St. 48 MtliH >MH mrtM gn tw M a »rtt V Trstu, v 25.Mbruar|a 1S23. Posamezna Številka 20 c««t Letnik XLVtn Uhaja, izvzemfi pon A-siškega št 20. L pisma se ne sprejej Anton Gerbec. z\ ia5a za mese L Za inozemstvo mes dan^utraj. UredniStv* Dopisi na) se r^ rokopic" se Lastnik i fcić'JTi MredfllStra 11-57* cDINOST Posamezne Številke v Trstu ia okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Krokosti ene kolone (72 mm.) — Ogiaai trgovcev in obrtnikov *tm po 40 cent osmrtnic« zahvale, poslanice hi vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo.iaključno upravi Edinosti, v Twt». ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20. L nadstropje. — Telalon aredniitva In uprav« 11-57. ICako s@ nam kratilo __ . pravice na sodnlian postaja zel o tragična, ako se Naš ministrski predsednik ^Miissoliri je | ićal A stvar ai v senatu o' priliki odobrenja do- pomisli, da je vendar kazensko P™^** lovorov z Jugoslavijo glede izpraznitve^ orvi vrsti za obtoženca, ne pa za to, da zasedenih delov Jugoslavije od strani italijanskih oblastev, da mu je jugoslovenska lada Belgra Ju zajamčila pravico Italijanov, bivajoč h v Dalmaciji, da smejo rabiti svoj jezik po sodnijah m uradih v Dalmaciji Vsakdo, kdor priznava da so sodnije in uradi radi ljudstva in ljudski potreb, mora priznati, da je to popolnoma orav in pravično. Saj je zatiranje manjšin po večinah v posameznih državah evropskih ena glavnih zaprek, da ne pride do pravega miru v Evropi; to je evropsk£ barbarstvo! ... Kdor zahteva pravice zase, jih ne sme kratiti drugim, če drži kaj na svoj ugled. Zato se nam zdi nerazumlj vo, da dizava, ki zahteva jezikovne pravice za svojo narodnost v tujih državah, krati po svojih organih jezikovne pravice svojih državljanov, b:vajočih v Julijski Krajini, kakor kau žejo sledeči drastični slučaji: Na civilnem in kazenskem sodišču v Gorici je obtoženec Slovenec, ki ne razume italijanskega jezika, kakor ga večina pre-Goriškega ne zna: sodeči sodni se kak jezik razširja; in, ako se vrhu tega pomisli, da se s tem kratijo narodne pra-v ce več stotisoč slovenskih prebivalcev Julijske Krajine in to na sodišču, kjer ima in bi moral imeti tudi naš jezik svoje pra- vice. so se za- Drugi enaki drastični slučaji čeli dogajati na civilnem in kazenskem sodišču v Trstu in na kr. preturi v Trstu. Ti dve sodišči sta začeli vračati vse slovenske vloge strankam s pozivam. da naj I>red_ lože italijanski prevod svojih pismenh vlog, četudi ta zahteva ni ▼ nobenem zakonu -utemeljena! Strankami ni ostalo drugega nego ugoditi tem zahtevam, kajti re-kursi proti takim zahtevam so bili odbiti. Sedaj pa sta ti dve sodišči izpremenili svojo taktiko: ne zahtevata več prevodov, ampak kratko in malo zavračata slovenske, oziroma hrvatske vloge in zahtevata vložitev vseh tožb in drugih vlog na sod-ni jo izključno v italijanskem jeziku z motivacijo, da je italijanski jezik izključno sodni jezik v Trstu! Če sedaj toži Slovenec naprimer iz po- niškega konzorcija. Popoldan so se Maz-zucco, Quartieri in Gentili sestali ponovno na razgovor z Mussolinijem in Contarini-jem. Ta razgovor je trajal nad eno uro. Italijanska delegacija za rešitev reškega vprašanja odpotuje iz Runa v soboto zvečer. Razgovori z jugoslovenskimi odposlanci se bodo vršili v Opatiji Kakor se čuje v dobro izveščenih uradnih krogih, je nemogoče določiti v naprej, koliko časa bodo trajali razgovori; trdi se pa, da bi obojestranski delegati utegnili ostati v Opatiji nad en mesec dni. Ministrski predsednik Mussolini ini je določil, da se bodo člani Hali- Lu™ul ' f ,Mm'... ianfike delegacije med razgovori otprilike |-vjeUke^ vUdeje^^slovd na 2aveZn,ske bivalcev Goriškega ne zna; dvor, javni obtožite!j in branitelj znajo m govorijo vsi slovensko. Vzl:c temu ne sme stojnskega ali bistriškega okraja Slovenca, sodnik Govoriti v slovenskem jeziku z ob- bivajočega v istem okraju, mora vložiti sodnik govoriti tožencem, ne sme branitelj, ampak sodn k bivajočega „ . v istem jeziku govoriti tožbo v italijanskem jeziku, četudi .je to-tavi obtožencu; žitelf ne razume, in toženec dobi tožbo v Netočne vesti o nameravani združitvi med nacionalisti in fašisti RIM, 24. Agencija « Štefani* javlja: Nekateri listi so objavili, m povrhu še netočno, načrte za združitev med fasisti m nacionalisti Gre le za proučevanja, ki nimajo nikakega definitivnega aH uradnega značaja. _ Jugoslavija Jugoslavensko - avstrijska pogajanja Vprašanje sekvestrov in atanh dolgov rešeno — V mj*cu se pričnejo pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe BELGRAD. 24. Včeraj ob pol 9. dopoldne se je »glasila avstrijska delegacija v predsedništvu vlade, kjpr so jo pričakovali jugoslovenski delegati. Obojestranski eksperti so se takoj razdelili v 4 sekcije: Prva sekcija podi predsedstvom pravo-sodnega ministra drja Markovića se je bavila z vprašanjem sekvestrov in s Paničnimi vprašanji in je zborovala v kabinetu zunanjega ministra. Pogajanjem so prisostvovali kancelar Seipel, minister Grunber- ger in trije avstrijski eksperti, z jugoslo- lk(miik Ristićf podpolkovnik li c in venske strani pa dr. Ninčič, dr. Marko vic . syetnik posianištva v Sofiji Vlada Lukovič. ref^rr^r^^ekves^ov | PapeievnunciJ PeHegrinettl v odnošajih kovač je reier. Amravlialo na snočni med sv. stolico In Jugoslavijo. BELGRAD, 24. Poročevalec .Samouprave je imel pogovor s papeževim nuncijem monsignor Pellegrinettijem o odnošajih med sv. stoličo in jugoslovensko državo. Monsignor Pellegrinetti je izjavil: „Smatram, da • A * . J_t«. _ 1Z M • lrftr lrfl_ stavbenik v Smichovu. Poleg tega je član praške trgovske zbornice, upravni svetnik in predsednik Živnostensek banke. V po-slaniški zbornici je bil član budžetnega odbora in bil med drugim glavni poročevalec za prvi državni proračun v čehoslova-ški republiki. V parlamentu pripada na-rodno-demokratski stranki Rusija Cičerinova okrožnica zaveznikom proti dodelitvi Memela Litvi LONDON, 24. Komisar za vnanje stvari do -prilke morali osebno podati v Rim, da mu bodo osebno poročali o stanju reške zadeve. Sporazum z Bolgarijo BELGRAD, 24. Med jugoslovensko in bolgarsko vlaiđo je bil dosežen sporazum, da se dne 1. marca sestane v Nišu' mešana komisija, ki bo razpravljala o raznih spornih vprašanjih, predvsem o ured tvi mejnih straž na mejah Mekedonije. Člani jugoslavenske delegacije so: Žika Lazić, Brelič, vprašanja v italijanskem jeziku, ki jih pre- italijanskem jeziku, četudi je ravno tako tolmač. Istotako prevaja tolmač to-|nc razume! In vse to, četudi imajo stranke vaja ženčev odgovor na italijanski jezik. Kan- zakonih pravico se posluževati na so- : i, __________ri„ • „ *----, •__M_______ . čna razsodba se potem razglasi v italijam-skem jeziku, katerega/ seveda obtoženec ne razume. — Prevaja se sodnemu dvoru na italijanski jszik to, kar ta dvor razuime c slovenskem jeziku, in se stavljajo obtožencu vprašanja v italijanskem jeziku, ki ga ta ne razume, in se mu naznanjajo isto-iako razsodbe in odredbe v jeziku, ki ga ne razume. In zakaj? Zato, da tolmač prevaja italijanska vprašanja v slovenski jez k in slovenska v italijanski jezik. Ni-li to prava predpustna komedija, da dve oseb% ki razumeta slovenski jezik, govorita med seboj na ta način, da ena govori po italijansko, druga po slovensko, in da jima tretja oseba prevaja, kar govorita! _ diačin jezika* običajnega v deželi! Baje sta predsednik civilnega in kazenskega sodišča in vodja civilne pre ture v Trstu odredila tako postopanje proti našemu jez'ku. Za tako postopanje ministrski predsednik v Rimu, ki je zahteval jezikovne pravice za Italijane v Dalmaciji, pač ne ve. N'hče se ne briga za Slovence in Hrvate v Julijski Krajini in tako postopajo posamezni sodniki kar na svojo pest. Ali smo res mi Slovenci im Hrvatje v Julijski Krajini zapuščeni od vsega sveta, da sme vsak pometati naš jezik kakor smeti iz sodnih dvoran?! Italija Novi dvelirski novci RIM, 24. Koncem tega meseca bodo prišli . i i - __i ■_____s • T: čno načelo o državljanski dclži>osti nasproti domovini, pač pa ponižuje nasproti domovini bolest in žrtev njenih vojakoV. Ne vem, kake praktične posledice hočeš doseči z v promet dvel irski novci iz niklja. Ti novci, napoVedovanjem tak'h načel, pripominjam ___!* .____.l.nn! ntvrlnkn Irralia tn T13 1 t J.___ _ t_ 1: r" t,__r_ .funSotiio pa, da je glavno obličje tega vprašanja predvsem moralno. Ko gre za invalide in mrtvece, se ne sme mimo dolgovanega spoštovanja in časti, ki ju Ti. nehote, podiraš.» Tudi invalid Carlo Delcroix je ostro nastopil proti načrtu podtajnika De Vecchija, ki je vzbudil med invalidskimi množicami nosijo na en strani podobo kralja in na drugi liktorski sveženj. Delegati na konferenci za ureditev vpraša, nja Južne železnice predstavljeni ministrskemu predsednika RIM 24. Včeraj ob 16 so bili vsi delegati, ki se udeležujejo konference za ureditev. , # # vprašanja Južne železnice, predstavljeni v! silno razbuđen,e. Sno^i so se v Runu vrsde ----od glavnega tajnka konfe- demonstracije. Inval di so sli v Sjprevodu - * in z zastavami pred ministrstvo za pošte, kjer so priredili ovacije podtajniku Cara-đonni. De Vecchiju je poslal- protestno p:smc!, v katerem protestira proti temu, da se pripisuje pokojnini značaj miloščine in opozarja na moralne in mednarodne posledice takega postopanja. Že mnogo prej nego je g. De Vecchi vstal v .obrambo javne morale, smo mi glasno zahtevali revizijo onih pokojnin, ki so bile dosežene s prevaro. Javnost pa naj ve, da se g. De Vecchi ne omejuje na revizijo, temveč hoče vse popolnoma preurediti, kakor da bi temeljili dosedanji tozadevni zakoni samo na prevari in laži.» Invalidska zveza je poslala ministrskemu predsedniku spomenico, v kateri odločno nastopa proti nameravanim reformam. Protestna pisma prihajajo z vseh strani države. Posebni deputaciji, ki se je zglasila pri ministrskem predsedniku, je dal ta zagotovila, da se bodo upoštevale invalidske zahteve. Za novo pristanišče v Genovi RIM( 24, Mussolini je danes sprejel genovskega župana, trgovskega asesorja Gia-moglia in političnega komisarja ligurskih pokrajinskih fašjev, ki so ministrskemu predsedniku razložili načrt za zidanje velikega pristanišča v Genovi. Avdijenci je prisostvoval tudi podtajnik na predsedništvu on. Acerbo. Mussolini se je za načrt zelo zanimal ter obljubil, da bo to vprašanje na dnevnem redta bodočega ministrskega sveta. Nori boji z vsUM v Tripotisu SHtea zavzet RIM, 24. Agencija «Štefani* javlja, da se je boj s tripolitanskimi vstaši zopet začel. Dne 21. februarja so nastopile pohod proti vstašem tri vojaške kolone, in sicer iz Homsa, Eli Kubasta in Tarhune. Kolona iz Homsa je naskočila Ras el Amman in pognala v beg kakih 400 vstašev. Kolona iz El Gubata je istega dne zasedla grič med Ras el Gataro in Ras el Zanzurom, kjer je bila zvečer napadena od močnih vstaških oddelkov, kateri so razpolagali tudi z dvema topoma. Prišlo je tudi do protinapada z bodali. Po večkratnih bojih so vojaški oddelki vkorakali v Sliten, odkoder so izgnali vetaše. Sliten je bil zaseden od generala Pettitija di Roreto, a je bil 1. W15. zapuščen vsled splošne vstaje koloniiL palači Chigi „ „ renče grofa Viole ministrskemu predsedniku. Ministrski predsednik jih je sprejel ter pozdrav 1 s simpatičnim nagovorom, v katerem je izrazil željo, da bi se delo konference uspešno končalo. Odgovoril mu je g. Abramovič, jugoslovenski delegat z lepimi besedami o večnem Rimu. Bili so pr"šotni vsi delegati prizadetih držav in njihovi tehnični spremljevalci. Ministiski predsednik je sprejel tudi zastepnike francoskih deln čarjev, ki so se mu zahvalili za njegovo brigo za ureditev vprašanja Južne železnice. Silno razburjenje med vojnimi invalidi Demonstracije — Invalidska deputacija pri Mussoliniju RIM. 24. Med vojnimi invalidi je zavladalo silno razburjenje. Državni podtajnik De Vecchi je namreč sestavil načrt za reformo pokojnin, ki ga bo predložil ministrskemu svetu v odobritev. Načrt je prišel v javnost in je vzbudil silno ogorčenje med invalidi, ker temelji na načelu, da pokojnina ni pravica temveč dobrohotna milost s strani države. Znak za splošni nastop (proti De Vecchiju je dal Caradonna, podtajnik v ministrstvu za pošte, ki je poslal De Vecchiju pismo s precej rezko vsebino. Caradonna pravi, da se ne bavi uradno z invalidskim vprašanjem kakor De Vecchi, da pa je sam invalid in da proučuje to vprašanje z ljubeznijo že leta ter ga pozna do dna. Caradonna pobija v svojem pismu z ogorčenostjo načelo, da pokojnina ni pravica vojnega invalida in da ima država pravico do življenja in smrti svojih državljanov, da državljani v vojni branijo svoje interese in vsled' tega nimajo pravice zahtevati odškodnino od države, ki se ne sme smatrati za navadnega podjetnika. «Tvoje stal šče — pravi Caradonna v svojem pismu De Vecchiju — je ne samo v navzkrižju z javnim in privatnim pravom, temveč je tudi nezdružljivo s sodobnimi političnimi in družabnimi načeli. Ti nisi upošteval. da ima država z ozirom na dolžnosti in pravice državljanov tudi funkcijo pravičnega izenačevanja. Na podlagi te funkcije ne sme dovoliti, da bi žrtve prenašala samo ena stran državljanov. Kdor je največ dal za državo in blagor domovine, ima popolno pravico zahtevati, da mu skupnost že iz hvaležnosti ublaži posledice izvršene dolžnosti, ne morda iz usmiljenja, temveč na podlagi dolgovanega pravičnega izenačenja. Tvois stališče nikakor ne dviga eti- o katerem se je razpravljalo na konferenci. Sprejete sa bile vse točke po vrsti Sporno vprašanje glede relacije za izplačila obojestranskih starih dolgov je bilo rešeno tako-le: 100 predvojnih avstrijskih kron se računa 8 Din. Pri tej priliki so Avstrijci iznesli novo zahtevo, t. j. da se ima vsa imovina, ki je bila last avstrijskih državljanov (juridičnih in fizičnih oseb) je bila po prevratu proti volji lastnikov likvidirana, vrniti, ali pa plačati odškodnino prejšnjim lastnikom. Zastopniki jugoslovenske vlade so v principu pristali na to zahtevo, o podrobnostih pa se bo že razj^ravljaJo. Druga sekcija, ki ji je predsedoval prometni min'ster Vetlzar Jankovič, je razpravljala o trgovinskih in gospodarskih vprašanjih. Seji so prisostvovali poleg ministra dr. Ninčiča načelnika Todorovič in Radosavljevič, ter avstrijska eksperta Griinberger in Peter. Razpravljali so o vprašanju sklenitve trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo. Bil je dosežen sporazum, da se postavijo trgovinska pogajanja na tarifamo podlago. Na popoldanski seji so bile določene glavne točke pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe na tem temelju, pogajanja pa se prično začetkom marca v mestu, ki se določi naknadno. Bilo je sprejeto načelo, da se ima s trgovinsko pogodbo uvesti za uvoz nekaterih predmetov, posebno za tekstilno in železno blago, minimalni tarif mesto dosedanjih maksimalnih tarifov. Sklenilo se je, da se bodo pogajanja o tem predmetu nadaljevala ter je jugoslovenska vlada izjavila pripravljenost, favorizirati uvoz gotovega avstrijskega blaga. Avstrijci so zahtevali, da se jim povrne železn:ški material (vagoni in lokomotive), ki so last avstrijskih privatnih tvrdk, in ozkotirni vagoni in lokomotive, ki j!h je Avstrija posodila bosanskim železnicam. Na to zahtevo je jugoslovenska vlada pristala. . . , t Tretja sekcija je ped predsedstvom profesorja Arangjelovica razpravljala o vlasti brzojavko, kjer protestira proti dodelitvi Memela litevski državi s strani poslaniške konference, ne da se bi pri tem vprašalo Rusijo za nasvet. Litva Poljsko - litovski boji v nevtralni zoni Litovci obshteljujejo poljsko železniško progo VARŠAVA, 24. Listi javljajo, da se še vedno nadaljujejo litovski napadi na posamezne vasi v nevtralni zoni, ki so zasedene izključno le po poljski policiji. Nadaljuje &e tudi obstreljevanje poljske železniške proge. Smatra se vendar vkljub temu, da pride do sporazuma in da se bo vrnil v deželo mir. Vladni in politični krogi kažejo miroljubne namene, odločeni pa so ohraniti-črto, prisojeno Poljski od Društva narodov. Včeraj je prispel v Varšavo general Car. morajo biti ti odnošaji bolj prisrčni, ker ka- ton De Wiart, angleški vojaški zastopnik, toliki v Jugoslaviji tvorijo znaten del celo- kateri je bil ujet v nevtralni zoni od Litov- kupnega prebivalstva, ker je sv. Oče prežet z najboljšo voljo, da vedno vračana z raz merami in ker se največji politiki vseh strank v vaši državi zavedajo pravic katoliške cerkve in teženj katolikov, kateri gredo samo za tem, da bi sodelovali za napredek te države. Mi smo v državi, kjer živijo ena poleg druge razna veroizpovedanja, in dobivajo zaradi tega verska vprašanja izredno važen in kočljiv značaj. Lahko je umljivo, da vsaka prednost, dana enemu veroizpovedanju v škodo drugega in še več: vsako postopanje političnega oblastva, ki bi se lahko tolmačilo kot žaljenje in ogrožanje pravic in verskih načel druge skupine državljanov, izziva večkrat nezadovoljstvo in slabša notranji položaj cev in sedaj vsled protesta angleške vlade izpuščen. Dva poljska častnika, ki sta spremljala generala Cartona in sta bila a njim ujeta, bosta izpuščena jutri Bolgarska Bolgarska ne zbira čet na grški meji SOFIA, 24. Bolgarska brzojavna agencija zanika vest iz Aten, da se zbirajo bolgarske čete na meji proti Grčiji. Francija Francija za politiko spon ažurna z Italijo PARIZ, 24. «Figaro» zahteva, da se mora zasedba ruihrske kotline izvrševati izključno po načrtih francoske vlade. Z za države ter daja razlog ali izgovor za borbo doščenjem se komentira članek «Messag- :_ _____i,,:^:« ... nAlili^natn in namHnpm i. * • • t , . t? m navzkrižje na političnem in narodnem polju. Katoliki morajo sodelovati pri delu za splošni blagor v soglasju s svetlimi ideali svoje cerkve, z dolžnostmi svoje vesti, s pomembnostjo svojega Števila in svoje sposobnosti, v soglasju s svojim patriotizmom in duhom pravičnosti in usmiljenosti nasproti drugim sodržavljanom različnega vero izpovedanja. Prav pa je na drugi strani tudi, da katoliki najdejo v državi tudi zaščitnico svojih pravic in da najdejo, svobodo in možnost sodelovanja pri razvoju celokupne zdrave energije v tej zemlji. Na vprašanie o stališču katolikov nasproti ustavi je izjavil monsignor Pellegrinetti: .Ustava je velikega pomena za državo, kakor je vaša, ki išče poti svoje bodočnosti. Vsled tega so pri vprašanju ustave prizadeti vsi, katoliki in nekatoliki, in sicer večkrat v nasprotnem zmislu, toda, kakor se mi zdi, vedno prepričani, da služijo dobru svoje domovine. Moja visoka misija ne dovoljuje da bi se mešal v strankarske boje. Ugotav gera», ki se je izrekel za tesno zvezo Fran, cije z Italijo. ______________ # (__________ v pravnih vprašanjih. Vršila so se v prvi vrsti | jjam samo z gotovim zadovoljstvom, da no pogajanja gletle izplačila odškodnine, ki jo j bena stranka, vsai kolikor jaz vem, ni vzela zahteva avstrijska vlada za škodo, pov-; v svoj volilni program boja proti katoliški zračeno po jugoslovenski vojski leta 1919! cerkvi. To, seveda, ne pomeni, da so vse v onem delu Koroške, ki je pripadel po plebiscitu Avstriji. Sprejeto je bilo stališče jugoslavenske delegacije, naj se ta škoda preceni in ugotovi ter uračuna pri reparacijah, ki jih mora plačati Jugoslaviji Avstrija. Po končanem obračunu za avstrijske reparacije je jugoslovenska vlada pripravljena, da poravna imenovano škodo. Četrta sekcija je pod predsedstvom dr. Vase Lazareviča razpravljala o vprašanju mejnega prometa na suhem in o vprašanju -atnih listov. Do sklepov ni prišlo. splošno se opaža, da so bili zastopniki jugoslovenske države v smislu vladnih instrukcij zelo popustljivi Noyn odgodltev izmenjave ratifikacijskih listin BELGRAD, 24. Jugoslovenska vlada je dobila iz Rima poročUo, d!a je italijanska vlada poslala posebnega kurirja z originalnem izvodom svetomargeritske konvencije v Belgrad, da ga podpiše kralj Aleksander, nakar se kurir takoj zopet vrne v Rim, kjer se izvrši izmena. Poslanik Antonije-vič je dobil polno moč, da izmenja ratifi-kacijske listine in podpiše protokol o izmenjavi. Sodi se, da bo izmenjava izročena še le sredi prihodnjega tedna. Po poročilih iz Rima je pred včerajšnjim ministrski predsednik Mussolini sprejel člane paritetne komisije za likvidacijo rapallske pogodbe. Razgovarjal se je ž njimi dolgo časa. Navzoči so bili senator Ouartieri. posl. Mattei Gentili in voditelj fašistovske parlamentarne skupine, Maz- ZTo razgovoru z Mussolinijem so se delegati sestaK z generalnim tajnikom ministrstva za zunanje zadeve, senatorjem Cantarinijem. Ta sestanek je trajal nad dve uri Na njem sta Ouartieri m Contarini obvestila poslanca Gentilija in Mazzucco o dosedanjih pogajanjih glede Reke med Italijo in Jugoslavijo. Govorila sta zlasti o ustanovitvi mednarodnega mkeča orista- stranke enako razpoložene nasproti katoliški cerkvi in katoliki morajo zelo paziti, ko podpirajo ono ali drugo stranko. Na vsak način pa upamo, da se bo o verskij vprašanjih razpravljalo mirno in resno, kakor je tudi potrebno pri stvar?, ki kakor vera globoko zadira v najboii živijenski del človeškega bitja, v globino njegove duše. Od svoje strani predvidevam, da bodo katoliki delali po svojim najboljšem prepričanju in po svoji vesti za svojo vero in domovino, in sicer tako, da ne bodo v tej zemlji zapostavljani od nikogar, pač pa da dosežejo spoštovanje tudi o strani, ki niso v njihovi cerkvi, a imajo z njimi skupne težnje po miru in pravici." Važna kulturna obletnica. — 65 letnica. MARIBOR, 23. V soboto, 3. marca 1923. proslavi Narodno gledališče v Mariboru 65-letnico rojstva m 40-letnico kompozitorskega delovanja slovenskega komponista V lktorja Parme. Ob tej priliki se uprizori v Narodnem gledališču njegova prva opera «Urh, grof celj-ski», katera je obenem bila tudi časovno prva slovenska opera. __ fchosIovaSka Novi češki finančni minister PRAGA, 24. Narodna demokratska stranka je' po dolgih posvetovanjih glede zasedbe finančnega ministrstva stavila vladi dvojen predlog, in sicer parlamentarca inž. Bogdana Bečko ali neparlamentarca, bivšega šefa bančnega urada Avguština Novaka, ki je že imel ta portfelj. Ker je ministrski svet vztrajal na svojem sklepu, da more postati naslednik dr. Rašina le član parlamenta, je petka (izvršilni odbor petero vladnih strank) vzela imenovanje inž. Bečke na znanje. Vlada ga bo predložila predsedniku v imenovanje, ki se bo izvršilo jutri ali v nedeljo. Anglija Pogovori francoskega poslanika v Londonu LONDON, 24. Francoski poslanik v Londonu in Lord Curzon sta imela danes pogovor z angleškiqm zunanjim ministrom Predmet tega pogovora se drži tajno. De Valera ni bil aretiran DUBLIN, 24. Varnostni organi irske svobodne države so izvršili včeraj preiskavo v neki hiši v dublinskem predmestju in so aretirali 6 oseb. Govorilo se je, da je bil aretiran ob tej priložnosti tudi De Valera, toda oblastva so to vest zanikala. Dobro upanje za mir aa vzhcdu. LONDON, 24. Daily Mailu peročajo iz Angore, da bo po pogovorih med Kemalom in Ismet pašo narodna skupščina najbrže spre-ela mirovno pogodbo v Lausanni. Pcslanska zbornica proti popci cionaLnemu sistemu LONDON. 24. Dolnja zbornica je s 169 proti 157 glasovom odklonla predlog za ; | uvedbo proporcionalnega zastopsiva na občinskih volitvah. Poslanec inž. Bečka je rojen leta 1863, študiral ie na praški tehniki in bil nazadhie Ruhrska kotlina 12 miljonov mark zaplenjenih — Nove aretacije DOSSELDORF, 24. V Duisburgu je bilo zaplenjenih 12 miljonov mark, ki so bili namenjeni za plače stavkujočim uradnikom. Železniški promet na desnem bregu Rena je zopet ustavljen. Francozi so zasedli železniško postajo v Niederlandsteinu, vsled česar so nemški železničarji takoj zapustili delo. V Speierju sta bila aretirana ravnatelj carine in ravnatelj zaporov. Nemški protest proti francosko - belgijskim ukrepom na zasedenem ozemlju BERLIN, 24. Wolfova agencija javlja: Nemška vlada je poslala vsem državam, ki so podpisale mirovno pogodbo, razen Francije in Belgije, spomenico, v kateri protestira proti proti zakon i tosti francosko-belgijskih ukrepov. V tej spomenici se navajajo vsa pravna vprašanja, ki so nastala vsled francosko - belgijske okupacije in na katera je Nemčija že opozorila v številnih protestnih notah. Nemška vlada utemeljuje svoj protest z določbami versailleske pogodbe, dogovora zai Porenje in s splošnimi določbami mednarodnega prava. V ruhrski kotlini ni kolonialnih čet PARIZ, 24. V zadevi brzojavke iz Berlina, da je prišel na zasedeno ozemlje 7. polk kolonialne pehote s številnimi črnci, se javlja iz uradnega vira, da je sicer 7. kolonialni polk začasno v ruhrski kotlini. Mora se pa odločno zavrniti trditev, da se nahajajo črnci na tem ozemlju. Amerika ne bo posredovala LONDON, 24. .Vesti o posredovanju Amerike v ruhrskem vprašanju so neutemeljene. Washingtonska vlada se je odlo. č?la. da se ne bo vmešavala w te zadeve. V^ Trsiu, dat 25. febiuaija 1923, Nejasen položaj na vzhodu CARIGRAD, 24. Glasovi o sklenitvi Jrško - turškaga miru so spet potihnili, smet paša je sicer izjavil generalu Har-•ingtonu, da upa na dober uspeh pogajanj t zavezn:ki, medtem ko se zatrjuje v uradnih zavezniških krogih, -ljančana, ki bi ne poznal te krasne, zastavne in silne postave, kakor da bi se bila izvila goram iz bokov. Človek bi mislit, da bo doživel sto let, toda za vratna boJezen — črevesni rak — je končno vendarle podglodala tudi korenine njegovega plo-donosnega življenja. Več kot dve leti je bolehal in čeprav smo bili zadnje čase že povsem pripravljeni na njegovo smrt, je ta tožna vest globoko pretresla vso Ljubljano in ves slovenski nar cd, tako da stoji še danes vse pod vtisom dr. Tavčarjeve smrti. Vsi listi brez razlike političnih strank so objavili obširne in simpatične nekrologe, vse mesto je v žalnih zastavah, danes mu je pa priredila Ljubljana (po Pašičevi odredbi na državne stroške) pogreb, kakršnega še ni imel za dr. J. E. Krekom noben Slovenec. Sprenrle so ga k večnemu počitku vse politične stranke in vse kulturne organizacije, po smrtnice so mu pa govorili pesnik Oton Župančič za slovenske kulturne delavce, dr. K. Trrller za ljubljansko meščanstvo, kateremu je očetovsko županeval deset najtrpkejših let, za vlado pokrajinski namestnik Iv. Hribar, za sokolstvo dr. V. Murnik; na Visokem, kamor ga še nocoj prepeljejo in polože jistri dopokine v rodbinsko grobnico, se pa poslove od njega dr. Vodušek in za literate pisatelj Fhižgar. Ime dr, Iv. Tavčar bo v slovenskem narodu neuiaif jivo! Tu sicer bi imel to pot mnogo poročati, toda skromno odmerjeni pTostor mi, žal, ne dovoljuje tega. Kaj in kako je z ratil;-ciranhni dogovori in evakuacijo, vam je gotevo znano. Nerešeno ostane za enkrat le še vprašanje Baroša in Delte, dočim ostalo ozemlje v prihodnj h dnevih vendarle že izprazni italijansko vojaštvo po dolgih štirih letih in pol zasedbe. Tako polagoma stalno napeti i talijanske-jugoslo-venski odnošaji v prihodnje morda vendarle izboljšajo, kar bo gotovo v korist obema strankama. Sinoči se je pripeljal v Eelgrad avstrijski kancelar Se'pel, ki je obiskal že Prago, Budimpešta in Rim. Gre predvsem za dogovore gospodarskega značaja, zlasti za likvidacijo vprašanj, ki jih niso rešile mirovne pogodbe. Slovenski listi upravičeno poudarjajo, da je treba cb tej priliki gospoda Seipla spomniti tudi na brezpravne koroške Slovence. V notranji politiki vse napeto pričakuje blf'žajočih se volitev. Do torka so morale biti vložene zadnje kandidatne liste in pri tej priliki se je v vsej drastičnosti pokazala naravnost smešna slovenska strankarska razcepljenost, o kateri sem že opetovano govoril. V Ljubljani je bilo vloženih 5 kandidatnih list, za ljubljansko-novomeško volilno okrožje 8, za maribersko pa celih 11. Najbolj značilno je, da so se v zadnjem momentu razcepili še slovenski republikanci v novačanovce in radičevce. Na Kranjskem ima ta razcep za oboje še to fatalno posledico, da ne bo pripuščena k volitvi nobena struja, kajti ko je dr. No-vačan že zbral podpise za kandidatno listo, so izvedeli njegovi pristaši (po večini Belokranjci), da se je spri z Radićem, zato so vložili ti novo,,od Radića sankcionirano kandidatno listo. Ker so b:li pa na obeh listah po večini isti predlagatelji, sta razveljavljeni seveda obe. Tudi dr. Šušterši-čevi in radikalski listi v Ljubljani prede precej trda, kajti čuje se, da nista mogli zbrati dovolj podpisov (treba jih je po 100), dejstvo je, da doslej še ništa bili potrjeni. — Pa o teh stvareh obširnejše prihodnjič. P.8L Dnevne vesti Za dobre oAoisje med Italijo is Jugoslavijo. Zagrebška «Riječ» razmotriva vprašanje, pride-li sedaj — po ratifikaciji rapalbkega dogovora do prisrčnih odnosajev med Italijo in Jugoslavijo. Ni dovolj — odgovarja «Riječ» — da so ti odnošaji formalna korektni, marveč morajo* biti tako urejeni, da bosta ntogH obe državi še mnogo doprinašati v duševno zakladnico človečanstva. Se je razpoloženje napeto na obeh straneh- Vendar trdi <*Riječ», da so napetost m precu&odki na italijanski strani večji nego v Jugoslaviji. Pa ne samo to. Tudi nep . Italijani da bi -vse storili za te krožke brezplačno, dajali bi lcnjige in novine in celo tudi brezplačne učitelje italijanskega jezika. «Riječ > priznava važnost take resne akcije, pripominja pa, da ne bi smeli imeti nikakega zahrbtnega namena. Zagrebškemu listu pa se zdi, da bi bala taka akcija veliko važnejša in potrebnega v — Italti, kjer prav nič ne poznajo Jujgoslovenov, in če smeli jo, da jih poznajo, jih poznajo krivo. Na jugoslovenski strani sta italijanska kultura in italijanski jezik dovolj poznana. Kultura Italije je poznana tam od njene dobre, a tudi često slabe strani. Tu opozarja «Rtječ*> na postopanje z Jugoslo-vem. V državi, ki je danes tudi njihova, ne morejo marsikje govoriti javno v svojem jeziku, na da bi riskirali spopadov« ki imafo često tragičen zaključek. V sled takega ozračja napetosti sedanji čas ni ravno ugoden za akcijo, ki jo predlagajo nekateri italijanski poedinci, dokler se ne ustvarijo na itaKjanski strani potrebni predpogoji. «Riječ» zaključuje: *Ko se izvršijo posledice rapalskega dogovora, bo imela Italija priliko, da v kaj kratkem času poda stvarne dokaze o tem, ali nam je prijateljica, ali pa je veljavno tisto mnenje, ki vidi v nji sesedo, neprijateljsko razpoloženo napram nam. Mi pa bomo prisrčno pozdravljali vsako iskreno akcijo od itafijaneke strani, ki bi šla za tem, da se med nami izključijo spori ter da se zacelijo rase, tndmme nam z odcepitvijo poedinih delov od našega živega narodnega telesa. Za danes ne vidimo še take iskrene akcije. Še vedno boli preveč naša jadranska tragedija, Id je tragedija tudi za Italijo m vso srednjo Evropo f» Podajamo ta razmotrivanja v zagrebškem listu italijanski javnosti v resno razmišljanje. Spomin iz tmžae zgodovine Hrvatske. V Sisku je umrl te dni dr. Grga Tuškan, ki je igral veliko politično vlogo kot poslanec in prvak stranke prava v dobi, ko je glasoviti ban Khuen bičal hrvatski narod. Tuškan ,je bil borec, ki ni poznal ne ozirov ne osebnega strahu pred madžaronskimi tirani. Radi svojih odločnih nastopov jc bil večkrat izključen od sej sabora, a dne 24. avgusta 1884. ga je dal Khuen po orožnikih vreči iz zbornice. Tedaj se je narodna opozicija odločila za dejanski napad na tega tirana. In izvršila ga je. Poslanec Gerža-nič mu je dal brco v tisti del telesa, ki se ga navadno ne imenuje v dostojni družbi. In ker je poštenjak Tuškan na sodniji pričal po pravici in resnici, kako «e je odigral ta dogodek — Khuen je hotel namreč po taji ti to svojo sramoto — ga je dal ta madžarski eksponent po sednikih-sušniih ob*pditi na Šest mesecev ječe in izgubo državljanskih pravic in doktorata. Vsled te obsodbe je izgubil pravico «5o izvrševanja odvetniškega poklica. Khuen je hotel ubiti Tuškana, a dosegel je ravno nasprotno. Svet je vendar-le izvedel o sramoti, ki je zasluženo doletela Khuena v zastopstvu naroda, a ta poslednji je priznal Tuškanu doktorat s tem, da ga je od tedaj volil v sabor neprestano do pogube Avstro-Ogrske. Po zlomu jc bil Tuškan v začasnem narodnem predstavništvu v Relgradu, kjet se je pridružil demokratski stranki. Še dva momenta — častna za pokojnega borca. Bil je med prvimi, ki so zapustili Starčevičevo stranko prava/ ker se ji ie narinil za gospodarja prcsluli — Josip Frank. Pozneje je bil pokojni Tuškan predsednik hr-vatsko-srbskic koalicije, te predhodnice narodnemu ujedinjenju Jugoslovenov. Njegovo truplo prepeljejo v Zagreb, kjer ga položijo pod arkadami na groblju Mhrogof! Spomin tega neustrašenega borca ostane neminljiv. «Tstarska Riječ* piše: Ako govorimo na sploh, moramo ugotoviti, da je človeška družba pobesnela, nas pripada kateremu-koli stanu. Nekdaj bi se bili sramovali tudi najbolj pokvarjeni elementi dejanj, ki se dandanes dodajajo okolo nas. Vsakemu mislečemu, poštenemu človeku prihaja danes tu nehote misel: sramujem se, da sem Evropejec, sram me je, da sam belega plemena. Danes je pogažena in popljuvana kultura m civilizacija, pa tudi vera v pravico in pravičnost je pokopana nekje daleč, da ne Bog ne vrag ne vesta, kje se nahaja. Danes se dogajajo stvari, ki bi se jih gotovo sramovali tudi divjaki v Afriki. Tak dogodek se je odigral te dni v Motovunu (v Istri). Dne 1. t. m. so znani junaki prijeli hrvatskega učitelja v Motovunskih Novakih in so ga odvedli pred upravitelja sodnife, Ceccolija. Sodnik je navajal učitelju razne čine, ki jih je ta baje zagrešil. Učitelj je dokazoval svojo nedolžnost, pri tem pa ga je eden navzočih udaril s pestjo po glavi tako hudo, da se je učitelju zmračilo. In zgodilo se je to pred sodnikom. Kako naj piše človek o takem dejanju? Kaj naf reče o takih ljudeh in takem sodniku? Kako zaupanje more imeti ljudstvo do takih ljudi, sodnikov in zakonov? Mari ni sramotno, da verjamejo laž-njivhn informacijam, ki jih dobivajo od nekaterih propalic iz motovunske okoline? Gospoda! Proučite najprej tiste moralne propalice, ki vam dajejo krive informacije, pa bo potem morda manj — divjaških, armenskih činov! Izplačevanje pokojnine državnim upokojencem. Finančno ministrstvo (glavno zakladno ravnateljstvo) je izdalo dne 31. decembra p. 1. odlok, s katerim se državni vpokojenci in drugi, ki imajo pravico na državne prispevke, z dne 1. marca t. 1. oproiča^o dosedanje obveznosti, da predložijo življenski izkaz, preden dobe pokojnino oziroma prispevke. Odslej se bo torej izplačevala državnim upokojencem pc.'cojnina, ne da bi morali, kakor doslej, predlagati življenski izkaz. Z istim odlokom pa je bilo tudi predpisano, da, moraijo ^ vpokojenci svoje pokofninske knjižice opremiti s fotografi',o, ki mera biti overovljena od občinskega oblaštva aH pa cd kakega kr. notarja. Kdor si hoče torej preskrbeti overovljenje svoje fotografije s strani občine, se mora zglasiti v ob- točnejše in pravičnejše razumevanje jugoslo- ra; in bo rok za nje zaključen v sredo, dne 28. venskega naroda, ali narodnost porazno pa je, t. m. da italijanski časopisi dan za dnem krivo ob- Vpoko;enci bivše avstrijske vladavine pa veščajo o Jugoclovenih in njihovih stremljen/ih razen tega invalidi, vdove in sirote bivše a. o in ustvtrj^o stem težko in duU^ivo atmosfero.! vojske, ki dobivajo podporo na račun pokojni- ne, se bodo morali agtasiti v omenjenem uradu, kjer jin bodo oveiovili njihove fotografije, v tem-le redu: od 12.—14. marca t. 1. črke A-C; od 15.—17. marca črke D-E; od 19.—21. marca črke F-I; od 22.—24. marca črke J-M; od 26.—28. marca črke N-P; od 29.—31. marca črke R-S; od 2.-7. aprila črke T-Z. Vpokojenci morajo priti overovit svoje fotografije, seveda osebno in morajo prinesti seboj pokojninsko knjižico, na kateri bo prilepljena fotografija, ki ne bo prestara. Prinesti morajo seboj tudi legitimacije (po možnosti opremljene s fotografijo); če nimajo legitimacije morajo pripeljati dve osebi, kateri jih poznata. Ti dve osebe se bosta morali, seveda, tudi legitimirati. Nesramnost. Na neki razglednici, ki predočuje prizor s slavnostnega prenosa slike Matere božje na sv. Goro je taka-le pripomba: (seveda na drugem mestu) v jeziku, ki naj bi bil slovenski: «Gorica — Mati Božja od Sveta Gora. Devica od Sveta Gora je primila suoi prostor da dovolilo suoi Vas!» — Tako pačenje našega jezika je res »krajna nesramnost. Tem hujša, ker jo je zagrešil kdo v svoje dobičkar-ske namene. Je pa tudi nedostojno spričo dogodka, na katerem je sodelovalo naše slovensko ljudstvo z vsem svojim srcem. K zadevi napisov. Prihajajo nam različna vprašanja tičoca se napisov na trgovinah, gostilnah in drugih obratih. Doživljamo vedno že znano stvar, da se ljudje dajo brez potrebe begati ter verujejo vsakovrstnim kvantam več, nego zakonom. Le radi zanimivosti omenjamo, da leži pred nami vprašanje, je-li res, da bo treba plačevati za slovenske napise poseben davek. Opozarjamo tu vse prizadete na odredbe tržaške prefekture, ki veljajo za vso nekdanjo Julijsko Krajino, ker tedaj ni bila še izvedena upravna preureditev novih pokrajin, in ki smo jih svoječasno objavil'. Znano bo našim čitateljem, da je naš list zavzel odločna stališče proti temu. da je tržaška prefekiuraj predpisala dvojezične nap se tudi v čisto slovenskih krajih in sicer z italijanskim jezikom na prvem mestu. To pa je vendar gotovo in tu ščiti posameznika zakonita odredba, da so dvojezični predp:si dovoljeni. O kakih posebnih davkih ali drugih nesmiselnostih ni niti govora! Ne smatramo, da je baš potrebno, toda ker smo ravno pri tem predmetu, opozarjamo, da je dolžnost vsakega slovenskega podjetn;ka, da razobesi tudi slovenski nadpis; to je dolžan svojim slovenskim odjemalcem in to je dolžan samemu sebi, ker drugače je smešen pred Slovenci in Italijani. Opozarjamo še, da je poverjena izvršitev omenjen h odredb trža- j ške prefekture edina političnim oblastveni | in kr. orožnikom. VsaJk drugi, ki se v za- i devo umešava, naj se postavi pred vrata ali naznani orožnikom. Za vojake. Iz Rima javljajo, da je vojno ministrstvo izdalo no.ve določbe glede pri-menitve kr. odloka z dne 7. januarja. Na podlagi teh določb lahko pros;jo za skrčenje vojaške službe na 3 mesece še ti-ie: 1. edini sin očeta, pohabljenega ali vpeko-jenega zaradi vojaške službe; 2. prvorojenij sin očeta, p'ohabljenega' ali vpokojenega zaradi vojaške službe, kateri n:ma drugih sinov nad 16 leti; 3. edini vnuk deda, ki je stopil v 70. leto življenja in ki ima s nea-e, kateri nimajo več kot 16 let; 4. edini vnuk dedinje - vdove, ki ima smove, kateri nimajo več kot 16 let; 5. prvorojenec vdove, ki ima brata z več kot 16 leti, a je izgubil očeta vsled ran ali bdezni, zadofcljenih zaradi vojaške službe; 6. ed ni živ potomec svoje družine, ki je izgubil očeta vsled ran ali bolezni, zadobljenih zaradi vojaške službe. Skrčenje vojaške službe je podrejeno uspešnemu obiskovanju predvojaških pripravljalni tečajev. Tolmači za slovanske in nemške voj. novince. Iz proglasa o vpoklicu vojaških novincev letnika 1903. posnemamo sledeči košček, ki se tiče posebno novincev iz novih pokrajin: 35. Novinci nemške in slovanske narodnosti bndo iz ozirov na vežbanje, ki izhajajo iz razlike jezika, tvorili posebne oddelke (squadre), ki bedo priključeni k posameznim četam, es-kadronom, baterijam itd., h katerim so bili novinci dodeljeni. Poveljstva naj tiste vojake, ki so sposobni za tolmače slovenskega in nemškega jezika, porazdelijo med oddelke slovanskih in nemških novincev. Tolmači naj se pošljejo k armadnim zborom, h katerim so bili dodeljeni slovanski in nemški novinci; in sicer v razmerju s številom takih novincev. Raztegnite? davkov. Uradni vestni k (Gazzetta Ufficiale) prinaša odloke, s katerimi se raztegnejo na nove pokrajine sledeče pristojbine: pristojbina na mrtvo roko; pristojbina na zavarovanja in pre-živitne pogodbe; pristojbina na promet in kupčijo z vrednostnimi papirji ter na kapital inozemskih družb. Konečno se raztegne pravilnik za izvrševanje poklica računarja (ragioniere). Hišnonajemniaski davek. Tuka£na davkarija razglaša sledeče opozorilo: Dne 1. marca 1923. se mora plačati davkariji (Piazza Chiesa Evangelica št. 2, I. n.) prvi trome sečni rok hišnonajemninskega davka, oziroma 5% s pri-padki. Davek na javne oglase. Uradno glasilo (Gazzetta Ufficiale) fre priobčilo kraljevi dekret, s katerim se davek na javne razglase razteza tudi na nove pokrajine. Uradna razglasitev na-glaša, da se je ta daveik naložil v svrho davčnega izenačenja, ker so bili popred od tega davka oproščeni tisti, ki so se posluževali tega sredstva reklame, medtem ko so ga morali plačevati drogi, ki so se posluževali drugih načinov razglašanja. Davek se nalaga sedaj na vse oglase v javnih listih, trgovske in zasebne: v dnevnikih, v periodičnih listih, v knjigah, brošurah, na programih, v katalogih, na voznih redih. Davek pa se bo moral plačevati samo za plačane oglase; neplačani oglasi niso podrejeni temu davku. Ti poslednji pa ne smejo biti uvrščeni na prostoru, ki je določen za javne oglase. Oproščeni so nadalje: oglasi države, občin, dežel, dobrodelnih naporov, trgovskih zbornic in drugih javnih naprav, ustanov in zavodov, če se ti oglasi ne nanašajo na upravo premoženja teh naprav. Dalje oglasi m enostavni programi o prireditvah, koncertih, razstavah, dirkah, tekmovanjih in drugih javnih prireditvah, ne smejo pa vsebovati pripomb v reklamne svrhe. Potem oglasi bogoslužnega pomena, če so splošnega značaja. Sledniič sedni razglasi in oglasi, ki se glasom civilnih iif trgovskih zakonov morajo objavljati v "Gazzetta" Ufficiale^, v uradnih Hstih in v vestniku delniških družb. Davek gre vedno na račun tistega, ki je naročil oglas ter ga mora plačati tistemu, ki na| objavi razglas. Ta pa ga bo moral plačati ob-Iastvu. Davek bo odmerjen sorazmerna s ceno oglasa na podlagi tarifov, določenih za vsaW iist, revijo, itd. Pri odmeri davka se ne upoštevajo morebitna znižanja cene potom posebnih dogovorov. Davek je odmerjen tako-le: Če cena oglasa ni višja od 10 lir, znaša davek 10 stolink za vsako objavo. Za ceno od 10 do 50 lir davek 25 stoLink za vsako objavo. Za ccno nad 100 do 250 lir davek 1 liro za vsako objavo. Za ceno od 250 do 500 lir davek 10 lir. Na ta davek pa je še določena 20-odstotna dokluda na korist pohabljencev, če \e znesek nad 10 lir. Druge določbe se nanašaj na način plačevanja od strani izdajateljev listov in drugih publikacij. Slovensko-komunistiČne zarote noče biti konec. Italijanski časnikarji imajo svoje mode kakor ženske. V Parizu se obleče igralka nai glasu ah žena kakega ministra v barvo, ki se je včeraj zdela še vsemu svetu ostudna, recimo v rumeno, in jutri je že ves Pariz, pojutršnjern pa vsa Francija v rumenem. Čez par tedr.ov je rumena že vsa «boljSa» ženska Evropa! !r» ko hodijo Parižanke oblečene žc zopet v dru^o b^pvo, n. pr. zeleno, se zavedo gotove Evropejke, da je — rumena barva strašno mo~ derna, in tako gre ta pisani svet naprej. Nekako slično se godi goriškemu dopisniku lista »Giornale di Roma-> gospodu Gino Piva. Med tem ko visi ^slovensko-komunistična zareta-> pri drugih italijanskih časnikarjih — še precej umazana in pomandrana — že davno v ka.kem kotu njihove politične omare, ie prišel gesped Piva srečno do spoznanja, da prav za prav strašno moderno pisali o «slovensko-komuni-stični za roti». In udri ga! Pariz je že ves zelen, £ospcd Piva pa nosi ves vesel svoje rumena klobase v «Giornale di Roma». Naklepi, ki so sedaj očitni, tako pripoveduje gospod Piva, in ki gredo za tem, da vzdržajsjo pri živlien;u nezadovoljstvo med Slovani ob Soči, dc.ka-zuie*"o, kako prav je storila vlada iz nacional^ nih ozirov s preuredbo pokrajinskih mej. (ru. Najprej hvali pisec Videm, cd katerega pričakuje velikansko duševno in ikulturno posrkane drugo-rodcev od Timava do Trbiža, nato nekako čestita Goiičanom, da so združeni s Re/.ipni, češ, od njih se bodo lahko marsikai naučili. Sledi mal poskok v zgodovino, kjer ima piscc samo rožnate barve, češ, *S?ovani Islre in Dalmacijc so oboževali Benetke, katerim so doprinašali vedno najhrupnejše dokaze via-nosti», nato pa zopet skok v sedanjost, kjer pa pisec jemlje tolj črne barve, češ jugoslovenski državniki bodo morali gledati, da se ohrani dobro sosedstvo ter «ne bodo nikoli smeli delati politike podpihavanja ali pustolovščin za — odrešenje nekaterih etničnih potočkov, ki so se vsled sluča:ne lege, da tako rečem, zemljepisnih in jezikovnih razvodij, a v prvi vrsti radi lastne udobnosti, podaljšali proti deželi solnca». Skoraj samo ob sebi je umevno, da tvori konec znani slavospev o do* brem ljudstvu, ki noče vedeti za propagandiste. Taka >e lorej -corrispenHenza partico-ct>lare», ki sledi velikemu naslovu *!zi:ih>v-licni komunistični nak'eoi in zarote med Sk>-vani nove Italije*. Kaj je prav za prav povedal ali Iiotcl povedali gospod Piva? Če res živi v Gorici, vendar mora videti druče stvari in dru^e potrebe ,o katerih bi lahko inr^rrairal rimsko javnost. Več bi laWco kori^t'1 Slovencem in državi, netfo da nnbira različne — rur mene slvari, ter jih predočuje javnosti kot — zadr jo modo in kot resnico. Seznam strok, v katerih vlada v gotovih letnih časih brezposelnost. Deželni urad za name-ščar.-e brezposelnih in pobijanje brezposelnosti v Julir-ski Krajini in Zadru nam ys poslal sledeči seznam strok, v katerih vlada v gotovih letnih časih brezposelnost: 1} Poljedelstvo: v področju okrajne bolniške blagajne v Gorici (samo za tolminsko in idrijsko okrožje), v Ajdovščini, Postojni in Trbiža ni dela cd 1. decembra do konca februarja. — • 2} Gozdarstvo (sekanje gozdov) ni dela cd 15. novembra do konca marca. — 3) Izdelava rastlinskega oglja: od 1. maja do konca avgusta, —-4) Cement: a) zidarji, poda jači kopači, težaki: od 1. decembra do konca februarja. V področju okrajnih bolniških blagajn v Gorici (samo za tolminsko in idrijsko okrožje), Ajdovščini, Postojni in Trbižu brez izjeme, medtem ko na ostalem .delu ozemlja ni dela samo za nekvalificirane delavcc in za tiste redne zaposlencc, ki se ne rabijo pri končnih delih pod streho; b) cestarji: po vsej Julijski Krajini od 1. decembra do konca februarja; c) Opekatnice: Od 1. oktobra do konca marca. — 5) Izdelava ledu, piva, poka lic in sladoiedč: od 15. oktobra do 15. marca. — 6) Rudniki in kamnolomi: od 1. decembra do konca februarja. — 7) Predelovanje rib: od 15. oktobra do 15 mar- ca< _ 8) Obrežna plovba (s posebnim o.Tirom na plovbo ob času kopanja): od 1. novembra do 31. marca. — 9) Kopališča in zdravilišča (s posebnim ozirom na hotelsko osobje): od 1. oktobra do 15. aprila. Delavci, ki so redno zaposleni v goriome-njenih strokah« ne bodo prejemali podpore za brezposelne v času, ki se smatra za dobo brezposelnosti radi letnega časa. Vladni komisar: avnatel]: ^ Dr. Cumar ^ x Dr. Bresani Stanovanjske odpovedi. Stevdo stanovanjskih odpovedi, podanih potom ©odbije, gre v našem mestu, že v mnoge tisoče. Med prizadetimi najemniki fe razburjenje seveda veliko. Predsednik udruženja najemnikov in uradniške zveze Je podal «Piccolu» pojasnila v soglasju z našimi, ki smo jih priobčili v izdanju © dam 29. leto—ij« lffl bila vlada — ce k dekret ni bal i« pripravljen t— uradno izjavila, da je rok za odpovedi, 24. februarja za letos odpravljen do razglasa novega dekreta. Eno pa je dosegla vlad« s svojo fcamudo: da ima od odpovedi in utokov že do-eedaj mnoga tisoče v dohodkov. Ubogi aajemr tuki bodo pa morali nositi te troške in vrhu tega plačevati višjo najemnino po določbah novega dekreta. Kupčija je kupčija. Zavarovalna družba «As-sicurarioni Generalih si je nadela za svojo poslovanje v Jugoslaviji ime *Sava». t Slovenskemu narod«! Dr, Ivan eden največjih in najboljših « £\Jf kedaj pojavilo v našem feapustil nas je za večno.Tudi družba sv. Cirila in Metoda v Lgubljam piaka za njim, li je bil častni član, dolgoleten odbornik končno podpredsednik. saj in m Ne zadostuje pa, ako mu ohranimo časten tra;en spomin. Mož*-dr. Tavčarjeve vrste pristoja javen in trajen sj>omenik v — -- -katerega mu misli naša družba postaviti s tem, da ustanavlja dr. Ivana Tavčarj* sklad. Iz tega sklada naj se podpirajo one šole, ki so nam posebno pri srcu. „ Zato poživljamo vse prijatelje in česiilce biagopokojnika, da prispevajo k temu sklad«. Ako storimo svojo dolžnost, bomo s tem najbolj častili spomin našega blagopckojnega podpredsednika, kateri je vedel ceniti m uvazevau narodno delovanje naše družbe. Skrbimo za to, da bomo za ta sklad nabrali vsaj en milijon kron. Najmanjši prispevek za ta sklad naj znaša 10 dinarjev. Slovenke! Slovenci! Uvažujte to našo prošnjo in prispevajte vsi k temu skladu, iz katerega naj se podkrepe one šole, ki so najbol; potrebne naše podpore. Storili bodete najlepše delo in ustregli iniencijam velikega nagega pokojnika. Slovenske časnike pa, ki uva-žuiejo naše delo, prosimo, da objavijo ta oklic. ... . . Prispevki naj se pcšilja'o upravmstvu tega lista ali pa naravnost naši družbi. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Dne 20. februarja 1923. Andr. Senekovič 1. r., prvomestmk. Aleksander Hudovernik 1. r., blagajnik. Zahvala. Šolsko društvo, podružnica pri Sv. Jakobu v Trstu, še imenem gojencev otroškega vrtca in onih revnih otrok, ki dobivajo hrano v šoli, najsrčneje zahvaljuje vsem cenj. dobrotnikom in dcbrotnicam, ki so darovali znatne svete, ker se niso udeležili pusine prireditve v DKD pri Sv. Jakobu. imena vseh dobrotnikov ne moremo v listu priobčiti, ker bi bilo preobsežno, pač pa se vsak lahko prepriča pri podpisanih odbornikih, če je dar prišel na pravo narodu, Porotno sodiSfe Proces Mmatgancev — Cowor far. ptdkmAorja Včerajšnja razprava je pričela z govorom kr. prokuratorja, avv. Loffredc-ta: — Moja beseda bo trezna in mirna kakor zakon. Branitelji bodo gotovo prinesli kot prvo na dan, da so bili obtoženi fašisti deležni amnestije, ostali obtoženci pa ne. Govorim italijanskim porotnikom, katenm gotovo leži na srcu dobrobit nacije. Oni poznajo sodbo drugih porotnih sodišč o koristnem delovanju fašizma, kateremu se ima domovina zahvaliti za svojo rešitev. Cilj posvečuje sredstva. Pri činih, kjer je bil edini namen fašistov, da ščitijo interese nacije, so ljudski sodniki vedno oprostili. Tudi v predležečem primeru, če ne bi bilo amnestije, bi bilo gotovo sledilo oprošče-nje. Pri degedkih, ki eo sledili enim v Mare žigah je bil ubit en človek; toda ne ve se, kdo je bil storilec. In tudi vojaki, ki so tedaj streljali in prišli pred vojaško sodišče so bili oproščeni. — Branitelji bodo zastopali mnenje, da gre tu za čin množice. Res se je množica vzdignila proti fašistom ter jih zapodila. Toda nato je sledilo zasledovanje posameznikov. Tu gre za zločine posameznikov in ne za zločin razburjene ljudske mase. Govornik je nato osvetlil posamezne čine. Pri Giachmu je dokazano, da so bili štirje: Dilica, Kermac, Beržan m Babič-Amerikan. Poslednji je mrtev in vsi z vračajo krivdo nanj. Pri prvem zaslišanju pa so z vračali krivdo drug na drugega. A priči Josipu Babiču je Kermac pokazal listnico žrtve in priči Toškanu je priznal, da je ubil fašista. Glede fašista Rizzatto je Sabadin priznal, da je streljal nanj. A Babič - Bačeto ga je k temu spodbujal. Priča Tassini. ki je tedaj obležal težko ranjen, je spoznal v Kravčiču enega svojih napadalcev. Tudi mcrilci Basadonne so identificirani. Priča Juričič j'm je morala prečitati legitimacijo mladeniča; ona jih je tedaj vidiela, a danes trdi, da jih ne spozna med obtoženci. Oči-vidno je priča strahovana. Toda cPetelin* je priči Kozloviču priznal svojo krivdo. Na-zarij Babič - Jager je priznal, da je zasledoval fašista iz Babičem - Bačetem in da ga je fašist prosil, naj ga pusti, ker on da ni fašist. Je torej gotovo, da so brli tisti, katere je priča Juričič videla okrog Basa-donne. Četrti bi bil neki Šergon, ki pa je Vesli s Notranjskega Iz Postajne: Naša javna bolnica, ki ffe bila vsled vojnih razmer nekoliko zapuščena bo postavljena zopet v prejšnji stan. Slaviw> občinstvo se zato vabi, da se poda v slučaju bolesni v našo domačo bolnico. Sedaj imamo v Postojni zopet zdravnike, ki razumejo naš jezik; zato je pričakovati, da pride tudi v tem oziru do predvojnih razmer. Ljudstvo oz. vsa županstva želč, da se nastavi v bolnici zdravnik, ki bo veščak v vseh boleznih, in ki bo razumel bolnike «obeh narodnosti'. — Lahko je, da je zdravnik najboljši in ima dobro voljo, a če mu bolnik ne more dopovedati morebitne bolezni, si zdravnik ne more ničesar pomagati. Zdravstveno okrožje, ki obstoji iz občin Postojna. Bukovce, Košana, Šmihel, St. Peter m Izšla, je 2. številka. «Mladikea z bogato leposlovno, gospodarsko, gospodinjsko, poučno in zabavne vsebino, tforava in uredništvo « Mladike » se nahaja v Gorici, via Carducci 4. HI. VRTNICE, močne sadiko (grmičje) najboljših vrst, po L 3.— komad prodaja cvetliča* Santo Peteani, Gorica, Via Lunga (vhod pod št. 57. 251 Hali oglasi «e računajo po 2t stol. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stol. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče sini bo, plač« polovično ceao. DVE HIŠICI, stanovanje prazno, 1300 sežnjev vrta, sadno drevje, dva vodnjaka, svinjaki, stekleaa okna za cvetlice, se takoj prodasta aH dasta v najem pri Sv. Ivanu. Izvedbe: Sv. Ivan Via Linfe 571 Trst. 287 Slavina je izvolilo tudi nov odbor. — Občino Postajna zastopata Jos. Dovjfan in Franc Kutin, občino Bukovje, župan Srebotnjak, občino Košana. Leopold Dekleva iz Bnj, občino Smi-bel. Matija Ambrotič i* Novesušicc, občino St. Peter Peter 2ele in občino Slavina pa župan Alojz Kurjava. Za načelnika je bil izvoljen Jos. Dovgan, bivši občinski komisar, za namestnika pa Fran Kutin, bivii župan v Postojni. Novi, odbor bo ukrenil vse potrebno, da pomaga nesrečnikom, ki so primoram biti v bolnici. Županstva naj bolnikom izdajam izkaznice, ker bi brez nnh ne bili sprejeti v bolnico, razen v zelo nujnih slučajih. Ona županstva, ki imajo v bolnici osebe, ki niso bolne, pač pa oslabele vsled starosti ter ce potrebujejo zdravniške pomoči in ne zdravil, naj pridejo takoj po svoje bolnike, ker stane dnevna oskrba L 16.—v N. N. LEPA, vili slična hiša s gospodarskim poslopjem, njivo, vrtom, malim sadnim vrtom, vinska trta, voda pri hiši, pripravno za vrtna rijo, lesnega trgovca ali gostilno, se proda, eventualno z vsem pohištvom. Pisati F. Kmet, Trbovlje 2, Jugoslavija. 281 KUPUJEM cunje, železo, papir. Molino grande 20 Babič. 278 GOSPODIČNA, resna, želi znanja z resnim, iz obraženim gospodom od 29 let dalje. Ponudbe pod «Bogdanica» na upravništvo. GOSTILNA, vpeljana, na prometnem kraju, se proda z inventarjem vred pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pri upravnišivu. 260 PAINEXPELLER in Reumazan, izkušeni sredstvi proti trganju in bolečinam po udih, plečih, križu, se dobita v lekarni v Ilir. Bi< strici. _29/3 DOŠLA je prava češka Voodraček-ova cikori-znamke «Miramar». Glavna zaloga Ze- manek sTČornell Via Trento 12 telefon 108. 263 UČENKO poštenih starišev, zdravo in pridno, sprejme v manufakturno tugovino L rajdigaj Vipava. 274 LJUBITELJEM PRIRODE! Prodam živega nepoškodovanega orla, (razprostrt 2 m). Cen* po dogovoru. Lokavec 158, Ajdovščina. ^ LOKAL za trgovino, blizu jugoslovanske meje« obstoječa nad 30 let, se takoj odda. Natančnejša pojasnila pri Žgur, Črni vrh št. 9, p« Idriji. ___273 OKOLIČANOM naznanjam, da imam zalogo vseh mrtvaških potrebščin po najnižjih cenah. Milič, Prošek 280 TRTE cepljene, bele vrste in sadna drevesa se dobifo pri trtnici Ivan Forčič, Preserje, p. Konten. 54 ŠIVILJA A. Bizjak se priporočacenjenim da- u Toi mam. Gre tudi na dom. Tor S. Pietro l/I 277 UČENEC se sprejme v trgovino jestvin Piazza Oberdan št. 5. 282 Rijl2evnost Id umetnost Valutno vprašanje. —- Spisal dr. Juro Jan, odvetnik v Mariboru. Izšla je ravnokar v Mariboru v samozaložbi g. dr. Jana brošuri, ki obravnava .to kočljivo vprašanje s splošnega stališča kakor tudi s posebnim ozirom na tozadevni položaj v Jugoslaviji. Pisatelj^ nam___ podaje v tej brošuri najprej požudno a izčrpno j z dvema stanovanjema, vrtom m hlevom razlago denarstva in denarnega sistema, opi- j ge pro(|a v Rojanu, Moimi 750 284 suie nam vlogo bankovca in razsiih drugih to krasno dramatično tlelo našega dobroznanega Gangla, Zadovoljila bo o-bčinstvo v polni meri. Osebje pod vodstvom priznanega režiserja g. M. Goriupa bo z vso preciznostjo izvajalo uloge, katere so jim poverjene. Razvoj igre drži od začetka do konca poslušalca v napetem zanimanju za usodo glavnega junaka. Oglejte si igro in prihitite v velikem ščevilu v dvorano, DKD pri Sv. Jakobu MDP Sv. Jakob vabi tem potom si. občinstvo na svoj VI. zabavni večer, ki se vrši v nedeljo 4. marca t. 1. v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Kdor se je udeležil zadnjih pet zabavnih večerov naše zavedne šentjakobske mladine, ne bo tudi takrat manjkal. Drugi, ki niso imeli še prilike poseliti našo veselo mladino, bodo gotovo uporabili to priliko, da pozabijo za hip na sedanje teške čase, in da se povesele med našim, naraščajem Na sporedu co različne šaljive točke, med drugim tudi nov elekten monolog, pri katerem se bet' 3 uporabila različna moderna odrska sredstva. Natančnejše prihodnjič! MDP. — Sv. Jakob: Jutri ob navadni uri sestanek s predavanjem «0 Turizmu*. Vstop dovoljen tudi nečlanom, — Predsednik. eŠCHsko društvo,« podružnica pri Sv, Ivanu vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 4. marca t. 1, ob 4. uri pop. v prostorih otroškega vrtca pri Sv. Ivanu s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. tajnikovo poročilo, 3) blagajnikovo poročilo, 4) izjava pregkdovalnega odbora, 5) volitev novega odbora, 6) slučajnosti. - Odbor. Iz triaikega življenja Zagoneten dogodek. Pred sinoćnjim okoli enajste ure so pripeljali v težkem stanju v mestno bolnišnico delavca Jakoba Kaila, starega 33 let, stanujočega v Barkovljah. Službujoči zdravnik ga je brž preiskal ter ugotovil, da ima nevarne poškodbe na glavi. — Ranjenec je izjavil, da se ne spominja, kje bi bil dobil te peškedbe. Vendar se pa domneva, da je prišel pod kak avtomobil. Nenadna smrL Pred sinoćnjim je umrla nenadne smrti v svojem stanovanju v ulici Scussa St 8 posestnica Lucija Rolla, stara 60 let. Zadela jo je srčna kap. Tatovi t stanovanju. Zasebnica Antonija Ra-valico je pustila včeraj zjutraj svoje stanovanje v ulici Set te fontane nekoliko časa brez nadzorstva. Ko se je pa vrnila, je ugotovila, da so se prikradli med tem časom v stanovanje neznani zlikovci ter odnesli najrazličnejše pe»-tilo v vrednosti 500 lir. Govornik je nato izvajal, da tu ni mogoče govoriti o nenameravanem ubojstvu, katero je vsebovano v drugem vprašanju. Še manj je mogoče govoriti o jednostavni teles_ ni požkedbi. Če porotniki potrdijo poslednja vprašanja, ne bedo kaznovali krivcev ampak ustvarili bodo junake. Oprostitev teh obtožencev b: bila žalitev mrtvih, žalitev Italije. Izrek porotnikov mora biti izrek pravice. Samo tedaj bo konec sovraštva in se bodo združili duhovi. Vastl z GoriSkesa Goriško okrajno učiteljsko dlTuštvo zboruje dne 1. marca t. 1. ob 10 uri v Trgovskem domu v Gorici. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Tovariš Fran Mer-molja: Naš sklad. 3. Skupno delovanje z italijanskimi tovariši v novi pokrajini «Fri-uli ». 4. Raznoterosti. Eno uro pred zborovanjem odborova seja istotam. Ob 2 popoldne predavanje v risarski dvorani, Scuola Via Cappuccini; predava gospod profesor Govanni Lorenzoni: II secolo di Dante, — Udeležba obyezna! Pridite vse in vsi! Z ozirom na novo upravno preured-bo nase Julijske Krajine so nam posebno dobrodošli tovariši in tovarišice iz vipavskega in komenskega okraja — Predsed-ništvo. Miren. V Mirnu ponove danes v nedeljo dne 25. t. m. ob 3 popoldne čarobno otroško igro s petjem «V kraljestvu palčkov». Prepričani smo, da bo tudi sedaj natlačena dvorana, ker toliko krasote še ni bilo nikjer na naših odrih. Cene bodo zelo znižane in za 2 lir se preselite v bajno kraljestvo palčkov, kjer boste gledali ljubke pedenj-možičke in poslušali bajno vilinsko petje. Vsled tega ta dan: «Vsi t Miren!» Preostanek se porabi za ubožno šolsko deco. Kobarid. «Nar o dna Čitalnica» v Kobaridu vabi vse člane in nečlane, ki imajo veselje za društveno delovanje« na izvanredni občni zbor, ki se bo vršil v sredo, dne 28. februarja ob pol osmih zvečer v društvenih prostorih, Dormberg. Iz Dornberga smo prejeli dopis, ki hudo napada občinske zastopnike. Dopisnik gleda stvari gotovo z drugega stališča nego boij daleč stoječe osebe; zato njegovih vrst ne moremo sprejeti. Povsod so danes razmere težke, povsod so težave in tudi občina Dorn-berg gotovo ni brez njih. Na drugi strani pa je bila baš občina Dornberg od nekdaj med našimi prvimi, najpontosnejšimi občinami, kar kaže, da so tudi občina rji temu primerni možje in koreniaki. Ne motimo se, če rečemo, da to velja tudi za današnje občinske očete,* ki gotovo storijo, kar je v njihovih močeh, da pomagajo, kjer se da pomagati. —Če pa je res, kar dopisnik trdi, da občina daje prelahko in v preobilni meri plesna, dovoljenja, tako da Že trpi ctober glas občine, tedaj moramo to javno ožigosati Ni treba, da zopet ponavljamo žalostio ko o posledicah in nevarnostih norega plesanja po deželi. Mi si te posledice več ali manj mislimo in predočujemo, vi, po deželi, pa jih žalibog vidite in marsikedaj občutite dan na dan. Zatorej: proč z nepotrebnim prerekanjem, s polemikami in popravki! Odpo-mozitel Vsaj ena oseba je v občini, katera smatra, da se preveč plese m sicer v taki meri, da se ji je zdelo potrebno, da prime za pero ter se obrne do javnosti. Treba je tedaj zadevo pregledati in odpraviti to, kar ne sme biti in škodi. Tako postopanje je vredno pravih občinskih zastopnikov, kateri se hočejo odzvati zaupanju dobljenem pri volitvah. v ta namen v Jugoslaviji in drugih evropskih državah. Končno nam podaja pisatelj kritiko sedanejga valutnega sestava in neredov, ki jih povzroča s svojimi nedostatki, kateri obstojijo v "glavnem v tem, da se* vrednostno merilo zamenjuje s plačilnim sredstvom in da se obveze merijo s plačilnim sredstvom mesto z vrednostnim merilom. Ti nedestatki se dajo odpraviti s tam, da se poleg drugih ukrepov izloči iz vahite vrednostno merilo zase. Merjenje in izpoinfevanje obvez naj bi se vršilo le na podlagi vrednostnega merila. Praksa je ustvarila po vojni različna taka merila na ta način, da sta začela upnik in dolžnik določati terjatve (oz. obveze) na podlagi drugega blaga popolnoma neodvisno od postavnega plačilnega sredstva. Na Ogrskem — čitamo na str. 80. te brošure — pa se delajo pogodbe celo tako, da se obe stranki pogodite le za «psenHini.> dolg, in sicer tako, da upnik posodi svoto po pšeničnem tečaju na dan obveze, dolžnik pa vrne svoto po pšeničnem tečaju na dan plačila. Pšenice pa ni videl ne eden ne drugi!» Država bi morala te ivove razmere proučiti in jih uzakoniti že iz ozira do svojega lastnega pravnega ugleda, ki gotovo trpi, ako si mora ljudstvo samo iskati pravičen red v nasprotju z veljavnimi zakoni. — Brošura obsega 90 strani. Natisnila jo je v lični zunanji opremi Mariborska tiskarna d. d. Životopis Mije Brašnića (1849.—1883). — Pri? log povijesti hrvatske historiografije. Spisal dr. Josip Matasović, naklada «Narodne starine® v Zagrebu 1922. trtnici Ivan Forčič, Preserje, p. Komen 54 ZoMoonua izdeluje zlate, srebrre, porcelanaste m cementne plombe ter proteze iz kavčuka po najzmernejših cenah. Ordinira: vsak pondeljek in torek na Opčinah št. 174 In četrtek in pelek v Komnu v hist g. MerKia. MIRODILNICA PROSTOREN konjski hlev se da v najem na glavni cesti Greta Zgornja 357 267 MISLEJ FRANC Via Carpison 14. Dobiio se vsi mirodilniški predmeti. Barve, laneno olje, čopiči, kisline, jesihova kislina, ! zdravila, dišave, milo, mineralne vode itd. u > s V "O j; u cd e> O «5 TI m « ir CU> po zmernih cenah. Velika manufakturna trgovina z lastno krojačnico ANDREJ MAUR1Č - GORICA žime, perja za blazine, odeje ter vse potrebno za Nadalje ima bogato zalogo oblek, povrSn h jop, sukenj vsake mere In po najnovejših krojih izgotovljene. Največja izbera kož In izgotovljenih ovratnikov. Cen« salltfn«. (40) Pontrrfb« to«««. * ZAHVALA. Povodom prebridke izgube ki uas je zadela s smrtjo našega ljubljenega ofieta gregorja povh nam ie došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se čutimo dolini ^cči tem potoni najiskienejšo zevalo vsem, ki so na katerisitodj način joča^ ^omin P^ni^ Posebuo se zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Renata Gandusio m fcttorn l^evi, n skušali rešiti pokojnika snu?? vsem darovalcem vencev in vsem onim, ki so spremili pokojnika na zadnji poti. TB8I\ dne 24. februarja 1923. Rod Mne Povh, Pestcl, KauttC« DujmovM. Brez posebnega obvestila. f Zapustila nas je za vedno naša predobra in nadvse ljubljena mamica, gospa JERICA KUHELJ ki ie danes v sredo, 21. svečana 1923 v 71. letu svoje starosti, nenadoma odšla po svoje nebeško plačilo. K 1 Najtežja nafa pot bov petek, dne 23. svečana 1923 ob V,5. uri pop z hiše žalost. Gospo, svetska cesta št 7 na pokopališče pri sv. Križu, kjer položimo truplo preblage pokojnice k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V LJUBLJANI, dne 21. svečana 1923. Rodbina KuHeU-Berbui. PODLISTEK 11 W1LK1E COLL1NS: Gospa v belem IZPOVEDBE WALTERJA HARTRIGHTS-A, Gospa Veaey je položila »pet fte drugo na rob mize, «e je uslužno prddomla m je dejala: Gospića Halcombe je opazila mo|© Poglede, ki sem jih usmeri od^sa o ^enajdem Vzela je aoiatnik s atola poleg sebe m me peHala skozi velika eteklena vrata na drugi strani sobe na vrt Skoro neootrebno *e povedati, da fe obsedela J«pa Ve~y pn mizi, z rokami oprtimi na rob, in kot ae fe »delo, ostane tako ves pojjolden. Ko sva stopala po vrtu, wd je pripovedovala gospica Halcombe, da m nafia v pismih svoje matere 5e nikakega razjasnila za moj taimstveni ^doživljaj. Medtem, ko je že to pravila, sva krenila po ovinku in sva se bližala prijazni leseni JiiSici, ki je bila zidana v obliki švicarske hišice v miniaturi. • Ko sva prekoračila stopnice, sem opazil v edini sobi te hišice mlado damo. Stala je poleg kmetske mizice in gledala preko gričev in dolin in je listala raztreseno po mali risanki, ki je ležala poleg nje. Bila je gospica Fairlie. Kako naj jo opišem? Lavro sem kasneje v isti legi in isti okolici naslikal, ta akvarel leži sedaj pred mano, ko to pišem. Opazujem ga. V zelenorjavkastem ozadju hišice v vrtu mi sije nasproti nje lahJca mladeaiška postava v preprosti obleki iz mu-seline s svetlomodrimi in belimi progami. Mehak šal ji rahlo objema ramena m mali okrogli slamnik naravne barve, malo garniran s trakom, ki baimonira z obleko, pokriva njeno glavo in meče mehke seoce na zgornji del njenega obraza. Njeni lasje so bledorjavi in zdi se, da se spajajo s sencami klobuka v eno. Počesana je enostavno naprej. Lasje ji skrivajo ušesa, nad čelom pa se ji vrtimčijo v naravnih kodrih. Obrvi so nekohko temnejše od lasa, oči pa so modre kot nebo, take oci so to kod so od pesnikov tolikokrat opevane, a kot jih vidimo le redkokdai v resničnem življenju. Ljubka je barva o«, ljubka njih oblika, velike so te oči. nefae. globoke, na>-lepM pa je njih jasen pogled, ki leii v »a globinah in sije v menjajočem se izrazu kot svetloba ndtega čistejšega, boljšega sveta. Privlačnost, ki je tako rahlo, vendar tako iasno razlita Po vsem njenem obrazu, prikriva vse pomanjkljivoeti vseh drugih potez. spoznamo, da je spodnji del obraza proti bradi bradi nekoliko prenežen, da bi tvoril pravo sorazmerje z zgornjim. Njen nos ne tvori čistega orlovskega loka, njene ljubke, občutljivo ustnice v nervoznosti rahlo drhtijo in kaclar se smeje, se ri stvari je bilo to, da se je zdel ta vtis najmočnejši tedaj, ko sem si bil najbolj svest privlačnosti in harmonijo njenega obraza in sem bil po temni slutnji neko nepopolnosti zbegan, česar si nisem mogel nikakor razjasniti. Ni čudno tedaj, da sem bil nekoliko nemiren« tako da sem na besede, ki mi jili ja izrekla gospodična Fairlie meni v pozdrav, zmedeno odgovarjal. Gospodična Halcombe s» je razlagala to kot hipno zmedenost m neraz-položenje in je predlagala, naj napravimo m al Izlet. . _r . Sedli smo zato z dobro gospo Vesey na odprt voz in smo se odpeljali skoro za tri ure. Na našem povratku sem pustil damama, da sta. sami izbrali kraj, kjer bosta prihodnji popoldan ob moji prisotnosti slikali. V frsto, One 25. februara 1923- Skladbe m salonski orkester. « S truna*, oddelek t>koli leta 1890. ruski igralci. Ti so takrat seznanili Bolgare z tleli velikih mož. Gogol? in Ostrovski sta prišla do velikih časti, medtem ko je zanimivo ugotoviti dejstvo, da se svetovni k,lasiki, ka»kor Shakespeare, Schilier, Goethe, M-oliere in Voltaire niso mogli na Romarskem nikoli udomačili, i akoravno se je kralj Ferdinand trudil, da bi seznanil vsaj razumništvo posebno z nsmško( književnostjo. Ibsenove drame sd pa doživele, tu velike uspehe. j Tako je š!o navzgor to gledališče .krepkih' korakov. Na povabilo kralja 7« prišel \z Za-{ greba Adam Mandrovič ter vodil v žita iz inozemstva. Tujski promet je torej eden glavnih stebrov gospodarske moči Italije. Vsled tega se težko razume, zakaj je vlada smatrala za dobro izdati ukrepe, s katerimi se uvajajo gotovi pogoji za prebivanje tujcev v Italiji in se poostrirje dolžnost prijavljanja pri oblastvih. Kar se tiče privabljanja tujega kapitala, bodi osmenjtno, da je uradni list - italijanske vlade objavil te dni naredbo, s katero se dovoljujejo nekatere olajšave glede davkov za posojila. Trgovska bilanca se, kakor rečeno, počasi popravlja. V prvih devetih mcsecih 1. 1922. je znašal uvoz Italije 11,156,500.000 lir (v isti dobi L 1921. — 13,165.500.000}, medtem ko znašal izvoz v omenjenih dveh dobah 1. 1922. in 1921. — 6,207.000.000, odnosno 6,019,000.000. Prebitek uvoza nad izvozom je znašal v prvih devetih mesecih L 1921. — 7,145,600.000 lir, a v prvih devetih mesecih 1. 1922. — 4,949,600.000 lir. Kakor v trgovski in plačilni bilanci, se opaža par znakov zboljšanja tudi v položaju italijanskih državnih financ. Posledice varče- 23 ftVUARNICA MICOLICH Trst via Odine 32 (wsol L' Ariosto) (prej Bdvedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala- Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. postrežba točna. Dr. Kaiser-Jove z jelko najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajenju, hripavosti, za odrasle in otroke ima v zalogi 5*> Marna v Vipavi »i — isu Bil IBII Telefon 34-34 bls IIISR8IIII i Ljubljanska Kreditna banka Krone L 1.70, goldinarje i 4.50 trst. Vio PoikIiirs 6. L nodstr. desno ii S l SI II L Podružnica v Trstu. Oogol vin VolMo 27 — Vin 30 ottoUre li Izvršuje vse bantne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje iugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje -om Vloge na tekoče račune po 41 o Viiant vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru. Glavni sedet banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novisad, Sarajevo, Split, Metković. DelnUka glavnica In rezerve: Dinarjev 38,000.000.— Tel. št 5-18. Uraduje od 9 do 121/, in od 141/, do 16.