Poštnina plaćana v gotovini CENA 35 DiN ® URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XIV V LJUBLJANI, dne 10. oktobra 1957 Številka 37 VSEBINA: US. Odločba o razrešitvi In Imenovanju sekretarja za promet in o imenovanju Seta kabineta. Odloki ljudskih odborov: 182. Odlok o družbenem planu okraja Kočevje za leto 1#57. 183. Odlok o spremembi družbenega plana okraja Kočevje za leto 1957. 184. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o občinskem promenem davku bivšega OLO Kočevje. 185. Odlok o odškodninski tarifi za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča v okraju Kranj za leto 1967. 186. Odlok o dopolnitvi odloka o kategorizaciji cest III. reda v okraju Ptuj. 187. Odlok o odškodnini za razlaščena zemljišča v okraju Trbovlje. 188. Odlo^: o določitvi krajev v okraju Trbovlje, v katerih se štejejo gozdovi za višinske gozdove. Na podlagi 9. točke 72. člena ustavnega aukona o temeljnih družbene in politične ureditve in o or-franih oblasti Ljudstke republike Slovenije v zvezi z 39. členom zakona o državni upravi (Ur. list FLRJ, iSt. 13-127/36) in 64. členom uredlbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske 'republike Slovenije (Uradni list LRS, št. äO-SS/^b) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije odločil: I. Milan Udovč se razreši dolžnosti sekretarja za promet v sekretariatu Izvršnega sveta za promet in imenuje za šefa kabineta predsednika gospodarskega odbora Izvršnega sveta. LI. Bojan Polak, general JLA v pokoju, se " imenuje za sekretarja za promet v sekretariatu Izvršnega sveta za promet. St. S-1665/4-57 Ljubljana, dne 27. septembra 1957. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Zastopa sekretarja: Predsednik: Milko Goršič 1. r. Boris Kraigher L r. Odloki ljudskih odborov 182. Na podlagi 16. člena in 2. odstavka 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19/52) je okrajni ljudski odbor Kočevje na sejii okrajnega zibora dne 1. junija 1957 in na seji zbora proizvajalcev dne t. junija 195l7 sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o družbenem planu okraja Kočevje za leto 1957, tako da se prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o družbenem planu okraja Kočevje za leto 1957 1. člen Potrdi se družbeni plan okraja Kočevje za leto 1957, ki ee glasi: Prvi del SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1957 1. poglavje Družbeni proizvod in narodni dohodek V letu 1957 pričakujemo nadaljnje zvišanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka. V primer- javi z letom 1935 se bo skupni družbeni proizvod zvišal za 7,2%, a narodni dohodek za 7,6%. Zvišanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka pričakujemo v vseh panogah gospodarstva, razen v trgovini in komunalni delavnosti. Vzrok za padec v trgovini je manjši promet z lesom, pri tem so prizadete v glavnem kmetijske zadruge. ' I Skupini družbeni proizvod 1956 1957 Panoga v 000 din % ■—< »n l.s ► *a Indeks , 57/55 : 57/% Skupaj 32229,580 100 3.480,802 107,7 107,8 l ud ust rij a 921,396 105,0 1.017,676 115,9 110.4 Kmet. im gozd. 1.474,914 102,0 1.492,394 103,2 101,1 G radbeništvo 190.646 81,6 248,504 106,3 130.2 Promet 95,000 103,0 104,402 113*2 109,9 Trgovina 161.250 82.0 183,777 93,5 114.0 Gostinstvo 79,311 109.4 80,112 110,5 101,0 Obrt 279,338 98.3 326,571 115,0 116,9 Komunalna del. 27,725 97,3 27,366 96,0 98,7 M Sikuiipai narodni dohodek 1956 1957 P a a o g u Ig oJ »A In Indeks 57/55 ; 57/5< • ►ta Skupaj 2.830,095 99 3.064,205 107,2 1082 Industrija 762,208 104,4 851,339 1.12,5 124,8 Kmet. ju gozd. 1.328,925 101,6 1.340,904 102,5 100,9 Gradbeništvo 1.166,631 80 223,712 107,4 134,3 Promet 56,000 97,7 64,402 112,3 115,0 Trgovina 155,240 80,8 178,377 92,8 114,9 Gostinstvo 74,381 110,1 75.32H 111,7 101,4 Obrt 262,221 97,6 303,938 113,8 116,7 Komunalna del. 24,769 96,1 24,212 93,9 97,8 111 Druižbemd proizvod drža v neg a sektorja 1956 1957 P «n « g• § = i.s Indeks US ►■H »T> 57/55 : ; 57/56 ► -o ► •o Skupaj 2,090,708 102,0 2.292,535 11.1,8 109,6 Industrija 921,396 105,0 1.017,676 115,9 110,4 Kmetijstvo 525,014 1052 525,428 105,3 100,1 Gradbeništvo 190,646 81,6 248,504 106.3 130,2 Promet 95,000 103,0 104,402 113,2 109,9 T rgovdiia 69,005 89,7 81,048 105,4 117,5 Gostinstvo 60,656 111,8 57,132 105,3 94,2 Obrt 201268 107,9 230,999 123,8 114,8 Komunalna del. 27,723 97,3 27,366 96.0 98,7 IV Narodni dohodek državnega » sektorja 1956 , 1957 Panog« ^.9 ► -o •ŠU v 000 din Indeks i -ač 57/95 : 57/56 Skupaj 1.782,274 100,8 1.969,574 111,4 110,5 Industrija 762,028 104.4 851,339 112,5 124,8 1956 * 1957 Panoga i.s ► T3 ■ C -O Is ^ 'O Indeks 57/55 : 57/56 Kmetijstvo 462,611 103,6 439,254 102,8 99,3 Gradbeništvo 166,631 80,0 223,712 107,4 1.34,3 Promet 56,000 97,7 64,402 112,3 115,0 Trgovina 64,925 88,7 76,823 104,9 118,3 Gostinstvo 57,162 112,4 53,928 106,0 94,3 Obrt 188,148 106,6 215,904 122,4 114,8 Komunalna deL 24,769 96,1 24,210 93,9 97,8 V ‘ Družbeni dohodek p roizvo O H O a i-3 II 195.5 89,591 79,231 1957 96,317 84,789 Indeks 1957/1955 107,5 107,0 Vil Struktura in nar odm družbenega proizvoda ega dohodka v letu 1957 Panoge Ck 1 Družbeni Narodni proizvod dohodek Državni sUnivi Državni sektor rektor Skupaj 100 100 100 100 Industrija 29,2 44,4 27,8 43,2 Kmet. in gozdarstvo 42,9 22,9 43,7 23,3 Gradbeništvo 7,1 10,8 7,3 11,4 Promet 3,1 4,6 2,1 3,3 T rgoviDa 5,3 3.5 5,8 3,9 Gostinstvo 2,3 2,5 2,5 2,7 Obrt 9,4 10,1 10,0 11,0 Komunalna del. 0,8 1,2 0,8 1,2 VII Struktura družbenega proizvoda v letu 1957 Sektor Družbeni proirvod Amorti- zacija si sektorji ruž. s«ktor 5.480,802 2.454,555 416,597 530,622 Narodni dohodi-k 3.064,205 2.123J931 Plače Presežek dela 1.441,565 772,567 1.622,640 1.551,364 1. 2. Indeks 2:1 , 70,5 79.4 Razmerje družbenega proizvoda državnega in zadružnega sektorja z zasebnim je bilo v letu 1955 68.7:31,3 in v letu 1956 prav talko 68.7:31,3. Podatki' za leto 1956 «o ocenjeni in bodo tpo dokončnem obračunu nekoliko drugačni. Pri obdelavi niso upoštevani: državno posestvo Snežnik, PTT in železnice. 69,3 55,6 83,3 2. poglavje Industrija Industrija prikazuje v letu 1956 v primerjavi ^ letom 1955 povečanje proizvodn je za 5 %. V letu 195-predvidevamo nadaljnje povečanje proizvodnje 7" 10,4 odstotka. Po posameznih strokah je slika takale- Gružbfiii proizvod I udek« vm 1955 1957 1955 1957 1950 Ul Razdeiljevaaje eloktr. eaerg. U2 Proi/.vodaju ,premogla 121 IndifMrija grazlib. materiala 122 Lesua in-UiUütrija 124 Terkstiiltia industrija 107.2 120,3 112,1 103,5 104,1 100,5 109.3 n«,4 106,4 86 ;6 110,7 124,3 114,9 115,5 100;5 ' ladu.stfrija skupaj 105,0 115.9 106.0 V tem ni priikazau druiibeiui proizvod :podjetja >KlaK.lasi, ki ee je doslej obravnavalo t trgovini. V letu 1957 p ritmiko jemo za stroko 111 povečanje proizvodnje za 12,1 %. 'V letu 1956 so se začela grud-, bana dela na daljnovodih Slivnica—Karlovioa in Ranja loka—Slavenki laz s traio postajami Karlovaca in Slavstki laz. Dela se bodo nadaljevala in bodo v leto 1957 dokončana, če bodo eletktrifiikacijaki odbori priapevali delež v, gotovini, materiala in delovni aili. Ko bodo [xustavljeni novi objetkti, bo na novo elek-trifieiranih še 28 vasi, talko da bodo v letu 1957 elektrificirane vse vasi na območju občinsikih Ijudsikih odborov Velilke Lašče in Kostel. Težišče delavnosti podjetja Blelktro Kočevje bo v letu 1957 na vzdrževanja ta obnovi naprav ter na gtraddltvi daljnovoda Kočevje—Stari trg s trafo postajo v Starem logu. Rudnik Kočevje: Proizvodnja premoga bo v letu 1957 padla za 4,9% v prjmerjavi z letom 1956. Delu na odkopavanju v jami so namreč že toliko napredovala, da so že na meji neodkotpanih slojev, ki se odkopavajo s površinskim kopom. Dokler teh slojev ne odkopljejo, z jamskima deli ne smejo napredovati Pod gornje sloje, ker bi se začel rušiti teren. Tam, kjer sloji površinskega kopa ne prekrivajo jamskih slojev, so na dnevu objekti in. komunikacije, ki so važni za obrate. Vzrok, da bo proizvodnja padla od 137.700 ton v letu 1956 na 150.300 ton v letu 1957, je Uidi v tam, da bodo morali odkopati v letu 1957 >25.000 m’ jalovine, v letu 1956 pa so je odkopali samo 410.000 ml Rudniku Kočevje so najino potrebna investicijska sredstva v višini 335 milij. din. Z dodelitvijo investicijskega kredita bo rudnik zvišal proizvodnjo od 150.300 ton v letu 1957 ua 165.000 ton v letu 1956, a v letu I960 n,a 200.000 ton. V industriji gradbenega materiala pričakujemo v letu 1957 povečanje proizvodnje za 8,3 % v primerjavi z letom 1956. Indeks 1957:1956 =• 106.3 %. Na povečanje proizvodnje v letu 1957 bodo vplivate investicije v preteklih letih, storilnost, boljša organizacija dela in večje število zaposlenih. Opekarna Ribnico bo zvišala proizvodnjo od 2.5 milij. na 3 milij. opečnih enot, t. j. za 20%. če bo podjetie dobilo, investicijski kredit za rekonstrinkc-cijo, in sicer podaljšek krožne peči. za postavitev umetne sušilnice in za generalno popravilo strojev. vsa navedena dein bi podjetje potrebovalo 30 milijonov din investicijskega kredita. Tesna industrija «e Ivo n red vidom a povečal« za .10.7 % v primerjavi z letom 1955 Na povečanje proizvodnje bodo vplivali tile faktorji: v letu 1957 je predvideno povečanje proizvodnje zabojev, šolskega pohištva, ki jih zaradi obnove >oie zelo potrebuj orno, kosovnega pohištva in drugih končnih izdelkov. Na novo zgrajenem objektu bo lesno industrijski obrat Kočevje začel izdelovati gradbene plošče »izo-Htc, žagarska proizvodnja pa bo ostala n« ravni leta 1956. V lesnem industrijskem ipodjetju Ribnica končni efekt proizvodnjo nazadnje, in sicer zato, ker ee je podjetje preveč opiralo na samo žagarsko proizvod-, njo. Podjetje je pripravilo načrte za rekonstrukcijo celotnih naprav. Z izvedbo teh dol se bo finančni učinek spet povečal. V tekstilni industriji se je proizvodnja v letu 1956 povečala zn 8,5 % v primerjavi z letom 1955, za leto 1957 pa pričakujemo povečanje proizvodnje za 11.5%. Povečanje proizvodnje je podjetje doseglo z boljšo organizacijo dela, večjo storilnostjo in s popolno izrabo proizvodnih možnosti, čeprav ima že zastarele in izrabljene stroje. Deloma pa je vplivala na večjo proizvodnjo tudi nemotena preš k. rim s surovinami iu pa dobra konjunktura ua tržišču. Pripomniti moramo, da ima podjetje težave s preskrbo električne energije, tako je v letu 1956 primanjkovalo okrog 70.000 kW. zaradi česar je bili bruto produkt za okrog 60. milij. din manjši. V letu 1957 bo predvideno povečanje proizvodnje doseženo zaradi boljše organizacije dela, večje storilnosti in. popolne izrabe kapacitete, če ne bo tega preprečilo pomanjkanje surovin. Združenje tekstilne industrije FLRJ je namreč sporočilo podjetju, da surovine za kamgarn za leto 1957 niso zagotovljene v zadostni količini oziroma jkn je zagotovljenih samo 64 % plani rane česane preje. ‘V tem primeru bo (podjetje »kušalo deloma nadomestiti manjkajoče količine z domačimi krpami. 3. poglavje Kmetijstvo Za leto 1956 na splošno ne moremo trditi, da je bilo za kmetijsko proizvodnjo ugodno. Mrzla pomlad je škodovala zlasti sadju in zakasnila vegetacijo. Deževni začetelk poletja je oviral sušenje ah spravilo sena, ki je talko izgubilo precej hranilne vrednosti. Tudi zorenje žit se je zelo zakasnilo, zato so odpadli mnogi strniščni posevki. Suša jeseni je zmanjšala pridelek kasnih krmnih rastlin in tretjega odkosa detalj sikoraj ni bito. Kljub vsem lem za kmetijstvo tako neugodnim razmeram pa v našem okraju nismo zaznamovali nazadovanja v primerjavi z letom 1955, ko so bile naravne razmere vsekakor ugodnejše, ampak je kmetijska proizvodnja pr.oti pričakovanju celo napredovala, in sicer z.a 1,4%. V posameznih kmetijskih panogah je fizični obseg proizvodnje v letu 1956 v primerjavi z letom 1955 takle: v poljedelstvu in travništvu se je povečala za 4.5%, v živinoreji za , 2,6%, v sadjarstvu je padel fizični obseg proizv. na 27,9 %, V vinogradništvu na 75,1 %, v kmetijski predelavi pa na 36.4 % Na te za lansko letino kar ugodne rezultate je vsekakor vplivala rekordna uporaba umetnih gnojil v letu 1955, kar je imelo ugoden učinek na pridelek v poljedelstvu in travništvu. Lani .je uporaba limet- nih gnojil pa-clla na kaikili 25% ,prei mogli v gozdo-vili intenziivuo gospodariti. Gostota gozdnih cest je še vedno minimalna in, če 'bi boleli rešiti ta problem, bi morali graditi veliko več, kot pa nam dopuščajo dejanske možnosti. Naj povemo še to, da je pri na« 8 m cest na en ba gozdne površine, srednje-evropsiki minimum pa je 25 m na en ha. Predvidena je tudi nabava strojev za mehanizacijo pri graditvi cest v znesku 11,734.0(K) din. 2. zidanje stavib: Predvidena je zidava upravnega poslopja v Veliki,h Laščah, ikjer bo nastanjeno revirno vodstvo okrajne uprave gozdov in gozdna uprava Vel. Lašče. Predvidena je tudi zidava upravnega poslopja v Stari cerkvi ter odkup koče na Ruko vi gori, za 'kar je »kupno predvidenih 17,680.000 din. Tudi zidanje stanovanjskih, upravnih in gostpo-darskih zgradb za ,potrebe gozdarstva je poseben problem, saj v vojni porušena Kočevska močno trpi zaradi pomanjkanja stanovanj in zato tudi večkrat ni mogoče dobiti strokovnega kadra za gozdarstvo. 3. Za investicijsko gojitev gozdov (hitro rastoče drevje) je predvidenih 4,000.000 din. 5. poglavje Gradbeništvo Vrednost gradbenih del je v letu 19ri6 padla v primerjavi z letom 1995 za cca 20 %. Vzrok za padec je to, da so bila ustavljena gradbena dela na več objektih, ker investitorji niso imeli na razpolago dovolj sredstev. Deloma pa je vzrok za padec proizvodnje tudi to, da je bil družbeni plan za leto 1956 pozno sprejet, pa se zato niso uporabili skladi za zidanje stanovanjskih hiš. Vrednost gradbenih del se bo predvidoma povečala v letu 1957 za 19,6% (indeks leta 1957:1956 = ” 119,6). Plan povečanja gradbene delavnosti je postavljen na podlagi večje stanovanjske zidave, boljše organizacije dela in večje storilnosti, ker bodo v letu 1957 vpeljane norme za skoraj vsa gradbena dela, kar bo stimulativno vplivalo na povečanje proizvodnje. Tudi vložene investicije za mehanizacijo v zadnjih letih bodo pripomogle k povečanju gradbene delavnosti. Oskrba z gradbenim materialom je bila v 1.1956 še dokaj zadovoljiva, na to računamo tudi v 1. 1957, ni pa zadovoljivo stanje obrtniških storitev. Splošni pojav je, da gradbeni obrtniški ter gradbeni inštalaterski in montažni izvajalni del ne morejo zadostiti povpraševanju na področju, kar predstavlja ozko grlo v gradbeništvu. Gradbena podjetja so primorana sklepati pogodbe za inštalacijo in montažo s podjetji te drugih okrajev, kar pa vpliva na ceno teh drl. 6. poglavje Promet V letu 1956 je bil povečan promet za 13,156 v primerjavi z letom 1955, za leto 1957 pa1 predvidevamo. da se bo promet' povečal za 3,5%. Leto: 1955 1956 1957 - Ton/km 7,241.4.12 9,500.000 9,500.000 Poln/km 4.413.382 4.200.000 4,500.000 Preseženi plan prometa v letu 1956 ni rezultat povečanih kapacitet, temveč temelji na boljši organizaciji dela, utrjevanju komercialnih stikov in na kvaliteti storitev. Podjetje se je v letu 1956 učvrstilo posebno v tovornem prometu. Ustanovilo je ekspoziture v Ljubljani, Mariboru, Celju, Zagrebu, na Reki, v Osijeku, biovem Sadu, Nišu, Sisku, Beogradu in' Šabcu. • Plan za leto 1957 temelji na istih osnovah kot v letu 1956 predvideva pa v letu 1957 ustanovitev še nekaterih ekspozitur in razširitev prevoznih storitev izven meja F1LRJ, predvsem v Avstrijo in Zahodno Nemčijo. ( Težave ima podjetje predvsem pri nabavi gum in kreditiranju po Narodni banki. Zaradi navedenega velikokrat stojijo vozila neuporabljena, to pa je gospodarska škoda, ki bremeni podjetje in skupnost. Vozni pa.rtk je precej izrabljen in zahteva postopne obnove, za kar bi podjetje potrebovalo dolgoročni kredit. 'V letu 1956 so se udeležili natečaja za dodelitev dolgoročnega investicijskega kredita, toda niso usipali. Podjetje bo z.ato primorano naslanjati se na lastna sredstva, čeprav nujni proces obnovitve na ta način ne bo tekel v skladu s potrebami. 7. poglavje Trgovina V organizacijskem pogledu se je v letu 1956 izvršilo v trgovini nekaj važnih sprememb. Podjetje »Klas« v Kočevju se ne obravnava več kot trgovsko podjetje, temveč kot industrijsko; zato je družbeni proizvod v državnem sektorju trgovine v letu 1956 v primerjavi z letom 1955 padel za 10,3%. V ribniški občini pa se je šest samostojnih trgovin združilo v tri trgovska podjetja. V zadružnem sektorju smo zaznamovali v 1. 1956 velik padec družbenega proizvoda. Na to je vplival promet z lesom. Ta je deloma prešel neposredno na predelovalna obrtna podjetja. V celotni trgovini je družbeni proizvod v letu 1956 padel za 18 % v primerjavi z letom 1955, čeprav se je blagovni promet v trgovinah na drobno povečal za 3 %. V letu 1957 pa predvidevamo, da se bo družbeni proizvod zaradi zvišanja plač v gospodarstvu kakor tudi zaradi boljših pogojev v trgovini zvišal za 14% v primerjavi z letom 1956. Trgovina bo morala letos rešiti vprašanje boljše preskrbe in bolj smotrnega posredovanja blaga potrošnikom ob enaki zaposlitvi delovne sile. Doseči bo morala večji promet, torej se bo morala zvišali storilnost v trgovini. To se bo lahko doseglo s predlagano novo delitvijo dohodka v trgovini, ko ne bo važen za trgovino samo večji finančni promet, temveč tudi iznajdljivost, spretnost oz. zmožnost trgovskega kadra, da nabavi čimveč raznovrstnega blaga, s tem zadovolji potrošnika, kolektivu trgovine pa ustvari večji dohodek. Nagrade delavcev v trgovini ne bodo več odvisne samo od nstvarjenega finančnega prometa, temveč tudi od nstvarjenega količinskega prometa. Tako nagrajevanje bo pozitivno vplivalo, predvsem na boljšo preskrbo in na raznolikost predmetov na tržišču. Ne bo se več dogajalo-da bo skušala trgovina posredovati potrošnikom 1® dražje blago in si s tem ustvariti veliko finančnega prometa, ne da bi se osebje pri tem kaj posebno trudilo. Trgovina bo posredovala le blago, ki ga bo potrošnik Tnd kupoval. Razvoj trgovine bo prav tako odvisen od ustvarjenega dohodka, kajti od tega s® St. 37 — 10. X. 1937 URADNI LIST LRS Stran 62:5 bodo formirali tudi skladi podjetij. Poslovalnica, ki bo imela večji dohodek, bo lahko več sredstev vkv žila v svoje sklade in si tako nabavila nov inventar, uredila bo svoje lokale in podobno. Da se pa razlika v ceni ne bo povečala v smislu zviševanja cen, torej, da ne lx> prišlo do neupravičenega podraževanja predmetov, bo poskrbela konkurenca, ki je že na tako visoki stopnji, da se to lahko prepusti podjetjem. Kaj je naloga trgovine v prihodnjem letu, ni težko ugotoviti. Stabilizacija cen je trenutno eden najvažnejših problemov, ki ga mora trgovina reševati na vsakem koraku. Tudi tu ‘bo nova delitev dohodka, imela pomembno vlogo. Lokale, skladišča in podobno bo potrebno kar najskrbneje urediti. V preteklem letu investicijska sredstva niso zadostovala vsem potrebam, kljub temu pa se je trgovini posrečilo v znatni meri izboljšati svoje prodajalne, nabaviti potreben inventar in urediti zunanjost trgovin. Krediti, ki so bih na razpolago za izboljšanje odkupa, so bili slabo uporabljeni. Prav v našem okraju je odkup kmetijskih pridelkov zelo kritičen in bi bilo potrebno, da se uporabijo vsa mogoča sredstva, ki so na razpolago v ta namen. Se vedno se čuti nezainteresiranost kmetijskih zadrug za odkup. To tudi močno vpliva na promet trgovin s kmetijskimi pridelki, saj je njihovo tržišče slabo založeno in s tem v zvezi je občutna tudi nestabilnost cen v trgovinah te vrste. V prihodnjem letu se bo skušalo to vprašanje rešiti z boljšim odkupom. Kmetijske zadruge bodo pomnožile svoje odkupne postaje, uredile skladišča ter omogočile prevoz kmetijskih pridelkov, predvsem sadja in zelenjave. Tudi odkup lesa, ki zavzema v naši trgovini važno mesto in je v preteklem letu nazadoval, se bo''moral v letu 1957 močno izboljšati. Tu se poleg kmetijskih zadrug lahko naslonimo na novo ustanovljeno Poslovno zvezo ,za kmetijstvo in gozdarstvo. S skupnimi sredstvi kmetijskih zadrug in Poslovne zveze za kmetijstvo in gozdarstvo bodo lahko marsikaj izboljšali ter zgradili nova skladišča in poskrbeli za zadosten prevozni pank. Kako je razvita naša trgovska mreža, naj nam pokažejo številke: V letu 1955 je odpadlo «a eno poslovalnico v našem okraju 420 potrošnikov, konec leta 1956 pa le 316 potrošnikov, kar je nekoliko nad povprečjem republike. Iz rednih investicijskih sredstev trgovin, ki sc nabirajo pri občinskih ljudskih odborih, se bodo črpala sredstva za opremo novih .poslovalnic tiste stroke, s ‘katero bo mogoče doseči večji blagovni promet. V sodelovanju občinskih ljudskih odborov in trgovinske zbornice bo izdelan nekak perspektivni plan razvoja trgovine v okraju in plan, koliko trgovina potrebuje investicijskih sredstev, za daljše razdobje. Potrošniški sveti v našem okraju še niso zaželeno vplivali na delo oziroma poslovanje trgovin. Ustanovljeni so bili pri trgovinah v Kočevju in Loškem potoku. Temu zgledu naj v prihodnjem letu slede še druga podjetja. Ta naj dajo Iniciativo za ustanovitev teh svetov, sveti pa naj s svojim delom skušajo, rešiti najbolj pereč* vprašanja, ki se tičejo razmerja med trgovino in potrošniki. V letu 1957 bo treba ustanavljati tudi trgovine s pavšalnim obračunom. Ustanavljale naj bi se v manjših krajih, kjer niso razmere ugodne za trgovine z rednim obračunom. V večjih središčih pa bi te vrste trgovin pro- dajale predvsem sadje in zelenjavo. Ta ukrep bi vplival predvsem na obstoj oziroma razvoj trgovske mreže. Potrošniški krediti, ki so jih nudile trgovine v preteklem letu, so bili močno izkoriščeni. Prav tako bodo v prihodnjem letu potrošnikom na razpolago ti krediti in tako ne ho prišlo do padca prometa v trgovinah, ki so lani nudila potrošnikom to ugodnost. Strokovno izpopolnjevanje trgovskega kadra v preteklem letu je bilo načrtno. Sprejemanje novih vajencev v trgovine pa je bilo nepremišljeno in bo treba v prihodnjem letu bolj paziti prav na vzgojo vajencev. Sedaj je vajencev 38 % celotnega osebja v trgovinah, kar gotovo ni v skladu z dejanskimi potrebami. Strokovno izpopolnjevanje tako imenovanih starih trgovcev se mora v prihodnjem letu nadaljevati. Vajenci pa se naj sprejemajo v mejah dejanskih potreb. Boljša in kuMurnejša postrežba naj bo v bodoče geslo vseh zaposlenih v trgovini. To geslo pa bo mogoče uresničevati le s sodelovanjem potrošniških svetov s kolektivi trgovin. .8. pogilavje Gostinstvo V preteklih dveh letih v gostinstvo ni bilo vloženih večjih investicijskih sredstev. Podjetja so za izvrševanje in urejanje lokalov uporabila investicijske rezerve ter amortizacijske sklade. Do novih zidav ni prišlo, izboljšali so se le že obstoječi obrati. Družbeni proizvod se je v letu 1956 v primerjavi z letom 1955 povečal za 9,4 %>. V zadnjem letu «o cene gostinskim storitvam narastle, ker so se podražila živila v trgovini in pri proizvajalcih. Družbeni proizvod .pa se je povečal zaradi večje kupne moči prebivalstva. V letu 1957 predvidevamo nadaljnje povečanje družbenega proizvoda za 1 %. To zvišanje glede na povečano kupno moč ni veliko, je pa realno glede na zahtevo po stabilizaciji cen in prenosu kupne moči prebivalstva na predmete, ki jih gostinstvo ne posreduje. Tudi taki potrošniški krediti, ki jih je dala trgovina v minulem letu, bodo preusmerili kupno moč prebivalstva, tako da kljub povečanim plačam v gospodarstvu ne moremo računati na veliko povečanje družbenega proizvoda v gostinstvu. Gostinska mreža v okraju je dovolj gosta. Potreb po novi 'razširitvi mreže ni. Kvaliteta storitev pa še zdaleč ni na dovolj visoki stopnji. Nestrokovni kader in pomanjkanje tehničnih naprav, kot n. pr. hladilnikov, predelovalnih strojev in podobnega, pa tudi visoke cene nekaterim predmetom, n. pr. brezalkoholnim pijačam, so vzrok za nizko kvaliteto storitev. Uredba o gostinskih podjetjih, ki je, izšla 1.1954, močno vpliva na spremembo strukture gostinske mreže po sektorji h lastništva. Do tedaj v našem okraju praktično nismo imeli zasebnega sektorja, bile so le gostilne državnega in zadružnega sektorja. Po izidu te uredbe in zaradi raznih novih predpisov o poslovanju gostinskih organizacij splošno družbenega sektorja pa marsikakšen obrat oziroma podjetje ni imelo možnosti, da bi poslovalo v splošno družbenem sektorju, in je zato prešlo v zasebni sektor. Zasebni gostinski obrati so se ustanovili na splošno le v manjših krajih. V večjih središčih pa so še nadalje gostinska podjetja splošno družbenega sektorja. Glavni vzroki za prehod nekaterih gostišč v zasebni sektor so tile: Stavbe in osnovna sredstva Stran 636 URADNI LISI LRS St. 37 — 10. X, 1937 so ibila |x> večini Last »loebniika, ki je bil obenem zoiposlen v gostišču ju o kakšnem kolektivnem upravljanju tu nd bilo govora. Ustanovitelj oziroma občina takemu gostišču ni mogla odoče ta prehod ne 'bo več nadaljeval, ker skoraj vsi obrati kd poslujejo sedaj v splošno družbenem sektorju, ustvarjajo dovolj sredstev, da jim je obstoj zagotovljen. Gostinstvo ni toliko pridobitna delavnost kot storitvena, zato je' v gostinstvu močno zaželen način poslovanja s pavšalnimi obveznostmi.. Nekateri obrati na ta način že poslujejo, v letu 1957 pa se bodo tem obratom priključili še novi, ki nimajo pogojev za redni obračun. Pavšalizacdja lahko pozitivno vpliva na stabilizacijo cen, obenem pa organi občinskih ljudskih odborov lahko že vnaprej vedo, kakšna sredstva lahko pričakujejo od posameznih podjetij. Pavšalizacdja pozitivno vpliva tudi na storilnost. Gosi in siko podjetje bo skušalo nabaviti čim več dobrega blaga, ga skušalo čim ugodneje po konkurenčni ceni posredovati potrošnikom, si s tem ustvariti več prometa, kar bo povečalo čisti dohodek podjetja. Od tega dohodka pa bo odvisno urejevanje lokalov, nabavljanje inventarja in podobno. Dosedanji plačilni sistem in način delitve dohodka v gostinstvu sta bila pozitivna. Predlog o novi delitvi dohodka pri gostincih v našem okraju ni naletel na posebno odobravanje. Že v preteklem letu so precej pazili na 'vzgojo strokovnega kadra v gostinstvu. Med delavci samimi pa ni dovolj zanimanja za izobraževanje, kajti posamezniki se ne nagrajujejo po strokovnih kvalifikacijah, temveč po določenih delovnih mestih. Z u vel ja vit vi jo uredbe o predpisanih kvaldfitkacijah za posamezna delovna mesta pa se bo to odpravilo. Delavci v gostinstvu bodo morali poskrbeti za svoj strokovni dvig, ker sicer ne bodo mogli ostati na mestih, ki jih zasedajo. Od strokovnega kadra je močno odvisna kvaliteta storitev. Kvaliteta ter kvantiteta pa poleg tega še vedno Irpita zato, ker so gostinska podjetja vezana na nabavo pri grosistih in jim uredba o pooblastilih za ■nakupovanje onemogoča direkten nakup pri proizvajalcu. V letu 1957 bo razvoj turizma ena glavnih nalog gostinstva. Z dograditvijo novega doma na Travni gori se bo odprla precejšnja možnost za nadaljnji razvoj. 'Velike mo/.nosti za razvoj turizma pa so še v kostelskem in predigrajskem predelu bb Kolpi. Tu se morajo ustanoviti potrebni turistični obrati, ki bodo omogočili letovanje v poletnih mesecih. Ne bi bilo napačno, če bi se organiziral v tem predelu eniiiping-prostor kot začetna osnova za razvoj turizma. Povečati se morajo prenočninske kapacitete v Kostelu, Predgrađu, Kočevju, Velikih Laščah in Loškem potoku. Preteklo leto je pokazalo, da se gostinska podjetja v novih planskih instrumentih niso znašla. Probleme novih obveznosti do družbene skupnosti so skušali reševati z dvigom cen in si na ta način zagotoviti rentabilnost. Nekaj obratov je prišlo že v kritičen položaj in so morale posredovati celo Ob- čine in znižati družbene obveznosti, kot na primer znižati lokalni prometni davek, znižati sklade za samostojno razpolaganje in niže odmerili amortizacijo. Iste tedence se pojavljajo tudi letos glede na dvig plač. Rešitev tega vprašanja bo lahko dala pavšalizacija novih podjetij. £> pavšalnim obdavčenjem bo mogoč izhod zaradi zvišanja plačilnega sklada, ker bodo pri odmeri pavšalnih obveznosti organi občinskih ljudskih odborov lahko natančno preverili možnosti plačevanja. Tako bodo cene lahiko ostale stabilne ne glede na zvišanje- plačilnega sklada. t • 9. poglavje Obrt V preteklih dveh letih se čuti močan razvoj ob rji državnega in zadružnega sektorja. Prav ta 'razvoj splošnega družbenega sektorja je močno zavrl napredovanje zasebnega sektorja. Nekateri zasebni mojstri, ki na svojem območju niso imeli dovolj potrošniškega zaledja, so rajši odšli v velika državna' obrtna podjetja. Družbeni proizvod se bo v letu 1957 dvignil v obrti za 10,5 % v primerjavi z letom 1955. Na povečanje bo v prihodnjem letu vplivala predvsem povečana storilnost in smotrno izrabljanje kapacitet. V dfžavnem sektorju se bo dr tužbe m proizvod dvignil kar za 15,8 % v primerjavi z letom 1955, tako da ue bo bojazni zaradi zvišanja plačilnega sklada v letošnjem letu. Obrtni obrati, kot n. pr. Ključavničarstvo in Kleparstvo, so se v preteklih letih močno razvili. V pirihodujem letu bodo prav tako prispevala glavni delež pri dvigu družbenega proizvoda. Velik napredek je v zadnjem času pokazala tudi Galanterija T Sodražici. S svojim galanterijskim blagom 'bo tudi v bodoče močno prodirala med' naša obrtna izvozna podjetja. Pirav tako sta podjetji Jelka in Smreka v preteklem letu znatno napredovali. Skoraj popolnoma »ta se osamosvojili in povečali svojo proizvodnjo. V prihodnjem letu se mora napredek v proizvodnji še očitneje pokazati. Manjši obrati oziroma storitvene delavnice nimajo takih možnosti za razvoj kot velika obrtna podjetja. Ta v nekaterih krajih tako rekoč životarijo. Nimajo dovolj sredstev za nabavo strojev, prav tako ne za popravila in ureditev lokalov. Njihovi amortizacijski skladi so premajhni, da bi lahko računali na obnovo oziroma nakup novih osnovnih sredstev. V (nekaterih primerih, kot recimo v krojaških in šiviljskih delavnicah, imajo stroje celo v najemu. O dvigu storilnosti v teh delavnicah ne moremo govoriti. Uporabljene so že vse dane možnosti in le moderni novi stroji tu lahko povečajo proizvodnjo. Zasebni obrtniki, ki skušajo včasih razširiti svojo mrežo, mnogokrat naletijo na težave. Zakonski predpisi, preveliko obdavčenje, posebno v prvem letu obstoja nove delavnice, skoraj popolnoma onemogočijo njen obstoj. Občinski LO bi morali v prihodnjem letu natančno preverjati možnosti plačevanja obveznosti posameznih obrtnikov. Na ta način bi lahko marsikdaj ohranili v občini obrtnika, ki bi po nekem čnsovem razdobju, ko bi se dokončno utrdil, nudil občinam mnogo več kot v prvem letu obstoja. Potrošnikom na tem področju pa bi se omogočilo, da se okoristijo s storitvami, ki bi jih nudil obrtnik. Najbolj kritične obrti v našem okraju so: urarstvo. Fina mehanika, mehanika koles, radiome-nika, elektrodelavnice ter ključavničarstvo, klepar- stvo •ni pleskarstvo izven območja metla Kočevje. Ključavnicarslka, kleparska in pleskarska obrt mora to. vprašanje reševati na ta mači.n, da bodo skušala večja podjetja odpreti obrate v krajih, kjer takih delavnic ni. V prvih začetkih naj skušajo pomagati tem delavnicam z osnovnimi in finančnimi sredstvi matična podjetja tako, da se obrati osamosvoje. Kasneje pa šele lahko računa podjetje, da bo imelo od novega obrata koristi. To bo v veliki meri zadovoljilo potrošnike, ki morajo sedaj hoditi po več kilometrov daleč, da lahko pridejo do obrtnih storitev. Drugih vrst kritične obrti pa trenutno v danih razmerah ni mogoče reševati. V naših krajih je področje potrošnikov premajhno, da bi take delavnice z vsemi obveznostmi lahko obstale. V teh manjših krajih so lahko le zasebni obrtniki, ki se poleg svoje obrti naslonijo še na kakšno drugo delo, n. pr. na kmetijstvo. V kraju, kjer pa ni niti zasebnih obrtnikov, se močno razvija šušmarstvo. V našem okraju je najbolj pestra zasebna obrt, državni sektor je najproduktivnejši, zadružni sektor pa ima največje možnosti za razvoj. N« pestrejši razvoj državnega sektorja je težko računati, kajti državna obrtna delavnica potrebuje za svoj obstoj močno potrošniško •zaledje. Privatnik p« lahko shaja z mnogo manj potrošniki, ker ima manj obveznosti in se poleg svoje obrti ukvarja lahko še z drugimi deli. Zadružni sektor pa se lahko razvija v smeri pestrosti kakor tudi produktivnosti in večje proizvodnje. Zato morajo zadruge na svojem področju v letu 1957 ustanavljati Obrtne delavnice, ki so v tistem kraju najbolj potrebne, in to sporazumno z občinskimi LO. Med obrtnimi podjetji državnega sektorja v našem okt«ju poslujejo, posebno manjša, po načinu obračunavanja s pavšalnimi obveznostmi. Pravilna pavšali zaci ja lahko zelo ugodno vpliva na storilnost. Med obrtniki je ta način obračunavanja obveznosti priljubljen, ker pedjetje že v naprej ve, s kakšnimi sredstvi bo razpolagalo. Obenem pa skuša doseči čim-večjo storilnost, kajti od tega so odvisni ne samo prejemki delavcev, temveč tudi rast in razvoj podjetja. Strokovni dvig kadra je eden najvažnejših priv blemov obrtništva. Že v preteklem letu so na to zelo pazili, to je treba v prihodnjem letu še povečati. Od leta 1950 do danes je naraslo število v našem okraju vzgojenih mojstrov za 250, pomočnikov pa za 458. Torej se ta problem v našem okraju vestno rešuje. Vendar pa kader v bodoče ne sme rasti samo številčno. Razvoj tehnike zahteva tudi v obrtništvu večje strokovno znanje. V ta namen je pripravila izpitna pomočniška komisija pri obrtni zbornici natančen program. Dvig plač v večjih proizvajalnih podjetjih ne bo bistveno vplival na dvig cen, ker bodo la z večjo storilnostjo dobila sredstva za dvig plač. V manjših podjetjih pa je ta problem težko rešljiv. Posebno kritično je stanje tam, kjer so vse možnosti za dvig storilnosti že izčrpane. Tu pa je nujno, da se ali cene zvišajo ali pa se znižajo pavšalne obveznosti podjetij. Mreža obrtnih obratov v našem okraju je nezadostno razvita. Dane so ogromne možnosti za razvoj v državni, zasebni in tudi zadružni obrti. Na enega kvalificiranega delavca v obrti pride v našem okraju 35 prebivalcev. To dejstvo nas torej sili., da se moramo v prihodnjem letu močno posvetiti razvoju obrtne mreže. Posebno zaželeno bi bilo, da se raz- vijajo tiste veje obrti, ki jih v okraju še nimamo. Torej bi bilo tu reševanje kritične obrti eden najvažnejših vprašanj, ki ga mora obrt reševali v sodelovanju z občinskimi. LO. V večjih krajah naj se še dalje ustanavljajo državne obrtne delavnice. Tam, kjer so kmetijske zadruge, naj skušajo te zajeti v svoje področje čimveč obrtnih obratov, kjer pa tudi teh mi, naj se pa občine zanimajo, da se razvije na njihovem območju zasebna obrt. ‘V nekaterih občinah so zelo uaseljena območja, ki pa so brez obrtnikov, tako je tem ljudem dostop do obrtnih storitev zelo otežkočen. To močno vpliva na standard prebivalcev v teh krajih. Pri reševanju vprašanja življenjske ravni naših podeželskih prebivalcev sc moramo močno naslonili prav na razvoj obrti. ,0. poglavje Investicije V letu 1956 je bilo iz sredstev okrajnega investicijskega sklada uporabljenih tl.hSO.OOO din za investicije. Razdelitev sredstev po panogah je razvidna iz naslednje strukture: Skupaj 100 Industrija 67,1 Gradbeništvo 6,3 „ Trgovina 3,7 Obrt 10,2 Zadruge 10,2 • Občinski LO 2,5 Iz proračuna OLO je bilo v letu 1956 investirano skupno za 11,684.000 din. Sredstva za tole: so se uporabila v 000 din Šola Trava 4,844 šola Sodražica 2.000 Šola Veliki Osolnik 1.224 Elektrifikacija 2,957 OLO — adaptacija 659 l . Elektrifikacija. V preteklem letu jc bilo zgrajenih 37km voda nizke napetosti, 10hm visoke napetosti in nove trato postaje. Visokonapetostna mreža še je s tem povečala za 4,8 %, nizkonapetostna za 10,4% in število trato postaj se je s tem dvignilo za 5,6%. Odbor za male asanacije pri OLO Kočevje jc v letu 1956 zgradil vrsto objektov, potrebnih za izboljšanje higienskih razmer na vasi. Natančen pregled nam kaže obrazec: Ime objekta V rodnost v lotu 1956 izvršenih del v 000 din Struktura po O Odbor za _j male Kj asanacije izmru «sredstev Vaščani Kmet. v denajju, zndniRp delu in maiteriHlii Skupaj 31,476 8,3 22,4 37,0 42,3 Vodovod Žimarice 4,689 10,8 21,3 67,9 Vodovod Zamostec ' 2,549 23,6 __ 39,2 37,2 Vodo vod C m ec 809 1,0 —r 98,8 Kapnica Banja loka 515 14,8 85,2 — V Ime objekta Vrednost letu 1956 izvrženih del v 1)00 din Struktura po Odhor za S male usanacije g izrorru sredstev Vaščani kmet. v denarju, zadruge delu iu materialu Vodovod Jesenov v>rt 620 57,9 40,1 Vodne naprave Srobotmik 318 19.8 - 80,2 Vodovod Srebotnik 463 55,8 46,2 Vodovod Turjak 655 42,3 5,9 8,1 43,7 Vodov. odcep Bukovica 1,591 27,1 12,6 . - 60,3 Vodovod Loški potok 19,269 00 35,4 510 35,2 Uspehi na tem področju so vidni in zaslužijo še večjo pozornost in podpol-o ljudskih odborov. Predvidena razdelitev sredstev okrajnih samostojnih skladov v letu l**?? Investicijski sklad. Sredstva investicijskega sklada bodo v letu 1957 znašala 48,803.000 din. Od tega gre v proračun 8,665.000 din. Ostanek se porabi v glavnem za garancije podjetjem pri najemanju kreditov. Gozdni sklad. Dohodki gozdnega sklada v 1. 1957, ki »e bodo uporabili za investicije, znašajo 99,816.000 dinarjev. Sredstva se bodo predvidoma uporabila za tole: v 000 din Cesta Velika gora 18.000 Cesta ob Kolpi 21.000 Predigirad — gozdna cesta 2.000 Ces ta na pod noč jn KOP 25.400 Uprava poslopja, logarnice in drugo 17.680 Mehanizacija pri graditve cest 11.736 Investicijska gojitev gozdov — hitro rastoče drevje 4.000 Cestni sklad. Sklad bo v tem letu razpolagal z 18,200.000 din. Sredstva so namenjena za tole: razširitev cestišča in postavitev opornega aidu na relaciji Sodražica—Loški potok—Cabar; varovalna ograja na relaciji Sodražica—'Vagovka; varovalna ograja na relaciji Kočevje—Onek; dograditev ceste Struge—Vrbovec; asfaltiranje ceste od železniške postaje Jfočevje do križišča Kočevje—Rudnik; naprava voza za prevažanje in stanovanje delavcev; nabava kompresorjev. Vodni sklad. Novo ustanovljeni sklad bo imel v ietn 195'7 sikupno 17,000.000 din dohodkov. Predvidena razdelitev teh sredstev je takale: v 000 din 1. Za ureditev Bistrice 9.000 2. Za čiščenje Rinže 5.000 3. Drugo 3.000 Kmetijski sklad. Sredstva sklada bodo predvidoma znašala 3,600.000 din. S sredstvi bo upravljal upravni odbor sklada. Gasilski sklad. Dohodki tega sklada bodo znašali 3,320.000 din. Sklad za kadre. Po določbah zveznega družbenega plana se bodo ustanovili pri okrajih skladi za šolanje gospodarskih kadrov. Sredstva tega sklada bodo predvidoma znašala 14,232.000 din. Predvidene investicije iz republiških sredstev. Nadaljevala se bo rekonstrukcija ceste II. reda Ljubljana—‘•Brod. V tem letu bodo dela na cesti Škofljica —Turjak in pa na odseku ceste Žlebič—Dolenja vas. V ta namen bo na razpolago 59,000.000 din. Vodovod Rakitnica—Kočevje. Za dela na tem objektu je predvidenih 25,000.000 din. Za stanovanjske zgradbe na rudniku je predvidenih 50,000.000 din. Qelomu s pomočjo republike se bodo gradili v tem letu še tile objekti: v milijonih 1. Daljnovod Kočevje 12 2. Sola v Sodražici (dograditev) 5 3. Sola v Travi (dograditev) 9 4. Sola v Dolenji vasi (dograditev) 10 5. Nova šola v Banja loki 3 6. Nova šola na Robu 3 Investicijski sklad bo vložil del sredstev kot garancijski znesek podjetjem, ki se bodo udeležili natečaja za republiške in zvezne kredite. Poleg gornjih sredstev bo verjetno nekaterim podjetjem uspelo dobiti investicijska posojila iz republiških in zveznih sredstev. Drugi del EKONOMSKI UKREPI 1. poglavje Amortizacija 1 Občinski družbeni plani določijo stopnjo amortizacije za podjetja industrije gradbenega materiala. 2 Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge plačujejo amortizacijo za tiste gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati, v višini dela za vzdrževanje. 2. poglavje Obresti od osnovnih sredstev Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od osnovnih sredstev po enotni obrestni meri, ki jo določi občinski družbeni plan, v mejah obrestnih mer, ki jih določa za obresti od osnovnih sredstev zvezni družbeni plan. Te obresti gredo v investioij-sili «klad splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje. 3. poglavje Razdelitev proračunskih sredstev med okrajem in občinami Proračunski izdatki občin se krijejo iz tehle dphodkov: aemljurina nekmeti jekih organizacij; del dohodnine kmečikih gospodarstev po odbitku obveznosti, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi v'celoti; . 45 % obveznih doklad na kmečko dohodnino; dohodnina drugih poklicev in premoženj po odbitku dela za gasilski sklad, v celoti; lokalni prometni davek; davek od prometa na drobno; lokalne takse; dohodki uradov in ustanov; drugi dohodiki; 12,000.000 dan proračunskega prispevka iz stroke 311 občini Kočevje; 20% občinskega investicijskega sklada; proračunski prispevek od plač pavšalistov'; pro računski prispevek od plač nepavšaliziranih podjetij se za vse občine razen občine Kočevje razdeli takole: * 16% delež republike, 84% deleža obči n e. V občini Kočevje pa se proračunski prispevek od plač razdeli takole: 16% pripada republiki, 64 % pripada okrajnemu proračunu, 20% pripada občinskemu proračunu. Dotacija iz okrajnega proračuna se daje temle občinam: Dobrepolje 4.207 Draga—Loški potok 9.541 Lašče 3.008 Ptedgrad 3.487 Ribnica 4.483 Sodražica 10.960 Skupaj 35.486 4. poglavje 1. Delež občin na družbenem investicijskem skla-dru, ki ga plačujejo gospodarske organizacije, ki ugotavljajo dohodek, je za naš okraj za vse občine 25 % celotnega sklada. 5. poglavje 2. Občini Predgrad se zagotovi iz okrajnega investicijskega sklada minimalni znesek 2,000.000 din kot pomoč. 6. poglavje 3. Razdelitev dobička km e ti jsko-gozda rskega posestva Kočevje, doseženega pri rednem vzdrževanjn gozdov — stroka 311. Od dobička, ki ga doseže km e t i jsko- gozd a rsko posestvo Kočevje pri rednem vzdrževanju gozdov in ki bo predvidoma znašal 73,100.000 din, se uporabi takole: 12,000.000 din gre v proračun občine Kočevje, 37.546.000 din gre za plačilo anuitet KGP, 23.554.000 din gre za pokritje izgube panoge kmetijstvo pri KGP Kočevje. 7. poglavje Investicijski sklad okraja 1 V okrajni investicijski sklad se stekajo sredstva, določena po drugem razredlku XXVI. poglavja zveznega družbenega plana za leto. 1957. 2 Investicijski skla<^ okraja se bo načelno uporabljal za razvoj tistih panog, ki v ta sklad plačujejo sredstva, 3 Okrajni ljudski odbor določa, da se del sredstev tega sklada lahko uporabi za investicije v komunalni delavnosti s tem, da pozneje vrne ta sredstva iz proračuna. 8. poglavje Okrajni kmetijski sklad V okrajni sklad za pospeševanje, kmetijstva se stekajo sredstva, določena s tretjim razdelkom XXVI. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1957. 9. poglavje Okrajni gozdni sklad V ta sklad se stekajo sredstva, določena s 3. razdelkom XXVI. poglavja zveznega družbenega plana in z republiškim družbenim planom za leto 1957. 10. poglavja Okrajni cestni sklad V ta sklad se stekajo sredstva po določbah republiškega družbenega plana za leto 1957. 11. poglavje Okrajni gasilski sklad 2 % dohodnine iz kmetijstva 880 2 % dohodnine drugih poklicev in premoženja 1.440 4 % od premij na požarno zavarovanje 1.000 Skupaj 3.300 12. poglavje Okrajni vodni sklad V okrajni vodni sklad se po določbah tega družbenega plana stekajo tale sredstva: dotacije iz okrajnega proračuna, vračilo posojil, dohodkih iz drugih virov (predvidene dotacije zadrug in občin za potrebe vodnega sklada). 13. poglavje Okrajni sklad za šolanje gospodarskih kadrov S četrtim razdelkom XXVI. poglavja zveznega družbenega plana za leto t957 se ustanovi okrajni sklad za šolanje gospodarskih kadrov. Po teh določbah se stekajo v sklad tale sredstva: dotacije iz pror. okraja in ljudske republike, sredstva skladov za gospodarske kadre. 14. poglavje Sredstva proračuna in skladov Sredstva, s katerimi bodo razpolagali okrajni organi v letu 1957, se bodo stekala iz telile virov: A. Proračunska sredstva 1. Dohodki iz gospodarstva v Ce gre za izvoz proizvodov, od katerih je (bil p la čap občinski prometna davek takrat, ko so bili izročeni v promet v državi, se izvozniku teh proizvodov ne vrne plačani davek.« 2. člen 'V delu B tarife se spremeni tar. štev. 2 in se glasil: »Od plačil za opravljanje samostojnih poklicev in premož.enja 5%.« Pripomba: Prometni davek po tej tar. številki se ne plača od plačil za opravljanje delavnosti arhitektov, ker plačajo davek po zvezni tarifi, in od plačil za opravljanje odvetniške delavnosti ter delavnosti verskih organizacij in duhovnikov, ker se od teli dela vn os ti po zveznih predpisih občinski prometni davek ne more pobirati. 3. člen Na koncu dela B tarife se doda nova, 3. tar. številka, ki se glasi: * »Od porabe alkoholnih pijač v zasebnih gostiščih od dosežene prodajne cene 10%.« Pripomba: Glede davčne obveznosti in načina pobiran ja tega davka se uporabljajo ustrezne določbe iz pripornih k tar. štev. 5 dela B prečiščenega besedila tarife prometnega davka (Uradni list FLR], št. 16/56). 4. člen Tar. štev. 1 dela C tarife se črta. Dosedanje tar. štev. 2, 3 in 4 postanejo tar. številke 1, 2 i n 3. 5. člen , Ta odtok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku QLO Ljubljana, uporablja pa se od 20. junija 1957. \ St. 01/5-3446/22-57 Ljubljana, dne 27. septembra 1957. Predsednik OLO: Dr. Marijan Dermastin 1. r. 185. Na podlagi 35. in 36. člena zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 12-14o/57) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 23. septembra 1957 sprejel ODLOK o odškodninski tarifi za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča v okraju Kranj za leto 1957 1. člen Odškodnina za popolno razlastitev kmetijskega zemljišča v vseli katastrskih občinah je enaka desetkratnemu znesku enoletnega katastrskega dohodka tega zemljišča. 2. člen Odškodnina za popolno razlastitev nerodovitnega zemljišča, za katero ni ugotovljen katastrski dohodek, je enaka v vseh katastrskih občinah petkratnemu zneska enoletnega katastrskega dohodka od najslabše kvalificiranega rodovitnega zemljišča. 3. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Kranj«. Objavi se tudi v »Uradnem listu LRS«. , St. 01/2-3183/1-57 Kranj, dne 23. septembra 1957. Predsednik 01.0: Miran Košmelj 1. r. 186. Na podlagi drugega odstavka 15. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradnih list LRS, št. 19/52) v zvezi z določbami 2. točke odločbe vlade FLRJ o kate gori z a oiji cest (Uradni list FLRJ, štev. 2/51) ter odločbe vlade LRS p kategorizaciji cest II. reda (Uradni list LRS. št. 40/51) in priloge II, točke 2/9 zakona o pristojnosti občinskih im okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 26/55) je/ okrajni ljudski odbor Ptuj na seji okrajnega zbora dne 29. julija 1957 sprejel ODLOK o dopolnitvi odloka o kategorizaciji cesi III. reda v okraju Ptuj 1. člen Poleg cest naštetih v odloku o kategorizaciji cest -III. reda v okraju Ptuj (Uradni list LRS, št. 28/53) se za javne ceste III. reda določijo še tele ceste: 38. 1904 Kidričevo—Prepolje—Starše 0.000—9.462 k,m 9.462 39. 19(27 Turnišče—Sela—Dolena od 0.000—7.825 km 7.825 40. 1803 Cirkovce—Podova od km 0.000—2.200 km 2.200 41. 1928 Cesta, ki veže republiško cesto Pragersko—Ptuj z republiško cesto Ptuj—Majšperk mimo naselja Kidričevo z odcepom pred tovarno proti Hajdini od km 0.000—2.970 km 2.970 . 42. 1929 Stojnci—Mu reti n ci od km 0.000—1.750 km 1.750 2. člen * Zaradi čisto krajevnega pomena se izloči iz cest lil. reda cesta 1552 Ivanjkovci—Sta nov no od km 0.000 do 2.300 km 2.500. 3. člen Odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 01/1 3975/1 Ptuj, dne 29. julija 1957. ' Predsednik Ol.Oy Jožo Tramšek 1. r. Ta odlok je bil potrjen z odločbo Gospodarskega odbora Izvršnega sveta. št. 545/4 z dne 25. IX. 1957. . 187. Na podlaigi dragega ods-tavJca 33. čleaa, 36. iu 47. č-letua zaikoua o 'razlastitvi (Uradni list FLRJ, števiUui IS-140/37), 5. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/92) in 2. točke 26. člena statuta okraja Trbovlje je okrajna ljudski odbor Trbovlje na seji okrajnega zbora in ztbora .proizvajalcev dne 28. avgusta 1997 sip'rejel ODLOK o odškodnini za razlaačeaa zemljišča v okraju Trbovlje 1. člen 1 Odškodnina za popolnoma razlaščena kmetijska zemljišča je v letu 1957 enaka sedemkratnemu zneska enoletnega 'katastrskega dohodka s teh zemljišč v vseh katastrskih občinah v okraju Trbovlje. 2. člen Odškodnina za nerodovitna zemljišča, za kalera se ne ugotavlja katastrska dohodek, znaša največ 0,75 dra za kvadra tna'meter. A čšeo Odškodnina za razlaščeno stavbno zemljišče znaša 200 din za kvadratni meter. 4. člen Za stavbno zemljišče se šteje zemljišče, ki je zajeto z odloki o gradbenih okoliščinah v posameznih občinah. 5. člen Pri ugotavljamjiu odškodnme po 3. členu tega odloka se upošteva oddaljenost razlaščenega zemljišča od gospodarskega in kulturnega središča, ,lega zemljišča, prometne zveze, komunalne naprave, kakovost zemljišča (suho, vlažno, gramoz in pesek na zemljišču) in podobno. 6. člen Določba 3. člena tega odloka velja, ko mu da soglasje Izvršni svet LR Slovenije; druge določbe pa veljajo od objave v »Uradnem vestniku okraja Tnbovijot. St. Oti/l Trbovlje, dne 28. avgusta 1957. Predsednik OLO: Martin Gosak L r. K temu odloku je dal Izvršni svet Ljudske skupščine LRS svoje soglasje z odločbo, št. S-2767/1-57 z dne 1. oktobra 1957. 188. Na podlagi 5. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni List LRS, št. 19-89/52) tretjega odstavka 13. člena uredbe o sečnjah gozdnega drevja (Uradni list LRS, št. 27-141/57) iu 2. točke 26. člena statuta okraja Trbovlje je okrajni ljudski odbor Trbovlje na seji okrajnega zbora'iu na seji zbora proizvajalcev dne 28. avgusta 1957 sprejel ODLOK o določitvi krajev v okraju Trbovlje, v katerih se štejejo gozdovi za višinske gozdove 1. člen Gozdovi Kuma, Bohorja, Amerike (v k. o. Polšmik), 'Velike ali Cemšenašlke planine. Zasavske gore, Partizanskega vrha. Mrzlice, Kala nad Hrastnikom, Uranskega, Kala in Osredka nad Šentjanžem se štejejo za višinske gozdove. 2. člen V teh gozdovih sme Okrajna uprava za gozdarstvo glede na vremenske in druge krajevne razmere določiti čas sečnje od 1. avgusta do 31. marca. 3. člen Odlok velja od objave v »Uradnem vestniku okraja Trbovlje«, objavi pa se tudi v »Uradnem listu LRS«. Št. 01/1-7895 Trbovlje, dne 28. avgusta 1957. Predsednik OLO: Mariin Gosak L r. Izdala Časopisno založniško podjetje »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Ttska tiskarna •Toneta TomšlCa«, vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 900 din — Posamezna številka do 8 strani 10 din, vsake nadaljnje 4 strani 5 din ve6 — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu posamezne številke — Uredništvo In uprava-Ljubljana, Erjavčeva 15a, poštni predal 338 — Telefon direktor In knjigovodstvo: 20-701. uredništvo In uprava: 23-579 - Čekovni račun: 60-KB-5-Z-399