■ Leto LXXm., št. 24tr Ljubljana, sobota 1«. oktobra 1940 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne izvzemat nedelje in praznike, — Ineeratt do 90 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din S, večji Inseratl petit vrsta Din 4,—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno t Jugoslaviji Din 14.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.35L Kitafska prejema volni material Promet na cesti skozi Birmo se nadaljuje — Nepotrjene vesti o japonskih letalski H napadih — Kitajci izražajo svojo hvaležnost Angliji Lasio, (meja med Kitajsko in Bi rman 1-jo). 19. okt. AA. (Reuter). Vse odredbe, ki so bile izdane v zvezi s prometom na cesti iz Birmanije so se odlično izvajale Fogarvi, zastopnik Zedinjenih držav se je sa mstalno posvetoval z državnimi urad niki in z zastopniki prevoznih in petrolejskih družb o zboljšanju olajšav za prevoz. Vse to pa zahteva promet, ki je zelo narasel. Evropski svetovalec pri kitajskem prometnem ministrstvu in generalni ravnatelj kitajskega postnega ministrstva sta z letalom prišla v lasio. Ob vsej cesti je kitajska vlada razporedila delavce da bi se takoj popravila škoda, ki bi jo povzro-čaal letala s svojimi napadi. Neki visoki kitajski uradnik je izjavil, da je ta m sta naša črta reštve. Obvarovali bomo to črto nedotaknjeno^ pa naj store Japonci, kar hočejo. Lasio, 19. okt. AA. (Reuter). Rerter poroča iz Las i a na meji med Kitajsko in Birmanijo, da je promet na odprti cesti zelo živahen in da številni tovorni avtomobili odhajajo na Kitajsko. Po tej poti v glavnem prevažajo bencin. Nekatera vozila prevažajo razne dele strojev> letalskih motorjev in druga dela letal. Hongkontr, 19. okt. s. (Reuter). Japonci so izvršili včeraj dva večja letalska napada na kitajski del ceste iz Birme. Domnevajo, da sta bila oba napada izvršena z novih japonskih letalskih oporišč v francoski Indokini. Sodelovalo je večje število letal, in sicer pri enem napadu letala vojne mornarice. Po japonskih informacijah je bila cesta iz Birme že tako poškodovana s temi napadi, da je sedaj za nekaj časa že neuporabna. Eden izmed napadov je veljal mestu Kunning, kjer je bilo po japonskih vesteh razdejanih več municijskih tovarn. Tokio, 19. okt. s. (British United Press). Iz japonskih uradnih virov potrjujejo, da so pričela japonska letala včeraj bombardirati kitajski del ceste iz Birme. Po japonskih informacijah so Japonci že razdejali več mostov na cesti v notranjosti province Junan. Bombardirano je bilo tudi mesto Kunning, kjer se prične kitajski del ceste. Kitajske informacije Cungking, 19. okt. s. (Keuier). Iz kitajskih virov se japonske vesti, da bi bila cesta iz Birme že razdejana, ne potrjujejo. V merodajnih krogih pravijo, da so izgledi, da bi japonska letala uničila transporte na poti, zelo majhni. Tovorni avtomobili potujejo izključno ponoči ter v razdaljah 2 km drug od drugega, da otežkočijo letalske napade. Cesto obkroža večinoma tudi visoko strmo gorovje, tako da japonskim letalom ni mogoče, da bi se nad cesto spuščala v strmoglavem zaletu. Po kitajskih informacijah je že prvi dan prepeljalo 500 tovornih avtomobilov po cesta iz Birme 1500 ton vojnega materiala. Iz Lasija v Birmi so tudi včeraj« ves dau odhajali transporti proti meji. (Tudi radiopostaja v Tokiu v svoji oddaji 19. t. m. zjutraj med 4. in 5. uro japonskega časa ni poročala o nobenem napadu na cesto skozi Birmo. Ur.) Zadovoljstvo na Kitajskem čongking, 19. okt. s. (Reuter). Kitajski Usti prinašajo poročila o otvoritvi ceste skozi Birmo pod velikimi naslovi in izražajo zahvalo Angliji za to odločitev. Posebna angleška oddaja kitajskega radia Je včeraj citirala poluradno kitajsko izjavo, ki pravi, da pomeni otvoritev ceste skozi Birmo konec politike popuščanja s strani Anglije nasproti Japonski. Izjava hvali Churchilla, kot velikega in daljnovidnega državnika. Poudarja tudi angleško-kitajsko prijateljstvo. „Potsvobode" New York, 19. okt. s. (CBS). >New York Times« komentirajo obnovo prometa s Kitajsko skozi Birmo ter pravijo, da je pot skozi Birmo »ena izmed poti svobode«. List piše, da so japonske ofenzivne sile omejene, da pa je nasprotno Kitajska danes močnejša, nego ob času, ko se je pričela kitaj-sko-japonska vojna. Japonci imajo vsak dan več sovražnikov. Japonci lahko z letali napadajo cesto iz Birme, ne morejo pa razde jati cele ceste. Poleg tega pa to tudi ni edina pot, ki je Kitajcem na razpolago. Novo ameriško posojilo KitajskS W»»hingw>nt 19. okt. s. (Ass- Press). Po informacijah iz dobro poučenih krogov bo ameriška vlada dovolila kitajski novo posojilo v znesku 50 milijonov dolarjev. Posojilo pa bo dano Kitajski samo v obliki kredita za blago ki ga bo morala kupiti ▼ Zedinjenih državah. Promet s Kitajsko preko Hongkonga še ne bo obnovljen Hongkong, 19. okt. s. (CBS). Zdi se, da so angleške oblasti sklenile za nedoločen čas odložiti zopetno otvoritev prometa preko Hongkonga na Kitajsko. V angleških krogih poudarjajo, da bi bila taka otvoritev itak samo načelnega pomena, ker iz Hongkonga že IS mesecev ni bilo poslano nikako blago na Kitajsko in k Japonci itak obvladajo v poštev prihajajoče prometne zveze. Boji na Kitajskem Cung^ing, 19. okt. s. (iassj. v srednji Kitajski so se pretekli teden ojačile japonske vojaške akcije v provincah šečvan in Jinhau- Japonci so ponovno prešli v napad, vendar so se Kitajci dooro bnnili. Pri enem napadu so izgubili Japonci 6000 mož. Ostali oddelki so se umaknili na svoja izhodiščna mesta. Pri M a tangu ob reki Jangce ki so ga Kitajci nedavno zavzeli dobivajo Japonci velika ojačenja in se pripravljajo na protinapad V južni kitajski provinci Kuangsi so v I teku boji za mesto Liučou. Zapadno od mesta obvladajo vse postojanke Kitajci. V provinci Kvantung so se Japonci zopet poskusili izkrcati iz vojnih ladij na polotoku Leičou. Eden izmed poskuscv je začasno uspel. Ko pa so Kitajci dobili oja-čenje, so se morali Japonci zopet umakniti. Izkrcanje na polotoku Leičou naj bi imelo namen preprečiti zvezo kitajskih oddelkov na celini z onimi na otoku Hai-nan. Ti namreč povzročajo japonski vojski velike težave. 16. oktobra je 36 japonskih bombnikov napadlo čungkmg 20 hiš v mestu je bilo porušenih, med njimi tudi poslopje ameriške misionarske družbe. Večina bomb pa je padla v reko Jangce. Pogajanja v Bataviji Japonska uradno izjavlja, da hoče ostati v prijateljskih odnosih z Nizozemsko Indijo — Ameriški zunanji mi- ister o pogajanjih To*io 19. okt. AA. (Domej). O priliki pogajanj med japonskim in nizozemskim zastopstvom v Bataviji je bilo objavljeno poročilo, ki ugotavlja, da je bila cela vrsta sestankov, na katerih so razpravljali o splošnih odnošajih med Japonsko in Nizozemsko Indijo Pri razpravi so posvečali posebno pozornost vplivu trojnega pakta med Japonsko, Nemčijo in Italijo na te od-nošaje. Z ozirom na to je japonsko zastopstvo uradno izjavilo da želi Japonska kljub trojni pogodbi ohraniti prijateljske odno-šaje z Nizozemsko Indijo. Japonska želi sodelovati s svojimi sosedi ter prijateljsko pospeševati medsebojno trgovino in blagostanje. Pogajanja v Bataviji potekajo v prijateljskem duhu in v ozračju popolnega razumevanja. New Yorkt 19. okt. j. (DNB). >Newyork Timesc objavljajo vest, da bo v kratkem podpisan sporazum med Japonsko ter petrolejskima družbama »Royal Duach Shell Co«r ter »Standard Vacuum Oil Co.Vara«, ki bo porabljena za borbo proti podmornicam. Ameriška bombna in lovska letala New Vork. 19. okt. AA. (Tass) Ameriška reviia »Americain Machinist« niše da še zmerom niso bile obiavliene uradne podrobnosti o vrstah letal, ki iih bodo zgradili po novem načrtu ministrstva za vojsko in mornarico. Po neuradnih obvestilih ki jdh ie bilo mogoče dobiti, bodo do omeni^-nem načrtu zgradili 19.000 letal za v ino letalstvo, od tega pa bo 9.650 borbenih letal. 850 bombnikov bo imelo do štiri motorje. 2550 bombnikov do dva motoria. 400 dvomotornih za izvidnike oolete. 600 dvo-rnotornih lovskih letal in 5.250 lovskih e-tal z enim motoriem. Prav tako bodo zgradili 9320 letal druge vrste in sicer bo med njimi 170 prevoznih letal. 9.150 pa vojnih šolskih letal. Dela na oporiščih Ncw York, 19. oktobra. AA. (TarsV K=>-kor poroča agenciia »Associated Press«, ie Comton. pomočnik mornarskega mini tra izjavil, da bodo dela na oporiščih v Tihem oceanu in v Portoricu končana o?em mesecev pred določenim rokom. Dela na drugih oporiščih se koncu ^eio. Kanadsko oboroževanje Ottawa. 19. okt. s. (Reuter). Kanadski mornariški minister ie sporočil, da bo osebje kanadske voine mornarice od 12.600 mož pomnoženo na 20.000. Za gr?dnio novih vojnih ladii bo porabljen dodatni kredit 60 milijonov dolarjev, in sicer za t>H-hodnje poldrugo leto Kanada bo zgradila več novih modemih rušil cev. naibrž pa tudi neka i podmornic. Predsedniška volilna kampanja VVashington, 19. okt. s. (Ass. Press). Predsednik Roosevelt je sporočil včeraj na konferenci tiska, da namerava v kratkem pričeti z volilno kampanjo za predsedniške volitve. Rocsevelt je napovedal, da bo v okviru te kampanje imel pet javnih govo- Roosevelt je dejal, da je kongresu demokratske stranke v juliju sicer sporočil, da se ne bo udeleževal politične debate v volilni kampanji, primomnil pa je, da ne more dopustiti, da bi njegovi nasprotniki namenoma in nezmiselno falzificirali njegove izjave in mu podtikali namene, ki jih nima. Roosevelt je dejal, da se je odločil, da javno nastopi proti takim izjavam svojih nasprotnikov. Tuja propaganda v Zedinjenih državah New York, 19. okt. s. (Ass. Press). Dye-sov odbor, ki preiskuje delovanje tuje propagande v Zedinjenih državah, je sedaj uvedel preiskavo proti nemškemu konzulu v New Yorku Dregerju. Eden izmed članov Dvesovega odbora je izjavil, da je nemški konzul šof nemške propagande v Zedinjenih državah. Po informacijah Dvesovega odbora se četrtino vsega, petroleja, pridobljenega v Nizozemski Indiji. Te dobave bodo znašale 7 milijonov sodov na leto, kar odgovarja 40 odstotkom celokupne japonske potrebe po petroleju. VVashington, 19. okt. s. (Ass. Press). Zunanji minister Hull je izjavil s noč i na Konferenci tiska, da nima ameriška vl»da nobenega potrdila za vesti iz Tokia in Ba-tavije o pristanku nizozemsKe vlade, da bi odslej Japonska prejemala 40 odstotkov svojih dobav r^troicja iz Nizozemske Vzhodne indije. Hull je dejal, da je že doslej japonska prejemala del svojih dobav petroleja iz Nizozemske Vzhodne Indije. London 19. ckt. s- (Tass). Associated Press poroča, da je nizozemska emigrantska vlada v Londonu uradno demantirala vesti, da bi nameravala odstopiti letalska in mornariška oporišča Zedinjenim državam v Nizozemski Vzhodni Indiji. Te vesti so razširili nekateri japonski listi. Nizozemsko bogastvo London. 19. okt. s. (Reuter). Nizozemski zunanji minister van Kleffens ie Dodal snoči nekai podatkov o bogastvu nizozemskega imperiia. Van Kleffens je dejal, da je Nizozemska sicer izgubila svoie ozemlje v Evropi, da pa razpolaga v Nizozemski Vzhodni Indiji še s 734.000 ms ozemlja s 70 milijoni prebivalstva. Nizozemska trgovska mornarica ima še vedno 3 milijone ton prostornine. V Nizozemski Vzhodni Indiji razpolaga Nizozemska z močno voino mornarico in f koDno voisko 80 000 mož. Nizozemska Vzhodna Indiia oroirva-a 38°'o svetovne produkcije kavčuka. 25% svetovne produkcije kakaa. 17°/o čaja. kakor tudi velike množine mineralnih ni i in kositra. trenutno mudi v Zedinjenih državah 120 nemških in 80 ruskih agentov, ki zbirajo vojaške in gospodarske informacije ter se udejstvujejo v propagandi. Priznal je, da je hotel ubiti Roosevelta New Tork, 19. oktobra. AA. (Stefmi). Edvard Blaunt ie bil izpuščen na svobodo, ker ie položil kaveno 5.000 dolarjev. Pred preiskovalnim sodnikom ie priznal, da ie nameraval ubiti predsednika USA Roosevelta. Kanadski obisk Ottavva, 19. okt. s. (Ass. Press). Kanadski generalni guverner vojvoda Athlonski je v spremstvu svoje soproge snoči odpotoval na obisk k predsedniku Rooseveltu. Argentina za uporabo angleškega oporišča Kio de Janeiro, 19. okt. s. (Štefani). Kakor se je izvedelo, namerava vlada na prihodnjem zasedanju ameriškega meddržavnega nevtralnostnega odbora postaviti svoje zahteve do uporabe angleškega Fal-klandskega otočja. Dogodki na Bližnjem Londonska agencija zanika vesti o konferenci angleških p3slaTiikov na Balkanu, ki naj bi bila v Carigradu — Vojni minister Eden obišče tudC Grčijo in Turčijo V Grčiji ne bo sprememb Atene^ 19. okt. e. Sestanek angišekih poslanikov v Carigrad 1 spremljajo v Grčiji in vzherinem delu Sredozemskega morja z veliko pozornostjo, čeprav se ne more reči. da bi bila angleška diplomatska aktivnost izzvala kako vznemirjenje, se z zanimanjem pričakuje tudi prihod angleškega poslanika iz Beograda nakar se se bo vršila konferenca vseh štirih angleških poslanikov na Balkanu. Angleški demanti Carigrad, 19. okt. AA. (Reuter). Angleški poslanik v Sofiji Rendel je prišel včeraj v Carigrad na posvet z angleškim veleposlanikom v Turčiji. Novice, češ da naj bi bila v Carigradu konferenca angleških poslanikov na Balkanu, niso resnične. Angleški veleposlanik se bo v sredo vrnil v Ankaro. Angleška grožnja Bolgariji Sofija, 19. okt. e. (DNB). Agencija Štefani javlja iz Sofije, da bo angleški vojni minister Eden po končani misiji v Egiptu potoval v Grč jo in Turčijo kjer bo napravil še en poskus, da obe državi pridobi za angleško politiko na Balkanu. Glede Bolgarije se izve, da je Anglija po svojem predstavniku v Sofiji izrazila svoje neza 1 -oljstvo zaradi stališča Bolgarije do osnih držav. Predstavnik Anglije je zagrozi] vladi da bo Anglija po končani zmagoviti vojni vodila računa tudi o dosedanji politiki Bolgarjcs Atene 19. okt. s. (Tass). Uradna grška agencija demantira kot povsem neosnovane vesti beograjskega »Vremena«, Češ da je pričakovati bližnjih sprememb v grški vladi. Prav tako demantira agencija ameriška poročila ki so jih objavili španski in francoski listi, češ da se namerava grški kralj Jurij odpovedati prestolu v korist prestolonaslednika Pavla. Agencija označuje vse te vesti kot fantasitčne- Atene, 19. okt. e. Transe on tinen tal Press izve da je grška vlada izdala odlok o rekviriranju vseh potniških parnikov, ki plujejo med c to ki. Ti parniki bodo rta razpolago admiraliteti. Ta ukrep se tolmači z vojaško potrebo in pa z motivacijo pomanjkanja premoga. Angleško egiptsko sodelovanje K*iro, 19. okt. s. (Reuter)- Prihod angleškega vojnega ministra Edena v Egipt bo dal priliko da se na novo utrdi angie-skoegiptsko sodelovanje. Edenova posvetovanja z egiptsklmi politiki bodo posebno važna, ker se približno čez mesec dni, namreč 14. novembra, sestane egiptski parlament, ki bo prvič* zasedal, odkar so Italijanske čete na egiptskem ozemlju. Ob tej priliki bo moral parlament do najnovejših, dogodkov zavzeti svoje stalidče. Konference v Moskvi ne bo Moskva, 19. okt. AA. (Tass). Agencija Tass objavlja naslednji demanti: Japonski list »Hoši« je dne 16. oktobra objavil novico, da je sovjetska vlada sklenila sklicati v Moskvo konferenco štirih držav in sicer Japonske, Nemčije, Italije In Sovjetske Rusije. Tass, je pooblaščen izjaviti, da ta novica ne odgovarja stvarnosti. Berlin, 18. okt. o. V nemškem zunanjem ministrstvu demantirajo vesti, po katerih naj bi se v Moskvi sestali zastopniki ruske vlade z zastopniki držav trojnega pakta, ki je bil podpisan v Berlinu. Katro s (Reuter). Angleški vojni monister Eden je včeraj nadaljeval z inspekcijo angleških vojaških oddelkov v Egiptu. Kairo, 19. okt. s. (Ass. Press). V kratkem prispe v Kairo emir Transjordanije Abdulah na posvetovanja z egiptsko vlado. Prav tako pričakujejo prihoda iraške delegacije- Položaj v Rumuniji nespremenjen London, 19. okt. j. (Reuter). V pooblaščenih londonskih krogih ne potrjujejo govoric, da bo angleški poslanik v Rumunijt sir Reginald Hoare v kratkem zapustil Bukarešto. Kakor je bilo zagotovljeno Reuterjevemu dopisniku, bi poslanik o nameravanem svojem odhodu nedvomno pred hodno obvestil merodajne londonske kroge, kar se pa doslej ni zgodilo. Položaj v Rumuniji se v zadnjih dneh ni bistveno izpremenil. Angleški državljani postopoma zapuščajo Rumuniio. Zveze med Londonom in Bukarešto so že povsem normalne in v brzojavnem prometu ni več znatnih zakasnitev. Bukarešta, 19. okt. s. (Reuter). Po Reu-terjevih inormacijah je zaenkrat v Rumuniji samo 150 nemških vojaških letal. Pričakujejo pa, da bo v kratkem prispelo še 150 letal. V rumunskih vojašnicah pripravljajo še vedno prostor za nemško vojaštvo. Rim, 19. okt. s. (Štefani). Duce je včeraj sprejel posebnega rumunskega odposlanca prof. Manoilesca ter je imel z njim prisrčen razgovor. Za izmenjavo !Milit*£"ih jetnikov med Rusijo in Rumu m j o Bukarešta, 19. okt. e. Med rumunsko in rusko vlado se vodijo razgovori glede izmenjave političnih jetnikov. Rumunska vlada zahteva osvoboditev gotovih oseb. ki so jih sovjetske oblasti aretirale ob okupaciji Besarabije. Moskovska vlada pa zahteva, da rumunska vlada izpusti komunistične jetnike, ki so v rumunskih zaporih. Večina besarabskih Nemcev izseljena Oaiac 19. okt. AA. (DNB). Do 18. oktobra se je izselilo iz Besarabije 100.0O0 Nemcev. S tem je večina Nemcev iz Besarabije nastopila pot v Nemčijo in jih je del že prispel v zimska taborišča v rajhu. Rumunsko-sovjetsko mejo je do 18. oktobra prestopilo 77.324 Nemcev iz Besarabije in se jih je 67.000 vkrcalo v ladje. v Afriki Kairo, 19. okt. s. (Reuter). Snočnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja: Angleški bombniki so napadli ladje in koncentracije vojaštva v pristanišču Ben-ghasi v Libiji. Dve ladji sta bili direktno zadeti od bomb, tretja pa je bila verjetno zadeta. Na prelazu Helfe pri Sollumu so napadla angleška letala italijansko motorizirano koono- Pri Bukbuku je bilo napadeno vojaško taborišče. Vse bombe so zadele cilj. V Dermi so bile z zaJHgalnimi in eksplozivnimi bombami napadene vojašnice. V Abesniji so bili bombardirani objekti v Gcndaru in Tessene. V južni Abesaniji so južnoafriški bombniki napadli letališče v Neghelliju, Eno italijansko letalo tipa Caproni je bio poškodovano. Prav tako so v Negheliju južnoafriški bombniki bombardirali motoriziran trasport, pri čemer je bilo zadetih 50 italijanskih vozil. Nemški bombniki nad Švedsko S*oc*holtn, 19. okt, j. (Reuter). Švedske protiletalske baterije so včeraj zjutraj streljale na tri nemške bombnike, ki so v bližini Csanie preleteli švedsko obalo. Letala so nadaljevala pot proti Helsin-borgu toda so se morala zaradi topovskega ognja umakniti. Kasneje so bila letala opažena v bližini Landskrona kjer so jih obstreljevali s trdnjavskimi topovi. Eden izmed nemških bombnikov je bil verjetno zadet ker se je kmalu nato spustil na danskem ozemlju. Letala neznane narodnosti so bila nad švedskim ozemljem opa-tudi žjo včeraj Strnil 1 »8LOTI1I8I1 NAROD«, 19. oktobra 1940. fitev. 240 Slabo vreme je oviralo i 1 nočne napade vendar m nemške bombe padale na iole, bolnimi, muzeje, restavracije, umobolnice in na zasebna poslopja London, 19. okt. s. (Renter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem j u trnjem komunikeju: Nemški letalski napadi na Anglijo preteklo noč so imeli manjši obseg nego prejšnje noči. Človeških žrtev je bilo manj. V Londonu je padlo več eksplozivnih in zažigalr.Lh bomb brez cilja. Skoda je bila povzročena na hišah, trgovinah in industrijskih poslopjih. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Bombe so bile vržene tudi na neko mesto v Srednji Angliji. Več hiš in trgovin je bilo zadetih- Povzročenih je bilo več požarov ki pa so bili s požrl v ovalnim delom gasilskih oddekov hitro pogašeni. Nadalje so bile vržene bombe na ozemlje ob reki Mersey ln na več separiranih točk v jugovzhodni Angliji. Povzročena Skoda tu ni velika in človeških žrtev nI mnogo. IPvPon, 19. okt. s, (Reuter). Letalski napadi na Anglijo preteklo noč so imeli najbrže zaradi slabega vremena manjši obseg nego prejšnje noči. Bombe so bile vržene na London, na Liverpool in na neko mesto v srednji Angliji, nadalje na juž- novzhodno ln severovzhodno Anglijo. V Londonu je stopilo protiletalsko topništvo v akcijo že nekaj minut po začetku alarma. Preje nego običajno je bil potem dan znak. da je letalski napad končan. Nekaj ur pozneje pa se je alarm ponovil in je trajal do jutra Bombe so v Londonu med drugim zadele več stanovanjskih hiš, neko šolo in neki klub. Tudi neka bolnišnica je bila zadeta z več zažigalaimi bombami vendar je bil požar takoj poga-šen in ni bil nihče v bolnišnici ranjen. Štiri eksplozivne bombe so zadele neki muzej. Neka bomba je padla tudi na neko restavracijo. Pri tem je bilo 5 oseb ubitih. Na nekem drugem mestu je bilo ubitih 6 oseb. med njimi trije letalci in član pomcžne protiletalske službe- V srednji Angliji je bilo v nekem mestu poškodovanih več industrijskih podjetij in več hiš. Nastalo je tudi več požarov. Bombe so nadalje razdejale v tem mestu neki avtobus in več avtomobilov na cesti. Zadeta je bila tudi umobolnica. V Liverpoolu bo bombe porušile tri delavske hiše- Prebivalci so bili večinoma v zakloniščih in ni bil nihče ubit. Nadalje so bcmbe zadele neko tovarno za obleke in neko garažo. V severrtovzbodrii Ang*lifi je bilo napadeno neko mesto, toda protiletalsko topni- štvo je letala premagalo ne da bi bombe povzročile škodo. Bomba ubila angleškega London, 19. okt. e. Pri zadnjem letalskem nare d u na London je bomba ubila enega najbolj uglednih angleških gospodarstvenikov Kitchena, predsednika mnogih trgovskih organizadi in rjarorjl ovnih društev. Agencija Reuter poroča, da je bilo zaradi letalskih napadov v juniju ubitih 78, v iuliiu 258. v avgustu 1075 in v septembru 6954 oseb. Do konca sentembra ie bilo ran lenih skupno 12.352 oseb. od tega v septembru 10.615 Po Reuter j evi statistiki je bilo v času od 5 septembra đo 10. oktobra vsega skupaj 120 ur alarma čez dan in 350 ur ponoči. Greenwoodova izjava London. 19. okt. s. (Reuter). V nekem govoru ie izjavil snoči član vojnega kabineta Greenwood. da bo angleško letalstvo vrnilo Nemcem vsak udarec, ki ea povzroče Angliji Ono kar je bilo storjeno Londonu, bo dvakrat oovmieno Berlinu. Gre-enwood ie dalie deial. da le škoda, ki so jo angleška letala povzročila v zapadni Nemčiji in Poruriu mnogo več i a nego škoda, ki so i o letalski napadi doslej prizadeli Angliji. Angleški bombniki nad zapadno Nemčijo London 19. okt. m. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo davi naslednji komunike: Preteklo noč so angleški bombniki napadli vojaške objekte v zapadni Nemčiji, med niimi neko tovarno aluminija in neko mornariško oporišče. Zaradi slabeera vremena so Imele operacije anek^kecra bombneg-a letalstva smoci omejen obseg. Nemšfro letalo napadlo iirski fiarnSk rhiblin. 19. okt s (Reuter). Trska vlada ie snoči urndno obiavila. da ie 17. oktobra neko nemško letalo v bližini irske obale naoadlo irski oarnik *Edenwall«. Na par- niktt ni bil nibče zadet. Irska vlada ie dala svoiemu odoravnikn noslov v Berlinu naloe. da vloži zaradi naoada protest in da zahteva povračilo škode. Nemci spremenili svojo letalsko taktiko Zanimiva izvajanja angleškega letalskega strokovnjaka Stevvaraa — Nemcu napadajo podnevi z lovskimi letali, ponoči pa s težkimi bombniki London. 19. okt. s. (Reuter). Angleški letalski strokovnjak Olliver Steward komentira v angleškem radiu sedanje letalske boje ter ugotavlja, da so Nemci spremenili svojo prejšnjo taktiko. V sedanjih operacijah se poslužujejo v napadih na Anglijo nove taktike, ki ne odgovarja osnovnim načelom nemške vojne dr ktrine. Osnovno načelo nemških napadov je bilo namreč doslej, da so skušali ugotoviti slabo točko v obrambi nasprotnika ter da so potem, kadar je bila taka točka najdena, osredotočili nanjo vse svoje sile. Te taktike se je poslužilo tudi nemško letalstvo pri napadih na Anglijo. Prvotno, ko se je pričela letalska vojna v večjem obsegu, so Nemci noč in dan napadali z velikimi formacijami, da bi ugotovili slabo točko v angleški obrambi. Ofenziva pa ni prišla preko te prve faze. Slabe točke v angleški letalski obrambi namreč ni bilo mogoče najti. Zato je bila sedaj nemška taktika spremenjena. Pri množestvenih napadih so imeli Nemci prevelike izgube na letalih. V sedanji drugi fazi letalske vojne skušajo Nemci operirati tako, da imajo čim manj izgub, da si tako njihovo letalstvo opomore za nov napad večjega stila na Anglijo ali za napad na katerikoli drugi fronti. Tako se sedaj poslužujejo Nemci podnevi pred- vsem lovskih letal, ki nosijo lahko le bombe manjšega kalibra, le-te pa zato izredno visoko in izredno hitro ter se tako lažje izognejo angleškim lovcem. Borba s takimi nemškimi letali je zelo težka. Ponoči se poslužujejo Nemci težkih bombnikov, ki mečejo bombe na cilje, ki jih je lahko najti, kakor n. pr. London in druga velika mesta. Proti tej taktiki je možna z angleške sirani samo ena obramba, čim boljša izpopolnitev protiletalskih zaklonišč in drugih obrambnih naprav, da se zmanjšajo žrtve nočnih napadov. Tudi če bo obramba izpopolnjena, ali če se bo vreme poslabšalo, da hi bilo mogoče žrtve teh napadov popolnoma omejiti, pač pa mora protiletalska obramoa doseči, da se bo lahko življenje v glavnih &rediščih v Angliji kljub napadom nemoterjo razvijalo. S tem, da so Nemci morali opustiti svojo taktiko množestvenih napadov je bil po Stewardovcm mnenju že storjen prvi korak k obvlarlanju nemškega letalstva. Tragično pa je, đa pri sedanji nemški taktiki zelo trpi zlsisti civilno prebivalstvo, predvsem žene in otroci. Zavedati pa se je treba, da so vsi ti napadi kakor imajo za civilno prel ivalstvo hude posledice, v vojaškem smislu samo drugovrstnega pomena za Nemce. Vpad je še zmerom možen Senzacionalne ameriške vesti o preprečeni nemški invazij; Anglije preteklo sredo New York, 19. okt. s. (CBS). Včerajšnji newyorški listi so prinesli pod velikimi naslovi kot senzacijo vest, da je nemška vojska 16. septembra že pričela z invazijo Anglije, pa je bil napad preprečen. Vest se opira na včerajšnje poročilo informacijske službe angleškega letalskega ministrstva, ki je javilo, da so bile po njegovih informacijah tega dne nemške čete že vkrcane za vpad, pa so potem bombni napadi angleških letal vpad preprečili. Te informacije so baje tudi potrjene od ameriških potnikov iz Evrope. London, 19. okt. s. (Reuter). K včerajšnjim ameriškim poročilom, da je bila za 16. septembra pripravljena invazija Anglije, pripominjajo v merodajnih angleških krogih, da v Londonu ni znano nič določnega, da bi bil fiksiran katerikoli datum za vpad. Nevarnost vpada je seveda vedno obstojala in še obstoji. Prav zato pa so angleški bombniki sistematično bombardirali nemške luke ob Kanalu. Vlchy, 19, okt. s. (Ass. Press). Po francoskih informacijah so angleška letala s stalnimi napadi uničila provizorične doke v pristanišču v Dunkerqueu, ki so jih zadnje čase zgradili Nemci. London, 19. okt. s. (Reuter). Admirali-teta je objavila snoči naslednji komunike: Včeraj popoldne so lahke edinice angleške, vojne mornarice na svoji redni izvid-niški vožnji v bližini zapadne francoske obale opazile tri večje sovražne ribiške ladje. Ena izmed njih je bila s topovskimi tsreli zadeta in se je potopila. Drugi dve sta se pod zaščito ognja obalnega topništva umaknili. Na angleških ladjah ni bilo niti škode niti žrtev. London^ 19. okt. s. (Reuter). Uradno demantira jo vesti, da se je 16. septembra nemška vojska poskusila izkrcati v Angliji. Torpedna letala Rfan, 19- okt. j. (DNB). >Popolo di Roma« objavlja nekatere zanimive podrobnosti o italijanskih torpednih letalih, ki so prav v zadnjih dneh dosegla velike uspehe. Italija Je že pred svetovno vojno proučevala možnost izsbreljevanja torpedov lz> letal — piše >Popolo d* Roma« — ter je izvršila v tej smeri tudi že vrsto poskusov. Toda šele 1934. je uspelo to nalogo zadovoljivo resiti. Izumljen je bil poseben stabilizacijski aparat, ki se montira v zadnji del torpeda in ki jamči, da torpedo tudi med padanjem po zraku ter pri udarcu na vodno gladino ohrani točno smer proti zaželjenemu cilju. S tem je bila poglavitna težkoca torpediranja iz sraka premagana. Danes je mogoče vsak navadni mornariški torpedo z malenkostnimi, naglo izvri- j ljudmi &9remmmtmnX prirediti m Pavčičev večer Ljubljana. 19. oktobra Josip Pavčič je kot slovenski skladatelj nedvomno v polni meri zasluži*!, da mu je Glasbena Matica ob 701ermc rojstva izkazala pozornost z včerajšnjim koncertom, obsegajoči m izključno njegove skladbe. Ne nameravam na tem mestu natančneje razpravljati o njegovem življenjskem delu; kratko pa na i vendar'e ugotovim, da so mnoge njegove skladbe, zlasti samospevi, po prisrčnosti doživetia, po globini in moči muzikalnega slikanja občutij ter po gradnji zelo kvalitativen doprinos slovenski glasbi neposredne preteklosti Na včerajšnjem večeru je pregledno prikaza« jubilantovo ustvarjanje prof. Marian Lipovsek, sodelovali pa so v izvedbi programa Pavla Lov-šetova, Fran ja Bernot-Gclobova, Slovenski vokalni kvintet in pevski zbor GM. Lovše-tova je zape'a interpretacijsk. zel- učinkovito in tehnično izdelano več samospevov, ki smo jih v njeni izvedbi že večkrat slišali (Ciciban Cicifuj, Sknanček. Mehurčki, Vesela pomlad, Uspavanka 1 ter Vrabci in strašilo). Zanimala pa je zlasti Bemot-Go-lobova, k- se je po večletnem Št udi i u v Rimu vrnila relo izpopolnjena. Njen glas je izravnan v vseh legah ;n zveni prodorno, s prijetno temno barvo: vsak ton zase je zaokrožen v enakomernem razmerju do drugih, kar daje v celoti vseskor' dovršeno, estetskim principom odgovarjajočo linijo. Golobova predstav'ja danes pevko prvega reda in prepričan sem d> bomo to lahko vsi ugotovili, ko io bomo sđišali na opernem ali koncertnem odra v večjih vlogah. Na Pavčičevem koncertu je odlično zapela nekaj samospevov (Pesem. Uspavanka II, Zenjice) in več priredb slovenskih narodnih pesmi. Obe pevki je izvrstno spremljal Marjan Lipovsek. k ni bil le diskreten spremljevalec v običajnem smislu, temveč je z največjo poglobljenostjo izvedel svoj del in s tem poskrbel za organsko estetsko zlitost solista in spremljevalca. Slovenski vokalni kvintet je pnkjzal kmečko balado in Deklico prav lepu, kvalitativna glasovna neenakost poedinih članov kvinteta pa ovira enotno zaokroženost ;n s tem kajpada zmanjšuje celotni vtis. Končno je zapel pevski zbor GM, ki mv je dirigiral Samo Hubad, muzikalno zelo lepo izdelano Jezdeca, Če rdeče rože zapade sneg in Njega ni: pri poslednji se Je pC krivdi solista nekoliko dvignila intonacija, zaradi česar so nastale majhne intonativne motnie in je zvišana višina povzročila večjo ostrost ženskih glasov. V vseh oralih pesmih, enako v 2abah, ki jih je izvedel žensk* zbor z Golobovo in spremljevanjem klavirja, pa je bifa intonacija sigurna in prav tako vsa tehnična izvedba, interpretacij* pa muzikalne zelo dojemljiva, predvsem po zaslugi mladega dirigenta, ki se je s prvim nastopom ugodno predstavil. Pavčičev koncert je privabil mnogo našega občinstva in so bili vsi nastopajoči deležni iskrenega priznanja. Bil ie lena in potrebna slovenska kulturna manifestacija, tem bolj dobrodošla v dneh kc ve moramo zavedati lastnih vrednot in ustvarjalnih sil. cd. Občina Kranj najela 7,500.000 din posojila za tekstilno Solo — Predlog je bil soglasno sprejet Kranj 19 oktobra Včeraj se je vršila po treh mesecih zopet seja. občinskega odbora na kateri je poročal g. župan o ugodnih n esečnih blagajniških zaključkih, ki izkazujejo sicer običajne, a izredno v-soke pnbitke, ki so nastali predvsem iz nevega načira pobiranja sejmarine in pa dohodkov trošarine itd. Glede preskrbe občina z rezervno hrano je iz poročila razvidno, da je prevzela nabavo in hranjenje živil Gor kmeti «?ka zadruga, ki prejme za manipulacijo 1200 din, na naložen denar pa 7% obresti. Predvidena zaloga mora vsebovali 5 vagonov krušne moke. 1 vagon koruze in 1 vagon fižola. Skrbeti pa bo treba seveda tudi za mast itd., v pripravi bo tudi še 5 vajK>nov pše-ničnega zrnja, ki ga bo možne zmleti v času, ko bo za to potreba. Poleg tc rezervne hrane pa je občina storila tud v»e, da se izvede aprovizacija za delavstvo in da skrb za državne nameščenec v neki meri prevzame tudi njih nabavljalna zadruga. Organizacija šolskih kuhinj je naletela m težkoče le na Primskovcm, kjer b; bi'o potrebno hraniti okrog 160 učencev, dočim v mestu taka kuhinja že deluje. Ker je izdalo okrajno načelstvo odlok o izvajanju ob\ezne telesne vzgoje na strokovnih šolah bo potrebno občini v kratkem izvesti obveze, za katere bo črpala sredstva iz postavk v proračunu. Ob koncu poročil je g. župan omenjal še končavanje cestnih de1 -n izrazil sum, da se je morala pri gradnji cest zgoditi ptvgreška, ker je cesta sedaj na nekaterih mestih celo višja kot prej. V zvezi s tem pa je poudaril, da bo potrebno kmak' nvsliti tudi na tlakovanje mestnih ul*c v centru. V bodoče pa bo potrebno posvetit' vso pozornost tudi gradnji ljudske šole rus Prunsko-vem in meščanske šole. Kjer sc radi modernizacije cest nastale pr pločnikih m vstopih v hiše kake diference, bo popravo prevzela občino, dočim bodo lastr kt hiš morali po predpisih občine plačati napravo enotnih tratoarjev. SkVnttev pogodbe za naietje posoj^a in Drž. hipotekami banki za gradnjo tekstil- ne šole v znesku 7 in po1 milijona je občinski odbor sprejel soglasno. Podrobnejše poročilo nam kaže da se je za gradnjo tekstilne šole že vršila licitacija, ki pa ni uspela, radi česar bo 28. t m. ponovna. Občinskemu odboru je bil predložen v zvezi s tem predlog za odkup sveta, ki je še potreben za šolo. Lastnica ga Pavla Ažman je postavila za potrebndi 880 kvadratnih metrov sveta ceno 88 000 din kar pa je bilo odklonjeno. Končno je bi'1 odobren znesek 70 din za m2 z ugodnostjo, da sc odkupi v slučaju možnosti samo 700 m2, ker lastnica sveta tega še potrebuje. Po prečitanju pogodb med občino in Drž. hip. banko ter občino in drav ban. v zvezi z gradnjo in prevzemom šole je obč. odbor tudi ti soglasno potrdili. Veliko smeha je sprožila debata okoli predloga za odobritev ponovnih kreditov za popravo lesenega mo? lu čez Kokro, ki je povzročil že toliko debat. pr* katerih se je končno vedno morale ugotoviti, da most ni varen za življenje in da bi b;li stroški za betonski most le nekoliko višji. Zagovorniki mostu, ki so še nedavno govorili, da bo most zdržal naimanj 100 let. so z izglasovanjem kreditov za popravilo mostu somi pokazali, da most ni trd kakr/r kamen kost. Znesek za popravilo mostu je cenjen na 125 000 din in bodo samo jeklene vrvi. s katerimi bodo most privezali, stale 45.000 din. Zanimivo ie vsekakor glasovanje za odobritev tega zneska 8 odbornikov je bilo za odobritev in torej rešitev tega vprašanja, ne ozirr.te se na to, ali bo potreben čez par mesecev ponoven denar za popravila. Sedem odbomiko- ie glasovalo proti popravilom ir zahtevalo da se od graditelja zahtevajo gflranciie, da se bo most zbolj^al. Sedem odbornikov se je glasovanja vzdržalo m so s tem pokazali, da jim je pač vseeno a'i se most podre ali pa se zabije vanj še četrt milvione ne glede na to. ali bo potenc vampišj ali ne. V zadnji točlci dnevnega reda je občinski odbor z 10 proti 9 in 2 praznima glasovoma odločil, da *e gostilniška koncesija gc Milki Svari podeli. FIlm »Vslga, Volga« rekorden uspeh v Ljubljani Ljubljana, 19. oktobra, že mnogo lepih filmov je videla Ljubljana. Rasprodana kinematografska dvorana je zgo'. orno pričala o navdušenju gledalcev za ta ali oni film. toda to je običajno trajale le po nekaj dni in film je zapadel pozabi. Drugače pa je z rusko filmsko komedijo *V olga, V o 1 g a«. Navdušenje Ljubljan čanov za ta fi'm je tako veiko. da je že deseti dan. odkar je film na sporedu kina Mat'ce in zanimanje zanj ni prav nič manjše, kakor je b:lo prve dni. O tem filmu se pogovarjajo Ljubljančani po kavarnsh gostilnah, uradih brivskih salonih, skratka povsod sMšiš: AH si videl film »Volgo, Volgo ..., če ne — hiti in oglej si ga! Izvrstno se boš rabaval pri njem, od srca se boš nasmeiM.* Ljudje hvalilo I.-šubo Or'ovo kot eno naihoTjSih umetnic kakršne še Hollv-wood nima, z navdušencem govore o nien\h iVo!ga, Volga . . .« j» v muTiki skladatelja Dunajevskega. Ta muzika, ki se odVkule po svoji značilni opojnosti gre po«»!uselcem do srca in vzbudi v človeku prijetno razpoloženje, h katerem'] doprinese še humor in situac;jska konuka svoi delež — in uspeh filma je res popoln! >Volga. Volga ostane na snoredu še danes in jutri v kinu Matici. Kdor tega edinstveneea filma še ni videl, naj ne zamudi zadnje prilike. Tudi okoličani imajo v nedeljo nailepšo priliko, da si oeledaio rusko umetnino, ki je navdušila Ljubliano kakor še nobeno filmsko delo! 2418 z letal. Brzina v zraku izstreljenega torpeda je večja kakor torpeda ki se izstreli z ladje ali podmornice In ima zaradi tega sovražna ladja manj možnosti ln manj časa a primernim manevriranjem uiti nevarnemu projektilu. Učinek zračnega torpeda Je bil pač na najbolj prepričevalen način dokazan pri napadu na križarko >Li-verporf«. ki spada med najmodernejše ter najbolje oborožene edinice britanske vojne Spominu Antona Pleska Ljubljana. 19. oktobra V torek ie bil na liublianskem poko a-lišču pri Sv. Križu ncložen k večnemu rx>-čitku Anton P1 e š k o . dolgoletni skladiščnik lesne industrije inž. Kobija iz Borovnice. V izvrševanju poklica se mu je primerila težka nesreča, ko so se pod-sule deske ter pokopale pod seboj nes.eč-no žrtev dela. Te/ke poškodbe so mu ugasnile luč življenja. Pokojni Pleško ie bil tih. miren in pošten, tako. da ea ie vzljubil vsak. ki ga je poznal. Na zadnii poti ga ie soremliala velika množica prijateljev in znancev, ki so s svojo orisotnostjo sočustvovali z nesrečno družino. Na čelu žalnesa sprevoda pa ie korakala skupina bivših borcev za našo severno meio ped vodstvom predsednika Lesije koroških borcev polkovnika Andrej ke ter glavnega tainiVa Kristana. Po opravljenih pogrebnih molitvah je stopil pred odprti grob svojega bivšega soborca tajnik Kristan ter se v svojem in imenu Legije poslovil od nieffa z za^o+o-vilcm. da ga nekdanji borci ne bodo nikdar pozabili. Poudaril ie. da ie bil pokojni Pleško eden prvih, ki se ie prostovoljno odzval vabilu domovine, da brani njeno mejo na severu. Odšel ie v borbo, četudi je imel doma družino, kateri ie bil skrben rednik. Zavedal pa se ie. da le v svobodni in močni domovini lahko živimo človeka vredno živlienie. Za svoie delo ie bil z ukazom Nj. Vel. kralja odlikovan s spomenico na borbe v letu 1918/19. vendar mu usoda ni naklonila sreče, da bi osebno prejel to visoko odlikovanje. Anton Pleško ni bil človek, ki bi silil v ospredje. Bil ie tih delavec, ki je liubil nadvse svojo domovino in družino. Bil je prijeten družabnik ter ga bodo poleg številne družine težko pogrešali tudi njegovi številni prijatelji, znanci in Pa ljudje poslovnega sveta. Na i bodo te vrstice skromen spomin na moža. ki ie bil poštenjak, zaveden Slovenec ter iskren Jugoslovan! On sam. pa naj uživa večen mdr v zemlji, za katero je bil vedno pripravljen žrtvovati tudi svoie življenje._Fr. F. K. Inserirajte v #SL Narodu"! KOLEDAR DANES: Sobota, 19. oktobra: Peter Alkan- tara, Etbin JUTRI: Nedelja, 20. oktobra: Janez Kane DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Volga, Volga... KINO SLOGA: As Drumond KINO UNION: Lady in Cowboy KINO MOSTE: Nezvesti zaljubljenec in Jezdec osvetnik KINO SISKA: Bela sužnja PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED DE2URNELEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 ln Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta 46 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. ure zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ulica 29. otkobra št. 7/1., telefon št. 41-52. Letalski napad na Celje Celje, 19. oktobra Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: V dneh od 22. do 25. t. m. bo v Celju dnevna vaja v obrambi pred letalskimi napadi. a) Pretečo nevarnost bodo naznanili »Ie-deči znaki: 1. trije hitro zaporedoma sledeči topovski streli; 2. triminutno prekinjeno zvonjenje cerkvenih zvonov (plat zvona); 3. tri minute trajajoče prekinjeno tuljenje tovarniških siren. b) Prenehanje nevarnosti bodo naznanili naslednji znaki: 1. tri minute trajajoče neprekinjeno pritrkavanje zvonov; 2. tri minute trajajoče neprekinjeno tuljenje siren. Predpisi o vedenju prebivalstva za dnevno vajo: 1. Osebe, ki se ob času objave znaka nevarnosti nahajajo na ulicah in na drugih odnrtih prostorih, morajo to kraje takoj zapustiti in se podati v bližnje hise, veže. dalje pod oboke itd., da bodo zakrite pred opazovanjem letal ter obenem zavarovane proti letalskemu napadu. 2. Osebe, ki se ob času objave nevarnosti nahajajo v javnih lokalih, pisarnah, stanovanjih in ostalih zaprtih prostorih, naj se poslužujo hišnih zavetišč, ako obstoje, sicer pa morajo ostati v teh prostorih tako dolgo, dokler ni objavljen 7uiak prenehanja nevarnosti. 3. Osebe, ki se nahajajo na polju v občinskem območju in daleč od stavb, poiščejo kritje v jarkih, jamah itd. 4. Vrata vseh poslopij je treba takoj po objavi znaka nevarnosti zapreti, okna odpreti, njih zastore pa spustiti, oziroma naoknice (polknice) zapreti. Stati ob oknih in gledati ven je prepovedano. 5. Vozila z vprežno živino morajo vozniki takoj odstraniti z glavnih prometnih cest v stranske ulice ah ceste in jih postaviti ob robu desnega cestišča v smeri vožnje, živino je treba izpreči in na kratko privezati, v skrajnem primeru tudi na vozilo, ki pa mora biti zavito. Privezati živino ob hidrante in pri studencih je nedopustno. 6. Motorna vozila je treba postaviti na krajih; kjer ne bodo ovirala prometa reševalnih in gasilnih voz, in sicer ob robu desnega cestišča v smeri vožnje. Postaviti jih je treba najmanj 10—20 m daleč od hidrantov, studencev, cestnih križišč in mostov. 7. Potniki morajo iz ustavljenih vozil izstopiti in se skriti v bližnja poslopja. 8. Trgovine je treba ob znaku nevarnosti zapreti in spustiti železne zastore na izložbah in vratih. Kupci, ki bi se ob tej priliki nahajali v trgovini, morajo tam počakati skupno z nameščenci do znaka prenehanja nevarnosti. 9. Vsako postajanje po ulicah in odprtih prostorih je prepovedano. Na ulicah se smejo nahajati odn. gibati le sledeče osebe: a) lastniki stojnic in odprtih prodajalnic na trgih, hy potniki, ki gredo na kolodvor ter bolniki in zdravniki pri iskanju oziroma izvrševanju zdravniške pomoči. Vsaka kršitev navedenih predpisov se bo kaznovala po naredbi bana o zadržanju prebivalstva ob zračnih napadih št. 3548/1 z dne 12. X. 1935 z globo 10 do 1000 din, oziroma z zaporom od 1 do 20 dni. (Objavljeno v Služb, listu z dne 16. X. 1935, štev. 562/83). SOKOL „Vdova Roslinka" na sokolskem odru Sokolsko gledališče na Jesenicah otvori letošnjo gledališko sezono v nedeljo 20. t. m. ob 20. z Golarjevo komedijo >Vdova Roslinka«. 2e naslov sam pove, da je osrednja osebnost te komedije zajetna in ljubezni željna vdova. E>a se možl vdova Že v zrelih letih sicer ni nič hudega, ampak vdova ima tudi brhko hčerko, ki je godna za možitev. V Isti vasi pa je tudi lep in zastaven fant, ki sta mu všeč obe in to je tista stvar, ki se končno zaplete v težak ljubezenski vozel. V komediji pa nastopajo tuči druge osebe in vsaka je posebnost zase, ki nudijo nastopajočim dovolj prilike, da se po svoje uveljavijo in kar najbolje razžive. Vsi so zapleteni v mrežo temperamentne vdove, da se eden za drugim skoraj neprestano sučejo okoli nje. Vdovo Rošlinko igra naša stara znanka sestra Pepca Ravnikova, katere nismo videli na sokolakem odru že nekaj let. Ta vloga, je ena njenih najlepših,, kar jih je igrala na sokolskih deskah v teku dolgih let. Tudi ostale vloge so v najboljši zasedbi. Režija je v rokah brata Klavore. Vodstvo sokolskega gledališča je imelo srečno roko, da si je za otvoritev izbralo to hvaležno Golarjevo delo, ki je zajeto iz življenja naše vasi. Občinstvo se bo pri uprizoritvi te zapletene komedije nasmejalo do solz. Iz Kočevja — V dvorani hotela Trst se bo vršil danes ob 9. uri zvečer koncert. Pesmi in arije poje koncertni tenorist Slavko Luk-man, pri klavirju ga spremlja g. dr. Mirko Trost. Vabljeni. — Zvočni kino predvaja danes ob 20. in jutri ob pol 16., pol 19. in pol 21. velefUm v barvah »Majhna princeza«, v glavni vlogi Shirlev Temple. Za dodatek filmski žurnal. Danes premiera zabavne ameriške đrožab. komedije LADY IN COWBOY Marsikatera žena in dekle se bo po ogledu tega filma čutila samostojnejšo in samo-zavestnejšo. Moški se bodo pa od srca smejali osvojevalnim pravilom preprostih deklet. — Neizkušeno lady predstavlja prikupna BOERLE OBERON, preprostega ženina pa zastavni GART OOOPEB KINO UNION — teL 22-21 Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri! Jutri v nedeljo ob 10.30 ljudska predstava po znižanih cenah in ob 15., 17., 19. in 21. url Kakšen bo naš novi veleseje Spomladi bo ie imel čisto novo lice, sa] bodo glavni dograjeni paviljoni ie ----1 Glavno razstavno poslopje, ki bo v njem dvorana Ljubljana, 19. oktobra Ureditev sedanjega razstavišča ob Go-Bposvetski cesti pod Cekin ovim gradom in na njem stoječih razstavnih paviljonov je projektiral v letu 1920-21 arhitekt Josip Costaperaria. Leto pozneje je projektiral ob Lattermannovem drevoredu, na sedanjem tako zvane m veseličnem prostoru še dva razstavna paviljona z označbo K in L. Paviljon L je leta 1932 upepelil požar, povzročen po streli. Ob lOletnici obstoja Ljubljanskega velesejma 1. 1930, sta bila zgTajena v središču razstavišča še dva razstavna paviljona, označena s črkama M in N. Prvotno so bile lesene konstrukcije razstavnih paviljonov v neposredni zvezi z zemljo. Zato je začel les kmalu gniti, zlasti ker je bil teren, na katerem stoji velesejem, zelo vlažen. Uprava Ljubljanskega velesejma je bila zato primorana kmalu započeti z drenažo terena in izgradila je kanalizacijo celotnega razstavišča. Tako je bila deloma preprečena nadaljna ško:;a. Uprava velesejma pa je po zamisli in načrtih ing. Načeta Perka še vse razstavne paviljone podbetonirala, to je, zgradila sicer šibke, vendar odgovarjajoče betonske temelje, na katerih stoje lesene konstrukcije razstavnih zgradb. Temu se je treba zlasti zahvaliti, da je danes, ko se rušijo dosedanji leseni paviljoni, les iz-vzemši poda, ki je v neposrednem stiku z vlažno zemljo, večinoma zdrav in bo mnogo gradbenega materiala, pridobljenega od razdrtih paviljonov, uporabnega pri novogradnji. Posebno važne so lesene konstrukcije ostrešja. Zadnjih deset let je imela uprava Ljubljanskega velesejma mnogo skrbi in stroškov z vzdrževanjem razstavišča in razstavnih paviljonov. Stalno je bilo treba popravljati tla, kjer se je od časa do časa pojavljala na raznih krajih goba. Tudi strehe, ki so bile pokrite s strešno lepenko, so dale mnogo skrbi. Ni lahko vzdr- ževati 7500 kv. m take strehe, ki mora biti vodotesna. saj je v razstavnih paviljonih razstavljeno dragoceno blago, ki se v primeru propuščajoče strehe močno kvari. Uprava Ljubljanskega velesejma je začela s pripravami za novogradnjo že pred štirimi leti. Vzrok so bile zlasti velike pomanjkljivosti razstavnih objektov provizorne ga značaja in s tem zvezani vzdrževalni stroški, postopno propadanje objektov, kar je dalo velesejmu zlasti ob južni strani, že manj estetično lice ter elan, s katerim sta započeli z gradnjo modernega sejmišča mesti Beograd in Zagreb. Ze leta 1937 je uprava velesejma proučevala prve idejne skice bodočega sejma. Na zahtevo mestnega gradbenega urada je lani potem, ko je mestna občina ljubljanska določila nove regulacne črte bodočemu razstavišču na dosedanjem prostoru, razpisala uprava velesejma interni natečaj za predložitev osnutkov. Vodilna misel natečaja je bila pridobiti projekte, ki iz gospodarskih ozirov glede izrabe zemljišča in danih konstrukcij, največje štednje, smo-trenosti in praktičnosti, jasnosti koncepcije in enostavnosti, najbolj odgovarjajo. Ocenjevalna komisija je od predloženih osnutkov spoznala za najbolj odgovarjajočega onega ing. arh Vinka Glanza, ter ga 'j-loma še korigirala. Ta projekt bazira pri situaciji glavnega vhoda na načrtu poglobitve železniške proge na Gosposvetski cesti. Arhitektonsko zanimivo in obsežno upravno poslopje, ki daje tudi monumentalen poudarek, je situirano kot pročelna stavba glavnega vhoda. Ob novih regulačnih črtah se raztezajo razstavne zgradbe, ki tvorijo v notranjosti regularen trg, obdan z odprtimi razstavnimi kojami in pokritimi hodniki za obiskovalce. Načrt predvideva vso udobnost razstavljalcev in tudi obiskovalcev, ki naj bi ob slafcem vremenu, čim dospejo do velesejmskega prostora, zaprti dežnike ln imeli možnost videti vso razstavo, ne da bi jim bilo treba stopiti na dež. V trikotnem prostoru med Lattermannovim drevoredom in Celovško cesto, nasproti pivovarne Union je predvidena velika razstavna dvorana, ki naj bo uporabna tudi za druge prireditve razen velesejmskih. Ob Celovški cesti, ter ob križišču Lipovega drevoreda z Meridijariskim drevoredom sta predvideni dve veliki moderni skupini stranišč. Ta stranišča bodo na razpolago za javno uporabo skoraj vse leto, izvzemši časa, ko se vrše velesejmske prireditve in bodo takrat namenjena izključno obiskovalcem velesejma. Novi razstavni paviljoni bodo mnogo višji in Širši od dosedanjih. Predvideni so betonski fundament, betonski stebri kot nosilci strešnih konstrukcij, stene iz novega gradbenega materiala betocela in strešna kritina salonit. V paviljonih je predviden strop in zglajena betonska tla. Tudi koje ob zunanjih stenah paviljonov bodo mnogo višje tn širše. Razstavni prostori bodo urejeni po zahtevah smotrne, moderne razstavne tehnike. Predelne stene poe-dinih razstavnih ko j bodo take oblike, da omogočajo širok pregled razstavnega blaga in večjo optično prostornost. Poskrbljeno je tudi za lično zunanjo fasado. V prvi etapi se grade vse razstavne zgradbe. Upravno poslopje pride predvido ma na vrsto že prihodnje leto. Arhitekti študirajo še načrt upravnega poslopja, ki bo morda v izvedbi smotrnejši kot je že načrt. Tudi je v študiju še smotrno situiranje jestvinskega in vinskega oddelka. Pomladanski velesejem bo pokazal že popolnoma novo lice, saj bodo glavni razstavni paviljoni že dograjeni. Velesejmska uprava se trudi pridobiti še potrebna sredstva za izgradnjo velike razstavne dvorane, ki jo Ljubljančani že vsesplošno naziva jo »koncertno dvorano«. Ta dvorana je v izvedbi zelo draga, vendar pa neobhodno potrebna tako za velesejmsko upravo, ki ji primanjkuje razstavnega prostora za svoje prireditve, kakor tudi za razne prireditve drugega značaja, za katere danes Ljubljana nima primerne dvorane. Po zatrdilu arhitektov Ln gradbenega podjetnika bodo razstavne zgradbe ob ugodnem vremenu do božiča v surovem stanju že pod streho. Tako dobi Ljubljana moderno razstavišče, ki ji bo v ponos kakor je razstavišče v ponos Zagrebu in Beogradu, upravi velesejma pa bo omogočeno nadaljevati s programom razstav gospodarskega in kulturnega značaja. Žal upravi velesejma ni bilo omogočeno započeti z gradnjo že lani, ko so bili gradbeni stroški mnogo nižji od današnjih. Občinski uslužbenci za svoje pravice Jutri bo v Trebnjem veliko zborovanje podežel skih občinskih uslužbencev Trebnje, 19. oktobra V zadnjem času prinašajo časopisi poročila, kako so nekatere mestne občine zaradi naraščajoče draginje svojim uslužbencem zvišale prejemke Tudi v prid delavcem se je v tem pogledu že mnogo storilo, le podeželskih občinskih uslužbencev se nihče ne spomni. Ker pa je položaj le-teh obupen, saj ima večina še vedno stare prejemke — le po par sto dinarjev mesečno — je za jutri sklicano v Trebnjem veliko zborovanje občinskih uslužbencev, ki bodo končno tudi že enkrat spregovorili v obrambo svojih pravic in zahtevali, da se tudi njih položaj na kakršenkoli način pravično uredi. Občinski uslužbenci novomeškega, črnomaljskega, krškega, brežiškega in litijskega sreza, ki bodo zborovali jutri v Trebnjem, so sestavili obširno resolucijo, iz katere posnemamo: Ban g. dr. Natlačen je naslovil na vse občine posebno okrožnico, s katero je priporočil zvišanje prejemkov njihovim uslužbencem glede na tako ogromen porast cen. Ta okrožnica pa pri podeželskih županih ni naletela na razumevanje, saj navadno občinski odbon ugode le malokomu, dočim se za okrožnice običajno niti ne zmenijo. Ker je danes še mnogo občin ki ob razpisih glavnih služben h mest nudijo po 500 din mesečnega brutto dohodka, se ne smemo čuditi, da so se razmere med podeželskimi uslužbenci tako zaostrile če n. pr. preračunamo dajatev v naravi in plačo navadne kmečke služkinie, pridemo do zaključka, da ima slednja večje dohodke, kot pa občinski uslužbenec Zato ie nujno potrebno, da banska uprava izda občinam nalog, da svojim uslužbencem tak^i zvišajo plače in predlagajo občinski uslužbenci, da se jim prizna na glavnih službenih mestih po 1300 din mesečno, na ostalih mestih pa po 1000 din mesečno Poročen m z družinskimi člani naj bi se priznala še primerna doklada Obč'nski uslužbenci zahtevajo dalje, naj se dekončno izvede organizacija obč. uslužbencev za naše banovino m, da se dovoli sklicati občn' zbor Občinski uslužbenci zahtevajo tudi, da banska uprava čim prer prevzame občmske nameščence, da bi brli končno že rešeni vsakokratne dobre ali slabe volje občinsk h odborov, ko sklepajo o njih preje.n>.h Izdala naj bi se za to enotna p^-natika z določenimi in ne okvirnim prejemk'* Ni pretirano, če se t d« da sc ravno občinski uslužbenci na najnižji stopnji ir naj- bolj sramotno plačani. Vs; drugi še tako maloštevilni sloji so danes z baie. še pridni zidarji ometa-vajo vhodna vrata marsikai bo še treba urediti in zgraditi, a vendar ie stadion že v toliko gotov, da ga bodo lahko odDrli in izročili niegovemu namenu, kaiti glavne športne naprave — nogometno igrišče, lahkoatletsko tekališče dirkališče za motorje in kolesa ie že urejeno. Krasen ie pogled na to vzorno igrišče, med gorenjsko in kamniško progo z veličastno panoramo Kamni rkih in vencem drugih planin v ozadin. Delavci hite z zadnjimi pripravami. Ureien ie bil tudi lep dohod, nasut z lešem ki ga zdai valjaio in eladiio a mestna občina ie uredila tudi pot ob južni strani stadiona — edini prispevek mestne občine, ki b* morala sicer izdatneje vrlemu klrbu priskočiti na pomoč, sai ie po zakonu o telesni vzgoii to celo dolžna storiti Isto velia tudi za druge oblasti, ki niso našle dovoli razumevanja za plodno Hermesovo dele in so stale ob strani, namesto da bi z izdatnimi subven- cijami železničarskemu klubu priskočile na pomoč in tako pripomogle k čim lepši in naglejši ureditvi tega modernega stadiona, ki je vani že do sedaj investiranih več milijonov din. O delu in napravah na stadionu je naš list že v svoji velikonočni številki obširno poročaL Dovoli ie. da omenimo, da stadion sam na sebi brez igrišč in drugih pros' arov zunaj dirkalne proge meri z nasipi vred 245 X 128 m, vsa njegova površina pa znaša rrad 30.000 m* Koliko ie bilo dela za ta stadion, dokazuieio nekatere številke: samo materijala za nasipe ie bilo treba navoziti okrog 60.000 m' V stadionu bo prostora za najmanj 30.000 gledalcev zlasti potem, ko bo dograjena velika moderna tribuna, kaiti zdai so postavili samo zasilno tribuno, ki io 1e dalo na razpolago kasačko društvo. Otvoritev Hermesoveca stadiona, združena z velikimi športnimi prireditvami, bo gotovo pomemben dogodek za našo javnost zlasti pa za naš mladi, leno razvijajoči se sport. Gotovo pa bo te naprave najbolj vesela Šiška kjer bo zlasti niena mladina urila svoie telo in se krepila v prostorih stadiona. 2SK HeTnesu k njegovemu pionirskemu delu za napredek našega sporta tudi naše čestitke! »Figarova svatba« K letošnji uprizoritvi Ljubljana. 19. oktobra Mozartova opera »Figarova svatba« je dosegla pri lanski vprizoritvi. pod muzikalnim vodstvom dirigenta dri a. Svare in v režiji šef-režiseria Cirila Debevca nesporno enega izmed najmočnejših uspehov pretekle sezone. Tako v muzi kalnem, kakor v igralskem pogledu ie predstaviiala močan vzpon operne ravni ter napredek v Ksenija KušeJeva stilnem petju in igran tu. To so ugotovile kritike in občinstvo. Letošnja uprizoritev bo orinesla dve prezasedbi vlog. Letos bo pela partijo grofice H ey bal ova. ki smo jo slišali lani v mterpretaciji Ksenije Viđali jeve. Ker je podpisala Vid ali jeva pogodbo za tekočo sezono iz zdravstvenih in študijskih razlogov šele za začetek decembra, je prevzela Hevbalova ni eno partijo. Da bo ni en nastop prav zanimiv dogodek smemo upravičeno pričakovati, kajti njen hitri napredek v velikih partijah je dokazal, da nam raste v njej upoštevanja vredna moč. V partiji paža Kerubina. ki jo ie pela lani Hevbalova, bo debutirala letos Ksenija Kušejeva, ki ie absolventka našega Državnega konservatorija in je nadaljevala svoj pevski studii na Dunaju. Po vrnitvi v Ljubljano se ie predstavila našemu občinstvu s samostojnim koncertom ki so ga kritike zelo ugodno ocenile. Kušejeva bo prvič nastopila v Operi, zato ie zanjo ta debit velikega pomena. Nosilec glavne partije ie Julii Betetto. Odveč bi bilo govoriti o njegovih pevskih in igralskih dognanjih, ki so nam vsem dobro znana in od kritike in občinstva priznana in cenjena. Figaro je pač res ena izmed njegovih mojstrovin, ki priča o njegovi visoki kulturi. Grofa bo pel Janko, ki je žel velik uspeh. V partiri Suzane bomo slišali Ribičevo, ki se vedno močneje uveljavila v stilnem petju. Komorni komični par bosta tudi letos predstavljala Kogojeva in Zupan, v partijah Mareeline in Bartola, Bazilia bo pel Marčec, Curtia-Sladoljev. Airtonia Dolničar. Barbo pa Po-lajnarjeva. ._ POGOVOR MED ZALJTTBLTENCEMA — Kdaj se sestaneva, srček? — Kadar hočeš. — In kje? — Kjer hočeš. — Ob katerem času? — Kakor hočeš. — Dobro torej, samo gkg đa boa Iz Kranja — Navodila udeležencem tombole v Kranju, ki bo jutri popoldne s pričetkom ob 14. Vse napovedi bodo razglašene po zvočnikih. Vsakdo bo lahko tudi na daleč jasno in razločno slišal napovedi. Do glavnega odra bodo vodili trije prehodi, ki bodo prehodni ves čas igre. Reditelji bodo skrbeli za red. Prostor je tako odbran, da tudi deževno vreme ne bo motilo. V bližini hotela »Stare posteč bo postavljen pomožni oder, ki bo po telefonu v zvezi z glavnim odrom. Poleg table na odru bo še 8 pomožnih tabel, ki bodo omogočile kontrolo izžrebanih številk. Obiskovalci naj zaradi gneče ne silijo v bližino glavnega odra. Vsak udeleženec naj označi na zgornjem robu tablice točen naslov. Igralni načrt bo letos spremenjen v toliko, da odpadejo ambe — povečano pa bo Število vseh ostalih dobitkov. Dostop s kolesi v igralni prostor ne bo dovoljen. Za kolesa bodo shrambe Izven Igrišča, Avtobusi bodo parkirali za Narodnim domom Vsi dopoldanski vlaki bodo ojačenl; po potrebi bodo organizirani tudi posebni vlaki. Tombola bo zaključena pred 5., tako da imajo udeleženci železniške zveze proti Mariboru, Zagrebu, Rakeku, Novem mestu, Karlovcu, Kočevju, Vrhniki in Kamniku. Oglejte si izložbo naših radioaparate v te od 800 din dalje RADIONE — TELEFUNKEN BLATJPTJNKT — ORION ITD. Trg. KRAŠOVEC NA »BEKSELNU« Ogled vsak dan v trgovini brezobvezen! — Karambol, ki k sreči ni zahteval žr tev. Včeraj je prišlo na Jelenovem klancu vsled cestnih del in nepazljivosti mlajšega kolesarja do karambola med tovornim avtobusom Jurija Pollaka in Gabričevim vozom za prevažanje peska. Do nesreče je prišlo v trenutku ko je stal voz na levi strani, tovorni avto pa je privozil pravilno po desni a vsled kolesarja na nasprotni strani bilo mogoče avtomobila zavreti in že je bila nesreča tu. Nihče ni bil niti lažje poškodovan pač pa je materialna škoda zlasti na vozu precejšnja. — Prvi prometni otok v našem mestu so zgradili v tem tednu na križišču Jelenovega klanca in Kopališke ulice pred hišo g. Lenardiča. Ker tvori klanec na tem mestu ovinek in je tu najvišja točka Kopališke ulice ,ki je prav za prav klanec, je vodstvo gradbenih del pravilno uredilo, ko je upoštevajoč težkoče prometa na takih mestih dalo zgraditi prometni otok. Na tem otoku bi lahko postavili po odstranitvi elektrovodnega droga tudi prvi kiosk za reklamne napise. — SK Železničar : SK Kranj odigrata jutri ob 13. uri na tukajšnjem nogometnem igrišču prvo tekmo v nadaljevanju prvenstva. Navijači glejte, da bodo naši zastopniki v ligi zadovoljni s podporo. — Osebne vesti. Prestavljeni so na tukajšnjo davčno upravo sledeči gg. uradniki: Wurzbach Maksimilijan, Gričar Stanko ln Lotrič Jože. Ostavko na službo je Jerica, Štren 4 »SLOVENSKI NAROD«, aflbota, lt. oktobra 1*40. Štev. 240 VELIKI LETALSKI FILM V DVEH DELIH ! As Drumond Kot dodatek: kulturni film Jadranske straže »MLADINA PRI KRMILTJc. Senzacijonalni letalski podvigi slavnega avijatika in junaka lz svetovne vojne na filmskem platnu. Neustrašene borbe v zraku ln na zemlji, junaštvo in prisebnost letalskih pilotov v najopaznejših situacijah. JOHN KING — JEAN ROGERS. Danes ob 16., 19., 21. uri, jutri ob 10.30 (matineja) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri. — Pri predstavi danes ob 16. uri nastopi del moškega zbora _ >SLOGE« s kratkim koncertnim pevskim programom! KINO SLOGA, teL 27-30._Rezervirajte si vstopnice! 10. DAN PREDVAJANJA ! Predstave danes ob 16. Edinstven film, o katerem govori vsa Ljubljana z največjim navdušenjem! RUSKA MUZIKALNA KOMEDIJA v stilu 'nepozabnega »Pastirja K ost je«. Najnovejše delo istega režiserja in istega komponista Dunajev- skega. Sijajni domisleki, humor in izvrstna muzika, kl preveva vas film! V gl. vi. LJUBA ORLOVA. Predstave ob 16., 19. in 21. uri. KINO MATICA, tel. 22-41 19. in 21. uri — jutri v nedeljo ob 10.30 dopoldne (matinejske cene) ter ob 15., 17., 19. in 21. url Vf?l£a, Volga DNEVNE VESTI — KnJige Vodnikove družbe izideio v dru si Dolovici novembra. Vsak naročnik prejme letos ilustrirano »Vodnikovo pra-tiko 1941« z zanimivo, aktualno vsebino, povest Eda Držaja »Pod Špiki«, ki ie prejela Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe, povest like Vaštetove: »Rožna devica«, ki se eodi v napoleonski Ljubljani, in poljudno-znanstveno knjigo inž. Jakoba Turka »O rastlinski. ljudski in živalski prehrani«, delo. ki bodo zani hvaležni vsi sloji, sai kaj podobnesa še ne poznamo v slovenskem strokovnem slovstvu. Vse štiri knjige stanejo samo 20 dinariev. Kdor ne bo pravočasno naročil Vodnikovih kniig pri svojem poverjeniku ali naravnost v družbini pisarni, Ljubljana. Knaflieva 5. bo žal moral ostati brez letošniesa knii-ževnega dara Vodnikove družbe, ker ie zaradi negotove dobe naklada omeiena. Zato v$i brž med Vodnikovce! — Dipl°mirala je v ponedeljek 14. t. m. iz matematike in fizike na filozofski fakulteti zagrebške univerze gdč. Mafenka Pcteržela, ^hčerka g. inž. Cirila Peteržela, šefa gTadb. oddelka pri direkciji drž. železnic v Ljubljani. Čestitamo! _ Profesorski izpit. Včeraj je napravil profesorski izpit z odličnim uspehom na ljubljanski univerzi Andoljšek Ivan iz Novega mesta, čestitamo! — Zaprta c^ta Jeperc«—Lahore sekcija v Kranju objavlja: Glede na obtežilno preizkušnjo nadvoza preko železniške proge v Zabniri v km 640.530 drž. ceste št. 2. bo dne 25. oktobra 1940 zaprt promet za vsa vozila na drž. c-e>sti št. 2 v odseku n. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega posestnikov sin pri Sv. Ožboltu pristojen na Kapljo Feliks Pupacher. ki je odšel leta 1917 na rusko "bojišče od koder se ni vrnil. _ Raziđ drušU-a. Po sklepu občnega zbora se je razšla podružnica Slovenskega čebelarskega društva Sv. Anton na Pohorju. odstranijo težkoče in doseže likvidacija vseh naših terjatev. Id znaša nad 40 milijonov frankov. To vprašanje bo urejeno tako. da bo ustanova za kompenzacije s sedežem v Parizu razdeliena v dva dela. odnosno da bo imela dva sedeža enesa v Parizu, drugega pa v Vichyju. Ustanove v Parizu bodo plačevale naše terjatve na področju zasedene Franciie. one v Vichvju pa na pod roči u nezasedene Franciie. Tako bodo prišli naši izvozniki končno do svo-jeea denaria za blago, izvoženo v Francijo že davno. — Bograjskj župan poseti Budimpešto. Madžarski listi poročalo, da bo beograjski župan Jevrem Tomič v kratkem vrnil po-set budimpeštanskemu županu Karafiatu. Beograjski župan odpotuie v Budimpešto 25 oktobra ali 2. odnosno 3. novembra. KINO MOSTE gg^pa Danes ob 20., jutri ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri izbran spored: Nezvesti zaljubljenec Nemška šlagerkomedija Hans Mosor, L. Englisch, T. Lingen Jezdec osvetnik KEN MAYNARD, borec za pravice tlačenih, v boju z neštetimi sovražniki V torek: PARIŠKE NOČI (Vera Korene) — Opozorilo uvoznikom, ki jim leži blago v španskih in portugalskih pristaniščih. Pozivajo se vsi jugoslovenski uvozniki, ki jim ie obtičalo blago v šoanskih in portugalskih pristaniščih in na Kanadskih otokih, da se ta ko i obrnelo na ravnatelistvo za zunanjo trgovino, orometni odsek. Beograd, poštni predal 818. če tega še niso storili, da dobe potrebna navodila za uvoz svojega blaga v Jugoslavijo. — žrebanje loterije Sokola Ljubi j»na-Siška bo nepreklicno 28. decembra 1940. Cena srečki je 5 din. Posegajte po srečkah, ki jih dobite pri naših prodajalcih. 420—n — Jesenski dan v gorah poživi človeka in ga navda z radostjo in vedro voljo. Ob večernih urah se pogrezne gozd v nepro-dirnost, doline se zavijajo v vijoličasto meglo, vse leži v barvastem morju. Hitro se spušča jesenska noč. V daljnih dolinah migljajo luči kakor zvezde na prevmjenem nebesnem svodu. Vsakomur je dostopen raj Ing. JOS DEDEK in soproga naznanjata, da se bo njiiu hčerka VIDA danes poročila s poručnikom boinog broda gosp. JOŽETOM PRETNARJEM V Ljubljani, 19. oktobra 1940. — Iz »Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. S4. z dne 19. t. m. objavlja uredbo o spremembi § 248. zakona o izvršbi in zavarovanju, ure .bo o centrali za kurivo, uredbo o prometu z gumami za motorna vozila, uredbo o spremembi člena 11. t. m. uredbe o draginjskih dokladah za duhovništvo vseh konfesij, naredbe o izvrševanju člena 5. uredbe o prenosu poslov socialne politike in ljudskega zdravja, spremembe in dopolnitve pravilnika o knjiženju, upravljanju in trošenju dohodkov iz sklada za iz-čelavo vstopnic, ostalih taksnih obrazcev in za nočno taksno revizijo, spremembe in dopolnitve pravilnika o uporabi, vzdrževanju in amortizaciji potniških avtomobilov pri oddelku za davke ministrstva za finance in pri finančnih direkcijah, odločbo o pobiranju prispevkov za kartelni sklad, odločbo o činu raznih šol in tečajev, odločbe o činu trgovinskih šol, spremembo in dopolnitev člena 23. pravilnika o sprejemnih (oddajnih) radijskih aparatih, spremembe in dopolnitve pravilnika o delu v monopolnih ustanovah in pravilnika o zaslužku stalnih monopolskih delavcev in razne objave iz >Službenih novin«. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 8. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 111 dvorcih, svinjska rdečica na 35. kuga če-belne zalege na 15. nožematosa na 3, steklina na 6, in garje na 1. — Mali harmonikarji Pomiadka Jadranske straže iz Domžal na Rakeka. Jutri bodo gostovali mali harmonikarji iz Domžal v Sokolskem domu na Rakeku. Njihov koncert se prične ob 19. Vabimo občinstvo, da se polnoštevilno udeleži tega svojevrstnega nastopa muzikalične domžalske mladine, ki slovi po svojih nastopih že po vsej Sloveniji. Videli boste malčke od 5. ieta naprej, ki so nekateri pravi umetniki na tem priljubljenem glasbilu. , S pored obsega poleg raznih duetov, kvartetov tudi lepe narodne plese. Prodaja vstopnic od 16. pri blagajni v Sokolskem domu. Popoldne ob 15.30 pa nastopi zbor v Cerknici v Sokolskem domu. — Prihranki naših delavcev v Nemčiji. Vsi naši delavci, ki so bili ali ki so še na sezonskem delu v Nemčiji in so bili njihovi prihranki do 31 decembra 1939 blokirani, lahko ta denar d vi smeio odnosno obračunajo potom našega Putnika v Berlinu. — Odstranjene težkoče v plačilnem prometa s Francijo. Ker je Francija razdeljena v dva dela v zasedeno in nezasedeno so nastale velike težkoče in zastoj v izterjevanju naših trgovskih terjatev v Franciji. Zastoi traia že tri mesece, in z naše strani so bili storjeni vsi ukrepi, da se v jesenski naravi. Gozdovi cvetejo v vseh barvah ter dobivajo svojo jesensko barvo. Po sončnih jasah in posekah prijetno greje toplo sonce. Jesen nudi lepote, ki jih nima noben drug letni čas. Sicer so dnevi krajši, vendar je 5e vedno dovolj časa za izlete v planine. 2e v soboto si je treba izbrati, kam naj vodi pot do večera, da bo po dobro prespani noči mogoče v nedeljo zjutraj kreniti v sončnem vzhodu na nase vrhove ter se diviti veličastnim razgledom z naših gora. Planinci, izrabite lepe jesenske dni in pohitite v jesensko naravo. Ako ste v zadregi, kam bi krenili, posvetujte se telefo-nično ali osebno v društveni pisarni SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4/1, kjer dobite vse podrobne informacije. — Državni m samoupravni uslužbenci m upokojenci za Izboljšanje življenjskih pogojev. V članku, ki smo ga objavili pod gornjim naslovom, je pomotoma izpadla sekcija profesorskega udruženja v Ljubljani. — O pek! kraha ob ponedeljkih je ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo dne 27. septembra 1940 navodilo, po katerem je nočno delo v pekarnah prepovedano, ob sobotah in dnevih pred praznikom, na katerega so pekarne zaprte, pa je izjemoma dovoljeno delati štiri ure delj. bodisi da se z delom prične zjutraj prej, ali da se delo zvečer kasneje konča. Kar se tiče prodaje svežega kruha. Je po čl. 7., točka 2., uredbe o ukrepih za oskrbo prebivalstva in vojske s kruhom prodajanje svežega kruha prepovedano. — Nove cene fipirHa. Finančni minister je določil nova prodajne cene špirita z veljavnostjo izza 15. t. m. Dehldrirani dena-turirani špirit za mešanje z bencinom za pogonsko gorivo velja franko tovarna skupaj z davkom 10 din kg. Rafiniran! špirit za kemično industrijo sme veljati franko posta i a kupca 11.60 din. Rafinirani špirit za izdelovanje pijač velja franko postaja kupca 16.80 din. za gorivo 12.50 din, za izdelovanje kisa 11 din itd. — Tudi v Zasrreba Je velik promet z nepremičninam*. Kakor v drugih večnh krajih v državi, nalagajo lludje tudi v Zaerebu zelo denar v nepremičnine. Letos je bilo v Zaerebu v devetih mescih prodano 2117 poslopij v vrednosti 472 579.180 din. — Prođ»Jne cene ftninta. Fm*mčrri minister ie odredb, da veljajo od 15 t. m. naslednje uradne proda me cene špirita: de-naturirani odnosno dehidriram špirit, namenjen za metanje z bencinom, franco tovarna špirita odnosno dehidrscijeka stanica vštev-ši skupni davek 10 dm za kf: rafinirani špirit za proizvodnjo smodnika franco kupčeva postaja vstevS skupni davek 11.60 din , kg; rafinirani špiri* za pijačo franco kupčeva postaja brez skupnega davka 16.80 din kg, gorilni špirit 95—96% franco kupčeva postaja brez skupnega davka 12.50 din kg; surov špirit za proizvodnjo kisa franco kupčeva postaja brez skupnega davka 10 din kg; rafiniran špirit za proizvodnjo kisa franco kupčeva postaja brez skupnega davka 11 din kg; surov Špirit za industrijske svrbe 11 din, rafiniran špirit v industrijske svrhe 13 din, štiri t za ojačenje vina za izvoz 10 din, rafiniran špirit za proizvodnjo izdelkov za uvoz 9 din in rafiniran špirit za privatna trošarinska skladišča v svrho obdavčenja 20.80 din. — Razstava nemške arhitekture v Beogradu. Ta razstava je zbudila v vsej naši javnosti, ne le v strokovnih krogih veliko zanimanje. Posebno pozornost so ji posvetili tudi najvišji činitelji in znano je, da sta slovesni otvoritvi 6. t. m. prisostvovala tudi knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Naglasiti je treba, da je to prva razstava nove nemške arhitekture v inozemstvu. Naša država je bila torej posebno počaščena. Strokovnjaki so laskavo ocenili razstavljene projekte. Nova nemška arhitektura izraža v resnici novega duha tn glavni značaj razstavljenih del, ki niso ostala le na papirju, je v njihovi monumentalnosti, kar velja seveda predvsem za javna poslopja. Ker mnogi naši ljudje nimajo prilike, da bi proučili nova stavbna dela v Nemčiji sami, vlada ves čas za razstavo še tem večje zanimanje. — Razširjena kontrola nad gospodarskimi podjetji. Kontrola nad domačimi delniškimi družbami, uvedena 30. septembra je bila z včerajšnjim dnem razširjena tudi na vsa druga gospodarska podjetja. Odslej spadajo pod kontrolo tudi komand i t-ne družbe družbe z omejeno zavezo, javne trgovske družbe in vsa sorodna podjetja-Vaa ta gospodarska podjetja morajo poslati deviznemu ravnateljstvu Narodne banke o udeležbi tujih državljanov pri njihovem kapitalu odnosno v podjetjih. Brez predhodnega dovoljenja deviznega ravnateljstva Narodne banke ne sme biti izplačana nobena dividenda ali zaslužek na kupone ki so bili last inozemskih državljanov ne glede na to, ali se izplačuje denar v naši državi ali v inozemstvu. — K°nferenca tekstilne industrije preložena na 22. oktobra. Včeraj bi morala biti sklicana v Beogradu konferenca da bi na nji razpravljali o osnutku uredbe za organizacijo tekstilne industrije in uvoznikov bombaža, preje fh umetnih sirov in. Na dnevnem redu konference ki je zdaj preložena na 22. t- m., so tudi pereča vprašanja preskrbe s sirovinami ki so že naročene. — IzvOz fižola, p°d nadzorstvom. Na včerajšnji seji sveta za zunanjo trgovino so med drugim sklenili, da bodo uvedli tudi nadzorstvo nad izvozom fižola. Odkup fižol a bo dovoljen samo Prizadu, Pogodu in našemu banovinskemu zavodu za prehrano. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo jasno in hladno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku 21, v Splitu in Kumboru 20, na Rabu 16. v Beogradu in Visu 14, v Zagrebu in Sarajevu 13, v Ljubljani 12, v Mariboru 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.9. temperatura je znašala 1.0, na aerodromu —1.0 C. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V slsKl, telefon 41-79 Film iz carstva žen, katerim je moški polbog Bela sužnja V glavni vlogi Vivlane Romance Predstave: danes ob 7. in 9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek ob 7. in 9. uri Prihodnji spored (v soboto 26. X.): _Gibraltar_ Na splošno željo kinoobiskovalcev predstave od 19. X. dalje: ob sobotah ob 7. in 9. ari, ob nedeljah ob 3„ 5., 7. in 9. uri, v ponedeljkih ob 7. in 9. uri — Delna ukinitev državnega poštnega potništnega avtomobilskega, prometa. Zaradi pomanjkanja bencina je direkcija poste in telegrafa v Ljubljani prisiljena, da z 21. t. m. delno omeji postni potniški avtomobilski promet na progah svojega področja kakor sledi: Na progi Brežice—Novo mesto odpade jutranja vožnja Kostanjevica na Krki odh. 5.05 v Novo mesto prih. 6.00 ter večerna vožnja lz Novega mesta odh. 21.21 v Kostanjevico na Krki prih. 22.12. Na progi smartno ob PaJd—Gornji grad— Solčava je ukinjena vožnja iz Mozirja odh. 12.10 v Smartno ob Pa kl s povratkom v Mozirja prih. 13.87. Ob nedeljah in praznikih izostane vožnja lz Gornjega grada odh. 15.10 v smartno ob Pakt, prih, 16.25 (po Zadrečkl dolini) ter s povratkom iz Smart-nega ob Paki odh. 16.50 v Gornji grad prih. 18.20 (po Savinjski dolini). Namesto teh voženj se uvede ob nedeljah ln praznikih sveza med Gornjim gradom odh. 16.10 in Radmlrjem prih. 16.31 s povratkom iz Radmirja odh. 16.48 v Gornji grad prih. 17.13. Ta vožnja ima v Radmirju ob 16.41 zvezo na avtobus iz Solčave v smartno ob Pakt. Na progi Maraka Sobota—Rogaševel je okrnjena zveza ob sredah, petkih in sobotah is Rogaaevcev odh. 13.25 v Mursko Soboto prih. 14.30 m povratak is Murske Sobota odh. 16.00 v Rogaševce prih. 17.05. Na progi Maraka Sobota—Gonja Lendava je ukinjena sveca ob sredah, petkih in sobotah is Gornje Lendave odh. 13.32 v Mursko Soboto prih. 14.25 m povratek lz Mur-; ske Sobote odh 16.00 v Gornjo Lendavo j prih. 16.53. Ukinjena je proga Morska So- B^~*_ »*M4-*1 .._..1^J1^ t .-m. J^a pmgl Ptuj—Sv. Andraž v Halozab—Ptuj je ukinjena zveza ob nedeljah in praznikih z od hodom lz Ptuja ob 18.45. — Grozen roparski umor. v četrtek po noči je bil storjen v Banjaluki grozen ro parski umor. Umorjeni so bili bogati trge vec Salamon Ha jim Poljokan, njegova že na Micika in 221etni sin Rafael. Roparsk morilci so jih zaklali ob 3. ponoči. Urno je odkrila prva dekla, ki je prišla zjutre pospravljat sobe. Trgovina Poljokan je enL največjih manufakturnih trogvin sredi Ba njaluke. Vse kaže, da so morilci najpre. zaklali trgovca samega, ko je trdno spa' potem so odšli v drugo sobo, kjer se jt vnela srdita borba med njimi, trgovčev^ Ženo in sinom. Po umoru so preiskali vso hišo in prebrskali vse omare. Odnesli sc kar so pač dobili dragocenega. — Smrtna nesreča, v četrtek se je pri petila na državni cesti med Šibenikom in Benkovcem smrtna nesreča. Z avtomobilom se je peljal iz Knina gradbenik Todoi Milosević. Pri vasi Zazvič se je avto prevrnil in Miloševič je obležal na mestu mrtev. Njegov šofer Vaso Rodič je pa zadobii tako težke notranje poškodbe, da mu tud-, ne bodo mogli rešiti življenja. — Na cesti ubit tat. Pri Baski Topoli so našli na cesti ubitega Adama Katana. Pokojni je bil star 47 let in znan kot velik prijatelj tujih kokoši. — Važen izum vojvodinskega kmeta. Kmet Panta Lazič, iz okolice Sombora, je izumil nov poljedelski stroj, ki z njim istočasno seje žito in trosi po polju umetno gnojilo. To mu je omogočilo znatno zvišanje pridelka. Namesto 4—5 metrskih stotov pšenice na hektar jo je pridelal 33 stotov. — Samomor učitelja. V Banjaluki se je v četrtek obesil učitelj Ismet Silajdžić. Bil je duševno bolan in zaman je iskal le-ka svoji bolezni v bolnici. ■ Končno je obupal nad življenjem. Iz Ljublfane —lj Poroka. Danes se poroči gdč. Vida Dedkova z g. poručnikom bojnog broda Jožetom Pretnarjem Uglednemu mlademu paru naše iskrene čestitke! —lj Umrli so v Ljubljani od 11. do 17. t. m.: Marija Suhadolc. roj. Rihar, 73 let, hišna posestnica, delavka v tobačni tovarni; Ivana Pogačar, sestra Natalija, 30 let, redovnica, sestra čudodelne svetinje; Vinko Jerina, 24 let, šofer-mehanik; Uršula Jam-nik, 89 let, delavka tob. tov. v p.; Matija Znidaršič, 76 let, bivši učitelj jahalne šole; Ivana Hlede, roj Turk, 64 let, branjevka; Rozalija Zeleznik, roj. Bitenc, 49 let, vdova po drž. služitelju; Rudolf Petejan, 55 let, detektiv v p.: Frančiška Brajer. roj. Bab-nik, 56 let. Bizovik; Anton Korošec, 28 let, učitelj glasbe. — V ljubljanski bolnici so umrli: Marija Mohorč, 40 let, zasebnica, Mengeš; Anton Pleško, 51 let, skladiščnik; Marija Klopčič, roj. Sekli, 51 let, žena jet-niškega paznika; Ivan Hlede, 52 let, želez, delavec v p.; Ivan Sebalj, 19 let, sin posestnika, Prezid 7, srez Cabar; Anica Bogataj, 3 mesce, hči delavke, Stara Loka; Marija Skodlar, roj. Bryl, 70 let, žena orožniškega podporočnika v p.; Anton Kolbe, 52 let, žandarm. vodnik v p., Svojek, obč. St. Jurij ob ščavnici; Lena Michitsch, 63 let, hiša-rica, Koče, obč. Kočevska Reka; Katarina Banovec, 43 let, poljska dninarica, Zajčji vrh, obč. Črnomelj; Neža šuligoj, roj. Vidič, 48 let, žena pek. mojstra. —lj Film »Lady in cowboy« v TJnlonu! Iz naslova bi mogli sklepati, da gre za tako imenovani cowboyski film. V resnici pa nima s takšnimi filmi nič skupnega, temveč je prišlo ime Cowboy v naslov le zaradi tega, ker je preprosti dečko (Gary Cooper), v katerega se zaljubi mlado bogato dekle (Merle Oberon), po svojem poklicu cowboy. Film je družabna komedija, ki na prav izviren način poskuša pokazati, da bogastvo in slava ne moreta biti najvišji iceal, ki bi mogel človeka zadovoljiti. To nam pokaže mlado dekle bogatega ameriškega sodnika, ki se pripravlja na kandidaturo za predsednika Združenih držav. Za volilni uspeh mu je potrebna pomoč visokega funkcionarja, ki se je zagledal v njegovo hčerko. Zato bi hotel, da se hči poroči s tem že starejšim gospodom. Ta pa se temu upre in s pomočjo svojega strica povzroči škandal, zaradi katerega misli oče. da mora poslati hčerko daleč od doma. Hči mora zato oditi v spremstvu dveh mladih strežnic v Florido, kjer se začne pravo dejanje filma. 240—n —lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —lj Hans MoSer in Ken Maynard sta nosilca glavnih vlog v dveh sijajnih filmih, ki jih predvaja od danes naprej kino Moste. »Nezvesti zaljubljenec« je triumf komike Moserja, Thea Lingena in Lucie En-glish. V filmu je toliko dovtipov in zamotanih scen. da je publika sama nazvala ta film šlager smeha. Pa tudi za tiste, ki ljubijo divji zapad bo poskrbel Ken Maynard in njegov konj Tarzan, ki navzlic neštetim nevarnostim sredi toče krogel privede pravico do zmage. Kino Moste Vas vabi, filmi so odlični, cene nizke, dostop od zadnje tramvajske postaje pa naravnost idealen, saj je kino oddaljen od nje le 100 korakov na levo proti gostilni Ora-žem. —lj Ne več v Frančiškanski, temveč v Tavčarjevi ulici nasproti Preloga je sedaj strokovni urar FT. Bazelj; ure, zlatnina. —lj Po uredbi o pomožni vojski in državni obrambi so vsi moški jugoslovanski državljani od dovršenega 16. leta (rojeni 1. 1923 in dalje) do dovršenega 70. leta (rojeni 1.1889 ln starejši) sposobni za umsko delo, odnosno do dovršenega 65 leta starosti za tiste, ki so sposobni za telesno delo, z izjemo obveznikov vojaške sile, uvrščeni v pomožno vojsko državne obrambe. Zaščitni urad mestnega poglavarstva v Ljubljani razpošilja te dni po mestu tiskane pozive obveznikov pomožne vojske. Vsakdo, kdor prejme poziv, ga mora spol-niti natančno po rubrikah in ga v treh dneh od dne prejema osebno vrniti zaščitnemu uradu mestnega poglavarstva, Mestni trg št. 2, I. nadstropje soba 43 (nad prodajalno mestne elektrarne), kjer ga odda za to določenemu uradniku, ki bo izpolnjeni poziv pregledal z ozirom na točnost in popolnost izpolnjenih podatkov. Kdor bi ne prejel poziva, pa spada v pomožno vojsko se mora, če ima v Ljubljani domovinsko pravico ali biva v Ljubljani že vsaj tri mesece, kljub temu brezpogojno oglasiti na zaščitnem uradu ln tam podati potrebne podatke. Osebe, starejše od Izpolnjenih 70 let (umski delavci), oziroma od izpolnjenih 65 let (telesni delavci), se lahko javijo na lastno željo kot prostovoljci pomožne vojske. Ni pa se treba zglasiti osebam, ki spadajo med upravno in strokovno osebje in strokovne delavce v industriji, obrti, gozdarstvu, rudarstvu, prometu, gradbeni ln .sanitetni stroki in imajo že vojni delovni raspored. Ako kdo izmed njih prejme po- ziv, naj ga vrne zaščitnemu uradu ta naj izpolni samo rubrike štev. 1, 9 in 16. Kdor oi se ne javil na zaščitnem uradu, ako bi ie prejel poziva, z namenom, da se odtegne ivrstiti v pomožno vojsko državne obram->e ali kdor bi dajal napačne podatke usi> io ali na pozivu, zapade kazni po čl. 82 iredbe o pomožni vojski državne obrambe zaporna kazen do 2 let in denarna globa ia 5000 din). Pripominjamo, da spadajo jod obveznost prijave tudi osebe, ki so začasno nesposobne za vojaško službo, kakor tudi rezevni častniki, rezervni vojaški uradniki in obvezniki vojne sile, ki so ali še oodo oproščeni vpoklica k vojaškim edini-cam v mobilnem in vojnem stanju. Poudarjamo, da služba v pomožni vojski nikakor ni identična s službo v pasivni zaščiti, t. j. obrambi pred letalskimi napadi, in da razporeditev v pasivni zaščitni službi ne opravičuje nikogar, da bi se zaradi tega ne zglasil in ne mogel uvrstiti v pomožno vojsko državne obrambe. —lj Pečena gos gostilna Lovšin. Peeena raca, gostilna Lovšin. Ocvrta piska, gostilna Lovšin. Pristna vina gostilna Lovšin. 424—n 424—n Peče- 1 FvsdlK žvvn.žč. sjIAT—cT — Gostilna Martine, Zg. Siska, telefon 41—88. Danes in jutri domače koline! Pečene in ocvrte piske vedno na razpolago! Vsako nedeljo koncert! 427—n —lj Lutkovno gledajLšče Sokola I otvori v nedeljo ob pol 11. un sezono s fantastično lutkovno igro Jožeta Sorna »Jurček na Marsu«. Opozarjamo cenjeno občinstvo na to krasno Igro, v kateri nastopa skupina eksotičnih Marsovcev. Deco pa bo zanimala tudi velika vsemirska raketa, velika marsovska žival in laboratorij inže-njerja. Starši, nudite svoji deci zdravega razvedrila! Zdravo! 426—n —lj Udruženje rezervnih podoficir jev kraljevine Jugoslavije pododbor v Ljubljani ima svojo pisarno na Cesti 29. oktobra St. 19. — Uradne ure vsako sredo in soboto od 17.—19. ure, razen ob praznikih. —lj Ljubljanska nreiska družina obvešča vse članstvo, da so strelske vaje članstva na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani — za letošnje leto končane, ter s tem letošnja strelska sezona zaključena. 425—n —lj Plenarna seja akcijskega odbora Vrhovnega socialnega sveta mesta Ljubljane za vsesvetsko akcijo bo 24. t. m. ob 17. v sejni dvorani mestnega poglavarstva. —lj Dam s k o zlato zapestno uro s črnim trakom sem izgubila od kina Sloge do Mal-gajeve ulice v petek zvečer med 21. in 22. Pošteni najditelj se naproša, da odda uro v upravi »Slovenskega Naroda« proti nagradi. —1J PleSne vaje »Zarje« bodo jutri ob 15. v dvorani hotela »Metropol« pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka. Začetniki točno ob 14.! 428-n Iz Cel]a V * 4 * % x \* 9 • « * I . —c Društvo Rdeči križ v Celju bo o Vseh svetih pobiralo na pokopališčih prostovoljne prispevke in prosi vse, ki bodo ta dan obiskali grobove svojih dragih, da počastijo njih spomin z darom za Rdeči križ. —c Nadaljevanje strelskega tekmovanja za celjsko strelsko okrožje bo v nedeljo 20. t. m. na strelišču v Pečcvniku. —c Društva absolventov drž. trgovskih šol v Celju vod' tečaje za ruščino, francoščino, nemščino (začetni in nadaljevalni tečaj), angleščino in italijanščino. Tečaji so ob večernih urah v drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju. —c Dve nesreči. Ko je 241etna posestni-kova hčerka Josipina Flibova v Vinah pri Novi cerkvi pomagala v sredo nalagati peso na voz, jo je konj, ki je bil vprežen v voz, brcnil v desni kolk in jo močno poškodoval. Istega dne si je 61 letna občinska reva Ana Slanškova iz Laškega pri padcu na cesti vlomila levo roko v rameru. Ponesre-čenki se zdravita v celjski bolnici. —c Nepojasnjen roparski umor. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v petek 37-Ietnl, na Hum ob Sotli pristojni Albin Stih, delavec in prekupčevalec z živino v Draži vasi blizu Loč pri Poljčanah, zaradi raz-bojništva ln usmrtitve. Stih je bil obtožen, da se je letos v noči na 31. maj v družbi neznanega storilca splazil skozi Vucejev mlin v Draži vasi v prvo nadstropje hiše, kjer sta spala mlinar Prane Vucej in njegova žena Marija. Po Vucejevi izpovedi je zahteval Stih od njega ključe blagajne in denar, nato pa napadel njega in njegovo ženo, pri Čemer je prizadejal Vuceju devet poškodb z nožem, njegovo ženo pa tako poškodoval, da je pozneje podlegla poškodbam. Napadalec je vzel iz Vucejevega žepa ključe, odprl blagajno ter vzel lz nje 1.400 din gotovine, 700 din vredno srebrno uro z zlato verižico in 410 din vreden samokres. Vucej je sprva označil dva druga moška kot storilca, pozneje pa je izjavil, da je Izvršil zločin Albin Stih. V Stihovern stanovanju so našli orožniki suknjič ln klobuk, ki Ju je imel Stih po Vucejevi izpovedi pri napadu na sebi. Stih je odločno zanikal krivdo ln je Izjavil, da je po nedolžnem zaprt. Sodišče je Stiha oprostilo, ker se ni moglo prepričati o njegovi krivdi. —c V 14. kolu spominskega šahovskega tomirja dr. A. Schwaba, ki ga prireja Šahovski klub Gaberje, so bili v Četrtek zvečer doseženi naslednji rezultati: Fajs s J. Schnelder remis, F. Schneider : Domanjko 1:0, Ahtik : F. Csorgo 0:1, Hajsinger : Verčkovnik 0:1, Golja : E. Csorgo 1:0, Medved : SHmšek 0:1, Rajšek : Esih 0:1, Pukmajster : Mlrnik 0:1, Habenšus : Reg-ner 1:0. Stanje po 14. kolu: Josip Schneider 12%, F. Csorg6 12, Fajs 11(1), Golja 11, Mlrnik 10, Verčkovnik 9%, Habenšus 8%(1), E. CsdrgS 8, Slimšek 7, Regner 6(1), F. Schneider 5%(1), Esih 5(2), Domanjko 5(1), Hajsinger 4, Medved 3(2), Rajšek 2, Ahtik 1, Pukmajster 0 točk. —c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 20. t. m. zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici. —o Sokolsko društvo Celje-matica opozarja brate in sestre na otvoritev tečaja za ritmične plesne vaje, narodna kola itd., ki bo drevi ob 20. v telovadnici mestne narodne šola, Naši gluhonemi govore... v Ljubljani, ki |e njeno zgradbo omogočil ribniški g. ri \ kalati Ob 40 letnici dekan Ignacij Ljubljana, 19. oktobra. Mnogo je Slovencev, pa celo Ljubljančanov, ki ne vedo, da stoji v Ljubljani na Zaloški cesti nasproti splošni bolnici gluhonemnica, ustanovni zavod, kateri leči strasno človeško gorje_ nemost, ki nudi pouk in vzgojo gluhonemi deci iz vseh delov Slovenije. Vendar pa stoji ta zavod že od leta 1900 in bo praznoval prav v prihodnjih dneh štirideset letnico svojega obstoja. Mnogo je tudi tistih ljudi ki ne vedo, da se pri-uče gojenci v gluhonem -niči živega besednega govora ter z njim vsega potrebnega in koristnega znanja, katero podaja javna šola normalno razvitemu, polnočutnemu otroku. Ali je to zares mogoče? Mar ni to bajka, da se nauče gluhonemi govoriti?! Saj vendar gluhonemi nimajo tiste pameti kakor drugi ljudje, ki imajo vse čute v redu razvite, ki slišijo in govore. Takšni so pomisleki in ugovori, takšno je mišljenje in modrovanje preprostih, zelo pogosto pa tudi izobraženih ljudi. Naša nepoučena javnost ima še vedno napačen nazor, da se vadijo gojenci v gluhonemnici nekakšnega »miganja« ali »kretanja« ter se le tako naučijo sporazumevati se z zunanjim svetom. Za naš govor so potrebna pljuča, sapnik, jabolko, ustna in nosna duplina ter jezik. Napačno je mišljenje, da se Človek nauči govora zato, ker sliši. Nikakor ne zato, temveč zato, ker ima vse poprej navedene govorne organe. Gluhonem otrok, ki je telesno normaino razvit, ima popolnoma normalne govorne organe, zato pa tudi vse pogoje za govor. Znanosti je uspelo, da je našla možnost za tvornost in pogon govornih organov s pomočjo vida in tipa. Za to je potreben poseben strokovni pouk, sicer ne more tudi duševno zdrav gluhonem otrok govoriti in mora ostati vedno nem. Tak poseben pouk lahko nudi le za to usposobljena in strokovno izobražena učna oseba, ki natančno pozna anatomij o govornih organov; poleg tega pa mora poznati tudi način, kako glasniki nastajajo, in zakone, kako se v govoru izpreminjajo. Ta veda je glasoslovje ali f o n e t i -k a. Bistvo vokalne metode pri pouku gluhonemih, ki se dandanes uporablja na vseh takih zavodih, je v tem. da se nauči gluhonemi gojenec nastavljati govorne organe prav tako, kakor jih nastavlja polnočutni človek, ko izgovarja glasnike in njihove zveze v zloge, besede in stavke. Gluhone-nemu gojencu se mora predvajati nastava govornih organov za vsak glasnik, ki naj se razvije. Gojenec si nastavo govoril ogleda, nato pa, če je potrebno in mogoče, učiteljeva govorila tudi otipa ln poskuša glas posneti. Polnočutni človek ne dojme glasu in govora le s sluhom, temveč tudi z vidom in tipom. Njemu je uho nekak nadzornik nad govorom. Govor pa zaznavamo tudi z vidom, zakaj zavestno ali podzavestno gledamo gibanje govoril ln lica govorečega človeka. VeČina ljudi, zlasti pa otroci, gleda in pazi na ustnice tistih, ki govore, posebno še takrat, kadar poslušajo napeto pozorno. Učitelj gluhonemih mora imeti pri učenju glasovnega govora zvrhano mero potrpežljivosti in predanosti, enako pa tudi gluhonemi gojenec veliko in dosledno vztrajnost. Priprava za početni pouk gluhonemih so vaje. ki naj vzbudijo njihove duševne sile in zmošnosti, posebno še čut za posnemanje. Učenci morajo gledati na učitelja in paziti na njegov obraz, zlasti na ustnice. Gluhonemi gojenec naj pride do zavesti, da nima sape le za dihanje, temveč tudi za izvajanje glasu. Za to so potrebne vezane dihalne in pihalne vaje: gluhonemi gojenci odpihujejo koščke papirja in kosmiče bombaža z roke in mize, da padejo na tla; s cevkami pihajo v skledo, napolnjeno z vodo, da žubori; vpihujejo gorečo svečo na mizi iz menjajoče se razdalje, dokler ne ugasne; tulijo v papirnate troblje in zaznavajo tresljaje na prstih itd. Njihova duševna zavest mora priti od vzroka do učinka. Pri tem jih opozarja učitelj na tresenje jabolka ter jih navaja, da si tudi sami otipajo grlo med proizvajanjem glasu. Učitelj preide nato od takih vaj do razvijanja glasnikov. Paziti mora na to, da prav razločno postavlja svoja govorila v nastavo za glasnik, ki naj ga izvaja. Gluhonemi otrok si pozorno ogleda nastavo, pri izreki glasnika otipa učitelja z eno roko na prsih, grlu, licu in nosu, drugo roko pa drži pred učiteljevimi usti in zaznava z njo zračni tok, sapo. ki izhaja iz njegovih ust. Ko začne sam posnemati izgovor glasnika, drži z eno roko učitelja za grlo. drugo roko si položi sam sebi na grlo. Na ta način, z ogledovanjem, otipavanjem in posnemanjem se ustvarjajo in utrjujejo vsi glasniki. Vsak nov glasnik vežejo s prejšnjimi, že znanimi glasniki, soglasnike s samoglasniki v zloge, te pa v besede in nove pojme. Predaleč bi vedlo, da bi se spuščali v podrobnosti načina in metode izvajanja glasnikov (artikulacije). Za temeljno razumevanje tega naj zadostuje navedeno. LTčitelj poučuje gluhoneme individualno, vsakega posebej. Izreko poedinih glasnikov mora vedno znova popravljati in utrjevati, to pa ves čas učenja v zavodu. Na prvi stopnji, in še pozneje, če je potrebno, razvija in popravlja glasnike tudi pred ogledalom. Vanj gledata vštric učitelj in učenec, pri tem učenec primerja nastavo svojih govornih organov z ono učitelja, V ta namen je najbolj pripravno tridelno ogledalo. Gojenci se vadijo z novimi glasniki tudi čitanja in pisanja črk. tiskanih in pisanih, učijo se pa tudi sestavljati jih v zloge in besede. Gluhonemi učenec pa mora odgledovati tudi od drugih ust, ne le od učiteljevih. Nastava za posamezne glasnike je pri vseh ljudeh sicer v bistvu enaka, vendar pa so tudi pri tem indlvi-dtr**ne razlike, ki naj jih gluhonemi razlikuje. Pri izvajanju glasnikov in govora je treba paziti, da so usta osvetljena, zato je sporazumevanje z gluhonemimi v temi in za hrbtom nemogoče. Vsak nov pojem učitelj ponazoruje, t. j. imenuje ga po naravnem predmetu, ki ga gluhonemi gojenec lahko vidi. otipa, okuša in vonia. Ce pa to nikakor ni mogoče, nadomešča slika naravni predmet. Velike težave so pri raz- vijanju abstraktnih pojmov, n. pr. duša, vest, greh, pravica, krivica, dolžnost itd. Tu je potrebno izvajanje od konkretnega, primerjanje, navajanje zgledov in podobno, pa še to pogosto brez gotovega uspeha. Tako vzgojen in šolan gluhonemi gojenec se nauči jezika v govoru in pisavi ter si pridobi znanja v vseh šolskih predmetih, kakor v računstvu, prirodopisu, zemljepisu, zgodovini, risanju, ročnih delih itd. Napredovanje je pa prav tako odvisno od naravne inteligence kakor pri polnočutnih. S šo-lanimi gluhonemimi naj ljudje vedno in povsod občujejo v glasovnem govoru in se dosledno izogibajo kretanja. Po opisanem načinu, glasovni ali vokalni metodi, se poučuje dandanes v vseh gluho-nemnlcah na svetu in tako tudi v zavodu za gluhoneme v Ljubljani. Do otvoritve ljubljanskega zavoda so se vzgajali gluhonemi dečki iz bivše Kranjske večinoma v Lincu, dečki in deklice štajerske pa v Gradcu. V obeh zavodih so poučevali gluhoneme v nemškem jeziku, ki jim ni mnogo zalegel. zakaj doma se po večini niso mogli sporazumevati v tujem jeziku in so ga kmalu pozabili. Po dolgotrajnih pogajanjih med nekdanjo kranjsko deželno vlado in deželnim odborom v preteklem stoletju je bila dozidana leta 1900 ljubljanska gluhonemnica v vzhodnem delu mesta na Zaloški cesti nasproti splošni bolnici. Zgradbo zavoda je omogočil ribniški dekan Ignacij H o 1 z a p f e 1, ki je volil v ta namen v svoji oporoki leta 1868 52.962 goldinarjev. Ta glavnica je narasla do leta 1900 z obrestmi in ostalimi manjšimi darovi vred na 725.000 kron. Pred svetovno vojno so se sprejemali v zavod gluhonemi otroci iz bivše Kranjske. Pozneje pa se je razširilo področje ljubljanske gluhonemnice tudi na ozemlje bivše slovenske Štajerske in na vzhodni del Koroške. Zato je razširjenje zavoda nujno potrebno. Pravilno je, da se spominjamo ob 401et-nicl obstoja tega karitativnega zavoda plemenitega človekoljuba, ki je omogočil na slovenskih tleh tak pomemben socialen zavod. Nt znano, kaki nagibi so ga vodili pri tem njegovem podjetju, vsekakor pa so bili plemeniti. Tudi sicer je o njegovem življenju malo znanega, Ignacij Holzapfel se je rodil 15. julija 1799 v Tržiču. Starši so imeli precejšnje imetje, zato so poslali sina v šole In je postal duhovnik. 2e kot kaplan v Kamniku je začel kazati pisateljsko nadarjenost ln je v družbi pisatelja Janeza Ciglerja in Ksaverja pL Andriolija zaprosil ilirski gubernij v Ljubljani, naj mu dovoli izdajati poučno zabavni slovenski tednik »Slavinjo«. Toda dunajska'vlada se je bala vsakega, še tako nedolžnega slovenskega pokreta, in ni dovolila, da bi list izšel. Holzapfel je imel za nameravani tednik pripravljenih več pesmi, ki so izšle pozneje v Kranjski Cbelici. Sodeloval je tudi v Slomškovih Drobtinicah, Bleiweisovih Novicah in Jeranovi Zgodnji Danici, kjer je priobčil več skromnih svojih proizvodov. Ob nje se je obregnil njegov sodobnik zbadljivi Prešeren z nagajivim epigramom: »Kako bi neki sladke pel LesniČnjak? Kako bi neki prave pel Levičnjak?« S tem je duhovito aludiral na njegov priimek (Holzapfel) in na njegovega tovariša pesnika Levičnika. Kot črnomeljski župnik je spisal Holzapfel tudi nabožne slovenske knjige. Leta 1848 je postal župnik in dekan v Ribnici, kjer je veljal kot dober in umen gospodar, med ljudstvom pa tudi kot zelo skopušen mož. Zase je živel prav skromno in si je pridobil velikansko imetje. Se živijo v ribniški dolini zelo stari ljudje, ki se ga spominjajo kot silno strogega dušnega pastirja. Umrl je 21. januarja 1868. S svojo veliko zapuščino, s katero je omogočil postavitev ljubljanske gluhonemnice, si je postavil plemeniti dobrotnik nevenljiv spomenik, rudo*— Vsem stanovanjskim najemnikom Sleherni stanovanjski najemnik bi moral biti član Društva stanovanjskih najemnikov Ljubljana, 19. oktcbra Stanovanjski najemniki še vedno kljub večkratnim vabilom v dnevnikih ne pristopajo k društvu kakor bi bilo želeti in kakor se je tudi pričakovalo da se strne sleherni najemojemalec v svoji organizacij^ ki bi' potem mnogo bolj uspešno nastopala za pravice svojih članov. Čeravno je že razveseljivo Število najemnikov, ki se zavedajo velike važnosti in neumornega dela tega društva za maksimiranje najemnin, etažne akcije, raznih intervencij in nasvetov, uvedbe stanovanjske zaščite itd. pristopilo in je društvo že v 29 primerih uspešno interveniralo ali članom koristno svetovalo manjka le še vedno veliko število privatnih državnih ln banovinskih uslužbencev, upokojencev, delavcev Itd., ki spadajo vsi v naše vrste- Eno najvažnejših vprašanj vsakega gospodinjstva je vprašanje stanovanjske najemnine, ker če ponuslimo< da mora velik del najemnikov dajati okoli 35 do 50 odstotkov svojega mesečnega zaslužka samo za najemnino in zato omejiti vse ostale Življenjske potrebščine do skrajnosti je naravno, da se morajo najemniki stanovanj in poslovnih prostorov zaradi dosege znižanja najemnin organizirati, kajti po-sameznik ne doseče ničesar. Normalno in pravično bi bilo, če bi šla za najemnine stanovanja le šestina rednih mesečnih prejemkov. Ker pa dosedaj vzlic naporom raznih društev stanovanjskih najemnikov pravične ureditve tega vprašanja ni bilo mogoče doseči je potrebno, da vsi najemniki v društvih stanovanjskih najemnikov združimo moči in v močni organizaciji vodimo borbo za znižanje najemnin stanovanjem in poslovnim lokalom. Zato nujno vabimo vsakogar v njega lastnem interesu< da se vsak najemnik brez razlike stanu takoj včlani v našem društvu. Članarina znaša le 12 din letno, ki jo lahko utrpi prav vsak poedinec, če pomisli na koristi, ki jm je že in ki jih bodo uživali stanovanjski najemniki takrat, ko bo imelo društvo številno članstvo in s tem tudi moč. Na prihodnji seji, ki se bo vršila v petek 25. t. m. v običajnih prostorih ob 18. cvečer in na katero se že sedaj vsi odborniki in namestniki vabijo^ da se zanesljivo iste udeleže, se bo med drugim razpravljalo tudi o etažni lastnini, to je lastnega stanovanja skupni stavbi, ter o gradnji malih eno in dvosebnih stanovanjskih hišic, odplačljivih v mesečnih obrokih. Zato se naj poleg pristopa in plačila 12 din članarine za eno leto naprej, prijavijo interesenti še pismeno tajništvu društva in to do najkasneje 25. t. m. Navedejo naj poleg poklica in točnega naslova še koliko zmorejo odplačevati na mesec na koliko sobno stanovanje reflektira jo v lastni hišici ali v skupni stanovanjski hiši ter končno, če in koliko poseduje morda kdo v gotovini, ki bi jo lahko med gradnjo položil. Pripominjamo, da postane lastnik stanovanja ali majhne hišice lahko vsak resen in Štedljiv uslužbenec, privatni državni banovinski uradnik, upokojenec, obrtnik ali delavec. Tudi najemniki, ki ne reflektira jo na lastno stanovanje, naj takoj pristopijo k društvu. Blagajnik posluje za člane vsak delavnik od 10 do 12. ure opoldne v Wolfovl ulici lO-EL, tajnik pa zaenkrat vsak delavnik, izvzemši sobote od 14. do 15. ure v Celjski ulici za Bežigradom 19 za artilerijsko vojašnico in daje vsakemu članu, ki se izkaze s potrdilom blagajnika o vplačilu članarine, brezplačne informacije in nasvete v vseh stanovanjskih zadevah. Glede gradnje malih stanovanjskih hišic se pripominja še to, da se zaenkrat zbira le podatke in imena onih ki imajo resen namen, ter se bodo potem enkrat v kratkem povabili vsi interesenti na skupni sestanek kjer se bo podrobno razpravljalo in sklepalo o delu in načinu izvedbe, zato se naj vsak resen interesent zanesljivo do 25. t. m. pismeno javi. kakor omenjeno. Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani. Uredba o stanovanjski zaščiti Posebna uredba določa, kdaj se smejo odpovedati stanovanja in lokali Beograd, 19. okt. p. Ministrski svet je Izdal uredbo, ki omejuje pravico hišnih lastnikov glede odpovedovanja stanovanjskih in poslovnih prostorov. Uredba določa, da sme hišni lastnik odpovedati najemninsko pogodbo samo: 1. če stanovanje ali poslovni prostor rabi za sebe ali za svoje oženjene sinove ln o m ožene hčere; 2. te Je treba zgradbo porušiti in na mesto nje zgraditi novo; 3. če najemnik ne plača najemnine najkasneje v enem mescu od dne, ko bi jo moral plaćati; 4. če najemnik uporablja aH Izkorišča prostore v druge svrhe, kakor je njihov namen, ali v nasprotju s pogodbo, daje prostore ▼ pod najem ali jih namerno, odnosno po malomarnosti kvari, tako da ae poškodijo; 6* če najemnik aH njihovi sostanovalci aH njihovi podnajemniki nemoralno ali po-hujšljlvo žive v stanovanju aH če hudo otežujejo bivanje hišnemu lastniku aH drugim stanovalcem v zgradbi; 6. če so bili najemnik aH člani njegove rodbine sodno obsojeni zaradi kaznivih dejanj, prizadejanih hišnemu lastniku aH članom njegove rodbine, rasen v primeru, j da so bili k takemu dejanju od njih izzvani. • Razveljavljajo se vse določbe najemninskih pogodb, ki so bile že sklenjene ali se bodo sklenile, kolikor so v nasprotju z gornjimi določili, ki veljajo v primeru prodaje tudi za novega lastnika zgradbe. Odpovedi strankam, sporočene pred uve-j 1 javi jen jem te uredbe, se bodo, kolikor do tega dne niso bile pravno veljavne, presojale po določbah te uredbe. Uredba stopi v veljavo z objavo v »Službenih novinah« ter velja zaenkrat za dobo enega leta. Iz Metlike — Prodaja življenjskih potrebščin. Da se normalizira nakup življenjskih potrebščin in da bi se nekateri na škodo splošno sti ne zalagali čez mero ln tako odtegovali blago potrebam splošnega konsuma, je sresko načelstvo odredilo, da producenti in trgovci racionirajo prodajo blaga svojim strankam v količinah, ki ustrezajo njih dosedanji potrebi. Enako se racioniranje prodaje blaga nanaša tudi na ostale konsu-mente, ki niso stalni odjemalci producsntov ali trgovcev. V to so všteti vsi predmeti, ki spadajo ali bodo spadali pod kontrolo cen. — Važno za naše izseljence. Mnogo tistih, ki so si morali iskati zaslužka v tujini, zlasti v Nemčiji, a so imeli s pošiljanjem prihranjenega denarja domov neprijetnosti in težave, je iz Bele Krajine. Zdaj se je temu toliko odpomoglo, da morejo vsi naši izseljenci v Nemčiji do konca 1. 1939 prihranjene zneske poslati v domovino po današnjem klirinškem kurzu. Podatke, ki obsegajo ime in bivališče izseljenca, kje in kdaj je delal, kje je denar in od kdaj. znesek v markah, in na kateri naslov naj se pošlje, je treba javiti pristojni občini, ki *s Dodatke zbira. — Kontrola sodov. Do nadaljni Ta se ne bo več uradovalo pri postaji za Kontrolo sodov v Črnomlju. Zainteresirani vinski trgovci in gostilničarji lahko v primeru potrebe zahtevajo uradnika zaradi pregleda in žigosanja sodov na svoje stroške na kraj sam. — Pregled konj in voz. V nedeljo 3. novembra bo za občino Metlika mesto pregled vseh konj, voz in konjske vprege. Vsi lastniki konj in naštetega so pozvani, da jih privedejo ob 6. uri zjutraj. Dohod k pregledu je od cerkvice sv. Martina proti gostilni Kremescc, odhod pa od Kremesca po novi cesti navzdol. Vrstni red pregleda bo razviden z oštevilčenega pozivnega listka, ki ga prejme vsak lastnik, živina ne bo žigosana. Kdor bi ne privedel zahtevanega k pregledu, bo primoran naslednji dan voditi k pregledu v drugo mesto na lastne stroške in trpeti tudi stroške za občinskega spremljevalca. Za živino, ki bi slučajno v tem času obolela, je lastnik dolžan, na dan pregleda komisiji predložiti zdravniško potrdilo. Bratom in sestram na meji — pomoč! Živimo v dobi, ko mar si kod padajo mejniki, ko se rušijo državne tvorbe, ko se človeštvo zvija v mukah, povzročenih po strahovitih potresih. Zavedati se moramo, da le narodi z močno narodno zavednostjo in borbenostjo ne izginjajo s pozorišča zgodovine. Naš narod, po pesnikovih besedah star težkih tisoč let, živi in* hoče živeti. Slediti mora plemenitemu zgledu naše jugoslovanske udarne in junaške preteklosti. Strniti se mora v bratski vzajemnosti, sam mora pomagati svojim socialno šibkejšim slojem. Narod je živo bitje, ki ga je treba negovati in zdraviti, da bo zmožen msti in odpora. Družba sv. Cirila in Metoda, ki ima v svoji več ko polstoletni zgodovini zapisanih že veliko število dobrih del v prid našemu narodu, priredi letos na nedeljo dne 10. novembra po slovenski zemlji veliko narodno zbirko v pomoč bratom in sestram na naših mejah. Kraljevska banska uprava v Ljubljani je zbirko odobrila za vse kraie svojega področja in priporočila učiteljstvu vseh šol, da sodeluje pri tem dnevu. Pozivamo zato vse naše podružnice, da po vseh naših mestih, trgih in vaseh skupno z ostalimi društvi takoj pričnejo s pripravami in naj izvedejo zbirko. Kjer ni podružnic, naprošamo druga narodna društva, da takoj ustano- vijo v ta namen posebne odbore, ki bodo nalogo prevzeli in izvedli: v krajih, kjer pa tudi to ne bi bilo možno, smo prepričani, da bo imela naša družba vsaj enega posameznika, ki se bo za stvar zavzel in jo izvedel v dobro zlasti naše obmejne mladine po geslu: »Mal položi dar domu na oltar!« Po šolskih zavodih pa bodo k vsestranskemu uspehu tega dne pripomogli gg. profesorji in učitelji na način, kakor so se že mnogokrat izkazali, kadar je katerokoli narodno obrambno društvo prosilo njihove pomoči. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda se zaveda truda, ki je vsepovsod združen z izvršitvijo tako Širokega načrta. Zato bo ostalo trajno hvaležno vsem in vsakomur, ki se bodo s plemenito vnemo potrudili za letošnjo narodno zbirko. V zavesti velikega pomena takega dela v prid tratom in sestram na meji, pa smo globoko prepričani, da bo letošnja narodna zbirka častno uspela. Popoln uspeh prizadevanj naj dokaže našo narodno zavest, zato naj bo sodelovanje pri narodni zbirki Častna dolžnost slehernega Slovenca. Bratom in sestram na meji — pomoč! Vodstvo Družbe v. Ciril« :- Metoda v Ljubljani. Križanka 10 13 3 14 15 19 4 5 6 7 _ ■ 16 24 28 32 34 20 23 31 33 35 Pomen besed Vodoravno: 1. veseli dan v letu, 4. ruska reka, 8. Gotovčeva opera, 9. vrsta ptice, 10. grška črka, 12. hlapljiva tekočina. 13. kem. znak za prvino. 14. družinski Član, 16. nikalnica, 17. razbojniško dejanje, 19. afriška reka, 22. nemška reka, 24. predlog, 26. osebni zaimek, 27. pogojni veznik, 28. poljski pridelek, 30. grški slikar, 32. živinska krma, 33. oddelek makedonske konjenice, 34. reka v Črni gori, 35. grški bog. Navpično: l. bajeslovni krilati konj, 2. ruska reka, 3. riba, 4. Nušičeva veseloigra, 5. sorodnik, 6. angleški državnik. 7. reka na Poljskem, 11. egipčanski bog, 15. vrsta gledališke igre, 17. del živalskega telesa, 18. tatarski poglavar, 20. madžarsko krstno ime, 21. mesto v moravski banovini, 23. slovanski bog, 25. stara srbska dežela,' 26. otok v Sundskem otočju, 27. glasbilo, 29. dvojica, 31. gostija, praznovanje. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. Baku, 4. Irun, 8. in, 9. kobila, 11. han, 13. Milan, 14. Amon, 16. seno, 17. čuk, 19. ces, 21. tuš, 23. tok, 25. miš, 28. oboi, 29. dama, 32. Molat, 34. Hus, 35. abkman, 37. He (helij), 38. žara, 39. Ivan. Navpično: 1. Bihać, 2. Anam, 3. uk, 4. ibis, 5. rilec, 6. ulanec, 7. Nanos, 10. om, 12. Noč. 15. Nut, 18. Kum, 20. sobota 22. šid, 23. Tomaž, 24. kolar, 26. šah. 27. basen, 29. lama, 31. muha, 33. ta, 36. nI. Nedelja, 20. oktobra: 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Duet citer (gdč. Slavka PekJar in g. M. Hebein). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. dr. Lambert Ehrlich). — 10.15: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 11.45: Narodne pesmi ob spremije-vanju klavirja (sestre Stritarjeve, g. prof. M. Lipovsek). — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Kmečki trio. (Oddaja prekinjena od 14.30 do 17.) — 17: Kmetijska ura: Gnojenje vinogradov (g. Vladimir Ku-ret). — 1730: Kranjskogorsko zabavno popoldne. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Za boljšo voljo (plošče). — 20: Tamburaški orkester (vodi L. Karmelj). — 20.45: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Valčki in polke (plošče). Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 21. oktobra: 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Poljski napevi (plošča). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi, — 13.02: Radijski orkester. — 14; Poročila. — 18: Zdravstvena ura: Duševno zdravstvo (g. dr. A. Brecelj). — 18.20: Koroške narodne (plošče). — 18.40: Slovenski narodni zemljevid (g. Bogo Grafenauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura.— 19.40: PloSče.— 19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah). — 20: Smetana: »Libuša«, slavnostna uvertura (plošče). — 20.10: Moliere: »Tartuffec, komedija. (Izvajajo člani Narodnega gledališča v Ljubljani.) — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert radijskega orkestra. (Konec ob 23. uri.) Torek, 22. oktobra: 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Mandoline in balalajke (plošče). 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 14.15: šolska ura: Ob 401etnlci gluhonemnice (g. Zdravko Omerza). — 18: Solistični koncert: violoncello (g. prof. šedlbauer, pri klavirju g. prof. M. LlpovŠek). — 18.40: Viri in izraba energije (g. prof. Miroslav AdlešiČ). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.40: Plošče. — 19.50: Gospodinjska posvetovalnica (gs. Helena Kelhar). — 20: Okrogli napevi (plošče). — 20.30: »Pisana majolka.« Jesenski narodni spored. (Sodeluje radijski komorni zbor in radijski orkester, dirigent D. M. Sijanec.) — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba (plošče). Konec ob 23. uri. Sreda, 23. oktobra: 7: Jutrnji pozdrav. — 7 05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Nekaj komornih zvokov (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Pisano polje (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: Dober urnik — pot do uspeha (g. Janko Sicherl). — 18.20: Mladinska ura: Spomi-njajmo se grobov naših pesnikov in pisateljev (g. prof. Fr. Vodnik). — 18.40: Delavsko sodišče (g. Stane Golob). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere; v prvem odmoru: Glasbeno predavanje (g. ravnatelj Vilko Uk-mar). v drugem odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri. Z Jesenic — Brivski mojstri so povišali tarifo. V četrtek zvečer so imeli brivski mojstri sestanek, na katerem so zvišali tarifo za vsa brivska in lasničarska dela za okoli 25 %. Nova tarifa je stopila takoj v veljavo. Povišanje tarife je glede na povišanje cen vsem življenjskim potrebščinam razumljivo. Tudi brivci in lasničarji morajo živeti. Upamo, da bodo primernega poviška deležni tudi brivski pomočniki in pomočnice. — Slaba ce*tna razsvetljava. Nekatere ceste in ulice so v nočnih urah slabo razsvetljene. Medtem ko ima glavna cesta, ki vodi skozi mesto, razmeroma dobro razsvetljavo, so nekatere ceste in ulice med kolodvorom in Savo skoraj v temi. Tako sta samotna Skladiščna ulica in gornji del Kralja Petra ceste brez vsake luči. Tudi Cojzova cesta in pot skozi Hrenovco imata slabo razsvetljavo. Občani prosijo občinsko upravo, da bi tudi temu okolišu čimprej oskrbela primerno razsvetljavo. — Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. popoldne) velefllm z gališke fronte v svetovni vojni »Hotel Imperial«. V glasnih vlogah Isa Miranda in Ernes Verebes. Med dodatki kratka šala in vojni tednik. — Sledi velefilm »Union Pacific«. — V jeseniškem proti tuberkuloznem dispanzerju bo ordiniral v zimskem Času zdravnik specialist vsako sredo od 10. do 16. ure. Obiskovalcem dispanzerja, ki prihajajo z vlaki, svetujemo popoldansko ordinacijo. — Vodstvo dispanzerja, Stran O »SLOVENSKI NAROD c, sobota, 19. oktobra 1*10. Btev 240 Kako dočakati starost 100 let? Sedem pravil zavarovalnega uradnika — Is knjige zdravnika kralja Friedricha Viljema II Vsak izmed nas ali vsaj večina bi rada dočakala visoko starost na tem svetu, čeprav pravimo o njem, da je dolina solz. Vsako živo bitje se oklepa življenja tembolj, čimbolj se približuje konec. Malo je ljudi, če so iskreni, ki si vsaj skrivaj ne žele dočakati visoko starost. Marsikdo bi rad dočakal sto let ali pa še nekaj čez. Vprašajmo take stare ljudi, kako so živeli, da so dočakali tako visoko starost. Večinoma nam povedo prav nasprotno od tistega, kar smo pričakovali. Kajti ljudje se močno razlikujejo, kar velja tudi za zelo stare. Zato ni lahko zvedeti od njih v čem je zapopadena umetnost dolgega življenja, po katerem hrepene vsi fanatiki življenja Goethe Toda zavarovalnice za življenje, ki se v tom pogledu nikoli ne zmotijo, so rešile tudi vprašanje visoke starosti ln odkrile pravi recept. Ravnatelj neke zavarovalnice je namreč sestavil statistiko, z namenom, da bi vsi zavarovanci doživeli visoko starost, kar je seveda vsaki zavarovalnici dobrodošlo. Gre za sedem pravil, katerih naj se drži vsak kdor hoče dolgo živeti. Kaj mora človeku podaljšati življenje? 1. zakonska zveza podaljša človeka življenje za 10.5 let, 2. nekadilci si podaljšajo življenje za 12.S leta, 3. abstinenca podaljša življenje za 9.7 let, 4. spanje pred polnočjo podaljša življenje za 11.5 let, 5. zgodnje vstajanje podaljša življenje za 13.8 let, Med zanimivosti in posebnosti Rima spada muze i kruha To je nedvomno naj-originalnejši muzei na svetu. Poslopje, kjer je shranjenih olvroe 2.000 primerov kruha iz vseh časov in vseh kraiev sveta, je skrito na vrtovih Via Cassia Vecchia blizu Neronovesa ffroba. Kakor vse v Italiji tudi organizacija tega muzeia ni čisto platonično podjetje, temveč ima svoi praktični Domen in smoter. Muzei kruha je nastal iz mednarodne razstave kruha, prirejene d red leti v Mercati Traiani pri zavodu za zbolišanie žita. Ta zavod ima velike zasluge tudi pri zmagi italijanskega boi a za zrno. Iz njega prihajajo vedno nove vrste žita. Razstavljeni primerki kruha so bodisi »rekonstrukcije« historičnih vrst kruha ali pa zdai običaine oblike Na najrazličnejših oblikah kruha vidimo kako se jim pozna vpliv oodnebia. temperamenta Ln do-treb Doedinih narodov. Kruh se pače razen iz pšenične moke tudi iz koruzne, iz riževe in podobno. Pri vsaki vrsti kruha ie označena ni ena teža in cena kruha, do kateri so ea uroda, jali tam. kier je bil soe-čen, Poles mureja ie laboratorij, v katerem kruh za večne čase »balzamirajo« približno tako kakor egiotske murni i e faraonov. Vsak kos kruha pomoči io v alkohol, v kafro. Dotem oa v onrafinovo olie. tako da nastane na njem plast, ki konzervira kruh enkrat za vselej. V rimskem muzeiu vidimo v Drvi vrsti zbirko vseh vrst italiianskeea kruha od tipično starinsko belega, pečenega ob velikih praznikih in svečanih prilikah posebno ob Dorokah. v oblikah, ki kažeio veliko pekovsko potrpežljivost, do izrazitega italijanskega kruha erissini. Tu so razstavljene vse vrste kruha iz Evrope. Aziie, Amerike in i užnomorsk i h otokov. Ce gremo skozi tri dvorane muzeja se lahko za- 6. uživanje kefira in jogurta podaljša življenje za 12.3 leta, 7. vegetarijanska hrana podaljša življenje za 14.8 let. Kdor se torej drži teh pravil al podaljša življenje za celih 85 let. Seveda je pa to samo pobožna želja zavarovalnega uradnika, ki je bil nemara se posebej plačan za svoje nasvete. Pred 150 leti je napisal zdravnik kralja Friderika Viljema U. Krištof Viljem Hu-felana takrat zelo slovečo knjigo: »Makrobiotika ali umetnost podaljšanja človeškega življenja«. Pisal jo je osem let in prevedena je bila v 12 jezikov. Hufeland je bil navdušen pristaš naravnega zdravljenja in med drugim je priporočal za dosego visoke starosti: Utrjujte svoje organe, oddaljite čimbolj izčrpanje svojih Življenjskih sil, ne zapravljate svojih moči, razmnožujte svoje življenjske sile s pravilno prehrano in načinom življenja. Hufeland je smatral, da moramo gledati vzroke takega življenja t čezmernosti v ljubezni, v pomehkužen ju v otroških letih, v preveliki obremenitvi duševnih in telesnih sil, v nezmernoeti v jedi in pijači, v lenobi, vrtoglavosti ta strahu pred smrtjo. Po njegovem mnenju človek ne sme biti preveč občutljiv. Preobčutljivi ljudje umirajo prej nego robustni in flegmatični. Vse to velja seveda še zdaj. i Večina starih ljudi vam pove, da je živela zmerno in*trezno Jeza in razburjenje zelo škoduje zdravju. Dolgo ln pravočasno spanje, vsega do gotove mere, ne preveč pa tudi ne premalo dela, nobene požreš-nosti, skromnost in treznost, to je zlata srednja pot, ki so jo hodili vsi zelo stari ljudje. Vsi stoletniki tudi priporočajo ne jesti preveč mesa in maščob. Turek Žaro Agha, ki je dočakal baje 160 let ln je umrl leta 1934, je jedel večinoma neoluščen riž, maslo, kislo mleko, kruh in slaščice. Neka 120 let stara žena je priporočala kislo zelje in klobase, divjačino, ribe ln surovo sadje. Neka druga žena, ki je dočakala 103 leta, se je hranila podobno, samo da je odklanjala paštete ln krompir. Vsi stari ljudje prisegajo na mlečno juho in sočivje. Zelo stari Francozi pa morajo imeti vsak dan tudi čašo dobrega vina. Pol litra ali liter vina na dan baje podaljša Francozom življenje. Prof. Gueniot, ki je dočakal 105 let, je trdil, da nikoli v življenju ni preveč jedel. V zadnjih letih je umrlo malo ljudi od lakote, pač pa mnogo od požrešnosti. Mnogi stari ljudje pravijo, da so ohranili vse življenje čisto vest in da se morajo tudi svojemu duševnemu miru zahvaliti za dolgo življenje. Zunanji red ln notranja uravno-vešenost sta važna pogoja za dosego visoke mislimo v zgodovino kruha na vsem svetu. Zgodovina kruha je zanimiva k.ikor njegova morfologija in to je obenem kulturna zgodovina narodov. V svetopisemskih časih so peki; nekva-šen kruh. V 28. stoletju pred Kristusom so že iedli Kitajci enak kruh kakor ea jemo zdaj. Mnogo pozneje so spoznali kruh Izraelci in Egipćani. Kruh starih Egipčanov je bil tudi podoben našemu kakor se peče zdai v srednji Evropi. Iz Egipta se je prenesel kruh najbrže v Grčijo. Pliniju s'arejšemu in njegovim vrstni -om se moramo zahvaliti, da vemo kak mi tipi kruha so bili običajni pri starih Grkih, ki so pekli kruh večinama iz iečrnenove moke. Rimski legionari i. ki so jedli do makedonske vojne samo mleto žito, pomešano in pripravljeno kakor kuhana kaša v obliki kolača ali blincev. so biLi zeo navdušeni za makedonski kruh. Rimski konzuli, ki so prinesli grške umetnostne zaklade v Rim, so pripeljali seboj tudi grške peke. da so pekli Rimljanom kruh Marsikaj se ie spremenilo od časov, ko so stari Egipčani z nogami mesili kruh do naših dni. ko pre-vladuie strojna peka. Toda kruh sam ie pa večen. Elektronski teleskop Možnost spremeniti svetlobo v električni tok, je privedla že leta 1923. Henroteaua na misel konstruirati elektronski teleskop. V bistvu je bil to izpopolnjeni aparat za gledanje na daljavo. Slika nebesnega telesa ni nastala na fotografski plošči temveč na fotoelektrični in tako nastali fotoelek-trični toki so bgli v ojačevalcu nad mili-jonkrat ojačeni. Praktično je bil oa to ne-popolen aparat, in Henroteau se je pečal bolj z konstrukcijo elektronskega spektro- ataroati. Mirno življenje brez vratolomne naglice ln živce raajedajocega trušča po možnosti daleč proč od bučnega sveta, to je potrebno človeku, ki hoče dolgo živeti. Zaro Agha Is tega bi lahko sklepali, da nam more življenje naših dni, razvijajoče se pod vplivom ie vedno naraščajočega strojnega tempa, življenje samo skrajšati. Statistika pa nam govori drugače. Povprečno človeško življenje je zdaj daljše nego je bilo prej in še vedno povprečna starost narašča. Vzrok tiči v znatno izboljšanih higijenskih in zdravstvenih pripomočkih, velikem napredku modernega zdravništva in tudi v socialnih delovnih pogojih. Sicer pa lahko v splošnem rečemo, da je vsak človeč tako star kakor se čuti. Lahko je star 70 let pa je iz biološkega vidika še mlad. Raziskovalci govore razen o astronomskem letu tudi o biološkem. Goethe je bil star 72 let, ko je preživljal svojo drugo puberteto in se zaljubil v 19 - letno dekle. Drugi del i Fausta« je nastal, kc je bilo Goetheju blizu 80 let. Seveda je pa dolgost človeškega življenja odvisna tudi od podnebja. V srednji Evropi je zelo starih ljudi razmeroma malo. Tu je namreč izprememba temperature prenagla in preobčutna. Ugodnejše je podnebje v primorskih deželah, ker ni tako velikih skokov v temperaturi. Angleži in Japonci lmajc dvakrat toliko stoletnikov kakor jih je v Srednji Evropi, Italijani pa celo trikrat. Mnogo stoletnikov živi v Jugoslaviji in Braziliji, največ pa v Bolgariji, deželi predpolnočnega spanja, jogurta in kefirja. skopa. Temelina poteza obeh aparatov ie bila transforma ija fotonov v elektronu, kar pomeni transformacijo svetlebe v električni tok. Vsiljevalo se ie torej vprašanje dali bi ne bilo možno n p s edno napraviti elektronsko sliko na fotografski plošči. To misel ie uresničil leta 1935. Lalle-mant. V njegovem aparatu se transformira optična sLka zvezde v ele vtr^ns :o ^liko. ki da po primernem povečanju v elektronskem optičnem sistemu podobnem sistemu elektronskih mikroskopov po.ečano t lik 3 na flourescirajočem senčniku ali na fotografski plošči. Ta telesk sp ie bil doslej konstuiran samo v laboratoiiirki op emi Verjetno je pa. da bo izpopolnitev njegove praktične konstrukcije prinesla zve-zdoslovcem mnogo večie prid bitve neso dosedanji največji daljnogledi, de'ujoči z običajno svetlobo. In tud:. dosedania tehnika refraktOi jev in reflektorjev ogromnih dimenzij je baš na meji med d ak o in teorijo. Elektronski tele~ko:> on odpira v povsem enctslavnih razmerah čisto nova pota znanosti Lokomotiva v kolodvorski restavraciji V Buenos Airesu se je pripetila nedavno čudna železniška nesreča, kakršne najbrž svet še ne pozna. Na postajo pacifiške železnice v Reiire ie privozila lokomotiva in na kretnici ie zavo ila v tovorni vlak. Se preden ie mogel ustaviti lokomotivo, ie odletel strojevodja na peron, lokomotiva jo je pa ubrala kar b:ez njega naprej. Drvela ie proti postajnemu dosIod-ju in privozila do perona. Tam ie sk čila s tira. Lahko si mislimo presenečenje in tudi strah množice potnikov, ko so vid li. kako ie treščila lokomotiva v rjostaino poslopje, porušila steno in zavozila v kolodvorsko restavracijo, podiraioč Dred seboj stole in mize. ki so iih bili natakarji pravkar pogrnili za obed Morda bi bila lokomotiva vozila skozi vso restavracijo ln porušila tudi nasprotno steno, da ni naletela na oviro v obliki železnega strebra. TreščLa ie vanj in se ustavila. Tedaj je na naglo skočil na njo drugi strojevodja in jo ustavil. Razen manjše gmotne škode ni bilo večjih izgub. Da tudi Človeške žrtve ni zahtevala ta čudna nesreča nobene. Potnikom se ie zdelo kakor da jih ie čudež obvaroval, da jih lokomotiva ni povozila. Samo strojevodja, ki ga je vrglo iz lokomotive, se je nekoliko opraskal. Potniki, zlasti pa natakarji v kolodvorski restavraciji, so se pa samo prestrašili. Zdravljenje oslovskega kašlja v plinarni V novejšem času se vedno bolj potrjuje domneva, da otrokom, ki jih muči oslovski kašelj znatno odleže, če se lahko mude v plinarnl in da ta neprijetna bolezen celo povsem izgine. Blagodejni učinek imajo hlapi, ki se širijo lz uporabljane čistilne gmote. Ta gmota, obstoječa v glavnem iz hidroksida, služi za Čiščenje plina od iveplovodika in mora vedno nekaj časa ležati na zraku, da se obnovi, in prav v tem stanju učinkuje zdravilno. Dr. Kraus pravi, da so videli delavci v plinarni v Stuttgartu že pred 40 leti, da se da oslovski kašelj ozdraviti v plinarni. Zato so izposlovali od uprave dovoljenje, da so ae smeli njihovi otroci, oboleli za oslovskim kašljem, igrati na čistilni gmoti na dvorišču plinarne. Zdaj so tudi v Leipzigu sklenili na ta način zdraviti oslovski kašelj, obenem pa zdravniško preiskati in ugotoviti kako daleč se da ta bolezen ozdraviti v plinarni. Ce se domneva v celoti potrdi, bodo zdravniki skušali dobiti iz Čistilne gmote zdravilno snov in potem bo mogoče zdraviti oslovski kašelj brez plinarne. Nov električni kabel V polaganju kablov je dosegla moderna tehnika zadnje čase nove velike uspehe. Važen pripomoček pri polaganju kablov bo nova umetna snov, ki se odlikuje z redkimi izolacijskimi lastnostmi. Kabel prihaja zdaj v poštev tudi za prenos slik na daljavo, ko gredo po njem valovi od enega aparata do drugega. V ta namen je potreben nov električni kabel, ki se razlikuje od dosedanjega s tem, da sta oba vodiča položena koncentrično. Kot izolacijski material med notranjim in zunanjim vodičem služi nemški material siroflex v obliki trakov. Po dveh takih kablih lahko istočasno prenašamo 200 govorov, razen tega pa še slike. Zelo važna je zunanja zaščita kablov, ki morajo biti absolutno odporni proti vodi in vremenskim neprilikam tudi v tropičnih krajih. V kemičnih podjetjih, kjer so električni stroji ali pa Črpalke na električni pogon, morajo biti kabli odporni tudi proti olju in kislinam. Zlasti ta pogoj ni bil izpolnjen pri dosedanjih kablih, ovitih s svinčenim plaščem. Tvrdka Siemens je zato izdelala plašče za kable iz protodura, nove umetne snovi, ki se da segreta lahko oblikovati. Pogosto se zahtevajo tudi ognja varni kabli. V takih primerih jih je treba izolirati s keramičnimi snovmi, odpornimi proti vročini do raztopitve kovinastih prevodnikov v kablu. Privlačna kuhinja V Filadclfiji je vzbudila splošno pozornost nagla karijera bivšega kuharja na ladji Mullev De Patrica. Mož je služil 12 let na vojni ladji, potem se je pa naselil v Filadelfiji, kjer je odprl gostilno. Ljudje so mislili, da si z njo ne bo opomogel, ali da bo celo požrla njegove prihranke, pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Njegov jedilni list je kmalu privabil na tisoče gostov. Na jedilnem listu se je namreč pojavilo nad 30 posebnih eksotičnih jedi. V Mullev-jevi gostilni se dobe vse poslastice od največjih dobrot kitajske kuhinje do najpri-ljubljenejših jedi Eskimov. S temi poslasticami je Mullev že v prvih treh mesecih zaslužil več nego si je mogel prihraniti skozi vseh 12 let službe na vojni ladji. Zdaj je zaposlenih v njegovih jedilnicah že nad 100 uslužbencev ta Mullev spada že med najbogatejše prebivalce Filadelftje, čeprav je star šele 37 let. Tudi ta primer kaže. kaj vse lahko doseže podjeten ta iznajdljiv človek, ki Ima po vrhu še srečo. Najdražje knjige sveta Razen za prvo na roko pisano knjigo, okrašeno s krasnimi inicijalkamj — na takih knjigah so delali menihi po samostanih pogosto cela desetletja, — se zbiralci zelo zanimajo tudi za prve tiskane knjige. Te so se pojavile okrog leta 1500. Takih knjig je baje okrog 40.000 ln okrog 450.000 izvodov. Zbiralci si pa prizadevajo dobiti prvi izvod vsake knjige. Gre jim zlasti za knjige iz tiskarne Gutterberga ta njegovih naslednikov. Take knjige iz let 1545 do 1555 pridejo v prodajo zelo redko. Prvi večji Guttenbergov tlak, takozvano I 32 vrstično svetopismo, je najdražja knjiga na svetu sploh. En izvod te knjige na pergamentu je dosegel ceno nad en milijon frankov, izvod na navadnem papirju pa okrog 350.000 frankov. Tudi prve izdaje slavnih čitateljev se plačujejo zelo drago. Prvi Izvodi Shakespeara lz leta 1632 so najdražji. Isto velja i za prve knijge Goethejevga »Faustac iz leta 1790. Taka knjiga velja več tisoč. Tudi prva izdaja Schillerjevih >Razbojnikovc se dobi le za drag denar. , NajstarejSa poŠta Za najstarejši pravi poštni urad sveta označujejo Italijani mesto Napiazza del Cavallari v Florenca, kjer se je v davnih časih zbiralo do 1.200 poštnih slov zvanih I cavallari. Le ti so raznašali prva uradna, trgovska, ro-binska ta ljubavna pisma. Cavallari, ki so se pozneje imenovali deželni sli, so prejemali pisma za Sieno, Rim ta Benetke- Ko so se pa pojavili poštni vozovi so cavallari polagoma izginili iz italijanskih vasi. KAJ VE OČKA da se mora človek pošteno truditi, oe hoče preživeti rodbino; da takoj vse boli želodec, če je doma le malo ruma; da ni dobro igrati se z električnim vodom; da bi bilo treba zapreti vsakogar, kdor meče na hodnik lupine banan; da bo jutri deževalo, ker ga boM kurje oko; da bi bil kot mladenič jedel tudi kamenje, da je pa zdaj pametneje paziti na želodec; da on nerad mnogo govori, če pa že kaj reče. da to drži; da je vedel, da na to srečko ne bo nič zadel; da bi bilo nekatere sorodnike, ki pogosto prihajajo k nam bolje oblačiti nego krmiti. Iz Krškega — Prosvetni dan sevnlškega sokolskoga okrožja, zima se bliža s hitrimi koraki ta naše sokolske edinice so že pridno začele s telovadbo, pa tudi s prosvetnim delom. Prosvetni odbor, ki si je nadel že letos spomladi na svoji seji nalogo, pospešiti prosvetno delo Sokola v sevniškem okrožju, je že takrat sklenil prirediti jeseni prosvetni dan. na katerem bodo nastopila vsa društva okrožja. Vpoklici pa so to delo zelo otežili ali celo onemogočili, tako da ne bomo dobili res prave slike prosvetnega dela Sokola v našem Posavju. Vendar pa bo prireditev v obliki prosvetne akademije, ki bo jutri v Sokolskem domu v Sevnici, nudila lepo sliko sokol. dela. Bogat program bo nudil še tako razvajenemu človeku res zadovoljiv užitek. Posebnost tega dne bodo gotovo mladi krški Sokollči in Sokoliće, ki bodo nastopili s sokolsko pesmijo pod vodstvom br. Vutkoviča. Njihov program obsega vse sokolske koračnice, ki so jih vestno naštudirali. Razen glasbenih točk orkestra ta recitacij bo pa tudi igra br. fipicarja: »K luči«, ki jo bodo igrali Sokoli iz Radeč. Tudi telovadnih točk ne bo manjkalo ta bo torej res vsakomur ustreženo. Upamo, da ne bo nikogar iz naše bližine, ki bi jutri ne pohitel v Sevnico ter tako podprl sokolsko prosvetno delo. Torej, bratje to sestre, jutri na svidenje v Sevnici! — Zdravo! — Učitelji so zborovali. V soboto dopoldne je bil v prostorih meščanske šole v Krškem občni zbor učiteljstva krškega sreza. Udeležba je bila zelo lepa. Po uvodnih besedah predsednika tov. Vaniča in prisrčnem govoru gosta so sledila poročila funkcionarjev. Iz njih je razvidno, da udruženje prav lepo napreduje ta nudi tudi na zunaj enotno sliko. Lansko leto se je društvo sicer cepilo v dva dela, ker je bila oddaljenost nekaterih članov prevelika ter se niso mogli udeleževati sestankov, vendar pa sta oba odbora delala soglasno z največjim razumevanjem Med slučajnostmi je pač vzbudilo najve*ie zanimanje poročilo šolskega upravitelja Jožeta Pirca od Sv. Duha, ki je Izzvalo daljšo debato, o pouku kmetijstva v ljudski šoli. Tov. Pire se je postavil na stališče, da je naš narod predvsem kmetski ta da je nujno potrebno, da se da učiteljskim kandidatom temeljitejša izobrazba v kmetijski stroki. Znanje, ki ga prinese iz šole. je pomanjkljivo ta brez potrebne prakse ter tako mladi učitelj ne more nuditi kmetu tiste opore, ki mu je potrebna zaradi lastnega pomanjkanja znanja in prakse na tem področju. Zato je zastopal stališče, da bi bilo nujno potrebno, da se uvede na učiteljiščih namesto petega letnika rajši obvezno posečanje kmetijske šole vsaj eno leto, kjer bi se kandidat lahko teoretično Izpopolnil, praktično pa izobrazil v kmetijstvu. Sledila je daljša debata o tem vprašanju, nato pa volitve delegatov za skupščino JUU. Občni zbor je pokazal, da naše učiteljstvo prav pridno deluje med našim narodom ta se zaveda svojih nalog ter skuša pomagati ljudstvu kjer koli le more. i kruh ima svoj muzej Tak muzej imajo v Rimu in je tudi ena izmed privlačnosti večnega mesta Fdmund O' Hara: 9 Ta i na profesorja ■ ajHQ Morbiduta Roman — Danes bomo rabili štirinajst delavcev, — je dejal prvi glasno in jih začel takoj izbirati. Zadostoval je površen pogled in nekaj kratkih vprašanj. Samo najmočnejši so prihajali v poštev. Kdor je predolgo gladoval, je moral zopet oditi. Townsend je bil videti med temi od skrbi in pomanjkanja iz-črpanimi postavami še dobro rejen in krepak. — Vaše ime? — ga je vprašal na pragu stoječi mož. — Kenntlburv. — Ali ste že delali ta kje? — je vprašal mož na pragu. Toda na Townsendov odgovor sploh ni pazil, ker se je že obrnil k naslednjemu kandidatu. — Sprejet! Nadaljujmo! Čez nekaj minut je bil seznam poln. — Končano! Zaključili smo, — je dejal mož na pragu in namignil sprejetim delavcem, naj mu slede. — To je šlo lažje, nego sem upal, — je pomislil Townsend sam pri sebi, stopajoč s svojimi tovariši skozi vrata. Zdaj sc bili na novo sprejeti delavci S tovarniških prostorih. Tu je šlo vse z bliskovito naglico. Komaj je prišlo teh štirinajst delavcev v prazen in pust prostor, že so jih pričakovali inženirji. — Michaud! — je zaklical mož, ki je bil sprejel i Townsenda in pokazal nanj, — mislim, da bi bil tale za vas. Videti je zdrav in krepak. Pred Townsenda je stopil mož nizke, toda krepke postave. Nekaj časa ga je motril, kakor da mu hoče ; prodreti v dušo, potem mu je pa namignil, naj mu sledi. Molče je odšel detektiv za njim. Pot je vodila skozi delavnice, kjer je kipelo in bučalo delo. Potem sta pa prišla na mirnejše in hladnejše hodnike. Townsend še sam ni vedel, zakaj se je na enem hodniku naenkrat obrnil in obrnil se je prav tedaj, ko je nekdo zaprl svoj fotoaparat in odšel po hodniku v nasprotno smer. — Tristo vragov, — se je posvetilo detektivu v glavi, — mene so fotografirali. To je bilo zlo. Toda v tistem trenutku se je obrnil rudi inženir. Detektiv si je prizadeval dati svojemu obrazu takoj zopet ravnodušen izraz, toda to se mu ni posrečilo. — Čemu se čudite? — je vprašal inženir in ga vprašujoče premotili izpod obrvi. Ko je pa opazil nedolžen izraz Townsendovega obraza, je pripomnil mirneje: Pri nas vsakega delavca fotografirajo. . Detektiv se je bil ta čas že obvladal. — Mislim, da je to zelo lepo, — je odgovoril spretno. — Čudim se samo, da mi fotograf ni stisnil v roko listka z opozorilom: * Pravkar ste bili fotografirani.« Nasmehnil ae je, toda ta smeh je bil i nekam krčevit. Inženir je mo!če nadaljeval svojo pot, dokler nista prišla do vr«*.U Val vročine jima je udaril v obraz. Tu vladajoče i bučan je je bilo malone neznosno. Sporazumevati se ! je bilo mogoče samo, če je človek kričal na vso moč. Močna kladiva so udarjala po nakovalih. Mase barv, ki so se kuhale v velikih kotlih, so cvrčale in prasketale, slišalo se je brnenje motorjev in škripanje težko natovorjenih vagončkov. Skratka, vladal je kaos najrazličnejšiL zvokov. To pa ni bil samo kaos za uho, temveč tudi za oko. Različne postave so švigale sem in tjr. videle so se bliskovite kretnje in malone avtomatično premikanje rok ... In vendar si mogel ob natančnejšem ogledu opaziti, da teče tu vse po določenem načrtu, železna disciplina, volja poedinca, močnega poedinca, je vladala tu. Ta volja je silila vse te ljudi, da so se premikali in delali kakor marijonete. Townsend je imel že v mnogih tovarnah priliko opazovati delo. Ze opetovano je občudoval disciplino in marljivost zlasti tam, kjer so delali delavci na akord. Toda tu je takoj nekaj obrnilo naoe njegovo pozornost — nikjer ni videl nobenega delavca, ki bi vsaj za trenutek počival. Nikjer si ni noben delavec privoščil niti najkrajšega oddiha. Brez prestanka se je tu delalo, kričalo, vleklo in potiskalo. — Evo tu! — je zaklical inženir Townsendu, — tu je vaše mesto. Tu, to ročico je treba potisniti na desno, točno po tridesetih sekundah jo je treba spet potisniti na levo, potem primite tu, potegnite in Čez petnajst sekund potisnite ročico zopet na desno. Tu imate točen časomer. Ste razumeli? Townsend je hotel krikniti nekaj v odgovor. — Niti besede! — je zaklical inženir. — Opazujte! Zdaj poskusite sami! Ce ne boste znali, vas takoj odslovimo. Townsend je prikimal z glavo. Vražja strela, to je šlo hitro. Zdaj je bilo treba stisniti zobe in delati, sicer bo prej postavljen čez prag, preden je prišel v tovarno. Mirno je motril kretnje, ki mu jih je bil inženir pokazal. Ni bilo težko zapomniti si jih. Gotovo bo pa mnogo težje ponoviti te kretnje vsak dan, skozi mnogo in mnogo ur... Brez odmora ... vsak dan. Detektiv si je z roko obrisal potno čelo. — Pazite! Da vidimo zdaj vas! — je zaklical inženir. Townsend je prisilil svoje misli, da so se obrnile v drugo smer. Začel je delati. Pograbil je ročico in jo potisnil na desno... trideset sekund ... na levo ... potegnil je za ročico... petindvajset sekund na desno ... Naprej! Tnženir je dvginil roko. Nekje je moral nekdo kakor on sam opaziti to kretnjo, ker se je začel stroj pred njim naenkrat tresti in kolesje se je zavrtelo. Cez nekaj sekund je tekel njegov stroj prav tako, kakor drugi okrog njega. Krepko in glasno. Townsend je delal Potiskal je ročico desno in levo. Dve minuti — pet minut, deset minut. Ko se je obrnil, inženirja ni bilo več. Aha! On, Townsend je napravil izpit in bil je nameščen. Torej samo naprej! «tev. 240 Strmu T m Ukinjeni vlaki S ponedeljkom, 28. t« m*, bo tudi v Sloveniji spet voziti več brrih in potniških vlakov odhaja s Pragerskega ob 9.11, in St. 1118, Id odhaja s Pragerskega ob 21.49, ter obratna vlaka št. 1129, ki odhaja iz Čakovca ob 12.10, in St. 1127, ki odhaja iz Čakovca ob 19.38; Ormož—Morska Sobota vlak St. 8720, ki odhaja iz Ormoža ob 10.11, in obratni vlak St. 8729, ki odhaja iz Murske Sobote ob 10.22; Ljutomer— Gornja Radgona vlak St. 8822, ki Odhaja iz Ljutomera ob 6.10, St. 8829, ki odhaja ob 11.15. in St. 8814, ki odhaja ob 14.16, ter obratni vlaki 8813, ki odhaja iz Gornje Radgone ob 8.03, št. 8829, ki odhaja ob 10.05, in št. 8825, ki odhaja ob 15.10; Ljubljana—Kamnik vlaki St. 8424, ki odhaja iz Ljubljane ob 21.20, t. 8420, ki odhaja ob 16.20, in št. 8844, ki odhaja ob 8.10, ter obratni vlaki št. 8423. ki odhaja iz Kamnika ob 20.05, St. 8419, ki odhaja ob 14.29, in štev. 8415, ki odhaja ob 9.47; Kranj—Tržič št. 8518, ki odhaja iz Kranja ob 22.21, in št. 8512, ki odhaja ob 9.05. ter obratna vlaka št. 8517, ki odhaja iz Tržiča ob 20.18, in st. 8513, ki odhaja ob 10.49; Jesenice—Rateče Planica vlaka št. 8620. ki odhaja z Jesenic ob 8.09. in St. 8632. ki odhaja ob 12.10, ter obratna vlaka St. 8613, ki odhaja iz Rateč ob 9.28. in štev. 8625, ki odhaja ob 14.59. Potniški vlaki na progi Jesenice—Rateče Planica št. 8622 in 8623 ter na progi Ljubljana—Kamnik št. 84?3 in 8424 bodo vozili le ob nedeljah. Beograd, is. okt. p. Zaradi Štednje in ojačenega tovornega prometa bo od ponedeljka 28. t. m. dalje ukinjenih nekaj vlakov tudi v območju ljubljanske železniške direkcije. Ukinjeni bodo brzi vlaki Beograd—Jesenice št. 2, ki odhaja iz Beograda ob 9.02, Ljubljana-Beograd gt. 1, ki Odhaja IZ Ljubljane ob 4.48, Jesenice—Ljubljana št. 3, ki odhaja z Jesenic ob 7.47; potniški vlaki na progi Ljubljana—Postojna vlak št. 638, ki odhaja iz Ljubljane ob 23.25, in obratni vlak St. 633, ki odhaja iz Postojne ob 7.25; Celje—Velenje vlak št. 9120, ki odhaja iz Celja ob 19.03, in obratni vlak št. 9121, ki odhaja iz Velenja ob 20.33; Slovenj Gradec—Dravograd—Meža vlak St. 9124, ki odhaja iz Slovenjega Gradca ob 5.24, to obratni vlak št. 9125, ki odhaja iz Dravograda ob 20.37; Ljubljana-—Novo mesto vlak St. 9217, ki odhaja iz Ljubljane ob 16.58, in obratni vlak St. 9926. ki odhaja iz Novega mesta ob 15.56: Kočevje—Grosuplje vlak St. 9311, ki odhaja iz Kočevja ob 4.10, in obratni vlak št. 9322, ki odhaja iz Grosuplja ob 6.13; Maribor—Prevalje vlak Št. 9018, ki odhaja iz Maribora ob 10.40, in obratni vlak št. 9019. ki odhaja iz Prevalj ob 14.55; Trebnje—Sevnica vlak št. 9419, ki odhaja iz Trebnjega ob 18.55, in obratni vlak št. 9322. ki odhaja iz Sevnice ob 19.21; Pragersko—čakovac vlak št. 1123, ki Živilski trg Ljubljana, 19. oktobra. Naposled smo le dočakali lepo vreme na tržni dan. Vreme je važen činitelj na našem trgu, ker od njega je odvisno, kako bo založen trg. V tej jeseni še ni bil bolje založen s krompirjem na debelo, kar smo lahko vsaj delno pripisovali slabemu vremenu, ne samo špekulaciji. Da res vsi kmetje ne špekulirajo s krompirjem, se je izkazalo danes: na trgu je bilo okrog dvajset voz krompirja, kar je še vedno malo v primeri z dobro založenim trgom v prejšnjih letih. Vendar je bilo blaga v primeri s povpraševanjem skoraj dovolj. Tudi mraz že vpliva na naš trg. Kmetice prihajajo zdaj na trg že pozneje, kei so jutra hladna in zato ni več takšnega navala na zelen jadni trg kakor prejšnje tedne. Pričakovati moramo, da se bodo zdaj cene zelenjave ustalile, to se pravi da se zelenjava ne bo več pocenjevala. temveč bo začela dražiti. Glavnata solata je zdaj že precej draga, nekoliko lepše glave so po 1.50 din. Poceni je še endivija, ki se tako kmalu ne bo še podražila. Med zelenjavo je še vedno dovolj cvetače. že nekaj časa pa ni več naprodaj nekaterih vrst sočivja, kakor na primer kumar, tudi paradižnikov je že malo ter so podražili, na 6 din kg. Kmetje niso posebno dobro založili sadnega trga. Pozne vrste hrušk, ki jih je bilo malo, so prodajali po 5 din, nekoliko lepša zimska jabolka pa po 5 do .7 din kg Tudi kostanja je letos manj naprodaj kakor prejšnja leta. Prodajajo ga po 3 din liter. Hrvatice še vedno prodajajo izabelo, ki se je pa precej podražila. Nekatere gospodinje ne poznajo razlike med grozdjem žlahtnih trt in samorodnic ter se ozirajo le na ceno. Zdaj je izabela po 7 din kg, pozne vrste žlahtnega grozdja pa so po 14 do 16 din. Nenavadno draga so letos orehova jedrca, po 35 din kg. medtem ko so bila spomladi še po 25 din. še bolj so se podražile rozine, za celih 100 %, kajti spomladi so bile po 10 do 14 din kg. zdaj so pa po 28 do 30 din. Kaže, da bodo letos prišle potice iz mode. V jutmjih urah so prodajali kmetje krompir na debelo po 1.80 do 1-90 din kg. Do devetih so posamezni vozniki še vedno dovažali krompir. Danes je bilo precej gorenjskega krompirja. Razen krompirja je bilo naprodaj tudi precej fižola prepeličar-ja po 6 din kg in zeljnatih glav po 75 do SO par kg ali po dinarju glava. I neužitna. Prebivalstvo vasi Retje se zaradi tega strogo opozarja, da sme uživati vodo iz zgornjega vodnjaka šele, ko je prekuhana! — Prebivalstvo vnovič opozarjamo, da je najskrajnejši rok za zamenjavo starega kovanega denarja po 1 din 20. oktober t. 1., starega srebrnega denarja po 20 din pa 31. oktober. Po preteku teh rokov starega denarja ne bo mogoče zamenjati niti pri blagajnah Narodne banke niti pri državnih finančnih ustanovah. Hkrati se opozarja občinstvo, da je skrajni zakonski rok za zamenjavo starega srebrnega denarja po 50 din potekel 16. avgusta t. 1. in da se sedaj ta denar ne more več zamenjati. Iz Trbovelf — Jugoslovanska unija za zaščito otrok, krajevni odbor, sporoča, da ima svoje poslovne prostore v občinskem domu, soba št. 14, II. nadstr. Stranke se sprejemajo med uradnimi urami od 8. do 12. in od 15. do 18. ob ponedeljkih, sredah in petkih. — Ob*ni zbor bo imelo v soboto Sokolsko društvo Trbovlje v Sokolskem domu ob 20. z naslednjim dnevnim redom: Otvoritev letne skupščine, poročila funkcionarjev uprave, poročilo župnega zastopnika, predlogi za izvolitev nove društvene uprave in slučajnosti. Sokol Trbovlje pričakuje, da se bodo skupščine udeležili vsi člani in Članice, ter da bodo sklepi in smernice za delo v novem poslovnem letu sprejeti pri polno-števUni udeležbi. — Osebna ve»t. Na trboveljski železniški postaji sta premeščena prometnika Ciril TJlaga v Sevnico in Stanislav Krašo-vec na Jesenice. — Pozor na okuženo vodo. Po vodni preiskavi Higienskega zavoda v Ljubljani je voda v javnem vodnjaku v vasi Retje (za cerkvijo Retje) okužena in kot taka Krvav konec ličkanja koruze Krško, 18. oktobra V soboto zvečer so se zbrali fantje iz Lesk ovca pri Krškem pri Arhu Alojziju, posestniku in gostilničarju v Leskovcu, kjer so ličkali koruzo. Kmalu po 23. so končali delo. nakar jih je povabil gospodar še v gostilniško sobo ter jih pogosti s pijačo. Kmalu se je pa vnel prepir med Ar-hom Jožetom iz Leskov ca in Jane e m Ivanom, ki se je končal tako, da je Arh udaril Janca dvakrat po licu. V gostilni je bil kmalu vzpostavljen red in so fantje od-ši iz hiše, le Arh Jože je ostal v njej. Kmalu pa se je vrnil Jane klicat Arha, naj gre ven. čim pa je prišel ven, so ga ostali fantje obkolili in ga je eden vprašal, zakaj je Janca udaril. Nastalo je prerekanje in je nekdo udaril Arha z desko po rami. Razvil se je takoj pretep, v katerem so vsi fantje naskočili Arha, ki je potegnil iz žepa nož in £c začel braniti. Pri tem je prerezal Arhu Francu trebuh ter mu prizadejal smrtno nevarno rano, nadalje je ranil trikrat v levo roko Bo gol in a Jožeta in Bizjaka Alojzija v prsi, katerega rana pa je lahka. Težko ranjenega Arha Franca so naložili na voz in prepeljali v krško javno bolnico, kjer je bil takoj o pori ran, vendar pa je njegovo stanje precej nevarno. Oblast je uvedla obširno preiskavo, da ugotovi prave krivce pretepa. Vsekakor pa bi bilo dobro vse udeležence primerno kaznovati ter vsaj nekoliko omejiti število medsebojnih fantovskih obračunavanj, če že tega ni mogoče povsem preprečiti. Iz Radeč — Obvezen telesnovzgojni tečaj pri tukajšnji obrtni nad. šoli. V Donedeljek 21. t. m. prične na tukajšnji obrtni nadaljevalni šoli obvezni telesnovzgojni tečai. katerega so dolžni posečati v smislu zakona o telesni vzgoji in določbi kralj. ban. uprave vsi vajenci in pomočniki obrtne in Trgovske stroke, rojeni v letih 1921. do vštevši 1926. Telesno vzgoini tečai bo vodil šolski upraviteli g. Adaibert Božič vsak ponedeljek od Ht 6. do 7. ure zvečer. Vajenci in pomočniki se bodo naiorei seznanili s teoretskimi osnovami teh telesno-vzgojnih stvari, čemur bodo sledile tudi praktične vežbe in pouk v orožiu. Vse prizadete delodaialce svarimo, da dado vajencem in pomočnikom v smislu zakona v telesni vzgoii prosti čas. da se tečaia lahko udeleže. Vsak izostanek ie treba opravičiti pred pričetkom pouka. Vsi neposlušni bodo v smislu čl. 23. isteea zakona kaznovani. — Sokolsko gledališče. Tukaišnie sokolsko gledališče bo gostovalo v nedeljo v sevniškem Sokolskem domu B simbolično Jakob Spicerievo igro »K luči«, ki io ie NAJLEPŠE ČTIV0! Raoljen; Klahund Ravljen. rhompson Maj erjeva. Broširana knjiga: din 10,-Vezana knjiga: din /5.- Piolr-Rasputin Crna volna Sivko Rudarska balada ZALOŽBA .CESTA igralo pretekli mesec z največjim uspehom v Radečah. Igro »K luči« nai bi videl sle--harni Sokol, tako pomembna in sodobna — Odhod dveh učiteljev. Pretekli petek sta odpotovala iz Radeč učitelja gdč. R. Potokar in Rudolf Bratok. Oba sta sprejeta na višjo pedagoško šolo v Beogradu, kjer pričn© v ponedeljek že predavanja. — BratOk je poučeval v Radečah dolgo vrsto let. Potokarjeva pa koma i eno leto. Oba sta bila med mladino zelo priljubliena. želimo jima mno;ro uspeha v Beogradu. DOBRO POZNA MAMICO — Cuj, sinko, ali pride mamica kmalu? — Da, ne bo treba dolgo čakati, pravkar so namreč vzeli iz izložbe zadnji klobuk. Iz Gornje Radgone — Triletni otrok zanetfl požar. Na Ivanjševskem vrhu je požar upepelil veliko viničarsko hišo in gospodarsko poslopje ustanove Admont iz Gornje Radgone, kjer je služboval kot vinicar s svojo Številno družino Jože Kozar. Požar je nastal tako, da je 31etni sinček vzel v kuhinji vžigalice ter se v odsotnosti staršev igral v bližini gumna, kjer je zažigal papir, dokler se ni vnela slama. Del gospodarskega poslopja in gumno je bil lesen m iJumo krit ter se je radi tega kaj hitro razširil požar tudi na ostalo poslopje in ga upepelil do tal. Na kraj požara so sicer prihiteli gasilci iz Ivanjc in Očeslavc, vendar je bilo reševanje težavno, ker je bil požar zajel že vse poslopje. Skoda znaša okrog 25.000 din, je pa tem občutne jša, ker je požar uničil vi-mčarju sploh ves letošnji pridelek žita. slame in sena. — Osebne vesti. K pošti v Ljubljano je premeščen poštni uradnik g. Franc Dolenc. V svojem poldrugole tnem službovanju v Gornji, Radgoni je bil v službi korekten uradnik, napram strankam uslužen in ustrežljiv, izven službe pa prijeten veseljak in družabnik in kot tak ljubljen v vseh krogih. Želimo mu na novem mestu mnogo sreče in zadovoljstva. Na železniški postaji je nastopil službo prometnik g. Aleksander Brajnik, ki je bil premeščen s ena kaj iz Zagorja ob Savi. želimo mu med nami prijetno bivanje in mnogo uspehov. — Olepševalna dela na Spodnjem gri^. Ker so tlakovalna dela na banovinski cesti skozi Gornjo Radgono, v kolikor so bila predvidena za to leto. že končana, urejuje sedaj občina skupno s tujsko prometnim in olepševalnim društvom obcestne hodnike in pločnike. Prostor od postajnega poslopja mimo občinske hiše je te. dokončno urejen "ter so sedaj pričeli z urejevanjem glavne ulice na Spodnjem grisu. Vsa dela vodi za tujsko prometno tn olepševalno društvo ing. Vladimir Knez, za občino pa predsednik občinskih podjetij Hrastelj. Dela hitro napredujejo ter bodo predvidoma do konca tega meseca končana. — Razstava jadralnih letaL Tukajšnja jadralna skupina bo imela v nedeljo 20. t. m. svoj velik praznik. Vsa doalej zgrajena jadralna letala ter modeli bodo ob dopoldanskih urah razstavljena na obsežnem občinskem dvorišču, kjer bo ob 10.30 krst doslej zgrajenih letal. — Za pomoč besarabskim Nemcem organizirajo tukajšnji apački Nemci pod vodstvom zdravnika dr. Rudolfa Hotzla t Apačah že drugi transport Žena ki deklet, ki bodo prihodnje dni odpotovale v Zemun ter bodo tamkaj dodeljene kot samari-tanke za pomoč skozi našo državo potujočim besarabskim Nemcem. Iz P<> jčan — Prestanek svinjske rdečice. Svoi čaa odrejeni veter, polic, mere glede svinjake rdečice v dvorcih Pahole in Kugler Terezije iz krajih Pekel, Novake in Poličane so zdaj ukinjene.____ RADOVEDNA MLADINA — Striček, pokaži ml kolena. — <5emu pa, Mihec ? — Zato, ker je dejala hišnica, da delaš na stara kolena neumnosti. ' - ~----'i MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. tzgotovim na želje takoj pc izbiri perja. Razno PERJE in PUH vedne v veliki i z b « r » oa razpolago Pernice SEVER RUDOLF — Marijin trg 2 Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek H.— din PRVOVRSTNO CEPLJENO TRSJE divjake korenjake, na raznih podlagah, nudi Ziher Franjo, ćamušani, Sv. Marjeta, Mo-škanjci. Zahtevajte cenik! 2333 CIPRESE za vrtne ograje in pokopališča v vseh velikostih in večjo množino božičnih drevesc ugodno dobavi Franc Dolenc, Preddvor 23S4 LESNE INDUSTRIJE Ce želite nabaviti prvovrsten jarmenik, se takoj oglasite . v trgovini strojev Dovžan Ivan, Ljubljana, Frančiškanska 4. — Telefon 45-42 2395 Poslnžlte se malih oglasov v -iSlov. Narođn« ki so najceoe jši1 • »«.-■ i ; • ■ r - < 4 ti k B 1 ■» - • LJUBLJANA KNAFLJBVA ULICA 5 ZA VSAKO PRILIKO najboljša m najcenejša oblači)& si nabavite pri PRE8RER Sv Petra cesta 14 50 PAK EN TLA NJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monograrnov, gumbnic. — Velika zaloga perja po ?.*— din »Julij a na«, Gosposvetska c. 12 m Frančiškanska ul. 3. 4. L ZA MEHANIČNO DELAVNICO iščemo v Ljubljani ali najbližji okolici za daljšo dobo v najem cca. 150—200 m*-. — Potrebne adaptacije izvršimo sami. Ponudbe na upravo lista pod šifro sTakoj ali za 1. januar«. 2413 mm JliGOGUAflKA sbtTŠA Nasipa DOPISI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8 — din »DUŠEVNA HARMONIJA« Javite na upravo točnejši naslov, ker je navedeni pomanjkljiv. »Dve sorodni duši«. 2405 POLK Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (desetprstni stotem) Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. tn od %8. do 9. ure zvečer za začetnike in lzvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu Novi tečaji se prično 15. oktobra. — Šolnina najnižja. Največja s troje pisni ca s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. '— Vpisovanje dnevno. , Christofov učni zavod. Domo-| hran&ka c 15, tel. 43-82 2332 Beseda 50 par. Davek posebej Nalmanjši znesek 8.- din Za zimo se preskrbite z okusnim dolenjskim belim krompirjem u* trpežnimi jabolki po zmernih cenah pri Trg. posl. Kmetijske dražbe Novi trg 3 BUKOVA SVEŽA DRVA .2 vagona, drenovo marmelado in. arnikovo cvetje prodam. — Marmelado in arniko razpošiljam od pol kg dalje. Pension »Tourist«, Bohinjsko jezero. 2391 ZA ČEVLJARSKO IND U STRU O prodam 6 kom. strojev in 200 kom. štanc nožev v zelo dobrem stanju in poceni. Kezman Mustafa, Subotica, Gen. Milo-jevića 1. 2396 GOSTILNO z bogatim inventarjem, na sejmišču, nujno prodam ali dam v najem, ker ne dobim dovolilnice. Vprašati Radićeva 48, Karlovac. 2409 VZPENJACI dve, kompletni, v obratu, dvojne 450 in 3C0 m dolžine, skoraj novi, kapacitete 20 do 30 ton dnevno, prodam. — Poizvedbe: Resman, Boh, jezero. 2410 LEPO CRNO SUKNJO za malega, starejšega gospoda, prodam. Naslov v upravi lista. 2411 Beseda 50 par Davek posebev Nameniš? 7nosPk din PLINSKI GENERATOR po možnosti s pečjo na kurjavo z drvmi, kupimo k stabilnemu motorju 15 KS. Poznič J otet, Gornji grad. 2392 KUPUJEM CN PRODAJAM rabljene čevlje in moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje KLAVŽEB Vošnjakova ul.-4. . 2388 ZLATO vsakovrstno kupuje ZLATAR B. RANGUS kr. dvomi dobavitelj KRANJ STARE VREČE embalažo, kupujem vsako količino Egon Zakrajšek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 KUPIM v Ljubljani visokopritlično hišo s tremi sobami in pritiklinami, event. nedograjeno. — Ponudbe s ceno na Slavko Repe, Ble"d I. 2412 ~"*"~ TANDLER: ANATOMSKI ATLAS kupim. — Nanut, LJubljana, Subičeva uL 5, 2404 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din VAJENKO za modno trgovino — sprejme Plrnat, Tvrševa 18. 2417 STAnOVATMA Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ENOSOBNO STANOVANJE se takoj odda. Pojasnila daie Ciber, Cojzova cesta. 2415 RADI VELIKE IZBIRE NIZKE OENF! Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 jaaannr^anrrajanrocjui i n aajajgaDDaarTTTTTTi Posteljno perje po din 10.—i kemično očiščeno din 14.—, čehano in kemično očiščeno din 25.—, 35.—, 55.—. Belo in sivo gosje perje in puh dobite najugodneje pri »LUNA« — Maribor* samo Glavni trg 24-a. VZORCI BREZPLAČNO! lannrjncnnnnDDci HTnnarTjroaa ro NAPREDEK! ZA MIZARJE IN SLIKARJE! V imitiranju lesa so >Gupfo« odtisni papirji (Umdruckpaplere) nov pretisni postopek. ZASTONJ vam imitiram pročelje na kakem pohištvu m takoj lahko pHem z gotovim uspehom greste na delo. Nadomešča ojgleffll žlahtni furnir, pa dobite takoj enake štiripoljske letnje (fladmnje). — Zahtevajte vzorce zastonj! Za pojasnila prosim znamke za odgovor! Pro-vizijske zastopnike sprejmem! PETER ZIEGLER, Apatin, Speiserova 21. ■Zj m cd ■ o ■ cd ■ cd m cd ■ cd ■ cd ■ <=>■ cd ■ cd ■ cd ■ cd ■ c Cenjenim gostom sporočam, da se zopet dobi jo vsako soboto in nedeljo v restavraciji „MARN res dobre, priznane domače Rožna dolina koline* pečenice, krvavice in riževe« Abonenti se sprejmejo na domačo hrano. Se priporoča SLAVKO GAĆNK NARODNA "Ts ISKARNA I LJUBLJANA 1 KNANJEVA 3 IZVR&UJL VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE Vodilna znamka svetovnega slovesa Raznašalca (kolesarja) za okraj St« Vid-Vižmarje sprejmemo takoj. V poštev pridejo doma iz navedenih krajev. Zglasite se v upravi »Slov. Naroda«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 Makulaturni papir proda Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 542999999999999999999999999999999999999999999999999999 tbuft • »*i*ovmrart lCARotv«, s*Bti, m. **mm »mi etev. 240 še nekaj o Žalah Uradni popravek Z ozirom na članek, ki ste ga priobčili T »Slovenskem Narodu« St. 203. z dne 5. septembra 1940. na strani 8. v 2., 3., 4. in 5. stolpcu pod naslovom »se nekaj o Žalah«, Vas prosim, da izvolite v smislu čl. 26. zakona o tisku objaviti v Vašem cenjenem Listu na istem mestu in z enakim tiskom naslednji uradni popravek: Neimenovani člankar predvsem trdi, da »je ljubljanske Žale zgradila naša mestna občina z denarjem, ki ga prejema od svojih meščanov — davkoplačevalcev«. Ljubljanski davkoplačevalci pa vedo in tudi vsa slovenska javnost je iz ljubljanskih dnevnikov že dobro poučena, da je Mestni pogrebni zavod mestno podjetje ter bo kot samo nosilo vse stroške za Žale. Ob blagoslovitvi in otvoritvi žal dne 7. julija t. 1. sem v svojem govoru, ki ga je poslušala velika množica in ga je oddajala tudi ljubljanska radijska postaja, sam slovesno poudarjal »da bo Mestni pogrebni zavod v prihodnjih letih sam kril vse stroške tega lepega spomenika — brez posebne obremenitve ljubljanskih davkoplačevalcev«. Anonimni člankar najbrže ni bral obširnega članka »Ljubljanski tramvaj in Žale« z intervjujem predsednika Mestnega pogrebnega zavoda, člana mestnega sveta ljubljanskega g. Stanka Sušnika, ki ga je dne 26. julija t. L objavil ljubljanski dnevnik »Slovenec«, sicer ne bi mogel postaviti takšne trditve, kakor jo je. želim, da bi bil poleg ostale ljubljanske javnosti na jasnem o tem, v čigavo breme so se gradile Žale, tudi Vaš anonimni člankar, zato navajam izjave predsednika upravnega odbora Mestnega pogrebnega zavoda g. Stanka Sušnika, ki so bile objavljene v zgoraj citiranem intervjuju. Na vprašanje novinarjev, kako bo s plačevanjem vseh krasot na Žalah, je odgovoril g. Stanko Sušnik dobesedno sledeče: >Gotovo mislite, da je pri pogrebnem zavodu še vedno vse pri starem. Poslopje pogrebnega zavoda na Ambroževem trgu nam je seveda še veliko breme, saj je bilo treba tedanji upravi za nakup in adaptacije najeti posojilo nekaj čez 2,125.000 din. Ker ni bilo denarja, je ta dolg narasel na blizu 2,600.000 din, da bomo morali anuiteto po 127.500 dinarjev plačevati vsako leto tja do 1. 1954. Morali smo torej pričeti varčevati na vseh koncih in krajih. Prej je bilo v pogrebnem zavodu 7 uradnikov, sedaj pa zelo povečano delo v redu opravljajo 3 uradniki in res delajo večkrat tudi po 12 ur na dan in še več, če zahteva potreba. Tako smo osebno režijo zavoda, ki je 1. 1935-36 znašala nad 331.000 din znižali na dobrih 140.000 din. Ko smo pogrebni zavod prevzeli, je bil mestni občini samo na priznavalninah dolžan blizu 477.000 din. Sploh pa takrat ni bil nikdar aktiven, čeprav je bil promet večji in so bili znatno večji tudi dohodki, če bi bili prej dobro gospodarili, bi bil lahko imel po 500.000 do 1,000.000 din čistega dobička, dobili smo pa same dolgove in povrhu še za 495.000 din neporavnanih rakunov in raznih neizterljivih zaostankov, ki smo jih večji del morali odpisati, čeprav je bilo med njimi celo nekaj takih računov, ki je bil denar zanje deponiran na sodišču. Sedaj dubioz-nih terjatev sploh nimamo več. Prej so naročali drage krste v Subotici, sedaj nam pa lepše mnogo ceneje izdelujejo domači obrtniki. S slabim gospodarjenjem je pogrebni zavod prišel tako daleč, da je prejšnja uprava morala skleniti, da se pogrebi ne smejo poceniti polnih 20 let. Če bi bile prejšnje uprave bolje gospodarile, bi bih pogrebi sedaj za 30% cenejši, nam je pa vendar uspelo, da so pogrebi z žal cenejši za 10°/»«« Glede dosedanjega poslopja na Ambro-ievem trgu, je izjavil g. Sušnik Stanko novinarjem tole: »»Dolg na hiši smo od 2,600.000 znižali že na 2,351.000 din in redno plačujemo anuitete. V poslopju imamo na stanovanju 17 strank in vojaški urad. Stanovanja so gotovo najcenejša, saj stranke plačujejo mesečne najemnine od 97 do 180 din, a največ strank plačuje po 114 din na mesec. Za tri stanovanja dobivamo na mesec po 227.50 din in za najlepše stanovanje z dvema sobama in pritikiinami pa samo 250 din. Zaradi najemnin nam pač nihče ne more očitati nesocialnosti! Stanovalci ostanejo še v poslopju, pač »e pa v dosedanje prostore pogrebnega za- zavoda preseli najbrž ves mestni socialni urad iz, Mestnega dom8. Socialni urad bo imel dovolj prostora in bo zato mogoče v Mestnem domu izprazniti še kak prostor. V Mestnem domu bo stal samo še mestni frzikat in pa seveda predvsem tudi mestni gasilci, ker je bil zanje zidan. Zelo olajšano bo pa stanje pogrebnega zavoda tudi s prodajo barake m zemljišča na Mek**ild Narodnem invalidskem fondu v Beogradu, ki tamkaj zida težko pričakovani Invalidski dom.«« Na vprašanje pa, kako je s plačevanjem ftal, je g. Stanko Sušnik dejal: »» Za Žale smo »pri SUZORju dobili 2 milijona din posojila s 6% obrestmi in amortizacijo 265.000 dinarjev. Redno smo vse plačevali in saldo tega dolga je 1. juti ja znašal natanko 1.521.961.48 din. Se predno so bile Žale blagoslovljene, smo torej lahko plačali že skoraj pol milijona dolga. Vendar ima pa Mestni pogieUU zavod sedaj tudi še rezerve m vsako leto smemo računati na prebitek, da bomo brez zadrege plačali dolg. Seveda smo plačah tudi za zemljišče nad 254.000 din in prepričan sem, da se pogajanja s sosedom Šimencem ne bodo razbila ob dvomu v naš kredit. Ker pa bodo žale veljale nad 4 milijone din, smo tudi pri mestni delavski zavarovalnici najeli zanje 1,500.000 din posojila. Ker še niso predloženi vsi računi za Žale, to posojilo še ni izrabljeno, a ostanek bomo plačali iz lastne rezerve, da dav^opl*-čevaici r Žalami ne bodo prav nič obremenjeni. Nasprotno, saj imajo sedaj z žal za 10% cenejše pogrebe in vse mogoče prednosti, prav tako smo pa tudi za duhovščino kupili lep avtomobil in ji olajšali prevoz.« že samo te javne izjave popolnoma zadostujejo, da bi tudi človek, ki s pisanjem v dnevnike hoče sodelovati pri javnih vprašanjih, popolnoma dobro vedel, da bo Žale plačal sam pogrebni zavod kot mestno podjetje, da z Žalami ne bodo davkoplačevalci niti najmanj obremenjeni. Vsa mestna podjetja so v prvi vrsti sicer javne, splošni blaginji namenjene občinske institucije, kar jih pa seveda ne ovira, da s svojim prebitkom razbremenjujejo davkoplačevalce. Tako so mestna podjetja od proračunskega leta 1936-37, ko je sedanji mestni svet prevzel mestno upravo, pa do 1940-41. v svojih proračunih predvidevala v korist mestnih proračunov na priznavalninah, oziroma upravnih prispevkih skupno 29,080.041 din. S približno to vsoto so torej mestna podjetja ljubljanske davkoplačevalce ne obremenila, temveč nasprotno razbremenila, saj bi bili morali to velikansko vsoto za mestne potrebe z raznimi davščinami in dajatvami v mestno blagajno plačati ljubljanski davkoplačevalci, če bi teh milijonov ne bila plačala mestna podjetja. Zaradi slabega gospodarjenja prejšnjih uprav v Mestnem pogrebnem zavodu pa to mestno podjetje doslej ni moglo plačevati v mestno blagajno niti priznavalnine niti upravnih prispevkov, saj je moral sedanji upravni odbor najprej ozdraviti in okrepiti zavoženo gospodarstvo zavoda, ki pa je zdaj tako trden, da je lahko sezidal Žale, znižal stroške za pogrebe z žal in bo Žale tudi še dokončno dopolnil. Da pa bo skrb anonimnega pisca članka za ljubljanske davkoplačevalce pomirjena, navajam, da je Mestni pogrebni zavod v svojem proračunu za prihodnje leto predvidel že 50 tisoč din upravnega prispevka, s katerim bo podprl občinsko gospodarstvo. Mesto Ljubljana se od nekdaj ponaša s skrajno versko strpnostjo in zato smatram očitanje verske nestrpnosti sedanje mestne uprave za hudo žalitev vsega mestnega prebivalstva. Pisec članka namreč dobesedno trdi: »Nerazumljivo je potem, zakaj je ljubljanska mestna občina za pripadnike srbske pravoslavne cerkve in drugih cerkva določila samo eno, najskromnejšo kapelico, d očim je pripadnikom rimokatoliške cerkve, ki niso k Žalam prav nič več prispevali od drugih, namenjena cela vrsta kapelic -— od razkošnih do najpreprostejših. Zakaj bi se n. pr. ne mogel ljubljanski meščan pravoslavne vere pred svojo poslednjo potjo od poči ti v kapelici slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda? Pripadniki drugih ver v Ljubljani so že vajeni, da jih naša mestna občina ob vsaki priliki podcenjuje, zapostavlja in smatra za manjvredne, čeprav tega pri davčnih vprašan tih nikoli ne pokaže. Naša javnost se upravičeno izprašuje, koma pripadajo naše Žale, našim meščanom ali posameznim verskim organizacijam?«... »Saj menda na občini ne mislijo, da so pokojniki drugih veroizpovedi kužni, ki bi mogli okužiti katerokoli drugo kapelico? Predstavniki vseh drugih veroizpovedi, ki jim pripadajo Ljubljančani, bi morali pri mestni občini prav ostro posredovati, da ne bo več delala nobene razlike med mrtvimi meščani, ampak odprla vrata vseh kapelic na Žalah vsem našim meščanom, pa naj si bodo rimokatoliški, pravoslavni, starokatoliški ali pripadniki drugih krščanskih ver.« Vse te trditve anonimnega pisca članka so povsem neresnične. Vsa ljubljanska javnost ve, da je že četrti dan po otvoritvi žal ležal v najlepši kapelici sv. Nikolaja mrlič pravoslavne vere, dva dni pozneje spet vernica pravoslavne vere v kapelici Marijinega Oznanjenja; dne 49. avgusta t. 1. je počival v kapeli sv. Janeza Krstnika pripadnik starokatoliške cerkve, d očim je šel dne 11. oktobra t. 1. iz kapele sv. Petra na Žalah pogreb že drugega pripadnika starokatoliške cerkve. Ce anonimni člankar ni pripadnik rimokatoliške vere, ampak je morda pripadnik pravoslavne vere ali pa starokatoliške, bi se kot vnet vernik te ali one veroizpovedi lahko prepričal na lastne oči, koliko pripadnikov pravoslavne vere je že počivalo na Žalah in koliko pripadnikov starokatoliške vere je bilo pokopanih z žal ter tudi o tem, v katerih kapelah so ležali. Ne samo, da bi se lahko prepričal, ampak bi bila to njegova dolžnost, če je pripadnik kake druge vere razen rimokatoliške, ko trdi. da mestna občina ljubljanska ob vsaki priliki pripadnike drugih ver v Ljub- ljani podcenjuje, zapostavlja m smatra aa manjvredne, se prav posebno pa bi bila njegova dolžnost, da se o vprašanju zapostavljanja in podcenjevanja pokojnikov drugih ver na Žalah temeljito prepriča, preden upa o tem javno razpravljati. Ce pa je avtor morda pripadnik evangelske veroizpovedi, potem bi pač moral vedeti to, da ima evangelska cerkev v Ljubljani svoje pokopališče. Od otvoritve žal do danes pa se se ni primerilo, da bi ležal na Žalah pokojnik evangelske veroizpovedi, čemur je najbrž vzrok ta, ker je evangelikov v Ljubljani razmroma malo in med tem najbrž od teh še nihče ni umri. S tem pa ni rečeno, da bi pokojnik evangelske veroizpovedi ne smel ležati v katerikoli kapelici na Žalah. V dokaz, kako mestna občina ljubljanska ob vsaki priliki podcenjuje, zapostavlja in smatra za manj vredne pripadnike drugih ver v Ljubljani, naj navedem le primer srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani. Mestna občana je nudila pravoslavni cerkvi v Ljubljani ves čas od njene ustanovitve dalje izdatno podporo v denarju in jo prejema vsako leto tudi še dandanes. Srbska cerkvena pravoslavna občina v Ljubljani pa je dobila od mestne občine ljubljanske v dar v enem najlepših mestnih delov ob Bleiweisovi cesti 1.898 kv. m zemljišča za zidavo svoje cerkve. To zemljišče je bilo v darilni listini ocenjeno na vrednost 189.800 din, danes pa predstavlja vrednost najmanj 2 milijonov din, tako da mirno lahko trdim, da je bila srbska pravoslavna cerkev v Ljubljani od strani mestne občine doslej deležna tolikšne podpore, kakršne ni prejela niti ena izmed rimokatoliških ljubljanskih cerkva in bi pri tem le želel, da bi bila tudi ri-mokatoliška cerkev med pravoslavnimi bi ti v drugih delih države deležna tolikšne podpore. Da še bolj pokažem na neresničnost navedb anonimnega člankar ja, posebno pa v zvezi z odstavkom, ko pravi, da hi morali predstavniki vseh drugih veroizpovedi, ki jim pripadajo Ljubljančani pri mestni občini prav ostro posredovati, da ne bo več delala nobene razlike med mrtvimi meščani, ampak odprla vrata vseh kapelic na Žalah vsem našim meščanom, pa naj si bodo katoliški, pravoslavni, starokatoliški ali pripadniki drugih krščanskih ver, naj v celoti citiram pismo, ki mi ga je poslal gospod predsednik srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani in ki se dobesedno glasi: Mnogopoštovani gospodine pretsedniče. Čast mi je dostaviti Vam kopiju pisma koje sam danas uputio g. Josipu Zupančiču, uredniku >Slovenskog Naroda«, u vezi sa člankom o pravima pravoslavnih vernika na ljubljanskom groblju. Ujedno mi je čast izjaviti Vam, da me do danas niko nije upozorio na taj napis, i da ga samo radi tog razloga do danas nisam zvanično demantovao. Mislim da Vas ne moram posebice uve-ravati, da taj članak, ni direktno ni indirektno, nije bio inspirisan sa strane naše crkvenoopštinske uprave, što Vam dokazuje sam priloženi ispravak. Kao što sam više puta imao prilike, tako Vam i ovom prilikom izjavljujem, da naša crkvena opština i naše najviše crkvene vlasti gaje prema gradskoj opštini ljubljanskoj ose^anje najiskrenije blago-darnoeti za bratsku pomoč 1 svestrano razumevanje koje je gradska opština ljubljanska uvek ukazivala i ukazuje prema našoj cerkven oj opštini ljubljanskoj. Duboko sam ubedien da naši usrdni odnosi ne mogu biti pomućeni, nego da će se još jače produbiti. TJ čvrstom uverenju da će Vas i upravu gradske opštine ljubljanske priložena ispravka potpuno zadovoljiti, mnogopoštovani gospodine pretsedniče, molim Vas da i ovom prilikom primite uverenje o mom dubokom poštovanju sa najlepšim pozdravljeni. 10. oktobra 1940.g. Pretsednik crkvene u Ljubljani opštine, podpis nečitljiv. Pravkar navedenemu pismu je bil priložen prepis dopisa, ki ga je poslal predsednik cerkvene občine Vam, spoštovani gospod urednik, s prošnjo, da ga objavite. Da Vas spomnim na ta dopis, ki ga doslej še niste objavili, ga citiram doslovno, ker je silno pomemben za razmerje med mestno občino ljubljansko in srbsko pravoslavno cerkveno občino v Ljubljani. Dopds se glasi: Srpska pravoslavna Prepis! crkvena opština br. 709 10 oktobra 1940. u Ljubljani. Predmet: Prava pravoslavnih vernika na žalama u Ljubljani. Mnogopoštovani gospodine urednice. Vaš ugledni dnevnik od 5 pr. m. (broj 203, str. 8), u svom članku »še nekaj o Žalah«, izmedju ostaloga, navodi, da je gradska opština ljubljanska za pripadnike nek atoli čkih vero is povesti odredila samo jednu kapelicu tzv. kapelicu Adama i Eve, odnosno da u drugim kapelicama na žalama nema mesta pravoslavnim pokojnicima, te da gradska opština svakom prilikom zapostavlja i naše vernike. TJ koriko se tiče pripadnika pravoslavne veroispovesti, čast mi je izjaviti da te tvrdnje nisu tačne, pa Vas najučtivije molim da u interesu istine izvolite doneti ovu ispravku: 1) Za pokojnike pravoslavne veroispovesti uvek su bile i sada su otvorene sve kapelice na žalama. jednako kao i pripadnicima rimokatoličke veroispovesti. 2) Srpska pravoslavna crkvena opština u Ljubljani ne samo što nije imala i nema nikakvih razloga da se žali na gradsku opštinu ljubljansku radi nekakvog zapostavljanja naših članova, nego, naprotiv, sa te strane nama je uvek bila ukazana usrdna preausretljivost, bratska pažnja i velikodušna stvarna pomoć, čime nas je gradska opština zadužila trajnom blago-oarnoeću. Posto bi Vam gore citirani članak mogao uzbuditi verska osećanja članova naše crkvene opštine i pravoslavne veroispovesti uopšte, a eventualno i poremetiti bratske odnose koji u Ljubljani oduvek postoje izmedju članova pravoslavne i rimokatoličke crkve, to mi je čast umoliti Vas, da ovu ispravku izvolite publikovati u celini. Zahvaljujući Vam unapred na pažnji, mnogopoštovani gospodine urednice, izvolite i ovom prilikom primiti uverenje o mom odličnom poštovanju. Pretsednik crkvene opštine (Dr. Ljuba D. Jurković) L. S. Mnogopoštovani gospodin Josip Zupančič, urednik »Slovenskog Naroda«, Ljubljana, Knafljeva ulica br. 5. Pravkar citirano pismo ter prepis dopisa, ki Vam ga je, spoštovani gospod urednik, poslal predsednik srbske pravoslavne cerkvene občine, jasno in povsem zadostno izpričujeta, da so navedbe anonimnega člankar ja ne samo izmišljene, temveč tudi tendenciozno neresnične. Ce bi bilo anonimnemu člankar ju res samo do stvarne kritike žal, bi se bil mogel prepričati o dejanskem stanju, kar se tiče polaganja drugovernih pokojnikov na Žalah pri kompetentnih predstavnikih vseh drugih ver v Ljubljani in bi potem ne mogel zapisati v breme mestne občine ljubljanske takšne neresnice ter tolikšnega hujskanja vseh nerimokatoliških kristjanov proti rimokatoliški mestni upravi. Da so Žale od vsega početka namenjene vsem pokojnikom brez razlike veroizpovedi, je dokaz tuda to, da je mestna občina ljubljanska k otvoritvi in blagoslovitvi Žal povabila poleg zastopnikov javnih oblasti in rimokatoliške cerkve tudi zastopnike vseh ostalih veroizpovedi v Ljubljani, kar je zadosten dokaz o verski strpnosti mestne občine ljubljanske, zastopniki drugih veroizpovedi pa so pokazali svojo versko strpnost s tem. da so se otvoritve in blagoslovitve Zal tudi udeležili. Ker pa je članek anonimnega avtorja s takimi neresmčnirni očitki izšel šele 5. septembra t. L, bi utegnil pri nepoučeni javnosti ustvariti videz, da je šele apel pisca vplival na Mestni pogrebni zavod, da je odprl vse kapelice umrlim vernikom vseh krščanskih ver. Kakor sem že prej poudaril, so bile na Žalah od otvoritve dalje namenjene in odprte vse kapelice vsem po! >jnikom brez ozira na njihovo veroizpoved. Da na bo javnost pomirjena, ker ji je Vaš članek utegnil ustvariti o Žalah napačno mnenje, spet javno izjavljam, da so vernikom vseh krščanskih ver na razpolago na Žalah vse kapelice, če pa svojci krščanskih mrličev žele kapelico Adama in Eve, jim je seveda tudi ta odprta. Poleg tega je pa odprta ta kapelica prastar-šev vsega, človeštva tudi pripadnikom vseh drugih ver in tudi brezkonfesionalcem. H koncu naj pripomnim, da so izvajanja anonimnega člankarja tako zelo namerno neresnična ter hujskajoča nerimokatoliške kristjane proti rimokatoliški mestni upravi, tako da bo zaradi njih razen na tem mestu govora še rugod. Z odličnim spoštovanjem predsednik: dr. J. Adlešič Iz Slovenskih goric — Seja iije ozimine je letos v primeri s prejšnjimi leti zelo pozno. Deževno vreme znatno ovira to delo. Letos so po nekod v znatni meri pričeli uporabljati umetna gnojila. Nekaj praktičnih poskusov zadnja leta je pokazalo, da je mogoče s strokov-nejšo obdelavo zemlje znatno dvigniti produkcijo žitnih pridelkov. Ker so nekateri kmetje imeli v tem pogledu že lepe uspehe, so se tudi drugi pridružili temu načinu obdelovanja zemlje. Le škoda, da so umetna gnojila, kakršna uporabljajo naši kmetje razmeroma še predraga. Kmetijsko ministrstvo bi naj poskrbelo s pomočjo banske uprave, da se omogoči cenena nabava umetnih gnojil zlasti revnejšim kmetom in da se tako poveča pridelek. — Odstranite delomrzneže in potepuhe1. Zopet prihajajo med nas različni potepuhi in delomrzneži. ki jih poleti nI bilo toliko. Sedaj, ko je nastopila jesen in se zopet bliža zima, hočejo najti ti ljudje zavetišča na podeželju, kjer bi svoje lenuharjenje nadaljevali z beraštvom. Naša javna uprava bi naj vendar enkrat poskrbela, da se v tem pogledu napravi red in da takšne delazmožne ljudi zaposli pri javnih delih, ali pa če tudi to odklanjajo, v prisilnih poboljševalnicah. To je v našem splošnem socialnem in gospodarskem interesu, ker ne gre, da bi eni delali, drugi pa na račun teh živeli in še udobneje. Ločite torej delomrzneže in potepuhe od pravih brezpo- selnih in zaščitite pošteno ljudstvo pred dejanji, ki so jih ti nepridipravi prečesto zmožni! — Cene jabolk in sedanja draginja. Zadnji čas se sliši pogosto med našimi sadjarji, ki jim je sadje letos ponekod razmeroma zadovoljivo obrodilo, kritika sedanjih cen jabolk. Prepričanje, da bi se morale cene jabolkam stopnjevati z zvišanjem cen drugih potrebščin, ki jih kmet potrebuje za svoje gospodarstvo, zavzema vedno širši krog. Mnogi se vprašujejo, čemu so cene jabolk skoraj iste, kakor so bile pred leti, dočim so se cene zlasti raznim življenjskim potrebščinam sa, 200 do 400 odstotkov dvignile. N. pr. moko je naš kmet dobil pred dveina letoma po 2.50 do 3 din kg in to prvevrstno pšenično, dočim mora sedaj za enako moko plačati 8 do 9 din. Za 2 kg prodanih jabolk in to za 8 din je lahko nabavil 4 kg pšenične moke, dočim mora sedaj za isto množino prodati 4 do 5 kg jabolk. Značilno Je tudi, da so cene jabolkam v Zagrebu in tudi po drugih mestih 7 do 8 din kg, dočim jih naš kmet prodaja za polovico ceneje. Zaradi tega nesorazmerja cen nekateri trdnejši kmetje svoje blago drže za ugodnejši čas prodaje dočim so revnejši posestniki svoj skromni pridelek primorani prodati največkrat pod ceno. Špekulanti znajo izrabiti stisko teh trpinov, da pa na račun teh lahko pri večjih posestnikih blago boljše plačajo in to onim, ki so premoženjsko itak dobro stoječi, v primeri z malimi mnogokrat udobno. >T 3 žalost še vedno obstoja tisti stari pri m stiskanja malih po velikih. Iz Zagorja — Se en rudarski prvak v jesenski nogometni sezoni je naš agilni SK Svoboda, kateremu je preteklo nedeljo trboveljski SK Trbovlje brez boja prepustil obe točki. Tako sta obe jesenski prvenstvi prvič ostali v revirjih, saj je znano, da je na čelu ligine tabele naš trboveljski sosed SK Amater. Obema kluboma za unpešno uveljavljanje revirskega nogometa naše tople čestitke — gahov»ki klub ustanavljajo v okviru SK Svobode. Že svoje čase smo imeli šahovski klub, ki je lepo zaspal. Upamo, da bodo mladi rudarji pokazali tudi na tem polju potrebno vztrajnost ter s tem opozarjamo vse ljubitelje kraljevske igre, da se priglasijo pri zaslužnem predsedniku SK Svobode g. Zupanu v čim večjem številu. — Blagoslovitev nove motorne brizgalke naše gasilske čete bo v soboto ob pol 17. pred gasilskim domom v Zagorju. Kumovala bosta za TPD ravnatelj rudnika inž. g. Burger Silvo, za zagorsko občino pa njen predsednik g. Prosenc Anton. Opozarjamo na veselico drugega dne v Sokol-skem domu. Cisti dohodek je namenjen za kritje računa za novo motorno brizgalko. Posebno opozorilo in vabilo veljaj hišnim posestnikom. — Dvakrat je prav poceni prodaj »v o j čoln Blaž L, Zadnja povoden j mu je odnesla čoln nekje od Zaloga, pri nas pa so ga ujeli. Ker se mu ni izplačal prevoz je čoln prodal dvakrat po vrsti, prvič za reci in piši 16, drugič pa za 40 dinarjev. Omenjena plavajoča Škatla pa je dolga kakih šest metrov in predstavlja vrednost kakih 600 dinarjev med brati. Zamotano zadevo bo poskušala rešiti oblast. Zdi pa se, da je prodajalec napravil zgolj veselo šalo. ki pa seveda ni povsem nedolžna ne za eno niti za drugo stran, ker je Blaž menda ob kupčiji tudi »barko vozil«. Iz Kamnika — SpominsKa svečanost kamniškega Sokola je bila kakor vsako leto v telovadnici. Br. prosvetar dr. Igor Vidic je imel pred vsemi oddelki priložnosti govor, ki je prikazal življenje, delo in smrt blagopokoj-nega kralja Aleksandra I. — Nov telefon? Kamniški pridobitni krogi so sestavili in podpisali vlogo, ki je bila pretekli teden odposlana na ministrstvo pošte, telegrafa in telefona v Beogradu. V vlogi so označeni razlogi, ki govore za to, da se zamenja dosedanji telefon in tudi razlogi, zakaj naj se preskrbi moderna, po možnosti avtomatska telefonska centrala. Dosedanja predpotopna telefonska aparatura kriči po novii razvijajoča se trgovina, obrt in industrija pa govore za to, da dobimo avtomatsko telefonsko centralo. Želimo, da bi ta vloga ne naletela na gluha ušesa in da bi dosegla popoln uspeh. — Trgatev, ki jo je priredilo v soboto zvečer Sokolsko društvo Kamnik, je prav dobro izpadla. Razpoloženje je bilo prvovrstno, prav dober pa je bil tudi gmotni uspeh. S čistim dobičkom, ki je bil dosežen, bodo naši Sokoli prav lahko preuredili kopališče tako, da se bodo obiskovalci tudi pozimi čim udobneje počutili. Vsem, ki ste prispevali, iskrena in bratska zahvala. — Plesne vaje so tudi letos vsako nedeljo popoldne v Narodni čitalnici. Udeležencev je prav lepo število, ki se bo pa prav gotovo še zvišalo, ker je bila v nedeljo šele otvoritev. Z DEŽJA POD KAP — Ce ta nesramnež v hiši na nasprotni strani ulice ne izključi svojega radijskega aparata, mu razbijem okno. — Za boga, samo tega nikar, potem bi ga slišali še bolj. Mirko Ljubic: O komarjih in še kaj Imam prav dobro službo. In sploh prav dobro plačo, ampak, prosim vas, v teh časih, kaj pa pomaga, ko pa nič'ne zaleže pri tej draginji. Moja žena vedno pravi, da sem nervozen. Pa ni res. Nervoze sploh ne poznam in tudi sicer je poznati nočem. Sem preveč zaposlen. Ja saj res, o tem vam hočem povedati nekaj imenitnega. O zaposlenosti, brezposelnosti, ideji in postranskem zaslužku. Ampak, prosim, ni vse za vsakega. To pomaga samo tam, kjer so komarji. Da, da komarji. Ampak, prosim, ne radijski komarji, temveč oni pravi, ki ponoči brlizgajo okoli ušes, da od jeze samega sebe bi ješ po obrazu ali pa nad vzglavjem, čakajo ugodne prilike, da ti »iza busije« zabodejo svoje krvoločne rilce v telo in te zapustijo šele, ko so njihovi vampi polni kot boben. O, strašna šiba so komarji! No, povem vam, kaj se je zgodilo meni. Povedal sem že, da me žena zmerja, torej sem oženjen. Ce sem oženjem, imam seveda tudi otroke, o, pa še kakšne. Kadar se vsi trije spravijo nad me, imam se pred komarji manjši strah. Ampak, tone spada sem. Torej otroke in ženo imam. Pa mi pridejo zjutraj vsi trije k postelji. Jaz iz postelje. »Kaj pa delate tu? Kako ste prišli sem? Kdo ste?« Namreč jih nisem spoznal, ker so biti opikani od komarjev in zabuhli v obraz. In pričela se je obtožba, da sem lenuh, da se ne brigam zanje, da sem jaz kriv, ker ne morejo spati radi komarjev itd. V svesti si svoje nedolžnosti, sem sveto obljubil krvavo maščevanje komarjem. In sem jih tako potolažil, moje tri družinske člane namreč. Popoldne pridem iz službe, pa h ajdi, cunjo v roke in bum, po steni bum, po omari, bum, ojoj, vaza je sla na dvestosedem-intrideset koščkov komarji na strop, žena pa nadme s ploho in sploh z vsem. Da, da, dobrota je sirota. Kaj hočemo? Tako je bilo in tako bo. Sem mar jaz kriv, če komar sede na vazo in zadenem s cunjo bolj vazo kot pa njega? Izkušnja izmodri človeka. S cunjo ne bo nič. Cunje so za razbijanje vaz, a ne za pobijanje komarjev in njihovih družic. Mislim, mislim in se domislim. Med potjo iz službe si urežem lepo enoletno leskovko, prav tako, ki je za v ris, kadar na križpotju kličeš vraga o polnoči, da bi ti dal zaklad v zameno za tvojo ubogo dušo. Pa so vragi danes spekulanti — marš v Donji Lapac z njimi — in se ne dajo premotiti m takimi praznimi mam jami, da bi dajali zaklade za stvar, ki bo prej ali slej njihova. Ja, torej urežem si imenitno enoletno leskovko. Doma po-iščem staro copato in ji odtrgam podplat, ga pribijem na leskovko in evo, Darnokle-jevega meča pa na pred maerš, nad komarje. »Ha. sedaj se pa le pokesajte svojih krvavih grehov, prišla je ura maščevanja«, se zadovoljno n^smejem In jih začnem biti s copatnim podplatom, da je kar odmevalo od gore, kot pravi narodna pesem. »Krasno, imenitno«, se zakrohotam in divje udriham po debelih, krvi polnih trebuhih. »Pravici je zadoščeno«, se oddahnem, ko ni bilo več komarjev in zmagoslavno pri maham v kuhinjo. Žena me dvomljivo pogleda, ko ji naznanim svoj uspeh. (Imate tudi vi ženo. — Id nikoli ne zaupa vašim uspehom?) Gre v sobo, jaz smehljajoč za njo. Bog pomagaj! Smeh me je minil. Kako sem pa izgledal, ne govorim. Kolegom sem se zlagal, da so me komarji in da sem zato tako otekel. Ampak, kaj to! Takoj drugi dan, kufre gor, kufre dol, to se namreč le tako pravi, v resnici pa omaro ven, mizo ven, stoli ven itd. In slikarja v hišo. da prebeli sobo. ki je bila kakor hi človeka bičali s škorpijoni v njej. Seveda Komarji so bili siti in so prežvekovali našo kri, ko sem tleska! po njih. Ali sem jaz kriyr? Sem jim mar jaz dovolil to transfuzijo? In potem zopet omaro not, mizo not, stole not itd. Pa tudi — komarji not. BiU smo na istem, to se pravi, bili so, jaz pa ne. Bil sem ob 15 kovačev, ki jih bom o-rinil sele prvega in ob svoje copate, kajti je bil podplat ženine copate. Bil sem bolan, žena je imela prav. Bil sem nervoze i in sem zaprosil za dopust in sem ga tudi dobil. Imel sem časa na pretek. Mislim, mislim 24 ur, mislim 48 ur, mislim 72 ur in se domislim. Heureka! Pozor, prosim. Tu navodilo za vse one. ki nočejo imeti vaz v dvesto toliko in toliko koščkih, ki nočejo imeti otekle glave — od komarjev, hm, biti ob 15 kovačev itd. Vzemi ali odreži 1.35 dolgo palico, lahko pa tudi malo manjka ali malo več, to ni važno. Debela naj bo 3, 4, 5 ali 6 cm. Zgoraj pribij pokrov Ilirija kreme, lahko pa tudi Schmol paste, je vseeno. Vseeno je tudi. Če pribiješ pokrov spodaj. Na tretjem koncu ga ne moreš pribiti, ker ima samo sveder tri konce, palica pa le dva. Pribij pokrov tako, to je važno, da odprtina pokrova gleda proti stropu ali pa proti tlom. če palico obrneš narobe. V pokrovček pa vlij — ne ustraši se — malo bučnega olja. O, ne l L še pol litra ne, čisto malo, samo toliI::>, da pokrije dno. Seveda, če imaš bučno olje. Ce ne je dobro tudi namizno ali pa strojno. In sedaj! Dvigni palico, poišči na stropu komarja, pritisni pokrovček nanj tako, da bo k omar ček lepo v sredi in odmakni. Kaj boš videl? Nič! Strop bo čist, komar pa bo plaval in kobacal nekaj trenutkov — v olju. Ha, ha, kajne, komar v olju! Takega pa še ne, odkar smo klali, kot se pravi Ha, ha! Ali ni to enostavno? In tako imate kmalu zrak čist, to se pravi — sobo brez komarjev, komarje pa v olju. Seveda, sardine so boljše, ampak sedaj govorim o komarjih in saj ni treba, da bi jih pojedli. Uspeh garantiran. Stoodstotni uspeh! Kdor zna, pa zna! Samo na nekaj vas opozarjam. Ne povejte drugim, da znate loviti komarje! Ne boste imeli miru, ker vas bodo obiskovali razni ljudje, da jim pridite lovit komarje. Ja, kam boste pa prišli. Pomislite samo na olje — pri tej draginji. Saj za komarje v olju vam ne da nihče niti pare. Seveda, z menoj je drugače. Kot izumitelju mi pripadajo tantijeme, da sd izboljšam položaj pri tej draginji. No, nič ne rečem, nekaj že nesejo take ideje. Pa niso povsod tako dobri ljudje, kakor so tu. Dobro plačajo. Samo to je — olje je drago. Ampak, olje mora biti. Za komarje namreč. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran II Za opravo in »-o*«* del lista Oton Christoi // Vsi x Ljubljani Danes premiera zabavne ameriške družab. komedije LADY IN COWBOY Marsikatera žena in dekle se bo po ogledu tega filma čutila samostojnejšo in samo-zavestnejšo. Moški se bodo pa od srca smejali osvojevalnim pravilom preprostih deklet. — Neizkušeno lady predstavlja prikupna MERLE OBERON, preprostega ženina pa zastavni GARV COOPEB KINO UNION — tel. zz-zl Predstave danes ob 16.. 19. in 21. uri! Jutri v nedeljo ob 10.30 ljudska predstava po znižanih cenah in ob 15., 17., 19. in 21. uri Kakšen bo naš novi velesejem Spomladi bo že imel čisto novo lice, saj bodo glavni razstavni paviljoni že dograjeni ■ ■ Glavno razstavno poslopje, ki bo v njem dvorana Ljubljana, 19. oktobra Ureditev sedanjega razstavišča ob Go-aposvetski cesti pod Cekinovim gradom in na njem stoječih razstavnih paviljonov je projektiral v letu 1920-21 arhitekt Josip Costaperaria. Leto pozneje je projektiral ob Lattermannovem drevoredu, na seda-njean tako zvane m veseličnem prostoru še dva razstavna paviljona z označbo K in L. Paviljon L je leta 1932 upepelil požar, povzročen po streli. Ob lOletnici obstoja Ljubljanskega velesejma 1. 1930, sta bila zgrajena v središču razstavišča še dva razstavna paviljona, označena s črkama M in N. Prvotno so bile lesene konstrukcije razstavnih paviljonov v neposredni zvezi z zemljo. Zato je začel les kmalu gniti, zlasti ker je bil teren, na katerem stoji velesejem, zelo vlažen. Uprava Ljubljanskega velesejma je bila zato primorana kmalu započeti z drenažo terena in izgradila je kanalizacijo celotnega razstavišča. Tako je bila deloma preprečena nadaljna škoia. Uprava velesejma pa je po zamisli in načrtih ing. Načeta Perka še vse razstavne paviljone podbetonirala, to je, zgradila sicer šibke, vendar odgovarjajoče betonske temelje, na katerih stoje lesene konstrukcije razstavnih zgradb. Temu se je treba zlasti zahvaliti, da je danes ko se rušijo dosedanji leseni paviljoni, ies iz-vzemši poda, ki je v neposrednem stiku z vlažno zemljo, večinoma zdrav in bo mnogo gradbenega materiala, pridobljenega od razdrtih paviljonov, uporabnega pri novogradnji. Posebno važne so lesene konstrukcije ostrešja. Zadnjih deset let je imela uprava Ljubljanskega velesejmn mnogo skrbi in stroškov z vzdrževanjem razstavišča in razstavnih paviljonov. Stalno je bilo treba popravljati tlat kjer se je od časa do časa pojavljala na raznih krajih goba. Tudi strehe, ki so bile pokrite s strešno lepenko, so dale mnogo skrbi. Ni lahko vzdr- ževati 7500 kv. m take strehe, ki mora biti vodotesna. saj je v razstavnih paviljonih razstavljeno dragoceno blago, ki se v primeru propuščajoče strehe močno kvari. Uprava Ljubljanskega velesejma je začela s pripravami za novogradnjo že pred štirimi leti. Vzrok so bile zlasti velike pomanjkljivosti razstavnih objektov provi-zornega značaja in s tem zvezani vzdrževalni stroški, postopno propadanje objektov, kar je dalo velesejmu zlasti ob južni strani, že manj estetično lice ter elan, s katerim sta započeli z gradnjo modernega sejmišča mesti Beograd in Zagreb. Že leta 1937 je uprava velesejma proučevala prve idejne skice bodočega sejma. Na zahtevo mestnega gradbenega urada je lani potem, ko je mestna občina ljubljanska coločila nove regulačne črte bodočemu razstavišču na dosedanjem prostoru, razpisala uprava velesejma interni natečaj za predložitev osnutkov. Vodilna misel natečaja je bila pridobiti projekte, ki iz gospodarskih ozirov glede izrabe zemljišča m danih konstrukcij, največje štednje, smo-trenosti in praktičnosti, jasnosti koncepcije in enostavnosti, najbolj odgovarjajo. Ocenjevalna komisija je od predloženih osnutkov spoznala za najbolj odgovarjajočega onega ing. arh Vinka Glanza, ter ga r^loma še korigirala. Ta projekt bazira pri situaciji glavnega vhooa na načrtu poglobitve železniške proge na Gosposvetski cesti. Arhitektonsko zanimivo in obsežno upravno poslopje, ki daje tudi monumentalen poudarek, je situirano kot pročelna stavba glavnega vhoda. Ob novih regulačnih črtah se raztezajo razstavne zgradbe, ki tvorijo v notranjosti regularen trg, obdan z odprtimi razstavnimi kojami in pokritimi hodniki za obiskovalce. Načrt predvideva vso udobnost razstavijalcev in tudi obiskovalcev, ki naj bi ob slabem vremenu, čim dospejo do velesejmskega prostora, zaprli dežnike in imeli možnost videti vso razstavo, ne da bi jim bilo treba stopiti na dež. V trikotnem prostoru med Lattermannovim drevoredom in Celovško cesto, nasproti pivovarne Union je predvidena velika razstavna dvorana, ki naj bo uporabna -tudi za druge prireditve razen velesejmskih. Ob Celovški cesti, ter ob križišču Lipovega drevoreda z Meridijanskim drevoredom sta predvideni dve veliki moderni skupini stranišč. Ta stranišča bodo na razpolago za javno uporabo skoraj vse leto, izvzemšd časa, ko se vrše velesejmske prireditve in bodo takrat namenjena izključno obiskovalcem velesejma. Novi razstavni paviljoni bodo mnogo višji in širši od dosedanjih. Predvideni so betonski fundament, betonski stebri kot nosilci strešnih konstrukcij, stene iz novega gradbenega materiala betocela In strešna kritina salonit. V paviljonih je predviden strop in zglajena betonska tla. Tudi koje ob zunanjih stenah paviljonov bodo mnogo višje in širše. Razstavni prostori bodo urejeni po zahtevah smotrne, moderne razstavne tehnike. Predelne stene poe-dinih razstavnih ko j bodo take oblike, da omogočajo širok pregled razstavnega blaga in večjo optično prostornost. Poskrbljeno je tudi za lično zunanjo fasado. V prvi etapi se grade vse razstavne zgradbe. Upravno poslopje pride predvido ma na vrsto že prihodnje leto. Arhitekti študirajo še načrt upravnega poslopja, ki bo morda v izvedbi smotrnejši kot je že načrt. Tudi je v študiju še smotrno situiranje jestvinskega in vinskega oddelka. Pomladanski velesejem bo pokazal že popolnoma novo lice, saj bodo glavni razstavni paviljoni že dograjeni. Velesejmska uprava se trudi pridobiti še potrebna sredstva za izgradnjo velike razstavne dvorane, ki jo Ljubljančani že vsesplošno na živa jo »koncertno dvorano«. Ta dvorana je v izvedbi zelo draga, vendar pa neobhodno potrebna tako za velesejmsko upravo, ki ji primanjkuje razstavnega prostora za svoje prireditve, kakor tudi za razne prireditve drugega značaja, za katere danes Ljubljana nima primerne dvorane. Po zatrdilu arhitektov in gradbenega podjetnika bodo razstavne zgradbe ob ugodnem vremenu do božiča v surovem stanju že pod streho. Tako dobi Ljubljana moderno razstavišče, ki ji bo v ponos kakor je razstavišče v ponos Zagrebu in Beogradu, upravi velesejma pa bo omogočeno nadaljevati s programom razstav gospodarskega in kulturnega značaja Žal upravi velesejma ni bilo omogočeno započeti z gradnjo že lani, ko so bili gradbeni stroški mnogo nižji od današnjih. šlnski uslužbenci za svoje pravice Jutri bo v Trebnjem veliko zborovanje podeželskih občinskih uslužbencev Trebnje. 19. oktobra V zadnjem času prinašajo časopisi poročila, kako so nekatere mestne občine zaradi naraščajoče draginje svojim uslužbencem zvišale prejemke Tudi v prid delavcem se je v tem pugledu že mnogo storilo, le podeželskih občinskih uslužbencev sc nihče ne spomni. Ker pa je položaj le-teh obupen, saj ima večina še vedno stare prejemke — le po par sto dinarjev mesečno — je za jutri sklicano v Trebnjem veliko zborovanje občinskih uslužbencev, ki bodo končno tudi že enkrat spregovorili v obrambo svojih pravic m zahtevali, da sc tudi njih položaj na kakršenkoli način pravično uredi. Občinski uslužbenci novomeškega, črnomaljskega, krškega, brežiškega in litijskega sreza, ki bodo zborovali jutri v Trebnjem, so sestavili obširno resolucijo, iz katere posnemamo: Ban g. dr. Natlačen je naslovil na vse občine posebno okrožnico, s katero je priporočil zvišanje prejemkov njihovim uslužbencem glede na tako ogromen porast cen. Ta okrožnica pa pri podeželskih županih ni naletela na razumevanje, saj navadno občinski odbori ugode le malokomu, dočim se za okrožnice običajno niti ne zmenijo. Ker je danes še mnogo občin ki ob razpisih glavnih služben h mest nudijo po 500 din mesečnega brutto dohodka, se ne smemo čuditi, da so se razmere med podežel7 skimi uslužbenci tako zaostrile Če n. pr. preračunamo dajatev v naravi in plačo navadne kmečke služkinje, pridemo do zaključka, da ima slednja večje dohodke, kot pa občinski uslužbenec Zato je nujno potrebno, da banska uprava izda občinam nalog, da svojim uslužbencem takoj zvišajo plače in predlagajo občinski uslužbenci, da se jim prizna na glavnih službenih mestih po 1300 din mesečno, na ostalih mestih pa po 1000 din mesečno Poročenem z družinskimi člani naj bi se priznala še primerna doklada. Občnsk' uslužbenci zahtevajo dalje, naj se dokončno izvede organizacija obč. uslužbencev za naš< banovino in, de se dovoli sklicati občn' zboi Občinski uslužbenci zahtevajo tudi. da banska uprava čim prei prevzame obtmske nameščence, da bi bili končno že rešeni vsakokratne dobre ali slabe vol:e občinsk h odborov, ko sklepajo o njih preje.nJ>»h izdala naj bi se za to enotna prastatika z določenimi in ne okvirnim prejemk Ni pretirano, če se t tfi da sc rsvno ob-fiasja uslužbenci na najnižji stopnji ir. naj- bolj sramotno plačani. Vs: drugi še tako maloštevilni sloji so danes z barskimi na-redbami dosegli vsaj ■ olikor tol'ko zadovoljive uspehe, le za občinske uslužbence se z odločnimi ukrep' nihče n» zgane. Od občinskih uslužbencev se iz dneva v dan več zahteva Za občinskega uslužbenca ni uradnih ur. Ne prejemaio pa zate nobenega priznanja, nasprotno občutno vedno večji pritisk tako od strani občanov, kakor tudi naraščajo zahteve raznih oblasti. Občinski uslužbenci so do sedaj trpeli Ker pa njih stanje postaja iz dneva v dan obup-nejše in nimajo več možnost' vsa* znosnega življenja, bo jutrišnje zborovanje glasen klic zapostavljenih v obrambo nj'hovih pravic. Ker se bliža tudi bansko zasedanje, občinski uslužbenci upajo, da bo tudi banski svet zastavil ves svoj vpliv, da se jim položaj zboljša. Pri reševanju tako važnega vprašanja kakor ie vprašanje zboljšanja obč. uslužbencev, je treba predvsem upoštevati, da je praksa pokazala, da brez sposobnega, marljivega, in materialno preskrbljenega uslužbenstve občinska uprava ne uspeva. Zato so občinski uslužbenci prepričani, da ravnajo tudi v interesu dobre administracije, če pripomorejc s svojo zahtevo, da se vprašanje službenega razmerja obč. uslužbencev zadovoljive uredi. Zato naj bi banski svet izposloval. da se prejemki obč. uslužbencev izenačijo z onimi državnih ali banovinskih uslužbencev. Občinski uslužbenec na deželi mora tudi v veliki meri nositi socialna, kulturna in nacionalna bremena, ker se ne more izogniti dolžnosti, da deluje v nacionalnem in kulturnem življenju, da daje prispevke itd Občinski uslužbenci so prepričani, da bo g. ban upošteval njihove upravičene želje in cLi bo odločil, da se do danes še neurejen in brezpravni odnos občinskega uslužbenca do občme in obratno končno že uredi. Na jutrišnjem sestanku v Trebnjem pa bodo občinski uslužbenci povedali tisto, česar nočejo in ne morejo več za molčati. Iz obširne resolucije končno še posnemamo, da se na deželi ne bodo osnovali prehranjevalni odbori, ampak se bo to deflo poverilo zopet občinskim uslužbencem, kajti oni so zmožni in morejo delati. Ali pa bodo to delo v resnici tudi zmogli pri splošno znani prezaposlitvi, menda ni nihče pomislil. Ali res merodajni gospodje ne vedo, da so bremena, ki jih danes prenašajo ti reveži, pretežka in da bo treba, če bo šlo tako naprej, pripraviti tudi nosilnicc, rogo z veličastno panoramo Kamniških in vencem drugih planin v ozadiu Delavci hite z zadnjimi pripravami. Ureien ie bil tudi lep dohod, nasut z lešem ki ga zda i valjaio in gladiio a mestna občina ie uredila tuđi pot ob južni strani stadiona — edini prispevek mestne občine, ki b? morala sicer izdatneje vrlemu klubu Drisk~Čiti na oo-moč. sai ie oo zakonu o telesni vzgoii to celo dolžna storiti Isto velia tudi za druge oblasti, ki n;so naš1^ dovoli razumevania za olcdno Hermesovo delo in so stale ob strani, namesto da bi z izdatnimi subven- cijami železni carskemu klubu nriskočile na pomoč in tako prioomogle k čim leoši in naglejši ureditvi tega modernega stadiona, ki je vani že do sedaj investiranih več milijonov din. O delu in napravah na stadionu ie naš list že v svoji velikonočni številki obširno poročal. Dovoli ie. da omenimo, da stadion sam na sebi brez igrišč in drugih prostorov zunai dirkalne proge meri z nasipi vred 245 X 128 m, vsa njegova površina oa znaša nad 30.000 m* Koliko ie bilo dela za ta stadion, dokazujejo nekatere številke: samo materiiala za nasrne ie bilo treba na voziti okrog 60.000 m'. V stadionu bo prostora za najmanj 30.000 gledalcev zlasti potem, ko bo dograjena velika moderna tribuna, kajti zdai so Dostavili samo zasilno tribuno, ki io ie dalo na razoolaco kasačko društvo. Otvoritev Hermesovega stadiona, združena z velikimi soortnirni Drireditvami. bo gotovo pomemben dogodek za našo javnost zlasti Da za naš mladi, leoo razvijajoči se sport. Gotovo oa bo te naprave najboli vesela Šiška kjer bo zlasti njena mladina urila svole telo in se krenila v prostorih stadiona. ZSK Henriesu k njegovemu Dionirskemu delu za naoredek našega sporta tudi naše čestitke! »Figarova svatba« K letošnji uprizoritvi Ljubljana. 19. oktobra Mozartova opera »Figarova svatba« je dosegla Dri lanski vprizoritvi. nod muzikalnim vodstvem dirigenta dria. Švare in v režiji šef-režiserja Cirila Debevca nesporno enega izmed na i močnejših uspehov pretekle sezone. Tako v muzdkalnem, kakor v igralskem Dogledu ie oredstavliala močan vzoon ODerne ravni ter naoredek v Ksenija KušeJeva stilnem petju in igran tu. To so ugotovile kritike in občinstvo. Letošnja uprizoritev bo orinesla dve Drezasedbi vlog. Letos bo pela partijo grofice Hevbalova, ki smo jo slišali lani v interpretaciji Ksenije Viđali jeve. Ker je podpisala Vidalijeva pogodbo za tekočo sezono iz zdravstvenih in študijskih razlogov šele za začetek decembra, je prevzela Hevbalova njeno partijo. Da bo njen nastoo orav zanimiv dogodek smemo upravičeno pričakovati, kajti njen hitri napredek v velikih partijah je dokazal, da nam raste v njej upoštevanja vredna moč. V partiji paža Kerubina. ki jo ie pela lani Hevbalova. bo debutirala letos Ksenija Kusejeva, ki ie absolventka našega Državnega konservatorija in ie nadaljevala, svoj pevski studii na Dunaju. Po vrnitvi v Ljubljano se ie nredstavila našemu ofcčmstvu s samostojnim koncertom, ki so ga kritike zelo ugodno ocenile. Kušejeva bo prvič nastopila v Operi zato ie zanjo ta debrt velikega Domena. Nosilec glavne partiie ie Julij Betetto. Odveč bi bilo govoriti o njegovih oevsacih in igralskih dognanjih, ki so nam vsem dobro znana in od kritike in občinstva priznana in cenjena. Figaro je pač res ena izmed njegovih mojstrovin, ki nriča o njegovi visoki kulturi. Grofa bo Del Janko, ki je žel velik uspeh. V nartiti Suzane bomo slišali Ribičevo, ki se vedno močneje uveljavlja v stilnem petju. Komorni komični par bosta tudi letos oredstavljala Kogojeva in Zunan. v partijah Marceline in Bartola. Bazilia bo nel.Marcec. Curtia-Sladoljev. Airtonia Dolničar. Barbo na Pola jnarjeva.._ •POGOVOR MED ZAUTJBLJENCEMA — Kdaj se sestaneva, srček? — Kadar hočeš. — In kje? — Kjer hočeš. — Ob katerem Času? — Kakor hočeš. — Dobro torej, samo gkrj da boi točna* Iz Kranja — Navodila udeležencem tombole v Kranju, ki bo jutri popoldne s pri četkom ob 14. Vse napovedi bodo razglašene po zvočnikih. Vsakdo bo lahko tudi na daleč jasno in razločno slišal napovedi. Do glavnega odra bodo vodili trije prehodi, ki bodo prehodni ves čas igre. Reditelji bodo skrbeli za red. Prostor je tako odbran, da tudi deževno vreme ne bo motilo. V bližini hotela »Stare posteč bo postavljen pomožni oder, ki bo po telefonu v zvezi z glavnim odrom. Poleg table na odru bo se 8 pomožnih tabel, ki bodo omogočile kontrolo izžrebanih številk. Obiskovalci naj zaradi gneče ne silijo v bližino glavnega odra. Vsak udeleženec naj označi na zgornjem robu tablice točen naslov. Igralni načrt bo letos spremenjen v toliko, da odpadejo ambe — povečano pa bo število vseh ostalih dobitkov. Dostop s kolesi v Igralni prostor ne bo dovoljen. Za kolesa bodo shrambe Izven igrišča. Avtobusi bodo parkirali za Narodnim domom. Vsi dopoldanski vlaki bodo ojačeni; po potrebi bodo organizirani tudi posebni vlaki. Tombola bo zaključena pred 5., tako da imajo udeleženci železniške zveze proti Mariboru, Zagrebu, Rakeku, Novem mestu, Karlovcu, Kočevju, Vrhniki ln Kamniku. Oglejte si izložbo naših radioaparate v že od 800 din dalje RADIONE — TBLEFUNKEN BI^TJPTJNKT — ORION ITD. Trg. KRAŠOVEC NA »BEKSELNU« Ogled vsak dan v trgovini brezobvezen! — Karambol, ki k sreči ni zahteval žr tev. Včeraj je prišlo na Jelenovem klancu vsled cestnih del in nepazljivosti mlajšega kolesarja do karambola med tovornim avtobusom Jurija Pollaka in Gabričevim vozom za prevažanje peska. Do nesreče je prišlo v trenutku ko je stal voz na levi strani, tovorni avto pa je privozil pravilno po desni a vsled kolesarja na nasprotni strani bilo mogoče avtomobila zavreti in že je bila nesreča tu. Nihče ni bil niti lažje poškodovan pač pa je materialna škoda zlasti na vozu precejšnja. — Prvi prometni otok v našem mestu so zgradili v tem tednu na križišču Jelenovega klanca in Kopališke ulice pred hišo g. Lenardiča. Ker tvori klanec na tem mestu ovinek ln je tu najvišja točka Kopališke ulice ,ki je prav za prav klanec, je vodstvo gradbenih del pravilno uredilo, ko je upoštevajoč težkoče prometa na takih mestih dalo zgraditi prometni otok. Na tem otoku bi lahko postavili po odstranitvi elektrovodnega droga tudi prvi kiosk za reklamne napise. — SK železničar : SK Kranj odigrata jutri ob 13. uri na tukajšnjem nogometnem igrišču prvo tekmo v nadaljevanju prvenstva. Navijači glejte, da bodo naši zastopniki v ligi zadovoljni s podporo. — Osebne vestL Prestavljeni so na tukajšnjo davčno upravo sledeči gg. uradniki: Wurzbach Maksimilijan, Grl čar Stanko in Lotrič Jože. Ostavko na službo je dala dave, ata mWmWtmt Jerica, Stran 4 »SLOVENSKI It A ROD«, sobota, it. oktobra 1940. ftter. 240 Mariborski peki in njihovi pomočniki Predsednik združenja pekovskih iiso)slro» odgovarja pekovskim potuočalikoan Maribor, 19. oktobra Dejstvo je, da je mariborska podružnica najagilnejša članica Zveze živilskih delavcev Jugoslavije. Toda že pred tem so imeli mariborski pekovski pomočniki izvrstno stanov' o in kulturno organizacijo. Imajo svoj pevski in tamburaški odsek, športni klub, so torej ljudje z željo po stanovskem in kulturnem napredku. Temu nasproti je neizpodbitno drugo dejstvo, da so pekovski mojstri mariborski najboljši delodajalci, saj so dali v naši državi svojim pomočnikom najvišje mezde in najugodnejše delovne pogoje. Ob ugotovitvi teb dejstev se vsakdo sprašuje, kako so le mogli pomočniki spričo svoje stanovske zavednosti in kulturnega stremljenja ovaditi svoje mojstre drž. tožilstvu in s tem zagrešiti dejanje, katero Nemec tako pravilno označuje. Zavedajo se sami, da niso lepo ravnali in so zategadelj nekako v svojo opravičbo priobčili v časopisju pojasnilo: Zakaj tožijo pekovski pomočniki svoje mojstre. Naša dolžnost je. da to pojasnilo ovrže-mo. V svoji zadregi navajajo, da se pek. mojstri niso nikdar držali nobenega zakona, uredbe, pa tudi ne kolektivne pogodbe, katero so oni sami podpisali. To je zopet nov neutemeljen, težak in žaljiv očitek pekovskim mojstrom. V Jugoslaviji imamo sto in sto zakonov in uredb in pekovski mojstri b' morali biti naravnost divjaki, da se po nobenem zakonu ali uredbi nc ravnajo. Nasprotno je res. da spoštujejo kot dobri državljani pek. mojstri vse zakone in uredbe, če te tudi drugi "V državi spoštujejo. Ce se pa teh zakonov nikjer drugod v Jugoslavija ne spoštuje, pa tudi ni so moralno obvezani, da se po njih ravnajo, zlasti če so ti njim v kvar in ogrožajo njih eksistenco. Ve*1—o pa so se potrudili in legalno storili j«-^. da se ti zakonski predpisi in uredbe spremene v skladu z interesi oekovske stroke. Pomočniki so podpisali že dvakrat kolektivno pogodbo, ki do!<ča pričetek glavnega dela v pekarnah ob 1. uri. To pa nasprotuje tako zakonu o zaščiti delavcev, kakor ministrski uredbi o omejitvi nočnega dela pomožnega osebja v pekovskih obratih. 5 kako pravico očitajo sedaj pomočniki mojstrom, da kršijo zakon in uredbo? Prav tako je neutemeljen očitek, da pekovski mojstri niso spoštovali sporazumno sklenjene kolektivne pogodbe. Vse spore iz kolektivne pogodbe rešuje paritetna komisija, končno in brezprizivno. Samo enkrat so pekovski pomočniki prijavili več primerov prekrškov in je vse te paritetna komisija temeljito obravnavala izkazalo pa se je, da je bMa prijava v večini primerov neupravičena, v kolikor pa je bfla prijava utemeljena, so se pomočnikom popravile krivice. Pozneje so še par krat prijavili nekaj primerov, toda brez konkretnih navedb in zlasti niso hoteli, da se zaslišijo prizadeti pomočniki, radi tega paitetna komisija rudi ni mogla obravnavati. Poleg tega pa imajo pomočniki po kolektivni pogodbi pravico, da prijavijo prekrške kolektivne pogodbe oblasti, če jih pantetna komisija rešiti ne more. Pomočnikom ie torej dana možnost, da legalnim potom zavarujejo in izvojuje-jo svoje pravice in zahtevke iz kolektivne pogodbe. Vendar pa morajo pomočniki vedeti, da je biLa kolektivna pogodba sporazumno in prostovoljno sklenjena in da vetja v enaki meri za oba pogodbenika in da jo morata tudi oba lojalno izvajati. Kje je torej krivda, če sc pogodba ni v poedinib redkih primerih izvajala? In o draginjskih dokladah! Pomočniki pravijo, da so že vsa industrijska podjetja dala svojim delavcem diaginjske doklade najmanj 20 do 30%. Niso pa povedali, kake mezde je imelo to delavstvo pred priznanjem draginjskih doklad in da so pekovski pomočniki še zmerom na boljšem z 10-odstotno draginjsko doklado, kakor oni, ki so prejeli recimo 30% draginjsko doklado. K temu pripominjamo še, da znašajo tedenske mezde pekovskih pomočnikov za 9urno dek» v prvi skupini 440 in 360 din, v drugi skupini 400 in 320 din in v tretji skupini 310 in 250 din V te skupine so pomočniki sorazmerno razdeljeni. K tem temeljnim mezdam je prišteti torej še 10% draginjsko doklado in ekvivalent za kruh, ki ga po-užijejo pomočniki med delom in vzamejo še 1 kg dnevno za dom, kar se mora računati tedensko najmanj 40 din. Prosimo pomočnike, da nam povedo, kateri pomočniki v kaki drugi rokodelski stroki so bolje plačani od njih? NepravMna je s tem v zvezi navedba pomočnikov, da se je cene kruhu dvignila za 30% in drobnemu pecivu ie za več. Mogel bi namreč kdo domnevati, da so se dohodki mojstrov za toliko dvignili, ko pa je nasprotno res, da so se za toliko in še več dvignile surovine in režijski stroški v pekovskih obratih in je gmotni položaj pek. mojstrov mnogo n epov olj ne j ši ' od takrat, ko so se priznale prve draginj-ske doklade. Navzlic temu pa je bila uprava združenja pripravljena priporočati članom primerno ponovno zvišanje draginjske doklade in se je odlagala rešitev prošnje le dotlej, da se ustalijo razmere v pekovski stroki. Nelojalno postopanje pek. pomočnikov pa je to preprečilo. Uredba o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom ukinja nočno delo v pekovskih obratih in določa, da sc sme ljudski kruh prodajati šele dan po peki. Že prvi dnevi po uveljavljenju uredbe so pokazali, da so v praksi velike težkoče. Zlasti je bao to s prodajo kruha ob ponedeljkih radi nedeljskega počitka Da se slednji ne krši, da pa sc zadovolji uredbi, so morali peki že v soboto speci kruh za ponedeljek. Zgodilo pa se je v mnogih primerih, da so odjemalci kruha tega ob ponedeljkih vračali kot slabo užitnega, nekaterim mojstrom pa je ta dan primanjkovalo kruha, ker svežega niso hoteli prodajati. Da bi se pa ustreglo občinstvu, ki naj bi imelo ob ponedeljkih neoporečen kruh in vsaj enkrat v tednu svežega, so pekovski mojstri dravske banovine po ljuM lanskem združenju prosili bansko upravo, da dovoli ob ponedeljkih pričetek dela ▼ pekarnah opolnoči in prodajo svežega kruha ob ponedeljkih Banska uprava je zadevo priporočilno odstopila v rešitev pristojnemu ministrstvu in naročila podrejnim oblast-vom, da te izjeme tolerirajo do rešitve ministrstva. Tako je bilo tud: v sosedni banovini Hrvatski in gotovo tudi v drugih banovinah, ali nikjer niso pekovski pomočniki ovadili svojih mojstrrv državnemu tožilstvu, kakor so to storifli mariborski pekovski pomočniki Razumnemu dosti — Združenje pekovskih mojstro" v Mariboru. Koren Jakob 1. r. Zagrebški »Nenavaden človek" v Mariboru K premieri Senečieeve tragikomedije na mari« borskem odru Maribor, 18. oktobra Maribor se sicer ponaša s preštevilom ljudi, katerim le tako pravijo, ali pa nekateri res zaslužijo naslov nenavadnega človeka. Vendar ta, ki pride na sobotno premiero našega Narodnega gledališča tam iz bratskega Zagreba, je tudi za nas z iz-rednostmi že precej razvajeni Maribor res — nenavaden človek. To se pravi, on sam — Geno Senečič — je že na prvi pogled (dekleta pozor!) zelo simpatičen in še v cvetju svojega kulturno tvornega življenja. Pa je vendar že oče točno pol tucata — gledaliških otrok, če se ne motim sledečih imen: »A Gak«, »Ferdinand«, »Slučaj z ulice«, »Radnički dol«, »Neobičan čovjek« in naslednji: »Spis, broj 516«. Nas seveda najbolj zanima peto ali predzadnje Senečičevo dramsko delo, ki smo ga mu (ozir. gl. režiser Kovic) prekrstili v naslov Nenavaden človek. Krščen je bil ta Senečičev >sinkor«t€e ?n okoliške novice -— Nov grob. V Slovenski ulici St. 40 Je umrl zasebnik Anton Vrač ko, star 59 let. — žalujočim svojcem naše globoko so-žalje! — Davčno predavanje. Dre vi ob pol 21. je pri Novem svetu predavanje za obrtnike. Predaval bo zbornični davčni referent g. 2 a g a r o raznih davčnih zadevah. — Nova dvonadstropna stanovanjska hiša, v Gosposvetskl ulici gradi krojaški mojster Franjo Zidarič novo, dvonadstropno stanovanjsko hišo. V novo dvonadstropno stanovanjsko hišo ge. Frančiške Bergo-ve v Kamniški ulici so se najemniki že vselili. — Nočno lekarniško službo imata od danes naprej pa do petka 25. t. m. Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici št. 12, tel. 28-12, in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel. 22-13. —- Zveza Maistrovih borcev vabi vse svoje člane, da se udeleže tovariškega sestanka, ki bo V soboto 19. t. m. ob 19. v gostilni zohar, Tržaška cesta 3. — Prijavljenci za dramatsko šolo, ki DO pod vodstvom glavnega režiserja J. Kovica, naj se zglasijo v nedeljo 20. t. m. ob 10. v gledališču. Ob tem času se bodo sprejemali tudi še novi prijavljenci. — Zdravniška dežurna služba. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem ima v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega zdravnika v nedeljo 20. t. m. gosp. dr. Martin Horvat, Tržaška cesta St. 13, t. j. javna bolnica. — Položili so kapetanski izr>it. V šoli za rezervne pešadijske oficirje v Sarajevu so po šesttedenskem kurzu za kapetane II. razreda položili izpit za peš kapetane II. razr. sledeči rezervni poročniki mariborskega vojnega okrožja: Belec Janko, učitelj v Š tri sovi. Cvetko Ivan. učitelj v Krčevini. Mihec Ante. učitelj v Mariboru, Lupša Joško, uradnik v Mariboru, in Zlat-ko Zej. učiteli v Mariboru. Mladim oficirjem Sokolom k njihovemu uspehu iskreno čestitamo! — Smrt v cvetu mladosti... V mariborski splošni bolnici je preminil posest- niški sin Franc Sabeder. star 33 let. Smrt je pokosila mlado življenje v najlepši dobi. 2alujočim svojcem nase globoko so-. žalje! — Lepi uspehi »t ud enakih strelcev. Pri nagradnem streljanju studenške strelske družine je dosegel prvo mesto Emerik Gobec s 37 točkami od 50 dosegljivih. Drugi je Josip Kler. trotii Franjo Vivod. četrti Ivan Golčar. neti Živkovič Cvetko, Sesti BevČič Ljubo, sedmi Klančič Alojzij, osmi pavidovič Bogdan. Najboljši strelci so prejeli lepa nagradna darila. — O tem in onem. Svojevrstna tatinska druščina je doma v okolici Ptujske gore. 541etna Ivanka Kampl in njen sin Ivan, star 33 let sta bila ured sodiščem obsojena zaradi tatvine in sicer sin na 18 mes,, mati pa na 14 mes. težke ieče. Pred razpravo sta ukradla nekaj blaga pri Macunu v Gosposki ulici, po razpravi pa pri trgovcu Mavriču na Kralja Petra trgu. Toda njuni tatvini sta prišli na dan in bosta spet obsojena. — Razglašen ie konkurz o imovini trgovca g. Koste Vukasinoviča v Mariboru. — 631etno posest ni co Marijo Muršič iz Gradiške ob meji je obsrizel merjasec. Muršičevo so prepeljali v bolnico. — 15-letni A. F. je porezal repe konjem tuk. špedicij ske tvrdke Balkan. Iz repov si je napravil več krtač. — V gramoznici pri Sv. Andražu v Slov. goricah le zasula zemlja 481etnega delavca Martina Redterja. Tovariši so mu takoi priskočili na pomoč in so ga rešili. Reter ima težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico. — 121etni dijak Ivan Polanec iz Ptuja ie pri telovadbi padel in dobil težke notranje poškodbe. Zatekel se ie v bolnico. — 32-letni poseetndslci sin Alojzij Novak lz Sv. Lovrenca ie bil zaposlen pri pod; ran ju dreves v bližnjem gozdu. Vejevje padajočega drevesa ga ie zajelo, vendar je dobil Novak k sreči le lažje poškodbe. — Iz Studencev. Za nocoj in za jutri zvečer pričakujemo Studenčani tudi goste iz Maribora. Drevi uprizori namreč naša marljiva studenška sokolska družina zelo zanimivo in zabavno veseloigro, ki oa seea s svojo vsebino v resno stran sodobnega družinskega in socialnega življenja. Novo naštudirano odrsko delo bo našlo nedvomno precej odziva pri vseh prijateljih in podpornikih našega studenškega sokolske-sa gledališča. — Pozor na Jupitra - Saturna! V teh nočeh — dokler ostane še jasno se kaže stališče Jupitra in Saturna napram mesecu v jako zanimivem razmerju drug od drugega. Posebno zanimivo ie stanje Jupitra napram luni, dočim je Saturn večinoma zakrit od lunine svetlobe — Snoč pa dav* je slanca pala... Ne šele v petek 18. oktobra, marveč ponekod tudi v mariborski okolici le že preje pala prva slana, ki gre že na račun opominov na letošnji zimo. Preobrat ie prišel v te i obliki nepričakovano. Za 16. oktobra (sprememba lune) je bilo na izvidu deževno vreme in v slučaju jugovzh. vetra tudi že prvi sneg. Pa se ie preko noči od 16. na 17. oktobra spremenilo po izmeni vetrov proti severozapadu. In tako smo od prejšnjega zelo toplega dne naenkrat prišli do prve slane in zelo hladnega vetra tudi ori sicer toplem solncu. Preko noči od četrtka na petek pa je temperatura še boli pala (na + 5C) in tako smo dobili v petek v dolinah prvo večjo, sicer pa kot rečeno že drugo slano. . — Ogražanje varnosti javnega prometa. Neki dijak, stanujoč onkraj (desni breg) Drave je s svojim kolesom preko mostu privozil s tako brzino, da je na križišču Glavnega trga podrl trg. pomočnico Erno M., ki pa je k sreči utrpela le lahke poškodbe. Pri tem pa je padel tudi kolesar, kateremu se je pokvarilo kolo, on sam pa se je tudi lažje poškodoval. — Se vedno Jabolka. V Sp. Koreni živita soseda Fras in Zorko v starem sovraštvu. Zorku se od druge strani očita, da zanemarja svoje posestvo in da se tudi letos, ko se sadje tako lahko in dobro proda, nič kaj preveč ne briga za pospravo svojega sadja; jabolka da ležijo po tleh in gnije jo. Iz orožniSke prijave pa vemo, da je Zorko prijavil večjo tatvino jabolk in je pri tem osumil svojega soseda. Ta pa ima sam svoj sadovnjak in zato je bilo težko ugotoviti, če hi bila pri hišni preiskavi najdena jabolka (moškanjčki) res sosedova. Nemara bo Zorko moral izslediti bolj zanesljivo sled za pravim tatom njegovih moškanjčkov kot je bila ta do osovraženega soseda. — V Koruzi jo je zasačila. Tereziji Kranjc v Sp. Dupleku se je zdelo, da na njeni njivi zmankuje komaj dozorela koruza. Imela je sicer sum, kam da bi bila izginjala koruza, toda kaj gotovega le ni imela o storilcu. Te dni pa zasači v koruzi LovrenČičevo iz Zg. Dupleka, ki je imela že poln predpasnik koruze. Prijeta tega seveda ni mogla utajiti, toda odločno pa zanika, da bi bila ona kriva že prejšnje tatvine koruze. — Previden tat v Zadružni mlekarni, v Zadružni mlekarni v Slovenjem Gradcu je bilo v noči od 15. na 16. t. m. vlomljeno. Drugo jutro so opazili, da od nekje v hladilnici shranjene vsote 1000 din manjka 900 d1«t torej da je tat pustil drobiž za 100 din pri miru. Tudi se ni opazilo, da bi si bil privoščil sira in drugih mlečnih izdelkov, ki jih Je več v zalogi- Se celo vrata je za seboj zaprl in vsel ključ s seboj. V Slovenjem Gradcu so seveda zelo radovedni, kdo bi bil ta vlomilec tako čisto svoje vrste. — Da st kot vajenec tudi kaj privošči. Nekemu čevljarskemu mojstru v Studencih je zmanjkal denar 500 din. V delavnici sta bila pomočnik ln vajenec. Med tem ko je mojster ugibal, kam je izginil njegov denar, so drugi opazili, da vajenec hodi s svojim dekletom vse drugače kakor prej. Ko so pri nJem opazili Se 200 din, je na zadevno vprašanje odgovoru, da mu je denar podarila njegova izvoljenka. Ker pa je znano, da je dekle revno, se je bas a tem izgovorom dovolj sam izdal. Na to prijet, je tatvino priznal in Kot vzrok navedel, češ, da se je tudi njemu zahotelo po nečem boljšem. — Prodaja vencev, cvetic In igiiča«tega vejevja. Mostno poglavarstvo Maribor opozarja osebe, ki nameravajo prodajati na praznik Vseh svetnikov na trgu vence in Šopke na določbo i 33 obrtnega zakona m na razpis kraljeve banske uprave dravske banovine s dne 23. 10. 1934 No. m. 5031-2. V smislu S 23. obrtnega zakona so upravičeni prodajati umetne vence m šopke samo oni, ki imajo zadevno obrtno pooblastilo. Prav tako imajo pravico prodajati vzgojeno cvetje samo vrtnarji z obrtnim pooblastilom. Po § 1. t. l. obrtnega zakona smejo poljedelci prodajati cvetlice, ki niso umetne (v toplih lehah, s posebnimi pripravami, z žlahtnim cepljenjem itd.) gojene. V okviru svojega kmečkega gospodarstva jim je dovoljeno vezati tudi preproste vence in šopke s cvetjem, ki so ga sami pridelan. Končno se opozarjajo osebe, ki želijo prodajati na trgu veje, ki služijo za vence in dekoracije ter so nalom-1 jene na raznih večinoma eksotičnih iglavcih kakor na gladkem boru, dug lazi ji. me-cesnu, jelkah in smrekah, da se morajo izkazati z izvornim potrdilom pristojne občine. V izvornem potrdilu mora biti navedena množina vej in vrsta drevja, odkoder so veje dobljene. Kdor ne bo imel izvornega potrdila, se mu prodaja ne bo dovolila. Proti kršiteljem tega razglasa se bo postopalo po tržnem redu, odnosno po obrtnem zakonu. Mariborsko ffledalf šč> Sobota, 19. oktobra ob 20.: »Nenavaden človek«. Premiera. Nedelja, 20. oktobra ob 20.: >Cyrano de Bergeracc. Ponedeljek, 21. oktobra: Zaprto. Torek, 22. oktobra ob 20.: > Nenavaden člo- vekc. Red B. Zasedba v Senečičev i dramski novosti »Nenavaden človek«: v glavni vlogi kot železniški upokojenec in kostanjar nastopi na izrecno željo g. avtorja Jože Kovic, ki ga je videl kot župnika v Kralju na Betaj-novi ob priliki gostovanja mariborskega gledališča v Ljubljani. V ostalih večjih vlogah pa nastopijo: Starčeva kot Tonkovice-va žena Ankica, Gorinšek kot pokrovitelj društva »Srce za siromaka«, Verdonik kot njegov tajnik, Rasbergerjeva kot manikir-ka, Nakrst kot policijski komisar, Košič kot prvi in Crnobori kot drugi novinar, Blaž kot nosač. Vprašanje vojne odškodnine Zamudniki se ie vedno lahko prijavijo Maribor, 19. oktobra V raznih časopisih je bila pretekli teden priobčena vest, da se nahaja vprašanje vojne odškodnine, ki sc tiče zlasti Slovencev s soške fronte in Koroške, pred rešitvijo. Zopet začenjajo vsi ti reveži upati, da bo krivica, ki jo trpe že 20 let, končno popravljena. Ravno danes tudi upravičeno zaupajo merodajnim faktorjem države, da bodo z izplačilom vojne škode oškodovancem iz prečanskih krajev, zlasti Slovencem in Hrvatom dejansko dokazali uspeh sporazuma in polno enakopravnost vseh državljanov Jugoslavije. Kolikor smo obveščeni, predvideva osnutek uredbe možnost, da tudi oni, ki svoje škode še niso prijavi-ili, lahko to v roku treh mesecev po objavi uredbe store, kar bo v prMog zamudnikom. Ostale določbe so več ali manj enake onim, ki jih vsebuje prvotni zakon o vojni škodi. Končna rešitev zadeve pa je odvisna od ministra financ, ker mora on dati sredstva na razpolago. Kakor je to v današnjih dneh zanj težko, smo prepričani, da bo g. minister pristal, ker bo s tem popravil krivico in razmeroma Ie skromno obremenil državne finance, komaj v razmerju dobrega odstotka, največ pol drugega napram vsoti, ki jo jc naša država žc dala za vojno škodo prebivalcem Srbije in Crne gore. Znesek 60 milijonov približno plačata naša- v» banovina Hrvatska v enem letu na amortizaciji stare ratne štete. Ce to upošteva naša vtlada in g. finančni min'ster, bo gotovo izdal že pripravljeno uredbo in s tera več tisoč družinam slovenskih in hrvatskih oškodovancev dal moralno in materialno zadoščenje. Pomožna akcija poživljena Poziv mariborskega župana — Proračun mestnega socialnega skrbstva zvišan za 1,167*403 «U*t Maribor, 18. oktobra Prejeli smo s prošnjo za objavo: Jeseni leta 1937 sem zadnjič apeliral na premožnejše meščane, da bi podprli Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora. Leta 1938 je bila uvedena socialna davščina in od takrat je mestna občina opustila vsako prostovoljno zbirko. Ce sem letos kljub socialni davščini primoran ponovno apelirati na meščanstvo Maribora in prositi za prispevke bilo v gotovini bilo v naturalijah, so krive temu težke gospodarske in socialne razmere, ki so zavladale tudi pri nas radi vojnih dogodkov v svetu. Mestna občina bo primorana proračun mestnega socialnega skrbstva zvišati od sedanjih din 4,598.650 na din 5.766.053. torej za celih din 1,167.403. Ta povečana sredstva, ki se bodo skušala izposlovati za novi proračun, ki stopi v veljavo 1. aprila 1941, pa nam primanjkujejo že letos. Pred durmi je zima, ko bo treba nuditi siromašnim prebivalcem našega mesta ne le hrano, ampak tudi obleko, perilo, obutev, kurivo in streho. Iz razpoložljivih in nabranih sredstev se bo nudilo dela-sposobnim predvsem delo, ostalim pa dajatve v naturalijah. S tem, da bomo siromašnim prebivalcem našega mesta nudili najpotrebnejše za njihovo eksistenco, bomo tu ob meji največ pripomogli k utrditvi državne misli. Vsakdo, ki more, naj se v tem trenotku zaveda svoje patriotične dolžnosti! Denarni prispevki naj se pošiljajo mestni blagajni z označbo »Za pomožno akcijo«, naturalije pa mestnemu socialno-političnemu uradu, Rotovški trg št. 9 (tel št. 27-54). — Dr. Juvan Alojz, s. r., predsednik mestne občine mariborske. Nagrade najboljšim strelcem Prijeten večer tezenskih strelcev Tezno, 18. oktobra. V Feličevi dvorani so se zbrali Številni strelci, med njimi mnogo gostov iz Maribora in Studencev, da prisostvujejo razglasitvi uspehov in razdelitvi nagrad strelcem, ki so si priborili prav častna mesta pri zadnji ostri strelski tekmi na orjaškem strelišču v Radvanju. Predsednik strelske družine, učitelj gosp. Franjo L u k n a r, se je najprej oddolžil spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, nato pa podal zagotovilo zvestobe in vdanosti mlademu kralju Petru II. in naši lepi domovini. Prosil je zastopnika komande mesta, kateremu je izrekel prvi pozdrav, g. majorja Bimbašiča, naj bo tolmač zagotovila vdanosti in ljubezni tezenskih strelcev mlademu kralju in kraljevskemu domu na pristojnem mestu. Prisrčno je pozdravil zlasti strelskega mojstra g. prof. Pero Cestnika, tajnika mariborske strelske družine učitelja gosp. Mohorja z družino, poročnika g. H a -b e r j a kot domačina, zastopnika studen- ške strelske družine g. Klera, vse domače strelce in Številne prijatelje tezenskih strelcev. Prebral je oprostilni pismi ustanovnega člana ravnatelja g. Babica, ki se zaradi bolezni ni mogel odzvati vabilu, in kapetana g. Predraga T o m i Ć a, ki je bil službeno zadržan. Zahvalil se je vsem darovalcem, ki so omogočili, da dobe tekmovalci lepe in primerne nagrade, tudi g. S i n i č u, ki je posvetil mnogo časa in truda, da bodo danes strelci primerno nagrajeni. Pri razglasitvi uspehov in razdelitvi nagrad so bili najboljši strelci, ga. Luk-narjeva, gg. Ribič in Stanko Vivod, deležni prisrčnih čestitk in priznanja. V imenu Mariborčanov je čestital strelcem k lepemu uspehu tajnik mariborske strelske družine učitelj g. Mohor. Sledila je prav prijetna zabava, kakor je pri tezenskih strelcih že običajna. Prijetni večer tezenskih strelcev bo ostal gostom kakor domačinom v najlepšem spominu. zal pa smo to pot pogrešali mnoge naše prijatelje iz Maribora. Iz Celja V • *. Ti Ji'/ ' , A Jk. k > » V* jA . • % v ^ -> ^ v Nt t - ^ "i * V j> i aV ~ *r "a v «' v v t » t t - K s t \ - . • ^ w • - . % ***.',', 4 - * \ ' v > A _V A ^ * A. ■* *\ . a ^*-A A .t —c Društvo Rdeči križ v Celju bo o Vseh svetih pobiralo na pokopališčih prostovoljne prispevke in prosi vse, ki bodo ta dan obiskali grobove svojih dragih, da počastijo njih spomin z darom za Rdeči križ. —c Nadaljevanje strelskega tekmovanja za celjsko strelsko okrožje bo v nedeljo 20. t. m. na strelišču v Pečovniku. —c Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Celiu vod' tečaje za ruščino, francoščino, nemščino (začetni in nadaljevalni tečaj), angleščino in italijanščino. Tečaji so ob večernih urah v drž. dvorazredni trgovski sodi v Celju. —9 Dve nesreči. Ko je 241etna poseatni-kova hčerka Josipina Flisova v Vinah pri Novi cerkvi pomagala v sredo nalagati peso na voz, jo je konj, ki je bil vprežen v voz, brcnil v desni kolk in jc močno poškodoval. Istega dne si je 61 letna občinska reva Ana Slanškova iz Laškega pri padcu na cesti zlomila levo roko v rameru. Poneare-čenki se zdravita v celjski bolnici. —c Nepojasnjen roparski umor. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v petek 37-letnl, na Hum ob Sotli pristojni Albin Stih, delavec in prekupčevalec z živino v Draži vasi blizu Loč pri Poljčanah, zaradi razboj niš t va in usmrtitve. Stih je bil obtožen,, da se Je letos t noči na 31. maj v družbi neznanega storilca splazil skozi Vucejev mlin v Draži vasi v prvo nadstropje hiše, kjer sta spala mlinar Franc Vucej in njegova žena Marija. Po Vucejevi izpovedi je zahteval Stih od njega ključe blagajne in denar, nato pa napadel njega in njegovo ženo, pri čemer je prizadejal Vuceju devet poškodb z nožem, njegovo ženo pa tako poškodoval, da je pozneje podlegla poškodbam. Napadalec je vzel iz Vucejevega žepa ključe, odprl blagajno ter vzel iz nje 1.400 din gotovine, 700 din vredno srebrno uro z zlato verižico in 410 din vreden samokres. Vucej je sprva označil dva druga moSka kot storilca, pozneje pa je izjavil, da je izvršil zločin Albin Stih. V stihovem stanovanju so naSli orožniki suknjič in klobuk, ki ju je imel Stih po Vucejevi izpovedi pri napadu na sebi. Stih je odločno zanikal krivdo in je izjavil, da Je po nedolžnem zaprt. Sodišče je štiha oprostilo, ker se ni moglo prepričati o njegovi krivdi. —c Na izrednem občnem zboru Celjskega Šahovskega kluba so bili v sredo zvečer izvoljeni v odbor naslednji gg.: pred sednik Josip Grašer ter odborniki dr. M3-kuletič, Latinovič, prof. Tavčar, Pleterski, Lah, Oton Lečnik in fipur. Nekateri dosedanji odborniki, ki so tudi dobri SahUti, so odstopili. —c V 14. kolu spominskega Šahovskega turnirja dr. A. Schvvaba, ki ga prireja Šahovski klub Gaberje, so bili v četrtek zvečer doseženi naslednji rezultati: Fajs : J. Schneider remis, F. Schneider : Domanjko 1:0, Ahtik : F. Csorgo 0:1, Hajsinger : Verckovnik 0:1, Golja : E. Csorgo 1:0, Medved : SlimSek 0:1, Rajšek : Esih 0:1, Pukmajster : Mimik 0:1, HabenSus : Reg-ner 1:0. Stanje po 14. kolu: Josip Schneider 12%, F. Cs6rgo 12, Fajs 11(1), Golja 11, Mirnik 10, Verckovnik 9%, HabenSus 8%(1), B. Cs6rgo 8, SlimSek 7, Regner 6(1), F. Schneider 5%(1), Esih 5(2), Domanjko 5(1), Hajsinger 4, Medved 3(2), Rajsek 2, Ahtik 1, Pukmajster 0 točk.