseno avtobusno postajo, ko bo zgrajena nova postaja. Nekateri predlagajo, naj bi jo, če je tehnično mogoče, prestavili na ustrezno mesto in jo preuredili v razstavni prostor oziroma paviljon. Tudi če bo ostala postaja na sedanjem mestu, naj bi jo preuredili do zunanjih stebrišč v razstavno dvorano. Tako bi ta prostor koristil Kočevju in pospešil razmah raznih razstav, ki ne potrebujejo veliko prostora. Zdaj namreč v Kočevju že pri-
manjkuje prostorov, zato morajo zanimive razstave prehitro zapreti.
DEDEK MRAZ — Leto gre hitro h koncu. Otroci se že pogovarjajo o dedku Mrazu, starejši, pa iščejo rezervacije za silvestrovanje. Kaže, da žepi le še niso tako praznt, kakor tarnamo. Tudi Miklavž bo verjetno dobro spraznil police trgovin. Tako bomo zajadrali veselo v najdaljši mesec novega leta - januar.
tiče sodobnih objektov. Ta motel je gotovo najboljši in najprimernejši za goste.
Pred kratkim sem se pogovarjal z upravnikom Acom Radmanovićcm o poslovanju motela. Povedal je, da posluje letos motel uspešno in brez izgube. „Znižali smo cene, kolikor smo največ mogli, izboljšali postrežbo, zato imamo vedno dovolj gostov, ki šb zadovoljni.**
Cene so.v primerjavi s podobnimi objekti drugod res nizke. To vsak gost takoj opazi. Pridni gostinski delavci Darko Kaus, Olgica Petek, Dare Frelih, Cvetka Vovko in drugi pa skušajo goste čim bolje postreči.
Zvedel sem, daje v motelu Jasnica vrsta posvetovanj, seminarjev, tečajev in drugih srečanj. Gosti motela so bili doslej že najuglednejši
zvezni in republiški politični in državni voditelji, odrski umetniki, ansambli in drugi. Motel ima primerne prostore za vse te namene. Udeležuje se razpisov za razne scminaije in druge prireditve. Zaradi zmernih cen običajno vedno prav on zmaga. Skoraj vse letošnje leto so bili v motelu Jasnica seminarji republiškega sindikalnega sveta in republiške ZSM. Podpisali pa so tudi pogodbo za tri novč £££2!*; ki bodo traJa,i skupaj 6 mesecev.
V motelu računajo, da bodo imeli precej večji promet, ko bo posodobljena cesta Kočevje-Delnice; do Broda na Kolpi bo že jeseni prihod^ nje leto. Predvidevajo, da bodo imeli v poletni sezoni veliko prehodnih gostov, saj je cesta Ljubljana-Kočevje-Delnice-Kraljevica bližnjica za južni Jadran. V zimski sezoni pa računajo še naprej na seminarje in tečaje. „
Seveda razmišljajo tudi, kako bi pritegnili več stalnih in še več prehodnih gostov. To nameravajo doseči z gradnjo bazena in kegljišča pri motelu.
RADE RADENKOVIC
— Zakaj si ostal tako dolgo na lovski razstavi, ko pa vem, da nisi lovec in ljubitelj divjadi?
— Ker nisem mogel domov. Avta U 131-161 in U 917—34 sta bila tako spretno postavljena, da sta zaprla izhod vsem, ki smo prišli na razstavo z avtomobili.
V	motelu Jasnica so pogosto seminaiji, tečaji in predavanja, kijih organizirajo republiška vodstva raznih organizacij. Kadar predavajo najvišji predstavniki, se vedno udeleže predavanj tudi člani političnih aktivov občine Kočevje in Ribnica. (Foto: J. Primc)
mora biti gotov v kratkem, saj se bodo.v teh dneh ob ustanavljanju SIS (samoupravnih interesnih skupnosti) delovni ljudje odločali za financiranje programov SIS, med drugim tudi za področje kulture, kjer je
vključen tudi ribniški moški pevski zbor.
Pri proslavljanju 10-letnice bo pomagal zboru tudi Slovenski oktet.-Tone Kozlevčar je v imenu okteta povedal, da so pripravljeni za ribniške pevce organizirati nastop v tujini in gostovanje zbora iz tujine v Ribnici.
Velike žrtve za cesto
Še tretjina denarja jim manjka
France Dejak, predsednik režijskega odbora za obnovo ceste skozi vasi Dolenji Lazi in Breg, je o asfaltiranju ceste in stroških zanjo povedal:
„Prebivalci tega območja smo si že dolgo želeli asfaltirano cesto. Zaradi tega smo nameravali že sami uvesti samoprispevek, ki bi bil precej velik, vendar potem pri tem nismo vztrajali, ker so prav takrat potekale priprave za uvedbo samoprispevka za vso občino.
Za asfaltiranje naše ceste smo doslej zbrali denar iz naslednjih virov: redni samoprispevek 200.000 din, izredni samoprispevek vaščanov obeh vasi 120.000 din, občinski cestni sklad
400.000 din in republiški cestni sklad 100.000 din. Skupno smo torej zbrali
820.000 din, vsa dela pa bodo predvidoma veljala
1.200.000 din. V teh številkah ni vštetih niti kot do-kiiki iltfl m* strošek še
150.000 din, kolikor bi veljalo urejanje bankin in čiščenje gradbišča po končanih delih, kar bomo opravili
vaščani s prostovoljnim delom.
Manjka nam torej še okoli 300 do 400.000 din. Zato bomo zaprosili za pomoč delovne organizacije in cestni sklad, računamo pa tudi na dodatna sredstva iz rednega samoprispevka, razen tega pa nameravamo uvesti novi dodatni samoprispevek občanov. Prepričani smo, da bomo povsod naleteli na razumevanje in da bodo dela čimprej dokončana. “
J. PRIMC
France Dejak: „Naša krajevna skupnost je prva v ribni-
; oocini, H ȱe
SKJ
nar za svojo cesto. Prepričani smo, da bo naš zgled spodbudil tudi druge. “
0RTNEŠKI POROČEVALEC
PRESTAVLJENA REVIJA -Revija pevskih zborov v Dolenji vasi, ki naj bi bila po prvotnem načrtu že letos, bo predvidoma januarja ali februarja prihodnje leto. Uradno je revija, ici naj bi postala nekaj podobnega kot reviji v Šentjerneju in Šentvidu, preložena zato, ker Še ni mogoče ogrevati dvorane v novem DC. To pa je prišlo prav tudi pevcem in organizatorjem, da bodo lahko bolje pripravili revijo.
DVA PREDSEDNIKA - Ribniški moški pevski zbor je na nedavnem občnem zboru na izrecno željo dosedanjega predsednika 71-letnega Naceta Starca izvolil novega predsednika. To dolžnost so zaupali Francu Dejaku, medtem ko so Janez Pirker tajnik, Jože Klun blagajnik, France Lesar gospodar in Tone Petek poslovodja. Dosedanjega predsednika Naceta Starca so izvolili za častnega predsednika.
NOVE STISKALNICE Stiskalnice za odpadne surovine izdelujejo
v RIKU. Dve sta za stiskanje pap'rj£ ena pa za stiskanje železnih °dpa.c kov. Kupci so pretežno domače, pravi jugoslovanske delovne °r8*i z zacije, ki sc ukvarjajo s prometofl1 odpadnimi surovinami.
BRIHTEN RIBNIČAN
Novi ribniški hotel je lepo preurejen. Vsi prostori so izkoriščeni, kolikor se je dalo. Tako je ostalo za stranišča bolj malo prostora, posebno na moški strani. Neki gost se je znašel in si je dal duška. Na vratih je bilo z lepimi črkami napisano „Moški WC“. Neznanec pa je odtrgal z vrat Črko M in strešico iz S in tako zdaj pi$e „oski WC“.
Prometni vozel
KOČEVSKE NOVICE
REŠETO
novega utripa življenja las je to mejnik in praz-
Mesec dni dodatnega dopusta
Izostanki z dela so v črnomaljski občini problem, ki nerazvita občina težko prenese - Posvet je to vprašanje dodobra osvetlil
Direktorji delovnih organizacij, predstavniki zdravstvenih služb in socialnega zavarovanja, strokovnjaki z instituta za medicino dela ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine so novembra v Črnomlju obravnavali varstvo pri delu in možnosti za odpravo pogostih izostankov z dela zaradi bolezni.
Potrebni so ukrepi, kajti ni se mogoče sprijazniti z dejstvom, da so »meli na primer v BELTU lani 22.556 izgubljenih delovnih dni za-radi bolniškega staleža zaposlenih, kar pomeni, da je imel vsak poprečno 28,9 dneva bolezenskega dopusta. Gre torej za dober mesec dodatnega dopusta! Letos je sicer stalež bolniške nekoliko manjši, še vedno Pa je med beltovci vsak zaposleni (poprečje) 18,8 delovnega dne bolan. Tudi v rudniku Kanižarica, v Gozdnem obratu in gradbenem podjetju imajo podobne težave.
Pri teh izostankih ne gre samo za broške zdravljenja, ki gredo v milijone, še večja škoda nastaja v gospodarstvu zaradi izpada v proizvodnji, tega pa si posebno nerazvita občina ne more privoščiti.
Iz podatkov, ki so jih posredovali kolektivi, je videti, da število bolnikov naglo naraste spomladi ob setvi, Poleti ob košnii ii> žetvi ter za časa
Naš praznik
Jutri bodo v Črnomlju svečano odprli nove prostore TOZD BETI. S tem se kolektivu uresničuje dolgoletna želja, za občinsko gospodarstvo pa pomeni novi obrat nov kamen za gradnjo prihodnosti v družbi razvitih. Za kakšno pridobitev gre, je povedal inž. Alojz Justin, vodja TOZD tovarne BETI v Črnomlju:
„Nova proizvodna hala omogoča tudi novo tehnologijo. Imamo dva tekoča traka, vse pa je pripravljeno, da po potrebi lahko uvedemo Se proizvodnjo na tretjem traku. Zdaj je zaposlenih okrog 240, imamo pa možnost zaposliti 350 ljudi.
Za kolektiv je velikega pomena tudi to, da smo stare delovne prostore preuredili za skladišče, menzo, kuhinjo, garderobe in sanitarije. Zdaj imamo ugodne delovne pogoje, kar bo omogočilo tudi za 25 odstotkov večjo proizvodnjo. Morali pa bomo bolje organizirati delo, ker še prihaja do zastojev zaradi nepravočasne dobave materiala. Delavci temu niso krivi, so pa prizadeti pri osebnih dohodkih in seveda s tem niso zadovoljni.
Otvoritev novih delovnih prostorov je vsekakor zače-
tigatve. Na podlagi tega tudi sklepajo, da prebivalstvo le ni tako hudo nagnjeno k resničnim boleznim, ampak da gre za izkoriščanje bolniškega staleža za delo na kmetijah.
Menijo, da nosi del krivde za tako stanje zdravstvena služba, del pa tudi delovne organizacije same, ker niso organizirale obiskov in kontrole na domu pri članih kolektiva, ki so v bolniškem staležu. Sklep posveta je bil, daje vsekakor potrebno zaščititi pravega bolnika in mu nuditi potrebno zdravstveno varstvo, hkrati pa razkrinkati simulante, ki razmetavajo skupna sredstva delovnih ljudi. Na njihov račun gre tudi dolga čakalna doba pred ordinacijo, konec koncev pa tudi pripombe na kvaliteto storitev. Z boljšim sodelovanjem med zdravstveno službo in
podjetji bi se dalo marsikaj izboljšati.
R. B.
OB ŠESTIH ŽE MRKNE
V Naklem in Rodinah imajo električno napeljavo še iz leta 1947. Poraba toka narašča, ker imajo ljudje razne gospodinjske in druge stroje, toda tok je tako slab, da ob 18. uri navadno ugasne. Janez Rožič, delegat krajevne skupnosti Talčji vrh, kamor prizadeti vasi spadata, je v imenu občanov prosil občinsko skupščino za pomoč.
Za nas je to ynik.“
m praz-R.B..
Taka sta zdajle videti dva 24-stanovanjska bloka, ki ju gradijo v Črnomlju in bosta prihodnje leto vseljiva. To bodo prva stanovanja iz solidarnostnega sklada, namenjena najbolj potrebnim in mladim družinam. (Foto: R. Bačer)
Na celi črti več zagona
SIS naj programe za leto 1975 sestavijo tako, da gospodarstvo ne bo več obremenjeno
20. novembra so delegati treh občinskih zborov črnomaljske, skupščine tehtali delo in bodoče programe samoupravnih interesnih skupnosti in razpravljali o stališčih, na katerih bo slonel družbeni plan za bodoče petletno obdobje.
„Nobena samoupravna interesna skupnost ni letos poslovala tako, da bi bili lahko z njenim delom povsem zadovoljni,“ je bila ena ugotovitev razpravljalcev. Uresničitev zastavljenih programov interesnih skupnosti ni potekala po planu, ob tem pa se zastavlja vprašanje, ali so preobsežno zastavili delo ali pa vseh načrtov niso bili sposobni prenesti v življenje.
Ker so povsod potrebe velike in jih nihče ne zanika, na drugi strani pa je gospodarstvo do skrajne meje obremenjeno, so bili delegati mnenja, da v letu 1975 nikakor ne gre sprejemati višjih prispevnih stopenj v korist SIS, pač pa naj v okviru razpoložljivih sredstev dobi več tista interesna skupnost, ki bo denar bolje obrnila v skupno korist. Ustaviti se velja še ob dejstvu, da strokovne in finančne službe v SIS vedno več stanejo; Medtem ko je šlo letos v ta namen okrog 600.000 din, planirajo za leto 1975 že preko 800.000 din izdatkov, do pred kratkim pa so te potrebe pokrivali z 10.000 din stroškov ob malenkostno manjši dejavnosti. Proučiti je treba možnosti, kako bi se dalo dejavnosti SIS najceneje organizirati.
ČRNOMALJSKI DROBIR
:	ZGLED — Črnomaljski Bclt
y Jahko za zgled ostalim podjetjem.
sak delavec dobi namreč za rojstni .'‘n od direktoija osebno čestitko. ePa navada, ki je ne kaže opustiti.
jKAŽIPOTI - Kažipote, ki kažejo X*1 do najlepšega spomenika v n_rnomlju, spomenika padlih borcev a Gričku, napada zahrbtna bolezen i *]a. Lepo bi bilo, ko bi se našel Da ’ Js k* te obnovil. Morda Jer Črnomlju obstaja kakšno pod-ie i k*. za tc ta^c zadolženo, pa slučajno pozabilo na to? !
P
d.KJE STE, ČRNI UMEJNIKI? -. ^nikarji so na žalost gospodinj ! **0 redki, kot voda v Sahari. Če
gospodinja v Črnomlju dobi v hišo dimnikarja enkrat na leto, mora imeti že pravo srečo.
PLOČNIKI - Črnomaljska glavna cesta je zelo slaba, še slabši pa so pločniki, ki so tako razriti in luknjasti, da je že nekaj občanov zaradi njih padlo. Če dežuje, se v kotanjah nabira voda, ki nudi občanom brezplačno kopanje.
KOVAČ - Edini kovač, ki se še ni izneveril svojemu poklicu, je Strugar z Ločke ceste^ta skrbi, da Črnomaljski in okoliški konji niso bosi. Obrt pa tudi tukaj počasi izumira, saj je vse več občanov, ki „obuvajo" svoje konjičke (jeklene) v gume.
Ko so v skupščini obravnavali izhodišča za sestavo družbenega plana v obdobju 1976 do 1980, so izrecno poudaijali, da bo pri načrtovanju bodočega razvoja potrebno predvsem več poguma in več elana. „Zadovoljstvo in zapiranje v krog kolektiva je za domače gospodarstvo škodljiva stvar in glede tega bomo morali doseči premik, če hočemo, da bo naša občina postala razvita,“ je med drugim poudaril tudi inž. Martin Janžekovič, predsednik obči-
VASI SE PRAZNIJO
V okolici Dragatuša so vasi Kneži-na, Lahinja, Btjlčji vrh in Zapudje, kjer že ni več slišati otroškega vri-šča. V Lahinji in Črešnjevcu imajo na primer samo po enega šoloobveznega otroka v vasi, po drugih naštetih vaseh so otroci redki. V zadnjih desetih letih so se hiše izpraznile, zato tudi rojstev ni veliko. Zakaj? Ljudje so šli za zaslužkom v mesta ali v tujino in po mnenju vaških funkcionarjev izseljevanja ne bo mogoče zaustaviti, če za občane ne bo dela blizu dom?
VARČUJMO Z ZDRAVILI!
„V Sloveniji porabimo na leto 88 milijard dinaijcv (starih!) za zdravila. Ce bi vsak bolnik prihranil samo 10 odstotkov zdravil, kar ni težko, bi imeli lahko vsako leto novo bolnišnico,“ je med drugim povedal na zadnji občinski seji Jože Vajs, predsednik izvršnega sveta, z*namenom, da bi se delegati zavzeli.za tako varčevanje.
KAKŠNE PRAVICE!
Načrtovanje kratkoročnega in petletnega razvoja občine Črnomelj povzroča nemalo težav. Občina si prizadeva dobiti podatke iz kolektivov, kjer naj bi povsod za začetek ustanovili komisije za planiranje. Pa kaže, da niti komisij ne bo povsod. Iz TOZD IMV in TOZD Cestnega podjetja so namreč dobili pismeno obvestilo: „Nismo pooblaščeni imenovati sestavo organa za planiranje ..
V počastitev metliškega občinskega praznika 26. novembra in dneva republike so v avli osnovne šole v Metbkj poprav* razstavo „Kultura v NOB“. Odprta je bUaod 14. do 26. novembra in si jo je ogledalo precej meščanov m osnovnošolcev. (Foto: J. Pezelj)
Suhor: dovolj delovne sile
V obratu IMV na Suhorju delajo v prostorskih stiskah - Kadar bodo obrat povečali, lastniki zemljišč ne bodo delali težav
Zgodovina obrata IMV na Suhorju sega v 1955. leto, ko je bila lastnik majhne „tovame“ Kmetijska zadruga Metlika. Takrat so se na Suhoiju ukvarjali s sodarstvom, v glavnem pa z razrezom lesa.
Z ustanovitvijo LEPIŠ leta 1962 je bilo za prebivalce Su-hoija takoj več dela, ki pa je bilo tudi bolj zahtevno. Tako so se že takrat srečevali s težavami, kako izboljšati proizvodnjo, da bi bili njihovi izdelki na trgu kar najbolj konkurenčni in da bi bil zaslužek, ki je obenem pomenil tudi razvoj podjetja, večji.
Ob metliškem občinskem prazniku bodo danes zvečer v Domu Partizana v Metliki na svečani akademiji v poča stitev dneva republike podelili tudi občinska priznanja „Osvobodilne fronte“. Spodaj navajamo nagrajence in obrazložitev, zakaj so ta priznanja dobili:
Prostovoljno gasilsko društvo Drašiči praznuje letos 50-letnico delovanja. Društvo je eno najbolj delavnih v občini. Pri graditvi gasilskega doma v Drašičih so se člani društva in ostali izkazali s požrtvovalnim delom, pri tem pa niso pozabili svojih gasilskih dolžnosti.
Krajevni odbor RK Dobravice je s svojim delom pokazal izredno prizadevnost pri reševanju socialnih problemov na vasi. Pri tem imajo veliko zaslug predsednik odbora tov. Povse in njegovi sodelavci. Ekipa prve pomoči RK Dobravice je na tekmovanjih večkrat zaporedoma osvojila prvo mesto, izkazala pa se je tudi na republiškem tekmovanju.
Rudi Dim, rojen 25. novembra 1909 v Gradcu, izhaja iz napredne družine. Bilje udeleženec NOV od 9. 9. 1943. Po
Priznanja 0F
osvoboditvi je bil predsednik prosvetnega društva „Oton Žu-pančič“, več let občinski odbornik, predsednik RK, tajnik odbora ZB Gradac. Deluje v odborih RK, SZDL, ZB, ZK in KS.
Anton Mazi, rojen 4*. julija 1904. Med vojno je bil na terenu aktivist. Po vojni je delal na vseh področjih družbenega dela. Čeprav bolehen, je še vedno med najbolj aktivnimi vaščani. Je tajnik KO RK Radoviča, kjer dela zelo uspešno.
Janez Gačnik, rojen 25. aprila 1929 v Boričevem pri Novem mestu, je diplomirani inž. agronomije. Sedaj je direktor KZ Metlika. Je član ZK od 1959, član komisije za SLO pri komiteju. namestnik predsednika koordinacijskega odbora za SLO pri SZDL, član občinske konference SZDL in raznih njenih komisij. Bilje tudi predsednik ObK SZDL do 1973. Je zelo zaslužen za napredek kmetijstva v občini.
Zvonko Hanzelj, rojen 2. septembra 1925 v Gradcu, je aktiven družbenopolitični delavec. Njegovo delo se kaže predvsem na področju borčevskih zadev. V narodnoosvobodilnem boju je sodeloval od 1942. Član Zveze komunistov je od 1947. Sedaj je predsednik ObO ZZB, član komisije za družbeno-politične in mednarodne odnose pri ObK ZKS.
1967 so se priključili novomeški IMV, za katero so v začetku delali le sestavne dele za prikolice in tudi že pohištvo. Letos izdelujejo elemente streh za vse tipe prikolic, ki jih delajo v novomeški in belgijski tovarni. Začeli so izdelovati tudi elemente za pode največjih prikolic, ki jih IMV dela v glavnem za izvoz.
Obratovodja suhorskega obrata' Ivan Šuštaršič, je povedal, da je pri njih že dalj časa premalo prostora. Prav gotovo to preprečuje, da bi lahko v obratu postavili nove stroje, se pravi, da bi izboljšali tehnologijo dela, kar si že vsi močno želijo. Prostorska stiska, v kateri sedaj dela 155 zaposlenih (med
njimi je 36 žensk) prav tako vpliva na varnost pri delu.
Razveseljivo pa je, da so so-sedja njihovega .obrata že nekajkrat obljubili, da takrat, ko bodo obrat povečali, ne bodo delali težav. In prav gotovo je, da se bo obrat na Suhoiju moral razširiti, kajti tam imajo nekaj, kar marsikje močno pogrešajo: zadosti dobre delovne sile. Iz suhorskega obrata se vozi v novomeško IMV še sedai kar 35 ljudi.
ZLATE ZNAČKE ZA
PREDVOJNE KOMUNISTE
V okviru praznovanja občinskega praznika in dneva republike bodo v četrtek, 28. novembra ob 17. uri, v hotelu Bela krajina svečano podelili članske izkaznice novosprejetim članom Zveze komunistov. Po podelitvi članskih izkaznic bodo predvojnim komunistom podelili zlate značke^ZKJ.
V obratu novomeškega IMV na Suhoiju pravijo, da jim zmanjkuje prostora. Prav gotovo je, da delajo delavci in delavke v prostorih, ki so prenatrpani in ki zaradi tega marsikje zšvirajo delo. Na sliki: v enem izmed delovnih prostorov. (Foto: J. Pezelj)
SPREHOD PO METLIKI
50 LET DOBREGA DELA - 4. avgusta letos je proslavljalo prostovoljno gasilsko društvo Drašiči 50-letnico svojega delovanja. Avgusta so člani dobili nov gasilni kombi, veterani in najprizadevnejši gasilci pa priznanja, ki jih jim je podelila občinska gasilska zveza. Danes zvečer, ob občinskem prazniku, pa bo društvo dobilo še eno veliko priznanje - občinsko priznanje Osvobodilne fronte.
SESTANEK SEKRETARJEV -V petek, 22. novembra, je bil sestanek sekrctaijev OOZK, na katerem so se pogovarjali o uresničevanju sklepov 4. seje predsedstva CK ZKJ in 10. seje CK ZKS. V prihodnjih dneh pa bo organiziran tudi seminar za vse sekretarje.
SEMINAR V SEMIĆU - Komiteja OK ZKS Črnomelj in Metlika bosta organizirala za vse novospreje-te člane enodnevni seminar v Semiču. Udeleženci bodo obravnavali teme: kaj je marksizem, pregled zgodovine delavskega gibanja, aktualne naloge ZK v boju za samoupravni socializem, seznanili pa se bodo tudi s statutom in programom ZK.
NOCOJ V DOMU PARTIZANA - Opozarjamo vas, da bo nocoj ob 19. uri v Domu Partizana akademija, posvečena praznovanju občinskega praznika in dneva republike. Med drugimi bodo na proslavi nastopili: Vilma Bukovec, Tone Prus in Franci Prus. Podeljena bodo priznanja najboljšim ekipam in posameznikom, ki so tekmovali v delavskih športnih igrah.
metliški tednik
S papirja v življenje
Pred volitvami delegacij interesnih skupnosti
V	brežiški občini bo 43 delovnih kolektivov volilo delegacije za šest interesnih skupnosti. Člani občinskega sindikalnega sveta usmerjajo potek akcije po sprejetem rokovniku. Pri tem opozarjajo, daje ta enako odgovorna, kot so bile pomladanske volitve, kar velja tudi za merila pri izbiri delegatov. V delovnih organizacijah so se dogovorili, da bodo volili splošno delegacijo in ne posebne.
Med kandidacijskim postopkom delovni ljudje že opredeljujejo poklicne in nepoklicne funkciie. Pri izbiri tajnikov interesnih skupnosti pa upoštevajo merila, ki veljajo za kandidiranje članov izvršilnih organov skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Občinski sindikalni svet je predlagal kolektivom, naj ne pozabijo kandidirati žensk in mladine.
Po krajevnih skupnostih so priprave prav tako zelo živahne,
BREZ NASPROTOVANJA
Po krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela v brežiški občini so potekale v tem tednu številne razprave o predlogu za razpis „cestnega" referenduma. Predstavniki izvršnega sveta so o tem posebej razpravljali z obrtniki, avtoprevozniki in gostinci. Ti so soglašali s predvideno sklenitvijo družbenega dogovora, ki bo določal prispevek od dohodka omenjenih dejavnosti. Na sestanku z direktoiji, predsedniki delavskih svetov ter osnovnih sindikalnih organizacij so prišli do zaključka, da je referendum edina možna oblika združevanja sredstev za modernizacijo cest in da pomeni hkrati uresničevanje tistega ustavnega načela, po katerem so temeljne organizacije združenega dela dolžne financirati delo krajevnih skupnosti.
V. P.
izvaja pa jih Socialistična zveza. Na zborih občanov sprejemajo kandidatne liste za volitve delegacij samoupravnih interesnih skupnosti in liste za volitve svetov krajevnih skupnosti. To je tudi priložnost, da kritično ocenijo delo krajevnih skupnosti in da opozorijo na naloge, ki jih čakajo v novem obdobju. S posebno pozornostjo obravnavajo tudi predlog za modernizacijo občinskih cest v prihodnjih petih letih.
F.B.
PRAZEN MOŠNJIČEK
V Brežicah se je doslej nabralo na posebnem računu 90 tisoč dinarjev za štipendiranje, torej nič več kot za izplačilo dveh mesečnih štipendij za sto štipendistov. Prosilcev je več kot 300! Predsedniki delavskih svetov, direktorji in predsedniki sindikata so na sestanku s predstavnikom izvršnega sveta obljubili, da bodo podpisali samoupravni sporazum o štipendiranju vsi tisti kolektivi, ki doslej tega še niso storili.
MRLIŠKA VEŽICA V PRIHODNJEM LETU
V programu za 1975. leto imajo prebivalci bizeljske krajevne skupnosti postavitev mrliške vežice. Zgraditi jo nameravajo s prispevki občanov, krajevne skupnosti in delovnih organizacij.
Sami n« bomo vsemu kos
Rok Kržan z Bizeljskega o izkušnjah in predlogih delegatov
— Tovariš Kržan, vi ste vodja skupine delegatov za zbor občin v republiški skupščini. Kakšne so vaše prve izkušnje in kako ste se vsi skupaj vživeli v novo vlogo?
- V začetku smo bili v zadregi predvsem zaradi obsežnega gradiva za zasedanje republiške skupščine. Motil nas je dolg dnevni red in večkratno pošiljanje materiala, popravkov, dopolnil, mnenj komisij in odborov skupščine oziroma izvršnega sveta. Po obsegu dnevnega reda je bilo zmerno šele sedmo zasedanje. Delegati smo prejeli tudi navodila o sprejemanju zakonov in dopolnil, kar je za vse koristno, saj se srečujemo z novimi in nepričakovanimi problemi.
— Kakšno pot je ubrala vaša delegacija, da bi laže izpolnjevala svoje dolžnosti?
- Sprejeli smo sklep o vodenju stalne evidence nad gradivom, posredovanim izvršnemu svetu občinske skupščine, ter evidence o priporočilih izvršnega sveta in občinskih služb. Z materiali, ki bodo posegli v delo in-
Stara pralnica peska v Globokem
NOVO V BREŽICAH
SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA. - V Brežicah že dolgo pogrešajo lokal, kjer bi se zaposleni in drugi lahko hitro in poceni okrepčali. O tem so razmišljali tudi v podjetju Posavje, ki združuje trgovino in gostinstvo. Menijo, da bi samopostrežno restavracijo lahko uredili v gostišču Pri gradu, če bi se to gostišče vključilo v temeljno organizacijo združenega dela za gostinstvo pri Posavju.
TELOVADCI NA ODRU. - Občinski svet Zveze sindikatov in temeljna telesnokulturna skupnost sta združila svečano razglasitev rezultatov letošnjih delavskih športnih iger s telovadno akademijo. Na njej so sodelovali dijaki brežiške gimnazije, učenci osnovne šole bratov Ribarjev iz Brežic Nastopili so tudi člani državne reprezentance. Na prireditvi'
je zapel moški pevski zbor DPD Svoboda bratov Milavcev. Nastopajočim in udeležencem športnih iger sta organizatorja priredila tovariško srečanje v čateškem motelu.
SLOVESNO PO VSEH SOLAII.
-	Ta teden imajo po šolah svečan sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Za najmlajše je to praznik, združen s kulturnim programom in pogostitvijo.
INTERNAT JE PREMAJHEN. -Predstavnik Šolskega centra je opozoril udeležence občinske konference ZK na stisko v internatu. Ta lahko sprejme največ 120 učencev, potrebovali pa bi streho za vsaj še enkrat toliko mladih ljudi. Računati je treba z odpiranjem novih oddelkov v centru, pa tudi s tem, da bodo v gimnaziji prav tako dijaki, ki bodo potrebovali stanovanje v domu.
BREŽIŠKE VESTI
teresnih skupnosti, bomo te sproti seznanjali in zahtevah njihovo mnenje.
Sklenili smo tudi, da morajo biti imena delegatov znana za dve zasedanji vnaprej. Le tako bomo posameznikom omogočili, da se bodo temeljito seznanili z gradivom. Delo v delegaciji nameravamo porazdeliti po interesih in sposobnostih delegatov. Zahtevamo, da bodo našim posvetom prisostvovali predstavniki izvršnega sveta, občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Za dobro informiranost so nam strokovne službe skupščine dolžne posredovati stališča, katera naj bi zastopali. Delegati sami ne bomo zmogli vsega, ker opravljamo svoje delo poleg redne zaposlitve.
Menim, da je prav, če povem, da delegati doslej s svojimi dopolnili v republiški skupščini niso mogli prodreti, bodisi da so bili premalo jasni ali pa je izvršni svet vztrajal pri prvotni obliki. V občinski skupščini pa sem odločen zagovornik ločenega zasedanja zborov. To daje delegatom možnost, da vsi sodelujejo v razpravah, posredujejo mnenja svojih delegacij, vplivajo na potek razprav in sprejem sklepov.
J. T.
Klic 2umberka in Gorjancev
Pomoč spominskemu območju
Območje Žumberk — Gorjanci se bo združilo v interesno skupnost. Ustanovile jo bodo občine Brežice, Krško, Novo mesto, Metlika, Jastrebarsko, Ozalj in Samobor. V iniciativnem odboru bosta vsako od njih zastopala po dva člana.
Predel Žumberka in Gorjancev sodi med najmanj razvite v obeh republikah, pa vendar ima veliko naravnega bogastva, kulturnih spomenikov, obeležij ljudske revolucije in NOB; v interesni skupnosti, ki bo združevala obmejna območja, bo lahko učinkoviteje predstavil svoje potrebe. Že v iniciativnem odboru bodo določili okvirne meje območja in poskrbeli za tehtno strokovno analizo sedanje razvitosti in bodočih potreb.
Povezava z drugimi krajevnimi središči bo prav gotovo na prvem mestu, istočasno pa bo treba nakazati rešitve za zaposlovanje ljudi iz Žumberka in Gorjancev. Vseh sedem občin se bo med seboj dogovarjalo o tem, kaj bodo ukrenile in kako bodo začele akcijo za hitrejši napredek krajev, ki so med narodnoosvobodilno vojno prispevali pomemben delež v boju za svobodo.
V. P.
ŠOLARJI VARČUJEJO
Na Bizeljskem sodelujejo v akciji za pionirsko varčevanje vsi učenci. Imajo lastno šolsko hranilnico, ki je lani med 47 hranilnicami zasedla prvo mesto. Celotni promet hranilnice znaša okoli pet milijonov starih dinarjev, mesečno povprečje pa se vrti okoli 1,8 milijona starih dinarjev. Lastna sredstva posoja hranilnica posameznim učencem, organizaciji ali razredu.
Z medobčinskega posveta SZDL v Kostanjevici, na katerem so 14. novembra razpravljali o politiki dolgoročnega razvoja Jugoslavije, o izhodiščih za družbeni plan razvoja Slovenije do 1980 ter o zasnovah regionalnega prostorskega razvoja Slovenije. (Foto: Jožica Teppey)
( Bralcem se opravičujemo, ker smo minuli četrtek nad tem podpisom pomotoma priobčili sliko kosta-njeviškega gradu )
Delavce, kmete in mlade v ZK
Sklep občinske konference: organizacije ZK v vse delovne kolektive in krajevne skupnosti - Izobraževanje mora ujeti korak s sprejemanjem
— 620 komunistov že nekaj pomeni, toda za občino, kakršna je krška, je to odločno premalo, — so s sekretarjem Stanetom Drobničem vred ugotavljali člani občinske konference ZK na seji 20. novembra. Osnovne organizacije so premalo storile za številčno rast članstva, zato je Krško še vedno pod slovenskim povprečjem. Cilj, ki ga želijo doseči, je 20 odstotkov proizvajalcev v vrstah Zveze komunistov.
Konferenca poziva sekretariate osnovnih organizacij, naj bodo neposrednim proizvajalcem vrata za vstop v ZK stalno odprta, komunisti v Zvezi mladine pa naj podvojijo napore za sprejemanje v ZK. V sklepih se konferenca obrača na sekreta-
KADROVSKASUSA
Delavska univerza v Krškem stalno zaposljuje samo enega človeka, naloge izobraževanja pa so vsak dan obširnejše in odgovornejše. Slavko Kunej je predlagal, naj se komunisti zavzamejo za materialno in kadrovsko okrepitev te izobraževalne ustanove. Delavska univerza mora čimprej dobiti ustrezne prostore in ljudi, sicer ne bo zmogla dela, ki ga od nje zahteva družba.
Črna pika za gostinstvo
Štiri mesece zaprto
Brestanica se je decembra lani prelevila v veliko gradbišče. Štiristomilijonska investicija za rekonstrukcijo elektrarne ’ bo končana do novega leta, kar je za jugoslovanske razmere rekorden čas.
S tem pa pri Preskrbi najbrž niso računali, sicer gostilna Pod lipo ne bi bila zaprta že od 1. avgusta dalje. Tudi gostilno namreč preurejajo in jo bodo odprli 1. decembra. V elektrarni so se nadejali, da bo to delo opravljeno v maju in da se bodo številni delavci Pionirja in Hidromontaže v vročih poletnih mesecih tam lahko odžejali in okrepčali. Pa ne samo oni, ampak vsi tisti strokovnjaki, obrtniki in njihovi pomočniki, ki so občasno prihajali na brestaniško gradbišče.
Znašli so se tudi drugače. Nekateri so pomalicali na travniku, po delu pa so posedli ob cesti in spremljali dogajanje na njej.
Ta čas je marsikdo spraševal za prenočišče. Seveda zaman, ker so gostilno in sobe preurejali. Iz rok so izpustili zajeten zaslužek. Morda res niso mogli drugače, v kraju pa vseeno hudomušno pripominjajo, da le mah manjka, pa bi bila elektrarna dokončana prej kot gostilna.
J. TEPPEY
riate krajevnih organizacij in v Agrokombinatu z zahtevo po vključevanju kmetov, zlasti mladih kooperantov v vrste ZK.
Za	kandidate predlagajo
predhodne seminarje, Če to ni mogoče, potem naj sekretariati z njimi predelajo statut, oblike organiziranosti v občini in knjigo Franca Šetinca „Kaj je in za kaj se bojuje Zveza komuni-stov“.
V krški občini niso zadovoljni s sedanjim številom osnovnih organizacij. Ustanavljali jih bodo v vseh tistih krajevnih skupnostih, kjer jih še ni. Na pomoč bodo priskočili komunisti iz delovnih kolektivov. Šele ko se bodo terenske organizacije postavile na noge, se bodo ti ponovno vključili v de-
lo	ZK v podjetju.
Po sklepu konference si bodo komunisti prizadevali za ustanovitev osnovne organizacije v 88-članskem kolektivu podjetja
PREMOG ZA ELEKTRARNO ZAGOTOVLJEN
V Brestanici sc prihodnje leto še nc bodo popolnoma odpovedali klasičnemu obratovanju elektrarne. Za tak ukrcp so se odločili zaradi podražitve tekočega goriva. Poslovno združenje za energetiko je brestaniški elektrarni zagotovilo za 1975 40 tisoč ton premoga. Elektrarna kuri večinoma pralv, škrilj in zdrob. Do zdaj ga je porabila 200 tisoč ton na leto.
Transport, kjer sta trenutno le
2	člana ZK, v podružnici SDK, v ekspozituri Dolenjske banke in hranilnice, v podjetju Ko-stak, v Turist hotelu, pri Pionirju, v kostanjeviškem in krškem gozdnem obratu, pri Kremenu na Raki ter v osnovnih šolah v Podbočju, na Raki in v Kostanjevici.
J. T.
ASFALT NA CESTI KRŠKO - BREŽICE
Na levem bregu Save bo ta teden odpravljena še zadnja makadamska ovira na cesti od Krškega do Brežic. Vedno razriti klanec v Dolenji vasi bo končno le dobil asfalt. Pred njim so asfaltira-
li	tudi odsek od križišča do mostu v Pohanci. Modernizacija zbližuje obe mesti med seboj in poslej se bo veliko prometa preusmerilo z avtoceste na levi savski breg.
„TO JE ŽE SRAMOTA"
S ■temi besedami se je na seji občinske konference ZKS v Krškem oglasil Franc Dragan, ko je razpravljal o tem, da mesto še danes nima kulturnega doma. „Zakaj ga ne bi postavili s samoprispevkom? “ se je obrnil na prisotne, ki so ta njegov predlog podprli. Pobuda je torej sprejeta, treba jo bo izpeljati do kraja in pripraviti vse potrebno za referendum. Občani taki akciji prav gotovo nc bodo nasprotovali, saj prav vsi v Krškem pogrešajo primernejše prostore za kulturne prireditve, za kino in za seje skupščine ter drugih organov.
KRŠKE NOVICE
ZA POŽIVITEV - Delo mladinskih aktivov in občinske organizacije naj bi bilo poslej še bolj razgibano; točkovanje dejavnosti aktivov in nagrajevanje najboljših pa naj bo ena izmed oblik, s katero želijo v krški občini doseči ta cilj. O tem so govorili na prvi seji novoizvoljenih članov predsedstva in predlog tudi potrdili.
PONOVNO PREDSTAVE - Se-novski kino bo kmalu ponovno od-
Frt! Novo napravo za prikazovanje ilmov so te dni že dobili. Del denarja so zbrali v krajevni skupnosti, izdatno pomoč pa je dala tudi temeljna kulturna skupnost. S kinom naj bi poslej upravljala krajevna skupnost; ta bo ustanovila tudi poseben odbor, ki bo skrbel za dober izbor predvajanih filmov.
PONOVNO ZNAMKE - Krško filatelistično društvo je ponovno poskrbelo za prispevek k prireditvam, s katerimi bodo v občini počastili „Dan republike44. Tokrat so v dvorani delavske univerze predstavili „tehniko na znamkah4*, otvoritev razstave pa je bila v torek.
DELAVNA „SVOBODA14 - Poleg moškega okteta, ki redno vadi, se pri senovski „svobodi44 ponovno zbirajo člani dramske sekcije. Pripravljajo namreč uprizoritev dramatiziranega Jurčičevega romana „Deseti brat44. S tem delom se nameravajo prvič predstaviti februarja prihodnjega leta, ob krajevnem prazniku.
PROGRAM SESTAVLJEN - Komisija za šolska športna društva je te dni sestavila tekmovalni program za sezono 1974-75. Vanj so vk.jučili osem disciplin, od prvenstev v igrah z žogo do smučanja, atletike, orodne telovadbe in plavanja. Sestavljeni tekmovalni program bo kažipot društvom za načrtovanje dejavnosti.
IZLETI VABLJIVI - Senovsko društvo upokojencev je letos pripravilo za svoje člane dva izleta: z avtobusi so jih popeljali na Primorsko ter v kraje hrvaško-slovenskega kme; čkega upora. Ce ne bi bili prevozni stroški za upokojence veliki, bi društvo vsekakor organiziralo še več izletov.
Minulo nedeljo je bil za krajevno skupnost Loka pomemben dogodek: prvič se je sestala skupščina krajevne skupnosti, sestavljena po novih ustavnih določilih. Delegate skupščine so izvolili na treh zborih občanov na območju skupnosti, kjer so obravnavali tudi novi statut. To je prva krajevna skupnost v občini, sestavljena po novih določilih. Na sliki: vodstvo skupščine med delom. (Foto: Železnik)
Troje KS pred samoprispevkom
Krmelj, Tržišče in Šentjanž hočejo sodobnejšo cestno zvezo - Tudi koncept razvoja Posavja je spodbuda 6.000 občanom tega dela občine
Ob volitvah delegatov samoupravnih interesnih skupnosti v začetku decembra bodo na območju krajevnih skupnosti Krmelj, Tržišče in Šentjanž glasovali tudi o uvedbi samoprispevka, namenjenega za asfaltiranje ceste od Šentjanža do Krmelja, Tržišča, skozi Tržišče, od Krmelja skozi Gabrijele in Pijavice.
Zamisel o teh delih je stara že več let, močno je bila med občani prisotna leta 1972 ob pripravi proslave 30. obletnice junaškega boja Milana Majcna in Jančija Mevžlja. Veliko ljudi je bilo že takrat za denarne prispevke, cesta je bila takrat tudi Še republiška. Po izgradnji vodovoda je želja po boljših cestah spet stopila v ospredje.
dohodkov, kmetje 2 odst. od katastrskega dohodka, obrtniki pa po 2 odst. od svojih davčnih osnov.
MILAN LEVSTEK, predsednik KS Krmelj: „Če bomo na referendumu pokazali svojo voljo in pripravljenost prispevati za napredek naših krajev, bo tudi večja moralna obveznost drugih, da nam pomagajo. Najpomembnejša pa je pripravljenost v vseh treh krajevnih skupno-stih.“
JOŽE BAVEC, predsednik pripravljalnega odbora: „Brez sodobnejše ceste ne bo napredka v teh krajih, pobudniki akcije so delegati, sveti krajevnih skupnosti in družbenopoiitične organizacije vseh treh krajevnih » skupnosti.“
Oddelek za gospodarstvo občinske skupščine je pripravil tudi izračun zbiranja denarja s samoprispevkom. Na sestankih v začetku novembra so se zabeli za način, da bi razpisali samoprispevek za dobo 5 let. Delavci naj bi prispevali po 1,5 °dst. od svojih čistih osebnih
IGOR MALUS, predsednik KS Tržišče: „Ljudje so se že večkrat pohvalno izražali o tej akciji. Zato ne dvomim o uspe-hu.“
SEVNIŠKI PABERKI
ASFALT DO KRŠKEGA - Sredi Meseca so končno asfaltirali zadnji °dsek zasavske ceste pred Krškim tako, da je v glavnem le končano Posodabljanje te pomembne zveze Sevnice s Posavjem in dalje proti Zagrebu. Težavni obvozi so povzročali Velike težave, kdor je le mogel, se je tcmu območju raje izognil. Na vsem odseku ni asfaltiranih le nekaj dese-Jfn metrov cestišča pri novem mostu Jez Impolski potok, kjer je ovira drog daljnovoda, ki se je zaradi širšega mostu znašel na cestišču.
IZGUBILI SO SVOJ KRUH - Z jjpokojitvijo krmeljskega peka je fctaj izgubil kruh, ki so ga jedli delt kletja. Kdor bi se nameraval še na-' Pfej pečati s to obrtjo, bi moral za-r®di raznih predpisov vložiti precej jfenarja, tega pa ni. Krmcljčani z "krxovim kruhom, ki jim ga sedaj ^zijo iz Sevnice, niso preveč zado-yoljni, močno pa sc bojijo, kako bo
z dostavo pozimi. Iz izkušenj vedo, da ima takrat težavo z.dostavljanjem poštnih pošiljk tudi pošta.
LISCA POSKRBELA ZA SVOJE DELAVKE - V novih prostorih krmeljskega TOZD sevniške Lisce so uredili lepo jedilnico, s čemer so rešili tudi vprašanje družbene prehrane za svoje delavke, saj v kraju ni gostinskega lokala, ki bi se ukvarjal s prehrano. Lepo je urejena tudi garderoba za zaposlene.
NEVSECNE SMETI - Smetarji sevniškega stanovanjskega podjetja imajo res nezavidljivo delo: ker vozijo smeti z vozom, je praznjenje smetarskih posod povsem ročno. Izračunali so, da mora en delavec dvigniti v enem delavniku kar 30 ton, smetarski voz se mora v razvlečenem mestu ustaviti kar 560-krat na na dan, na leto pa zvozi 6.240 ton smeti.
To bi bil prispevek teh krajev za asfaltiranje okrog 12 km cest. Nekaj bodo prinesla tudi novo financiranje krajevnih skupnosti in posojila. Računajo, da ne bodo stali ob strani avtobusni podjetji SAP in Gorjanci ter zasavski premogovniki, ki imajo tu dosti avtobusnih prog. V 11-članskem pripravljalnem odboru sta po dva predstavnika iz vsake krajevne skupnosti; vanj so imenovali še 5 predstavnikov, ki se zavzemajo za razvoj teh krajev. Podporo svoji akciji vidijo tudi v konceptu razvoja Posavja, ki govori o republiški regionalni cesti Trži-šče-Krmelj—Sentjanž-Radeče. Ker je predviden začetek del pri posodabljanju ceste Mokronog -Sevnica za leto 1976, želijo biti pripravljeni.
A.ŽELEZNIK
si:yyiši;i VtiSTNIK
BOJAZEN PRED NEPOTREBNIMI STROŠKI
Boštanjska krajevna skupnost je pravočasno opravila vsa pripravljalna dela za asfaltiranje, zatem pa je bilo nekaj težav, ker novomeško Cestno podjetje ni imelo takoj na voljo strojev za asfaltiranje. Po številnih moledovanjih, da bi dela le pričeli, je bil del ulic asfaltiran 5. novembra, še vedno pa ni asfaltiran odsek mimo nove šole do razdelilne transformatorske postaje. Krajevna skupnost se boji, da jih ne bi prehitela zima. Ravno tako Cestno podjetje še ni položilo zapornega sloja. Če bi ta dela ostala do prihodnjega leta, bi nastali občutni dodatni stroški, ki bi jih bi po mnenju krajevne skupnosti moralo nositi Cestno podjetje.
JUTRANJKA: POČASTILI PRAZNIK
V soboto so priredili v prostorih Jutranjke proslavo v počastitev dneva republike. Proslavo je pripravila sindikalna konferenca, v kulturnem programu so sodelovali člani komisije za kulturo in izobraževanje iz sevniških TOZD. Povabili so tudi pihalno godbo iz Radeč, več sto članov kolektiva se je po proslavi zabavalo še ob zvokih plesnega ansambla.
I )
STUDENEC: ASFALT ŠE VTEM TEDNU?
Minule dni je pri pripravljal nih delih za asfaltiranje ceste skozi Studenec priskočila na pomoč tudi občinska cestna služba. Opravili so vse potreb no, včeraj so pričakovali stroje Cestnega podjetja za polaganje asfalta. Dolgo jesensko deževje je dela močno oteževalo, vaščani in mladi so opravili večino del. Akcija je lep dokaz, kaj lahko naredi dobra volja in enotnost ljudi.
K. Z
Območni razgovori predsedstva s predstavniki osnovnih organizacij Mesto delavski kontroli • Nezadovoljni s položajem nekaterih TOZD
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta se je odločilo pripraviti razgovore s predstavniki osnovnih sindikalnih organizacij na posameznih območjih, kjer je večje število delovnih organizacij. Prvi tak sestanek je bil 20. novembra na Mimi. Prisotni so bili le predstavniki organizacij iz Dane, KPD Dob in Gradbeno opekarskega podjetja, manjkali pa so iz TOZD IMV, Kolinske, Kremena in osnovne šole.
Občinska sindikalna organizacija si prizadeva uresničiti sklepe nedavnega republiškega kongresa sindikatov, obvezujejo jih pa tudi stališča zadnje seje občinske konference ZK. Na takih shodih, kot je bil mirenski, bi se radi seznanili z izkušnjami
SELO: DOLG NA VODOVODU
Vodovodni gradbeni odbor, ki je oskrbel z vodo Selo, Kalce in Pečice, ima mnogo skrbi. Ima še za okrog 70 tisočakov dolgov. Nekaj denarja bi še morali izterjati, to pa je domala nemogoče, saj so nekateri ljudje v tako slabem gmotnem položaju, da premorejo komaj za sol. Odbor išče rešitev na razne načine, izdatke pa povečujejo še razne okvare.
62 NOVIH STROJNIKOV
•4
Občinska gasilska zveza Trebnje je prejšnji teden na Mirni pripravila seminar za strojnike gasilskih društev, ki jih je v trebanjski občini 26. 62 tečajnikov iz 21 društev je bilo s seminarjem zadovoljnih, posebna zahvala za to pa gre predavatelju poklicne gasilske brigade iz Ljubljane, tov. Janu.
B. D.
in težavami sindikalnih organizacij na določenem območju in se dogovorili za ustrezne ukre-pe.
Ob anketi o organiziranosti in položaju temeljnih organizacij združenega dela, ki jo je opravila posebna komisija pri komiteju občinske konference ZK, so za TOZD Tovarne opreme novomeške IMV na Mirni pogrešali samoupravni sporazum o cenah proizvodov mirenskega kolektiva znotraj IMV. „Če delavci ne vedo, koliko ustvarjajo, je okrnjeno tudi samoupravljanje," so dejali na seji. Glede Kolinske so menili, da ni vseeno, če delavci delavskega sveta TOZD le razpravljajo in ne tudi odločajo o virih sredstev (tako pa pri njih odločajo delegati na ravni OZD).
Tehtno so obravnavali vprašanje delavske kontrole. Med vsemi komisijami v občini še nobena nima sprejetega poslovnika. Namen teh kontrol ni le pregledovati izdatke za reprezentanco, reklamo, kilometrine in dnevnice, temveč tudi to, ka-
ko se uresničuje proizvodni načrt, kako je z disciplino na vseh ravneh, medsebojnimi odnosi, predvsem pa, kako se izvajajo sklepi samoupravnih organov. Do 15. decembra bo občinski sindikalni svet pripravil sestanek s predsedniki komisij delavske kontrole v občini, dogovorili pa se bodo tudi o dodatnem izobraževanju članov teh komisij.
A.ŽELEZNIK
VRH PRI MOKRONOGU:
USPEŠEN OBRAČUN
V nedeljo so ob zaključku del na slavnostni seji vodovodnega gradbenega odbora Vrh—Lakenci podali obračun del na tem velikem objektu. Vodovod, ki sicer že lep čas oskrbuje z vodo številne hribovske vasi, je na svečanosti izročila namenu nekdanja predsednica sveta mokrono&e krajevne skupnosti dr. Jelena Pavičevič. Po končnem obračunu je objekt vreden 1,38 milijona dinaijev, kar je za te kraje velika delovna zmaga.
Zemljiška skupnost zaživela
Skupen jezik s kmetijskim skladom in zadrugo
Trebanjska kmetijska zemljiška skupnost je že pripravila izhodišča za srednjeročni delovni program, kije bil pred nedavnim tudi sprejet na drugem zasedanju njene skupščine. Posle} bo mnogo akcij tudi lažje izvedljivih, saj so končno le pridobili poklicnega tajnika. To delo bo opravljal inž. Janez Resman, dosedanji kmetijski inšpektor in referent za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski skupščini.
Kot je dejal v pogovoru o delu skupnosti njen predsednik inž. Jože Falkncr, so pri pripravi odloka, ki bo določil, kdo je kmet, navezali tesno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi. To delo se bo zaradi priprav na volitve malo zavleklo, vsekakor pa ga bodo opravili decembra. Pred skupnostjo je kup težjih nalog. Skupno s Kmetijskim gospodarstvom Slovenska vas se naj bi prihodnje leto lotili melioracij ob Mirni, vzporedno bo stekla tudi akcija odpravljanja metljavosti krav. V prihodnjem letu naj bi se pričele tudi politične priprave med kmeti za zložbo kmetijskih površin, kar bi vsakemu gospodarju še zlasti olajšalo, delo s kmetijskimi stroji na bolj strnjenih površinah; začeli bodo tam, kjer bodo razmere najbolj zrele. Uredili bodo tudi prodajo odroč-
nih zemljišč, ki niso primerna za družbeno proizvodnjo, kmetje pa se zanje zanimajo. V bodoče bodo dajali nasvete in tudi denarno pomoč za urejevanje gorskih kmetij, pripravljali bodo raziskave kakovosti tal in podobno.
A. Ž.
KAJ JE KMETIJA?
Pri ocenjevanju tega, komu je mogoče priznati položaj kmeta, je trebanjska kmetijsko zemljiška skupnost izhajala iz tega, da je kmet še tisti, ki obdeluje z osebnim delom najmanj 2 ha obdelovalne zemlje, dosega letno najmanj 10.000 dinarjev letnega dohodka, oddaljenost zemljišč pa ne sme biti večja kot 5 km od kraja stalnega bivališča. Pri kriteriju o tem, kaj se po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč še smatra za kmetijo, so postavili mejo na 5 ha obdelovalnih zemljišč, ki so vsaj v glavnem zaokrožena, ali pa najmanj 20 ha gozdov. Po tem so izdajali začasna soglasja, novi občinski odlok pa bo zaščitene kmetije naštel poimensko.
Delavske igre
400 sodelujočih
Delavske športne igre v trebanjski občini iz leta v leto napredujejo. Letošnje so bile že tretje zapovrstjo, v 85 ekipah enajstih sindikalnih osnovnih organizacij je tekmovalo kar 400 delavcev.
Po mnenju predsednika komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Martina Majerla so prišli do točke, kjer bo treba storiti še korenitejše ukrepe, če hočejo zagotoviti res pravi razmah. Predvsem bo potrebna večja strokovna pomoč in sodelovanje strokovnih voditeljev in sodnikov, oviro pa predstavlja ttidi pomanjkanje športnih objektov, orodja in denarja. Doslej so jim nudile gostoljubje šole. Tolikšno število sodelujočih že daje misliti, da bo treba sčasoma narediti tudi športne naprave, namenjene rekreaciji. Za financiranje iger se bo moral poslej občinski sindikalni svet nasloniti na telesno-kulturne skupnost, ker samofi-nanciranje iz sindikalne članarine tega ne bo več dopuščalo.
Občinski sindikalni svet prispeva tudi polovico stroškov šolanja za posebnega strokovnjaka delavske rekreacije pri visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Tudi to je lep prispevek za premagovanje kadrovskih težav.
Pokal predsednika občinskega sindikalnega sveta najboljši osnovni organizaciji na 3. delavskih športnih igrah je pripadel KPD Dob; zaključna slovesnost je bila minulo soboto na Mimi. Na sliki: Slavico Šmuc prejema priznanja za sindikalno organizacijo KPD Dob.
IZ KRAJA V KRAJ
ŠAHOVEC: GROBNICA STAROSELCEV - Kmet Jože Jaklič je pred nedavnim le pogledal, ob kaj se zatika plug, kadar orje na njivi. Tokrat je oral s traktorjem, zato je odrinil kar cel pokrov. Kamnito grobnico kockaste obUke je nato pregledal strokovnjak ljubljanskega regionalnega Zavoda za spomeniško varstvo. Tri najdene ,žare še proučujejo. Baje gre za staroselce iz časa 1. stoletja po našem štetju.
MOKRONOG: SPET KINO -Električna napeljava v prosvetnem domu je sicer še vedno klavrna, vendar se je v kinu le spet zganilo. Do nadaljnjega se bodo spet vrstile filmske predstave. Če bo pošla luč,
E a bo spet na voljo le reklama za aško pivo v reklamni vitrini kina!
SPOMNIJO SE OBLETNIC DELAVCEV - Delavci brežiškega Gozdnega gospodarstva - TOZD Puščava ponavadi proslavljajo praz-
nik republike v logarski koči na Radulji. Ob takih prilikah počastijo s priznanji tudi tiste delavce, ki preživijo več let na delu v'kolektivu ali srečajo Abrahama. Letošnja proslava je bila včeraj. Tokrat so proslavili 50-Jetnico Franca Kisovca, priznanje za 20 let dela je prejel vodja obrata Dominik Gimpelj, Janez Miklavčič pa za 10 let dela.
VENDAR KDO SKRBI ZA DVORANO - Čeprav zadružni dom v Šentlovrencu nima pravega lastnika, razen kadar ga kdo potrebuje, mladim ni vseeno, kako je z domom: pred nedavnim so dvorano lepo prebelili.
PISARNA ZA SKUPNOSTI -Ker so v opuščeno pisarno TRIMA namestili šolsko varstvo v Trebnjem, ni bUo prostora za kulturno in tele-snokulturno skupnost. Nazadnje so našli pisarno, sicer v kletnem, vendar prijaznem skupnem prostoru v bloku na Rimski 1.
TUJSKE NOVICE
Sindikat o mirenskih kolektivih
KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE
	■ 1	
■		■
	■	
		■
		mm ■■
		■
	■ ■	■pil
u m to O
cn - c/3 2, 0) >.	31
« s - Ji
■o to E -g
(D 1» CL flv
C «	^
o E z: bć J2 ~ o(/)
w ^ -
“Z "C
C/) N O '	3)
C 00 3
Zapleteno - vendar preprosto
V samoupravljanje bo zdaj pritegnjenih kar največ občanov
„Zdaj bo pa samo z območja naših štirih krajevnih skupnosti vandralo na sestanke 40 delegatov. To ni mogoče! To je drago! To ni pametno!“ in podobno je bilo slišati na nedavni kandidacijski konferenci za volitve v samoupravne interesne skupnosti (SIS) v Stari cerkvi pri Kočevju.
Na skici je prikazano delovanje delegatskega sistema SIS za območje štirih KS v občini Kočevje.
Da ne bo nejasnosti okoli volitev in delovanja samoupravnega sistema pri SIS, objavljamo tokrat še skico, Id vse to nazorno pojasnjuje (glej skico).
V vsaki KS na območju občine Kočevje bodo izvolili najmanj 10-člansko svojo delegacijo za vseh pet SIS.
Te delegacije se bodo sestale (pred zasedanjem posamezne SIS) in izvolile delegate za posamezno območje občine. Občina je razdeljena na 8 območij, in sicer: 1. KS Kočevje, 2. KS Stara Cerkev, KS Struge, KS Polom in KS Stari log, 3. KS Livold, KS Dolga vas in KS
GOSPODARJENJE V 9 MESECIH
Na včerajšnji seji občinske konference ZK Kočevje so razpravljali o poslovanju gospodarskih organizacij v prvih devetih mesecih letos^-in sprejeli statutarni sklep o organiziranosti in delovanju ZK v občini.
SZDL IN ZK
O ustanavljanju SIS, nalogah SZDL in uresničevanju sklepov predsedstev ZKJ in ZKS ter o osnutku statuta SZDL Slovenije in pravil občinske konference so razpravljali na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Kočevje, kije bila 25. novembra.
V trdnem gospodarstvu hitreje naprej
Izhodišča za razvoj kočevskega gospodarstva v obdobju 1976-1980 ugotavljajo, da bi ob trdnejšem splošnem gospodarstvu hitreje napredovalo tudi kočevsko gospodarstvo
Izhodišča za pripravo družbenega načrta občine Kočevje za obdobje 1976 do 1980, ki so prav zdaj v razpravi, predvidevajo, da bo v tem obdobju naraščal vsako leto družbeni proizvod za 7,6 % ali za 0,2 % nad predvideno povprečno republiško rastjo.
Ta odstotek (7,6) bo predstavljal dejansko rast. Rast, izražena v dinarjih, bo zaradi stalnega naraščanja cen gotovo veliko večja.
Veliko zanimanja za Piko
»Piko Nogavičko« bodo morali ponoviti
Občinski svet ZKPO Kočevje že več let organizira gledališke predstave članov Mestnega gledališča iz Ljubljane za šolske otroke iz Kočevja in okolice. Po tri premiere, vsakokrat po dve predstavi v enem dnevu, so torej več v Kočevju. Letos si bodo te predstave lahko ogledali tudi otroci iz Podpreske. Prevozi rednim avtobusom jim bo plačala TIS Kočevje. Vstopnice za ogled ene predstave so po enotni znižani ceni 4 din. Razliko do polne cene, ki je približno dvakrat večja, prispeva ZKPO Kočevje.
22. novembra so člani Mladinskega gledališča iz Ljubljane uprizorili za kočevske otroke v Domu Jožeta Seška dve predstavi igre Astrid Lindgren „Pika Nogavička". Za „Piko Nogavičko” so pokazali otroci veliko navdušenja in zanimanja, saj so bile vstopnice hitro razprodane in marsikateri učenec si predstave ni mogel ogledati.
Tajnica osnovne šole Kočevje Marija Andoljšek, ki vedno pomaga pri prodaji vstopnic, je predlagala ZKPO Kočevje, naj bi „Piko Noga-vičko“ še dvakrat ponovili, da bi si jo lahko vsi otroci ogledali. To priporočilo bo ZKPO Kočevje upoštevalo tako, da bo organizirala ponovitev predstave v novi sezoni, ker ima
sedaj Mladinsko gledališče že vse abonmaje zasedene.
V družbenem sektoiju bo družbeni proizvod naraščal predvidoma po stopnji 7,9. Produktivnost bo v družbenem sektoiju gospodarstva naraščala predvidoma za 4,7 do 5,2 odstotka, zaposlenost za 2,5, stvarni prejemki prebivalstva za 7,3%, stvarna rast osebne potrošnje pa bo znašala 6,5 od--V. ILC '''sto tka na leto.
Kot smo že zapisali, bodo cene naraščale hitreje, zato bi
PROSLAVLJANJE DNEVA REPUBLIKE
Danes dopoldne bo v Šeškovem domu v Kočevju proslava dneva republike, ki jo organizira gimnazija; včeraj zvečer je bila občinska proslava v Šeškovem domu. Danes ob 18. uri bodo v počastitev dneva republike odprli v Likovnem salonu v Kočevju razstavo del slikarjev Henrika Marchela in Maksima Sedeja mlajšega. Pokrovitelj razstave, ki bo odprta do 9. decembra, je občinska konferenca SZDL Kočevje.
m
Brateč^
bile vse naštete stopnje rasti, izračunane na osnovi takratne denarne vrednosti, višje. Vendar pa inflacija našemu gospodarstvu ne bo koristila. Izhodišča namreč predvidevajo, da bi bili ob večjih uspehih pri utrditvi gospodarstva in cen tudi uspehi kočevskega gospodarstva še večji, kot so načrtovani.
J. P.
Mozelj, 4. KS Predgrad in KS’ Vimolj, 5. KS Rudnik in KS Koprivnik, 6. KS Banja Loka, KS Vas-Fara in KS Osilnica, 7. KS Draga in 8. KS Kočevska; Reka. Konferenca delegatov za posamezno območje šteje do 10 delegatov, ki jih izvolijo na; sestanku posamezne delegacije v KS. Tako na primer šteje konferenca delegacij za območje KS Stara cerkev 10 delegatov in v to konferenco izvoli delegacija KS Stara cerkev (glede na število volilcev) 5 delegatov, KS Struge 3, KS Polom enega in KS Stari Log enega. Po podobnem načelu volijo delegate za svojo konferenco delegacij tudi druga območja.
Konferenca delegacij posameznega območja pa izvoli le enega delegata za zasedanje posamezne skupščine SIS. Tako vseh 8 območij KS izvoli po enega delegata v SIS, se pravi skupaj 8.
Skupščina SIS šteje 25 delegatov; od tega 8 iz KS, 17 pa iz TOZD in od drugod.
Berite »Dolenjski list«
Težki prvi koraki
Med pripravami na volitve v samoupravne interesne skupnosti (SIS) se je v kočevski občini v nekaterih primerih izkazalo, da delovni ljudje in občani - celo nekateri vodilni - še ne razumejo bistva delegatskega sistema v SIS in s tem tudi drugod.
Osnova delegatskega sistema, ki je tudi osnovna misel novih usfav, je, da bi v samoupravljanju sodelovalo čim-več delovnih ljudi in občanov. Tako bi sprostili velike ustvarjalne sposobnosti vseh delovnih ljudi in občanov.
Zaradi volitev raznih delegacij in delegatov v marsikateri KS in drugod že tožijo, da jim primanjkuje ljudi za vse te delegacije. Vendar pomeni prav to, da praktič-
no mora sodelovati v samoupravljanju vsak občan, uresničevanje misli, da mora vsak delovni človek odločati o vsem bistvenem, ne pa da bodo še naprej drugi odločali v njegovem imenu.
Glagni smisel delegatskega sistema pa je, da se bodo delovni ljudje in občani sami odločali, kakšne družbene službe (kulturo, zdravstvo, izobraževanje, otroško varstvo, socialno skrbstvo itd.) želijo in koliko denarja bodo za te namene dali. Takrat, ko Se bodo zavedeli, da praktično sami vse to plačujejo, se bodo pa tudi vprašali, če je njihov denar pametno porabljen, če dobijo zanj dovolj, če se da delovanje teh služb izboljšati itd.
J. PRIMC
Trenutno največje gradbišče v Kočevju - zadružna gradnja v Mestnem logu. (Foto: F. Brus)
Sprehod skozi izhodišča
Kaj predvideva osnutek izhodišč za pripravo družbenega načrta razvoja občine v obdobju 1976-•1980 na posameznih področjih
Kmetijstvo
V	občini Kočevje izkoriščajo
11.170 ha obdelovalnih površin, od tega 6.296 ha (ali 56 odstotkov) v družbeni in 4.874 ha (ali 44 odstotkov) v zasebni lasti. Osnovni nosilec kmetijske proizvodnje v občini ie Kmetijsko gospodarstvo ZKGP, ki poleg posestva „Snežnik*4 gospodari s kmetijskimi površinami v družbenem sektorju.
Doseženi rezultati na področju živinoreje, tako v mesni kot mlečni proizvodnji, narekujejo, naj ta proizvodnja še hitreje narašča. Za nadaljnji razvoj živinoreje v družbenem sektoiju bodo potrebne večje investicije, pri čemer računajo na večja posojila banke in namenska sredstva za razvoj kmetijstva v republiki.
Povečanje mlečne proizvodnje in s tem krav ter hlevov opravičuje nova tovarna sira, ki zagotavlja predelavo vsega mleka, proizvedenega v občini, pa tudi izven nje. V pripravi je tudi gradnja večje, sodobne prašičje farme z zmogljivostjo okoli
30.000	bekonov. Tako bi se močno povečala proizvodnja in predelava mesa v občini. Hkrati bi preselili neustrezno farmo na Mlaki, kar bo zmanjšalo onesnaževanje spodnjega toka Rinžc.
Dejavnost vseh nosilcev kmetij-sko-živilske dejavnosti bo osredotočena na naslednje glavne cilje: na trdnost prehranske bilance z uresničevanjem programirane stopnje
samooskrbe s surovinskimi in prehrambnimi proizvodi v širši družbeni skupnosti; na večanje produktivnosti v kmetijstvu ter preko nje na zagotovitev rasti dohodka zaposlenih v kmetijstvu in rasti produktivne sposobnosti panoge ter na smotrno izrabo in zaščito razpoložljive kmetijske zemlje ob polnem delovanju samoupravnega sistema razširjene reprodukcije, sprejetega v kmetijski razvojni skupnosti z doslednim izvajanjem vseh sprejetih puedpisov z agrarnega področja (zakon o združevanju kmetov, zakon o kmetijskem zemljišču, zakon o dedovanju itd.).
Pri razvoju kmetijstva bo potrebno predvsem zagotoviti hitrejše oblikovanje večjih kmetijskih proizvodnih površin v družbenem kmetijstvu in v kooperaciji ter zagotoviti učinkovito varstvo kmetijskih zemljišč.
V	oddaljenih in hribovitih ter gozdnatih krajih je treba še pospeševati kmetijstvo in ohranjati kmetijska gospodarstva. V podeželskih krajih je treba razvijati dopolnilne dejavnosti in ustvarjati še druge možnosti, da bodo ostajali ljudje na zemlji. Na področju kooperacije je treba pospeševati sodelovanje kmetov v različnih oblikah proizvodnih skupnosti. Sklad za pospeševanje zasebnega kmetijstva in kmetijska zemljiška skupnost v občini bosta morala na področju pospeševanja kmetijstva v okviru pristojnosti in programov uresničiti zastavljene cilje. Občinska skupščina pa bo ob sodelovanju krajevnih skupnosti
in družbenopolitičnih organizacij organizirala dopolnilne dejavnosti, ki bodo ohranile poseljenost in prispevale k zboljšanju osebnega ter družbenega standarda. Za to bodo uporabljena tudi namenska sredstva pri skladu skupnih rezerv.
Gozdarstvo
Gozdovi pokrivajo po statističnih podatkih 45.362 ha ali 59,4 odstotka vse kočevske občine. Gozdov je zaradi opuščenih pašnikov in senožeti še več; po oceni je kar 75 odstotkov vseh površin gozdnatih. Lesna zaloga znaša okoli 7,9 milijona kubičnih metrov; od tega je okoli 52 odstotkov listavcev in 48 odstotkov iglavcev. Gozd je največje bogastvo občine in ga do sedaj še nismo izkoriščali, kot je dovoljeval letni prirast.
Posek iglavcev je znašal le okoli 68 odstotkov, listavcev pa okoli 80 odstotkov letnega prirasta. Obstaja možnost, da se sečnja poveča na okoli 170 do 180 tisoč kubičnih metrov, če bi zgradili ceste v nova gozdna območja.
Zmogljivosti gozdov dajejo možnosti za razvoj lesnopredelovalne industrije na območju kočevsko-ribniškega gozdnogospodarskega bazena, kjer lesna industrija ni razvita tako, kot to dopušča surovinska osnova. Samoupravno sporazumevanje bo omogočilo čvrstejše sodelovanje in usklajevanje proizvodnje ter investicij na področju gozdarstva in predelave lesa.
Vprašanje programske usmeritve in združevanja sredstev za uresničevanje vseh nalog bo treba reševati v okviru samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo in lesno predelavo in preko gozdnih skupnosti. Upoštevati pa bo treba tudi, da gozdovi vplivajo na prirodne pogoje, pomembne za zdravo okolje človeka in njegovo rekreacijo.
Industrija, gradbeništvo, proizvodna obrt
Razvijajoča sc industrija in ostale panoge sekundarnega sektorja (gradbeništvo, proizvodna obrt), ki so glavni nosilci hitrejšega razvoja občine, bodo dosegle glede na investicijske- naložbe nadpovprečno rast stopnje družbenega proizvoda.
Za predvideni razvoj pa bo morala biti zagotovljena potrebna električna energija, za kar organizacije združenega dela v občini Kočevje in Ribnica na podlagi samoupravnega sporazuma že združujejo sredstva soudeležbe. Ljubljanska banka bo morala dati tej investiciji, ki je za razvoj gospodarstva občine Kočevje in Ribnica življenjskega pomena, prednost pri kreditiranju.
Rudnik rjavega premoga v Kočevju, ki je bil predviden za ukinitev, bo zaradi energetske krize in zaradi boljših možnosti prodaje premoga še nadalje obratoval v skladu z ugotovitvijo premogovnih zalog, ki jih raziskujejo.
Pomanjkanje delovne sile narekuje, da gospodarstvo, zlasti industrija, proizvodnjo posodobi in avtomatizira. Dosčganjc visoke produktivnosti se mora zagotoviti z novimi razvojnimi načrti, raziskovanji, sodobnejšo organizacijo poslovanja, napredkom tehnologije ter boljšim izkoriščanjem obstoječega znanja in kadrov. Večji pomen je treba dati lastni ustvarjalnosti.
Poseben poudarek bo še nadalje dan lesni industriji, ki glede na surovine še vedno nima ustreznega mesta pri doseganju družbenega proizvoda v občini. Z obnovo in posodabljanjem tovarne ivernih plošč, ki bo sedanjo zmogljivost 12.000 kubičnih metrov povečala na okoli
40.000	do 50.000 kubičnih metrov
letne proizvodnje, bo omogočena večja uporaba manj kakovostnega lesa in lesnih odpadkov. Tako bo dosežena tudi ustrezna rentabilnost proizvodnje iverk
V	glavnem bodo delovne organizacije vlagale sredstva v posodabljanje in avtomatizacijo proizvodnih sredstev, manj pa v proizvodne objekte.
Industrija bo tudi v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju vodilni nosilec, tehničnega napredka. Krepiti sc bo morala njena konkurenčnost in izvozna sposobnost. OZD bodo tudi nosilci ustanavljanja manjših proizvodnih obratov v podeželskih središčih.
Trgovina, promet, gostinstvo in turizem, servisna obrt
Vse te panoge bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju napredovale skladno z drugimi panogami gospodarstva v občini.
Trgovina v mestu Kočevje je sicer na dokaj primerni stopnji, vendar še vrste blaga ne moremo kupiti doma. Zgraditi ali urediti bo treba primerne prodajne in skladiščne prostore, predvsem avtomobilske dele in gradbeni material. Zgraditi bo treba sodobne trgovine v okolici Kočevja in večjih podeželskih krajih.
„Avto", ki se uvršča med največje cestne prevoznike v Jugoslaviji, bo tudi v bodoče razvijal svojo dejavnost, ki je pomembna zlasti zaradi izvoznih storitev. V največji možni meri bo izpopolnjeval prevozne zmogljivosti in servisno dejavnost.
Gostinstvo in turizem ter servisna obrt v občini zaostajajo. Čeprav velja občina zaradi slabih prometnih zvez za območje, ki je za turizem
zaprto, dosjej ni bilo dovolj stoije* nega za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in turistov. S posodabljanjem ceste Livold -Brod na Kolpi v letu 1975 se bo odprtost občine nekoliko izboljšala. S tem pa bodo narastle tudi potrebe po gostinskih-turističnih storitvah ter servisih. Z nadaljnjo posodobitvijo ceste 'Brod na Kolpi-Delnice v bližnji bodoč-' nosti pa se bodo razmere na gostin* sko-turističnem področju bistveno spremenile. Povečale sc bodo p°' trebe po gostinsko-turističnih storit'; vah, za kar se bodo morale zlasti delovne organizacije družbenega sektorja ustrezno organizirati. Nujne bodo investicije v sodobne prenočitvene zmogljivosti in objekte za raz; vedrilo in rekreacijo delovnih Ijud* in turistov.
Sedanja zaprtost gostinskih delovnih organizacij ne bo kos 'nastali**1 potrebam. Zato bo nujno njihov0 združevanje, ki bo tudi upraviči}0 družbeno pomoč pri dodeljevanju investicijskih posojil. Družbena prehrana delovnih ljudi ni ustrezno urejena. Potrebna je samopostrežna restavracija, ki je edina lahko s>p°^ sobna nuditi hrano hitro in po P*'j merni ceni. Tudi zasebni gosti**** sektor, ki se bo organiziral v naselji zunaj Kočevja, bo lahko prispeval razvoju turizma, vendar bo trco zahtevati v takih gostiščih prim*-*111 urejenost. Za razvoj turizma bo P?" trebna večja dejavnost turistični društev, ki naj bodo organizirana krajih, ki naj postanejo turisticn žarišča (Kočevje, Vas Fara,' Kopu nik, Osilnica, Predgrad, DiagaJ-Turistična društva naj bodo ob s delovanju krajevnih skupnosti * drugih dejavnikov na področju rizma (športna društva, kultum prosvetna društva, lovska drustv » jamarska društva, planinska drusi itd.) pobudniki urejanja turisticn krajev in postojank, raznih pr*re tev in podobnega.
DL
KOVAŠKO
ORODJE
OPUŠČAJ
LONDONSKA
GALERIJA
NAOČNIKI
MESTECE V KOTARI H
NAŠE
LETALSKO
PODJETJE
DL
IZCEDEK
DREVES
PUCCINI
JEVA
OPERA
SPIS
MAZAČ
OST
ATENINO
SVETIŠČE
HUDA
BOLEZEN
DL
IZDELOVALEC SIT
TURŠKO
mio.
>
KDOR
STAVKA
KDOR
SVATUJE
>
VLAGA
RELIKT
REKA V AVSTRIJI
ŽIVEŽ
KRAJ PRI BREŽICAH
(»ODPORNIK
UMETNOSTI
IZDELOVA-
LEVI
CARLO
VRSTA
OROŽJA
SLUŽBENA
STOPNJA
GERM.
OREL
OBVODNA
PTICA
OSKRBNIK
ORIENT.
GOSTIŠČE
TRŠČICA
ITAL.
REKA
CONA
D L
POSREDNIK
KAJNOV
BRAT
w
COLE
OROŽJE
MLINSKI
ŽLEB
EBENOV
LES
GIBANJE PO ZRAKU
ŽUŽELKA Z BOLEČIM PIKOM
IZVIR
LENOBEN
ČLOVEK
ffiSTA SKLADBE IZ 18.STOL.
GREZILO
PISATELJICA PEROCI
KAČJI
GLAS
SPLETKARSKA ZVEZA VJ.ITALIJI
SIAM
AMER. M.IME
RIŽEVO
ŽGANJE
Tv7
FANTIČ
JAP
POLITIK
MOLIBDEN
AVSTRALSKI NOJ
PRITOK
VISLE
NAOAV
UTRIPANJE
DEL AVTA
SLAB
PESNIK
tnalo
POZITIVNA
ELEKTRODA
AVTOR
MIKLOVE
ZALE
NAS SKLADATELJ IN DIRIGENT (OSKAR)
rrmr
ANGL. M. IME
NAPRAVA ZA OBIRANJE
Pijansko pleme
LISTNATO
DREVO
POLET
SPIRALA
ARNIČ
BLAŽ
BERITE
OL
AVGUST
ŽIGON
V VSAKO .HIŠO DL
RASTLINE
TROSOVKE
domača
ŽIVAL
KOTIŠČE
VIROVITICA
IZRAELSKA
LUKA
FILOZOF KRITIM
KRALJ
ŽIVALI
«mer.
m.ime
TRTA
MORSKI
SESALEC
LJUBKOVALNO Ž.IME
RIMSKA 4
Vt?STa
tiska
NAŠ
IZUMITELJ
*AHOD
P°$OOE
T*UŠČ
^anost
pETRoL
V KAR JE KOMU NAMENJENO
HRIB PRI ZAGREBU
SIMBOL ZA BOR
KOORDELA
OBODE
OZEMLJE S KRAŠKIMI POJAVI
VRSTA
REKA V BOSNI
GOZDOV
Ml
ELAN
DL
PRVI
Madžarski
knez
PRILAGO
DITEV
ITAL. RADIO IN TV
POGREB
ŠP NOG. KLUB
BERITE
OL
&RAO PRI PTUJU
PRVAK
RUSKO
Ž.IME
DL
Kfu
MAJHEN
PLANET
DUŠA
UMRLEGA
M.IME
NERED
OBRI
VRSTA
OPICE
BARBER
SAMUEL
ZDRAVI
MIREN
ČLOVEK
ŽVEPLO
LOMLJENJE
DL
ANNA
karina
BIKOBOREC
DOKTOR
DNEVNI,
RED
DEFEKT
POLOŽAJ
VULKAN NA MINDANAU
GRŠKI
TRAGIK
TELOVADNA
PRVINA
BOGINJA
MODROSTI
NARODNA
A
SKUPINA
PTIC
TELEVIZIJA
MESTO OB JADRANU
ZNANI
ALEKSANDR.
ŠKOF
DLAKA
DILNCA
REKA NA UK11
ŠKOTSKA
KRALJEVSKA
RODOVINA
TROJANSKI
JUNAK
AMONIAKDVA
SPOJINA
BERITE
SLIKAR
DEBENJAK
DL
TER
ERSKINE
JOHN
D L
ERŽIŠNIK
ZVIŠANI A (ZA POLTON)
DL
ORAGO
TRŠAR
IZOTOP
RADONA
29. NOVEMBER
DAN REPUBLIKE
HEBREJSKI
UČENIK
NAVIHANEC
OL
ODLOČILNI DEL TEKME
SEME
KAKAVOVCA
HITRA
SMRT
VRH
KLAVIR
ALUMINIJ
DOMAČA
PTICA
NEPRIJETEN
občutek
OBED
MALAŠKA
OŽINA
JANEŽ
D L
ZMLETO
ŽITO
SARAJEVO
NAGRADNA KRIŽANKA
Spet so pred nami prazniki, čeprav malo krajši, in spet smo pripravili nagradno križanko. Kdor bo do vključno 9. decembra poslal pravilno rešitev, lahko upa, da bo deležen ene izmed nagrad. Za izžrebance smo tokrat spet pripravili 30 nagrad:
1. nagrada - 350 din
2. nagrada - 200 din
3. nagrada — 150 din
4. nagrada - 120 din
5. nagrada — 100 din
6. nagrada — 80 din in 24 knjižnih daril
Reševalce prosimo, da tudi tokrat upoštevajo: izrezana rešena križanka je hkrati kupon za udeležbo pri žrebanju! - Rešitve naj pošljejo na naslov: Dolenjski list, 68001 Novov mesto, p. p. 33. V levi spodnji kot naj napišejo: KRIŽANKA. Naslov mora biti obvezno napisan na belem robu križanke!
Prijetne praznične dni vam želi vaš
DOLENJSKI LIST
tedenske
m
Četrtek, 28. novembra - Jakob Petek, 29. novembra - Dan republike Sobota, 30. novembra - Andrej Nedelja, 1. decembra - Natalija Ponedeljek, 2. decembra - Blanka Torek, 3. decembra - Franc Sreda, 4. decembra - Barbara Četrtek, 5. decembra - Stojan
LUNINE MENE
29. novembra ob 16.09 ščip
BREŽICE: 29. in 30. 11. ameriški barvni film „Zima enega leva“. 1. in 2. 12. italijanski barvni film „V Milanu ubijajo ob sobotah". 3. in 4. 12. ameriški barvni film „Sauder ali pasje življenje
mffl
ČRNOMELJ: 29. 11. japonski barvni film „Bitka za Okinavo44.
KOSTANJEVICA: 29. 11. zgodovinski barvni film „Mehika v plamenu44. 2. 12. ameriški barvni film „Komisar in tri zlate kače44. 30. 1 1. in 1. T2. ameriški barvni film „Diamantna džungla44. 4. 12. ameriški barvni film „Portret nimfoman-ke*4.
’ METLIKA: 29. 11. ameriški barvni film „Sijera teoride44 in angleški barvni film „Kapetan Nemo in podvodno mesto44.
MIRNA:	30. 11. in 1. 12.
„Dnevnik device44.
NOVO MESTO: od 29. 11. do 2. 12. francoski barvni film „Obsedeno stanje44.
RIBNICA: 30. 11. in 1. 12. italijanski barvni film „Skrij se44.
SEVNICA: 30. 11. in 1. 12. ameriški barvni film „Buch Kasidy in Kid44. 4. 12. nemški film „Hura, šola gori!44
ŠENTJERNEJ: 30. 11. in 1. 12. „Diplomac44.
TREBNJE:	francoski	barvni
pustolovski film „Varuj se prijateljev44.	v	-
Og
SLUŽBO DOBI
NATAKARICO, priučeno, sprejmemo takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Gostilna Angelca, Ljubljana, Titova 250.
SPREJMEM dekle, ki bi se rada zaposlila ali izučila v Ljubljani, in ji pomagam. M. Koplan, Galjevica 14, 61000 Ljubljana.
PRIDNO	in pošteno dekle
dobi službo v tovarni, ogrevano sobo ter prijeten dom za delno pomoč v ^gospodinjstvu. Ing. Sekavčnik, Smarca 85, Kamnik.
SLUŽBO ISCE
V VARSTVO sprejmem otroka na Grmu. Naslov v upravi lista ' (2755/74).
VZAMEM v varstvo dva otroka, tudi izmenično. Naslov v upravi lista (2767/74).
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma ali dekletoma in prodam dva velika fikusa. Ločna 12, Novo mesto.
STANOVANJE in hrano dam zaposlenemu dekletu za dopoldansko varstvo otrok in pomoč v gospodinjstvu. Slavka Bučar, Irča vas 75, Novo mesto.
SOBO oddam dvema dekletoma. Rozman, Glavni trg 4, Novo mesto, vhod iz Dilančeve ulice.
ODDAM SOBO in kuhinjo s souporabo kopalnice in posebnim vhodom. Plačilo za dve leti vnaprej. Naslov v upravi lista (2754/74).
SPREJMEM DEKLE na Stanovanje. Naslov v upravi lista (2756/74).
FARMACEVTKA išče ogrevano sobo v Novem mestu, po možnosti v bližini tovarne Krka. Naslov v upravi hsta (2760/74).
MLADA DRUŽINA z otrokom išče stanovanjc ali kmečko hišo v najem v Ivančni- gorici ali okolici za dobro plačilo. Ponudbe pošljite na naslov: Greta Kalin, Gorazdova 13, Ljubljana.
USLUŽBENEC - STUDENT išče ogrevano sobo s posebnim vhodom. Plača 400,00 din. Naslov v upravi lista (2772/74).
DEKLE išče sobo ali garsonjero v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (2776/74).
GARSONJERO ali enosobno stanovanje vzamem v najem ali odkupim, najraje Nad mlini. (Delno gotovina, ostalo z odplačevanjem za čas 6 let). Vse drugo po dogovoru. Telefon 21-227.
ZAMENJAM dvosobno najemniško stanovanje' v bloku v Novem mestu za enako ali manjše v Ljubljani. Ponudbe pod „ODLOČBA44.
IŠČEM STANOVANJE ali večjo sobo v bližnji okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (2786/74).
USLUŽBENEC nujno išče manjše stanovanje ali sobo v Krškem. Ponudbe pod šifro „DOBER PLAČNIK .
ODDAM opremljeno sobo v centru mesta. Naslov v upravi lista (2805/74).
Motorna vozila
UGODNO prodam NSU 1200. Reba, Kristanova 34, Novo mesto, telefon 21-233.
PRODAM KATRCO, letnik 1968. Žefran, Gotna vas 23, Novo mesto.
PRODAM 850, letnik 1970. Valentin Levstik, Podgora 38, Straža.
PRODAM DKW F 12, letnik 1965, v voznem stanju. Cena 4.000,00 din. Informacije v gostilni PRI LUKI-Ranč, p. Raka pri Krškem.
NUJNO prodam osebni avto škoda MB 1000 v voznem stanju. Pristojbina in tehnični pregled plačana do junija 1975. Ivan Pri-selac, Zalog 26, Novo mesto.
POCENI PRODAM malo vožen, ohranjen avto zastava 750. Veljavna registracija in tehnični pregled je do oktobra 1975. Naslov: Konrad Zupančič, Krško, Cesta 4. julija 23.
POCENI prodam fiat 750, letnik
1965. Naslov v upravi lista (2783/94).
PRODAM SIMCO 1000, letnik
1966. Celfta 5.000 din. Možno tudi po delih. Janez Lojk, Dol. Straža 25, Straža.
PRODAM dobro ohranjen avto Austin 1300. Ogled od 12. do 15. ure. Naslov v upravi lista (2794/74).
UGODNO prodam obnovljeno škodo, letnik 1967. Poljanec, Kristanova 30, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM dobro ohranjen vzidljiv levi štedilnik. Janez Hrovatič, Stranska vas 1, Ruperč vrh, Novo mesto.
UGODNO prodam televizor RR Niš. Naslov v upravi lista (2742/74)
13 in 15-colski gumi voz ugodno prodam. Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana, Rakovnik.
PRODAM slamoreznico na motomi in ročni pogon ter psa čuvaja. Naslov v upravi lista (2745/74).
POCENI prodam zimske gume za škodo, skoraj nove. Anton Sladič, Gubčeva 21, Novo mesto.
PRODAM 500 kosov izdelanega kostanjevega kolja za vinograd. Ivan Lahne, Zagrad 15, ŠkGcjan.
PRODAM kavč in mozaik (omara) za otroško sobo. Vinko Flajšman, Nad mlini 26, Novo mesto.
ZARADI OPUSTITVE kmetovanja prodam: motorno kosilnico 127. cm BCS z obračalnikom Maraton, dva gumi voza, gume (15 in 16-colske), slamoreznico na ročni in motorni pogon, vetrnik na stresala (pajkel), gnojnično črpalko na motorni pogon, samsko konjsko opremo, načrt gospodarskega poslopja 12 x 10 m in drugo. Franc Tome, Tacenska 62, 61210
_ Sentvid-Ljubljana.
UGODNO prodam nov gumi voz (13, 14 in 15-colski). Tomc, Lavrica 14, Škofljica.
UGODNO PRODAM nemško mlatilnico s popolnim čiščenjem ali zamenjam za govedo ali konja, ter dve traktorski zadnji gumi (28 x 11) v zelo dobrem stanju. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan.
UGODNO prodam ali zamenjam za prašiča televizor Rudi Cajavec avtomatik v brezhibnem stanju in peč na olje EMO 8. Godnjavec, Gor. Gradišče 2, Dol. Toplice.
UGODNO PRODAM rabljeno kuhinjsko omaro, divan in košarico za dojenčka. Marija Šuštaršič, Mestne njive 2/11 nad. Novo mesto.
PRODAM vozno, 7 mesecev brejo kravo. Ludvik Koščec, Črnomelj, 21. oktobra 19.
POCENI prodam prikolico in črno-bel televizor. Jože Ribič, Kettejev drevored 41. Novo mesto.
OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen, ugodno prodam. Blažič, Dol. Polje 15, Straža.
UGODNO prodam štedilnik (2 plin, 4 elektrika), malo rabljen. Kuzma, Kristanova 30, Novo mesto.
PRODAM skoraj nov puhalnik za seno in slamoreznico s puhalni-kom. Jože Rodič, Gor. Kronovo, 5, Otočec.
PRODAM nov električni štedilnik in trajno žarečo peč. Robert Romih, Kettejev drevored 39, Novo mesto.
PRODAM puhalnik. Naslov v upravi lista (2789/7.4).
UGODNO prodam enkrat rabljen gradbeni les, :tudi nekaj puntov. Naslov v upravi lista.
KUPIM
V. NOVEM MESTU kupim na mirnem in sončnem kraju dvosobno ah trisobno stanovanje, eventualno tudi menjam za hišo, ki stoji na 700 m2 zemlje v Ljubljani na zelo lepem kraju. Če ste interesent, mi pišite pod šifro „KUPIM, MENJAM44.
KUPIM RABLJEN hidrofor. Jože Brulc, Vrhovo 10, Mirna peč.
KUPIM hišo z vsemi pritiklinami v Novem mestu ali v neposredni okolici. Ponudbe pod „GOTOVINA44.
KUPIM zazidljivo parcelo v Novem mestu ali okolici ali kmečko hišo z nekaj zemlje. Ponudbe na upravo Usta pod šifro „ZEMLJA-HIŠA44 ali na telefon 21-025.
PRODAM enonadstropno stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in cca 3 ha zemljišča. Informacije v Brestanici 6 po 15. uri.
PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem v bližini Novega mesta. Tudi zamenjam. Interesenti se lahko zglasijo na naslov: Matija Fink, čevljar, Grajska pot 6, Ribnica na Dol.
RAZNO
GOTOVO JE, da živi kje dekle ali vdova do 33 let, ki bi rada spoznala 38-letnega vdovca, nekadilca, nealkoholika, ki ima avto in lepo lastniško stanovanje v Novem mestu. Če bi bila pripravljena živeti z mano, mi piši pod šifro „DECEMBER44.
POROČNI PRSTANI! - Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobita pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. —. Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
FRANC ŠUŠTERŠIČ, delavec pri novomeškem Cestnem podjetju, sem dne 22. novembra izgubil na cestnem delovišču pri odcepu Karteljevo ročno uro znamke RAKETA. Najditelja prosim, da io vrne proti dobri nagradi.
IŠČEM upokojenko ali drugo osamljeno žensko, ki bi hotela decembra in še kdaj pozneje preživeti mesec dni pri mami v hribovski vasici v Zasavju, zaradi družbe in delne pomoči. Pišite, na naslov: Kranjc, Drapšinova 7,	63000
Celie
ANICA MARINČIČ, Žužemberk 163, opozarjam vse, ki širijo lažne govorice o tragični smrti dragega očeta Antona Marinčiča z Reber 32 pri Žužemberku, predvsem Angelo in Ivana Kastelca z Reber 32, da jih bom sodno preganjala, kakor tudi za vse druge lažne govorice.
BiM *%SL3
Od tragični, prerani smrti našega dragega moža, očeta, žeta in brata
SLAVKA ŠUŠTARJA
s Srednjega Lipovca
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Posebno sc zahvaljujemo njegovim sodelavcem v gozdu, upravi GG v Straži in delavcem iz lakirnice TSP v Straži, dr. Boži Kocutar in miličnikom iz Žužemberka, pevcem, ki so mu v slovo zapeli, in tovarišu od GG za poslovilne besede ob odprtem grobu. Lepa hvala tudi župniku iz Ajdovca, gasilcem, sosedom, vaščanom ter vsem, ki so mu darovali vence iri cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči:	žena Milena, sin
Slavko, hčerka Milenka, mama, bratje in sestre z družinami in drugo sorodstvo
Ob nepričakovani in boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre in tete
JOŽEFE KRIŠTOF, roj. Vovk iz Zaloga pri Škocjanu
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem, posebno pa vaščanom za podarjeno cvetje in vence in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih ter tolažbo. Hvala tudi župniku iz Smarjete za opravljeni obred in ganljivi govor.
Žalujoči:	mož	Franc,	sin
Franci, sestri Lojzka in Micka ter bratje Stanko, Tone, Lojze in Janez z družinami ter drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi našega moža, očeta in starega očeta
ANTONA LINDIČA
iz Radovlje
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste s svojo pozornostjo pokazali, da sočustvujete z nami. Hvala vsem, ki ste pokojniky podarili vence in cvetje in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo podjetju Industrija motornih vozil Novo mesto in ŽPS Novo mesto za podarjene vence in župniku iz Šmarjete za opravljeni obred.
Žalujoči: žena, sinova Ivan in Rudi z družinama, hčerke Mimi, Rozalija in Anica z družinami in drugo sorodstvo
Ob prerani smrti naše drage žene, mame, stare mame in tete
ANTONIJE GRAHEK
iz Ručetne vasi 14 pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali pokojni cvetje in vence, nam izrekli sožalje ter jo pospremili do njenega zadnjega doma. Posebno pa se zahvaljujemo kolektivom in ZB iz Petrove vasi za podarjene vence ter sosedom Plutovim in drugim sorodnikom, ki so nam stali ob strani. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: mož Tone, hčerka Marija, sinova Tone in Stane z družinami in drugo sorodstvo
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar je 26. novembra 1973 umrla v 50 letu starosti naša nadvse draga žena in mama
JOŽEFA MOJSTROVIČ iz Mokronoga
Bolečina v najinih srcih je leto dni po njeni prerani smrti še prav tako velika. V najinem spominu živi dalje.
Žalujoča: mož Jože s hčerko Jožico
Namesto venca na grob pokojni Tereziji Bartolj iz Stranske vasi poklanja dijaški dom Novo mesto 300,00 din Zvezi slepih Novo mesto.
Namesto venca na grob pokojnemu Francu SlakU iz Radovljice poklanja Julka Koščak, Brod pri Novem mestu 100,00 din Zvezi slepih Novo mesto. Za poklonjena zneska iskrena hvala. ZVEZA J) SLEPIH NOVO MESTO.
It/OBVESTILA I
KLUB ZA VZREJO ŠPORTNIH IN SLUŽBENIH PSOV NOVO MES TO obvešča vse lastnike rodovniških psov, da bo ocenjevanje zunanjosti psov, ki so stari vsaj 9 mesecev, v soboto, dne 30. 11. 1974, ob 8. uri zjutraj na dvorišču gostišča Pavlin v Mačkovcu pri Novem mestu. S seboj prinesite rodovnik.
JOSIP KRULJAC, vrvar v Novem mestu, Vrhovčeva 10, obveščam cenjene stranke, da imam vedno na zalogi mreže vseh velikosti, vprežnicc, vrvi in vse v stroko spadajoče izdelke.
CENJENE stranke obveščam, da sem odprla brivsko-frizerski salon v Zagradcu v Suhi krajini. Nudim kvalitetne usluge po« zmernih cenah. Priporoča se brivsko-frizerski salon „MARINKA44, ZAGRADEC.
VULKANIZER TONE MESTNIK, Novo mesto, obvešča zaradi selitve svoje stranke, naj takoj dvignejo popravljene gume, ker poznejših reklamacij ne bo upošteval.
IMHIH
DRAGI mami Mariji ŠUŠTARŠIČ iz Regerče vasi 65 za njen 44. rojstni dan veliko zdravja, sreče in zdravih let med nami, očetu pa vse najlepše za praznik - hčerke.
ZAHVALA
Ob prerani smrti mojega dragega moža
FRANCA HROVATA
upokojenega računovodje
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mi ustno ali pismeno izrazili sožalje in pokojnika spremili na zadnji poti. Zahvala sosedom, Industriji obutve in Društvu računovodij za darovane vence, Društvu upokojencev Novo mesto za spremstvo s praporjem, tov. Švajgaijevi za poslovilne besede in pevcem. Posebna zahvala zdravnikom in osebju nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto za njihovo nesebično pomoč, skrb in nego, župnikoma Lapu in Bajuku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! 1
Žalujoča: žena Marija in sorodstvo
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je za vedno odšel naš ljubljeni, srčno dobri mož, sin, brat in stric
CIRIL VIRANT
iz Pijavic
Iskrena hvala vsem, ki ste počastili njegov spomin, ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje. Srčna hvala vaščanom za pomoč, delovnim kolektivom T1P-TOP Trebnje, Rog Mokronog, pošti Sevnica, Stillesu Sevnica in osnovni šoli Tržišče za izkazano pozornost, osebju onkološkega inštituta Ljubljana za zdravljenje, dr. Leopoldu Levstiku in zdravstveni postaji Krmelj za lajšanje hudih bolečin, župniku za obrede, Borisu Debelaku za poslovune besede ob grobu. Se enkrat vsem srčna hvala!
Žalujoči: žena in otroka, starši, bratje, sestre in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega sina, brata in strica
JOŽETA ZALOKARJA
Šmaije št. 1, Šentjernej
se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in-darovali cvetje ter vsem sosedom ter prijateljem, ki so nam v tem težkem trenutku pomagali in nam stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo župniku za njegove prisrčne poslovilne besede, kaplanu in zdravniku. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Hvala vam!
Žalujoči: oče, mama, sestra Jelka, sestra Ani z Jakobom, brat Janez z družino, nečak Rado ter drugo sorodstvo
1
ZAHVALA
Ob prerani in tragični izgubi našega sinka, bratca, nečaka, vnuka in bratranca
RAJKCA LAVRINŠKA
iz Gor. Pirošice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili k mnogo prera-. • nemu počitku, okrasili njegov grob z venci in cvetjem ter nam izrazili sožalje. Prav posebno se zahvaljujemo učiteljem in učencem osnovne šole Cerklje, tov. ravnatelju, pevskemu zboru osnovne šole, sošolcem 7. razreda za slovo na domu in ob odprtem grobu. Iskrena hvala vsem sosedom in vaščanom, gasilskemu društvu Dol. Pirošica in župniku za opravljeni obred.
Neutolažljivi: očka, mamica, sestrici Olgica in Milenca in drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - US TANOVI TELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Vlado Silvester, l fanc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živič .
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urca-nik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jozc Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Ali* Železnik. Oblikovalec priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna narc- ;na 59.50 din, plačljiva vnaprej " Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (°z; ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun-52100-620-107-32002-009-8-9	.
OGLASI: 1 cin višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na doloc^1} strani 68 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsa* mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. ^ vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 do M* 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1 / od 28. 3. 1974) sc za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek oa prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mesu** 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mej to, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stave > filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film* tisk:,Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
Četrtek, 28. novembra:
8.10	Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo -Partizansko gledališče. 10.15 Po Talkinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti: inž. Jelka Krajgher: Misli ob zaključku Hortikulture. 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam... 15.45 „Vrtiljak*1. 19.40 Minute z ansambloma Bojana Adamiča in Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 23.05 Literarni nokturno.
PETEK, 29. NOVEMBRA: 8.05 Tanja Pirš: „Deček in vojna“. 9.05 Pojmo pesem veselih ljudi. 10.05 O domovini in o svobodi. 11.00 Prenos ob otvoritvi kulturnega doma v Kumrovcu. 16.00 Branko Soemen: „Prevarani s tišino”. 19.40 Minute z ansamblom . .. 19.50 Lahko noč, otroci! 21.15 Oddaja o jnoiju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih.
23.15	Če bi radi zaplesali.
SOBOTA, 30. NOVEMBRA:
8.05	Jurij Holy:	„Spomini s
kongresov". 10.05 Majda Juršek: Naša spomeniška plastika. 12.10 Čestitke za praznik. 14.30 Po domače. 16.00 „Vrtiljak". 18.05 ^»Signali11. 19.40 Minute z
i ansamblom ... 19.50 Lahko noč,
ptroci! 21.30-23.00 Oddaja za naše ttseljence. 23.05 S pesmijo in Plesom v novi teden.
NEDELJA, 1» DECEMBRA: 8.07 Radijska igra za otroke. Marko frenkič: Tramvaj - pravljica. 9.05 pomnite, tovariši... 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15-14.00 Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo.	14.05-18.00
Nedeljsko popoldne. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko !joč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. ‘3.05 Literarni nokturno. -PONEDELJEK, 2. DECEMBRA: o-10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila puristični napotki za nase goste iz ‘njine. 12.30 Kmetijski nasveti -juže Kregar: Vrt v decembru. 12.40 nhalne godbe na koncertnih odrih. ‘3.30 Priporočajo vam ... 14.30
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.	15.45-16.45
„Vrtiljak*4. 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 19.40 Minute s triom Henčka Burkata. 19.50 Lahko noč, otroci! 23.05 Literarni nokturno.
TOREK, 3. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Pomen ohranitve naravnega okolja za življenje - II. 11.00 Poročila -Turistični napotki za na^t goste iz tujine. 12.30 Kmetijski* nasveti -Čebelarstvo. 12.40 Po domače.
13.30	Priporočajo vam. 14.40 Na
RADIO BREŽICE
ČETRTEK - 28. novembra:
16.00-16.30 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki, Nove plošče RTB. 16.30-17.00 Aktualnost tedna, obvestila in reklame. 17.00-18.00 - glasbena oddaja Izbrali ste sami.
PETEK —	29. novembra:
11.00-11.10 -TT Praznični pozdrav. 11.10-13.00 - Delovni kolektivi čestitajo za dan republike.
13.00-13.10 — obvestila in reklame.
NEDELJA - 1. decembra: 10.00
-	Domače zanimivosti, - Poročilo z zasedanja vseh treh zborov skupščine občine Brežice, - Za naše kmetovalce: Obisk pri kmetijskih proizvajalcih v krški občini, - Nedeljski razgovor: Uspešno zaključena akcija za Kozjansko v domači garniziji, - obvestila, reklame in spored	kinematografov.
12.00-16.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK -	3. decembra:
16.00-16.30 — Napoved programa in srečanje z Beneškimi fanti, Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici. 16.30-17.00 - Tedenski športni komentar, obvestila, reklame in filmski pregled. 17.00-18.00 -Mladi za mlade - vmes rubrika Iz življenja v JLA.
UMRLI SO:
Pretekli teden so v naši bolnišnici umrli: Fridman Vilim, upokojenec iz Šenkovca, star 79 let; Putrih Ivan, elektromonter iz Nove vasi, star 46 let; Arko Janez, voj. voj. invalid iz Krške vasi, star 81 let; Gašperin Franc, kmet iz Mihalovca, star 74 let; Deržič Franc, kmet iz Velikega Obreža, star 61 let; Fabekovič Bariča, upokojenka iz Klak, stara 71 let.
poti s kitaro. 15.45. „Vrtiljak**.
18.05	V torek nasvidenje. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 23.05 Literarni nokturno.
SREDA, 4. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Ivan Bertok:	Živinorejski
odbori pri kmetijskih zadrugah.
12.40	Od vasi	do vasi.	13.30
Priporočajo vam . . . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45	„Loto vrtiljak**. 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 21.45 Igrajo zabavni ansambli. 22.20 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 5. DECEMBRA:
8.10	Glasbena	matineja.	9.05
Radijska šola za višjo stopnjo -Pesem	in glasba	- Pesmi	Josipa
Murna - II. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30	Kmetijski nasveti - inž. Milan Dolinar:	Program širjenja
pivovarskega ječmena in letošnja kakovost. 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „Vrtiljak**. 17.20 Iz domačega opernega arhiva. 19.40 Minute z ansamblom Francija Puhaija. 19.50 Lahko noč, otroci!
20.00	Četrtkov	večer domačih
pesmi in napevov. 23.05 Literarni nokturno.
RADIO SEVNICA
Nedelja, 1. decembra:	10.30
reklame, oglasi in obvestila - 11.00 29. november - Kako je bila rojena nova Jugoslavija —	11.20 naše
delovne organizacije voščijo za dan republike - 11.45 nedeljski intervju
-	12.00 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila —	12.45 čestitke in
pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa
Sreda,	4.	decembra:	16.00
poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 po domače -
16.45	kotiček za šoferje - Dan X -
16.55	disco klub brez imena
17.30 delo krajevne skupnosti na Studencu	-	17.50 minute s
slovenskimi popevkami -	18.00
zaključek programa .
Sobota,	7.	decembra:	16.00
SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 pet minut za. . . - 16.20 EPP I. del -
16.30 poročila - 16.35 EPP II. del
16.40	mini anketa 17.00
zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo
TELEVIZIJSKI
SPORED
ČETRTEK, 28. NOVEMBRA:
8.10	TV v šoli (Zg) - 9.35 Francoščina (do 10.10) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 Francoščina (do 16.10) (Bg) -
16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.30 T. Seliškar: Bratovščina sinjega galeba, barvna nadaljevanka (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj)
— 18.20 Svet v vojni — serijski dokumentarni film (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) -
19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 M. Vitezo-vič: Dimitrije Tucović - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 10.55 Rof -vrednote nekega izročila (Lj) -
21.35	Revolucija in glasba (Lj) -
22.05	TV kažipot (Lj) - 22.05 TV Dnevnik (Lj)
PETEK, 29. NOVEMBRA: 9*10 TV kažipot - ponovitev (Lj) - 9.35 A. Harris: Androkles in lev, mladin- • ska igra (Lj) - 10.55 Poročila (Lj)
- 11.00 Revolucija in glasba (Lj) -
11.45	Spominski dojn borcev in mladine Jugoslavije prenos iz Kumrovca (do 12.45) (Zagreb, Lj) -
13.15	Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 13.35) (Lj) - 14.15 Nogometni finale — prenos (Bgd, Lj) - 16.15 Narodna glasba (Lj) -
16.30 Lepi žabji dol - mladinski barvni film (Lj) - 17.55 Poročila (Lj) - 18.00 Na sviđanje - dvoidje-nja ( Vlak Bratstva in enotnosti) (Lj) - 18.30 To je bila pesem svetlega in vročega jedra (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) -
19.50 Propagandna reportaža (Lj) -
19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Cvetje v jeseni - I. del (Lj) — 21.00 Bombaša - celovečerni film (Lj) - ... TV Dnevnik (Lj)
SOBOTA, 30. NOVEMBRA:
9.00 Poročila (Lj) - 9.05 Potovanje v daljno Arktiko - film (Lj) -
10.00 Praznična estrada - prenos (do 12.00) (Bg) - 12.00 Program za mlade gledalce (Lj) - 12.30 Koncert orkestra jugoslovanske vojne mornarice (13.05) (Zg) - 14.20 Igre brez meja - barvna oddaja (Lj) -
15.40	Poročila (Lj) - 15.45 Prelomna leta Kube - barvna oddaja (Lj) —
16.25	Košarka Lokomotiva : Partizan - prenos (Zg, Lj) - 18.00 Narodna glasba (Lj) - 18.25 Disneyev svet - barvni film (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) -
19.50 3-2-1 (Lj) - 20.00 Cvetje v jeseni - II. del (Lj) - 20.50 Moda za vas - barvna oddaja (Lj) - 21.00 Operacija cicero (Lj) - 22.45 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 22.50 TV Dnevnik (Lj)
NEDELJA, lv DECEMBRA:... Svet v vojni - serijski dokumentarni film (Lj).... Otroška matineja: Viking Viki, Življenje v gibanju, serijska filma (Lj). 11.20 Poročila (Lj).	11.25 Začetek
gradnje krške jedrske elektrarne -prenos iz Krškega (Lj) (do 12.30). Nedeljsko popoldne:	Mladi za
mlade: Trezna presoja, Šport -Boks za Zlato rokavico, Ptujski festival - 5. del, Za konec tedna, Poročila, Moda za vas - barvna oddaja. 18.15 Cvetje v jeseni — nadaljevanje in konec (Lj). 19.10 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cickak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3-2-1	(Lj). 20.00 M. Božič:
Človek in pol, barvna TV nadaljevanka (Lj).	21.00
Propagandna oddaja (Lj). . 21.05 Športni pregled (Zg). 22.10 TV dnevnik (Lj).
PONEDELJEK, 2. DECEMBRA:
8.10 TV v šoli (Zg). 9.00 Angleščina (Zg). 9.30 TV v šoli (do 10.35) (Bgd). 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg). 15.00 Angleščina - ponovitev (Zg). 15.30 TV v šoli - ponovitev (do 16.30) (Bgd). 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bgd). 17.25 E. Majaron; V znamenju dvojčkov - 4. del (Lj).
17.45	Mozaik (Lj). 17.50 Obzornik (Lj). 18.05'Važno je roditi se pod srečno zvezdo - barvna oddaja (Lj).
18.35	Socialistična morala in naša družba (Lj). 19.00 Odločamo (Lj).
19.10 Barvna risanka (Lj). 19.20
Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). f9.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Bog nas varuj revolucij in rdeče poplave -TV drama (Primer DumpelnUc) (Lj).
21.25	Kulturne diagonale ,(Lj).
21.55 Sodobna oprema (Lj). 12.05 Mozaik kratkega filma: Prepad, barvni film (Lj). 22.25 TV dnevnik (Lj).
TOREK, 3. DECEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg). 9.35 TV v šoli (Sa).
10.05 TV v šoli (do 11.20) (Bgd).
14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg).
15.35 TV v šoli — ponovitev (Sa).
16.05 TV v šoli - ponovitev (Bgd).
16.35 Careme-Menart: Steklenička
črnila (Lj). 17.50 Barvna risanka (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Življenje v gibanju - barvni film (Lj). 18.35 Mozaik (Lj). 18.40 Ne prezrite: Gledališče „GLEJ“ in igra o Slovencih na Koroškem (Lj).
19.10 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj).
19.55 3-2-1 (Lj). 20.05 Pogovor o ... (Lj).	20.55	Barvna
propagandna oddaja (Lj). 21.05 T. Hardy: Mračni Jude - barvna TV nadaljevanka (Lj).	21.50 TV
dnevnik (Lj).
SREDA, 4. DECEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg). 10.50 TV v šoli (do 11.25) (Bgd). 15.25 TV v šoli (Bgd). 16*30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bgd). 17.25 Viking Viki - serijski film (Lj).
17.50	Obzornik (Lj). 18.05 Pred referendumom za šolstvo ob obali -reportaža (Lj). 18.35 Mozaik (Lj).
18.40	Mladi za mlade - oddaja TV Beograd (Lj). 19.10 Barvna risanka (Lj).	19.20 Propagandna oddaja
(Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3—2—1 (Lj). 20.05 Polnočni kavboj
-	barvni film (Lj).	21.55
Propagandna oddaja (Lj). 22.00 Miniature:	Ljudje s fotografij
Stojana _ Kerblerja (Lj). . .. TV dnevnik (Lj).
€
ZAHVALA
Ob boleči, mnogo prerani in nehado-mestljivi izgubi dragega moža, očeta, sina, brata
IVANA
ŠTRICLJA
se najiskreneje zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu in dr. Kvasičevima za njihovo prizadevnost in dolgoletno zdravljenje našega najdražjega. Iskrena hvala sorodnikom, dobrim sosedom, župniku za obred, vsem, ki so ga imeli radi, ga počastili s cvetjem ter pospremili v njegov mnogo prerani tihi dom. Najiskrenejša hvala vsem za ustmene in pismene izraze sožalja.
Žena Marica s hčerkama, mama in brata Francelj ter Polde
Semič, 25. novembra 1974
I n D LTS T RIJ R ITI □ T □ R n IH VOZIL
novo mESTO
inOUSTRIJR mOTORfllH VOZIL
novo mESTo
inOUSTRI JR mOTORniH VOZIL
novo mESTo
inousTRiJfl mOTORniH vozil novomESTo
ivo pirkovič:
osvobodili republiki pod gorjanci in njenem kiravskem junaku piparju bakšetu
20
j. Na begu sta ga spremljala brata Karel in *3nc Pezdirc z Dolenjih Sušic, ki ju je bil sam P°Utično in duhovno vzgojil. Franc Pezdirc je ?rav tisti legist, ki je v St. Joštu vodil streljanje ^nikov.
.Sicer pa je za dušno pašo belih v Gorjancih r^bel škofov odposlanec, mirnopeški kaplan f Šinkar. Posnemajoč nacističnega agenta uAena> je začel tudi sam nositi visoko črno , cino in škornje in bil oborožen, česar cerkveno jonsko pravo duhovniku ne dovoljuje. Izdajal s Je za kurata, drugič zopet za bataljonskega rnisaija. Ob nevarnostih se je našemil v parti-^na» leto pozneje pa si pustil rasti celo brado, da ljudje ne spoznali. Pričevanje o njegovem i batnem gozdnem življenju skrivajo arhivi jT^ijske bolnišnice usmiljenih bratov iz pozne j. ni 1942. Svojim sodnikom na kočevskem oce$u v oktobru 1943 je Šinkar tajil, da bi nje-)V| belogardisti lovili ljudi in jih skrivaj mučili in ^ tcm *a?n^TI zagovorom je mirnopeški pv J°Vnik pač najbolje sam potrdil, da nc ve za* Hoh 01 hudodelstvom sv°jc logistične tolpe | Denega moralnega niti pravnega opravičila.
KDO JE POJEDEL LEGIJI VEČERJO?
I
!iud*St*- dan, ko so legisti v Št. Joštu pobili osem 0(j,l’ je branjevec Avgust Cvelbar že zgodaj ^ ,nož krenil z njimi v domače kraje. vod i?ans^ dezerter Matija Zagorc-Jape jih je $vQ. na Slatnik, Brusnice in čez Tolsti vrh. V drj r°dnih Zapužah je vaščanom ukazal, naj ® dan pripravijo za ves oddelek večerjo.
Vsaka hiša naj speče kokoš in belega kruha in pripravi vina.
Pred Šentjernejem so se legisti skrili v farovški Gabrini, ki ob Koluderčku sega do vaške gmajne na robu naselja. V mraku so se za živimi mejami in plotovi priplazili v vas in se zaprli v farovško „društveno dvorano“.
, Komandir Cvelbar ni prenočil z njimi. Z objestno družbo najožjih prijateljev je doma v gorenjem koncu vasi vso noč popival. Hrupno so razgrajali in streljali, da vznemirjeni vaščani to noč niso spali.
Zjutraj je beli komandir, še ves motoglav od popivanja, klical sosede in jim razglasil, da se bodo morali sedaj vsi odločiti. Dejal je, da so jim Italijani v mestu pokazali svoje orožje in da je norost misliti, da bi se mu mogel kdo upirati. Vaščane je vabil, da mu nd bo žal, kdor se legi-stom pridruži, ker imajo v taborišču vsega, tudi ženske. Tiste, ki ne bi hoteli z njimi, pa je strašil, da jih bo 15: septembra zajela velika ofenziva in jim ne bo več rešitve.
Po cestah je hodil $in bivšega klerikalnega župana Lojze Krhin, ponavljal logistične vabe in grožnje in vaščanom prigovarjal, naj gredo z belimi. Po poklicu financar, je fant pred letom dni pobegnil Nemcem iz Škofje Loke, in še ves gorak okupatoiju, grajal domačo Osvobodilno fronto, češ da sc ji nc bo pridružil, ker ni v svojem boju dovolj resna in odločna.
Na drugem kraju vasi so pred „društveno dvorano" vaščani zjutraj zagledali nenavadno stražo. Iz dvorane so prihajali drugi, oblečeni v kmečke kamižole vsak drugače, le na glavah so nosili enake črne baretke, za pasovi romarske čutarice,
čez ramena pa dolge francoske puške nekdanjih jugoslovanskih topniških polkov. Čudna vojska je odhajala v Groblje lovit nove rekrute.
Uporni Šentjernej ni dal legistom na tem pohodu nobenega novinca. Na sosednji Dobravici so ujeli Janeza Brsana, sina občinskega sluge in poznejšega domobranskega vojnega zločinca, ki je ob koncu pobegnil z Nemci. V Grobljah so vzeli na pol pismenega kajžaijevega sina Martina Žagaija, v Ostrogu Franca Pirnarja. Po nekem seznamu legističnih novincev, ki so ga Italijani sestavili 2. septembra, bi lahko prišlo v poštev še katero od sedmih imen, kolikor ne gre morda za jetnike, ki so jih Italijani izročili belim iz zaporov.
Cvelbaijevo krdelo seje drugi dan vračalo v Št. Jošt po veliki cesti. Slišali so, da so jim orehovški terenci v Zapužah pojedli pečene kokoši in da ne bo nič z naročeno večerjo.
LEGIJA REŠI ITALIJANSKO OFENZIVO
V petek, 28. avgusta, jc kolona kamionov pripeljala v Stopiče tovore italijanskih uniform, jeklenih čelad, nekaj težjega orožja, mnogo streliva in hrane v konzervah. V farovžu so se zbrali k posvetu poveljnik italijanske stopiške posadke, oficir iz divizijskega štaba v Novem mestu, komandant legije Janko Debeljak, poročnik Milan Kranjc, legistična zdravnica dr. Nada Riharjeva, župnik Smolič in kaplan Janez Urbanč. Sklenili so, da gre legija pomagat Italijanom, ki so v svoji ofenzivi obtičali v nepremagljivih težnjah.
Od 31. avgusta do 5. septembra bi morala velika italijanska ofenziva očistiti obsežno dolenjsko pokrajino med levim bregom Krke in novo nemško mejo za Škocjanom. Ker pa so italijansko divizijo sardinskih grenadirjev in fašistični bataljon ,,M“ nenadoma poklicali na jug, kjer je bila stiska še hujša, bi morala ofenziva na Dolenjskem obtičati. Tedaj so se spomnili, da bi Italijane lahko rešila belogardistična legija iz Št. Jošta.
V nedeljo, 30. avgusta, se je šentjoška vojska preoblekla v italijanske uniforme in čelade in pod poveljstvom poročnika Milana Kranjca, gestapovca Milovana Zelena in stopiškega kaplana Janeza Urbanča vdrla pri Kronovem čez Krko. V Št. Joštu je pustila kapetana Dobrivoja Vasiljeviča z najnujnejšimi stražami in za boje nesposobnimi legisti. Na pohodu od Bele cerkve na
Šmaijeto, Trebelno, Mokronog, nazaj na Trebelno, zopet v Mokronog in Trebnje so, po zaupnem poročilu iz Babnikovega arhiva, beli oddelki zagrešili mnogo gnusnih zločinov. Nevami so bili zlasti ženskam in kolesom, ker takrat v tistih krajih ni bilo partizanskih čet in bataljonov. (Na Trebelnem se je ravno ustanavljala Gubčeva brigada). V ostre spopade so se zapletali s terenci, vaškimi zaščitniki in odbori Osvobodilne fronte. Od njihovih nenadnih napadov in zased so imeli legisti osem padlih in pet ranjenih, medtem ko so po takratnih poročilih štele partizanske izgube tri ranjene terence. Eden od njih, Jože Urana iz Drage pri Št. Rupertu, je bil ujet, pa je pozneje iz kandijske bolnišnice usmiljenih bratov pobegnil.
8. septembra dopoldne so se legisti iz ofenzive vračali skozi Novo mesto. Vodili so 17 zvezanih kmetov, med njimi ugledne gospodarje, kot je bil Trlep s Trebelnega. Čez dan ali dva so jih v svojem gozdnem taborišču pobili.
i
Manjši oddelek belih se s tega pohoda ni vrnil v Št. Jošt. Poročnik Kranjc ga je še isti dan, na praznik 8. septembra, kar s pohoda poslal v Šentjernej. Med objestnim streljanjem je beli oddelek prihajal po levem bregu Krke skozi Dobravo, Dramo in Roje. V Šentjerneju so na trgu zasedli veliko Valetovo trgovsko hišo, ki so jo bili Italijani pred dobrim mesecem dni do golih sten izropali in ugledne gospodarje pregnali.
Naloga oddelka je bila pripraviti prihod stalne legistične posadke. Trem gospodarjem, bivšemu podžupanu Martinu Pušavcu, Leopoldu Bučarju in Francu Bambiču s trga, ki so jih imeli slabo zapisane, so ukazali, da morajo posekati drevje in grmovje ob zaraščeni grapi starega potoka skozi vas, po kateri bi lahko vdrli partizani. Liberalni krčmar Janko Recelj s prastarega vaškega dvorca je komaj rešil svoj bogati sadovnjak v veliki ograji ob starem potoku, da mu ga niso uničili.
Legisti so medtem vdirali v hiše, ki belim niso bile prijazne, ljudi strahovali in jim plenili zopet predvsem kolesa.
Ponovno so razglasili, naj se vsi vaščani, ki so sposobni za orožje, pridružijo legiji pred 15. septembrom, ko se bo začela velika ofenziva. Kdor ji bo padel v roke, ga bodo zaprli in internirali. Do tega dneva se morajo predati tudi partizani, če si hočejo rešiti življenje.
IN ZAZVONILA JE BUDILKA
Zazvonila je budilka. Z mahom roke sem jo utišal, si pomel oči, s poljubom prebudil otroka, ga oblekel in umil, ženi pa sem v posteljo odnesel toplo mleko in svežo žemljo, spečeno ponoči. Sam sem popil korenčkov sok, v miru pokadil cigareto, šel v garažo, ki je bila prijetno topla, vžgal motor in mimo odpeljal otroka v vrtec, kjer me je na vratih sprejela nasmejana vzgojiteljica, mi voščila dobro jutro, prijela otroka za roko in ga odvedla v prijetne prostore za igranje. Žvižgaje sem krenil mimo zadovoljnega vratarja, sedel za pisalno mizo in se z vso vnemo lotil posla ... Tako do dveh, ko meje sprejelo sonce, žena pa mije pripravila okusno kosilo, mi dala v roko ribi&o palico in ob reki je bil rajski mir in ribe so prijemale ...
„Zbudi se, mrha, že zdavnaj je drdralo!44 Skočim pokonci, prekolnem boga in hudiča, zvlečem s postelje otroka, ki od strahu zajoče, ga napol oblečen ter odvlečem k svoji mami, njegovi stari mami, ki me zabuhlo gleda in godrnja predse: „Že petnajst let plačujemo samoprispevek, pa ni prostora, kamor bi lahko vtaknili tega otroka. Žrtev sem, žrtev lastnih otrok!44 Ne odgovarjam, ker sem še vedno jezen od mraza v avtomobilu. Hudiča, že dve leti moledujem za garažo ob bloku, pa me odganjajo kot paglavca. Popustili mi bodo živci, nekega lepega sončnega dne, in takrat bom mahnil koga po gobcu .. .
Vratar mrko gleda, ker je kazalec že čez šest. Za menoj
še vrže: „Zamudnik. Meni bi že odtrgali od teh tisoč petsto dularjev!44 Šef je kislega obraza, ker so poslali pošiljko nazaj, sodelavec tudi ni razigran, ker ga nekaj zvija po vampih; napokal se je starega kruha, ker peki več ne nalagajo v peči ponoči. Dan se vleče kot kuija čreva in nazadnje zatuli sirena in usujemo se skozi vrata. Doma se preoblečem v slabše, ker sem obljubil sitnemu Repiču, da mu v nekaj popoldnevih napeljem elektriko po sobah. Javna razsvetljava že dolgo gori, ko se privlečem domov, prašen in utrujen, da se mi še večeijati ne da. Navijem budilko in kmalu me zmanjka . ..
Zazvoni budilka, ki jo z mahom roke utišam, si otrem oči, s poljubom prebudim otroka, ga umijem in oble-
čem, odnesem ženi v posteljo toplo mleko in svežo žemljo, spečeno v parni pekarni ponoči. Sam popijem korenčkov sok, v miru pokadim cigareto, grem v garažo, ki je prijetno topla, vžgem motor in mimo odpeljem otroka v vrtec, kjer me na vratih sprejme prijazna in nasmejana vzgojiteljica, mi vošči dobro jutro, prime otroka za roko in ga odvede v prijetne prostore za igranje. Zvi-žgaje krenem mimo zadovoljnega vratarja . . .
„Zbudi se, mrha, že zdavnaj je drdralo!44 Skočim pokonci in vem: nihče drug ni kriv mojih in moje družine nevšečnosti kot žena. Moja. Le zakaj me budi, ko pa so moje sanje tako zelo podobne resničnosti? Obljubljeni, res.
TONIGAŠPERIČ
POPRAVEK
V današnji prilogi P jc v reportaži Dušan Jereb 1937. iz Pariza: „Siccr pa sc ni nič zgodilo!*4 neljuba napaka. V drugem stolpcu so sc vrinili drugi, tretji in četrti odstavek in siccr od ,,Po njegovem odhodu . . .“ pa do „Da, seveda!", ki sicer sodijo v tretji stolpec, med predzadnji in zadnji odstavek. Bralcc prosimo, da popravek upoštevajo in da nam napako opravičijo.
Dan na dan čakajo v Gabrju vesti, pa ni nič novega. Od 5. novembra letos, ko je šla popoldne Ana Boltes, 36-letna L mati in gospodinja na dokaj velikem gruntu, zdoma, za njo ni sledu.
Pri Boltesovih imajo 7 glav živine. Gospodar je služil kot „cimerman", izginula Ana je gospodinjila in skrbela za dom, kolikor je, kajti v tej hiši, kjer ne bi smelo biti pomanjkanja, najdeš sled za alkoholom ...
Mame ni, ostali pa so: 'najstarejši Stanko, ki je lani končal učno obveznost, a je prilezel samo do 4. razreda; Jožko hodi v 6. razred v Brusnice; Anica je v 4. razredu na gabrski šoli; Jožica in Maijanček, šestletna dvojčka, se potikata po vasi, pri Francetovih, pri drugih sosedih ali pa sta kar sama. Lakota ju prižene domov, vprašanje pa je, če je kaj dati v usta.
Kuhata starejša fanta. Kaj pa? Krompir pa makarone tudi znata narediti. So pa otroci , lačni, to se vidi, ker radi vzamejo kruh. Anica, drobna in nežna deklica, ki se ji tresejo ročice in ji pogled nemirno bega, pere. Na roke, seveda.
Kaj se dogaja pri tej hiši, vedo tudi na šoli. Aničina učiteljica Marija Sečkar in njena kolegica Maja Andoljšek sta za svoj denar kupili Anici nov pulover in hlače pa perilo. Še prej sta jo v šolsld kuhinji okopali. „Deklica je namreč pridna. Lani je bila celo odlična v šoli, pozna pa se ji, da doma ni v redu. Tudi že prej je bila zanemarjena." Učiteljica Sečkarjeva je tudi obvestila socialno službo, da Boltcsovi otroci brez matere nimajo urejenega življenja in da je nujna pomoč. Kaže, da bo za otroke poskrbljeno, kajti 26. novembra sem se z dvema socialnima delavkama iz Novega mesta srečala v zanemarjeni Boltcsovi hiši. Šestletni Mar-janček je sam sedel na mrzli peči in postoval malo muco. Kje so drugi, ni vede! in tudi ne, kdaj bodo prišli domov.
Razmere kličejo po pomoči. Gre za zanemarjenost, ne pa za revščino. Kaj pa je mater petih otrok pognalo zdoma in kam, nihče ne ve. Otroci pravijo, da se je pogovarjala sama s seboj, preden si je oblekla plašč in šla.
R. BACER
__________________________________J
-----------------------------"—N
PO 18 DNEH NAJDEN
23. novembra dopoldne so pri ragovskem mostu v Novem mestu opazili truplo. Ugotovili so, da je Krka po 18 dneh izpustila iz objema 18-letnega Boža Tratnika iz Irče vasi, ki je 5. novembra skočil z novomeškega mostu. Rešitev iz življenjskih težav je fant poiskal v Krki^
N« more iz svoje kože
Na fotografiji so lovci iz Doline in Kočevja ob uplenjenem jele*1, na prvem skupnem lovu 17. novembra v Mali gori. (Foto: Ožbo*
„Franc Kočevar, Jugoslavija, “ se mi je pred leti predstavil, ko sem ga kot funkcionarja našla še v Črnomlju. Po stisku roke in nastopu sem ga tisti hip ocenila, da je zakoreninjen v časih, ko se je kalilo tovarištvo in ko je bilo prostovoljno delo samoumevno kot vsakdanji kruh.
Zrasel je v Bojanji vasi, v kmečki družini z osmimi otroki. Italijani so jim leta 1942 požgali dom, on pa, še kratkohlačnik, je v partizanski šoli doživljal sovražnikovo nasilje in vojne strahote. Za šole je bil čas kasneje, po vojni.	,
„Zaljubljen sem bil v svoj osnovni poklic: strojni ključavničar za fino mehaniko, toda ni mi bilo dano, da bi v njem užival. Po končani industrijski šoli so me poslali v srednjo politično šolo, potem sem postal funkcionar. Ni mi bilo težko že kot mladincu postati komunist, kajti po vsem, kar sem doživel in videl, nisem verjel v drugo kot v svet, kakršnega bomo ustvarili sami. Mi, proletariat!“
Bil je sekretar občinskega komiteja pa predsednik SZDL pa predsednik sindikata pa poslanec republiške skupščine pa sekretar v podjetju in načelnik davčne uprave v Črnomlju. Mimogrede je še diplomiral na višji upravni šoli. Na šestih kongresih je bil delegat, pravi pa, da mu je bila doslej največja nagrade za vse družbenopolitično delo, ko so ga pred leti izvolili v slovensko delegacijo, ki je čestitala predsedniku Titu za rojstni dan.
»Da bi le mamo našli«
Po treh tednih še ni sledu o izginuli Ani Boltes iz Gabrja
,, V davčni službi se mi je omajalo zdravje. Moj značaj in dolžnosti načelnika davčne uprave se nista ujemala. Prosil sem tovariše, naj me razrešijo te službe, upajoč, da sem bom le malce bolj umaknil v zasebno življenje. Spet mi ni uspelo. Pristal sem kot predsednik izvršnega sveta v Metliki. Ostal pa sem, kakršen sem bil vedno. Kritiko odkrito izrečem vsakomur, neglede na funkcijo in položaj, prav tako sem jo sam voljan sprejeti
Tu v Metliki si prizadevam, da bi vsi, od sindikata do partije in občine, delovali enotno. Sem za to, da določimo skupni cilj, potem pa vsakomur svoje naloge, vendar moramo hoditi vsi v isti smeri. Sem za načelo: Vsakomur po njegovem delu! in menim, da bi mbrali uravnilovko že preboleti. Čas bi bil, ker želimo metliško gospodarstvo nadalje razvijati. Brez dobrih kadrov ne bo šlo in dobri kadri ne bodo delali brez dobrih osebnih dohodkovr Metlika ima industrijo in osnovo za lep razvoj, vendar zdaj še drži metliški rek, da če naša BETI kihne, dobi gripo vsa Metlika.
Ko so mu kulturniki med pogovorom prinesli vabilo za sestanek v soboto opoldne, jim je „onak lepo povedal „Fantje, jutri imam program za dopoldne in popoldne. Pulimo se za novo tovarno. Oprostite, da me ne bo, naj vam pa bo v tolažbo, da še nisem bil eno soboto prost, odkar sem predsednik. “
R. BAČ ER
Zanemarjena domačija s kupom gnoja skoro tik hišnih vrat, znotraj pa „bog pomagaj44. Marjanček z muco in Anica na šolski ograji.
Bližajo se premiere štirih filmov
Pomladni veter in Strah že na festivalu domačega filma v Celju
Prvi skupni lov pobratenih lovcev uspešen
Skupščina občine Kočevje in občine Dolina pri Trstu sta pobrateni že tri leta, 15. novembra letos pa so se pobratili še lovci iz Doline z lovci lovske družine (L D) Mala gora pri Kočevju.
LD Mala gora je letos praznovala dvajseto obletnico obstoja. Nastala je z delitvijo LD Kočevje. Za letošnji jubilej je LD Mala gora priredila lepo lovsko razstavo, ki je bila odprta žal le tri dni, ogledalo pa si jo je nad 3.200 ljudi, med njimi tudi lovci iz Doline pri Trstu.
Pobratenje med lovci je bilo ob otvoritvi lovske razstave. V nedeljo, 17. novembra, pa je lovska družina priredila svojim gostom v lovišču Mala gora lep lov. Udeležilo sc gaje osem gostov, najmlajši med njimi pa jc uplenil svojega prvega jelena. Gostje so odpeljali kar celega v zamejstvo, saj jim gaje pobratena družina podarila.
Posebna zanimivost je bil zadnji obred pri lovski koči, kjer je mladi lovec italijanskega rodu doživel svoj lovski krst in užival lovski blagor.
T. OŽBOLT
Bratje uplenili jelen«
Programski svet in upravni odbor Viba-filma sta soglasno potrdila letošnji program. Ni še minilo leto in posneti so že vsi štiije filmi. Pomladni veter Rajka Ranfla in Strah Matjaža Klopčiča bomo veijetno videli že na bližnjem tednu domačega filma v Celju, takoj pa bo sledil tudi Čudoviti prah Milana Ljubiča.Čudoviti prah je prav te dni na montažni mizi v zadnji fazi filmske obdelave. Sedaj, ko so pripravili slovensko in srbohrvaško verzijo filma, krožijo različne anekdote, ki pa so nastale ob resničnih, prej žalostnih in resnih dogodkih kot pa smešnih.
Tako Deček - Silvo Božič ne more pozabiti, kako draga je filmska slava. Plačati jo jc moral s poškodbo noge; mogoče bo celo porabil to sedaj pri vojakih in sc izgovoril, da ne zmore predolgih maršev. Pa tudi plavanja ga vojakom ne bo treba učiti, Kokra o tem dovolj zgovorno priča. Upajmo le, da bo Božičev komandant film. videl prej, preden pride Silvo k vojakom! Režiser Milan Ljubič jei pač hotel vse čisto zares. Menda je tako opisal Vjeko-slav Kaleb v svojem romanu, ki nosi isti naslov.
Pirotehnik Janez Tomažin-Giovanni je pozabil, da bo zadnji dan snemanja nepogrešljiv. Snemanje je malce zamudil, a zato spravil
ekipo skoraj na rob obupa. Najza htevnejšo, pa tudi najbolj zanimivo
sceno za tiste, ki smo filmsko snemanje gledali le od daleč, je režiser določil za zadnji dan. To je bila velika scena s staro štorkljo, avionom, ki je imel zaradi svoje starosti pravico odpovedati pokorščino. Pa seje zgubil pirotehnik in direktor filma je moral sam pripravljati razstrelivo. Kdo ve, kako mu bo uspelo! Nenadoma pa se je iz trave pokadilo in počilo. Uspelo je! Še dobro, da se je direktor pred svojo funkcijo ukvarjal še s čim drugim.
MANJA ANDERLE
TAT NA POSTAJI
24. novembra je bil tat na novomeški železniški postaji. Zvečer je z avtomobilov, ki so tam čakali na transport, ukradel 2 žarometa in 2 stekli smerokazalcev.
V SMRT ZARADI CIGARETE
25. novembra zjutraj so v stanovanju našli mrtvega 53-letnega Ivana Vrabiča iz Sentlenarta pri Brežicah. Zvečer je šel spat v kuhinjo. Ulegel se je na kavč s prižgano cigareto v rokah in koje Vrabič zaspal, je ogorek še tlel. Vnel se jc kavč, v gostem dimu pa se je Vrabič /.adušil.
27-letna Anica Kovačič se je hudo ponesrečila, ko je na sev-niški železniški postaji hotela stopiti iz premikajočega se tovornega vlaka.
Bilo je 24. novembra zvečer, ko je Kovačičeva v Zidanem mostu vstopila na električno lokomotivo tovornega vlaka, ki ga je v smeri Sev-nicc vozil strojevodja Stanko Kmetič iz Žabjeka v Zasavju.
Strojevodja je na železniški po-
staji v Sevnici zmanjšal hitrost vlaka, da bi Kovačičeva lahko izstopila, pri tem pa se jc zgodila nesreča. Kovačičevi je spodrsnilo, padla je na rob perona, nakar jo jc zagrabil še vagon vlaka. Z zelo hudimi poškodbami so Kovačičevo odpeljali v ccljsko bolnišnico. Neprevidnost in lahkomiselnost jo bo drago veljala, strojevodja pa bo še odgovarjal zaradi neupoštevanja predpisov. Kovačičeve ne bi smel vzeti na lokomotivo in ne bi smel dovoliti, da je izstopala med vožnjo.
Huda nesreča na postaji
Delovni posnetek s snemanja filma „Čudoviti prah44: tokrat mora režiser Milan Ljubič poslušati nasvete pirotehnika Janeza Tomažina.
Pred mesecem so odkrili v vasi Veliki Lipovec v Suhi krajini spominsko ploščo narodnemu heroju Dušanu Jerebu, ki je 12. marca 1943 junaško padel, ko je s pištolo v roki zadrževal fašiste in belogardiste, da so se njegovi tovariši lahko umaknili.
Na tretji strani priloge pišemo pod naslovom DUŠAN JEREB 1937. IZ PARIZA: „SICER PA SE NI NIČ ZGODILO!" o doslej malo znani razglednici, ki jo je bil Dušan Jereb poslala iz Pariza Mariborčanu prof. Branku Rudolfu, ki je znan tudi Novomeščanom, saj je od 1934 do
1937 učil na novomeški gimnaziji.
Za bralce P je jrof. Rudolf opisal tedanje razmere v Novem mestu, svoje znanstvo z Dušanom Jerebom, še posebej pa razglednico, ki mu jo je bil poslsl iz Pariza, in pa Jerebov načrt za odhod med španske borce, ki pa se ni nikoli uresničil.
Hkrati objavljamo dve fotografiji iz zasebnega arhiva prof. Branka Rudolfa: na eni je Jereb — smučar v Novem mestu, na drugi pa so Jereb, Rudolf in pohorski ljudski pevec Vodovnik pri koči na Pesku na Pohorju.
Po starem verovanju se 30. novembra, na Andrejev dan, začenja zima: jesen se počasi poslavlja, vremenoslovci nam letos napovedujejo hud mraz. Se bodo njihove napovedi uresničile?
Če se bodo, se bomo veselo smučali. Tisti, kateri ne gredo preveč radi na sneg, bodo imeli v dolgih zimskih večerih dovolj možnosti za branje, oživela bodo domača dela . . .
In priloga v tem času? Danes pišemo na zadnji strani o tem, kakšno vreme se nam obeta v naslednjih dveh tednih. Na sredini vas seznanjamo s tem, kako se boste oblačili v mrzlih dneh, na sedmi strani priloge pa vam ponujamo dobro branje in vam svetujemo, katere plošče velja poslušati v mrzlih, dolgih zimskih večerih.
DOLENJSKI LIST
MOJA POTA
3.	novembra je umrla v Ljubljani v svojem 84. letu slovensKu pisateljica in prevajalka Marija Kmetova. Rodila se je 1891 v Šent-lovrencu ob Temenici na Dolenjskem, končala v Ljubljani učiteljišče, poučevala v Trstu, a je bila že leta 1920 zaradi bolezni upokojena. Izdala je več knjig, tako Bilke (1920), novelo Helena (1921), roman V metežu (1925), Večerna pisma, Sv. Frančišek Asiški (1926), po zadnji vojni pa zbirko mladinskih črtic Bureži-brbrači (1972). Ponatiskujemo nekaj odlomkov iz knjige Moja pota, ki govore o pisateljičini težki mladosti.
1.
Št, Lovrenc ob Temenici na Dolenjskem je tiha vas, kakor bi bila sama na svetu. Grički jo obrobljajo in polna je zamišljenih njivic, skromnih trt in starin, starih, izmučenih tepk in redkih gozdičev s suhotnimi gabri, bukvicami in brezami. Skozi vasico teče Temenica, ki se senči pod jelšami in vrbami in je huda v tolmunih. Nad vso vasjo se razpreda otožnost in zamišljenost. Zato so ljudje tihi in sanjavi, ki se jim le v vinskem veselju razmahne duša, v treznosti pa oslabi volja in jim upade pogum.
2.
„Tu počivajo koščice rajnega Antona Kmeta, organista v St. Lovrencu," oznanja nagrobni spomenik o mojem starem očetu. In malo niže: „v miru počiva Vencencij Kmet, učitelj v Št. Lovrencu," njegov sin, moj oče. Malo se ga spominjam, saj sem imela komaj štiri leta, ko je umrl. Zapustil nas je osmero mladoletnih in nepreskrbljenih otrok. Spominjam se pogreba, kako sem gledala na dolgo vrsto pogrebcev in sem veselo mahala z ročicami. Nenadoma sem pa zajokala na ves glas.
Smrt očeta nas je vrgla iz gnezda in plašni smo se ustavili pred hišo ujca v Mariboru, ki se nas je prestrašil. Tujina, dasi domača zemlja, je glasno povedala, da pride skrb. In zavladala je „mrka žena" in privedla s seboj pomanjkanje in bedo. Gnetli smo se v ozkem prostorčku; mami so bledela lica, ko je zrla na najmlajšo, še dojenčka, in jo je morala pitati s cukreno vodo, ker mleka ni bilo.
3.
Teta s Krtine, iz skupine štirih hiš pri Št. Lovrencu, mi je pod veliko ruto stiskala roko. „Je prav, da boš pri nas," je dejala, „v Mariboru težko živijo." Štiriletna sem jo vzljubila ko mamo, in v njej, neporočeni, je zaživela mati do mene. Stric, njen brat, je gospodaril z njo na posestvu, ki je bilo nekoč mojega očeta, pa ga je on s široko kretnjo prepustil sestri in bratu. Tedaj se je mama veliko jokala.
Sedela sem zdaj pri teti na zapečku, držeč v vsaki roki velik kos potice, zakaj velika noč je bila.-----
Stric — čudak, zamišljen posebnež, ki je malo govoril in ni znal ne brati ne pisati, je igral klavir, „fortapjanku", in mi razkazoval gospodarsko poslopje.
O kravi, da se ji sanja, mi je pravil, in o mravljah in pajkih. Brž sem bila v njegovem svetu. Po •vse dneve sem brskala po Griču, majhnem gozdiču tik nad hišo. Vsi mur.enčki so bili moji, vse pajčevine sem pregledala v jutranji rosi. Najrajši sem opazovala mravlje, „ko so imele procesijo". Sršene sem lovila, jih poveznila pod kozarec in všeč mi je bilo, ko so se brenče zaletavali ob steklo in mi niso mogli storiti nič žalega. A tam ob svinjaku je bil moj grad. Tam so bili pajki, ki so se mi zdeli kakor gospodje. Tam so bile drobne in vendar tako hude mravlje. Tam so bile kokoši in ondi so letali vrabci. Lepo je bilo. Gugala sem se v gozdu na gugalnici, spleteni iz vej; pasla sem s pastirji in pastiricami in peli smo in vriskali in prevračali kozolce. In sveti Miklavž in božič, velika noč in kres — in procesije! Kakor zlžto se svetijo
daleč za menoj.--------
' 12. '
Pa je prišlo jutro, ko sta si stric in teta vsa prepadena zrla v obraz.
„Da je'tožil, praviš," je rekla teta.
„Tožil. In tudi drugi terjajo."
„Denarja ni," je zamolklo odvrnila teta.
„Kam je šel? "
„Kam! Sam Bog vedi, kam!"
Takih pogovorov je bilo več in več, ki so bili zmeraj daljši in zmeraj hujši. In nekoč se je zbralo polno ljudi okrog hiše. Bil je dan sv. Ignacija v letu 1899. — Možje so resnih obrazov gledali predmete v hiši, zmajevali z glavo, se skomolce-
vali preudarjali, mahali z rokami. Drugi so hodili po cesti, gledali njive, kazali z roko v velikem kolobarju naokrog. Nekaj jih je stopalo ob zelniku in travniku kraj Temenice. Zrli so v zemljo in računali. Skupina nekaterih je ogledovala mize in klopi, stole, omare, posodo.
/ Zenske so trkale s prsti po loncih, prisluškovale ob njih z nagnjeno glavo, jih postavljale nazaj in šepetaje odhajale. In potr-kovali so na sode, duhali vanje skozi veho, jih kotalili po tleh, da je votlo bobnelo po kleti. Odpirali so hlev in svinjak in pod, pregledovali korita, vihteli cepce, rožljali z verigami in jih težkali v rokah.----------
„Hiša — tisoč goldinarjev. Kdo da več?" je treščil glas med naju. Teta se je stresla, jaz se® pristopila in se je oklenila. Kakor udarci s kladivom so padale besede:
„Tisoč sto!"
„Tisoč sto! Kdo da več? " — Molk.
„Tisoč sto petdeset!"
„Tisoč sto petdeset! Kdo da več? " — Molk.
„Tisoč dvesto!"
„Tisoč dvesto! Kdo da več? Prvič — "
„Kdo da več? Drugič — "
„Tisoč dvesto — prvič, drugič in — tretjič!"
Teta je planila pokonci:
„O Jezus, hiša, naša hiša!"
In se je zgrudila in milo zajokala.
Meni je bilo kakor v mučnih sanjah, ko človek blodi po težki vodi in ni nikjer suhe zemlje.
1
Nobena skrivnost ni, da so slavni Rolling Stones zapustili svojo rodno deželo in se preselili v Francijo zaradi visokih davkov. Stonesi se sicer občasno vračajo v Veliko Britanijo, toda ustvarjajo in žive v Franciji, kar malo žali tudi angleški nacionalni ponos. Zadnje čase pa se v angleških krogih rock glasbenikov vse več go-vori, da se pripravlja še več nji-*yih slavnih glasbenikov za odhod v tujino. Omenjajo Eltona Johna, skupino Emerson Lake and Palmer, Mott The Hoople,
Alvina Stardusta, Moona . . .
Keitha
Kaj se torej dogaja? Predvsem gre za napoved, da se bodo prihodnje leto povečali davki na dohodek. To pa velike zvezdnike upravičeno skrbi, saj jim denar doteke z vseh koncev. Lahko samo domnevamo, kolikšni so letni dohodki in pa seveda tudi, kolikšni so davki, ki jih morajo plačati. Uriah Heep je v Združenih državah dobival na večer od 5000 do 6000 dolarjev, na sedanji turneji po Ve-
liki Britaniji pa mu bo ostalo po plačilu davkov samo še 50 angleških funtov za večerni koncert. Država si reže kar lep kos iz pogače, ki si jo pečejo veliki zvezdniki.
Toda posli rock glasbenikov niso vezani samo na koncerte, turneje in snemanje plošč. Nemalo jih je, ki služijo denar kot lastniki gramofonskih družb, kot filmski igralci, v gledališču in z reklamo. Vse to pa še povečuje njihove letne dohodke in vsota, ki jo morajo plačati za davke, je še toliko večja.
David Essex, eden najuspešnejših poslovnih rock glasbenikov, je sicer zaskrbljen zaradi davkov, se pa ne boji. Še vedno ima možnost, da se izseli v Francijo ali Združene države, kot so to storili Peter Framp-ton, Keith Moon, lan Hunter in mnogi drugi.
Angleški ljubitelji rock glasbe so zaskrbljeni in prav nič jih ne potolažijo besede večine pobeglih zvezd, ko govore, da sicer res žive v tujini, a da je njihov pravi dom le Velika Britanija.
S
manevri nad atlantikom
Na južnem tečaju je meseca juljja zima; takrat so raziskovalne postaje praktično odrezane od sveta. Kljub temu pa so julija 1965 imele obiskovalce, in to kaj nenavadne.
Prvi so slišali čudno zgodbo južnoameriški radioamaterji, ko so poslušali uradna poročila iz argentinske raziskovalne postaje na zahodni strani Antarktike. Kmalu zatem so se začele širiti govorice in 7. julija tega leta je dal izjavo sekretar argentinske vojne mornarice, da bi pojasnil zadevo. Dejal je:
„Garnizija vojne mornarice na Antarktiki je 3. julija ob 19.40 po lokalnem času opazila ogromen leteči predmet, na videz zelo trdno grajen, v glavnem rdeče in zelene barve, ki sta se sem ter tja prelivali z odtenki rumene, modre, bele in oranžne. Neznani leteči predmet je v cik—caku letel proti vzhodu, vendar je nekajkrat spremenil smer proti zahodu in severu; spreminjal je tudi hitrost in je letel, ne da bi oddajal kakršenkoli zvok. Med manevriranjem neznanega letečega predmeta so očividci lahko izmerili njegovo ogromno hitrost in ga opazovali, ko je kakšnih 15 minut popolnoma pri miru lebdel tri milje nad njimi. Meteorološki pogoji so bili na območju, kjer so predmet opazovali, odlični: jasno nebo, sem ter tja kakšen stratokumulus, vidljivost odlična.
Neznani leteči predmet so opazovali meteorologi in 13 članov garnizije ter trije čilski podoficirji, ki so bili v bazi na obisku. Opazovali so ga 20 minut in ga tudi fotografirali.
Isti dan popoldne so ta predmet opazili v argentinski bazi na južnih Orkadskih otokih, videli pa so ga tudi v čilski bazi."
Dva dni kasneje je sekretar argentinske vojne mornarice poročal o radijskem pogovoru s komandantom baze na Otoku prevare, poročnikom Danielom Perrisom. Oficir je potrdil vse, kar je že bilo povedano, in dodal, da je bil neznaii leteči predmet zelo svetal ter da je spreminjal smer in hitrost tako, da je to preseglo sposobnosti kakršnegakoli človeškega izuma.	*
Nato je prišlo do zanimivega odkritja: iz baze na južnih Orkadskih otokih je prišlo poročilo, da sta med preletom neznanega letečega predmeta nad bazo dva variometra, ki sta do takrat delovala brezhibno, zaznamovala nagle in močne spremembe v magnetnem polju.
Na dan prvega argentinskega poročila (7. julija) je čilska vlada dala tisku poročilo, ki ga je po radiu dobila iz baze Pedro Serda. To poročilo je nosilo starejši datum kot argentinsko, vendar ga niso prej objavili; v Santiagu so imeli to poročilo že 19. junija. Poročilo govori o neznanem letečem predmetu, kakršnega so opisali tudi argentinski znanstveniki. Oficirji in vojaki iz baze so ga opazovali približno 20 minut. Na neverjeten način je spreminjal barvo, hitrost in smer, bil je ogromen in ni oddajal nobenega zvoka.
Tudi angleška baza Hallet je prijavila, da je 2. julija popoldne opazovala podoben ali isti predmet.
V	argentinski bazi so neznani leteči predmet opazovali s teodolitom in zelo močnimi daljnogledi, dokler ni izginil v cirusnih oblakih. Podoficir Duran je skozi teodolit posnel deset barvnih fotografij.
O tem nenavadnem dogodku je govoril tudi letalski polkovnik Huario Barrera, ki je poveljeval čilskim bazam na Antarktiki. Posebej je poudaril, da se je predmet premikal z velikansko hitrostjo, nato pa se je v trenutku ustavil in lebdel v zraku 20 minut, potem pa z neverjetno hitrostjo in popolnoma tiho odletel. „Ne verjamem, da bi bil lahko ta neznani leteči predmet človeški proizvod. Ker sem član čilskega voj- , nega letalstva in poznam vse vrste letal, ki jih proizvaja človek, lahko popolnoma zanesljivo trdim, da človek ni mogel narediti takega letečega predmeta, in to ne po obliki, ne po hitrosti, ne po neverjetnih sposobnostih premikanja v prostoru.
Brž ko smo opaziti neznani leteči predmet, smo skušali vzpostaviti zvezo f. argentinsko in angleško bazo, vendar je bilo to zaradi hudih motenj na vseh radijskih kanalih nemogoče ..."	x
Istega meseca, 11. julija, so neznane leteče predmete opazili tudi na Portugalskem. Tistega, ki so ga videli blizu mesta Oporto v provinci Motoshinos, so opisali kot predmet, ki je podoben „nekakšnemu ogromnemu sploščenemu balonu". Ko se je obračal, pa so očividci lahko opazili, da je bolj podoben dvema ogromnima krožnikoma, poveznjenima drug na drugega.
Priča Manuel Fernandes, uslužbenec tamkajšnjega sindikata ribničev, je prizor opazoval s svojo ženo. Povedal je: „Neznani leteči predmet je bil zelo svetal, oranžne barve, včasih skoraj rdeč, iz njega pa so švigali zeleni žarki. Približno tri minute je lebdel blizu obale, potem pa z neverjetno hitrostjo odletel proti severu."
Isti dan je imela vladna meteorološka postaja na Azorskih otokih čudnega gosta. Svetleč se bel predmet cilindrične oblike je počasi krožil nad postajo v višini 7 do 10 kilometrov. To je novinarjem izjavil meteorolog in dodal, da so prenehali delovati meteorološki instrumenti, verjetno pod vplivom elektromagnetnega polja tega neznanega letečega predmeta; ko je predmet odletel iznad postaje, so igle na kompasih „ponorele" in se brez reda obračale sem ter tja.
Ko se je pripetil ta dogodek, so bile na Azorskih otokih ladje flote „Mednarodnega geofizičnega leta". Oficirji na teh ladjah pa novinarjem niso hoteli povedati, če so tudi njihovi instrumenti v tem času kazali narobe.
Vsa ta opažanja, zlasti pa poročila iz Antarktike, so kmalu polnila časopisne stolpce po vsem svetu. Zanimivo je, da so ameriški časopisi objavili cenzurirana poročila. Jasno je, da nekdo v Združenih državah Amerike drži roko na skrivnostih o neznanih letečih predmetih. Gotovo pa je, da so o vsem zelo dobro seznanjeni ameriški strokovnjaki, saj so ustanovili projekt Modra knjiga, ki se ukvarja samo s proučevanje skrivnostnih neznanih letečih predmetov.
V	vasi Veliki Lipovec so 27. oktobra odkrili spominsko^ ploščo narodnemu heroju Dušanu Jerebu — Štefanu, ki je 12. marca 1943 junaško padel. S Trške gore se je 40 aktivistov vračalo proti Žužemberku in so v velikem Lipovcu počivali. Napadla jih je velika skupina Italijanov in belogardistov, ki jih je bilo v okolici kar 3,200. Dušan Jereb je takoj uvidel, da je proboj edina rešitev; skočil je proti mnogo močnejšim nasprotnikom in s .streljanjem iz pištole skupaj z nekaj tovariši kril umik skupini. V neenakovredni borbi je bil ubit, pokopali so ga na Selih nad Lipovcem, zdaj pa počiva v skupni partizanski grobnici na Cviblju nad Žužemberkom.
pot reuolorionarja
Ema Muser je v svoji knjigi Spomeniki naj govore o Dušanu Jerebu zapisala: „Dušan Jereb — Stefan se je rodil 26. januarja 1908 v Ljubljani.
je živinozdravnik in že zgodaj komunist. Ob •zbruhu španske državljanske vojne je odšel v Francijo, kjer se je pridružil protifašističnim borcem. Zaradi bolezni pa se je moral vrniti. Veliko je hodil po kmetih , in revnim brezplačno zdravil živino.
Aprila 1941 je postal sekretar okrožnega komiteja KPS Novo mesto." Vodil je predvsem abiranje ■n skrivanje orožja ter poskrbel, da je mesto dobilo ciklostilno tehniko. Ko je til okupatorju že preveč sumljiv, se je novembra 1941 umaknil v ilegalo v Ljubljano. Julija 1942 je spet prišel na osvobojeno ozemlje Dolenjske in spet postal sekretar, zdaj sekretar okrožnega odbora OF Novo mesto. Odtlej je znova vodil politično delo na Dolenjskem. 18. decembra 1942 je postal sekretar poverjeništva O F za Dolenjsko, ki ga je ustanovil izvršni odbor OF zaradi hitrejšega utrjevanja organizacijske mreže OF; ta namreč še ni v celoti prebolela udarcev italijanske ofenzive. Poleg tega je bilo nujno ustanoviti še Protifašistično zensko zvezo in Zvezo slovenske mladine.
Padel je pri Velikem Lipovcu; žrtvoval je življenje za to, da so ostali živi drugi. Podoba tega ljudstvu predanega in junaškega komunista se je
zmeraj vtisnila v spomin prebivalstva Dolenj-
SK6.
Janko Jarc pa je o Dušanu Jerebu zapisal: „Po' osnovni šoli je Dušan odšel na gimnazijo v Ljubljano in ostal tam do končanega tretjega razreda, med četrtim in šestim razredom nadaljeval šolanje v Ptuju, sedmi in osmi razred pa je napravil v Kočevju in tam leta 1928 tudi zrelostni izpit. Odločil se je za živinozdravniški poklic in odšel na visoko šolo na Dunaj, kjer je, z izjemo enega semestra, preživelega v Zagrebu, končal študije v •etu 1935.
VisokoŠolec Jereb ni želel le boljše strokovne usposobljenosti, temveč je hotel v velikem mestu Pr|ti v stik z mednarodnim naprednim gibanjem.
Saj je dovolj znano, da je bil Dunaj tisti čas središče revolucionarnega gibanja zlasti za srednjo Evropo in Balkan .
Po njegovem"prihodu iz Pariza sva se še videla. Takrat mi je dejal, da mu je zaradi morebitnega odhoda v Španijo neka ženska grozila z represalijami. To kajpak ni bil glavni vzrok, da ni šel v Španijo; nedvomno je ugotovil, da lahko drugje bolje dela in več naredi za levico in za revolucijo, kot pa bi lahko naredil kot borec proti franki-stom in fašizmu. Ni pa mi^nano, da bi bil Dušan bolan. Gotovo ni šlo za hujšo bolezent zaradi česar naj bi po nekaterih virih ne šel v Španijo; -vsaj omenil mi svoje bolezni nikoli ni..."
—	Tovariš Rudolf, se je morebiti v .vašem arhivu ohranil razen pariške razglednice še kak drug dokument v spomin na vajino znanstvo?
„Da', seveda!"
Razvil se je v iskrenega revolucionarnega borca, v trdnega marksista. Da bi mogel to svoje delovanje opravljati kar najbolj neodvisno, se ni hotel vezati na službo državnega uradnika, temveč je sprejel najprej namestitev v zasebnem Predovićevem laboratoriju v Dugi Resi, kasneje pa mesto veterinarja pri novomeški občini. Tu, na Dolenjskem, je Dušan razvil vso svojo delavnost. Spoznaval je neposredne težave, videl bedo in izkoriščanje kmečkega prebivalstva ter mu po svojih močeh z vso požrtvovalnostjo pomagal v vsakdanjihtegobah, ne meneč se za lastno udobje in korist. Tako si je s svojo nesebičnostjo in revolucionarno vero, ki jo je vedno in povsod pogum-no izražal, pridobil veliko zaupanje v vsaki kmečki hiši."	_	>	.
Ko je šel iz ilegale v Ljubljano nazaj v Novo mesto, je rekel: „Grem izvršit največjo dolžnost nas vseh, dolžnost borca!"
DUSnnJEREB
1937IZ PARIZA
doslej neznana razglednica
Jerebov dolgoletni prijatelj, 70-letni profesor Branko Rudolf, nekdanji upravnik mariborskega Slovenskega narodnega gledališča in dolgoletni ravnatelj umetnostne galerije v Mariboru, je za bralce naše priloge odkril nekatere doslej neznane ali pa vsaj malo znane podrobnosti iz življenja .revolucionarja Jereba, še zlasti pa o njegovi nameri, da bi odšel v špansko vojno, in o njegovi, vrnitvi iz Pariza.
„Jereba sem poznal že zelo mladega; bil je štiri leta mlajši od mene, njegova in moja družina pa smo živeli v Slovenskih Konjicah. Bili smo tako rekoč sosedje! Njegov oče je bil v Konjicah notar. Nič kolikokrat sva bila skupaj na Pohorju, včasih sva šal kar sama tja gor na izlet.
Živo mi je še v spominu, kako sem prvič občutil, da je simpatizer komunističnega gibanja. Bilo je to leta 1934, ko sem imel jaz neprijetno in nerodno afero v Celju. Takole je bilo: Branko Diehl me je prišel prosit, naj na hitro prevedem tekst „Kako se godi komunistu v ječi" izpod peresa Louisa Adamiča. Tekst je bil napisan v an-
'sicer ra se m
nit ZGODILO II
gleškem jeziku; mudilo se je tako, da sva s Sijvo Eksel izmenoma prevajala vsak po eno stran. Žal tega pozneje niso prepisali in pri Slavku Šlandru so potem dobili ta rokopis. Kljub moji karakteristični pisavi me najprej niso našli, pogubil pa sem se, ko sem neko angleško knjigo odnšsel v kavarno in jo tam bral. Silvin rokopis sem strgal na sodišču, da ne bi obtožili še nje. Na srečo sta me ščitila preiskovalni sodnik Lojze Šmidt (njegova žena je bila sestra Dušana Jereba!) in pa takratni tožilec Bine Juhart.
Tako so me spustili jn nekaj dni pozneje mi je v Konjicah Dušan Jereb prvič odkrito pokazal simpatije do levice . .. Dobro se spominjam, da smo se v Konjicah smučali, ob tej priložnosti pa je Dušan dejal še približno tole: ,Zakaj ne more nobena organizacije eksistirati brez papirja!' Zares, papirji so mnoge pogubili. .
' — Tovariš Rudolf, po tistem ste se nedvomno še srečavali s herojem Jerebom. Se spominjate, ob kakšnih priložnostih?
„Takrat sva postala še boljša prijatelja, videla sva se pa bolj poredko, in to navadno v Konjicah, kadar sva prišla domov. No, od 1934 sem živel nekaj časa v Novem mestu, kamor so me na videz službeno, v resnici pa kazensko premestili. Od 1932 sem bil namreč v partiji. Spominajm se, 'kako so bili otroci v Novem mestu veliko bolj disciplinirani kot v Celju. Nekaj za menoj pa je. prišel v Novo mesto kot veterinar še Dušan.
Na gimnaziji smo imeli dokaj močno livičarsko skupino, v kateri smo bili Boris Merhar, Milan M. Jovanovič, ki so ga med vojno ubili Madžari, Marija Kovač, ki sem jo jaz priključil, in pa jaz. Zaradi konspirativnosti se nismo dosti videvali z Jerebom, bil pa je kljub temu v stikih z nami. Naša skupina je imela v profesorskem zboru močan vpliv in tako sem pri pouku celo razlagal razvojni nauk, kar takrat ni bilo v navadi. Učil sem naravoslovje in higieno, včasih tudi fiziko.
Iz tistega časa datira tudi 'moje znanstvo z dr. Francetom Hočevarjem. Potem sem šel jaz 1937 v Maribor, odtlej sva se videla le še nekajkrat, navadno v Konjicah."
—	Kljub temu sta ostala v stikih, mar ne?
„Da, ob tem se spominjam zanimive zgodbe. Omenil mi je bil, da bi šel rad med španske borce, zato me je prosil, če bi mu lahko preskrbel povezavo v Parizu. Sam sem imel v Parizu dobre zveze z bratrancem, za Dušana Jereba pa sem prav tako skušal dobiti primerno povezavo, ki naj bi mu pomagala v Španijo. Nalov za Jereba sem dobil pri Mirku Koširju, ki je takrat veljal za levo usmerjenega in izredno čvrsto orientiranega človeka.
No, ta naslov je bil hotel Central na Rue de Sableur. Tam naj bi Dušan naročil sobo in poklical lastnika hotela. Ta pa bi mu dal nadaljnja navodila. Izkazalo se je, da hotel Central v Parizu sicer stoji, vendar pa ulice s takim imenom sploh ni bilo! To smo ugotovili že pred Dušanovim odhodom v Francijo. Kljub temu je šel Jereb v Francijo.
To je bilo leta 1937. Še danes hranim razglednico, ki mi jo je bil poslal iz Pariza. Poslal mi je fotografijo slike dveh renesančnih gospa, ki se kopljeta. Slika je bila obešena v Louvru. Na hrbtni strani mi je napisal. lepe pozdrave, na koncu pa je. bilo še zapisano „Sonst ist nichts geschehen", kar pomeni da se sicer ni nič drugega zgodilo. Takoj mi je bilo razumljivo, da ni s
Španijo nič.
Prof. Branko Rudolf je pobrskal po svojem izredno bogatem arhivu fotografij. Naj kar takoj povem: prenekatere totografije bi nedvomno obogatile muzeje, saj ima v arhivu številne posnetke iz naše predvojne zgodovine, ki so gotovo dragoceni. Prof. Rudolf je bil navdušen fotoamater in je slikal povsod, kjer je bil, in vse, kar se mu je zdelo vredno posnetka.
V	današnji prilogi lahko postrežemo z dvema fotografijama Dušana Jereba, ki doslej prav tako nista bili znani.
fotografiji neobjauljeni
Na eni od obeh slik na tej strani je Dušan Jereb na smučeh v zasneženem Novem mestu. Fotografiral je prof. Branko Rudolf, posnetek je bil narejen bržkone 1936. leta.
Drugi posnetek pa je bil narejen na Pohorju pri koči na Pesku, ki je bila med vojno sežgana in po njej spet obnovljena. Tudi za ta posnetek prof. Rudolf ne ve točnega datuma, zanesljivo je bila fotografija posneta med leti 1930 in 1935.
In še druga zanimivost: na fotografiji sede v travi Dušan Jerpb (drugi z leve), prof. Branko Rudolf (tretji), zraven njega pa je s harmoniko pohorski ljudski pevec.
prvo jokteuoolje
Prof. Janko Jarc pa je ob odkritju spominske plošče Dušanu Jerebu v veži Veterinarskega zavoda v Novem mestu opisal še neko drugo zanimivost, povezano z Dušanom Jerebom oziroma Jerebovo družino.
Slavist idrijske realke, prof. Ljudevit Mlakar, ki je bil stric Jerebovih fantov, je staršem priporočil, naj povabijo mladega Božidarja Jakca, čigar starši so se vračali iz Romunije v Slovenijo, v Šmarjeto. Jakac naj bi med poletnimi počitnicami prišel k Jerebovim v Radeče, kjer naj bi bil na pol hišni učitelj otrokom, na pol pa prijatelj in vrstnik pri igri.
Tako je Jakec, kot je sam dejal, preživel najbolj čudovite počitnice v potepanjih in izletih ob bregovih Save, h gradu Dvor, k Piatnikovi papirnici, na Brunek in Kum, pa v živahnih večernih pogovorih.
Na izletih se je naglo polnila Jakčeva skicirka, nastajali so njegovi akvareli in po lastni izjavi je prav v Radečah naredil tudi svoje, prvo olje: skupinski portret treh Jerebovih bratov. Jakac sam je izjavil: „Radeče so mi bile prva akademija, družina Jerebovih pa prvi naročnik za skupinski portret treh sinov .. ."
J. SPLICHAL
KAKŠNO
PRIČESKO?
Dolgi in ravni lasje, padajoči na ramena ali pa še dlje, niso več moderni. Pričeske s krajšimi lasmi, prirodno nakodranimi ali pa s trajno ondulacijo, pomenijo pravzaprav osvežitev in marsikatera bo z novo frizuro tudi povsem spremenila videz.
Pazite pa, da trajna ne bo premočna in da vam bo frizerka prej lase lepo postrigla. Pri zadnjem umivanju las / pri trajni naj vam v frizerskem salonu dobro namažejo lase s subrino ali podobnim sredstvom, ki hitro popravi poškodovane lase. In nekaj dni po trajni se čuvajte dežja ali megle in močnega tupiranja. Sicer pa tupira-nje tako ni več aktualno.
Kakšno pričesko boste izbrale, je vaša stvar. Ne pozabite pa, da zahteva skodrana pričeska zmeraj urejeno glavo. Prednosti novih frizur so: poudarjajo nežnost obraza, tanki in redki lasje so videti gostejši, močnejši vratovi pa se navidez stanjšajo.
Tudi gladki lasje, brez trajne, so moderni, le če so kratko postriženi. Taka fri-
zura, ki poudarja osebnost žene, pa zahteva vedno negovan obraz.
Ko boste o vsem tem razmišljale, upoštevajte še besede znanega šminkerja pri firmi Elizabeth Arden: „Pričeska, ki se skladno ujema z obliko ženskega obraza, pomeni 60 odst. ženske lepote. Pričeska ovija obraz, ga naredi bolj ženskega, spremeni celo polt. Obraz dobi pogostoma lepo barvo že zaradi leska, čistosti in negovanosti las. Najpomembnejši pa je način, kako je glava ostrižena. Pričeska se mora ujemati z obrazom in osebnostjo."
R. B.
Nič nenavadnega ni, če se danes že cicibanka, ki hodi v vrtec, izmišlja, kaj bo oblekla, in trmoglavi, če ji hoče mama obleči krilce, kakršnega ne mara. Kolikor bolj postaja cicibanka velika, toliko večje so. njene želje. Ob vsem tem so starši dostikrat začudeni, včasih kar prestrašeni ob takih nagnjenjih, v večini primerov pa razpeti med dve miselnosti: tisto, ob kateri so zrasli sami, ki je učila, da je za otroka pravzaprav vse dobro, da le ni strgan in je toplo oblečen, in med miselnostjo današnjika, ki otroku dovoljuje vse: kar si izmisli in kolikor hoče.
Kot povsod drugod, bo najbrž tudi glede otroške mode in njenih zahtev dobro poiskati pravo mero. Meni se smili otrok, ki bi mu starši lahko privoščili kaj boljšega, lepšega in bolj modernega, da bi bil med sošolci enak med enakimi, pa je kot črna ovca samo zato, ker se njegovemu očetu zdi, da je za - obleko škoda denarja in da je to zgolj „afnarijaf" in grda razvada, ki vodi celo na
stranpota, če že ne naravnost v greh.'
Mame, pa tudi učiteljice in profesorski kader na srednjih šolah pa po drucji strani gledajo po strani recimo Diano, ki je vsak dan v drugem, se šminka, si kodra lase, skratka, sledi modi na vsakem koraku. To je druga skrajnost.
Biti sodobno oblečen je želja vsakega mladega človeka, tja od najzgodnejše dobe, pa vse dokler trga šolske klopi. In zakaj bi mu to veselje kratili, če imamo (možnost? Zaradi neke stare miselnosti? Biti sodobno oblečen namreč ne pomeni izstopati z dragimi, drznimi in posebnimi oblačili, temveč nositi praktično modo, ki ji lahko z majhnimi stroški pridenemo nadih sodobnega. In če sta fant ali dekle v tem domiselna, bi ju morali pohvaliti, na pa jima nasprotovati, kar se često dogaja. Samo zato, ker imamo predsodek do vsega, kar diši po modi . . .
RIABAČER
Pletenega puloverja z norveškim vzorcem za fanta ali moža, brezrokavnika zanjo, ki hodi vsak dan v službo, z vezenim šopkom ali pleda z rožami za večerne priložnosti ne boste dobili v trgovinah. Če pa jih že boste, bodo te stvari silno drage, saj jim navadno pridenejo butične cene. Z malo truda in dobre volje lahko to naredite doma, pa še več veselja boste imele potem, ko bo vsak vprašal: „Kje sta pa kupili to lepo stvar? "
mmm
vsoufl
KLOPEH
Za mrzle dni, ki se. nam obetajo v naslednjih mesecih, bomo še vedno rade oblekle dolge hlače in jopo, pa tudi za našega šolarčka je tak komplet najbolj pripraven. Daljša jopa s pasom in ovratnikom iz istega blaga, kot so hlače, je praktična posebno za dekleta, ki morajo že zgodaj zjutraj v službo. Jopa iz umetnega krzna v kombinaciji z blagom pa je letos še posebno moderna, topla pa tudi. Tak komplet, kupljen v trgovini, vas bo veljal že majhno premoženje, pomagate pa si lahko tako, da kupite blago, ukroji pa ga vsaka malo spretnejša šivilja.
Direktorica kadrovsko splošnega sektorja tovarne zdravil KRKA, diplomirana pravnica Marjeta Potrč. To je njen uradni naslov že več kot deset let, pa niti zdaj še ne sodi v generacijo srednjih let.
„Ko sem prevzela to mesto, je bila KRKA še manjša, tudi delo ni imelo takega obsega kot zdaj, razen tega sem bila mlada in polna elana, sicer si najbrž ne bi upala naprtiti take odgovornosti," je rekla. Sicer pa je bila Marjeta Potrč še kot Klemenčičeva v gimnazijskih letih vajena strogega dnevnega urnika. Kot dijakinja se je veliko ukvarjala s športom, posebno z orodno telovadbo, z glasbo pa s taborništvom.
In zdaj? Služba, sestanki pa gostje pa funkcije, ki se jih je „nalezla" od republiških navzdol, so za žensko, ki si prizadeva biti tudi dobra mama in gospodinja, veliko breme. Kakšna neki je direktorica kadrovsko splošnega sektorja zasebno?
Živi v svoji hiši, tudi mož je pravnik. Njena 14-letna hčerka Darja končuje osemletko, triletni fantiček pa je v varstvu pri stari mami. Ni v vrtcu, čeprav
ima Potrčeva vidne funkcije v otroškem varstvu!!
„Kuham nerada, pa tudi časa ni. Jemo zunaj, vsak na svojem koncu, sicer pa vse gospodinjstvo vodim sama. No, priznam, da mi zadnje čase precej pomaga tudi Darja. Doma moraš biti prav tako dober organizator. Med tednom ob popoldnevih doma ne naredim kaj posebnega, pač pa me vse to čaka ob sobotah in nedeljah. Najbrž so naše delavke na istem.
Če pridem iz službe slabe volje ali hudo utrujena, rada po-brkljam na vrtu. Ob gibanju na svežem zraku me tegobe minejo. Pol nedelje mi morda ostane za družinski izlet, medtem ko za družabno življenje, obiske itd. res nimam dosti časa. Moje razvedrilo so predstave ljubljanskega gledališča. V kino ne hodimo, program na televiziji izbiram. Precej veselja pa še zmeraj najdem v športu. Ravno zdaj organiziram za krkašice rekreacijo. Vsak teden po dve uri. V naši sindikalni ekipi igram tudi odbojko."
Mar ni primer pravnice Potrčeve dokaz, da kdor hoče in zna, veliko zmore?
R. BAČER
KOLEKTIVI ČESTITO JO
A
Avtopromet, gostinstvo in turizem
NOVO MESTO-STRAŽA
PRIPOROČAMO NAŠE PREVOZNE, GOSTINSKE IN TURISTIČNE STORITVE.
ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAMO!
TOVARNA^^M
Napajalnih naprav novo mestoBH
TOZD USMERNIKI
TOZD ELEKTROSPOJNA VEZJA (ELA)
Izdelujemo in priporočamo:
— napajalne naprave
— sestavne dele in elemente
— pribor in pomožno opremo
— inženiring iz proizvodnega programa napajalnih naprav
— elektro konfekcijo
— spajkala
OBČANOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE !
_ Trgovsko podjetje na debelo N in drobno s servisi
NOVOTEHNA
NOVO MESTO
PRODAJAMO VOZILA
ZASTAVA
^ilpP55
CENJENIM POTROŠNIKOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE!
1924-1974
IMOVO MESTO
ZA 29. NOVEMBER, PRAZNIK REPUBLIKE, ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM!
instalacijsko
podjetje
Jllmmmrmin 7 n
Novo mesto
ADAMIČEVA 2
gradbeno
podjetje
NOVOGRAD
novo mesto
ZA DAN REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM OBČANOM
PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA IN HKRATI ČESTITAMO ZA PRAZNIK !
MARKET v Straži
dolenjka
TRGOVSKO PODJETJE
NA VELIKO IN MALO
DOLENJKA
NOVO MESTO
DEŽURNE PRODAJALNE
V NEDELJO, 1. 12.1974 od 7. do 10. ure
MARKET na Ljubljanski cesti MARKET na Cesti herojev MARKET na Kristanovi cesti
SAMOPOSTREŽBA pri mostu MAR KET v Šentjerneju MAR KET v Straži PRESKRBA v Trebnjem
ŽIVILA v Mokronogu MARKET v Semiču
SAMOPOSTREŽBA POD LIPO v Črnomlju SAMOPOSTREŽBA v Črnomlju
ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE IN HRRATI PRIPOROČAMO NAKUP V NAŠIH PRODAJALNAH
BLAGOVNICA v Črnomlju
NOVO MESTO
ČLANSTVU IN OSTALIM OBČANOM ČESTITAMO ZADAN REPUBLIKE IN JIM ŽELIMO SREČNO VOŽNJO!
kovinar
NOVO MESTO
kovinske konstrukcije oprema za trgovine, gostinske in druge lokale storitve strojne In stavbne ključavničarske stroke
ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE!
KOMUNALNO PODJETJE
VODOVOD
Novo mesto
ISKRENO ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE!
SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZSMS
in vodstva drugih organizacij ter društev v občini
ZA 29. NOVEMBER, DAN REPUBLIKE, ISKRENO ČESTITAMO!
POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA 29. NOVEMBER, DAN REPUBLIKE!
PIVOVARNA UNION LJUBLJANA TOZD SKLADIŠČE IN PROIZVODNJA
IMHJNII
NOVO MESTO
ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE IN PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE!
KROJAŠKO PODJETJE
krojač
NOVO MESTO
PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE IN HKRATI ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE!
Šivalnica v Industriji obutve v Novem mestu
IZDELUJEMO MOŠKO, ŽENSKO IN OTROŠKO OBUTEV
"\ r
PRIPOROČAMO NAŠE POHIŠTVO V MODERNI IN STILNI IZVEDBI ZA CELOTNO OPREMO STANOVANJ.
OBČANOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE!
lesni kombinat
novoles
novo mesto straža
4Ž Živilski kombinat ŽITO
TOZD DOLENJSKA - PEKARNE NOVO MESTO, METLIKA, ČRNOMELJ TOZD MLINI-SKLADIŠČE NOVO MESTO
PRIPOROČAMO NAŠE KVALITETNE IZDELKE IN ČESTITAMO ZA PRAZNIK !
KONFEKCIJA na Vinici
'lloiKjtcter
NOVOTEKS
tekstilna tovarna NOVO MESTO
V
ZA DAN REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM PREBIVALCEM NAŠE DOMOVINE!
moe
KONFEKCIJA
NOVO MESTO
PRIPOROČAMO SVOJE KVALITETNE IZDELKE IN HKRATI ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE!
S
ZAVAROVALNICA SAVA
POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
SVOJIM ZAVAROVANCEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE!
Kmetijska zadruga Novo mesto
KUPUJTE V NAŠIH PRODAJALNAH! ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE!
: Splošna vodna skupnost
Dolenjske
NOVO MESTO
PROJEKTIRAMO IN IZVAJAMO:
- REGULACIJE, MELIORACIJE, GRADiMO VODOVODE
- VSE VRSTE NIZKIH GRADENJ
PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA IN HKRATI ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE!
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
s svojimi TOZD in obrati za kooperacijo čestita občanom, poslovnim prijateljem in lastnikom gozdov za praznik republike
KERAMIKA
TOVARNA KERAMIČNIH IZDELKOV IN MONTAŽA NOVO MESTO
PRIPOROČAMO NAŠE IZDELKE IN HKRATI ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE!
Komunalno podjetje NOVO MESTO
ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE!
to je zlato pivo!
To je zares ZLATO PIVO. Za tiste, ki vedo kaj je dobro pivo
Iz kristalno čiste pohorske studenčnice, ječmenovega sladu in izbranega hmelja smo zvarili pivo, na katerega smo ponosni.
To je pivo, ki je za svoj izjemno bogat in poln okus z usklajeno prijetno grenkobo prejelo zlato medaljo MONDE SELECTION DE LA OUALITE 1974 v Bruxellesu.
EXPORT PILS — po izvirnem receptu naše pivovarne, HP TALIŠ, Maribor.
TBH 140 Bantam
Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno prN ključiti na enofazni priključek 220 V.
.
Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v.garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Če pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupeč BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni.
/	-a
-	VZDRŽUJEMO, REKONSTRUIRAMO IN GRADIMO CESTE TER OSTALE PROMETNE POVRŠINE
ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
novo mesto
PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE
Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uredafa — Pula
P P STEV 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES
\ ..	3
VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO
k
m
m
uha pri jedi nikdar ne gri-‘ 2obmi, temveč ga odlomi-1 koščkih in nosite v usta. Oo rezati kruha z nožem, n ga pojeste v manjših
ih
ln je to po bontonu
/edano. Tudi ne smete Pomakati v omako. Ne P° kosu kruha, še preden M* na mizo glavno jed.
!te ne smete nikoli rezati če ima še tako velike J1 kose. Pravilno jo boste vilicami, če pa so listi ' jih z vilicami prepog-in nesete v usta.
Iako
bo
ftolie
Je že tako, da je v večini stanovanj stiska s prostorom. Navadno razporedimo po dva in dva po sobah. In tedaj se večkrat pokaže, da je poprečna soba komaj toliko velika, da jo lahko opremimo na domiseln način, in ne s pohištvom iz trgovine. Če je soba prostorna, skušajmo razporediti vso potrebno opremo v eni etaži, v nasprotnem primeru pa se odločimo za nadstropna ležišča; izdela naj jih mizar po naročilu. Masivne, furnirane plošče, ki tvorijo vzglavno in obnožno stranico, omilijo občutek zaprtosti, zazida-nosti in.delujejo toplo. Za vzpenjanjema seveda potrebujete lestev.
INZ. ARH. MARTA RAČEČIČ
IKEBANA
IM
M ČASU
"
v
l.^T. Z zelenjavnega vrta, ki čaka zimo prekopan, v grudah, se v tem času naša pozornost usmerja na j!11' cvetoče lončnice. Begonije, ciklame, uzarnbarske ''ce, azaleje, božični kaktusi in še nekatere so rastline, r,čarajo v stanovanje čudovito naravo takrat, ko je aJ že vse pusto in prazno. Prav te rastline pa so najbolj tevne. Pravi individualisti so. Uzarnbarske vijolice Sevajo sveteL prostor, vedno vlažno hranljivo zemljo, ;erT zrak. Ciklamam godi hladen, svetel prostor, zali* 2 brezapnenčno zemljo — nikoli v „osrčje" rastline. Ple Posebne zahteve imajo tudi druge zimske cvetice. ! sPlošno pa velja, da morajo vse listnate rastline pozimi ' e k svetlobi, saj je dan tako kratek. Varovati jih je
fba
i.® Pred premočno toploto radiatorjev, ker prehitro J'jo zemljo.
a POGRAD. Vinogradnikove skrbi je deležno pred-nilado vino, ki se še čisti. Zaradi slabega letošnjega ,a se vino čisti dlje kot običajno. Pri čiščenju pada na '° drožje, to je zmes kvasnic, beljakovinastih snovi in ^J^Hije, ki je z grozdja prišla v vino. Vse to izloči iQSa .nje/ki razen tega omogoči, da dotik z zrakom UrvjA dozorevanje vina. V naših krajih pretakajo vino w okoli novega leta; takrat je mlado vino že povsem Po/6*0 'n se očistilo. Toda če ima vino kako napako ^Javenje vina, če sodi niso bili zažveplani, počrnenje, P° p*esni ali gnilih jajcih ipd.), je treba pretakati ax- i» sicer ni mogoče začeti z zdravljenjem. Čas, ako*1 .pr'*,takanja in žveplanje pri pretakanju določimo s ‘9ot '^enovarum preizkusom vina v čaši, s katerim <>A^lrT*o. koliko je vino stanovitno.
. ^D°V|\|JAK. Zdaj je
revja
dovolj časa, da sadjar odstrani z
%UrT’ naP°l su^ 'n su^e veje» rakave tvorbe ipd. in vse ''•Pne Se*9e’ koristno je, če mlada debla premaže z evan^,rn Uležem, medtem ko na starejših deblih odstran-e uie skorje zdaj ni priporočljivo, če je vreme ugodno, ru Clnkovito tudi škropljenje z rumenimi pripravki kodran°m' kreosanom) proti kaparjem in podoonim ir* J,Vcern- Ali je treba škropiti že v tem času, se odlo-inj* Po opazovanju vej. Če škodljivcev ni pretirano
|a j,90- je bolje škropiti proti koncu zime, ko postanejo rOpiva boli občutljivi. '	Inž.	M.	LEGAN
r«;	♦
■x[ i f
Danes predstavljamo IKEBANO, narejeno v plitvi posodi. Ježek stoji ob desnem robu, za glavni smeri pa sta uporabljeni cerovi vejici z lepimi suhimi listi. Za dodatne smeri smo uporabili nageljne. Tokrat omenjene smeri — te dajejo značilnosti posameznim konstrukcijam aranžmaja — bomo prihodnjič nekoliko natančneje obrazložili.
BEBA MURN
Navadna telečja pečenka v omaki, obložena z limono, bo videti veliko bolj okusna, če jo boste prinesle na mizo na lepem krožniku in lepo garnirano. Presenetite družino kako nedeljo, ko imate več časa! Nedvomno boste žele pohvalo.
NAHOD
Nahod je nalezljiva bolezen in se prenaša'od človeka do človeka z drobnimi kapljicami. Te lete od bolnika, ko kiha, kašlja in tudi govori. To je značilna kapljična infekcija. Take drobne kapljice se pomešajo pred bolnikom v zraku, tisti, ki z bolnikom govori ali pa je v njegovi bližini, jih vdihava. Vsi ljudje, ki so v stiku z nahodnim bolnikom, pa vendar ne zbolijo. Za nastanek bolezni niso dovolj samo kužne kapljice, temveč je potrebna še pripravljenost telesa, da se okuži. Tej pripravljenosti pravimo dispozicija. Predvsem gre za vremensko pripravljenost ali meteorološko dispozicijo. Opažamo, da^ se nahod naglo širi, če se hitro zniža zračna temperatura. Ce se zračna temperatura hitro dvigne, nahoda navadno ni.' Ker so hitre spremembe temperature predvsem poleti pa tudi spomladi in v jeseni, pozimi pa ne, je nahoda najmanj ravno v zimskih mesecih.
Nahod pospešujejo tudi druge okoliščine. Prej dobimo nahod, če smo utrujeni, če so prostori slabo prezračeni, če smo oslabeli zaradi pravkar prebolele bolezni. Prav tako pogosteje dobijo nahod kadilci kot nekadilci. Celo duševno razburjenje vpliva na pripravljenost telesa za sprejem nahodovih klic. Uradniki v pisarnah, ki so močno kurjene, prej dobijo nahod kot delavci v manj toplih in dobro prezračenih tovarnah. ,
Znaki bolezni so splošno znani: zamaši se nos, kmalu začne iztekati iz nosu skoro voden iztok, ki je pozneje tudi gnojen. Bolnik kiha, se solzi, smrka, boli ga glava, včasih ima tudi vročino. Izgubi tudi voh. Zaradi stalnega smrkanja in vsekavanja postane bolezen naravnost nadležna in zoprna, posebno še, ker se koža ob nosnicah zaradi stalnega vlaženja rada vname. To peče in boli.
Posebno nevaren nahod ni, ker bolezen ne traja dolgo. Običajno je je konec v nekaj dneh, največ traja en teden. Ce pa nahod traja dlje, pride do komplikacij; teh je lahko več. Najpogosteje nastane vnetje obnosnih votlin ali pa kroničen nahod.
Za nahod je precej zdravil. Ne trdim, da nekatera zdravila ne delujejo uspešno, posebno andol, acetisal in podobno. Nobeno zdravilo pa ne odtehta vroče kopeli pred spanjem in vročega čaja. Tudi topla limonada lahko naredi čudež. Samo po sebi pa je razumljivo, da mora biti nahodni bolnik toplo oblečen, da ne stakne še kaj več. Prav tako se bomo v času nahoda odrekli mrzlim pijačam in sladoledu. Če pa imamo zamašen nos in dihamo le skozi usta, potem lahko uporabljamo kapljice za v nos ali pa sprej, vendar pa to zdravilo predpiše zdravnik. Ta bo dal tudi potrebna navodila, da si ne bomo naredili še večje škode.
DR. BOŽO OBLAK
STRAN S STARIMI MERILI
(Nadaljevanje)
Posledica presaditve družine s podeželja v mestno okolje je navadno ta, da njeni člani kaj hitro zavržejo stara moralna merila, po katerih so doslej usmerjali svoje vedenje in medsebojne odnose, a novih meril ravnanja, sožitja in vedenja si ne znajo dovolj hitro ustvariti. Težpja po vsesplošni ujetosti ali standardnosti in občutek nepoznanosti ali anonimnosti začneta nemalokrat pehati starše kot otroke, zlasti še mladostnike tako presajenih družin, v zelo sporne oblike obnašanja. Najtežji vzgojni in moralni davek takšnemu presajanju družin v mestno zaseljeno okolje plačujejo družine, ki imajo mladostnike. Pri njih se še zlasti oglaša težnja po svobodnem izražanju lastnega razvijajočega se „jaza" in pa uveljavljanje z najbolj problematičnim vedenjem.
Resničnost tega pojava moremo danes pri nas opazovati po mnogih naših blokovskih naseljih. Če utegnete, pojdite na večerni sprehod skozi katerokoli blokovsko naselje, pa boste na vsak korak naleteli na zanimive skupine mladostnikov obeh spolov. So kot sadike, ki jih je življenje zaneslo iz vseh vetrov na to ali drugo blokovsko dvorišče, kjer nikjer ne morejo pognati korenin sredi asfalta in betona. Opazili boste lahko, kako se zbirajo </ skupinicah, modrujejo o vseh mogočih rečeh, hkrati pa se že zapletajo v najbolj temne igre svojega uveljavljanja in iskanja prostora na soncu. Nemalokrat se zde kot zabredenci ali kot izgubljenci, ki jih je nekdo pomotoma pripeljal od nekod in odložil na enem ali drugem blokovskem dvorišču. Ne vedo, kam naj se denejo, ne vedo, kaj naj počno; kakor da ne vedo, kaj bi s samim seboj in drug z drugim,-z življenjem in s svojo mladostjo.
Življenje z vso pestro množico najrazličnejših pojavov še ni bilo najbrž nikoli glede vrednosti in morale tako nekontrolirano, kakor je danes. Skoraj vse ozračje je danes polno % najrazličnejših pobud skrajno dvomljive vrednosti. Vse je naprodaj in se povsem nenadzorovano ponuja že otrokom. (Nadaljevanje prihodnjič)
DR. FRANC PEDIČEK
PRIREDIL
MILAN
MARKELJ
BGEDJ IN VODA
Morja široka cesta je že zgodaj zvabila človeka, da je v raznih plovilih kljuboval mogočni sili slane vode, vetrovom in valovom ter, večno željan odkrivati in spoznavati, izročal svoje krhko življenje praočaku vsega živega. Trgovci, raziskovalci, bojevniki in plenilci so odhajali iz rodnega pristanišča na dolgotrajna potovanja po morski gladini iskat blaginje, plena, pustolovščin in vednosti. Mnogi se nis® vmilir mnogim je obraz razjedal slani veter in oslepil oči, a vendar so vedno na novo ladje razpeljale jadra, veslači upirali žilava telesa v vesla, da je človek lahko potoval.
Nevarnosti so bile številne in mnogim ljudje s takratnim znanjem niso bili kos. Toda tudi že v tistih starih časih so poskušali z močjo svojega uma in pridnostjo rok kljubovati silnemu elementu. Da se je ladja lahko tudi v noči ali temačnem dnevu varno vrnila v pristanišče, da se je lahko ognila zahrbtnim čerem, so iznašli napravo, ki ji pravimo svetilnik. Sprva so bile to le navadne grmade, goreče na obalnih gričih, kasneje pa je človek sam začel postavljati umetne griče, da bi . bil ogenj viden daleč na morsko širjavo.
Aleksandrija je bila svoj čas cvetoče pristaniško mesto, bogato in polno učenih mož. Zato si je lahko privoščila gradnjo velikega svetilnika, katerega ogenj je bil viden daleč okoli. Aleksandrijski svetilnik ali Sostratov kres je veljal svoj čas za eno največjih tehničnih stvaritev starega veka,
osupljal je s svojo drzno višino in mojstrsko gradnjo, tako da si je priboril pravico priti v seznam sedmerih največjih čudes sveta.
Svetilnik je zasnoval grški arhitekt Sostratos nekako v času od leta 300 do 280 pred našim štetjem. Legenda pripoveduje, da je arhitekt Sostratos dolgo premišljeval in izbiral gradivo za temelje svetilnika. Želel je najti tako gradivo, ki bo lahko dolga stoletja kljubovalo moči in jedkosti stalnih morskih valov. Nazadnje se je odločil za steklo. Dal je narediti ogromne steklene klade in na te so potem postavili kamnito stavbo. Seveda tako govori samo legenda, kajti upravičeno lahko dvomimo, da so takratni steklarji zmogli opraviti tako delo.
Vsekakor pa je zelo blizu resnici več opisov aleksandrijskega čuda, po katerih je bil na pravokotnem podstavku zgrajen osmerokoten steber, ki je nosil ploščad. Celoten stolp je bil visok okoli sto metrov, kar je vsekakor prav lepa višina, če pomislimo, da je bil za takratne pojme stolp vitek. Na vrhnji ploščadi je bil pripravljen prostor za ogenj. Kurili so ga z lesom in smolo. V mraku in temi je goreča grmada daleč na odprto morje Sredozemlja kazala pomorščakom varno pot v mirne pristaniške vode.
Svetilnik je stal na polotoku in je po njem dobil tudi ime faroški stolp (polotok Pharos). Danes računamo, da je bila gradnja zelo draga in
po nekaterih preračunanih v današnje denarne vrednosti je Sostratov kres stal Aleksandrijo okoli 12 milijonov novih dinarjev. Nekateri pa trdijo, da je moral veljati vsaj trikrat toliko.
Svetilnik je resnično dolgo kljuboval zobu časa in morda bi še danes stal, ko ne bi potres leta 1375 razdejal ostankov stolpa, da se je preostali del zvrnil v morje. Večkrat so že poskušali odkriti ostanke svetilnika v morskih vodah, vendar so bili vsi dosedanji poskusi brezplodni. Razvalin ni še nihče našel, čeprav vedo dokaj točno za mesto, kjer je eno od čud starega sveta stalo . . .
Na afriških tleh je v času, ko je Sostratos gradil svojo mojstrovino, že valila vodovje reka Zam-bezi, tako kot ga še dandanašnji skozi afriški pragozd do globoke soteske, kjer se s silnim hrupom strmoglavi v globino 108 metrov. Na minuto zgrmi 400.000 kubičnih metrov vodne gmote v prepad in ustvarja veličastne slapove, ki jim skoraj ni primere na celem svetu, zato smo jih uvrstili med sederh naravnih čudes.
Afrika je brez dvoma izredno zanimiva dežela, polna čudes. In če tak poznavalec črne celine, kot je A. E. Johann, trdi, da so slapovi reke Zam-bezi, angleški kraljici v čast poimenovani Viktorijini slapovi, največje čudo Afrike, mu je pač treba verjeti.
Verjetno je bil prvi belec, ki je ugledal veličastni naravni prizor znameniti raziskovalec in
popotnik dr. David Livingstone, ki je pr^potov|j Afriko od Indijskega oceana do Atlantika. Tako se glasi njegov opis obiska k velikim slapovom: „Komaj lučaj smo bili še od slapov, a še zrn, rom nismo mogli dognati, kam pravzaprav iz9 njajo neznanske vodne gmote. Zdelo se nam J ko da jih je nenadoma požrla zemlja . .. Nise mogel dojeti tega, kar sem videl, dokler se nise s strahom v srcu splazil prav do roba in se zast mel v široko zemeljsko režo pod seboj." J Slapove je mogoče opaziti že veliko Pr^ preden tudi res dospemo do njih. Iznad zemlji■ dvigajo stebri vodne pare, ki* jih imenujejo Jr prstov'. Vsak ,prst' se dviga nad enim od slap^ Reko Zambezi namreč pred padcem razdelJ " več otokov in tako nastane več slapov.	.i
Danes je mogoče občudovati to, kar je ne . jr lahko le domačin in redek popotnik, ki sj ‘ drznil v notranjost Afrike, z vsem udobjem, o slapov je mesto Livingstone, ob samih slapovi" P, je zgrajen moderen hotel za številne turiste« prihajajo iz vseh koncev sveta, da vidijo to ČU ^ Čez kanjon so zgradili most, tako da si je m°9 j bobneče vodovje res dobro ogledati. Toda t ^ vse udobje in lahka pot do Viktorijinih slapov J more uničiti občudovanja in svetega strahu, W človek občuti pri pogledu na bobneči hrušč penjenega vodovja. Zdi •se, kot da bi narava sp govorila s svojim strašnim in mogočim glasorr^J
AMON
RODIK
„Ja, jaa!" zategne skoraj vsak stavek. Ni preveč gostobeseden, raje pove besedo manj kot preveč; razživi se le ob pripovedi o svojem slikarstvu ali o veliki ljubezni, zbirateljski strasti do vsega starega, zlasti do kovancev. „Moje slike ne potrebujejo kulis, zato ne slikam ozadja — za obrazi in rokami ljudi in živali je črnina. Slikam delavce in te podobe so aktualne v vseh družbenih režimih. Sejalci, pastirji, žanjice, kosci - vsa ta dela so potrebna po vsem svetu in vedno," govori o svojem slikarstvu Anton Repnik.
Usoda mu nedvomno ni prizanašala, temu kmečkemu sinu iz Šentvida nad Vuzenico, iz vasi, ki "je za četrt ure peš hoje od Vuzenice. V tesnem stanovanju se stiskata z ženo in sedmimi otroki. In da bi bil udarec usode še bolj trpek, ga je januarja 1968 zgrabila nenavadne bolezen, ko je nenadoma ohromel. Sedem tednov je bil v ljubljanski bolnišnici, potem v zdravilišču v Laškem, še pozneje skoraj dve leti v bolniški. Le počasi se mu je zdravje vračalo, za pravo delo ni bil več. In so ga invalidsko upokojili. Žal mu je bilo po sodelavcih v fabriki, v tovarni poljedelskega orodja na Muri, današnjem Gorenju Muta; tudi delavci so se ga bil.i navadili, da je imel neprestano pri sebi zvezek in svinčnik in da je neprestano risal obraze, roke, poteze delavcev ...
Od 1961 se intenzivno ukvarja s slikarstvom; tokrat je začel slikati vsak dan, po vsakem šihtu. Iz tistega časa so ostale njegove značilne podobe domačih ljudi v klobukih s širokimi krajci in v starinskih čevljih.
„Posledice bolezni čutim še danes, za fizično delo nisem in tudi sicer imam občutek5; kot da bi hodil po svetu z nahrbtnikom. Križ me daje . . ." potarna Repnik in hkrati v isti sapi pove, da zaradi tega neprestano slika: od jutra do večera.
Najmlajši, ki še ne hodi v šolo — šestletni Janež
—	je bil edini od vseh otrok doma. Žena Angela je nekaj časa pomagala pri pogovoru, nekaj časa je bila za štedilnikom. Medtem ko je Repnik razpredal svoje misli o delu, ko je pripovedoval o načrtih in o prehpjeni poti, sta prišli domov še dve hčeri. Sicer pa sta najstarejši dvojčici Tončka in E Ilca, ki imata po 17 let, potem pa si slede po starosti: 15-letni Branko, 13-letna Marija, 11-letna Danica in 9-letna Anica. Deveto leto živi Repnikova družina v Muti, prej so bili v Vuzenici.
Tončka se vsak dan vozi na ravensko gimnazijo, Elica je v vzgojiteljski šoli v Mariboru in živi v temkajšnjem internatu, Branko je na elektrotehniški v Velenju in tudi tam v.internatu. Ostali so še v domači osnovni šoli. „Z denarjem je križ," je povedala žena, „saj dobijo štipendije, ampak za življenje v tujem kraju je to veliko premalo. Potem pa še šolske stvari, obleka in obutev . . ."
Zato gredo vse Repnikove slike od hiše. „Včasih mi je katera tako všeč, da sam pri sebi rečem, da bo ostala doma. Pa ostane le pri mislih, potem [ pa gre vseeno v tuje roke/' pove o svojem delu slikar. „Denarja pa res manjka. Glejte, stiskamo se v tem enosobnem stanovanju in-zidamo hišo. Pod streho je že dve leti, pripravljena je., da napeljemo vodo in elektriko. Žal ni dovolj denarja!" trdi Repnik. Sele pozneje, ko se spet vrneva na ta pogovor, neodločno upa, da bo morebiti z izkupičkom naročenih slik za opremo Vorančevih Samorastnikov zmogel denar za napeljavo vode in elektrike v hišo. „Potem bi lahko mnogo laže delal,.saj bi imel mir in dovolj prostora!'"'
Repniku ugajata domača juta in lanen prt, ker sta dovolj groba. Grobi so tudi njegovi robatr kmetje in delavci, kosci ali kvartopirci, pastirji ali pobiralci krompirja. In mimo robatih kmečkih in delavskih podob slika najraje krave, ta mirna, zaupljiva bitja, ki jih je imel priložnost spoznavati v svojih otroških letih. In skozi vse slike se prepletajo velike vprašujoče oči naslikanih, oči, ki terjajo odgovore in zaradi katerih, pravijo kritiki, je Repnikova umetnost nedvomno angažirana.
Repnik je bil v mladih letih pastir, živel je z domačimi žfvalmr, a že takrat je rad slikal. Doma je bilo kajpak preveč dela, da bi sulahko privoščil „take neumnosti", kot mu je rekel oče. Želja staršev je bila, da bi se učil za čevljarja, saj je oče rekel, da preslaboten ni za drugo obrt. In tisto uro, ko je naredil pomočniški izpit, je zapustil ( čevljarski stolček. Nekaj ga je s preveliko močjo vleklo v fabriko .. .	j(
Trikrat doslej je bil Repnik na trebanjskem taboru samorastnikov in od tam je vedno prinesel lepe vtise. Letos je imel štjri samostojne razstave: v Portorožu, avstrijskem Šentvidu na Glini, italj' ' janskem Torinu in nizozemskem Delftu. Zdaj pH- | pravlja nove stvari: že je naslikal 11 podob za ' Vorančeve Samorastnike, prav zdaj pripravlja ^ slike za razstavo na Ravnah, prav tako je že dogo-vorjen za samostojno razstavo v švedski prestolni’ ( ci Stockholmu.	ili j
Slikarstvo pa ni edino veselje Antona Repniks* A „Ko sem še laže hodil," pravi. 39-letni slikah ' „sem bil veliko zunaj, med ljudmi. Zbiral seflj 1 najrazličnejše starine, posebno me privlačijo star' ; kovanci. Za najdragocenejšo posebnost v zbirk1 s pa bi označil lesen gotski kip, približno meter ( visok, ki je dolga leta čakal name nad neko dim 1 nico, tako da je ves črn in hkrati impregniran od c saj, da mu čas ne more do živega."
Kosilo je bilo že skoraj kuhano, otroci so'# 5 začeli vračati iz šole, v domu številne RepnikoVe \ družine je postajalo vse tesneje. Ni bilo težko r razumeti vzdiha Angele Repnikove: „Da bi se ' lahko kmalu preselili.. .
A
C
gU
ji:
FILM
MfiKA DRAMA
Te dni se končujejo zadnja dela pri obdelavi obsežnega filmskega jgradiva, ki so ga v režiji Boža Sprajca in po scenariju Draga Jančarja posneli delavci ljubljanske televizije. Tako na-, staja nova dokumentarna televi-, zijska drama. Zaenkrat še nima I izdelanega naslova. V enourni , oddaji nam bodo avtorji skušali podati podobo tega, kar se je dogajalo in se še dogaja s Slo-i venci na Koroškem. Z uporabo [ avtentičnih posnetkov, dokumentarnega arhivskega gradiva in z drugimi prijemi, ki so značilni za to filmsko zvrst, hoče režiser Sprajc našim gledalcem posredovati vzdušje nasilja in tesnobe, v katerem žive naši rojaki onkraj Karavank. Filmska ekipa Se je na Koroškem srečala z mnogimi težavami in ovirami, .' 'tako da ji ni uspelo posneti vsega, kar so načrtovali, a kljub temu bo televizijska drama zanimiva in vredna ogleda. Na spored bo prišla v mesecu decembru. Zanimanje za podobne ( filme je pri nas precejšnje, kar ’ dokazuje tudi uspeh filmov „Z" ln „Obsedeno stanje". Ker pa 1 9re tokrat za filmsko obdelavo ! vPrašanja, ki je ali pa bi vsaj 1 moralo biti živo v vsakem Slo-' vencu, lahko pričakujemo, da bo s to oddajo ljubljanska televizija ustregla številnim gledalcem.
in vztrajnim delom je Munchin-gerju uspelo tako dvigniti kvaliteto orkestra, da je na vseh številnih turnejah doživljal uspehe. Na veliki stereo plošči, ki jo je izdal Jugoton, se nam orkester predstavlja s posnetki 14 krajših skladb in odlomki iz znanih del velikih mojstrov glasbe: Bacha, Mozarta, Vivaldija, Haendla, Schuberta in drugih.
Doba, ko so cvetele operete, je sicer-minila, ostale pa so melodije, ki zaradi svoje nezahtevnosti in melodičnosti še vedno osvoje marsikaterega poslušalca. Pri Jugotonu je izšla velika plošča „Operetten Coctail", na kateri so posnetki številnih melodij iz raznih operet. Melodije izvaja orkester Claudiusa Alznerja.
m vAf
PLOŠČE
/	mumkl
ALLTHE WAY
Sredi vojne vihre je v Stutt-artu osnoval Karel Munchinger r>morni orkester, ki je kmalu rasel v enega vodilnih tovrstnih rkestrov v Nemčiji in v svetu, skrbnim izborom glasbenikov
Malo je popevkarjev, ki bi dosegli tako popularnost, kot je to uspelo ameriškemu pevcu, igralcu in plesalcu Franku Sinatri. Dolgo vrsto let, ko nastopa v neštevilnih shovvih in koncertih, njegova priljubljenost sploh ne upade, čeprav njegovo življenje ni ravno vzorno. Mnogi se sprašujejo, kaj je vendar v petju Sinatre tako očarljivega, da v nasprotju z drugimi ne pade v pozabo. Odgovor si lahko vsakdo poišče v dvpjnem albumu „Frank Sinatra Ali The Way", ki ga je mogoče kupiti tudi pri nas. Na dveh velikih ploščah so posnetki 24 „večnih" melodij.»Cena je sicer visoka (150 dinarjev), a za naše ljubitelje Frankieja najbrž ne bo prevelika ovira.
čutenje de
H 1
S H
a s .
s
^-PRCMlAVUAmO VAffU.
apollo
Apollo 100 je ansambel, ki se ponaša s celo vrsto odličnih glasbenikov, ki se ne ustrašijo nobene melodije. Njihov spored je pester in raznobarven. Na veliki plošči, ki jo je po licenci Young Blood izdala Suzy iz Zagreba, se nam ansambel predstavlja z 12 posnetki skladb, za katere je zančilno, da so aranžirane v beat. Med drugimi so na plošči tudi znana „Besame mucho", „Lady Madonna", „Telstar" in druge melodije, ki jih že dolgo poznamo, samo da zvenijo tokrat povsem drugače.
KNJIGE
he mor Nagel LJ
Mladinska knjiga je izdala zbirko slovenskega pesnika Hermana Vogla „Romantika je iz groba vstala". Že sam naslov zbirke pove, da je v nji zajet pesniški svet, v katerem se dogaja razveljavljanje in rušenje življenjskih vrednot, ki ob svojem izginotju postanejo spet zaželene in tako ponovno vstajajo „od mrtvih". Zbirko je na zanimiv način opremil Andrej Habič.
#
Prešernova družba je za svoje člafie, pa tudi za nečlane pripravila kar obsežen knjižni paket. V redni zbirki knjig je izšel kot običajno „Prešernov koledar za leto 1975", dvoje izvirnih slovenskih leposlovnih del: „Ugaslo ognjišče" Toneta Svetine in „Ko zori človek" Janeza Švajncerja ter prevod „Spominov na Lenina" Nadežde Krup-ske. V zbirki je izšla tudi knjiga „Mlada Breda", ki prinaša izbor slovenskih ljudskih pesmi od najstarejših do tistih, ki so na-
Skoraj sto let bo že, odkar je nemški mislec Friedrich Nietzsche napisal svoje najbolj znano, največkrat citirano, najbolj zlorabljeno, najmanj razumljeno in najbolj sporno delo „Tako je dejal Zaratustrah Zdaj smo tudi Slovenci dobili prevod te knjige. Iz šla je v zbirki „Filozofska knjižnica“, ki jo izdaja Slovenska Matica, prevod pa je oskrbel znani slovenski prevajalec* Janko Moder. Veliko praznino v slovenskem filozofskem čtivu tako zapolnjujemo z opeko, na kateri sloni velik del stavbe evropske misli, prav gotovo pa vsa tista, ki operira s pojmi prevrednotenja vrednot, mrtvi bog, nadčlovek in drugimi.
stale v času narodnoosvobodilnega boja. Posebno zanimiva pa je knjiga dr. Franja Smerduja „Zdravje iz rastlin". To je priročnik, v katerem opisuje avtor zdravilne rastline, njih uporabo in koristnost. Delo je opremljeno z bogatim slikovnim gradivom.
Nemški predvojni pisec Stefan Zweig velja za enega najboljših pisateljev romansiranih biografij znanih zgodovinskih osebnosti. Pri nas ga dobro poznamo, saj imamo Slovenci prevedenih, že lepo število njegovih knjig. Mariborska založba Obzorja pa je poslala na knjižni trg še eno njegovo delo — „Marijo Stuart". Roman opisuje življenje znamenite škotske kralji-
ce, ki je inspirirala že številne pesnike in pisatelje, med drugimi tudi Schillerja. Zvveig nam podaja malo manj romantično, zato pa toliko bolj živo in resnično podobo nesrečne kraljice, ob njenem liku pa riše tudi podobo časa, v katerem je živela.
SHOHMI*
Nobelov nagrajenec Herman Hesse prihaja že z drugo svojo knjigo v slovensko prevodno književnost. Njegov prvi prevedeni roman „Stepni volk" si je našel veliko bralcev, zato se ni bati, da bo prevod poetično filozofskega romana „Siddhar-ta" ostal nezapažen. Roman je v prevodu Jara Novaka izdala mariborska založba Obzorja. Knjiga, ki jo je avtor podnaslo-vil z nazivom „Indijska pesnitev", pripoveduje o človeku, ki išče smisel življenja. Zgodba je oprta na čas, ko se je v Indiji pojavil veliki prosvetitelj 'Go-tama Buda, toda po temeljnosti svojega vprašanja je roman živ tudi danes, če ne sploh šele v današnjih dneh, ko je človek potisnjen na rob vseh vrednot,
nove pa s težavo in dvomom ustvarja.
IVO ZORMAN'
SONČNICA
NAVADNA
V zbirki „Amfora", ki jo izdaja Državna založba Slovenije, je izšlo izvirno slovensko delo našega sodobnega pisatelja Iva Zormana. V romanu „Sončnica navadna" Zorman na spreten način prepleta številne usode svojih junakov, zaplete med starejšo in novo generacijo, kar vse daje romanu svojevrstno živost in razgibanost. Stil Zormanovega pisanja je dokaj neposreden in ne predstavlja •večjih težav za bralca, kot je to običajno za sodobna slovenska knjižna dela. V zbirki „Amfora" je izšla tudi knjiga Hermanna Kestena „Mož šestdesetih let", v kateri avtor na način samogovorov zastavlja vprašanja sodobne urbanizirane družbe, ter roman „Slovo" poljskega pisatelja Stanislavva Dygata, za katerega literarni kritiki trdijo, da je najlepša ljubezenska zgodba poljske književnosti.
„Po mojem mora poezija vsebovati neko sporočilo. Imeti mora smisel kot vsako človekovo delo. Če tega ni, umetnost degradira in postane le igračkanje, brezciljno eksperimentiranje ..."
Tak je premislek o pesništvu, kakor se je oblikoval po dolgoletnem delu Janezu Kolencu, profesorju slavistike na novomeški gimnaziji. V njegovih besedah je veliko prizadetosti, ker Kolenc ni samo profesor in tako poklicno zavezan, da premišlja o pesništvu, ampak je tudi sam besedni ustvarjalec, pesnik. S poezijo se ukvarja že od takrat, ko je obiskoval nekdanjo nižjo gimnazijo. Pesmi je objavljal v šolskem glasilu Plamen, prvo pesem pa je tiskal v glasilu Srednješolec pod psevdonimom Bojan. Kasneje je objavljal še v drugih dijaških listih, Domu in svetu, Stezicah, Izvestjih, v Dolenjskem listu.
Čeprav našteti naslovi niso maloštevilni, meni Janez Kolenc, da ni veliko objavljal. Morda je vzrok temu iskati v njegovem prepričanju, da bi morala
biti umetnost anonimna, da se mora avtor kot ime umakniti in pustiti, da umetnina zaživi svoje življenje, da se da ljudem takšna, kakršna je.
„Današnji svet se je obesil na obliko, vsebino pa zapostavil. Ljudje podlegajo vtisu velikega imena, samo umetnino pa pre-zro. In prav zato je toliko špekulacij v poeziji in slikarstvu."
Toda kaj Kolenca ob tej želji po umiku pred javnostjo vendar sili, da piše pesmi, da se kot avtor pesniškega sporočila s poezijo daje ravno temu, pred čimer bi hotel ostati skrit? Gre morda za dvojno hotenje?
Odgovor lahko poiščemo v Kolenčevih besedah, kadar govori o angažiranosti poezije, o svoji lastni prizadetosti ob nekaterih pojavih v sodobnem svetu.
„Trn me zbode v srce, ko slišim, da naši ljudje odhajajo v tujino. Tako malo nas je, pa še trošimo svoje sile v tujini. Zaboli me vsaka vest iz Koroške, vsaka vest, ki suhoparno poroča o nehumanosti v svetu. Biafra, Vietnam, Čile, Palestina, Afrika
—	vse to so žarišča, v katerih se sodobni človek potrjuje kot nehumano bitje. Mi pa, zatopljeni v lagodnosti potrošniškega sveta, sploh ne beležimo več s srcem vseh grozot, ki se v tem svetu dogajajo. Tudi takrat, ko gre za nas same, za naš narod, smo mlačni, kot da se ne zavedamo, da gre vsak dan za biti ali ne biti slovenskega naroda. Vse to me kot Slovenca in človeka globoko prizadeva. Prepričan sem, da smo vsi krivi za tak položaj, samo da krivde ne čuti’ mo. In tu mora nastopiti poezija. Sporočati mora ljudem o teh strahotah, jim nositi v zavest to, kar se dogaja. To ni nič novega, saj je slovenska pesem to nalogo že opravljala. Slovenci smo prav tipičen primer naroda/ ki se je z literarnim ustvarjanjem potrjeval, dokazoval, da je živ, da je."
Tako.se Janez Kolenc kot človek vključuje v stvarnost, jo čuti, se zaveda njenih razsežnosti, kot pesnik pa hoče in mora ta svoja občutja izpovedati. Sele v tem sklopu lahko
razumemo misel o anonimni, a angažirani umetnosti.
Ob vsem tem pa se postavlja še eno vprašanje. Ali poezija lahko opravlja svojej>oslanstvo, ali prebuja ljudi, ali jim prenaša v zavest to, kar hoče? Ni morda poezija zdrknila s tega položaja, se, zaprla vase in govori samo še v sebi za sebe?
Takole pravi Kolenc: „Pesem ‘izgublja svojo izvirnost. Vse bolj postaja hermetična, nikomur razumljiva. Sedanja množičnost ustvarjanja, ki ne raste iz lastnih virov, ampak se skoraj dosledno oplaja od drugih, je pripeljala do tega, da imamo Slovenci nekakšno .prepisovalno' poezijo, pesništvo, ki samo posnema in tako neizogibno drvi v golo formo. Taka poezija pa odvrača od sebe ljudi in potaja stremuška obrt. Sama sebe izr&zuje iz življenja, izgublja stik z bralci, brez katerih o poeziji ne moremo govoriti. Posledica: nezanimanje za pesništvo. Posledica te posledice: osiromašenje človekovega duha."
MiM
A.BARTELJ i J SPLICHAL
Tako je nato leta 1622 gospod Jurij Moscon znova kupil posestvo in si tako s papeškim in deželnoknežjim privoljenjem zopet pridobil gospostvo Klevevž z vsemi pripadajočimi fevdi. Po mojem mnenju je imel freisinški škof to gospostvo dejansko zopet v lasti tako dolgo, dokler si ga ni znova pridobil gospod Jurij Moscon. V tem času je bil v Škofji Loki in na Klevevžu stotnik Jakob Schreiber, ki mu je koelnski volilni knez in freisinški škof dal plemiško pismo in grb; pismo je bilo izdano v Wenndenu, v vojvodini Vestfaliji, 29. marca leta 1604. Dobro sicer vemo, daje nekoč živel rod z imenom Klevevški, ne morem pa zagotovo trditi, ali so ti Klevevški imeli na Kranjskem posestva in v lastni grad Klevevž, ker pač nisem mogel najti ničesar drugega kakor njih ime. Prav tako nisem mogel zvedeti, ali so ti ljudje bili plemiči ali le preprosti ljudje.
Kasneje si je.grad Klevevž pridobil gospod Jurij Palenburg, čigar dediči pa so ga nato prodali gospodu Matiji grofu Strassoldu. Ko pa je ta leta 1686 v Karlovcu umrl, ima od tedaj grad v posesti njegova gospa vdova grofica, gospa Marija Kunigunda, rojena grofica Paradeiser.“
Tako pravi Valvasor, vendar je zgodovina Klevevža mnogo bolj poetična in tudi zanimiva. Po pripovedki so Klevevž sezidali velikani, ki so prišli od Mokronoga. Pomagali so jim zidarji, ki so hkrati zidali Čretež nad Laknicami. Malto za grad so delali s soljo in morsko vodo; vsak dan so je pripeljali 10 voz. Oba gradova je povezoval skriven podzemeljski hodnik. Pod Klevevžem pa je še ostala jama, kamor so se zatekali ljudje v hudih časih, posebno ob napadih Ogrov in Turkov. Tam so skrivali tudi dragocenosti in denar. Pripovedka pravi, da še danes leže na koncu te votline tri kadi denaija, do katerega pa nihče ne pride. Baje je nekoč neki star mož skušal priti do zaklada. S svečo se je odpravil v jamo, in ko je bil že precej globoko, mu je sveča ugasnila. Taval je v temi in nenadoma zaslišal tri globoke vzdihe. Popadel ga je silen strah in komaj je še našel izhod. Tudi klevevškim graščakom strahovi niso prizanašali. .. Jamo so zaprli z vrati in tako napravili prostorno hladilnico za svoja živila. Toda neko jutro so našli vse meso zunaj na drevesu. Pravijo, da v jami 'živi hudič, ki straži zaklad, zakopan v kadeh, mesa pa ne je ...
Pripovedka pravi tudi, da v Ajdovski jami nad Gričem prebivata gorski vili oziroma rojenici. Pod klevevški grad sta hodili prat k toplemu izviru, po mleko pa sta vsak dan hodili k nekemu tkalcu na Grič. Po treh letih je nenadoma prišla samo ena vila in tkalca vprašala, koliko hoče za mleko, ki jima ga je dajal ves čas. Tkalec je zavrnil plačilo. Vila mu je dala klobčič preje, rekoč, naj naredi'platna, kolikor hoče. Od takrat je tkalec ni videl nikoli več, kruha pa niso nikoli več stradali, ker je bil klobčič preje vedno enako debel.. .
V	resnici pa se ne ve, kdo je grad sezidal. Iz listin je razvidno, da so ga že zgodaj imeli v lasti freisinški škofje, ki so na njem nastavljali svoje oskrbnike. Ti se prvič omenjajo v listini od 20. septembra 1267 kot „Leonar-dus, officialis de Chlingenvels“. Ta Leonard je takrat podpisal neko listino v Nemški vasi. Dve leti pozneje je v dveh listinah podpisan kot priča „Lienhardus de Chlingenvels“, 1291 je grajski oskrbnik Gustmannus, ki mu je škof dal v fevd tudi mlin pod Klevevžem. Grad je zanesljivo stal že pred 1301. letom, kajti 22. aprila tega leta je škof Emcho postavil Rudolfa Svibenskega za grajskega grofa (burggraf) in oskrbnika v Klevevžu, Preseku in Dobravi. Zapisani so ostali nekateri dohodki graščin iz tistih časov. Klavevž in Dobrava sta prinesli 1310. leta feisin-škemu škofu 118 mark in 55 dunajskih denarjev, za pobiranje desetine in popravilo gradov je šlo 50 mark. Leta 1317 je škof Konrad dal grad popraviti in razširiti in je za to plačal 80 mark. Grad se omenja leta 1306 v urbarju klevevškega gospostva.
Zanimivo je, da je leta 1320 dal freisinški škof klevevško oskrbništvo „Merchlinu de Goetenwerd“, ta pa je moral sam plačevati čuvaja in vratarja, zato pa je dobil 30 mernikov pšenice, 20 mernikov ovsa, 100 malih vedre vina, 100 sirov, 10 mark in vse stare oskrbniške pravice..
Od 1381 do 1410 so Klevevž temeljito obnovili. To pa ni dosti pomagalo, saj so gradu nagajali Turki, ki so vdrli zaporedoma v letih 1475 in 1476, potem pa so ga napadli še Ogri in ga je znameniti kralj Matjaž 1483 premagal in zavzel, ko je s svojimi četami prihrumel na Kranjsko. Toda gradu se je polastil le za nekaj let: potem so ga spet dobili v roke Habsburžani in v Klevevžu
■i
postavili tudi sodno oblast, ki so jo vzeli štatenberški graščini, potem pa so leta 1494 vrnili posest freisinškemu škofu. Poleg H drugih grbov se je ohranil v Klevevžu v dvorani tudi grb cesarja Friderika IV. z letnico 1489 in spodaj njegove črke A. E. I. O. V. V tej dvorani so do 1772 tudi maševali, potefl pa so zgradili posebno kapelo. Habsburžani (ali pa morebiti že kralj Matjaž) so Klevevž podelili Juriju Turnškemu, njegovi dediči p2 so ga prodali po njegovi smrti Janezu Krst; niku Valvasorju. yalvasor je v svoji oporoki 2. avgusta 1581 v Šrajberskem turnu zapustil Klevevž Francu Mosconu, leta 1622 pa ga je moral njegov dedič Jurij na zahtevo freisifl-škega škofa še enkrat kupiti, čeprav so ga dobili v oporoki...
Freisinški škofje so namreč zahtevali let2 1587 Klevevž nazaj; bržkone jim je bilo žal. da so grad po toliko stoletjih izgubili. Stt bavarskega vojvode Alberta IV., Ernst, volilni knez in freisinški škof, je dal grad * najem Juriju z Beričevega. To potrjuje listina od 20. maja 1598, podpisana na Klevevžu-Juriju z Beričevega je pogodba poteki* 1604. leta in škof Ernst je dal Klevevž v najem Jakobu Schreiberju, stotniku Škofje Loke. Podelil mu je tudi plemiško pismo in grb. Ernstov naslednik škof Štefa® je 1618 obiskal Klevevž in Škofjo Loko. Po^'r Klevevž je spadal tudi dvorec na Golem, # ga je leta 1519 dobil v fevd novomeški kano nik Jakob Slatec — z obvezo, da bo freisifl' škemu škofu poslal šest kopunov. Šele p° tem je prišel Klevevž spet v roke Mosconov: v ta nakup je privolil papež in ga je potrdil3 deželna gosposka. Jurij pa ni znan le ko' kupec, v zahvalo za zmago nad Turki je namreč zgradil Marijino cerkev v Slapeh. svoji smrti 1628 je bil tudi pokopan v grob' nici v tej cerkvi.
Po Mosconu je grad podedoval Jurij pl Palmburg. Palmburgi so grad prodali grofi1 Strassoldu. njegova žena je bila Paradeise rica. Grofica Paradeiser je bila lastnica & takrat, ko je o lastnikih in gradovih pis* Valvasor.
Kdo se je zapisal med lastnike pozneje? Vdova Kunigunda je Klevevž prodala st> škemu samostanu. Kupna listina, ki jo je 1> , stiški samostan podpisal opat Anton $ Gallenfels, je bila sklenjena 17. januaij* 1693; kupnina je znašala 53.000 goldinarje' Nakup je potrdiTtudi cesar Leopold s pi* mom 21. januarja 1696. Pravijo, da ni Klevevž nikoli tako sijajen kot pod patrotf Antonom ... Za obnovo Klevevža se j* samostan pošteno zadolžil, stiški menihi50 .nastavljali na gradu oskrbnike — prefekte. * klevevškem gradu so večkrat stanovali tud1 opati! Antonov narednik 'opat Aleksand«1’ pl. Engelshaus ni imel rad zadolženih gradov čeprav so bili lepi. Klevevž je zato 1719. let3.A spremenil lastnika: kupili so ga cistercijan^ iz Kostanjevice za 43.000 goldinaijev. Ciste rcijanski samostan takrat ni imel v lasti * Klevevža, pač pa tudi Ruperčvrh, Mehovo jj1 druga gospostva. Poslej oskrbniki niso bil' več prefekti, pač pa — konventuali. PateI -Placid se je izkazal za izvrstnega oskrbnik3 saj je prigospodaril Klevevžu 8.000 goldinat jev.
Ko je cesar 1786. leta odpravil čisteč cijanski samostan v Kostinjevici, je pr$ Klevevž v roke verskega zaklada, ki je doj ločil svoje oskrbnike. 1792 je imela grašči^ na primer 7190 goldinarjev dohodkov 4255 goldinarjev stroškov za uradnik® Država ni bila preveč navdušena, da K gospodarila z gradovi, in 1807 je Klevet kupil otoški baron Schweiger pl. Rec^ feld, ki je imel tudi grad Zbure. Tudi oto$ gospodje niso bili zadovoljni s KlevevžeU1' ker grad bržkone ni prinašal dohodkov. Nj vsak način so se ga hoteli znebiti, in ker $ niso mogli prodati, so ga dali kot glav11 dobitek skupaj z Zburami na loterijo, kis jo sami organizirali. Srečke so prodajali P goldinar, grad pa je zadel francoski kroja | Louis Jombart iz Sedala. Posestvo je preyz.e leta 1824. Imel je tri otroke: dve hčeri jj! sina Josepha, ki je podedoval Klevevž. Tu ^ ta je imel tri otroke: dve hčeri in sina, ki / je nesrečno ubil. Tako je grad priženil Ulm iz Zavrča pri Ptuju, ki se je poroČ^ Gabrijelo Jombart. Ulmovi so imeli pri PtU), veliko posestvo, Anton pa je svoj del prod ■ bratu in z izkupičkom plačal doto že^ sestri.
Po kmetijah okrog Klevevža so najUj; kmetje, s katerimi sva se pogovarjala, vede j povedati, da so po Ulmovem prihodu za^e gospodariti drugače. Medtem ko so ^ coski lastniki redili konje, so s© Ulmi Pr usmerili najprej na rejo goveda in Pr*^jtj vanje žlahtnili vin, pozneje pa, ko so dob svojo elektrarno, še na žagarstvo.
„Shodna nedelja v Prečnem. Zjutraj ob šestih maša. Mnogo ljudi stoji zunaj, peče in dolge hlače vladajo. Velika večina strašno grdih, izpitih bab. Mesarja sekata zunaj meso in celo mašo strašno preklinjata, da se sliši v cerkev. Posebno divji Potočar. Hudič, prekleta kanalija, sakramenska šema, pri moji duši, frdamana pizda meša se v peklenski harmoniji z „dominus vobiseum, oremus, credo“ etc. Ob enem klatijo se okoli mesnic grdi, kocasti, grintavi psi in se trgajo za kosti. O pridigi gresta mesarja kosit, nekaj ljudi pit, ostalim se dremlje in zija, mala množica pozornih smeja se grmenju kaplanovemu zoper pijance, govore: ,Saj jih zdaj še ni — popoldne pa te ne bodo prišli poslušat, če jim prav pridigaš ko bog v nebesih/ Začne se zopet maša. Mnogi bero, mnogi tudi ne, čeprav znajo,
večji del gledajo tje naprej v zrak, vidi se, da komaj čakajo konca. Z na pol gosposkim oblačilom in obrazom, na pol pa podobne demimondicam, slone trudne in zaspane čez kovčege in brvna svojih prodaj-nic, skoraj bi človek pomislil da nekaj molijo, ko ne bi vedel pozitivno, da je danes srce zamaknjeno edino le v dobiček, ljubezen in veselo, telesno uživanje. Strašneje lajajo psi, žalo-stneje mekečejo na smrt pripravljajoči se kozli, nekteri ne more dočakati ite misa est, okoli lectarjev in krčem začno se kopičiti vedno večje trume prihodnikov. Mesarja prideta pred cerkev, vržeta sc na kolena in bijeta na prsi s toliko silo, kakor da razodevata kesanje za polovico vseh človeških grehov. Ljudje zapuščajo cerkev, mnogi ne gredo k daritvi. Deklice ozirajo se po znancih in ljubejih in
jih nagovaijajo smeje se s predrznim pogledom in jezičkom za toliko časa za naprej že pričakovani in zaželjeni odpustek. Kdor more, zajde v krčme, ki se do pozne noči ne izpraznejo veselili pilcev..“
Mar je potrebno temu plastičnemu opisu poletnega pre-čenskega shoda v letu 1870J>e kaj dodati? Z živo besedo nam pričara Trdina pred oči shod, kot da se je zgodil to poletje in v tistem kraju, kjer smo bili sami zraven .. .
Z vsemi kletvami, z vso brezbrižnostjo do grmečega kaplanovega govora na prižnici, z vsemi predrznimi dekliškimi pogledi in s petjem in pitjem v krčmah pozno v noč nas je popeljal na shod pred sto leti s prav tako prepričljivostjo, kot ga ljudje doživljajo dandanašnji. Pa recite, če ni tako?
Samo še štirje dnevi so v novembru, mesecu listopadu. Jutri ot> 16.09 bo ščjp ali polna luna, po Herschlovem ključu naj bi imeli lepo vreme.
V	starem verovanju je ostalo, da se 30. novembra, na Andrejev dan, začenja zima, čeprav je po koledarju do njenega prihoda še tri tedne. Andrej je bil med prvimi, ki jih je Kristus izbral za svoje apostole; kot je znano, ga je mučeniška smrt doletela na grškem Patrasu, kjer so ga pribili na poševni križ. Ker pade Andrej na prag cerkvenega leta, je tudi nanj prešlo nekaj novoletnih običajev. Sv. Andrej velja zlasti za uspešnega ženitnega posrednika: dekletom se v sanjah prikazujejo bodoči možje, vendar se morajo tri dni postiti. Velja, da bo dekletov mož tisti, ki ga naslednjr dan prvega sreča, če se ji ni nihče prikazal v sanjah. Ponekod v Beli krajini je bilo v navadi, da je moralo dekle zaužiti tri pšenična zrna in na večer pred Andrejem trikrat po kolenih drsati okrog oltarja. V Gribljah pa je bil običaj, da je moralo dati dekle pod posteljo kupico vode in zmoliti tri očenaše, da je lahko računalo na podobo bodočega moža v sanjah . . .
28.XL-11.XII.
Ponekod je veljalo podobno pravilo tudi za fante, le da se tem ni bilo potrebno postiti!
Sicer pa je Andrej tudi vre-menjak. Poglejmo:	Andrejev
sneg — z žitom kreg. Sneg sv. Andreja je za setev malo prida. Po Andrejevem mrazu ima zima železna rebra. Andrej mora biti suh, da pozimi raste kruh. Sneg svetega Andreja polju ni kaj prida odeja.
V nedeljo se začne december, z ljudskim imenom gruden. Prvi dan v decembru se začne ob 7,24 in konča ob 16,18; traja torej vsega 8 ur in 54 minut. Do desetega dne v mesecu docembru se bo dan skrajšal še za 11 minut.
V cerkvenem koledarju se začenja advent: orgle umolknejo, resnobnost poudarja tudi vijoličasta obredna barva. Včasih fantje v adventu niti vriskati in vasovati niso smeli — danes kajpak ni več tako. Ostalo je samo še pogansko izročilo, da imajo ob najdaljših nočeh duhovi največ moči
4.	decembra goduje sv. Barbara, zavetnica pred bliskom, naglo in nepredvideno smrtjo in varuhinja rudarjev. Ponekod verujejo: če na ta dan prej ženska pride v hišo kot moški, ni-
majo naslednje leto pri hiši nobene mladine, tako da dve koklji eno pišče vodita. Ponekod je še ostal običaj, da ta dan dajo v plitve posode kalit pšenično zrnje, da ozeleni do novoletnih praznikov.
Dva dni za Barbaro pride sv. Miklavž, nekdaj ljubljenec otrok. Na razvoj Miklavževe šege je najbrž odločilno vplivala legenda, po kateri naj bi krčmar umoril tri popotne študente, jih razsekal in skril v kadi. Sv. Miklavž je pripotoval mimo, po čudežu zaznal zločin in študente obudil v življenje — zato naj bi bil zavetnik mladine.
Pred desetletji je sv. Miklavž obiskoval otroke in jim je skozi vrata ali okna metal drobne darova Njegovo delo je v celoti prevzel dedek Mraz. Vraže pravijo, da na ta dan ni pametno delati. Zlasti se ne kaže zadrževati v gozdu, prav tako ni dobro mleti, tudi ne velja presti.
Če je na Miklavževo mrzlo, pravijo, da bo huda zima. Sicer pa je znan še en pregovor: „Prvega dne v adventu mraz, trajal bo ves zimski čas."
In še vreme, kakršnega nam ponuja Herschlov ključ. Zadnji krajec bo v petek, 6. decembra, ob 11. 10. Pričakujemo lahko mrzlo in pihal bo mrzel veter.