PRVI KUPON ZA LEKARNIŠKA VOJNA V IZLET NAROČNIKOV ŠTORAH NI KONČANA ST. 35 - LETO 60 - CELJE, 17.5. 2005 - CENA 150 SIT AKCIJA: DO POLNEGA VOZIČKA Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn 2 DOGODKI NOVI TEDNE! HM'MMJil.miTTTOl NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA! V jubilejnem 60. letu časopisa vas razveseljujemo z vrsto presenečenji. Eno od njih je junijski izlet na Primorsko v sodelovanju s Tušem. Podrobnosti boste našli v prihodnjih številkah. Že tokrat objavljamo prvi kupon, s katerim lahko sodelujete v žrebanju. Izpolnite ga in z malo sreče boste na avtobusu izletnikov! Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Ogrevanje z biomaso Na Vranskem odprli kotlovnico na lesno biomaso in center za razvoj alternativnih virov energije w Župnija blaženega Slomška Kotlovnica za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso na Vranskem je končno tudi formalno odprta. Odprtja sta se udeležila minister za okolje in prostor Janez Podobnik in minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, ki sta prisostvovala tudi položitvi temeljnega kamna za Inovacijski center za razvoj alternativnih virov energije. Oba sta poudarila, da je vranski projekt primer dobre prakse, ki si jih želijo v vladi tudi v prihodnje. Ministrstvo za okolje in prostor pa že načrtuje delovanje posebnega sklada, ki bo v take projekte vstopal tudi kot solastnik. Zgradba vranske kotlovnice in velik del toplovoda sta bila končana že decembra lani, ko se je začelo tudi poskusno obratovanje sistema. Do februarja letos je bila na toplovodno omrežje priključena že večina velikih uporabnikov in velik del gospodinjstev, ki so se tako skozi glavno kurilno sezono ogrevali preko sistema daljinske- Z leve: ministra Andrej Vizjak in Janez Podobnik ter župan Franc Sušnik ga ogrevanja. Ogrevanje na lesno biomaso ni le eno najcenejših, ampak gre tudi za ogrevanje, ki je naravi prijazno. Lesna biomasa je namreč obnovljiv vir energije in s tovrstnimi projekti Slovenija izpolnjuje tudi določbe, ki jih je podpisala s Kjot-skim protokolom, kot je na otvoritvi dejal minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Dodal je še, da bo vlada še naprej podpirala tovrstne projekte, saj so se že odločili, da bodo ekološko-razvojni sklad prekvalificirali v sklad, ki bo s kapitalom lastniško vstopal v tovrstne projekte. Kot je še dejal Po- dobnik, bo za začetek delovanja sklada potrebnih nekaj sprememb zakonodaje, vendar pa bi sklad lahko začel delovati že prihodnje leto, če bi letos pripravili finančni normativni okvir. Da so tovrstni projekti zelo pomembni predvsem z vidika stroškov, je dejal tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Fosilna goriva se namreč dražijo, tako da postaja izraba alternativnih virov energije vedno bolj pomembna za celotno gospodarstvo. »Pomembno je iskanje potencialov zalog, torej kje lahko pri energiji privarčujemo oz. jo pridobivamo iz finančno sprejemljivih virov. Zato sta taka kotlovnica in središče, kjer se bo zbiralo tovrstno znanje in promovirali projekti učinkovite rabe energije, za slovensko gospodarstvo zelo pomembna. Tudi v Evropski uniji se namenja vedno več pozornosti projektom t.i. inteligentne energije, to je energije iz obnovljivih virov in učinkovita raba energije. Vranska kotlovnica tako predstavlja korak naprej, ki ga mora tako država kot tudi EU podpirati, ne samo načelno, ampak tudi finančno,« je poudaril Vizjak. Projekt ogrevanja na lesno biomaso na Vranskem je vreden 510 milijonov tolarjev. Država je v vransko kotlovnico vložila 115,8 milijona tolarjev v okviru projektal GEF (Global Environment Facility), za katerega je dobila nepovratna sredstva Svetovnega sklada za okolje, prav toliko nepovratnih sredstev je dalo ministrstvo za okolja in prostor. Ekološki sklad RS pa je dal 160 milijonov to: larjev ekološkega kredita. Os-, talih 118,4 milijona tolarjev je zbrala občina s svojimi, partnerji. Na Vranskem se bo izključ-' no z lesno biomaso grelo 125 uporabnikov, pa tudi šola, vrtec, zdravstveni dom, vse trgovine, občina, gostišče, ban-, ka, kulturni dom, zadruga, pošta in podjetje KIV Vran-I sko, ki kotle tudi izdeluje. V naslednji kurilni sezoni naj bi odprli še štiri manjše sisteme za ogrevanje javnih, stavb v občinah Pivka, Mozirje in Luče. Poleg Vranske-1 ga pa že sedaj deluje sistem daljinskega ogrevanja tudi v Kočevju. ŠPELA OSET Foto: SHERPA V nedeljo v Celju ustanovljena nova župnija - Ustanovitev nove celjske župnije blaženega Antona Martina Slomška so v nedeljo popoldne pospremili s slovesno sveto mašo, ki so se je udeležili duhovniki različnih župnij s Celjskega, celjski opat Marjan Jezernik, škof dr. Anton Stres ter številni bratje sa-lezijanci. Na dvorišču Don Boskovega centra so se v skupni molitvi zbrali tudi novi župljani. Red salezijancev se je v Celje vrnil, ko jim je bila v de-nacionalizacijskem postopku vrnjena zgradba nekdanjega Salezijanskega mladinskega doma v Gaberju. Po dogovoru z Mestno občino Celje so to stavbo zamenjali za nezazidano zemljišče na Hudinji, kjer zdaj že stoji Don Boskov center, načrtovana pa je še gradnja nove župnijske cerkve in župnišča. Dolgoletna želja duhovnikov celjske dekanije, da bi novo župnijsko središče nastalo na območju naselja Hudinja, se je uresničila na nedeljski bin-koštni praznik, ko je mariborski škof dr. Franc Kram-berger podpisal ustanovno listino. V novoustanovljeno župnijo je združeno območje, ki je doslej pripadalo župnijam Celje - sv. Duh, sv. Danijel in Ljubečna. Zemljišče in zgradbe, kjer je župnijski center, so v lastni salezijan-ske skupnosti, zato se župnija blaženega Antona Martina Slomška z ustanovno listino trajno izroča v upravo salezijancem. Za prvega upravitelja župnije je imenovan salezijan-ski duhovnik Slavko Pajk. »Anton Martin Slomšek je imenoval Celje za svoje ljubljeno mesto in veseli me, da se bo za vedno vrnil med nas. Glede gradnje nove cerkve si ne bi upal napovedovati razpleta dogodkov, saj je najprej treba poplačati dolgove, ki so ostali še od gradnje Don Boskovega centra,« je povedal Pajk, ki nam je zatrdil, da so mladi center že spreje- li za svoj »drugi dom«. »Z božjo pomočjo nam bo že uspelo,« je optimističen. Do tedaj pa bo osrednji bogosluž-ni prostor župnije v Don Bo-skovem domu, kjer bosta odslej redno bogoslužje in ostala pastoralna dejavnost. Ob slovesni priložnosti so spregovorili tudi številni gostje. »Osnovno poslanstvo salezijancev sta ravno vzgoja in preventiva pri mladih, za kar se zavzema tudi Mestna občina Celje. Izgradnja cerkve bo zagotovo uspešna, saj smo bili danes še dodatno blagoslovljeni,« je nagajivo deževno vreme komentiral celjski podžupan Marko Zidanšek. Celjski opat Marjan Jezernik je opomnil na simboliko binkoštnega praznika: »Cerkev se je rodila iz Kristusove smrti na križu in se rojeva vedno znova. Binko-šti nas spominjajo na prvo jeruzalemsko skupnost in na delovanje apostolov. Poslanstvo današnjih skupnosti ostaja enako: naj bo nova žup- nija prostor ljubezni, veselja, solidarnosti za vse - cerkev smo ljudje.« Mesto, kjer je predvidena gradnja nove cerkve, zaenkrat označuje križ, ki ga je blagoslovil škof dr. Anton Stres. »Naj vas spremlja tista energija in moč Svetega duha, ki so jo občutili prvi apostoli, da so lahko premagovali vse ovire. To naj združuje vašo skupnost, vam daje edinost v različnosti,« je nagovoril vernike in dodal, da smo vsi odgovorni za skupno dobro. Blagoslovil pa je tudi novi kip Marije Pomočnice, na katero se bodo verniki ob bogoslužju obračali s priprošnja- mi. Velik dan za Celje in še posebej za salezijansko skupnost je pospremila godba na pihala, med vsemi udeleženci pa je bilo začutiti dobro voljo ter trdno upanje, da bo projekt izgradnje nove cerkve čimprej izvedljiv. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Blagoslov križa in priprošnje za novo cerkev DOGODKI ■ DODATNI 5 % POPUST pri gotovinskem nakupu nad 299.000 SIT! tjevih Irgovskih < i MERKURDOM. Izberi 50% popust! Vsak 50-i kupon skriva 50 % popust! Prav vsak kupon pa najmanj 5 % popust! Kupon vam prinaša popust, ki ga boste izbrali sami in lahko predstavlja S, 10,25 ali 50 % vrednosti v.iSega nakupa! Direktorju milijoni, delavcem nič Ne-se|a v Žalcu Okrog sto Ingradovih delavcev je včeraj stavkalo - Zahtevali so plače za marec in april, Vegradu in svojemu vodstvu ne verjamejo ničesar več Odpovedano nadaljevanje seje žalskega občinskega sveta opozicijski svetniki označujejo kot precedens St35-,7mai2005 --ŇTIÍÍ Če bi včeraj dopoldne na dvorišče In-gradove železokrivnice v Medlogu prišli direktorji in ostali vodilni od Beate Kan-duti Šumej naprej, pa seveda tudi generalna direktorica Vegrada Hilda Tovšak, bi slišali toliko kletvic in zmerjanja, kot ga najbrž niso v vsem svojem življenju. Okrog sto delavcev, naveličanih in utrujenih od čakanja na plačo za marec, se je namreč odločilo, da bo kljub drugačnim navodilom svojega sindikalnega vodstva začelo stavkati. Edina, ki sta si upala med delavce, sta bila tehnični direktor Bogdan Košenina in finančna direktorica Irena Bezgovšek, ki pa jezne in razočarane množice nista mogla umiriti. Stavka Ingradovih delavcev je bila sicer v skladu s pravili napovedana že za prejšnjo sredo, vendar se je sindikat, ko mu je generalna direktorica Vegrada Hilda Tovšak obljubila, da bo do petka zagotovila denar za plače, odločil, da vodstvu svojega in velenjskega podjetja da še eno priložnost. Plač v petek ni bilo, saj se je direktor Zvonko Korenjak iz Vegrada vrnil le z menicami, to pa je bilo za delavce premajhno jamstvo, da plače v ponedeljek zagotovo bodo. Zato so zjutraj začeli stavkati v železokrivnici, kjer so se 50 delavcem kmalu pridružili še zaposleni iz drugih obratov. Izjema so bili le tisti, ki delajo po Vegradovih gradbiščih v Ljubljani, Mariboru, Vrhniki, na Venišah in v Cez-lakah. Vegrad jim je namreč že pred približno dvema tednoma izplačal plače za marec. Prav to pa je med delavci v Celju dolilo še dodatnega olja na ogenj, zato jih včeraj nihče, niti sindikat, ni več mogel ustaviti. Zalegla niso niti zagotovila, da je direktor Korenjak pri Novi Ljubljanski banki že vnovčil menice in da bodo plače čez nekaj ur dobili na svoje račune. »Zakaj delate razliko med nami in delavci, ki delajo po gradbiščih? 1\idi mi v Celju ves čas garamo in brez tega, kar naredimo tukaj, v Ljubljani ali na Venišah sploh ne bi mogli delati. Tudi mi in naše družine mora- mo jesti, kako bomo plačali položnice, ki se nam neplačane nabirajo že nekaj mesecev! Če je plača, naj bo za vse!« so vzklikali razjarjeni in razočarani delavci. Očitali so tudi, da Zvonko Korenjak v petih mesecih, odkar je direktor, ni naredil še ničesar. Samo visoko plačo da je pobral, ki naj bi znašala več kot dva milijona tolarjev bruto na Delavci so prepričani, da je vse skupaj vnaprej pripravljen scenarij, po katerem naj bi se Vegrad dokopal do zemljišč, ki jih ima Ingrad v Celju, vse delavce pa bi pognal na cesto. Dokončni propad pa se je po njihovem začel takrat, ko je prejšnji direktor Samo Štante Cestnemu podjetju Maribor prodal delež, ki ga je Ingrad imel v Gramatu. Zvonko Korenjak včeraj ni prišel med delavce. Popoldne se je v svoji pisarni sestal s predstavniki sindikata v podjetju in sekretarko območnega sindikata Milico Dabano-vič. Delavce so glede na to, da so jim včeraj proti koncu delovnega dneva vendarle razdelili plačilne kuverte, prepričali, naj prenehajo stavkati. Pri tem pa so stavkajoči napovedali, da bodo v primeru, če plače za april ne bo do 30. maja, kot so jim obljubili, zopet začeli stavkati in da stavke, pa naj jim obljubijo karkoli, ne bodo prekinili. JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN ANKETA Za včeraj sklicano nadaljevanje (o dogajanjih minuli ponedeljek smo že obširno poročali) seje občinskega sveta Žalec je odpadlo, ker so predsedniki svetniških skupin v imenu svetnikov iz LDS, SD, DeSUS in neodvisne liste sporočili, da se seje ne bodo udeležili. Zaradi nesklepčnosti je bila seja v dopoldanskih urah odpovedana, kljub temu pa so v sejno dvorano prišli svetniki iz vrst tako imenovane žalske opozicije. V LDS z neudeležbo izražajo protest zaradi ponedeljkovega neprimernega obnašanja nekaterih svetnikov do populacije starejših in do prostovoljnega dela v krajevnih in mestni skupnosti. V Desusu se seje niso udeležili zaradi nastopa Gvida Hribarja, Andreja Ven-gusta in Matjaža Jazbeca, ker so bili pri nastopu žaljivi, povzročali so nestrpnost in ker se kljub pozivu do včeraj niso opravičili. Vsaj tako približno je zapisano na podpisanih izjavah. »Z mojega zornega kota je takšen način nesprejemljiv. Verjetno je to precedens in se bodo s tem ravnanjem vpisali v zgodovino: obstrukdjo smo namreč doslej poznali kot način boja opozicije proti vladajoči koaliciji, ne pa obratno,« je med drugim povedal vodja Kluba svetnic in svetnikov za prihodnost občine Žalec Gvido Hribar. Njegove besede je dopolnil Andrej Vengust, ki je opozoril, da so v strankah včeraj dopoldne ob istem času oddali sporočilo, da jih na sejo ne bo. Žalski župan Lojze Pose-del je prepričan, da v včerajšnji ne-seji ni nikakršne zgod1 be - po obvestilu iz svetniških skupin so prešteli svetnike, ugotovili, da seja ne bi bila sklepčna in o odpovedi seje obvestili vse svetnike, ki o tem niso bili obveščeni preko svojih skupin. S tem so v bistvu želeli svetnikom prihraniti čas. Kdaj bo naslednja seja, naj bi se s predsedniki svetniških skupin župan Posedel dogovoril že danes. »Kar se je včeraj zgodilo, je neobičajno, nenavadno in prvič. Menim, da se takšne stvari ne bi smele dogajati, saj je padla politika povezovanja in zdru- Tekmovanje v prometu Petčlanske ekipe iz osnovnih šol občin Šentjur in Dobje se bodo danes pomerile na medobčinskem tekmovanju Kaj veš o prometu. I Gre za projekt z dolgoletno tradicijo, ki želi predvsem ozavestiti otroke, jih poučiti in spodbuditi k zrelemu vključeva-|nju v promet. Najboljši se bodo udeležili državnega tekmo-ivanja, ki bo letos 28. maja v Rogaški Slatini. Po šentjurskih |ulicah in določenih parkiriščih bodo med 11. in 14. uro tako i vozili kolesarji in vozniki koles z motorjem. Vozniki, bodite |še posebej previdni in pozorni na udeležence v prometu, ki |bodo označeni s tekmovalnimi številkami. ST ževanja. Namesto da bi poudarjali stvari, ki nas združujejo, zadeva očitno uhaja iz rok. Nenavadno je, da LDS-ov župan sklicuje sejo, občinski svetniki LDS pa najavljajo neudeležbo. Mislim, da je teh razhajanja v Žalcu dovolj in zadnji čas je, da se vsi skupaj ozremo vase, razmislimo zadeve ter začnemo graditi in delati v dobro vseh občanov in občank žalske občine. Politika razdvajanja, ki je forsirana v tem občinskem svetu, mora preiti na stranski tir,« je povedal Jurij Blatnik, predsednik žalskega SDS, ki je zanikal možnost predčasnih volitev. URŠKA SELIŠNIK Maks Lipovšek, v Ingradu 32 let: »Prihodnosti ne vidimo, vsaj pod Vegradovo taktirko ne. Naj nas Vegrad že enkrat pusti pri miru. Najbolje bi bilo, da gre vse skupaj v stečaj, dokler je še kaj premoženja in bi lahko delavci na račun svojih terjatev oziroma vsega tistega, kar smo v preteklih letih dali Ingradu, še kaj dobili. Če bomo čakali, nam bodo vzeli še to. Vegradu diši samo tale prostor, nas, delavcev, sploh ne potrebuje.« Simon Lazič, v Ingradu 37 let: »Obljubam nič več ne verjamemo, smo se jih že v preteklosti naposlušali nič-koliko. Samo lažejo nam ves čas. Prepričan sem, da ne bo ne denarja ne vsega ostalega, kar nam že nekaj časa obljubljajo. V Ingradu sem že ves svoj delovni vek, vendar tako slabo, kot je zdaj, ni bilo še nikoli. Delavci smo pošteni in pridni, vodstvo je tisto, ki nas je spravilo v tak položaj. Prisilili so nas k stavki!« Davorin Lesjak, v Ingradu 26 let: »Vse tole je tako žalostno, a žal, zelo resnično. Od 4.000 ljudi, kolikor nas je bilo včasih v Ingradu, nas je ostalo le še okrog 200, pa še te nas mislijo prodati. Kam so nas spravili! Pri štiridesetih letih moram živeti na račun očetove penzije. Če ne bi imel tega, bi mi preostalo edino, da grem na tržnico prosjačit. Sedanje vodstvo ne bo nič naredilo, samo laže nam ves čas. Najboljši bi bil stečaj, bi vsaj vedeli, pri čem smo.« Večji nakup šteje več! VREDNOSTNI BON DO S % obračunske vrednosti! Možnost nakupa S ČEKI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI! MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo 4 GOSPODARSTVO NOVI TEDNI)! Gorenje si želi tudi v Rusijo Na ruskem trgu, kamor bodo letos prodali za 50 milijonov evrov aparatov, bi postavili tovarno - Še letos nove strateške povezave Skupina Gorenje je lani dosegla rekordne rezultate, saj je zabeležila nekaj več kot 213 milijard tolarjev prometa, kar je 8,8 odstotka več kot leto prej. Dobiček so v primerjavi z letom 2003 zvišali za 3,6 odstotka na skoraj pet milijard tolarjev. Za letos v Gorenju načrtujejo blizu milijardo evrov prihodkov. Proizvodnja bele tehnike v lastnih tovarnah naj bi po lanskem prevzemu češkega podjetja Mora Moravia znašala blizu 3,5 milijona gospodinjskih aparatov. Kot je povedal predsednik uprave Franjo Bobinac, so s pravočasnimi in zelo odločnimi ukrepi na ključnih področjih poslovanja uspeli nevtralizirati večino negativnih dejavnikov, kot so izjemna rast cen pločevine, nafte, ponovna uvedba carin v državah bivše Jugoslavije ter predčasna fiksacija tečaja tolarja ž evrom. Tudi letos se stanje na trgu ni bistveno spreme- Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja: »Z novimi aparati drezamo predvsem velike.« nilo. Cene surovin se sicer umirjajo, vendar na zelo visoki ravni, cene nafte pa še ne. »Konkurenca iz azijskih držav se močno krepi, tečajno razmerje med evrom in ameriškim dolarjem je še naprej neugodno, plačilna sposobnost kupcev iz jugovzhodne Evrope pa je izredno nizka,« opozarja Bobinac, ven- Moda v prisilno poravnavo Upniki celjske Mode so na petkovem naroku glasovali o prisilni poravnavi podjetja, ki jo je poravnalni senat tudi potrdil. Za prisilno poravnavo v Modi je namreč glasovalo 76 odstotkov upnikov, 19 odstotkov jih je bilo proti, 6 odstotkov upnikov pa se je vzdržalo. Glasovanje o prisilni poravnavi so začeli kasneje, kot je bilo predvideno, saj je moral senat najprej obravnavati predlog Elkroja, ki so ga sodišču poslali le dan pred glasovanjem. Elkroj je predlagal ustavitev postopka o prisilni poravnavi in da naj bi se začel kar stečajni postopek. Senat je ugotovil, da je predlog skoraj identičen tistemu, ki ga je že januarja predlagala Mura, prav tako upnica celjske Mode. Tako kot Murin, je senat zavrnil tudi Elkrojev predlog. Mura in Elkroj sta tako glasovala proti prisilni poravnavi. Za prisilno poravnavo se je izrekla tudi državna pravobra-nilka Vida Zimšek in upravitelj prisilne poravnave Zvone Hudej. Slednji je v prisilno poravnavo pristal pod pogojem, da bo Moda resnično izpeljala finančno reorganizacijo podjetja, kot jo je obljubil direktor Ernest Ramšak. Ta je med drugim napovedal, da bodo zaprli nerentabilne enote in zmanjšali število zaposlenih. Upniki so sicer pri- javili za 343 milijonov tolarjev terjatev, od tega je bilo za 48 milijonov tolarjev ugovorov, tako da je za poravnavo ostalo 295 milijonov tolarjev. Moda naj bi po načrtu finančne reorganizacije v naslednjem letu poplačala petino dolgov, denar pa naj bi dobila s prodajo nepotrebnega premoženja. ŠO dar poudarja, da je položaj Gorenja stabilen in da je družba, še bolj kot lani, »sposobna plavati proti toku«. Skupina Gorenje za letos načrtuje 235 milijard tolarjev prihodkov od prodaje. V prvem tromesečju so dosegli 53,8 milijarde ali 13,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. K rasti poslovanja je močno pripomogel prevzem češke družbe Mora Moravia, in sicer 7,2 odstotne točke. Čisti poslovni izid znaša 903 milijone tolarjev ali 20 odstotkov letnega načrtovanega čistega poslovnega izida. Rusija bo rasla najhitreje Gorenje pričakuje letos največjo rast prodaje na ruskem trgu, kamor so lani prodali za 35 milijonov evrov gospodinjskih aparatov, letos pa naj bi za 40 odstotkov več. Kot je povedal Bobinac, v Rusiji že načrtujejo neposredno naložbo ali pa kakšno strateško partnerstvo. V okolici Moskve so si že ogledali nekaj možnih lokacij. Tovarna v Rusiji bi tako bila že četrta Gorenjeva proizvodna lokacija. Poleg Velenja in češke Mora Moravie bodo tovarno imeli tudi v Srbiji, kjer v Va-ljevu že tečejo vsi postopki za gradnjo. Ob tem Bobinac napoveduje tudi morebitne strateške povezave znotraj programa bele tehnike, vendar pravi, da bodo te povezave le takšne, ki bodo omogočale samostojni nadaljnji razvoj skupine Gorenje. V igri imajo kar nekaj prevzemnih tarč in še letos bi lahko opravili vsaj enega, več podrobnosti pa za sedaj še ne želi razkriti. Kmalu novi aparati Gorenje je v razvoj nove generacije hladilno-zamrzo-valnih aparatov, ki bo v kratkem prišla tudi na slovenski trg, vložilo 10,15 milijona evrov. Pri projektu je sodelovalo 120 ljudi - vrhunskih tehnologov in oblikovalcev. Za zdaj izdelujejo tri osnovne tipe oziroma 18 modelov, načrtujejo pa še nove. Letos naj bi jih prodali več kot 50 tisoč, do leta 2010 pa okrog 600 tisoč. »Z novimi aparati drezamo predvsem velike, pa tudi sicer si na trgu lahko uspešen le, če si nov in prvi,« pravi Bobinac in napoveduje, da jeseni konkurenci pripravljajo presenečenje tudi z novo linijo gospodinjskih aparatov iz serije Pininfari- JANJA INTIHAR JAVNE NAPRAVE j Vedno z vami za čisto javno podjat j«, d.o.o. in prijazno okolje LOČENO ZBRANJE ODPADKOV intervencijska naročila ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN izven rednega delovnega , časa na tel. št. 031 394 091 ČRPANJI IN OBDELAVA FEKALIJ Lepota las in telesa po celjsko Na sejmu New Look, ki sta ga minuli konec tedna pripravili družbi Celjski sejem in Hair Fashion, se je letos neposredno in preko zastopnikov predstavilo 86 razstavljavcev iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske in Slovenije. Najbolj zanimivo je bilo tudi letos na velikem odru, kjer so svoje veščine v živo prikazali domači in tuji frizerski zvezdniki. JI, foto: AŠ Za delnico pivovarne le 50 tolarjev Pivovarna Laško je v prvih treh mesecih letos prodala dobrih 188 tisoč hektolitrov piva in vode, kar je za 13,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Izguba znaša 115 milijonov tolarjev. V Laškem pravijo, da je to zaradi izrazito nesezonskegaj obdobja pri njih običajno. V lanskih prvih treh mesecih je bilo izgube za skoraj 300 milijonov tolarjev. Pivovarjem so se zmanjšali tudi prihodki od prodaje. Znašali so 3,13] milijarde tolarjev, kar je 12,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, oziroma le 15,8 odstotka letošnjega celoletnega plana. Vodstvo pivovarne je že objavilo dnevni red letošnje seje skupščine, ki bo 17. junija. Na seji naj bi med drugim zaj novega člana nadzornega sveta imenovala Simona Zdolš-ka iz Krekove družbe, odločali pa bodo tudi o delitvi bilančnega dobička. Ta v celoti znaša 5,7 milijarde tolarjev.' Za dividende, ki bi znašale le 50 tolarjev bruto na delnico, bi namenili 437 milijonov tolarjev, preostanek bilančnega dobička pa bi ostal nerazporejen. JI Brez pomladanskega optimizma Minuli teden je na Ljubljanski borzi vrednostnih pa pirjev minil v znamenju rahlega drsenja tečajev in majh nega prometa večine prometnejših delnic. Slovenski borzni indeks SBI20 je do petka padel za 0,7 odstotka in trgovanje zaključil pri vrednosti 4.657,59. Indeks investicij' skih skladov PIX je zrasel za 0,5 odstotka do vrednosti 4.451,05 točke. V ospredju trgovanja so bile delnice Kompas MJS (MTSG), ki so bile zaradi četrtkovega posla, pri katerem je lastnika zamenjalo 436.233 delnic v vrednosti 654 milijonov tolarjev, tudi najprometnejše delnice v borzni kotaciji. Tečaj je zaradi četrtkovega posla zrasel za 4,7 odstotka, v petek pa se je ustalil pri enotnem tečaju 1.398,81 tolarja, kar je 3,6 odstotka višje od ponedeljka. Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v SIT %sprJ -1,29 CICG Cinkarna Celje 27.640.00 1.914.000 CETG Ce tis 32.000.00 96.000 -8.57 CHZG Comet Zreče 2.510,00 35.140 -3.42 GRVG Gorenje 5.810,01 130.944.877 -0..03 PILR Pivovarna Laško 7.385.14 29.453.348 0.37 JTKS Juteks 27.510.00 5.557.095 -1.75 ETOG Etol 52.202.00 4.952.240 -3.15 Po tedenskem prometu so jim sledile delnice novomeškega farmacevta Krke (KRKG), s katerimi je bilo do petka opravljenih za 462 milijonov tolarjev poslov, tečaj pa je padel za 1,5 odstotka ob petkovem enotnem tečaju 77.986,83 tolarja. Med bolj trgovanimi so bile tudi delnice Gorenja (GRVG), ki ob prometu 131 milijonov tolarjev niso pretirano spremenile vrednosti. Opaznejše je bilo še trgovanje z delnicami slovenskega trgovca Mercatorja (MELR), ki so ob petkovem enotnem tečaju 37.814,02 tolarja zrasle za 1 odstotek. Z delnicami domačega naftnega trgovca Petrola (PETG) je bilo opravljenih za 107 milijonov tolarjev poslov, tečaj pa se je ustalil na vrednosti 65.928,82 tolarja ali 0,3 odstotka višje od ponedeljka. SBI20 Zadnji tečaj 4.657,59 4.451,05 121.34 -0.71 0.52 -0,51 Večjo izgubo so v minulem tednu imele delnice Intereu-rope (IEKG), ki so izgubile 4,2 odstotka vrednosti, in delnice Etola (ETOG), ki so izgubile 3,15 odstotka. Pivovarna; Laško je od Urada RS za varstvo konkurence prejela odločbo, v kateri soglaša s prevzemom Pivovarne Union. Urad je odločil, da je koncentracija dveh slovenskih pivovarjev dopustna. Tečaj Pivovarne Union (PULG) je do petka izgubil 12,2 odstotka, tečaj delnic Pivovarne Laško pa ob sicer majhnem prometu zrasel za 0,3 odstotka. MATIJA LIPAR, investicijski analitik ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, 1000! Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana Vira: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet IZ NAŠIH KRAJEV 5 nagradnikup'ON ADAMAS Lekarniška vojna v Štorah Občinski svet Štore je po nesoglasjih med občino Štore in Celjskimi lekarnami glede prihodnosti lekarne v tem kraju na četrtkovi seji soglasno s sklepom ugotovil, da je občinska uprava v zvezi z reševanjem odprtih vprašanj z javnim zavodom storila vse potrebno. Pogoje in zahteve vodstva Celjskih lekarn je označil kot nesprejemljive, zato so svetniki pooblastili župana za nadaljnjo »zaščito interesov in premoženja te občine«. Prav tako so občinsko upravo pooblastili, da zaradi nemotene oskrbe občanov z zdravili čimprej sklene pogodbo z drugim izvajalcem lekarniške dejavnosti. Kot je bilo slišati, je občina že pridobila lekarniško koncesijo ter sklenila pogodbo za najem lekarne v Štorah z zasebnikom iz Šentjurja. Njegovo delo bosta, kot je določeno, kontrolirala lekarniška zbornica in zdravstveno ministrstvo, zato je strah pred zasebno dejavnostjo neupravičen, je svetnikom dejal župan Franc Jazbec. Svetnikom je še povedal, da je prišlo v zadnjem mesecu dni do treh sestankov z odvetnikom Celjskih lekarn, ki mu je štorska stran povedala, da je zanjo vprašanje izpraznitve prostorov lekarne v Štorah ter izstopa Občine Štore iz javnega zavoda ločeno. V začetku prejšnjega tedna je nato odvetnik sporočil občini stališče vodstva Celjskih lekarn, da so te pripravljene izprazniti lekarno v Štorah do 1. junija, vendar pod tremi pogoji. Med njimi je to, da ne bo imela Občina Štore do zavoda nobenega drugega zahtevka, da prevzame odvečnega farmacevta v lekarni ter da odločitev o izpraznitvi sprejme tudi svet javnega zavoda. Na seji je bil v ospredju datum izpraznitve prostorov štorske lekarne, saj v občinski stavbi to želijo v vsakem primeru prej kot v Celjskih lekarnah. Pri tem so na seji omenili 15. maj, o čemer naj bi bilo že pred časom doseženo soglasje. V občini Što- V občinski upravi v Štorah so nam včeraj povedali, da je bilo po četrtkovi seji občinskega sveta doseženo s Celjskimi lekarnami soglasje o sporazumni rešitvi problema. Tako naj bi Celjske lekarne sporazumno izpraznile lekarno v Štorah do 1. junija, obenem pa bo potekal tudi postopek izstopa Občine Štore iz tega javnega zavoda. Direktorica Celjskih lekarn Lilijana Crosek včeraj ni bila dosegljiva. re poudarjajo, da so nesporni zemljiškoknjižni lastnik tamkajšnje lekarne. BRANE JERANKO Težko bo preseči celjski forum Po končanem 8. Mednarodnem forumu o urbanem gozdarstvu v Celju so nekateri udeleženci strnili vtise. Robert Hostnik iz Zavoda za gozdove Slovenije in predsednik organizacijskega odbora je ocenil, da organizacija mednarodne konference v Celju ni naključje, saj je mesto v zadnjem obdobju postalo prepoznavno po načrtnem in dolgoročno usmerjenem delu z gozdovi kot sestavnim delom mestnih zelenih površin in je na tem področju vodilno v Sloveniji. Dr. Fabio Salbitano iz Italije je menil, da bo na forumu prihodnje leto v Firencah težko doseči nivo in organizacijske standarde, ki so bili postavljeni v Celju. Leif Sodermann z Danske je dodal, da v svoji tridesetletni gozdarski karieri še ni videl tako lepih gozdov kot v Sloveniji. Prof. Roland Gustavs-son s Švedske je ocenil, da se lokalni politiki pogosto ne zavedajo pomembnosti in dolgoročnosti načrtnega dela z gozdovi, ki so tako na Švedskem kot v Sloveniji os- Udeleženci mednarodne konference na ogledu mestnega gozda na Anskem vrhu novni sestavni del kulturne Dr. Cecil Konijnendijk z Ni- na in manj pomembna. Zato krajine. »Ohranjanje njene zozemske, mednarodni koor- bo potrebno v prihodnje sto- pestrosti in privlačnosti bo dinator foruma, pa je dodal: riti več pri izobraževanju, za Slovenijo v prihodnosti iz- »Kljub temu, da se politiki promociji in marketingu »ur- jemno pomembno, če hoče načeloma strinjajo s pome- bane narave« in s tem zago- razvijati turizem na osnovi nom gozdov in dreves za tavljati širšo politično in jav- svojih primerjalnih predno- zdravo in privlačno bivalno no ozaveščenost ter podpo- sti, kar ohranjeno naravno okolje, je ta tema prepogo- ro.« okolje zagotovo je,« je dejal, sto obravnavana kot obrob- RH Posvetovalnica srčnih bolnikov illHPP^^pS^p "i »faraonova* 1 fgg^200' Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak torek ob 13.10 na Radiu Celje. Dnevi grmenja se pričenjajo! Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4! SKUTER V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad! Na Glavnem trgu 10 v Celju so v soboto odprli posvetovalnico srčnih bolnikov, ki je namenjena tudi Društvu bolnikov s celiakijo celjske regije. Skupaj so jo uredili celjska podružnica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Koronarni klub Celje in Društvo na srcu operiranih bolnikov Slovenije ter Društvo bolnikov s celiakijo celjske regije. V ; njej je tudi informacijska točka Vzajemne, zdravstvene zavarovalnice. Odprtje posvetovalnice je bilo delovno, saj so pripravili meritve holesterola, sladkorja v krvi in krvnega pritiska, degustacijo •in razstavo živil brez glutena ter varovalnega kruha z nizkim glikemičnim indeksom. To je bila tudi priložnost za srečanje članov društev, njihovih vodstev in strokovnih sodelavcev ter predstavitev programov dela. MBP, foto: AŠ Nagrajenca oddaje 10. 05. 2005: MARIJA ZIDANŠEK, Hotunje 34a, 3232 Ponikva -prejme prstan Adamas v vrednosti 2 tisoč sit BETKA KOVAČ. Stopče 32, 3231 Grobelno - prejme prstan Adamas v vrednosti 5 tisoč sit Ime in priimek: _ Naslov: ...... ■■ . " HUJŠAJMO ' Z KT&RC Rekorder Mile Jockovič ob asistenci Brigitě Fižuleto Naša skupina lažja za 103 kilograme Junak skupine je shujšal za 12,9 kilograma - Fitnes indeks za ustrezno telesno dejavnost Že četrti torek so se udeleženci šole hujšanja srečali na zavodu za zdravstveno varstvo v Celju. Ob vsakem srečanju najprej stopijo na tehtnico in tako je bilo tudi tokrat. Ta korak je vedno težak, poln pričakovanj in zaskrbljenosti. Tokrat so bili njihovi obrazi radostni. Tehtnica jim je z vsakim srečanjem bolj naklonjena in tudi tokrat je pokazala, da so bistveno lažji in da so z zdravo prehrano in gibanjem vsak teden bližje zadanim ciljem. Najbolj razveseljivo je to, da ob hujšanju nimajo težav, niso lačni in da jim gibanje pomeni razvedrilo. Otresli so se zadreg, ki so jim predstavljale težave, preden so se začeli s srečevati. Mnogi si namreč sploh ni- Zdaj vidijo, da so se motili, so znali predstavljati, da bi da prihajajo v Top-Fit ljudje se kdajkoli sami od sebe po- različne starosti, velikosti, te-javili v fitnesu. Prepričani so že ... Prepričani so bili, da ne bili, da se jim bodo vsi po- bodo zmogli tempa, ki jim ga smehovali, jih ocenjevali, je predpisala vaditeljica Na- taša Šuster, zdaj pa z veseljem sledijo njenim napotkom in tudi težke sape nimajo več. Mišice so postale bolj čvrste, obsegi pasu se zmanjšujejo, kilogrami pa se kar topijo. Test hoje na dva kilometra Čeprav se je vreme precej kisalo in so vsi napovedovali silne padavine, se je naša skupina po tehtanju pogumno odpravila na Savinjsko nabrežje. Brigita Fižuleto je udeležence pripravila na testiranje, poskrbela za ogrevanje in jim CENTER 3ËEE CELJE INTERS RAR V Restavraciji Interspar Celje pripravljajo « času akcije po zdravniških navodilih izbrane polnovredne menije in jedi z minimalno vsebnostjo maščob in sladkorja. Od 13. do 19. majav Restavraciji Interspar Celje nudijo: PURANOVA PRSA S ŠUNKO IN SIROM S SADJEM Akcijska cena: 650 sit ■brez solate 750 Sit -s solato JODJED V četrtek se bomo mudili na turistični kmetiji Korošec, kakor se pravi po domače domačiji Urške Reberčnik v mozirski občini in se od tam v dopoldnevu oglašali v radijski program. www.lido.si info@lido.si Lido - Celeiapark, Aškerčeva 14, Celje Lido d.o.o., Drenov Grič pri Vrhniki Celjani smo v četrtek dobili nov center, v katerem nas bodo negovali in razvajali. V Levili, raju za duha in telo, se nam bo strokovno osebje popolnoma posvetilo, izbirali bomo lahko med vrhunskimi postopki, od nege obraza in telesa do specialnih postopkov lasišča. Na Ostrožném so se v sončnem popoldnevu ob slavnostnem odprtju zbrali številni povabljenci, ki so jih zabavali godba na pihala iz Nove Cerkve ter ansambel Vagabundi, še posebej toplo pa jih je pozdravila vodja salona Petra Dolinšek. »Veliko odrekanja in priprav je bilo potrebnih za izvedbo projekta, potem ko je v meni dokončno dozorela odločitev za odprtje tega centra, je povedala Petra, ki je polna pričakovanj in delovne vneme. »Ne glede na to, kako dolgo se bomo danes zabavali, bomo jutri že začeli delati in lahko nas že kar obiščete,« je dodala Petra, ki med drugim premore tudi diplomo iz tradicionalne indijske masaže - ayur-vede. »Naše delo združuje kozmetično in terapevtsko funkcijo, za popolno notranjo harmonijo, ki na- redi človeka še bolj privlačnega. Ob stresu in naporih, ki smo jih vsakodnevno deležni, si moramo kdaj vzeti čas tudi zase.« Petrin moto se glasi: »Vse kar želite doseči, mora priti iz srca.« Center Levila si je ime sposodil od mitološke deklice z nepozabnim obrazom. Njena lepota ni bila le zunanja, saj je vir njene notranje energije obogatil tudi studence in druge vodne vire. Pod njene spretne prste ste vabljeni obiskovalci vseh generacij in obeh spolov. Odločite se lahko za klasične ali specialne masaže, ayurvedo, visoko kakovostni solarij, permanentno ličenje, manikúro, pedikúro, postopke za preprečevanje celu-lita... Sicer pa bo najbolje, da obiščete vrhunsko opremljene prostore Levile, ki vam zagotavljajo mir, sprostitev ter zasebnost in se o tem prepričate tudi sami. Pokličite (03) 5452-460 ali (041 ) 350-016 e-mail: petra@levila.si; www.levila.si Levila - center lepote in dobrega počutja NOVI TEDNU SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 ~ IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja tovorna vozila ' traktorje * delovne stro|e " motocikle * Športne izpuhe UGODNI KREDITI DO 6 LET Obremenitev do 50 %, poplaćamo stare obveznosti! Tudi za dohodke pod 85.000,00 SIT In upokojence 09I 03/ 5410 317 031/ 625 506 HIŠO z nekaj zemlje ali manjšo kmetijo kupim. Telefon 041 958-983. L419 ZEMLJIŠČE, za gradnjo hiše ali hišno številko, do 8 km iz Celja, kupim. Nisem prekupčevalec. Telefon 041 731-816. PRODAM VW golf II jxd, letnik 1986, prodom. Cena po dogovoru. Telefon 031 511-981. L450 R 5 campus, letnik 1992, rdeč, nereg., tehnično pregledan, lepo ohranjen, prodom. Telelon 031339-163. 2687 R19, letnik 1995, prevoženih 133.000 km, registriran do mojo 2006, pivi lastnik, prodam. Telefon 031 630-851. 2676 ROVER 200 (214), letnik december 1999, prevoženih 25.000 km, odlično ohranjen, s servisno knjižico, prodom za 1.000.050 SIT. Telefon (03) 544-1410. 26962697 HYUNDAI accent 1,3, letnik 1995, odlično ohranjen, prodom. Telelon 031 495-474. 2232 STROJI PRODAM HIDRAVLIČNA cilindra za samonakladalko in cisterno za gnojevko, oba nova, naprodaj. Ceno po dogovoru. Telefon 040 228-308. S 304 PUHALNIK zo seno in visokotlačni čistilnik zelo ugodno prodam. Telefon 031 678-606. Š416 MOTORNO škropilnico Tomos, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 5797-005 ali 031 837-492, Jurjec. 2675 PLUG Imt, dvobrozdni, novejši, 14 col, ugodno prodam. Telefon (03) 5738-086.L453 SAMONAKIADALNO prikolico Nrp 18, s hidravličnim dvigom pobirala, prodam ali menjam za manjšo samonakladalno prikolico. Telefon (03) 5774-404 ali 031 211-874. 2677 VOZIČEK za Bes, kosilnico Alpina in mehanski nakladolec prodam. Telefon 041 870-510. L 464 V ŠEMPETRU prodamo dvosobno stanovanje, tretje nadstropje. Cena po dogovoru. Telefon 040 596-044. Ž231 ODDAM SUKOŠAN. Zelo ugodno oddam apartmaje, od 35 do 60 EUR. Telefon 031 444-051. 2558 V NOVI vasi oddam v najem prenovljeno, opremljeno garsonjero, velikost 30 m2. Telefon 041 781-166, po 17. uri. 2655 OPREMLJENO stanovonje, 36 m! (dnevna, kuhinja, kopalnica), v Celju, oddam. Telefon 041 661-734. 2708 OPREMLJENO enosobno stanovanje, v strogem centru mesta Celja, oddam. Telefon 041 512-905. 2712 PRODAM ŠTEDILNIK Gorenje, 2 plin, 2 elektriko, zelo dobro ohranjen, prodom. Možna dostavo. Telefon 041 248-967. 2666 IMATE težave z odvečnim rabljenim pohištvom, belo tehniko in ostalo stanovanjsko opremo? Pokličite 051424-303. 2694 ŠTEDILNIK, 2 plin, 2 elektrika, električno pečico, napo, vgradni hladilnik, 1201, prodom. Telefon 427-0330. 2700 VRTNO belo sedežno garnituro, mizo, 6 stolov, Bohor Mestinje, ugodno prodam. Telefon 031 640455. 2702 TRIDELNO omaro dnevne sobe, dolžina 3,20. m, lahko tudi po delih, ugodno prodom. Telefon 548-3849. 2711 POSTELJO, 90-200, rabljeno 6 mesecev, prodam za 10.000 SIT. Telefon 041 620-132. 2716 GRAD 'l'HTl M MATE PRODAM NJIVO, v Podlogu pri Šempetru in zemljo z gospodarskim poslopjem ter hišno številko, v Hruševju pri Planini pri Sevnici, prodamo. Informacije po telefonu 031 450-177. Ž 227 KMETUO v Rogaški, možnost več gradbenih parcel, ravninska lega, prodam. Telefon (03)5824-557. 2674 V CELJU (ob Ložnici) prodamo enostano-vanjsko hišo (300 m'), z vrtom (500 m!), cena 24,5 mio SIT. Telefon 031 893-654. TRAVNIK, 3585 m2, v Šmartnem v RD, v ravnini, za cesto, prodam. Informacije po telefonu 5717-870, po 17. uri. ZAZIDALNO parcelo ali staro hišo, na dobri lokaciji, v Celju in bližnji okolici, kupim. Telefon 041 389-238. 2478 Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič ve ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN 19. maja bodo minila 4 leta, kar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče' JOŽE VRABEC iz Štor Hvala vsem, ki se spomnite nanj, se ustavljate ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. PRODAM DOBRO ohranjena garažna vrata, 250-21 cm, prodom. Telefon (03) 7810-363.2682 iM'Hiiim DIGITALNI pianino Yamaho Clovinova CLP 120, zelo malo rabljen, stařeno lepo in pol, prodam. Telefon 041 769-498. 2712 BERNSKI planšar, čistokrvni mladiči, rodovniških staršev, pravilno obarvani, ugodno prodam. Telefon 041 372-082. 2501 MALEGA kozlička, smaste pasme, prodom. Telefon 5717-986. Ž230 KRAVE po izbiri prodam. Telefon (03) 5738-053. L 463 TELIČKO, ležko približno 160 kg, prodam. Telefon 041 286-398. L468 PUJSKE, težke od 18 do 20 kg, prodam. Telefon 041 654-729. Š419 PRAŠIČE, težke od 30 do 40 kg, prodam. Telefon 5795-067. Ô420 BIKA, 430 kg, prodam. Telefon 5461-137. 2700 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam ali menjam zo lelko. Telefon 031 221-243. 2714 KOZO, brejo, z rogovi, ugodno prodam. Telefon 5772-567, Ahčan. 2713 SUHO koruzo v zrnju in domačo slivovko ugodno prodam. Telefon (03) 5829-179. SILAZNE bole ugodno prodam. Telefon 041 634-832. 2715 OSTALO PRODAM STEBRIČKE, lesene, stružene, razne dolžine, impregnirane, prodam. Telefon 041 587-635. Š414 TRAKTOR Zetor 67-18, letnik 1976 in 4 m3 žaganih drv, z dostavo, prodom. Telefon 041 793-891. š4io VEČ starih predmetov, skrinjo, kolovrat, slike... prodam. Telefon (03) 5824-557. 268O CESTNO kolo Specialized, št. olcviija 58, oprema Shimano 105 Ultegra, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 859-415. 2669 PONUJAMO pošteno delo za pošteno plačilo. Telefon 040 431-561,040 462-165. Demon s. p., Parižlje 145 a, Braslovce. p ZAPOSLIMO monterja klimatskih naprav. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni na naslov: Castro točilne naprave d.o.o., Popovičeva ulica 2, Celje. n IŠČEMO voznika za razvoz paketov po centru Celja. Telefon 051 370-297. Signet d. 0.0., Ul. heroja Bročiča 20, Maribor. 2707 ZAPOSLIMO delavko z aktivnim znonjem angleškega jezika in znanjem na področju knjigovodstvo, za določen čos, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni no naslov: Gastro točilne naprave d. 0.0., Popovičeva ulica 2, Celje. n Afrik ZAROS LIMO Pisne ponudbe pošljite na naslo\ A-L d.o.o. Braslovče 26, 3314 Braslovče KUHARJA z izkušnjami in dekle za strežbo redno zaposlimo. Telefon 031 743-160. Alenka Dobnik s. p., Zadobrova 2 a, Škof ja VOS. 2671 REDNO zaposlimo delavca s končano av-tokleparsko, ovtoličarsko ali avtomehan-sko šolo, za vzdrževanje tovornih vozil. Telefon 041 390-595, AMS storitve d.o.o., Slivnica pri Celju 8, Gorica pri Slivnici. n V GOSTIŠČU Mont Paris na Planini pri Sevnici zaposlimo kvalificiranega kuharja in natakarja. Delo v prijetnem okolju. Informacije po telefonu 041 389-332. Julko Kovač s. p., Planina pri Sevnici 44,3225 Planina pri Lopata 55, Celje. Telefon (03) 5472-070, 041 763-800. 2348 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, težko 650 kg, prodorno. Telefon (03) 5793-179. Š408 SITUIRAN zdomec, 45, lepe postave, želi prijateljico do 43 let. Telefon 041 248-647. 60-LETNA upokojenka želi prijatelja od 55 do 66 let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p, Kraigherjeva 11, Celje. 2686 ESEïïm POTREBUJEMO osebje za pomoč v strežbi. Telefon 041 667-130. Tino Koštomaj s. p., Gubčevo 8, Celje. 2613 SUHE hrastove plohe, debeline 5 cm, prodam. Kupim dvovretenski pajek. Telefon 5716430. 2690 KOSILNICO Alpina prodam. Kupim rotacijsko kosilnico Imp K 500, ohišje s kolesi. Telefon 040 250-951. 2692 SEM gospo srednjih let. Nudim pomoč v gospodinjstvu starejši gospe ali zakonskemu paru v zameno za uporabo sobe in souporabo kopalnice in kuhinje. Telefon 031 534-929. 2701 MANJŠO kmetijo, v celoti ali po parcelah in seno v kockah, prodam. V najem oddam tudi košnjo. Telefon 041 976-668. GOSTIŠČE MATEJ î Kaplja »as tO. 3312 Prebold tel.: 03/705-31-80, GSM: 041/708-695 V prijetnem ambientu, ob domači hrani ter živi glasbi vam nudimo družabna J: srečanja do 60 oseb. Oddajamo sobe. Našo ponudbo si lahko pogledate na spletni strani www.prebold.com (turizem - gostinska ponudba) Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavod« za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščen pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitni druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne: - na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje - na spletni strani http : / www, ess. gov, si - pri delodajalcih. upravna enota ceue Metalurški delavec b rušil ec in čistilec litine, brušenje odlitkov na brusilnih strojih, upravlja čistilne stroje; do 20. 5. 2005; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Gradbeni delavec gradbena dela; do 17. 5.2005; Shpendi, gradbeništvo in storitve, d.o.o.. Mariborska cesta 68,3000 Celje; gradbeni delavec na območju Celja, gradbena in pomožna dela; do 25.5.2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica pomoč pri izdelavi strojnih es-trihov - tlakov; do 22. 5. 2005; Cepin Branko s.p.. Zidarstvo in izdelava estrihov, Zadobrova 88, 3211 Škof ja vas. Pomožni delavec pomožna dela v krovstvu in kle-parstvu; do 25. 5. 2005; Čater Boris s.p., Avtoprevozništvo in stavbno kleparstvo, Zadobrova 100, 3211 Škof ja vas; montaža PVC stavbnega pohištva (okna in vrata); do 20.5.2005; Pogladič Andrej s.p. Nova Cerkev, Velika Raven 8, 3203 Nova Cer- pranje avtomobilov in pomoč v trgovini; do 20. 5.2005; Vuko-vič Gorazd s.p. Celje, Ce-benz, Dečkova cesta 39, 3000 Celje. Čistilec metalurških izdelkov brušenje in čiščenje livarskih proizvodov; do 20. 5. 2005; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Zidar za zidanje in ometava-nje pomožna gradbena dela; do 20. 5.2005; Pogladič Andrej s.p. Nova Cerkev, Velika Raven 8, 3203 Nova Cerkev. Gradbinec gradbinec - pleskar, izvedba prometne signalizacije; do 17.5.2005; Interpunkt d.o.o. Trgovina in storitve, Prekorje 61,3211 Škofja vas. Varilec za varjenje v zaščitnem varilska dela; do 31. 5. 2005; Klima Celje d.d., Delavska ulica 5, 3000 Celje. Blagovni manipulant prodajni referent, prodaja knjig po telefonu, del. mesto v Šentjurju pri Celju; do 2. 6. 2005; Prešernova družba d.d. Ljubljana, Opekarska cesta 4,1000 Ljublja- Fbrmar livar jedrar (ročno ali strojno izdeluje jedra na jedrarskih strojih); do 20. 5. 2005; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Ključavničar ključavničarska dela; do 31.5. 2005; Klima Celje d.d., Delavska ulica 5, 3000 Celje. Strugar popravilo strojev, orodij in priprava za delo, struženje izdelkov, razrez materiala; do 17. 5.2005; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore: struženje obdelovancev; do 20. 5. 2005; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Frezalec delo na rezkalno obdelovalnem stroju; do 20.5.2005; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Monter vodovodnih naprav montiranje vodovodnih in plinskih inštalacij na terenu; do 21.5. 2005; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulia heroja Lacka 8,3000 Celje. ' Monter klimatizacijskih nagnu . montiranje strojnih inštalacij do 31.5. 2005; Klima Celje d.d. Delavska ulica 5, 3000 Celje. Strojnik instalater strojnih instalacij; do 3. 8. 2005; Esitel d.o.o., Delavska ulica 8, 3000 Celje; strojnik-gradbinec, izvedba tal ne vertikalne in horizontalne pro metne signalizacije; do 17.5.2005 Interpunkt d.o.o. Trgovina in sto ritve, Prekorje 61,3211 Škofja vas Avtomehanik prevzem vozil v servisni delav niči (naročanje strank, opis po pravil, opis delovnih nalog); d< 26. 5. 2005; A2S Spektra orbi d.o.o., Mariborska cesta 140,300( Celje; vzdrževanje in popravilo osebnih vozil; do 26. 5. 2005; A2S Spektra orbit d.o.o., Mariborska cesta 140, 3000 Celje. Avtoličar vzdrževanje in popravilo okovja motornih vozil; do 26.5.2005; A2S Spektra orbit d.o.o., Mariborska cesta 140, 3000 Celje. Frizer frizerska dela, striženje, barvaj nje, čiščenje lokala; do 27. 5.' 2005; Simple d.o.o. Simple d.o.o, - PE Celje, Opekarniška cesta 9, 3000 Celje. Tesar tesarska dela; do 17. 5. 2005J Shpendi, gradbeništvo in storitve, d.o.o., Mariborska cesta 68,3000 Celje; tesar, tesarska dela; do 25. 5. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9,2000 Mari- zidarska dela; do 20. 5. 2005 Pogladič Andrej s.p. Nova Cerkev, Velika Raven 8, 3203 Nova Cer- zidarska dela - nizke gradnje; do 17.5.2005; Shpendi, gradbeništvo in storitve, d.o.o., Mariborska ce sta 68, 3000 Celje; zidar; do 25. 5. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9,2000 Maribor. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TCM; do 21. 5. 2005;! Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik; do 21. 5. 2005; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja, Lacka 8,3000 Celje; voznik tovornega vozila v med-i narodnih relacijah - moški; do 4. 6.2005; Murenc trade d.o.o.. Ulica bratov Hvalič 4,5000 Nova Go- Voznik avtobusa prevozi avtobusa; do 24. 5. 2005; Izletnik Celje d.d., Aškerčeva ulica 20,3000 Celje. Prodajalec prodaja osebnih avtomobilov znamke VW (izdelava računov, ponudb); do 26. 5.2005; A2S Spektra orbit d.o.o.. Mariborska cesta 140, 3000 Celje; prodaja gradbenega materiala v maloprodaji; do 24. 5. 2005; In-pos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2,3000 Celje; prodajni referent, prodaja knjig po telefonu, del. mesto v Žalcu; do 2.6.2005; Prešernova družba d.d. Ljubljana, Opekarska cesta 4,1000 Ljubljana; prodajni referent, prodaja knjig po telefonu, del. mesto v Šmarju pri Jelšah; do 2. 6. 2005; Prešer- HOVI tednik 15 nova družba d.d. LJubljana, Opekar-ia cesta 4,1000 Ljubljana. Srednja poklicna izobrazba receptor varnostnik; do 27. 5. 2005; Kosič Drago s.p., Veza Celje, Delavska ulica 18, 3000 Celje. Farmacevtski tehnik prodaja domačih zdravil; vloge na naslov Vele d.d.. Ljubljanska cesta 64, 1230 Domžale; do 17. 5. 2005; Vele trgovska družbadd. Domžale Drogerija 1\iš Celje - center, Prešernova ulica 10,3000 Celje. Gradbeni tehnik komercialist - obdelava trga hi-droizolacije ravnih streh v Celju; 27. 5. 2005; Sim art d.o.o., Gasparijeva ulica 8,1000 Ljubljana; referent za poslovanje z nepremičninami; do 27. 5. 2005; Su-pra-stan d.o.o. Celje, Adamičeva ulica 1, 3000 Celje. Ekonomski tehnik pomoč v računovodstvu; do 24. 5.2005; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2,3000 Celje. Ekonomist za komercialno dejavnost komercialist na terenu; do 20. 5.2005; Bimex d.o.o. Celje, Gaji 32, 3000 Celje; komercialist za prodajo gradbenega materiala; do 24,5.2005; Inpos d.o.o. Celje. Opekarniška cesta 2,3000 Celje; komercialist za prodajo vijakov in okovja; do 24. 5. 2005; Inpos d-o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Univ. dipL inženir kemijske teh-ilogije prodaja proizvodne opreme in strojev v kemijski, prehrambeni in farmacevtski industriji, vodenje projektov; do 27.5.2005; Veka-maf adria zastopanje, trgovina in inženiring d.o.o.. Mariborska ce-a 86, 3000 Celje. Magister farmacije farmacevt; do 24.5.2005; Jav-J zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 3^, 3212 Vojnik. Univ. dipl. ekonomist za de-namištvo-finance vodja financ - skrb za likvidnost družb, vodenje tolarskega in plačilnega prometa, planiranje denarnih tokov, del. mesto v Celju; vloge na naslovTrenkwalder d.o.o., Osojnikova 9, 2250 Ptuj; do 19. 5.2005; Trenkwalder d.o.o.. Dunajska 105,1000 Ljubljana. Univ. dipl. pravnik samostojni referent za zavarovalno pravne zadeve, cenitev in likvidacija nemat. škod iz odgovornosti zavarovanja, ugotavljanje obstoja regresov; do 24. 5. 2005; Zavarovalnica Triglavd.d. Ljubljana Območna enota Celje, Maribor-