Ljubljana, aadilja, 15. junija 1947
UREDNIŠTVO IN DPUUl LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. | TELEFON 55-22 DO 55-2S
Poftt.nl mt plaćana v gotovini
tefo VEL, štev. 139 — Posamezna Številka 2duj
ROKOPISI SB NX VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN
PONEDELJKA
INSBHATNI ODDKLKK LJUBLJANA
TELEFON 38-32, 38-31
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 60 «045 08
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA «5 DIN
S
v
Vlada FLRJ zahteva ed Varnostnega sveta
Zdraženlh narodov preiskavo
zaradi napada grških monarhofašističniti letal na našo obmejno stražo
Beograd, 14. Jun. Zaradi preletavanja našega ozemlja v območja Dojranskega jezera in obstreljevanja jugoslovanske obmejne stražnice po letalih grških monarhofašistov, je vlada FLRJ poslala stalnemu delegatu FLRJ pri organizaciji Združenih narodov dr. Jožeta Vilfanu nalog, naj poročilo o tem dogodku takoj predloži generalnemu sekretarju OZN tn zahteva, da Varnostni svet nemudoma izvede preiskavo na kraju samem.
Zatrimo koioratskega hrošča
Nove najdbe krompirjevca ne le v krajih, kjer se je pojavil že v lanskem letu. ampak tudi drugod, nas opominjajo k največji budnosti in najostrejši borb .
Če ne bo uspelo, da bi še letos zatrli škodljivca, bo resna nevarnost, da se razširi po vseh naših krompirjevih nasadih. Svarilo naj nam bodo druge države, kjer se je hrošč že pred vojno močno razširil, ker ga niso pravočasno zatrli, zaradi česar povzroča ogromno škodo. škropljenje, s katerim bi morali reševati naš krompir, rta bi si zagotovili vsaj nekaj pridelka, ako bi se hrošč razpasel, bi nas stalo vsako leto težke milijone.
Da bi se izognili temu velikemu zlu, ki preti našemu gospodarstvu, je predsedstvo vlade LRS odredilo v smislu zvezne odredbe o zatiranju koloradskega hrošča z 20. maja 1947 obvezen množični pregled vseh krompirjevih nasadov v Sloveniji dne 15. junija 1947.
Vsi okrajni in krajevni LO so dolžni, da v smislu okrožnice, ki jo je izrlal minister za kmetijstvo 3. junija 1947 in posebnih navodil, ki jih je izdalo okrajnim LO ministrstvo za kmetijstvo, izvedejo tega
dne ob sodelovanju vseh množičnih organizacij obvezen natančen pregled vseh krompirjevih nasadov zaradi ugotovitve okužbe po koloradskem hrošču. Borba proti koloradskemu hrošču je glede na njegov razvoj sedaj najuspešnejša, ker ga oh tem času najlaže ugotovimo. Brezpogojno moramo uničiti ličinke, preden zlezejo v zemljo.
11 n oži ra m, ki bodo pregledovale nasade, bodo stali ob strani strokovnjaki, poslani iz ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Strokovnjaki odhajajo danes k vsem okrajnim LO, da. hi dali potrebna navodila.
Ta obvezni pregled nam mora podati jasno sliko o okužbi krompirjevih nasadov v predelih, ki velja^ jo se za neokužene. Podatke o pregledu in okužbah bo dnevno zbiralo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je zadolženo za izvedbo zatiralne akcije.
Mobilizirajte vsa razpoložljiva sredstva za borbo proti koloradskemu hrošču! Le množične akcije so jamstvo za uspeh postavljene naloge!
Generalni sekretariat predsedstva vlade LRS
Smo sredi poostrene akcije, da poiščemo in zatremo najnevarnejšega krompirjevega škodljivca koloradskega iirošea. To je prvi rastlinski sovražnik na naših poljih, ki ga zatiramo na povsem nov in dejansko edino uspešen način: množično, ob največjem sodelovanju vsega ljudstva ter ob največji podpori naših oblasti. Pri škodljivcih, ki množično nastopajo, je vsak drugačen način borbe že od samega začetka obsojen na neuspeh. Dokaz za to so nam druge države, ki tega škodljivca niso mogle zatreti, ker borbe proti njemu niso izvajale množično, še posebej pa nam je dokaz za to ameriški kapar, ki danes ograža naš? sadjarstvo, ker smo takrat, ko ji ga še lahko zatrli, nastopali proti njemu posamezno, individualno, kakor se je ta ali oni sadjar zavedal nevarnosti, ki jo škodljivec pomeni, ako se udomači na našem sadnem drevju.
Največja akcija za uničevanje krompirjevca je trenutno v okraju Krško. Tam je v borbi zoper hrošča mobilizirano vse ljudstvo. Tako so našli doslej tisoče hroščev. Pri zadnjih množičnih pregledih, ki so bili v dneh 9., 10. in 11. junija na vsem okuženem prostoru, pa so našli le še 148 hroščev. Pri teh pregledih je krajevni odbor Cerklje sam dal okoli 600 ljudi, mestni ljudski odbor v Brežicah pa je na lastno pobudo odredil, da se za določen čas zapro vse trgovine, gostilne in uradi ljudje iz njih pa se udeleže pregledov krompirjevih nasadov. To sta dva lepa primera, kako naj krajevni ljudski odbori sami najdejo najboljši način, kako bi glede na krajevne razmere z največjim uspehom izpolnili to danes izredno perečo nalogo, — da v kali zatremo zlo, ki nam preti.
Krompir je pri nas ena izmed najbolj razširjenih, najbolj donosnih in intenzivnih poljskih kultur, je osnovna hrana ljudi in veliki meri tudi krma za živino. Kaj hi glede na to pomenilo razširjenje hrošča, ako bi morali od zatira Inih akcij preiti k uničevalnim ukrepom, to se pravi štirikrat v letu škropiti vse krompirjeve nasade, si lahko vsakdo sam izračuna. Nikdar ni še naša ljudska oblast priporočala ničesar takega, kar ne bi bilo v največjo korist vsej naši skupnosti kakor tudi posamezniku. Zato nas tudi sedaj pravočasno opominja, da ne bi zašli v položai. v kakršnem smo pri ameriškem kaparju. Ne čakajmo požara. ampak s? rajši pravočasno zavarujemo pred njim! Vsak vinogradnik se danes dobro zaveda, da mora škropiti, ako naj pridela kaj grozdja, in brez vsakršnih opominov izpolniti pravočasno svojo dolžnost. Prav tako morajo vsi pridelovalci krompirja sedaj, ko je še čas, pri-
četi najostrejše zatiranje krompirjevca.
Kakšni so cilji in nameni množičnih pregledov, ki jih danes izvajamo po vsej Sloveniji? Ako se hočemo proti sovražniku uspešno boriti, moramo najprej vedeti, kje je. Danes vemo, da je okuženo Krško polje. Vemo, da so se okužbe pojavile tudi v nekaterih drugih krajih, trenutno še v prav majhnem obsegu. Ti pregledi pa naj nas opozorijo. ali so okužbe še kje drugje. S temi pregledi bomo poiskali škodljivca povsod, kjer koli bi se morda že pojavil, da ga potem zanesljivo zatremo, šele, ko bomo imeli jasno sliko okužb, bomo lahko takoj pričeli uspešno zatiranje.
So med našimi kmetovalci taki. ki se pregledu upirajo, češ da jim bodo ljudje pomendrali nasade. Tu je spet poklicana ljudska oblast, da preglede tako organizira in vodi, da bodo ljudje čim bolj pazili na rastline. Nikakor pa ne moremo niti primerjati neznatne škode, ki bi jo morda pregledi povzročili na njivah z ono ogromno gospodarsko škodo, ki bi jo trpeli leto za letom, če bi dopustili, da se škodljivec razmnoži in razleze po vsej Sloveniji. Pri uničevanju s škropljenjem ne hi imeli izdatkov samo za škropivo in delovno silo. mnogo večjo škodo hi imeli od tega. ker v škropljene krompirjeve nasade ne bi mogli sejati ne fižola, ne buč. ne sončnic, zaradi strupa, ki je v škropivu. Škode, ki bi jo imeli od tega, niti oceniti ne moremo.
Večina naših kmetovalcev uvideva nevarnost, ki jo pomeni krompirje-vec za naše narodno gospodarstvo. Ti so še posebno poklicani, da takrat. kadar ljudska oblast s posebno odredbo ali predpisom poziva vse ljudstvo k pregledom ali zatiranju. poskrbe, da bodo sodelovali zares vsi, ki so na vasi za to delo sposobni. Razkrinkajo pa naj tiste, ki pri teh važnih akcijah stoje ob strani ali celo namenoma sabotirajo.
Čeprav se je škodljivec sedaj pojavil samo v Sloveniji, pomeni tako veliko nevarnost za. vso državo, da je naša zvezna vlada smatrala za potrebno odredbo o obveznem zatiranju koloradskega hrošča po vsej državi.
Akcija zatiranja koloradskega hrošča je tudi važna naloga pri izpolnjevanju petletnega plana, ki določa Sloveniji, koliko mora pridelati krompirja za potrošnjo in seme. da ne krije samo svoje, ampak delno tudi potrebe ostalih republik. Zato ie tembolj važno, da izvedemo to akcijo s popolnim uspehom, kajti če nam ne bi uspelo zatreti krompirjevca. ne bomo mogli izpolniti naloge, ki nam jo postavlja petletni gospodarski plan.
švedska delegacija na poti k mladinski progi
■kholm, 14. junija. Švedski tisk i. da je delegacija delavcev in ščencev stockholmske avtomo-; tvornice »Skania Vabiš* odala včeraj v Jugoslavijo na mla-
0	progo Šamac—Sarajevo, kjer ročila jugoslovanska mladini kot
darilo kamion najnovejšega ti-
1	so ga tovarniški delavci izde-
lali med nadurami. Delegacija je nabrala za jugoslovansko mladino toliko daril, da jih ni mogla vzeti s seboj s kamionom.
Slovesnemu odhodu švedske delegacije so prisostvovali predstavniki delavskih sindikatov, mladinskih organizacij in poslanišf-n FLRJ v Stockholmu.
IIL KONGRES LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE
Dogovor ljudske mladine Slovenile za izvedbo petletnega plana
Ljubljana, 14 junija. Današnjo eejo III. kongresa LMS je otvoril tovariš Perovšek Franc, član sekretariata Glavnega odbora LMS. Sledilo je čitanje pozdravnih brzojavk in resolucij, ki so jih poslale Kongresu organizacije LMS, graditelji mladinskih prog Šamac—Sarajevo in Nikšič—Titograd. Nato ie tovariš Iztok Žagar govoril o delu aktivov LMS.
V	uvodu svojega referata je tov. Iztok Žagar poudaril velik pomen dela aktiva LMS — osnovne organizacije, ki bo nosil glavno težo nalog, pri katerih bo sodelovala mladina v borbi za izvedbo plana. Dejal je:
Aktiv Ljudske mladine je šola mladine. V aktivu napravi mlad človek prve korake v javno in politično življenje. Tu se širi njegovo politično obzorje, oblikuje se njegov pogled na svet in dviga se njegova kulturna raven. Aktiv je mlademu človeku v pomoč in vzpodbudo pri njegovem strokovnem usposabljanju. V aktivu preizkuša mladinec prvikrat svoje sposobnosti, spoznava se z gospodarskimi in organizacijskimi vprašanji, v aktivu vodi prve politične borbe, nastopa pred ljudmi, utrjuje se v njem samozavest in kuje se njegov značaj. V aktivu se mladinec spozna z organizacijsko im, delovno disciplino, nauči se spoznavati lastne napake in na njih se uči. Od tega, kako bodo aktivi LMS v bodoče izpolnjevali to nalogo, je odvisen uspeh celotne mladinske organizacije v delu, ki stoji pred nami.
Največja pridobitev naše mladine v narodno osvobodilni borbi je njena enotnost. Zato so v glavnem poizkusi reakcionarnih elementov, v prvem redu reakcionarne duhovščine usmerjeni v to da razbijejo enotnost mladine. Bilo bi nepravilno, če bi takim ljudem, ki se poizkušajo vriniti v naše organizacije, dopustili to možnost, ker jo bodo izkoristili za razbijanje naše organizacije in za uresničenje lastnih reakcionarnih teženj. Vendar ne sme biti sektaškega odnosa do mladine, ki Je danes še pasivna, nezaupljiva ali godrnjaško nastrojena do naše oblasti in nove družbene stvarnosti, temveč temeljito politično delo z njo. S pomočjo individualne vzgoje in metode političnega prepričevanja stremimo za tem, da se jih čim več pridruži naporom vse ostale mladine za izgradnjo naše države.
V	naših osnovnih organizacijah in delno tudi med našimi aktivisti je precej razširjeno mnenje, da je mladina danes pasivna, da se ne zanima za nobeno stvar in da je zaradi tega ni mogoče pritegniti v organizacijo, vendar je nasprotno res, da se vsak mlad človek zanima za vse, da je zvedav, željan znanja, da hoče spoznati ves svet in vse vedeti in da je poln mladostne ambicije. Vprašanje je le, kako znamo v mladem človeku to zanimanje prebuditi in poglobiti. Poučen je primer iz krškega okraja. Pred nekaj meseci je bilo po približnih podatkih v krškem okraju organizirano v aktivih LMS skupaj nekaj nad 50% mladine. Cim se je pokrenila akcija za uničevanje koloradskega hrošča, je število aktivne mladine izredno po-rastlo. Po vseh vaseh se je v delovne brigade za uničevanje krompirjevega škodljivca prijavilo mnogo večje število mladine, kakor pa je je organizirane. V nekaterih vaseh se je mladina javila sto odstotno, dasi je prej ni hilo v organizaciji niti 50%. Uničenje koloradskega hrošča je življenjsko vprašanje za krškega kmeta in to občuti vsa kmečka mladina na Krškem polju, ki s svojo zemljo živi. Mladinska organizacija si je torej v tem primeru našla pravo vsebino dela. Kadar govorimo o aktivu Ljudske mladine in o vključevanju mladine v organizacijo, ki je osnovna naloga naših aktivistov, je treba imeti pred očmi troje vprašanj: prvo je reakcionarnega vpliva na določen del mladine, ki jo ovira in moti, da bi se vključila v mladinske organizacije, drugo je našega sektaškega odnosa do neorganizirane in često tudi do organizirane manj zgrajene mladine, ki onemogoča ponekod enotno vključitev mladine v LMS, bistvena pa je povezava^ vse mladine, ki želi delati, ki se hoče razvijati in rasti v strokovno, politično in kulturno razgledane ljudi v aktive LMS.
Iz tega sledi osnovna naloga:
Organizirati to mladino, ki je pripravljena delati — povezati jo v aktiv — ali pa jo s pomočjo delovnih akcij, kulturne samodejavnosti in prosvetnega dela vključiti v eno izmed oblik mladinskega dela. Temu stremljenju pa moramo dati značaj vztrajnega politično-vzgojnega prepričevalnega dela s slehernim mladincem, boreč se proti tesnogrud-nosti in sektaštvu v vrstah mladinskih aktivistov in organizirane mladine. To delo povezanosti s poostreno budnostjo proti vsem reakcionarnim elementom in tkzv. prijateljem .mladine, ki se skušajo vriniti v na-
še vrste in odvajati mladino na svoja pota. S tem v zvezi je treba voditi odločen boj.proti breznačelnemu slogaštvu in kompromisarskemu popuščanju.
Nato je tov. Iztok Žagar naglasil politično enotnost naše mladine, s katero sporedno je tudi zrasla in se učvrstila bratska povezanost mladine vseh jugoslovanskih narodov. Ni težko ugotoviti, da je politična in organizacijska enotnost mladine, katere izraz je Ljudska mladina Jugoslavije pogoj, da napravimo korak pa prej, da ustvarimo tudi idejno enotnost naše mladine. To je danes konkretna in nujna naloga, ki jo postavlja pred nas petletni plan in celotna perspektiva našega družbenega razvoja. To je v bistvu vprašanje pravilne vzgoje in prevzgoje naše mladine, ki jo zahteva današnja stvarnost in v njej porajajoči se novi družbeni odnosi.
Tok borbe za uresničenje petletnega plana bo še bolj razplamtel borbo za ideološko čvrstino in enoten pogled na svet vseh članov Ljudske mladine, za tak lik mladinca, kakor so ga v narodno osvobodilni borbi oličili naši skojevci
Nato je govoril o delu debatnih, študijskih in marksističnih krožkov, ki delujejo v mnogih mladinskih or-ganzarijah in je podčrtal na tem polju desežene uspehe in napake, ki so se pojavljale.
Dejal je:
Mladinska vodstva bodo morala za ideološko vzgojo mladine nuditi osnovnim organizacijam sistematično pomoč. Pri okrajnih in mestnih odborih LM, kakor tudi pri samem Pokrajinskem svetu bo v ta namen potrebno organizirati skupine predavateljev, ki bi se najprej sami v seminarjih usposobili za predavanja o posameznih idejno-političnih temah in o temah o petletnem planu.
Druga naloga, ki danes še bolj neposredno kakor kdaj koli stoji pred LM in še posebej pred osnovnimi organizacijami, je torej: uvesti v slehernem aktivu sistematičen, splošnemu znanju in zavesti mladine prikrojen študij idejnih-politič-nih in gospodarskih vprašanj.
Ne moremo si zamisliti uspešne aktivizacije mladine v borbi za plan, brez dobre politične agitacije. Dosedanje agitacijsko delo nam odkriva nekatere nedostatke. Najbolj značilni so naslednji:
Velikega vzgojnega pomena zlasti za pionirje so lutkovni odri, ki jih je v Sloveniji že 26. Med IL in III. kongresom je bilo v ljubljanskem radiu preko 400 oddaj za mladnio, pionirje m pionirski pomladek. Programi oddaj so vsebovali poročila in navodila za delo pionirske in mladinske organizacije, znanstvena vprašanja in področja tehnike, zgodovine, zemlje-pisja in drugih ved, kakor tudi samostojne nastope mladincev in pionirjev. Glede kulturno prosvetnega dela lahko na splošno ugotovimo, da je organizacija prešla začetne težave, ko je iskala razne oblike dela in stremela samo po čim večjem številu prireditev, tajco, da smo danes prešli že k stremljenjem za boljšo vsebino in kvaliteto kulturno prosvetnega dela. Ljubljanska organizacija je to vprašanje pravilno rešila z ustanovitvijo mladinskega kulturnega društva »Kajuh«.
Od II. kongresa dalje je bila naša organizacija v veliko pomoč oblastem njih, strokovnih in strokovno aada-pri urejanju in ustanavljanju ered-ljevalmh šol, večernih delavskih gimnazij, raznih tečajev in pri izpopolnjevanju naše univerze. Po osvobo-ditvi je bilo potrebno očistiti naše šole kvarnega vpliva protiljudskih elementov, zato se je v tej dobi izvajala po vseh šolah defašizacija, ki je bila v šolskem letu 1945./46. docela izvedena. Naše organizacije so se v teh letih borile z mnogimi težavami, tako objektivnimi, kakor je pomanjkanje zgradb, učil, vzgojiteljev, kakor tudi subjektivnimi težavami, kakor je nepravilen odnos dijakov do šole in vzgojiteljev, nesistematičnost dela itd. Vse to je v znatni meri oviralo šolsko mladino pn njenem učenju.
Zaradi teh pomanjkljivosti, ki so se dogajale po naših šolah sta se v letu I945./46. vršili dve srednješolski konferenci, ki sta ostro postavili vprašanje učenja kot prvo nalogo šoL ske mladine, začrtali pravilno linijo srednješolcev v odnosu do učenja in vzgojiteljev, rešili organizacijska vprašanja na šolah in določili nalogo šolske mladine v delovnih akcijah. Uspeh ni izostal. Učni uspehi so se na koncu šolskega leta 1945./46. znatno zboljšali, tako, da je 73.97% dijakov z uspehom napravilo svoje izpite. Najboljše uspehe je v tem času dosegla srednja tehnična šola v Ljubljani, ki je dobila kot priznanje za svoje delo prehodno zastavico glavnega odbora LMS.
Danes Imamo v Sloveniji 78 srednjih šol s 25.560 dijaki, 72 strokovnih šol s 4952 učencev, 192 strokovnih nadaljevalnih šol s 10.337 udeležencev iu 20 večernih delavskih gim- I
nazij. Učni uspehi v tekočem letu so I se v primeri s prejšnjim povečali.
Ljudska študentska mladina je iz- | vrševala sklepe n. kongresa tako, da je vložila vse svoje sile za vzgojo novega ljudskega intelektualca, ki bo-svoje znanje in sposobnosti razvijal v korist delovnega ljudstva. Na tej osnovi je Ljudska študentska mladina gradila nov odnos do študija, s postavitvijo kontrole pa je pokazala težnjo, da bi se kvaliteta študija stalno dvigala, Poleg tega je izdajala skripte, organizirala kolektivni študij itd. Poleg teh osnovnih vprašanj se je LŠM bavila s fizkulturnim in kulturno prosvetnim delom. Za obnovo je samo v maju in juniju preteklega leta dala 14.650 udarniških ur, gradnje proge Brčko—Banoviči se je udeležilo 1300 študentov, pomagala je pri elektrifikaciji Bloške planote in izkopu gomil pri Stični. Skupno so vse delovne akcije v preteklem letu zajele 1524 študentov. Z raznimi socialnimi akcijami pa je LMŠ omogočila študij mnogo revnim študentom.
V	zvezi s tem je tov. Iztok Žagar poudaril vlogo iu naloge mladinskega tiska. Prav tako je naglasil pomen vzgoje, zanimanja in ljubezni do tehnike v vrstah mladine, v raznih krožkih »Tehnike in športa«, kjer naj mladina spoznava osnovna tehnična vprašanja.
Nadalje je tov. Iztok Žagar govoril o kulturno-prosvetnem delu med mladino in je poudaril pomen kulturnih prireditev, razstav, mladinskih knjižnic in učenja jezikov. Nato je prešel na uspehe dela na fizkulturnem polju in je dejal: »Z aktivizacijo dobrih mladincev in mladinskih aktivistov v fizkulturuih društvih in aktivih bo naši mladini zagotovljena tudi pravilna idejna in politična vzgoja in bo onemogočeno. da bi vzeli fizkulturo v zakup razni reakcionarni elementi, ki skušajo s svojo aktivnostjo v fizkultur-nih društvih zapeljati mladino v svoje vode. Nujno je, da mladinska vodstva in aktivi LMS bde nad vzgojo naše mladine tudi v fizkulturnih društvih in aktivih in da jim pomagajo doseči pravi namen. Ne moremo ocenjevati uspehov na fizkulturnem polju le po doseženih športnih rezultatih, po časovnih razlikah itd., temveč po tem. koliko je aktivno udejstvovanje mladine v fizkulturi pripomoglo, da postane mladina boljša, bolj kulturna, politično bolj dozorela, z globoko razvitim čutom tovarištva, kolektivnosti in discipline; po tem, koliko je fizkul-tura pripomogla našemu vzgojnemu delu v borbi za novega človeka.«
Ko je govoril o pionirski organizaciji. je poudaril naloge, ki jih bodo morali tudi pionirji in pomladek pionirjev v borbi za plan uspešno rešiti, to je učenje in vzgoja pionirjev. V zvezi s tem ie naglasil delo pionirskega tiska in nekatera vprašanja, ki zadevajo pionirsko časopisje. V zvezi z delom mladinske organizacije je tudi navedel, da so od II. kongresa do danes vrste LMS narasle na 125.000 organiziranih mladincev in mladink, poleg tega pa je še posebej vključenih v pionirsko organizacijo nad 135.000 naših najmlajših.
V	nadaljevanju je tov. Iztok Žagar govoril o demokratičnosti v aktivih Ljudske mladine, o sodelovanju članov mladinskih organizacij pri sprejemanju obveznosti in o delu aktivov po izdelanem načrtu. V zvezi s tem je poudaril tesno sodelovanje z Osvobodilno fronto, sindikati in ljudsko oblastjo, kakor tudi z ostalimi množičnimi organizacijami. Dejal je:
»Ljudska mladina ie množična orga. nizaciia OF in naloge 0F s« .še naloge. Zato iih je treba teuie.,iio poznati. Mladinski aktivisti morajo biti stalno v delovni povezavi z odbori 0F, vključiti se morajo v izvrševanje njenih nalog in dajati prav v tem okviru iniciativo, v katere ostrarianje se bo kanaliziral delovni polet mladine. Edino s temeljitim poznavanjem vseh na. log. ki jih danes ljudstvo postavlja OF in ki jih rešuje naša ljudska oblast, se bo lahko mladina konkretno . vključila v izvajanje petletnega plana. PoTezaTa z 0F, ljudsko oblastjo in ostalimi množičnimi organizacijami, bo mladini zagotovila pravilno perspektivo in poznavanje s konkretnimi nalogami.«
Ko je govoril o vzrokih pomanjkljivega dela mladinskih osaovnih organizacij, je podčrtal, da je vzrok pomanjkljivega dela v tem. ker niso prejemale od svojih okrajnih odborov stalne in temeljite pomoči. Dejal je: »Če hočemo zagotoviti uspešno delo osnovnih organizacij, moramo zagotoviti predvsem uspešno delo okrajnih vodstev. Okrajna mladinska vodstva neposredno vodijo mladino, zato imajo najtežjo nalogo.
Prvo vprašanje, ki ga morajo okrajna vodstva rešiti, je izpopolnitev okrajnih odborov z dobrimi mladinskimi aktivisti.« Praksa stalnega menjanja okrajnih mladinskih aktivistov je rodila slabe posledice. Neštetokrat od osvoboditve do danes so se že izmenjala okrajna mladioska vodstva. V Trbovljah se ie v dveh letih lOkrat menjal sekretariat okrajnega odbora LM. Razumljivo je. da je taka kadrovska politika našla izraz v pomankliivam delu celotne mladinske organizacije okraja. Tudi glavni odbor LMS ni vodil pravilne kadrovske politike in je kadrovska vprašanja reševal brez daljše perspektive, od slučaja do slučaja. Kadri so se pogosto menjali brez vednosti CS LMJ. Kadrovska politika v naših organizacijah mora biti taka. da bodo na odgovornih mestih mladinski aktivisti, ki so sposobni voditi in vzgajati mladino ter jo vključevati v petletni plan.
Potrebno ie da mladinski funkcionarji polagajo mnogo več pažnie učenju, svoji idejno-politieni vzgoji, dvigu kulturne raveni in dvigu strokovnega znanja. Delo v utrjevanju okrajnih mladinskih vgdstev gre predvsem v to smer. da dvigne splošno izobrazbo in kulturno raven, predvsem pa idejno -politično izgradnjo mladinskih voditeljev.
Stü dela okrajnih mladinskih vodstev je zelo pomanjkljiv. Naloge se ne rešujejo ekspeditivno in se izvajajo vse preveč preko okrožnic in pisem. V tem pogledu tudi glavni odbor LMS ni kazal vselej dobrega primera. Nedisciplinirano izpolnjevanje nalog je doseglo tak obseg, da moramo pod-vzeti naistrožje ukrepe, če hočemo utrditi disciplino v izpolnjevanju direktiv. Lahko trdimo, da niti ena direktiva. ki jih je od novega leta izdal GO LMS. ni bila izpopolnjena v določenem roku. Oportunistično izggvarja-nie. da direktiv ni mogoče izpolniti, je treba zamenjati z doslednim raziskovanjem, zakaj se direktiva ni izvedla. Kljub temu, da imajo okrajna mladinska vodstva ogromne naloge, je možno doseči, da se v redu izpolnjujejo.
Danes ni več mogoče voditi mladinske organizacije po posluhu. Uspešno delo nam bo zagotovila edinole točna statistika in stroga evidenca; kakršen bo odnos do statistike, do kontrole, do
Nadaljevanje na 2. strani

Velik letalski miting
Republiški odbor za športno letalstvo priredi danes ob 15. na ljubljanskem letališču
VELIK LETALSKI MITING Sodelovalo bo jadralno, športno-motomo in vojno letalstvo, [zvedene bodo številne akrobacije z motornimi in jadralnimi letali, borbe lovcev v zraku, skupinski skoki padalcev, poleti za obiskovalce mitinga itd.
Dostop na letališče pri civilnem pristanišču v Mostah. -Prevoz od Sv. Križa do letališča z avtobusi in kamioni.
Ul. kongres Liudske mladine Slovenije
Nadaljevanje s 1. strani
finančnega poslovanja, do urejene administracije, do reda in discipline, tak bo odnos naše mladine po tovarnah, podjetjih, vaseh in šolah do planske evidence in kontrole, do izpolnjevanja proizvodnjih nalog, do statističnega pregleda, ki je temelj načrtnega gospodarstva itd. Korenita izprememba v našem dosedanjem odsiosu je torej več kot potrehna.
Nai važnejša naloga okrajnega odbora LMS in njegovega aparata je v tem, da pomaga osnovnim organizacijam. Pomoč mora biti stalna in učinkovita. Zaradi tega ie dober delavec okrajnega odbora LM le tisti, ki večino svojega dela in življenja prebije med mladino. Iz pisarne se mladina voditi in vzgajati ne da. Neobhodna za vsako uspešno delo je kontrola nad izvajanjem sklepov.
Osnovno pomoč bo nudil sekretariat okrajnega odbora osnovnim organizacijam preko 6vojih inštruktorjev. S sistematičnim pošiljanjem inštruktorjev v posamezne organizacije, ki na mestu proučijo odrejena vprašanja in jih tudi pomagajo rešiti vodstvu aktiva, se bo zagotovila najuspešnejša pomoč aktivom.
Ne moremo govoriti o perspektivah, dokler nismo izvedli tistih nalog, ki bi jih že davno morali rešiti.
LMS je v svojem delu dosegla take uspehe, da lahko danes z vso ostrino ocenimo pomankljivosti.
Izvedli smo lani mobilizacijo 10.200 mladincev in mladink v delovne brigade, ki so častno izpolnile svojo nalogo. V pomladanskem krosu je sodelovalo nad 15.000 mladine, v Titovi štafeti pa je teklo 16.000 mladine. V dosedanje izmene za zgraditev mladinske proge smo poslali 7.760 brigadirjev. Na Krškem polju je 20 brigad za borbo proti koloradskemu hrošču, na
goriškem lijaku že dela mladina. V naših podjetjih raste delovni polet in udarni duh mladine. Iz vseh teh akcij, iz vsega dosedanjega dela veje sila in moč LMS, ki nam daje vede. da bomo tudi vse bodoče naloge uspešno rešili. Vendar, kako gre v sklad dejstvo, da se mladinske brigade s proge Šamac— Sarajevo vračajo udarne, da danes sleherni aktiv LMS misli o tem, kaj bo sklenil kongres, da se loti uresničenja naših sklepov, s pomankljivostmi, ki jih pravkar obravnavamo. Treba je te pomankljivosti odstraniti in omogočiti. da zablesti ime LMS v vsej svoji moči, da sleherni od nas do dna izpolni svojo dolžnost.
Ob koncu svojega referata je .tov. Iztok Žagar dejal:
Pred Ljudsko mladino je danes lepa perspektiva. Od nas in samo od nas je odvisno, ali bomo to ustvarili, da se bomo lahko poklonili z jasnim čelom spominu padlih minercev, bombašev, kurirjev, tisočev znanih in neznanih iunakov-borcev. nikdar umrlih skojevcev in bomo deiali: »Vaš primer je vžgal v naši mladini novo luč. Vsa mladina misli, čuti, dela in se bori tako, kakor ste se vi borili«.
V razpravi po referatu tov. Iztoka žagarja se je prijavilo veliko število delegatov, ki so podali svoia poročila o življenju in delu njihovih mladinskih organizacij in so govorili o napakah in problemih, na katere so posamezne organizacije naletele. Tovarišica Zorka Peršič, urednica Mladinske knjige, ie poudarila vzgojni pomen knjige za mladino. Mladinska organizacija mora mladini preskrbeti dobro čtivo in poročati. kaj je miadini najbolj všeč.
Razprava je pokazala, da se zlasti na kulturnem in vzgojnem polju posveča mladini premalo pažnje. Mladina se bo temeljiteje spoznala z našimi zakoni in zlasti z zakonom o petletnem planu.
Poročilo sekretarje glasnega odbora LMS o delo Ljudske mladine Slovenije
Popoldne ob 16. je kongres nadaljeval svoja delo. Tov. Niko Belopavlovič, organizacijski sekretar glavnega odbora LMS, je podal poročilo sekretariata glavnega odbora L?,IS o delu Ljudske mladine Slovenije od IX. kongresa LMS. V uvodu je poudani delo II. kongresa ZMS, ki je bil neposredno po osvoboditvi. V zvezi s tem je govoril o delu Ljudske mladine Slovenije in njenih organizacij v letu
1945.	Nato je nadaljeval:
»Novoletni proglas maršala Tita za
1946.	leto je vlil slovenski mladini nov delovni polet. Izkušnje iz preteklega leta so omogočile, da je mladina prešla v svojih delovnih akcijah k načrtnemu delu s sprejemanjem delovnih obveznosti. V tekmovanju za
III.	kongres USAOJ-a so se napori naših organizacij povečali. Na mladinsko progo Brčko—Banoviči je bilo poslanih 6000 mladine, organizirane v 23 delovnih brigadah. Od teh se je deset brigad vrnilo udarnih m trinajst pohvaljenih. Iz Slovenije smo poslali na progo 1526 ton raznega materiala. Republiške akcije na pobu. do in pod vodstvom glavnega odbora so dosegle naslednje uspehe: pri regulaciji reke Pesnice je sodelovalo
1500 mladine, ki je v dveh mesecih prevxzila in izkopala nad 40.000 m3 zemije. Na progi Otovec—Bubnarci je sodelovalo 600 mladine, ki je v 25.703 delovnih dneh položila 17.5 km železniškega tira. Pri gradnji ceste in proge pri Borovnici je sodelovalo 1200 mladine, na cesti Ljubljana—Je. žica dve mladinski brigadi. Pri vseh akcijah, ki jih je neposredno vodil glavni odbor LMS je sodelovalo 20 delovnih brigad s 4200 mladine. Poleg omenjenega so posamezni okraji organizirali svoje lokalne deiovne akcije. Primorska mladina je v Titovem tekmovanju dala 650.000 delovnih dni, mladina Mariborskega okrož. ja pa je preko celega leta napravila na najrazličnejših obnovitvenih delih 244 delavnih dni. Vse te delovne akcije so pokazale, da je slovenska mladina spremenila svoj odnos do dela, delo je postalo ponos in čast za slehernega mladinca. Obenem so delovne akcije vzgojile našim organizacijam nove sposobne kadre, ki so v organizacijo na razna delovna področja vnašali disciplino, vztrajnost in vedrost. Mladina je pokazala, da ceni organizatorje in udarnike dela s tem, da jih je po HI. kongresu LMJ izvo-
lila v osnovne in okrajne odbore LMS.«
Ko je podal poročilo o finančnem stanju glavnega odbora LMS, je tov. Belopavlovič Niko govoril o uspehih mladine na kulturno-prosvetnem pod. ročju. Glavni odbor je poskrbel za ideološki dvig svojega kadra, in zato osnoval politično šolo, ki jo je na šestih tečajih posečalo nad 300 mladinskih aktivistov. Po vseh okrajih je 'organiziral več seminarjev za predsednike aktivov. Skupno s posameznim ministrstvi je organiziral raz. ne tečaje v večjih središčih in obiske predavanj, ki so bile organizirane večerne delavske gimnazije, ki nudijo našemu delavstvu možnost Izobraževanja.
Odnos mladine do individualnega učenja se je znatno izpremenil. Število naših knjižnic se je v minuli zimi povečalo. Ptujski okraj ima danes 40 knjižnic, v katerih je nad 10.000 knjig. Naše organizacije so se pri kulturno-prosvetnem delu otresle sta. rega mitingarstva in začele resnejše delo. Danes imamo 280 igralskih skupin, 250 mešanih pevskih zborov, 15 harmonikaških zborov, 10 tamburaških orkestrov, 45 recitacijskih in 30 folklornih ter plesnih skupin.
V nadaljevanju svojega poročila je tov. Belopavlovič Niko govoril o delu pionirske organizacije, kjer je naglasil, da je danes v Sloveniji nad 900 pionirskih odredov, ki imajo 1765 predmetnih krožkov in 490 interesnih krožkov. Glavni odbor LMS je v preteklem letu organiziral 22 počitniških kolonij, kjer je letovalo 5532 pinmrjev..
Ko je govoril o sodelovanju mladinskih organizacij v fizkultumem gibanju v Sloveniji, je poudaril delavnost mladine na fizkultumem polju. Svoje poročilo je tov. Belopavlovič Niko zaključil z besedami:
»V razdobju dveh let so naše mladinske organizacije izpolnile vse naloge, ki jih je zadal II. kongres ZMS. Velike uspehe je LMS dosegla pri obnovi naše domovine ter skupno z delovnim ljudstvom Slovenije ustvarila pogoje za prehod na načrtno gospodarstvo. V preteklih dveh letih je dala obnovi 2,615.000 delovnih dni in dokazala, da je mogočen faktor, s katerim lahko računa naše ljudstvo pri nadaljnji graditvi naše srečnejše domovine. LMS je prav tako organizacijsko napredovala, saj šteje 112.521 organiziranih članov, a njenih 2541 aktivov je prepredlo že vse kraje Slovenije.
Tako se je v razdobju od n. do III. kongresa LMS razvila v mogočno in enotno organizacijo, ki bo s svojimi bogatuni delovnimi izkušnjami in ve-lko aktivnostjo lahko dosegla velike uspehe prj uresničevanju petletnega gospodarskega plana in s tem izpolnila nade, ki jih postavljajo na njo naše ljudstvo in maršal Tito.
Prosim m. kongres LMS, naj razmotri poročilo glavnega odbora in mu da razrešnico.
Po poročilu tov. Nika Belopavloviča se je razvila razprava, nakar so delegati z dviganjem rok soglasno sprejeli poročilo sekretariata glavnega odbora LMS o delu Ljudske mladine Slovenije v času od II kongresa ZMS do HI kongresa LMS.
Kongres bo jutri končal svoje delo.
Frezislij Ljudske skupščine FLRJ je odlikoval češkoslovaške generale
Beograd, 14. jun. 14a predlog predsednika vlade FLRJ maršala Tita je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ za zasluge v borbi proti skupnemu sovražniku — nemškemu fašizmu, kakor tudi za zasluge pri zbližanju jugoslovanske in češkoslovaške armade odlikoval:
z redom Partizanske zvezde I. stopnje armadnega generala Svobodo Ludvika, ministra za narodno obrambo ĆSR; z redom Bratstva in enotnosti I. stopnje armadnega generala Bohumiia Brčka, načelnika glavnega štaba češkoslovaških obrambnih sil, dicizijskega generala Jirija Hudečka in Alojza Vihereka, brigadne generale Josefa Hanuša, Jaroslava Prohasko in Františka Borskega; z redom Za zasluge za narod II. stopnje polkov, ruka Františka Kmika in Karla Hanuša ter podpolkovnika Jaroslava Tončika; z reriom Bratstva in edin-stva II- stopnje majorja dr. Mihala Steinerja in Vero Hinkovo Vejvodo.
Odlikovanja je članom češkoslovaške vojaške delegacije izročil včeraj ob 11.30 v zeleni dvorani Ljudske skupščine FLRJ predsednik Prezidija dr. Ivan Ribar v navzočnosti podpredsednikov Prezidija Dimitra Vlahova in Filipa Lakuša.
Društvo »Jugoslavija-Češkoslovaška« je priredilo kosilo na čast češkoslovaški delegaciji
Beograd, 14. jun. Kulturno društvo »Jugoslavjja-Češkoslovaška« je priredilo včeraj kosilo na čast češkoslovaški vojaški delegaciji. Razen članov češkoslovaške vojaške delegacije z ministrom za narodno obrambo armadnim generalom Ludvikom Svobodo in načelnikom glavnega štaba češkoslovaških oboroženih sil armadnim generalom Bohumilom Bočekom na čelu so se kosila udeležili tudi češkoslovaški veleposlanik dr. Josef Korbel, sekretar veleposlaništva Ar-nošt Karpišek in češkoslovaški vojaški ataše podpolkovnik Fraukšek Štros.
Med kosilom je zastopnike češkoslovaške armade pozdravil predsednik kulturnega društva iJugoslavija-Češkoslovaška«- Josip Rus, podpred sednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ.
V svojem odgovoru se je češkoslovaški minister za- narodno obrambo armadni general Ludvik Svoboda zahvalil za prisrčen sprejem v ^Jugoslaviji	*	‘
Predsednik romunske vlade maršalu Titu
Beograd, 14. jun. Predsednik ministrskega sveta Romunije dr. Petru Groza je poslal predsedniku vlade FLRJ maršalu Josipu Brozu Titu naslednjo brzojavko:
Ko zapuščam drago deželo Jugoslavijo, vas, gospod predsednik, prosim, da sprejmete izraze najgloblje zahvale za prijateljstvo in toplo gostoljubje, ki smo ga uživali za časa izpolnjevanje naše misije. Nepozabne nam bodo ostale ure dela, ki smo jih prebili z vami v službi skupnih idealov naših narodov.
Brezkompromisna borba za prlkliučitev Slovenske Koroške k FLR Jugoslaviji
Z zasedanja širšega Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško
»Slovenski vestnik« poroča, da je bila 30. maja v Celovcu seja širšega Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško, ki so se je udeležili izvoljeni člani širšega POOF-a iz vseh krajev Slovenske Koroške.
Potek seje je pokazal odločno voljo slovenskega ljudstva na Koroškem, da nadaljuje in stopnjuje svojo borbo za priključitev k FLRJ, ki je edino jamstvo za resnično svobodo in enakopravnost.
Po pozdravnih besedah predsednika POOF-a dr. Franca Petka je tov dr. Fran Zwitter podal politični pregled. Razkrinkal je temne namere svetovne in avstrijske reakcije na moskovski konferenci, da bi iz Avstrije napravila oporišče proti ljudskim demokracijam na vzhodu in jugovzhodu, kar je preprečila Sovjetska zveza s svojim odločnim zadržanjem. Nadaljeval je:
»Za nas koroške Slovence je važna predvsem naslednja ugotovitev: Koroško vprašanje je bilo ponovno postavljeno pred svetovno javnost kot ena odprtih front proti mednarodnemu imperializmu.
V nasprotju s trditvami o privatnosti in objektivnosti plebiscita 1.1920 ie moskovska konferenca tako postavljanje ovrgla in tisti, ki so še nedavno samozavestno govorili, da je koroško vprašanje rešena zadeva, so v svojo tolažbo hiteli zagotavljati, da ne bodo podpisali nobene pogodbe, ki bi zahtevala spremembo meje. Za nas koroške Slovence pa pomeni odprto koroško vprašanje sveto dolžnost, da stopnjujemo svojo borbo. Samo z borbo lahko vplivamo na končno odločitev, ki mora in more biti sa.mo osvoboditev in priključitev k FLRJ.«
Nato ie nazorno prikazal težavni politični in gospodarski položaj v Avstriji, ki ga ie zakrivilo reakcionarno vodstvo OeVP in SPOe. V svoji predanosti zapadnemu kapitalu so pripravljeni izdajati interese avstrijskega^ljudstva, s čimer vodijo državo nezadržno v gospodarsko propast.
Toda delovne množice tudi med socialisti polagoma spoznavajo izdajstvo reakcionarnega vodstva in same iščejo izhod iz tega katastrofalnega položaja. Vse te množice razočaranih delavcev in kmetov, ki se borijo proti reakciji v današnji Avstriji, so naši zavezniki, ker rušijo sovražnika, ki je tudi naš sovražnik, ker nam ne priznava naših narodnostnih pravic. Nadaljeval je:
Po vsem, kar smo videli, pomeni moskovska konferenca za nas uspeh, medtem ko je za avstrijsko reakcijo popoln ooraz. Avstrijska reakcija se lega tudi v polni meri zaveda in je odgovorila z neverjetno naglico: nastopila ie pot ofenzive, da dvigne zrahljano moralo svojih razočaranih pristašev. Tisti, ki so prej v napačni presoji mednarodnega položaja že napovedovali roke za pogodbo, so morali po tem porazu s stopnjevano propagando nastopiti proti raznim »Grenzgerüchte« (»šušljaniem o mejah«). Da bi svojim razočaranim volivcem prikrili poraz .so na naši zemlji tako imenovana »Ljudska stranka« in socialistični voditelji organizirali cel val zborovanj, na katerih so z napihovanjem nacionalnega šovinizma ščuvali proti našemu ljudstvu, da bi odvrnili poglede avstrijskega delavca od osnovnih problemov, za katere nimajo rešitve. Segli so tudi po starem, preizkušenem sredstvu, da s pomočjo nekdanjega Scbumy-jevega »Heimatđien-sta« in Kaibitsch-evega Heimatbunda v novi obleki — »Bunda der heimat-treuen Südkämtner« — izrabijo nezavedni del našega raznarodovanega ljudstva v temne nameoe.
Z ofenzivno delavnostjo nam avstrijski reakcionarji razkrivajo svoj strah in s tem priznavajo, da bodo bodoči meseci za našo osvoboditev odločilni. Zato moramo tudi mi razviti vse svoje borbene sile. Naša neposredna naloga in velika dolžnost v teh dneh ie v tem, da neprestano stopnjujemo svojo
borbo za priključitev k FLRJ. To po» trebo je poudaril pred delegacijo naših pevcev maršal Tito. to so govorili našim pevcem predstavniki iugoslo. vanskib narodov, to je v razgovoru povsod izražalo tudi zavedno delovno ljudstvo Jugoslavije, ki iz lastne izkušnje ve. da svobode ne delijo za zelenimi mizami, ampak si jo je treba priboriti. Zavest brezkompromisne predanosti borbi mora prodreti globoko v zavest vseh naših ljudi.
Vsa zgodovina našega boja in tudi pravilno ocenjevanje današnjega mednarodnega in notranje političnega položaja nam ukazujeta samo eno pot: Z Osvobodilno fronto v brezkompromisno borbo za priključitev! Vsak drug poizkus pomeni uresničevanje ciljev avstrijske in tuje reakcije in s tem izdajstvo nad lastnim narodom.
Brezkompromisna borba pomeni s*o. odstotno izvajanje programa Osvobodilne fronte, antifašistično enotnost v boju proti na novo vstajajočemu fašizmu in združeno rušenje reakcije. Naše vprašanje je bistveno povezano z velikim dogajanjem v svetu, z borbo napredka proti reakciji, zato je za nas tudi en sam sovražnik — fašizem, ki ga oživljajo mednarodni imperialisti.
Zato bomo napeli vse sile, da v tem zgodovinskem dogajanju izpolnimo svojo dolžnost.«
Po političnem pregledu sta tovariša dr. Mirt Zwitter in Šimej Martinjak izčrpno poročala o svoiih vtisih v Titovi Jugoslaviji, sekretar POOF-a tov Primožič Franci — Marko pa ie pregledno orisal uspehe in pomanjkljivosti dela in borbe ter nakazal smernice za delo v bližnji prihodnosti.
V debati so člani širšega Pokrajinskega odbora OF poročali o svojih opazovanjih in izkušnjah na terenu. Z burnim odobravanjem so potrdili poročilo sekretariata in mu za bodoče delo soglasno izrekli svoje zaupanje.
S seje je Pokrajinski odbor OF poslal zahvalno brzojavko maršalu Titu.
Gestapovci pred sodiščem v Mariboru
V ponedeljek 16. t. m. ob osmih se bo začela v dvorani Ljudske univerze v Mariboru sodna razprava proti predstavnikom fašističnega nemškega aparata na tako zvanem Spodnjem Štajerskem, ki jih naše ljudstvo prav dobro pozna zaradi zločinov, zagrešenih pri doslednjem izvajanju imperialistične politike cačertnega uničevanja in brezobzirnega iztrebljanja slovenskega naroda.
Pred vojaškim sodiščem se bodo morali zagovarjati za svoja zločinska dejanja: Stage Kurt. SS-Sturmfübrer in Komandeur SIPO in SD v Mariboru, Zangl Jožef. SS-Oberscharfübrer in
strokovni referent gestapa v Mariboru, Wiegele Franc, SS-Unterscbariührer, vodja izpostave gestapa v Trbovljah in v Celju, Lazič Boško, orožniški kaplar, nameščenec gestapa v Celju, Gaida Hugo, SS-Sturmscharführer in referent gestapa v Mariboru. Gmoser Kurt, Hitlerjugendführer v Slovenski Bistrici, Winkler Jože, kapetan nemške policije, in KramhöUer Georg, SS Untersturmführer in vodja gestapa v Trbovljah in Celju.
Obtožena Stagel in Winkler sta nemška državljana, totoženi Lazič jugoslovanski državljan, ostalih pet obtožencev pa so avstrijski državljani.
Tekme za Davisov pokal v Zagrebu
Zagreb, 14. jun. Pri današnjem polfinalnem srečanju evropske cone v tekmovanju za Davisov pokal med Jugoslavijo in Južno Afriko je zmagal Mitič proti Južnoafričanu Surgessu s končnimi rezultati 3:6, 7:5, 6:2, 3:6, 6:3 in prinesel prvo zelo važno točko Jugoslaviji v težki igri, ki ie trajala skoro tri ure. Palada ie premagal Južnoafričana Fannina v treh nizih z rezultatom 6:1, 6:4, 7:5. Tako vodi Jugoslavija po prvem dnevu tekmovanja v polfinalu evropske cone proti Južni Afriki z 2:0 in ima veliko upanje za končno zmago.
ČEŠKOSLOVAŠKA : FRANCIJA
V	četrtek se je začel v Pragi polfinalni match v evropski coni Davisovega pokala med teniškima ekipama Češkoslovaške in Francije.
V	prvi igri je Čeboslovak Drobny premagal Francoza Destremeauja z rezultatom 6:2, 6:0 in 6:1. Drugi češkoslovaški igralec Cemik je premagal Francoza Bernarda z rezultatom 2:6. 9:7, 6:4, 4:6 in 6:4. Na ta
Britanski minister Noel Baker ob grobu Neznanega junaka
Beograd, 14. jun. Britanski minister za letalstvo Philip Noel Baker je včeraj popoldne položil venec na grob Neznanega junaka na Avali.
G. Noela Bakerja je na Avali sprejel in pozdravil komandant Beograda generalmajor Miloje Milojevič.
Na vencu, ki ga ie britanski minister za letalstvo položil na grob Neznanega junaka, je bilo napisano: »V znamenje spoštovanja do slavnih žrtev Jugoslavije, padilih v borbi proti fašizmu — Noel Baker.«
Po položitvi venca je generalmajor Miloje Milojevič g. Noelu Bakeriu pojasnil operacije, ki 60 se pri osvo-
boditvi Beograda vodile okrog Avale.
Snoči je britanski veleposlanik g. Charles Peake priredil v prostorih veleposlaništva sprejem na čast ministru Philipu Noelu Bakerju in nje-goyi soprogi.
Sprejema so se udeležili Dodpred-sedniki Ljudske skupščine FLRJ Maša Pijade, Josip Rus in Dimita» t'lakov, podpredsednik vlade FLRJ Edv. Kardelj z ministri zvezne vlade, načelnik generalnega štaba generallajt-nant Koča Popovič in drugi
Sprejemu so prisostvovali tudi člani češkoslovaške vojaške delegacije
način Češkoslovaška po prvem dnevu vodi z rezultatom 2 :0. Jutri bodo igrali double partijo.
ČEŠKOSLOVAŠKA : FRANCIJA 3:0 V Pragi je danes češkoslovaški par Drobny—Černi premagal francoski par Petro in Borotro v treh nizih z rezultatom 10:8, 14:12 in 6:2.
Bolgarska vojaška delegacija v Dubrovniku
Dubrovnik. 13. jun. Včeraj je prispela iz Sarajeva v Dubrovnik bolgarska vojaška delegacija pod vodstvom pomočnika vojnega ministra generalnega poročnika Ferdinanda Kozovskega.
Goste so na postaji sprejeli predstavniki JA, ljudske oblasti in- množičnih organizacij.
Civilni policisti so v Ajševici samovoljno carinili časopise
Trst, 14 jun. V dogovorih o določitvi dveh upravnih con v Jubjski krajini je bilo sklenjeno, da bo prehod listov med cono A in B svoboden in da ne bo podvržen nobenim carinskim ukrepom. Kljub temu so civilni policisti na bloku pri Ajševici, da bi zavirali prehod predvsem slovenskih listov jz cone B. zahtevali, da se mora za vse liste plačati uvozna, odnosno izvozna carina. Na tak način so celih 14 dni močno zavirali prihod slovanskih listov na Goriško. Ljudska založba se je za to zanimala pri merodajnih oblasteh in ugotovila, da so bili ti ukrepi civilnih policistov v Ajševici samovoljni, ker zavezniške oblasti niso izdale o tem nobenega ukaza.
Maršal Tito kongresu Ljudske mladine Bosne in Hercegovine
Beograd, 14. jun. Predsednik ministrskega sveta FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je poslal kongresu Ljudske mladine Bosne in Hercegovine tole brzojavko:
Prisrčen pozdrav delegatom kongresa in mladini Bosne in Hercegovine!
Na ozemlju Ljudske republike Bosne in Hercegovine so se pokazali v največjem obsegu uspehi junaškega dela jugoslovanske mladine — na progi Brčko — Banoviči in Šamac— Sarajevo, prve velike zmage delovnega poleta naše mladine iz vseh ljudskil) republik. Pri teh zmagah ima veliko zaslugo tudi mladina Bosne in Hercegovine, doslej ste uspešno izvrševali naloge, ki so bile postavljene pred vas.
Prepričan sem, da boste tndi v bodoče s še večjim poletom delali za zgraditev svoje republike ter Tam želim mnogo uspehoT pri delu v dobro vaše LR Bosne in Hercegovine, t dobro vseh narodov Jugoslavije.
Zbirka Enotnih sindikatov za pomoč španskemu proletariatu
Centralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije je poslal 21. maja poziv vsem organizacijam Enotnih sindikatov, naj začnejo z nabiralno akcijo za pomoč španskemu proletariatu. V tej akciji so doslej zbrali 864.563 dinarjev.
Na ozemlju LR Srbije so zbrali 468.654 dinarjev, v LR Hrvatski 241.585 dinarjev, v LR Sloveniji 42.901 dinarjev. v LR Bosni in Hercegovini 11.815 dinarjev, v LR Makedoniji 38.818 dinarjev, v LR Črni gori 1.120 dinariev, v avtonomni pokrajini Vojvodini 50.334 dinarjev in v avtonomni oblasti Ko-sovo-Metobija 3.335 dinariev.
Zbiranje pomoči se nadaljuje.
Razstava strokovnih šol
Ljubljana, 14. junija.
Ob 14. uri so v prostorih Trgovske akademije odprli razstavo strokovnih šol v čast III. kongresu LMS. Tovariša Malešiča, sekretarja izvršilnega odbora MOOF, predstavnike političnih in voj. oblasti, predstavnike množičnih organizacij in ostale goste je pozdravil v imenu mladine tov. Hočevar Janez, predsednik mestnega odbora LMS. V govoru je podčrtal pomen odprte razstave strokovnih šol.
VREMENSKA NAPOVED Nestalno s padavinami in nagnenlem S nevihtam.
Naši izseljenci se vračajo
V prihodnjih dneh se bo vrnila v domovino prva večja skupina naših izseljencev iz Kanade. Med izseljenci bodo tudi naši slovenski rojaki. Pripeljal jih bo jugoslovanski parnik »Radnik«. S seboj bodo pripeljali tudi orodje in stroje kot svoj prvi dar domovini in njeni gospodarski rasti.
Do so se prav izseljenci iz Kanade prvi organizirali za vrnitev domov ni slučajen pojav. Njihova vrnitev je tesno povezana z njihovim borbenim življenjem prav od začetka njihove izselitve do danes.
Izseljevanje v Kanado je dobilo pri nas večji razmah šele po prvi svetovni vojni, ko so ZDA začele inozemeem omejevati doseljevanje. To je bilo v letih 1924 do 1930. V tej dobi je odšlo v Kanado okrog 24.000 jugoslovanskih izseljencev. Po letu 1930 je tudi Kanada po primeru ZDA izdala omejitve za naseljevanje.
Kanada je iskala nove naseljence pj-P-’-sp— /p ae]o pp farmah in gozdovih. Zato je sprejemala le mlade. močne in zdrave ljudi. V začetku jih je uporabljala za najtežja in tu-
di najnevarnejša dela. Vedno težje gospodarsko stanje v domovini je prisililo naše ljudi, da so sprejeli tudi najtežje pogoje, samo da so dobili zase in za družine vsaj osnovne življenjske pogoje. Med Jugoslovani v Kanadi je največ Hrvatov in Makedoncev, nakar sledijo po številu Srbi, Slovencev je okrog 3000.
Delo na farmah je -večina naših ljudi kmalu zapustila zaradi nizkih plač in sezonskega značaja tega dela.
Zato je danes med našimi kanadskimi izseljenci mnogo visoko kvalificiranih delavcev, ki so zaposleni zlasti v rudnikih, po velikih avtomobilskih tvornicah, v lesni industriji, poljedelstvu in ribolovu.
Kakor ZDA tako tudi Kanada ni imela urejenega socialnega zavarovanja. Da bi se zavarovali za primer bolezni, nesreče ali smrti, so si naši izseljenci začeli ustanavljati svoje podružnice podpornih zvez, ki so imele sedež v ZDA. Te podružnice so jim postale kmalu močna opora v javnem življenju. Največ podppmib zvez je bilo ustanov?
ljenih od 1926. do 1930. leta. Slovenci so si tedaj osnovali 24 podružnic Slovenske narodne podporne enote.
V sindikalnem življenju so morali naši izseljenci v Kanadi mnogo prestati zaradi rovarjenja raznih elemenotv, ki so skušali na vse načine ustvariti nasprotja med domačini in inozemci. Tudi na ta način so hoteli med delavstvom onemogočiti sporazum in ovirati napredno sindikalno gibanje. V boju proti spletkam reakcije se je razredna zavest naših kanadskih izseljencev silno okrepila. Vedno tesnejše je postalo sodelovanje z naprednimi kanadskimi sindikati, ki so odločno branili interese doseljencev.
Spletke reakcije proti našim izseljencem so na vse načine podpirala tudi predstavništva stare Jugoslavije. Stara Jugoslavija je podpirala izseljeništvo predvsem iz sebičnih razlogov. Z odhajanjem ljudi v_ tujino se je doma manjšalo število onih, za katere je bilo treba skrbeti, na drugi strani pa se Je pod starim režimom dalo z raznimi procedurami okrog izseljencev »dobro zaslnžifi«. Izdajanje potnih listin. glavarine, ki so jih morali izseljenci plačevati, stroški za pre-
nočišča itd. 60 bili za stari režim bogat vir dohodkov. S carinami in drugimi postavkami so bili naši ljudje pri izselitvi dobesedno oropani. Najbolj žalosten primer iz te dobe nam nudi Izseljeniški fond, v katerega je stara Jugoslavija zbrala od izseljencev do 1939. leta nad 26 milijonov dinarjev. Bivši režimi so ga izkoriščali v najrazličnejše postranske namene, tudi za razne volivne kampanje, za zidanje različnih objektov, ki niso bili z izseljenci v nobeni zvezi itd.
Naši kanadski izseljenci pa so se vedno tesneje oklepali svojih organizacij, ki so se krepile od leta do leta.
Zlasti je raslo napredno delavsko gibanje naših izseljencev v Kanadi od 1931 naprej. Tedaj so se namreč združili Jugoslovanski delavski klubi, ki so dotlej delali vsak zase in sc predvsem bavili z širjenjem delavske literature. Leta 1932 sc je vršil prvi kongres teh klubov, ki je položil temelj skupnemu naprednemu gibanju izseljencev v Kanadi.
Na kongresu 1933 so spremenili svoje ime v Delavsko-kmečke prosvetne klube. Kongresi so bili vsako leto in imeli vsako leto velik uspeh. Glavna reorganizacija je
bila leta 1936, ko so bile ustanovljene Slovenska napredna zveza, Srbski napredni pokret in Hrvatski prosvetni savez. Med državljansko vojno v Španiji je odšlo iz vrst teh organizacij na špansko bojišče 70 borcev.
Kakor povsod med našimi izseljenci, je tudi v Kanadi zelo razvito družabno življenje. Ko so zaradi krize zaprli mnogo trgovskih lokalov, so naši izseljenci te lokale najeli in jih spremenili v domove kulture. V njih, kakor tudi po privatnih stanovanjih, se vršijo sestanki. predavanja, vaje tamburaških zborov, dramskih' sekcij itd.
Prva resnična vest o odporu jugoslovanskega ljudstva proti okupatorjem je v Kanado prodrla 1942. ko je 78 Črnogorcev s svojo izjavo razkrinkalo Draža Mihailoviča. Takoj se je ogromno števiio naših izseljencev opredelilo za boj naših narodov. V maju tega leta sc je vršil ustanovni občni zbor treh bratskih zvez: Zveze kanadskih Slovencev, Saveza kanadskih Hrvata in Saveza kanadskih Srba. Takrat je bil ustanovljen tudi slovenski list »Edinost«. Glavni cilj feb zvez je bil_ zediniti vse naše izseljence v boju proti fašizmu in povezati njih
i	----
delo z naprednimi ustanovami kanadskega ljudstva. Izvedena je bila obširna kampanja za pomoč Rdečemu križu Sovjetske zveze, pri čemer so nabrali naši izseljenci 37.000 dolarjev. Obenem so jugoslovanski izseljenci poslali junaški Rdeči armadi v dar prvovrstno ambulaneo.
V juniju 1944 je bil kongres največje organizacije kanadskih Jugoslovanov »Sveta kanadskih južnih Slovanov«, ki je pozval vse izseljence za gmotno in moralno pomoč narodom Jugoslavije. Temu pozivu so sc odzvali vsi, ki so pošteno mislili in čutili. Na to pobudo so naši izseljenci^ v Kanadi nabrali za brate v domovini okoli pol milijona dolarjev ter nakupili za to vsoto mnogo zdravil, zdravniških instrumentov, hrane, obleke in čevljev. Med zasedanjem mirovne konference v Parizu so kanadski izspljencl zbrali 100.000 podpisov za priključitev Trsta k Jugoslaviji.
Nova Jugoslavija je ponosna na take sinove in jih bo z veseljem sprejela. Naši izseljenci vedo, kakšno opustošenje nam je zapustil sovražnik vedo. da bomo morali vsi veliko delati, da bomo izgradili svojo domovino!	a. L-
Nanj delovnih moči in vež pridelka, to je načelo plana za kmetijstvo
Čeprav je naš petletni plan v prvi vrsti posvečen elektrifikaciji in industrializaciji, posveča veliko pozornost tudi dvigu kmetijstva. Neposredne investicije v kmetijstvu bodo v petletki dosegle 19,4 milijarde dinarjev; če k temu še prištejemo investicije za ona industrijska podjetja ,ki bodo namenjena izključno kmetu, zlasti za tovarne kmetijskih strojev in orodja, umetnih gnojil, za tovarne, ki bodo pridelovale kmetijske pridelke itd., tedaj dobimo vsoto 32,5 milijarde dinarjev.
Industrija in kmetijstvo sta dve panogi našega gospodarstva ,ki se morata skladno razvijati, ker sta odvisni druga od druge. Kmetijstvo se ne more razviti, če mu industrija ne preskrbi dovoli strojev, orodja, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, prav tako pa je marsikatera panoga industrije odvisna od preskrbe s surovinami, ki Uh pridobiva kmet. Tu ni mišljena samo živilska industrija, temveč tudi tekstilna industrija, ki predeluje volno. bombaž, lan in konopljo, usnjarske industrije itd.
So pa še drugi razlogi ,ki nujno zahtevajo, da se poveča kmetijska proizvodnja. Izpolnitev plana bo prinesla povečanje narodnega dohodka na dvakratno predvojno višino. Življenjska raven delovnega ljudstva bo leta 1951 že znatno presegala predvojno življenjsko raven. Pri rastočem blagostanju pa ne bo naraščala samo potrošnja industrijskih izdelkov, temveč tudi potrošnja živil, zlasti onih .ki so sorazmerno dražja. Zato je v planu določeno, da se mora v prvi vrsti povečati proizvodnja sladkorja, masti in olja ter mesa. Pa tudi kmet sam bo bolje živel in se bolje hranil kakor pred vojno. ko si je moral zaradi slabe donosnosti in majhnega pridelka pogosto od-trgovati od ust. da je lahko kaj prodal. četudi po sramotni ceni. ker je potreboval denar za davek, obresti in nainuineše potrebščine, čim bolj so špekulanti zniževali cene. tem več je moral prodati, da je zbral določeno vsoto.
Kako bomo dosegli povečanje kmetijske proizvodnje
Iz vseh navedenih razlogov, določa petletni plan, da se mora kmetijska proizvodnja — računate« v cenah za leto 1947 — dvigniti na 96.7 milijard dinarjev nasproti 63,8 milijard dinar-lev v letu 1939. torej za 52 •/o. V nadrobno prodajo pa bo moralo priti leta 1951 po vrednosti v današnjih cenah se enkrat toliko živil, kakor v lanskem letu.
Kako bomo dosegli tako povečanje kmetijske proizvodnje? Površine orne zemlje ne bomo mogli v znatnejšem obsegu razširiti. Tudi plan določa, da se bo zasejana površina do leta 1951 razširila v primeri s predvojno površino le za 6 °, o in še to predvsem na ta način, da homo z melioracijskimi deli osušili 400.000 ha neplodne zemlje in z umetnim namakanjem zboljšali donosnost na površini nadaljnjih
400.000	ha. Na drugi strani pa bo za kmetijsko delo na razpolago vedno mani delovnih moči, zakaj naglo razvijajoča #e industrija bo zahtevala veliko število industrijskih delavcev, ki morajo priti le iz rezervoarja delovnih moči na podeželju.
Naše kmetijstvo ie torej postavljeno pred nalogo, pridelati pri manjšem številu delovnih moči za 52 °/e več. Onemu, ki se še ni mogel otresti starih nazorov, se ta naloga na prvi pogied morda zdi neizvedljiva. V planskem gospodarstvu pa ie vse to rešljivo. Problem je isti kakor v industrijski proizvodnji.
Povečanje celotne proizvodnje v obsegu, kakor to predvideva plan. se sploh ne bi dalo doseči zgolj s podvojenimi napori pri delu in s podvojeno pridnostjo. Po tej poti ne bi prišli daleč. Tudi ni namen planskega gospodarstva doseči uspehe morebiti s podaljšanjem delovnega časa ali skrajnim izčrpanjem človeške delovne moči, četudi bo pri premagovanju težav marsikdaj potreben največji napor in se bomo morali vsi navaditi na nov tempo dela. izkoriščuioč v celoti delovni čas. Zlasti od našega kmeta, ki dela od ranega jutra do noči, ne moremo zahtevati še večjih telesnih naporov; nasprotno, naša naloga mora iti za tem, da mu olajšamo delo. Kako pa bomo potem dosegli povečanje celotne proizvodnje (industrijske — kmetijske) «a 267 milijard dinarjev nasproti 117 milijardam pred vojno, računajoč vrednost po današnjih cenah?
V industriji bomo to dosegli predvsem z mehanizacijo in racionalizacijo proizvodnje, z uporabo izsledkov so-
dobne znanosti in tehnike, z uvedbo novih tehnoloških postopkov, z izkoriščanjem naravnih virov energije, z uvedbo množične in tipizirane proizvodnje, z ustanavljanjem kombinatov, kjer bo pri boljšem izkoriščanju surovin proizvodnja najbolj racionalna. V kmetijstvu pa moramo iti isto pot. Z mehanizacijo dela, s strojnim obdelovanjem, z naprednim načinom pridelovanja, z dobrim in selekcioniranim semenom, z umetnimi gnojili, z gojitvijo tistih kultur, ki na določeni zemlji najbolje uspevajo, z boljšimi pasmami živine, z boljšim pridelovanjem krme itd. bomo dosegli mnogo večjo donosnost. Če bomo šli po tej poti, ne bomo dosegli samo povečanja kmetijske proizvodnje za 50°/«, temveč v nadaljnjem razvoju tudi za 100, 200 in še več odstotkov. Stroj mora delati namesto človeka, naravni razvoji energije pa morajo nadomestiti delovno moč Človeka in živine. To, kar določa naš plan, je šele prvi večji korak po tej poti. V velikih električnih hidrocentralah, ki jih gradimo, bo majno število delavcev proizvajalo deseltisoče konjskih sil; s traktorji, ki jih žene sila iz zemlje pridobljenega pogonskega goriva, pa bomo nadomestili etotisoče glav delovne živine.
Če hočemo vse to doseči, moramo investirati ogromne vsote za gradnjo tovarn, za pridobivanje premoga, nafte in rud, za gradnjo železnic in cest, za melioracije itd. Zgradili bomo velike tovarne za kmetijske stroje, ki bodo v petih letih dale kmetijstvu 4180 traktorjev. 250.000 vprežnih plugov,
50.000	sejalnih strojev, 16.000 trijerjev, 4000 žetvenih strojev, 6000 kosilnih strojev itd. Vsi ti stroji bodo kmelu bistveno olajšali delo.
Leta 1951 bo naša industrija dala kmetu 35.000 vagonov umetnih gnojil, medtem ko je znašala pred vojno naša proizvodnja umetnih gnojil le okrog 7000 vagonov, in še od tega smo pretežni del izvozili v inozemstvo. Z umetnimi gnojili, z boljšim oranjem in z uporabo dobrega semena se bo donosnost kmetijskih kultur znatno dvignila. Že v prvi petletki je predvideno povečanje hektarskega donosa pri pšenici za 15°/o in pri koruzi za 25°/o. Površina, posejana s pšenico, se v vsej državi ne bo bistveno povečala v primeri s predvojno površino, navzlic temu bomo pridelali za 25 °/o več pšenice. Tudi v onih siromašnih krajih, kjer so pred vojno uživali le koruzni kruh, bodo lahko pekli kruh iz pšenične moke. Površina, posejana s koruzo, pa se bo v primeri s predvojno površino celo zmanjšala za
500.000	ha ali za 17 %>. Navzlic temu pa bomo pridelali za 4°/o več koruze.
Na površini, ki jo bomo tako pridobili pri koruzi kakor tudi z melioracijami, bomo v velikem obsegu razširili proizvodnjo krmnih rastlin (od predvojnih 360.000 na S40.000 ha), prav tako proizvodnjo industrijskih rastlin, sladkorne pese, konoplje, lanu, bombaža in oljnih semen (od 204.000 na 500.000 ha) in vrtnin, predvsem krompirja (od 270.000 na 360.000 ha).
Traktorsko obdelovanje bo omogočilo večjo proizvodnjo mesa, mleka in masla
Razširjeno pridelovanje krmnih rastlin ho v zvezi z zboljšanjem travništva omogočilo povečanje števila goveje živine od predvojnih 4,23 milijona glav na 4.92 milijona glav (za 16"/o) in po-čanje števila prašičev od 3.5 na 6 milijonov repov (za 71 °/o). 'Tudi število ovac se bo pomnožilo za 46°/o. To pa ni edina pot, po kateri bomo dosegli večjo proizvodnjo mesa, mleka in mada. K temu bo znatno pripomoglo strojno obdelovanje, ki ho nadomestilo delovno živino. Pomislimo le, koliko krme sedaj potrošimo zgolj za prehrano delovne živine, ki nam daje samo delovno silo. Kmet. ki ima v hlevu recimo 6 glav živine, in sicer 2 para volov in dve kravi, potroši dve tretjini krme samo za delovno živino: le ena tretjina krme. ki jo poklada kravam, se spremeni v mleko ali maslo in v vzrejo telet. Če pa bo temu kmetu najtežje delo opravljal traktor, tedaj bo lahko držal v hlevu le en par volov, zato pa štiri krave. V tem primeru bo dve tretjini krme lahko porabil za krmljenje krav. Tako bo njegova proizvodnja mleka, masla in me--a še enkrat večja, ne da bi se v številčnem stanju živine kaj spremenilo.
Čim bolj bo traktor spodrinil delovno živino, tem več bomo pridelali mleka in mesa. Največje uspehe v tej smeri bodo dosegle kmečke delovne zadruge, ki bodo lahko v mnogo večji
meri kakor posamezni kmet nadomestile delovno živino s traktorji in drugimi motornimi vozili. Naš petletni plan določa ,da bomo v letu 1951 obdelovali 6 traktorji 1.350.000 ha zemlje, to ie skoraj 18"/« vse obdelane površine. Na drugi strani pa je predvideno, da se bo proizvodnja mleka povečala od predvojnih 2200 milijonov litrov na 3200 milijonov litrov, da se bo znatno povečala proizvodnja mesa in masti.
V Sloveniji bomo pridelali manj žita in razširili živinorejsko proizvodnjo
Upoštevajoč načelo, da se na vsakem področju države razvijejo one proizvodne panoge, ki nudijo največjo dotiosnost, se bo struktura kmetijskega gospodarstva v Sloveniji po planu precej spremenila. Pri povečanju celotne zasejane površine od 314.000 na 330,000 ha, bomo omejili pridelovanje žita in zmanjšali z žitom posejano površino od 196.000 na 160.000 ha; zato pa bomo povečali površino za pridelovanje krmnih rastlin od 46.000 na 75.000 ha, kar bo omogočilo večji razvoj živinoreje. Povečali bomo površino, posejano s povrtninami, zlasti površino, zasejano s krompirjem, od 69.000 na 80.000 ha, površino za pridelovanje industrijskih rastlin pa od 3.700 na 15.000 ha. Številčno stanje goveje živine se bo povečalo od predvojuih 375.000 na
450.000	glav, številčno stanje prašičev od 312.000 na 450.000 in število ovac od 34.000 na 80.000 glav.
Tudi v konjereji bo Slovenija zavzela važno mesto. Čeprav je v planu predvideno, da bo traktor polagoma spodrinil konja in se bo zaradi tega številčno stanje konj v vsej državi zmanjšalo v primeri s predvojnim stanjem za 9 %>, bomo v Sloveniji razširili konjerejo od predvojnih 52.000 na 55.000 konj, tako da bomo lahko v večji meri oskrbovali ostalo državo z dobrimi konji.
Že iz navedenega lahko spoznamo, da je plan za povečanje kmetijske proizvodnje v Jugoslaviji docela realen in stvar ni tako zamotana, kakor se zdi na prvi pogled. Vsiljuje se nam vprašanje, zakaj nismo že pred vojno krenili po tej poti, da bi dvignili naše kmetijstvo. Razlog je predvsem ta, da plansko gospodarstvo, kakršnega zdaj uvajamo, ni mogoče v državi, kjer imajo v rokah oblast izkoriščevalci delovnega ljudstva. Ne glede na to pa prejšnjim lastnikom ni šlo za to, da bi dvignili kmeta in mu omogočili zboljšati gospodarstvo, ker so imeli pred očmi vedno le svoje osebne koristi. Prodali so se inozemskim kapitalistom. ki niso dopuščali ,da bi 6e pri nas razvila industrija, ki hi pomagala kmetu. Anarhija, ki je vladala v kapitalistični proizvodnji, je zavirala vsak napredek. Pogosto smo pred vojno slišali pomisleke, da ne kaže še dvigati kmetijsko proizvodnjo, češ saj itak preveč pridelamo in nimamo kam prodati presežkov. Vsi pa smo vedeli, da je bilo takratno izobilje živil zgolj izraz naše revščine, ker sta se kmet in delavec slabo hranila. Tudi nihče ni resno skrbel, da bi se v kmetijstvu uvedel naprednejši način pridelovanja. Kmet ni mogel uporabljati umetnih gnojil, ker so mu na eni strani špekulanti tako zbili cene pridelkov, da ni prišel na svoj račun, na drugi strani pa je industrija izkoriščala kmeta, ki je moral umetna gnojila in vse ostalo kupovati po pretiranih cenah. Vrh tega kmet ni mogel nikoli vnaprej vedeti, ali se mu bo uporaba umetnih gnojil izplačala, ker ni imel zagotovljenih cen. Po večini pa tudi ni imel sredstev za nabavo umetnih guojil in strojev.
Vse te ovire so danes odpadle. Ljudska oblast skrbi za to. da dobi kmet stroje, umetna gnojila in ostale potrebščine po najnižji ceni, obenem pa mu vnaprej zagotavlja odkupno ceno in mu s tem odvzema znaten del rizika Vse te prednosti bo naš kmet šele prav spoznal, ko bo docela prenehalo povojno pomanjkanje živil. Takrat mu ne bo treba kakor pred vojno skrbeti, kako in po kakšni ceni bo prodal svoje pridelke.
Že danes spoznava velike koristi mehanizacije in strojnega obdelovanja, pa tudi potrebo industrializacije, brez katere ni mogoč dvig kmetijstva, spoznava, da more le tesna zveza delavca in kmeta prinesti blagostanje vsem. Maršal Tito je ob sprejetju zakona o petletnem planu dejal: Če hočemo pomagati našim kmetom in zboljšati kmetijstvo, moramo imeti potrebno industrijo, ki bo proizvajala umetna gno-
„Naša žena“
Nabirajmo travno seme!
Če hočemo izvesti eno važnih nalog našega plana — dvig živinoreje, moramo posebno skrb posvetili travništvu in pašništvu, da dobimo dovolj krme. Travniki so zaradi lanske in letošnje suše zelo razredčeni. Še bolj pa se jim poznajo vojna leta, ko' kmet za svoje gospodarstvo ni mogel skrbeti tako, kot v normalnih časih. Danes, v borbi za dvig gospodarstva pa mora postati to za kmeta ena osnovnih nalog. Od stanja naših travnikov je v veliki meri odvisno, ali bomo imeli ob koncu petletke res 1 6*/o goveje živine in 46°/o ovac več kot pred vojno. Od stanja travnikov in pa seveda od izbora plemen je torej odvisno, ali bomo lahko nudili našemu delovnemu človeku dovolj mleka in mlečnih izdelkov, mesa, kož za obutev, volne za blago in tako dalje.	_
Razumljivo je. da bomo posvečali več pažnje gnojenju naših travnikov, bodisi z umetnim ali hlevskim gnojem ter namakanju in izsuševanju travnikov. kjer bo to potrebno Vse to pa nam ne bo pomagalo, če ne bomo poleg tega še načrtno za-sejevali travnikov. Na ta način bomo dosegli več krme in boljšo ka-
kovost. Setev lahko izvajamo na dva načina: s podsetvijo praznih mest in s sejanjem travnega seme na skupno z deteljami na njivah.
Po travniškem semenu je pri nas ogromno povpraševanje, semen pa ni dovolj na razpolago. Tako je ostalo letos mnogo slabih travnikov nezasejanih. Tudi za prihodnje leto se obeta občutno pomanjkanje se mena.
Organizacija AFZ je prevzela obvezo, da bo letos preskrbela dovolj travnega semena za domače potrebe. Pri tem naj sodelujejo vse naše kmečke žene, pa tudi ostale, ker je to stvar nas vseh! Res je, da se marsikatera žena ne bo mogla kdo-vekaj posvetiti temu delu, ker je v službi v tovarni ali drugod ali ker od jutra do noči dela na polju. Če sama ne more, naj mati prenese obveznost na svojega otroka ali na starejše, bolehne sorodnike, ki lahko opravljajo lažja dela.
Kako bomo to nalogo izvršile? Seme bomo pridobile na ta način, da ga bomo smukale z zrelih trav. Seveda ne na sredi travnikov, s čemer bi se lahko napravilo več škode kot koristi, temveč bomo izkoristile
travo ob poteh, na razgouih. itd. Pri nabiranju semena moramo paziti na to, da se travno seme zelo rado osiplje. Zato je zelo važno, da najdemo pravi trenutek. Nezrelo seme nima kaljivosti, prav tako pa je manjvredno tudi seme prezrelih trav.
Kdaj torej nabiramo seme? Večina naših trav cvet« od srede maja do srede junija približno po tem vrstnem redu; lisičji rep, francoska pahovka, pasja trava jn latovke. Za njimi pridejo bilnice, grebenčica, ziali oves in ljulke. Kot zadnje cvete jo mačji rep in šopulje. Približno 14 dni po cvetju je Irava zrela. Trava začne pod latom rumeneti, gornje listje se posuši. Ob rahlem udarcu ob dlan izpade seme iz gornjih kla-sičev latu. Seme nabiramo po vrsti, kakor zori in ga potem sušimo par dni na soncu, da je popolnoma suho. Najboljši čas nabiranja semena je zgodaj zjutraj ali pa ob oblačnem vremenu, ker takrat manj izpada. Na ta način pridobimo precej semena. Večina semen, ki smo jih kupovali iz inozemstva, so bila nabrana na ta način.
Se boljši način pridobivanja semenja pa je ta, da pustimo neko količino trave, da dobro dozori. Tako kot trave dozorevajo, jih po vrsti žanjemo, povežemo v snopiče, k a tene sušimo na podstrešju, Popobao-
Sklepanje pogodb za odkup žitnih presežkov dobro poteka
V zadnjih dneh so bile v vseh okrajih odstranjene glavne napake, ki so spočetka v veliki meri povzročale med kmeti nerazumevanje za podpisovanje pogodb za proste viške žita in koruze. Okrajem Ljutomeru, Radgoni in Lendavi, kjer je bilo že iz vsega početka medo pomembnejših napak ali ovir, se zadnje dni pridružujeta še Murska Sobota in Ptuj, ki je 6icer še vedno na zadnjem mestu.
Pregled dela na terenu kaže zadnje dni na osnovne napake v okraju Ptuj. Predpisov še prejšnjo nedeljo niso imeli kmetje v rokah. Uprava Navoda je kasno dostavila potrebne tiskovine za pogodbe in so morali aktivisti najprej vpisovati podpisnike na sezname. Ker niso istočasno delili bonov, ker jih tudi niso pravočasno prejeli, so postali kmetje ne-zaupui in so zaradi tega pomišljali tudi drugi. Ko so prispele tiskovine in boni, so morali aktivisti še enkrat med kmete in so tako imeli dvojno delo. Kljub temu pa je zadnje dni delo steklo, a napregel se je brez malega ves aktiv Navoda in okraja, da častno zaključi izkušenj bogato kampanjo. Medtem, ko je potekalo podpisovanje v Halozah in Slovenskih goricah zelo dobro, so močno zaostajali v krajih Placer, Sv. Andraž, posebno pa v Osluševcih, kjer zbiralnica ni kontrahirala niti kilograma žita do petka. Poslovodja iz Cirkov-cev se je v četrtek odpeljal na veselico in s tem pokazal, da se svojih dolžnosti popolnoma nič ne zaveda. Na drugi strani pa so se dobro izkazale zbiralnice v Sv. Vidu, Borlu, Zavrču, posebno pa Žetale, ki je prvotno obvezo prekoračila za deset krat, kljub temu, da je v tem kraju toča letps dvakrat padala. Naproza je v Ptuju svoj lokal z razstavljenim blagom v dveh lepih izložbenih oknih okusno uredila, opremila z napisi in posebno tabelo z razlago, kjer se ustavljajo kmetje in kmetice in z zanimanjem ogledujejo blago, oni z boni pa ga kupujejo in so z njim zares zadovoljni.
Okraj Murska Sobota je zelo raz-sežen in je zaradi tega ter pomanjkanja veščih aktivistov spočetka delo počasi napredovalo. Organizacija Navoda je bila v tem kraju dobra, le prenos na teren ni bil dovolj hiter in učinkovit. Tudi tu niso prejeli pravočasno pogodb in bonov, kar je povzročalo zamudno in dvojno delo. Po-vezava z okrajem pa je zadnje dni uspešna. Čeprav obveščevalna služba še ni bila dobra in je bil v poročilih trgovinskega ministrstva izkazan odstotek stvarno večji. Težkoče so bile prt sestavljanju pogodb, ker jih nekateri aktivisti niso znali dobro sestavljati. Potrebne so bile nove konference, kjer so prejeli ponovna in izčrpna navodila. Med najbolj agilnimi je centrala Naproze v Beltincih pod vodstvom poslovodje tov. Paiger Otokarja, ki je že prvi dan prinesel nekaj podpisanih pogodb, a svojo obvezo je okraj že kmalu prekoračil. Sklepanje pogodb je oviralo, kakor tudi v drugih okrajih dejstvo, d» so kmetje od zgodnjega jutra do trde noči na delu. Okraj je za najboljše aktiviste razpisal 3 denarne nagrade. I redno slabo delo izkazuje Naproza v Gornjih Petrovcih. Posledica tega je, da kljub prednostim, ki pa jim seveda niso bile dovolj prikazane, kmetje izjavljajo, da bodo dali pač ob žetvi, podpisali pa sedaj ne bodo. Tudi Naproza v Turnišču je zelo slaba, ker ni imela do zadnjega na terenu nobenega aktivista. Na splošno je v tem okraju precej pritožb nad nezavednimi poslovodji. V Gornjih Petrovcih je poslovodja, na vprašanje, če je dobil blago, pritrdil, da ga je prejel, a da nima časa, da bi uredil izložbo. Tako kmetje v tem kraju ne vidijo blaga in ne verjamejo, da bodo kaj dobili.
Pokazalo se je, da ponekod ne zadostuje enkratni sestanek ter da so aktivisti na ponovnem sestanku, potem torej, ko so kmetje dobro premleli to, kar so slišali, bolje uspeli in so kmetje pogodbe radi podpisovali. Važno je seveda, da je aktivist
jila, kmetijske stroje in orodje; če pa hočemo imeti take tovarne, moramo najprej ustvariti težko kovinsko industrijo, ki bo izdelovala tovarne za kmetijske potrebe.
Tako se šele s planom odpira kmetu možnost, da dvigne svoje gospodarstvo in poveča donosnost. Večja donosnost kmetijske proizvodnje pa je edina pot, po kateri lahko pride kmet do blagostanja in kulturnega dviga. S.
ma suhe omlatimo s palico ali celo z ročnimi mlatilnicami, če je večja količina.
Seme, ki smo ga pridobili na en ali drug način, prodajamo našim Naprozam, kmetje pa ga bodo delno uporabili tudi doma za izboljšanje svojih travnikov.
Ponekod si naši kmetje pomagajo tudi s tem, da sejejo seneni drob, ki jim ostane od sena in otave. Tudi na ta način si bomo letos še pomagali, ker ni boljšega semena. Ko pa bomo pridelali dovolj kvalitetnega semena, se bodo temu kolikor mogoče izogibali, ker na ta način sejemo tudi škodljivi plevel, ki se je otresel, kot ostale koristne rastline. Če že sejemo seneni drob, moramo gledati, da ga dobivamo le s tistih travnikov, kjer je čim manj plevela.
Kot smo že prej omenili, se travno seme rado osiplje. Zato se tam, kjer kosimo zrelo travo, mnogo trav zaseje že naravnim potom. Da pa jim pomagamo do razvoja, je dobro, da travnike po prvi košnji prebranamo. S tem zagrebemo travno seme in mu omogočimo klitje.
Po večini okrajev, pa tudi krajev so naše žene že sprejele obveznosti za izvedbo plana. Sprejmite še to kot obveznost! Akcijo je treba hitro začeti, uspeh pa bo potrdilo naše pripravljenosti za sodelovanje povsod, kjer plan to zahteva.
sam prepričan o pomembnosti in potrebi podpisovanja. Slab pa je seveda tisti aktivist, ki priporoča podpisovanje, a sam kot posestnik ne podpiše pogodbe za svoje viške. Tudi takih primerov je bilo nekaj.
Važen je pravilni izbor blaga, ki ga kraj potrebuje. Tozadevno je bilo s strani Naproz premalo sodelovanja z grosisti. V nekem kraju so si ženske želele posebnih rut Če bi poslovalnica o pravem času to sporočila na merodajno mesto, bi dobila te rute. ker so na razpolago. V Ptuju so sprožili željo, da bi bili na bone tudi plašči in zračnice za kolesa. Tudi v tem pogledu se bo ustreglo v okviru razpoložljivega kontingenta. Naproze naj torej za svoj kraj napravijo seznam tistih predmetov tekstilne in druge robe. po kateri je v dotičnem kraju največ povpraševanja. Tako zbrane podatke naj dostavijo grosistu ali Navodu oziroma svojim centralam, katerih dolžnost je, da jih sporoče na pravo mesto.
Še nečesa ne smemo pozabiti. • V Lokovici, okraj Mozirje, je 25. maja nenaden močan naliv napravil mnogo škode, na vinogradih 75°/o, na krompirju 40%, na povrtnini 100% itd., kar je bilo še istega dne komisio-naino ugotovljeno. Zavarovalnica je prizadetim zavarovancem še istega dne izplačala polovico škode v denarju, ostanek pa bodo prejeli v najkrajšem času. Se pravi: če bi zadela podpisnika pogodbe kaka ujma, se mu bo škoda odpisala od pogodbe ali
PoroäUo fttev. S
REZULTATI DOSLEJ SKLENJENIH POGODB ZA PROSTE PRESEŽKE ŽITA V ŽI TORODNIH OKRAJIH
Od predvidene količine so posamezni žitorodni okraji do-slej sklenili pogodbe za proste presežke žita v naslednjih odstotkih (v oklepajih število sklenjenih pogodb);
1.	Radgoaa 132% (1567),
2.	Ljutomer 129% (1945),
3.	Lendava 120% (830),
4.	Mur. Sobota 50% 1787),
5.	Ptuj 48% (1855).
Okraj Radgona je kot tretji
prekoračil svoj plan za 32% in je na prvem mestu.
Pozivamo okrajni aktiv, aktive Navoda in Naproz v Ptuju in Murski Soboti, da v nedeljo na udarniški način dosežejo plan kontrahiranja.
Ljubljana, 14. junija 1947.
(Iz pisarne ministrstva za
trgovino in preskrbo LRS.)
pa v primeru velike škode pogodba vrnila, če pa je zavarovan, bo poleg tega prejel še odškodnino za škodo.
Večina preudarnih kmetov se sedaj določno zaveda koristi, ki jih prinaša podpis pogodbe, zato je zaupanje vsak dan večje, č.emer dokaz so številne nove pogodbe. Podoben postopek podpisovanja bo vpeljan tudi v nežitorodnih krajih Slovenije in se ga bodo lahko kmetje poslužiti.
Vrsta prometnih nesreč v Ljubljani in širom vse Slovenije narekuje oblastem uvajanje ukrepov proti nediscipliniranimi vozačem motornih vozi! in pešcem. Sami ukrepi seveda ne zadostujejo, če se cestne discipline ne drži ljudstvo, ki pri nesrečah trpi gmotne in človeške žrtve. Ne po oblastnih ukrepih prisiljena, temveč zavestna disciplina prebivalstva našega glavnega mesta in vse Slovenije ie predpogoj, da se uvede na naših cestah red, ki ga zahteva močan razvoj voznega in osebnega prometa.
Prav gotovo se vsak Ljubljančan zaveda, da je vzgoja v prometni' disciplini na ulicah našega mesta nujno potrebna. V ta namen bo Uprava narodne milice za mesto Ljubljano izvedla »Teden prometa« od IS. do vključno 23. junija. V teh dneh-bodo prometni organi ob sodelovanje naših množic s pojpčeno kontrolo cestnega prometa, z opozarjanjem prebi-
Odrnera davka na množičnih sestankih
Demokratična načela 6e vedno bolj uveljavljajo tudi v naši davčni politiki, vedno bolj-se bližamo tem načelom tudi pri odmeri davkov. Pogoj za demokratizacijo odmere davkov mora biti aktiviziranje ljudskih množic, ki bodo disciplinirano in samozavedno določale vsakemu posamezniku iz svoje srede, koliko naj prispeva za skupnost.
Pred kratkim smo opisali, kako se je okrajni ljudski odbor Ljubljana -okolica lotil organizacije množičnih sestankov za odmero davka. Pri pravilni izvedbi takih sestankov bo v večini primerov potrebno davčnim komisijam, da dajo samo svoj formalni pristanek na predloge ljudstva. Posegle bodo vmes v interesu skupnosti le tedaj, če je jasno, da so posamezniki izkoristili demokratičnost odmere. Od davčne komisije potrjena odmera bo zopet dana v pretres ljudstvu z razgrnitvijo seznama ter e ponovnim obravnavanjem na množičnem sestanku. Tako se bomo Sim bolj približali pravilni, enakomerni in demokratični odmeri.
Tak množični sestanek za odmero dohodnine je bil 11. t. m. ob 8 zvečer na Vrhniki. Obravnavali so to pot samo one kmetovalce, katerim ni bilo potreba prijavljati dohodkov. Žal udeležba ni bila zadovoljiva. Zastopnik množičnih organizacij okraja Ljubljana - okolica je prikazal pomen in prednost takega načina odmere, ki je tudi ena izmed pridobitev narodno osvobodilne borbe in ljudske oblasti.
Poimensko je bil nato pročitan seznam predlogov, ki jih .je 6estavfl finančni odsek okrajnega ljudskega odbora ob sodelovanju zastopnikov krajevnega ljudskega odbora ter množičnih organizacij. Na ta način so vsi navzoči dobili celotno diko predlogov. Nato pa so začeti obravnavati vsak posamezni primer posebej. Od prisotnih je bila velika
„	.	valj skupnost. Le teko bomo dosegli
večina z odmero zadovoJjaai Pod»- naš eäfj — Mm pravRaeSo odmero jo bflo tod» utemeljenih mod- davkov, — fr*.
valsiva na ulicah, z vzgojno-poučnimi članki v dnevnikih, s prikazovanjem posledic cestno prometnih nesreč in drugimi sredstvi opozarjali in učili prebivalstvo o cestno prometnih predpisih in prometni disciplini.
Pozivamo Ljubljančane in tudi ostale prebivalce Slovenije, da v tem tednu zasledujejo poučne članke v niaših dnevnikih, da se v lastnem interesu seznanijo s eestno prometnimi predpis} in da jih tudi izvajajo. Posebno pa opozarjamo voznike motornih vozil, koles in drugih cestno prometnih sredstev, da se seznanijo s predpisi, ki jih mora poznati vsak voznik. Zavedajmo se prav vsi. da ie pravilno izvajanje cestno prometnih predpisov pogoj urejenega cestnega prometa. Strogo ravnanje po cestno prometnih predpisih ne gre le v korist posameznika, temveč vse naše skupnosti.
logov za znižanje, ki so bili s pritrjevanjem večine tudi sprejeti.
Prišlo pa je na sestanek nekaj posameznikov s prozornim namenom, da na vsak način, četudi z neutemeljenimi razlogi, dosežejo znižanje odmere na škodo skuposti. Vsakdo je lahko dobil vtis, da so nekateri pripeljali s seboj svoje pomagače, da jih podpro pri njihovih zahtevah. Tako se je n. pr. Šurca Janez stalno oglašal z zahtevami po znižanju, zlasti, ko se je potegoval za premožnejše. Ostali udeleženci so bili preveč pasivni ter niso reagirali na mnoge take izjave. Ni prav. da voditelji sestanka niso zahtevali v teh primerih mnenja večine, ampak so takoj popuščali navzlic neutemeljenim zahtevam. Bilo je tudi nekaj primerov, ko so najpremožnejši zahtevali znižanje predloga, pa se s tem nihče ni strinjal. To so bili prav ljudje, ki so jih nekdanji režimi ščitili in se hočejo tudi sedaj odtegniti dolžnostim do skupnosti.
Kljub mnogim napakam je ta množični sestanek le podal trdno osnovo delu davčne komisije. V večini primerov bodo predlogi ljudstva obveljali tudi že kot dokončna odmera. Davčna komisija bo morala uveljaviti svoje zakonite pravice le tam, kjer ho jasno, da so posamezniki na tem sestanku izkoristili pasivnost ostalih udeležencev ter dosegli znižanje predloga, čeprav za to niso mogli navesti utemeljenih razlogov.
Takih množičnih sestankov v stari Jugoslaviji ni bilo. Davek so odmerjali birokratični uradniki po mrtvih paragrafih in na podlagi zastarelih katastrov, ljudstva pa za mnenje ni nihče vprašal.
Poudariti moramo ie enkrat potrebo aktivnega sodelovanja vsega ljudstva ori odmeri. Zlasti ne smemo dopustiti posameznikom, da hi izkoristiti demokratičnost take odmere ter našo pasivnost in tako oškodo-
A. E.
Prišlo je blago, ki se prodaja im žitne nakaznice onim, ki sklenejo pogodbe za proste presežke žita
„Teden premeta“ v Ljubljani
Generalni svet Svetovne sindikalne federacije
yiiissi do sindikatov v Nemiiii so najvažnejše vprašanje
Vsi sindikalni centri naj zahtevajo od svojih viad, da izvedejo denacifikacijo v Nemčiji z vso strogostjo
Praga, 13. jun. (Tanjug). Na zasedanju Generalnega sveta Svetovne sindikalne federacije so nadaljevali razpravljanje o poročilu komosije, ki je ugotavljala razmere v Nemčiji. Go-gov urili so poljski, belgijski in ameriški delegat.
Nato je izjavil Louis Saillant, da je vprašanje odnosov Svetovne sindikalno federacije do nemških sindikatov najvažnejše vprašanje dnevnega redu. C e ustvarjamo stike z nemškimi sindikati, moramo hkrati dolcčiti svoj odnos do njih. Predstavniki nem. škili sindikatov, ki so prišli sem, so skreni antinadsti. Imamo popolno zaupanje vanje, ker so šli skozi pekel nemških koncentracijskih taborišč, hočemo pa vedeti, kaj misli 6,800.000 nemških organiziranih elanov sindikatov, ki stoje za njimi. V Berlinu naj se ustanov; zato urad za zvezo s Svetovno sindikalno organizacijo. Pozivam Generalni svet, zlasti poljske predstavnike, naj načelno soglasno sprejmejo včlanjeiije nemških sin. uikatcjv v federacijo, nemški sindikati pa naj izpolnijo nalogo, ki jim pripada pri demokratizaciji Nemčije.
Sovjetski delegat Tarasov ja v svojem govoru izjavil, da vsi soglašajo v tem, da ni mogoče pozabiti tega, kar so narodi preživeli med zadnjo vojno. Vemo koliko so pretrpele Francija, Norveška, Danska, Holandska, vemo, kako barbarsko so uničevan ljudi po koncentracijskih taboriščih, kjer so neusmiljeno pobijali Kuse, Angleže in Poljake. Varšava je razrušena. Vemo za žrtve Jugoslavije. Vemo, kaj so pretrpeli narodi Sovjetske zveze. To poudarjamo ne zaradi mržnje in osvete, ampak zato, da bi se nemški tovai-lši tega zavedali. Vse to nas spominja na glavno vprašanje, na denacifikacijo v Nemčiji, ki ni bila izvedena. Ostankov fašizma in nacistov na svobodi je še zeio mnogo v Nemčiji. Pomagati moramo nemškim sindikatom, m storiti vse ukrepe za zvedbo denacifikacije. Vsi nacionalni sindikalni centri, zlasti v ZDA, Franciji, Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi morajo stalno pritiskati na svoje vlade, da dosledno izvedejo denacifljo.
Nemški predstavniki morajo biti enotni in ne smejo poslušati reakcije. V sovjetski coni so bili na vseh pod-ciročjih doseženi največji uspehi. Ce bo Nemčiji uspelo izkoreniniti nacizem, bo rešen glavni problem Nem-, čije in zagotovljen trajen mir.
Britanski delegat Jeepson je dejal, da je treba obnoviti nemško industrijo, kajti brez zdrave Nemčije ni zdrave Evrope, pa tudi reparacije niso možne. Nadalje je treba vzgojiti nemško mladino v demokratičnem duhu, združiti nemške sindikate, še prej
pa je treba združiti nemško industrijo v vseh štirih okupacijskih conah. Britanski člani sindikatov bodo delali na to, da se v britanski coni Izvede agrarna reforma.
Za Taras-jvom so govorili še delegat indijske Federacije dela, panamski in aiestinski židovski delegat.
Zanamski delegat Zapata Je zahteval, naj ZDA vrnejo 36 oporišč, kj jih jim je dala Panama na razpolago, da bi olajšala zmago nad rasizmom. Ljubimo ameriški narod, toda ameriški reakcionarji skušajo razširiti svoj vpliv, pri čemer ne izbirajo sredstev.
Nato je predsednik pozval delegate, naj vsa dejstva, s katerimi razpolagajo v zvezi z denacifikacijo, dostavijo Svetovni sindikalni sederaoi-ji. Obenem je pozval Generalni svet, naj sprejme sklep o ustanovitvi urada za zvezo s federacijo v Berlinu i nse v načelu izjavi za sprejem nemških sindikatov v Svetovno sindikalno federacijo s omenjenimi pridržki.
Zatem je dal predsednik besedo nemškemu delegatu Schlimmeju, ki je govoril o nemških sindikatih in težkih razmerah nemškega delavskega razreda, ki zahteva pomoč Svetovne sindikalne federacije. Hočemo vzgojiti nemško mladino v demokratičnem duhu, hočemo biti temelj demokratične ureditve. Smo za mir in prijateljstvo med narodi.
Predsednik Deakin je nato predlagal, naj bi se v zvezi s poročilom o Avstriji omejilo razpravljanj« na vprašanje nemškega premoženja v Avstriji, ker so po njegovem mišljenju ostala vprašanja že urejena. Smatra za zadostno, da je avstrijska vlada izdala odlok o denacifikacljl, medtem ko se je o vprašanju prehrane že razpravljalo.
Avstrijski delegat Boehm je zahteval popravek poročila, ker se Avstrija označuje kot premagana država. Po njegovem mnenju, je treba Avstrijo smatrati za državo, ki se je borila skupno z drugimi za mir ln demokracijo. Predlagal je, da bi ustanovili komisijo, ki bi razpravljala o tem vprašanju ln da bi potem o tej stvari razpravljali na sedanjem zasedanju federacije.
Cela vrsta delegatov Je poročilo avstrijskega delegata sprejela z nezadovoljstvom. Jugoslovanski delegat Salaj je večkrat zahteval besedo, toda predsednik mu je ni hotel dati.
Predsednik Deakin je dejal, da Boehmovega predloga ni mogoče pro-je predlagal, da naj se to vprašanje učevati v Generalnem svetu, nakar dostavi izvršnemu biroju, ki naj bi' ga izročil zavezniški kontrolni komisiji, ker spada v njeno pristojnost.
jela resolucijo, v kateri je obsodila Francov režim, vendar večjih uspehov glede odstranitve tega režima ni b.lo. Od vseh nacionalnih sindikalnih centrov je treba zahtevati, da preko svojih viad prekinejo vse zveze, s Francovo Španijo in priznajo špansko demokratično vlado.
Po govoru danskega delegata je spregovori francoski delegat Kay-uaut, ki je govoril o delu in pomoči francoskih delavcev za špansko ljudstvo. Poudaril je potrebo ekonomsae blokade Španije. Pravijo, d& namerava Franco izvesti ljudsko glasovanje. V Grčiji smo videli, kaj pomeni ljud-sko glasovanje pod takimi pogoji.«
aZ tem je biia sprejeta naslednja resolucija o Španiji:
»Svetovna sindikalna federacija, ki zaseda v Pragi, pošilja bratska pozdrave vsem delavcem v Španiji.
španski delavci se s pogumom, vrednim velikih tradicij, borijo proti diktatorskemu Francovemu režimu, o čemer pričajo nedavni dogodki v ba-skiškj deželi. Ta pozdrav je namenjen vsem onim, Id se borijo proti f ranoovi diktaturi.
Svetovna sindikalna federacija smatra za potrebno, da v mednarodni solidarnosti še nadalje podpira junaško može ln žene Španije. Na podlagi tega odloča:
1. da se bodo fondi solidarnosti v korist Španije še nadalje podpirali z denarnimi sredstvi, darovi m nabiralnimi akcijami, ki jih bo zbirala Svetovna sindikalna federacija. Nacional, ni sindikalni centri, ki so v okviru Svetovne sindikalne federacije, se pozivajo, da neposredno v sindikalnih centrih in demokratičnih organizacijah svojih držav zberejo čim več sred. štev. Nabrana sredstva bodo zbirala pri Svetovni sindikalni federaciji in so namenjena izključno za špansko odporniško gibanje;
Ž. da se obme neposredno na Var n ustni svet OZN z zahtevo, da posveti potrebno pozornost uresničenju resolucije Genera'ne skupščine OZN iz decembra 1946. Glede na to, da je potekel rok, določen v resoluciji, lali. ko Varnostni svet še enkrat jasno navede dokaze, da Franco karti svobodo združevanja, organiziranja in tiska, kar je razlog- za takojšnjo intervencijo organizacije ZN, da se naredi konec diktaturi;
3.	nacionalni sindikalni centri morajo v svojih državah izdati vse potrebna ukrepe, da bodo njihove vlade na prihodnjem zasedanju OZN sprejele sklepe za osvoboditev Španije.?
Generalni svet je nato sprejel resolucijo o Trstu, o Tunisu, Iranu in gospodarskih strokovnjakih.
Ifsoiiiciia e Grčiji
Danes je Generalni svet Svetovne sindikalne federacije sprejel naslednjo resolucijo o Grčiji:
»Generalni svet Svetovne sindikalne federacije smatra glede na vse dogodke v Grčiji, da v deželi še ni potrebnih pogojev za demokratični razvoj sindikalne organizacije in odloča:
1.	da se poudari potreba ponovne ustanovitve demokratične in svobodne sindikalne organizacije v Grčiji. Le nacionalni kongres, sestavljen iz predstavnikov demokratično izvoljenih sindikalnih organizacij, je lahko odgovoren za nada i jr. ji razvoj grškega sindikalnega gibanja;
2.	od grške vlade zahteva, da ustva. ri pogoje, ki b; omogočili sklicanje takega kongresa z naslednjim programom: volitev vodstva, izdelava programa za nadaljnje delo sindikalne organizacije, izdelava pravil, sprejet, je sklepov o vprašanju včlanjenja zveze grških sindikatov v Svetovno sindikalno federacijo;
3.	Svetovna sindikalna federacija pričakuje, da bo grška sindikalna or. ganizaeija napravila korake za dosego enotnosti, ki bi omogočila sklicanje takega kongresa;
4.	izvršilni biro Svetovne sindikalne federacije bo z veliko pozornostjo spremljal razvoj v Grčiji tudi v primeru, če se bodo neopravičeno odlagale v olivne priprave. Izvršilni odbor bo proučil ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti v Organizaciji Združenih narodov, da bi se zagotovili pogoji, ki bi jamčiii svobodo sindikalne organizacije v Grčiji;
5.	da se pošlje grški vladi protest zaradi stalnih aretacij grških sindikalnih delavcev In da se od grške vlade zahteva, da spoštuje podpise na znani pogodbi med Brenoni in CaUla-risom ter spustijo na svobodo grški sindikalni delavci;
6.	generalni sekretar Je odgovoren za vzpostavitev stalne zveze z našimi tovariši v Grčiji, da bi se okrepilo grško sindikalno gibanje.«
P§iöri¥
delavcem
Zatem so prešli na resolucijo o
Španiji.
Prvi je govoril delegat Latinske Amerike Lombardo Toledano, ki je
poudaril, da je skrajni čas, da se v Španiji odstrani sramotni režim. O bojkotu je bilo govora že prej, vendar ie vse to ostalo brez večjih rezultatov. Svetovna sindikalna federacija mera deiati hitro in učinkovito.
Delavci čilea- in Brazilije so začeli stavkat; in nočejo nakladati blaga za Španijo.
Španija ni vprašaije samega španskega naroda, ampak vprašanje vsega sveta. Dokler bo Francov režim, bo mit stalno ogrožen.«
španski delegat, ki je govoril o junaški borbi baskiških delavcev. Organizacija Združenih narodov je spre-
Stalno zavlačevanje dela komisije m mirovao pogodbo z Avstrijo
Grčija je protibaikansko in protisovjetsko
mostišče
Dunaj, 13. jun. (Tanjug) Včeraj je bila redna seja komisije za pripravo mirovne pogodbe z Avstrijo, ki ji je predsedoval ameriški delegat Dodge.
Ameriški delegat je skušal zopet zavlačevati delo komisije in uničiti napredek, ki je bil dosežen na seji 11. junija. Sovjetska delegacija se bori že mesec dni, da bi komisija pričela s praktičnim delom, z reševanjem spornih členov avstrijske mirovne pogodbe — 35. člena o nemškem premoženju in 42. člena o kompenzaciji za premoženje državljanov Združenih narodov.
Vsi napori sovjetske delegacije so naleteli na vztrajen odpor ameriškega delegata Dodgea, ki stavlja vedno nove predloge o dnevnem redu. — Dodge je na včerajšnji seji stavil zopet vrsto naknadnih predlogov, po katerih hi se morala komisija in pa odbor strokovnjakov baviti z reševanjem vsakega posameznega objekta nemškega premoženja v Avstriji, kar bi praktično pripeljalo do izpremembe potsdamskih sklepov in drugih mednarodnih sklepov o nemški imovini v Avstriji,
Angleški predstavnik Lawson Je
predlagal, da bi odložili razpravljanje o 35. členu ln odgovarjajočih delih 42. člena, In da bi prišli k razpravljanju o drugih členih avstrijske mirovne pogodbe, o katerih še ni bil dosežen sporazum.
Sovjetski delegat Novikov je izjavil, da 6e strinja s tem predlogom, medtem ko je Irancoski delegat izjavil, da zaenkrat soglaša s predlogom Lawsona. Ameriški delegat Dodge je izrazil željo, da bi se razpravljalo o
35. in 42. členu mirovne pogodbe, če bo doseženo soglasje, pa tudi o dragih členih mirovne pogodbe.
Guido Schmidt oproščen
Dunaj, 13. jun. (Tanjug) Včeraj je bila izrečena razsodba v razpravi pioti avstrijskemu zunanjemu ministru, nacistu, kolaboracionistu in Göringo vemu osebnemu prijatelju Guide Schmidtu, s katero je bil oproščen z utemeljitvijo, da ni dokazov o njegovi krivdi.
Oprostitev Guida Schmidta je povzročila velikansko ogorčenje avstrijske demokratično javnosti. S tem v
zvezi »Volksstimme«, glasilo Komunistične partije, piše med drugim:
>Sile, ki so za kulisami odločate o Izidu razprave zoper G. Schmidta, so dale pred pravico prednost svojim političnim ciljem. Tem mračnim silam ni bilo do pravične sodbe, ampak do takšne, ki bi upravičila politiko avstrofašizma. Schmidt je izdajalec, razprava pa je bila uprizorjena zato, da bi Schmidtovi sokrivci in njegovi predpostavljeni, ki so 6e zavzemali za njegovo nedolžnost, skušali preprečili sodbo zgodovine nad samim eeboj.c
Avstrijske demokratične organizacije in tovarniški delavci pošiljajo z vseh strani protestne brzojavke zaradi oprostitve Guida Schmidta. Tako so že protestirali delavci v tovarni za lokomotive v Floridsdorfu, delavci optične tovarne, delavci tovarne v Semmeringu in organizacija^ borcev za svobodo. V vseh brzojavkah zahteva avstrijska javnost, naj se G. Schmidt znoTa postavi pred sodišče in pravično obsodi.
Madžarska vlada sprejela načrt o trifefkl
Budimpešta, 14. jun. (Tanjug(. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so sprejeli zakonski načrt o triletnem gospodarskem pianu, ki bo predložen parlamentu. Mislijo, da bo izvajanje plana vodil deželni svet za načrtno gospodarstvo pod nadzorstvom vlade in vrhovnega gospodarskega sveta. Deželni svet za načrtno gospodarstvo bo štel 12 članov; v njem bosta zastopana po dva člana vsake koalicijske stranke in sindikatov in po en član deželnega sveta za poljedelstvo in državne zadružne centrale.
Podrobna izdelava triletnega načrta in koordiniranje posameznosti je naloga načrtne komisije, ki je organ deželnega sveta za načrtno gospodarstvo.
Predsednik planske komisije bo socialistični državni podtajnik Imre Vajda, generalni sekretar bo komunist Ander Berey, medtem ko bo podpredsednik iz stranke malih posestnikov.
Splošna stavka občinskih nameščencev v Franclji
Pariz, 14. jun. (AFP). V Franciji stavka več slotisoč občinskih uslužbencev. Občinski odbori v 20 pariških rajonih in vse komunalne službe razen najnujnejših — kakršne so takojšnja _pomoč, vodovod, gasilci, registracija porodov in smrti in rez-deljevanje hrane, danes ne delajo. Konfederacija krščanskih delavcev je prevzela stavkokaške vloge in so n jeni člani davi prišli na delo. Straže stavkujočih jim niso dovolile vstopa_ v občinska poslopja, zaradi česar je intervenirala policija, ki je odstranila straže stavkujočih.
Občinsko bolniško osebje v Alžiru je izjavilo, da se bo pridružilo stavki ^ občinskih uslužbencev v Franciji, ako ne bodo ugodili njihovim zahtevam.
V Alžiru je prišlo do stavk. Stavkajo prometni uradniki in tehnično osebje, nameščenci trgovinske zbornice in poljedelski delavci.
Atene, 14. jun. (Un. Pr.) Politbiro CK KP Grčije ie objavil poročilo, kjer pravi med drugim:
»Grčija prihaja pod nadzorstvo ameriškega gaulciierja. 0 kakem vmešavanju sosednih držav v grške zadeve ni govora. Edina intervencija v Grčiji prihaja od Britancev in Američanov, ki so spremenili državo »v protibaikansko in protisovjetsko mostišče ter v ameriški protektorat pod vodstvom človeka (Greeswolda), ki je izvajal policijsko dolžnost v podjarmljeni hitlerjevski Nemčiji kot eauleiter.
Cim bolj bo vlada vztrajala pri svoji »dinamični politiki«, tem močnejša bo demokratična armada in tem bolj odločilni činitelj pri razvoju položaja, izkoristili bomo vsako, celo najmanjšo možnost, samo da bi država prišla iz sedanjega brezizhodnega po ožaja. Borili se bomo za kruh in življenje delovnega ljudstva. Naši nasprotnik: hočejo, porušiti še zaetnji most k sporazumu. Tem slabše zanje! Komunistična partija in ljudsko demokratično gibanje, ki končujeta svoje organizacijske in tehnične priprave, bosta lahko odgovorila na vsak položaj. Ce bodo naši nasprotniki nadaljevali z nasiljem, nam bo spoštovanje ljudske suverenosti vsiljeno kljub in proti njihovi volji. Borba za demokracijo in neodvisnost bo zmagala'«
Nizkotne Caldarisove politične spletke
Atene, 14. jun. (Tass). Izjava zunanjega ministra Caldarisa o nevarnosti, ki baje grozi Grčiji s severa, je izzvala tem večje vznemirjenje, ker je ugotovljeno, da ie Caidaria izjavil Američanom, da se skupno z mednarodno brigado pripravljajo za napad na Grčijo tudi Bolgarija, Jugoslavija in Albanija. Nekateri poslanci so zahtevali, naj se takoj skliče kronski svet. ki naj bi razpravljal o »kritičnem« položaju.
V snočnjem razgovoru z grškimi novinarji je Caldaris potrdil, da je v resnici daJ iako izjavo ameriškim novinarjem, na začudenje novinarjev pa je takoj pripomnil, da je zelo mogoče, da ta izjava ne odgovarja stvarnosti in da je bila namenjena za inozemstvo, ne pa za Grčijo. Včasih je v interesu naroda potrebno, da zunanji svet zve nekatere stvari, ki pa se ne smejo razširjati na domači zemlji. Za vse stvari na sveta obstoje dve prizmi. Včasih gledaš dogodke skozi eno prizmo, včasih skozi drugo, kakor je pač boli povoljno za domovino.
»Elefteria« piše, da se poslužuje Caldaris najnižjih političnih spletk. Celo Caldarisove tovariše v vladi je iznenadila ta v zgodovini nečuvena »državniška modrost«.
Grška izzivanja na albanski meji
Tirana, 13. junija. (ATS) V prvih osmih dneh meseca junija so grški aionarhofašisti izvedli 9 izzivanj na kopnem, na morju in v zraku v obmejnih predelih južne Albanije. Dne 3. junija je neki grški motorni čoin, prihajajoč iz emen Krfa, prodrl v albanske teritorialne vode pri rtu Sti-
lo.	Cola je okrog 20 minut križaril oo albanskih vodah, nakar se je oddaljil.
Okrog poldneva Istega dne je neko
grško letalo preletelo mejo v višini 1500 m v bližim rta St:lo in se nato oddaljilo.
Dne 6. junija je neka grška patrulja na področju Dropulje med 36. 'n 37. obmejnim kamnom izstrelila več streiov proti albanskemu ozemlju. Albanske obmejne straže niso odgovorile. Istega dne je druga grška patrulja streljala na albansko patruljo, ki je stražila na sektorju med 45. in 56. mejnikom.
Dne 7. junija je na sektorju De-loli eksplodirala v globini 40 m na albanskem ozemlju granata, k; je bila izstreljena z grškega ozemlja.
Posvetovanja v navzočnosti angloameričkih predstavnikov
Atene, 14. )uo. (Tass). Na razširjeni seji vlade, ki so se je udeležili predsednik vlade in ministri, načelniki oddelkov štabov, predstavniki britanske in ameriške vojaške misije in veleposlanika Anglije in ZDA, so razpravljali o vprašanjih v zvezi z razdelitvi o funkcij med obema inozemskima misijama pri reorganizaciji grške armade in nadaljnjem vodstvu operacij proti grškim partizanom.
Časopisi poudarjajo, de bo od sedaj naprej prešla vodilna vloga pri pre-osnavijanju grške armade od angleške na ameriško misijo. lEmbros«, ki ja blizu generalnemu štabu, omen je posvetovanje in piše. »da Grčija sedaj lahko vodi borim proti zunanjemu in notranjemu sovražniku, ker se opira na trdno pomoč«.
Nov politični umor
Atene. 13. jun. (Tass). V torek je bil ustreljen v Larabi skupno s šestorico oseb znani voditelj odporniškega gibanja iz časa okupacije in funkcionar kmečke stranke. Kostas Aridis, ki ga je obsodilo vojaško sodišče. Levičarski tisk označuje ustrelitev Aridisa kot političen umor. podoben umoru enega izmed voditeljev KP Grčije Zevgosa.
Vmešavanje Anglije v fralgarske notranje stvari
Sofija, 14. jun. (Tanjug). Med političnim predstavnikom Velike Britanije
S.	Bennetom in zunanjim ministrom Kimonom Georgijevom so bila izmenjana pisma zaradi začasne prepovedi izdajanja opozicijskih listov »Svoboden narod« in »Narodno Zemedelsko Zna-me«.
Politični predstavnik Velike Britanije razlaga v svojem pismu »zainteresiranost svoje vlade za dejstva« in pravi, da inkriminirani članek, objavljen v »Svobodnem narodu« v zvezi s stanjem prehrane v Bolgariji po njegovem mišljenju ni takšne narave, da bi morala slediti prepoved. Poleg tega trdi, da odklonitev grafičnih delavcev, da bi tiskali ta dva časopisa zaradi njunega odkritega sovražnega sjališča do dvoletnega gospodarskega načrta in poleta bolgarskega naroda, ni v soglasju z 2. členom mirovne pogodbe.
Odgovarjajoč na pismo političnega predstavnika Velike Britanije je podpredsednik bolgarske vlade in zunanji minister Kimon Georgijev naglasil, da pomeni inkriminirani članek v »Svobodnem narodu« zlonamerne politikantske težnje, ki so v nasprotju s stvarnimi in najTišjimi interesi države, zaradi česar ie prepoved za določen čas, kakor je to odločilo ministrstvo za informacije in umetnost, utemeljena. Izhajanje listov »Svoboden narod« in »Narodno Zemedelsko Zname« po preteku prepovedanega roka je stvar samih redakcij in grafičnih delavcev. Vlada je vplivala na grafične delavce, naj bodo popustljivejši, vendar je treba upoštevati tudi dejstvo ,da oni kot dobri državljani ne morejo dovoliti, da bi izdajali in tiskali material, ki je v grobem protislovju z njihovimi občutki in težnjami.
Položaj prezidenta CSR po novi ustavi
Praga, 14. jun. (CTK). Pododbor ustavodajne skupščine, ki mu je poverjena izdelava osnutka nove ustave, je na svoji včerajšnji seji razpravljal o položaju predsednika republike. Poročevalec Prohaska je predlagal, naj bi nova ustava vsebovala odredbo, da nihče ne more biti izvoljen za predsednika več kakor dvakrat, pri čemer je iz odredbe o omejitvi izključen sedanji predsednik Beneš.
Iz življenja sovjetskih letalcev
Sokolova slava
Aleksander Pokriškin se rad spominja svojega detinstva. S toplim 0u_ stvora v srcu se spominja tega daljnjega časa. Vse njegovo detinstvo je minilo v bujnih domišljijah, ki so popolnoma obvladale njegove misli, stremljenja in čustva.
Aleksandru Pokriškinu se je odkrivalo življenje polno vabljivih možnosti. Toda pet do njih ni bila . tako lahka in enostavna. Tega ni takoj razumel. In zaradi tega je moraj doživeti nekatera razoračanja. Vendar je ostal trden v izbiri svoje poti in z vso silo se je potrudil, da ne bi skrenil z izbrane smeri.
Mnogo so zahtevali od Aleksandra: upornost, vztrajnost, pogum. V sebi je moral graditi tiste lastnosti, ki so mu kasneje prinesle fi-eto, kar se pri ljudeh imenuje sreča, že v zg^rph letih je sprevidel Aleksander Pokriškin, da je njeger,-a sreča v širokem oceanu modrikastega neba.
In odtlej so ga privlačevale sinje višave, tajanstvene kopice oblakov in neomejeni prostor neba. Naj je padal aez ali sneg, naj je bilo suho vreme, Baša Pokriškin je zelo rad gledal v nebo in mežikajoč z očmi si je zamišljal, da je v višavah. Domišljija ga je naučila ljubiti knjige. Domišljija ga
je vodila s krepko roko. Postala je prav za prav njegovo življenje.
... Novosibirsk je bilo v teh letih veliko ln hrupno mesto. Hišica, v kateri se je Saša rodil, je bila v predmestju — v tihi, mirni ulici Leskova. Tu je preživel svoje detinstvo. Tu je v senci malega vrta bral knjige, ki niso bile v neposredni zvezi z njegovimi sanjami, naučile pa so ga ljubiti delo in spoštovat; misel. Bral je knjige, hodil Je v šolo, sodeloval je v otroških igrah, tekal po zaprašenih predmestnih ulicah ln gledal v visoko, vedro nebo, po katerem so krožili golobi.
Mnogo let je minilo od te dobe. Drugačna je postala prostrana sibirska pokrajina. Spremenila se je podoba njegovih mest in vasi. Teda v Ncvo^hn-skij živi prav tako bot prej v isti hišici mati Aleksandra Pokri škna, Aksinja Stepanova, in prav isti vetrovi zavijajo pod okni v dolgih zimskih nočeh...
Na zidu nad omarico v tihi, udobni sobici, privlačujejo pogled obiskovalca slike mladih ljudi v letalski uniformi.
— Moji sinovi, moji sokoli — pravi Aksija Stepanova — Aleksander, Aleksej, Peter, Valentin — našteva.
kazoč slike. — Vsi na fronti in vsi
piloti.
Le najmlajši Viktor hodi v šoba. S ponosom in ljubeznijo pripoveduje mati o najstarejšem sinu, trikratnem heroju Sovjetske zveze — Saši.
— Saša je bil dober otrok — se spominja mati. — Učil se je pridno. Rad je sedel za knjigo in stalno je enkaj delal, največkrat letala. Zanje se mu je že v detinstvu pojavila ljubezen.
Sinovi Akslnje Stepanovne so borci. Njena krilata družina brani domovino. Materino srce je polno ponosa in nemira. Vojna stoji ponoči pri vzglavju materine postelje.
... Ko je končal šolo, je vstopil Aleksander v tovarno. V tistem času so tovarno šele gradili. Tovarna je danes ogromno podjetje. Zelo mnogi izmed delavcev se spominjajo Aleksandra Pokriškina. Pravijo, da je bil priden in pazljiv delavec. Tu med tovarniškimi zgradbami se začenja njegov življenjepis. Iz te tovarne je odšel A’-'-cr-Uartr letale!*^ šolo.
Ko sedaj piše pisma v daijua ...» sto, se spominja ulice Leskova, majhne hišice, cvetočih nageljnov pod okni in starke matere. Tudi njegovo srce Je mirnejše in bolj veselo Spomini na rojstne hišo mu '-zoujajc željo, da se še bolj besno bori s sovražnikom. V enem izmed pisem je Aleksander ntsal:
»Dragi moji sorodniki! Ne jezite se prosim name, ker vam tako redko pišem. Sedaj je pri nas trda doba. Pošiljam Vam izrezek iz časopisa, v katerem na kratko piše o meni. Pi. šejo, da sem uničil 37 letal. To je bilo prej. Sedaj je njihovo število naraslo do 44. Kasneje nameravam to število povečati... Pozdravite vse sorodnike.«
Aksinja Stepanovna skrbno čuva ta pisma. Zna jih na pamet. Prelistavajoč urejene liste papirja ponavlja s tihim glasom tople besede svojega sina.	.
... Naj bo nad področjem Kubana ali na modrem južnem nebu nad ravninami Kabrije — vedno bije enako, memo in mimo kakor veliko člove. ško srce motor letala Aleksandra Pokriškina, Po nebu divjajo nevihte. Strele trgajo na kose nežno sinjino, spreletavajo se 6ivi in dušljivi vetrovi, močno deževje pada, burje besne. Pokriškinu je vedno v zraku bolj prijetno kakor na zemlji. V zračnem oceanu seče stalno nova pota, misleč državo, rodno in ljubljeno državo, v srcu yo aeri neugcslo, sve-! to čustvo sovraštva in maščeva.ln'sfJ do nemških izrodkov. Trdo je bilo v avgustovskih dneh v stepah Kubana. Po cestah Donbas* sk> bili krvavi boji. Grmenj® kanorutd n« zemlji ni niti za trenutek prenehalo. Na visokem in prostranem nebu, «kritem v temno
zaveso jeklenih oblakov pa so se borili lovci proti bombarderjem. Proge dima so se vlekle po sinjini za »Mes-serschmidti« kakor črni žalni trakovi ...
Aleksander Pokriškin vedno pogumno vodi svojega lovca v množico sovražnikovih letal. Razprše se na vse strani in si ne upajo stopiti v dvoboj s proslavljenim asom.
Neustrašeni pilot je opi-avll nad 500 bojnih poletov. Petstokrat je od-haajl v višave, s trdno vero v svojo moč, v svojo premoč nad sovražnikom. To svojo moč in neustrašnost je izgradil v sebi z upornostjo in požrtvovalnostjo.
Bliskovita brzina njegovih udarcev mu je prinesla mnoge zmage. Domovina je zaznamovala neustrašnost heroja. Aleksander Pokriškin je trikratni heroj Sovjetske zveze. V Moskvi bodo pri palači Sovjetov postavili bronast kip. Osivela mati bo z Iju-bezenijo in ponosom videla podobo svojega ljubljenega sina, vlito v bron.
Sedaj se bori daleč od rojstnega mesta, daleč od matere. Toda materino srce skrbno in ganljivo čuva "sako drobnarijo, ki je povezana s siremm bivanjem v očetov! hiš!. Mati pošilja sinu svoj blagoslov na bojišče. In ona ve. da mu njen blagoslov čuva življenje in mu pomaga v boju s sovražniki.
Natan Ribar
Nasprotja v Ds Gasperljevi stranki
Rim, 14. jun. (Tass). Po poročilih rimskega tiska je prišlo v vrstah krščanske demokratske stranke do resnih nasprotij. Poslanec Giovanni Bertini je izjavil predstavnikom tiska, da je na seji krščanske demokratske parlamentarne skupine skupno s 30 poslanci, svojimi pristaši, protestiral proti sestavi vlade ene stranke in da njegova skupina ne bo glasovala za zaupnico vladu
»Mesaggero« meni, da De Gasperi ne bo dobil več kot 282 glasov, računajoč tu vse krščanske demokrate in Nittijevo skupino 9 poslancev, katere zadržanje še ni jasno. Proti vladi bo verjetno glasovalo 274 poslancev, vštevši Saragatovo sku; pino.
Yeliki uspehi kitajske ljudske armade
Nanking, 13. jun. (Reuter). Čete kitajske ljudske demokratične armade so zasedle Fengčeng in An-tung, važni mesti na železniški progi jugovzhodno od Mukdena. Z zasedbo Kajpinga so sile ljudske armade prekinile vsako zvezo med polotokom Linotungom in Kuomin-tangovimi četami v MandžurijL
Razen tega so oddelki ljudske armade v minuli noči presekali veliko železniško progo Peking—Tien-cin. V Mandžurijo so poslali vladnim silam iz Pekinga ojačenja. Čete ljudske armade so povečale delavnost na veliki pekinški ravnini.
Boji so že v teku v predmestjih Cepingkaja, strateškega železniškega križišča med Mukdenom in Cang-čunom. Čete ljudske armade bombardirajo položaje Kuomintangovih čet ter koncentrirajo napade na le-; tališča in železniške postaje.
Tovariš, tovarišica, ali sl že redni podpornik Socialnega fonda ?F?,
KULTURNI PREGLED
Mariborsko dramsko gledališče
Pregled zadnjih premier
V zadnjih treh mesecih je dala Drama v Mariboru štiri premiere, različne po snovi, načinu režije ir. odzivu pri publiki, a vendar na precej enakem nivoju mariborskega gledališkega ustvarjanja. Nobena izmed njih ne pomeni poseben režijski ali igralski uspeh, vse pa so bile dovolj skrbno postavljene na oder; to priča o igranosti in ustaljenosti ansambla in o njegovem resnem delu.
Kot prvo bi omenil duhovito komedijo Alekseja Ostrovskega Gozd V globini gozda stoji graščina Gur-mižske graščakinje, ostarele, perverzne ženske, ki ustvarja z galerijo malomeščanskih in prekupčevalskih tipov okrog sebe v malem vzdušje in okolje, značilno takrat za vodilno rusko družbo. Osebno izkoriščanje, hinavstvo in zločinska preračunljivost vladata tukaj. Igralca Sreča in Nesreča. ki vdereta v to okolje, ga raz-gibljeta, razgalita, rešita iz njega plemenito ubogo dekle AksjuSo m zopet odjadrata iz temnega brloga 6kozi gozd v svet.
Skrbinškova režija, ki je delo sicer do potankosti izrisala, ni pokazala posebne fantazije niti v sceni, kjer je zunanjost gradu bila še najboljša, niti v situaciji. Gozd, ki je poln filozofskih dvcgorov, zahteva spretne dramaturške roke, ki bi ponekod znala iz dolgoveznosti izluščiti bistveno dogajanje. Raztegnjena mariborska predstava je izgubila na nepo-prednosti. Kljub temu pa je bilo nekaj lepih igralskih ustvaritev. Poleg .Verdonikove (graščakinja Gunniž-ska). ki postaja vedno izrazitejša karakterna igralka, je potreba pohvaliti Franja Blaža kot Nesrečo. Jože Babič kot njegov pretkani in šaljivi spremljevalec Sreča je spretno obvladoval situacijo in izvabljal mnogo smeha. Janko Haberl je svojo prvo večjo vlogo skrbno izdelal in dobro dal svetohlinsko cmeravega veleposestnika Milanova. Nasprotno pa je bil Dolinarjev lakaj Karp le bleda koriia zvijačne hudomušnosti, si jo vloga zahteva.
Iz srede problematike sovjetske družbe je zajel Bill - Belocerkovski svojo dramo Življenje kliče. Trije osnovni motivi v njej prevladujejo: dolžnost, ki jo je treba postaviti pred osebna nagnjenja in ki privede Galino, hčerko znanstvenika Čadova do tega, da žrtvuje očeta in zakon: moč prepričanja, ki staremu Čadovu, od mrtvouda ohromelemu znanstveniku pripomore, da dokonča svoj živ-ljenski načrt — projekt za spremembo sibirske flore — in sila ustvarjalnega življenja, ki klič-e tavajoče in slabo v svojem poletu s seboj. Šest oseb iz sovjetske družbe je karakte-rlziranih v tej drami. Širokega, doslednega, v življenjski dejavnosti zakoreninjenega komunista je igral Danilo Gorinšek. Bil je v glavnem veren svoji vlogi, tu in 'tam z majhnimi ironičnimi spodrskL Starega znanstvenika Saviča, ki dvomi v izvedljivost Gadovega načrta, ker ne veruje v življenje, temveč filozofira, je odlično zaigral Jože Samec in se s tem prvič predstavil mariborskemu občinstvu. Verdenikova je bila kot Galina še najbolj prepričevalna v scenah odločitvp konec tretjega dejanja. Posrečeno je bilo pozorišče, postavljeno v nadstropje s stopnji-
ščern v sredini, kar je dajalo možnost sočasnega igranja.
Spretno napisana, polna topline in pravljičnosti, simbolične, a verna slika razmer okupiranih mest v pretekli vojni — drugod in pri nas je zgodba, ki jo je napisala sovjetska pisateljica Tamara Gabbe:	Mesto
mojstrov. Za to delo je dobila pisateljica leta 1943 Stalinovo nagrado. Življenje v zasedenem mestu, teror tujcev, ki vladajo s pomočjo svojih čet in domačih izdajalcev in podtalna borba za svobodo, upornost, ki je poosebljena v brbavem pometaču Ka-rakolu, to je vsebina tega dela. Režijsko je stal -Jože Babič pred nalogo, da da realnim pravljičnim motivom igre enoten okvir, kar se mu je le ieloma posrečilo. Obsežnost ansambla in kralko razdobje do uprizoritve mu nista dala. da bi predstave izdelal do vseh potankosti; vendar predstave kljub dvajsetim ponovitvam rastejo, kar je znak zdrave režije. Igralsko so se odlikovali Verdonik kot grbasti a a ra kol, ki s pesmijo na ustih bodri meščane, Dolinarjev Mušeron starejši. iutkasti in klečeplazni župan, domači izdajalci, Mušeron mlajši vulgo Klik Klak, hudoben, strahopetno ■aiven spaček, ki ga je verno, včasih malce komedijantsko zaigral Franc Kumar. Lepo je prišla do izraza gibljivost celotnega ansambla in obvladanje situacije. Pravljična scena je bila posebno posrečena v gozdu z osvetljenimi izrezi dreves v ozadju. Scensko muziko je napisal F. Bernard.
Kot četrto uprizoritev v tem času je dala Drama pred kratkim Nuši-fevo komedijo Dr. v Verdenikovi režiji. Mušič, ki v večini del biča srbsko čaršifsko družbo, hinavstvo zn špeluilantstvo, nam v bogatem trgovcu Životu Cvijoviču oriše človeka, ki misli, da se da z denarjem na svetu vse kupiti. Svojemu sinu kupi doktorski naslov s tem. da pošlje pod njegovim imenom ubogega Pavloviča na študij v inozemstvo. Tam se Pavlovič pod lažnim imenom poroči in ko prjde žena za njim v domovino, -e vsa stvar zaplete. Preko razburljivih scen in zamenjav končno komedija najde svoj srečni razplet, ko Milorad v resnici vzljubi ženo, ki nosi njegovo ime, Pavlovič pa najde v Cvi-iovičevi .hčerki Slavki nevesto.
Nušič je pri nas pogosto igran, redko kateremu režiserju pa je doslej uspelo, verno podati okolje. Tudi Verdonik je tu samo delno uspel. V nekaterih epizodah je zašel v ko-medijanstve. Osebe 60 tudi tukaj igralsko precej izenačene, po širini vloge prevladuje Gorinšek« kot Cyi-jovič, nekoliko površen z običajnim humorjem. Mirnejša in igralsko bolje izdelana je njegova žena Mara (Zakrajškova), posrečen tip blazira-nega mladeniča je podal v vlogi Milo-rada Verdonik, plahega častilca, ki je včasih nekoliko preveč neroden, pa kot Pavlovič Haberl. H-.upno, a dokaj dobro je odigral Presetnik vlogo prisklednika Blagoje, propadlega veleposestnika. Tudi ostali so podali precej krepke in uigrane like.
Poleg mariborskih predstav je bilo v tem času tudi nekaj gostovanj, tako v Celju in v Ptuju. V načrtu so še nadaljnja gostovanja ob naši severu' meji.	F. F.
Koncert ptujskega pevskega zbora
Sindikalni pevski zbor ptujske Glasbene Matice, ki je gostoval 9. junija v Ljubljani, je na svojem koncertu predstavil pester, zanimiv spored. Ta jo obsegal narodne, delavske, partizanske in razne druge umetne zborne tvorbe avtorjev Petrova, Aleksandrova, Danona, Adamiča, Lajovica, Švaba, Vrabca, Gobca, Hrovatina in drugih. Imed teh skladb, ki so po večini znane in mnoga med njimi popularne, naj poleg Danonove Kozare, o kateri je bilo že večkrat podrobno pisano, Adamičevih Kresovale tri devojke in Vragova nevesta in Lajovičevih Pastirčkov še posebej omenim Vrabčevo čustveno široko, oblikovno zanimivo in učinkovito Slovensko pesem in Hrovatinov arhitektonsko zanimiv tor svojevrsten zbor Tovariš Stane, ki se izhodiščno epira na motiviko Pahorjeve istoimenske (prav za prav Komandant Stane) skladbe. Spored je bil tehnično in interpretacijsko dokaj zahteven in je zaradi tega način izvedbe toliko bolj zanimal.
Omenjeni zbor, ki ga vodi Jože Gregorc, je številčno močan In na splošno razpolaga z zdravimi glasovi, ki bi jih bilo v posameznih skupinah seveda treba še ojačiti in ponekod tudi osvežiti. Predvsem velja to za mo. Ske glasove, manj pa za ženske, ki so v glavnem ugodno zasedeni. Zbor pa je vendar že v trenutni zasedbi, v kateri se je predstavil na koncertu, sposobno telo, ki kaže primerne tehnične zmogljivosti zlasti tam, kjer zahteve niso prevelike in ne potrebujejo dovršenega prikazovanja tehnič-
nih fines. Glasovne skupine so medsebojno prijetno izenačene. Zbor posveča veliko pozornost pravilni intonaciji in artikulaciji, nadalje pa še estetsko utemeljenemu dinamičnemu razlikovanju in stopnjevanju in je izdelan zlasti v pianih. Interpretacijsko upošteva dirigent v dovoljni meri vsebinsko-izrazne zahteve poedinih skladb. Venadr je še zbor v tem oziru nekako trd, premalo sproščen. Na te. melju tehničnih kvalitet, ki jih je že doslej pokazal in jih bo bo tudi nadalje izpopolnjeval, pa st bo v bodočem delu nedvomno prisvoji) tudi ustrezajočo interpretacijsko gibčnost in plastičnost, ki bosta mogli v polni men odražati nevezano, doživljajsko tekočo in živahno prednašanje. Poseb. no učinkovito in lepo je zbor izvedel tehnično lažje skladbe, med njimi Ca-pajevko, Petrovičevo Druže, podji doma, Devovo Pojdam u rute, Švabovi Prleški, Apihovo Bilečanko ln Devovo Flosarsko.
S svojim koncertom je Sindikalni pevski zbor ptujske Glasbene Matice potrdil plodnost svojega dela in dosegel lep uspeh ter navdušeno priznanje, ki ga zasluži za požrtvovalnost in ljubezen, s katerima se posveča zborni pesmi, in tudi za dose-ežno kvaliteto. Ta obeta, da se bo v bodočnosti lahko razvil v izvajalno telo, ki se bo s sistematičnim študijem usposobilo za obvladanje vseh teničnih težkoč in bo tako moglo usmeriti svoje sile prvenstveno v Izrazno poglobitev.	cd.
Koncert mladinskega kulturnega
društva 9SKa]uh“
V petek zvečer je priredilo mladinsko kulturno društvo »Kajuh« v veliki Unionski dvorani koncert s pestrim programom narodnih, umetnih, borbenih in ruskih pesmi. Koncert je bil namenjen mladini za III. kongres LMS, obenem pa je bil to poslovilni koncert društva, ki odhaja z mladinsko brigado na progo Samac— Sarajevo. Nastopala sta centralni mladinski pevski zbor in centralni mladinski harmonikarski zbor pod vodstvom Janeza Kuharja ter centralni pionirski harmonikarski^ zbor pod vodstvom Zdenke Rodičeve. Člani Centralnega mladinskega gledališča pa so sodelovali z recitacijami.
Pionirski harmonikarski zbor, v katerem je tudi nekaj otrok v pred-fiolski dobi, je odigral venček parti-
zanskih pesmi, nato pa še narodno: »Tam na vrtni gredi«, rusko narodno: »Imam sočutje« in Hajdrihovo: »Jadransko morje«. Pokazal je dokaj dobro tehniko in discipliniranost.
Centralni pevski zbor je zapel Di-kličevo: »Pesem o pesti«. Aleksandrova: : S tal in grajsko«. »Öapajevko«, Kuharjevo: »Jutri gremo v napad«, Simonitijevo: »Pesem o Titu«, Milo-jevičevo:	»Zaboravit nećemo« in
•Himno mladinskih delovnih brigade. Skupno s harmonikarskim zborom pa so zapeli še Kuharjevo: »Mladinsko nesem«, posvečeno gradnji mladinske proge Šamac—Sarajevo, Pahorjevo: »Pesem slovenske mladine«, Adamičevo: »Pesem mladinskih brigad« in Lupinovo: »Zdravstvuj, Moskva!« Zlasti z zadnjo pesmijo ja navdušil po-
slusalce, tako da jo je moral ponovi U. Simpatično je bila sprejeta tudi Kuharjeva: »Mladinska pesem«. Zbor si ie pod vodstvom svojega pevovodje pridobil že precej visoko tehniko, glasovi 60 skladni in zliti, prehodi lahki, vendar pa je bilo opaziti ša tu pa tam razne trdote in neskladnosti, kar je prišlo do izraza zlasti v pasmi: »Zaboravit nećemo«. Tudi sprem-liava harmonik se ne zdi posrečena, ker se petje izgublja v glasovih harmonik in je učinek prej oslabljen, kakor pa okrepljen in polnejši.
Centralni mladinski harmonikarski zlx>r je -zaigral pesmi: »Hej brigade«,
špansko narodno: »Na oknu« in Aleksandrova: »Pesem sovjetska mladine«.
Clan Centralnega mladinskega gledališča Kurant je reoitiral Nazorjevo pesem »Veselje«, vendar z nekoliko preživahnim patosom. Dobro 6ta recitirala člana iste igralske družine Juvan Nika in Korun pesmi Franceta Kosmača, Minattija in Zeljeznova. Navdušil pa je občinstvo tov. Igor, ki ie zelo dobro recitiral lepo Kajuhovo »Nenapisano pismo«.
Polno zasedena dvorana je mlade umetnike nagradila s priznanjem.
tj
Iz slovaškega kulturnega življenja
Pomembnejše revije. Med pomembne slovaške revije, kj se bavijo v prvi vrsti z literarnimi, potem pa tudi splošno umetnostnimi in kulturnimi vprašanji, spada najstarejša revija, mesečnik Slovenske Pohlady, ki jo izdaja Slovaška Matica. Prinaša pogosto tudi prevode Iz slovenskega slovstva. Liter, časopis — mesečnik je Elan, ki ga urejuje pesnik Jan Smrek za društvo slovaških pisateljev, obsega pa tudi glasbo, upodabljajočo umetnost itd L st je zelo živahen in bogat, tudi ilustriran. Založba Tranoscius izdaja revijo Tvorila. mesečnik ža literaturo in kulturno življenje. Strukturalistična struja v slovaški znanosti in estetiki izdaja samostojen dvotedenski list Kulturny život (Kulturno življenje), sedaj drugo leto. Za praktične potrebe ljudske prosvete izdaja Državna založba v Bratislavi mesečnik Osveta (Prosveta) s težiščem na praktičnih in problemskih člankih s področja ljudske prosvete. Svojo revijo imajo katoličani itd. itd. Dela je veliko, kvaliteta je dostojna, a ne nadpovprečna.
V Bratislavi so poleg pedagoške fakultete ustanovili poseben znanstven zavod za pedagoška vprašanja. V prvi vrsti se bo bavil s teoretičnimi vprašanji, sedaj spočetka pa bo moral reševati zlasti vprašanja novih učnih knjig ter učil.
Ženske v slovaški literarni tvornosti
niso na zadnjem mestu. Sedaj izstopata zlasti dve, Margita Figuli in Hana Zelinova. Prva je izdala nekaj zbirk novel, ki se odlikujejo po izredno izbrušenem jeziku in stilu ter življenjski sili, letos pa je izdala obširen zgodovinski roman iz starega Babilona pod naslovom Babilon (v štirih knjigah izšel pri Slovaški Matici). To je obširna slika starega Orienta z umetniško dobro komponirano gradnjo in izbrušenim 6tilom. Obljubljajo ji tudi tak uspeh, kot ga je dosegla z novelo Trije kostanjevi konji, ki je v petih letih dosegla pet izdaj in letos izhaja v šesti, kar je doslej edinstven uspeh v slovaški literaturi. Uspeh je v njenem finem jeziku, v evangeličanskem koloritu, življenjski strastnosti ljudi in mehkem lirizmu. — Druga ženska, Hana Zelinova, je izdala že nekaj povesti in tudi dram, sedaj pa je izšel roman Angelska zemlja, ki je prvi del trilogije, še izraziteje kot Figulijeva 6e umika včasih tudi v konstruirani svet in v
njem rešuje notranje človeške probleme in 6e umika direktni obravnavi socialnih vprašanj sodobnosti. V citiranem romanu kaže, kako si begunci iz življenja ustvarijo z lastnim delom svojo zemljo — angelsko, novo. še ne izrabljeno — ter na njej gradijo svojevrstno družinsko in osebno srečo.
Slovansko knjižnico je ustanovila posebej največja slovaška založnica Slovaška Matica. Prevodi iz tujih slovstev so do lani izhajali skupno v Prevodni knjižnici. Sedaj pa se je pokazala potreba, da se ustanove posebej knjižne serije za posamezne svetovne literature. Tako so se ustanovile: Slovanska knjižnica za prevode iz slovanskih literatur, Romanska knjižnica za prevode romanske, Anglo-ameriška za prevode iz anglosaške in Poli za prevode iz ostalih literatur. Poleg teh je še posebno Antična knjižnica za prevode iz klasičnih jezikov. Slovansko knjižnico je uvedel Gorki (Makar Cudra). Knjiga ima tudi kratek življenjepis in pisateljevo oznako ter bibliografske zapiske o posameznih novelah. Druga knjiga je prinesla Vasilija Grosmana roman Ljudstvo je nesmrtna Tretja je objavila drugo knjigo Gorkega, njegova Otroška leta. Tudi četrta knjiga ie iz ruskega slovstva, in sicer izbor iz Puškinove epike pod naslovom Poltava. Pesniške prevode je oskrbel dr. Rudo Brian. Knjiga prinaša prepesnitve Poltave, Bratov razbojnikov, Ciganov, Grofa Mulina, Hišice v Ko-iomni, Angela in Bronastega jezdeca. Priobčene so tudi Puškinove opombe in prevajalčeva dopolnila. Urednik Slovanske kjižnice je dr. Rudo Brian, ki je študiral v Zagrebu in Moskvi in prevaja med drugim tudi našega Kajuha za Slovenske Pohlady. Pomočnik mu je Jan Irmler, ki je pravkar izdal v prevodu Klopčičevo Mater in je veliko prevajal iz slovenskega slovstva, na primer lansko leto Na Poljani Miška Kranjca v Slovenskich Pohladych. Slovanska knjižnica ima v programu 6eveda tudi prevode iz slovenske literature, ki 6e že pripravljajo.
Varuj je prvi slovaški celovečerni film, izdelan doma. Premiera filma je bila marca. Sedaj izdeluje drugi film. Otroci te zemlje, ki jemlje snov i® slovaškega ljudskega upora 1944 in kaže partizane, bolnišnice in zimo 1944-45.	S. V.
Naslov mojstra likovne umetnosti
Komite za kulturo in umetnost vlade FLRJ je na podlagi uredbe o ustanovitvi in delu državnih mojstrskih delavnic likovne umetnosti spre-jel sklep o podelitve naziva »mojster likovne umetnosti« naslednjim umetnikom:
Avgustinčiču Antonu nasloiv mojstra - kiparja. Andrejeviču Djordju
naslov mojstra - slikarja, Kalinu Borisu naslov mojstra - kiparja, Krsi-liču Franju naslov mojstra - kiparja, Milunoviču Milu naslov mojstra - slikarja. Radaušu Vanji naslov mojstra - slikarja, Rosandiču Tomi naslov mojstra - kiparja in Hegedušiču Krstu naslov mojstra - slikarja.
Nov Chaplinov film
Pred kratkim je Charles Chaplin, znan po svojem zadnjem filmu »Veliki diktator«, izdelal nov film »Monsieur Verdoux« ali »Komedija zločinov«. Prvo predstavo je obiskalo nekaj izbranih kritikov. Dasiravno si v sodbi giede vrednosti filma niso edini, 60 vsi mnenja, da je film po svoji vsebini senzacionalen. Ameriški časopisi so pisali, da ga bo en del občinstva sprejel z navdušenjem, drugi del pa da bo — ogorčeno protestiral.
Jugoslovanska kronika
Bolgarsko društvo »Otečestveni front« v Zagrebu je za ena in sedemdesetletnico smrti znanega bolgarskega pesnika - revolucionarja ilrista Boteva izdalo poseben list s pesmimi samega Boteva in članki nekaterih znanih bolgarskih znanstvenikov v njem (v hrvaščini).
Te dni je bil upokojen dolgoletni upravnik beograjskega gledališča Milan Predič. Za njegovega naslednika je imenovan znani srbski kritik, vseučiliški profesor in dosedanji ravnatelj beograjske drame Ve-libor Gligorič. Gligorič se je rodil leta 1899. v Ripnju južno od Beograda. Kot književnik se udejstvuje že od 1. 1920. Za novega ravnatelja drame pa je bil imenovan dosedanji ravnatelj dramskega studija beograjskega gledališča Milan Djo-kovič, ki se je rodil v Beogradu leta 1908.
Med novimi knjigami je treba omeniti: Novosadska založba »Budućnost« je izdala novele Boleslava Prusa pod naslovom »Stašekov doživljaj«, »Kolibo« A. Kononova, turško pripoved Ljermontova »Ašik Kerib«, »Ružičasti cvetič« S. Aksakova in »Bataljon četvorice« Leonida Soboljeva. Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavije z ZSSR je izdalo brošuro o sovjetskem baletu. »Kultura« v Beogradu je izdala novi zvezek del Maksima Gorkega (novele, Foma Gordjejev), v mladinski knjižnici pa delce Vladimira Majakovskega »Pročitaj, proskitaj i Pariz i Kitaj«. »Nopok« v Beogradu je oskrbel prevol Fersmanove »Zanimive mineralogije«, ki smo jo Slovenci prevedli še pred vojno. Med glasbenimi izdajami so: Fran Lhot-ka, Polet mladosti, Lovro Županovič, Pjesma mladih graditelja, Natko Devčič, Dižimo brigade, Mikica Di-klič. Omladinsko kolo (vse Nakladni zavod Hrvatske) in Todor Sokolovski, Makedonsko oro ([»Prosve-
ta«, Beograd). Pri isti založbi Je izšla popularna izdaja Njegoševega »Gorskega venca«, ki jo je priredil Djuza Radovič.
Junijska. številka »Mladosti« prinaša med drugim dve slovenski pesmi, in sicer »Svidenje« Ivana Mi-natija in »Vojakovo vrnitev« Lojzeta Krakarja.
Mlada hrvatska pesnica Vesna Parun je izdala obsežno knjigo pesmi, ki jih je uredil Gustav Krklec.
Matica Hrvatska je pred kratkim izdala antološko zbirko novel Ive Andriča. Te dni je založba razglasila, da bo knjigo izdala v novi izdaji, ki ie že v tisku, pa bo izvode prve izdaje brezplačno zamenjala vsakomur. Pravi vzrok: delna sprememba originalnega teksta po redaktorju Simiču, o čemer pisatelj ni bil obveščen in s čimer se ne strinja.	T. P.
Zapiski
Talc] je drama, ki jo igrajo v Berlinu. Spisal jo je Rudolf Leonhard, protifašistični pisatelj in sodelavec V. v. Ossietzkega, Nobelovega nagrajenca, ki je končal v nacističnem taborišču.
Sedemletno šolsko obveznost bo z
letom 1949. uvedla tudi Finska. Tudi ona se bori s pomanjkanjem učiteljstva. Tako imajo na primer profesorji helzinške univerze dvojno učno obveznost.
Središče nemškega knjigotrštva Je
Leipzig. Po vojni je temu mestu od dveh milijonov knjig izpred vojne ostalo še vedno kljub požarom in bombardiranjem 1,630.000 knjig.
Sovjetska literatura v francoščini. Zadnje čase so izšle v francoščini naslednje ruske knjige: Simonova Od Črnega do Barentsovega morja, Vere Imber Leningrajski dnevnik, Gora Hiša na Mokovski, Erenburga Usoda kapitana Vokova, Gladkova Prisega in Jeneljanove Kirurg.
Nove knjige in revije
F. Petrfe: Rod in mladost Ir. Cankarja. Izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. Str. 124. Ljubljana 1947.
Kare! Grabeljšek: Za svobodo in kruh. Izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. Str. 189. Ljubljana 1947.
Ruski list, izhaja mesečno. Ureja Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR. Za uredniški odbor: Vera Brnčič. Izdaja Slovenski knjižni zavod. Lelo I., štev. 5. Ljubljana, maj 1947.	.	.________
»Teden športnega letalstva^
športno letalstvo naj zajame čim več delavske mladine
Q delu jadralne šole na Jesenicah
Jadralna šola na Jesenicah deluje od meseca novembra lanskega leta. Učitelj jadralne šole je lov. Zorman Vinko, ki je absolviral jadralno šolo v Vršcu. Teoretični pouk je v dvorani fizkulturnega doma na Jesenicah. Praktično vežbanje pa je bilo v začetku na velikem plavškem {ravniku, v zadnjem času pa v Poljčah pri Begunjah, kjer je lep teren, na katerem so bili že prej izvedeni veliki jadralni poleti. Sola ima dve jadralni letali lipa »Vrabec« na dve vrvi.
Mladina se zelo zanima za športno letalstvo. Vodstvo šole se zelo trudi, da bi bilo vključene čim več mladine v jadralni šport. V jadralni šoli poučujejo tovariši Ručigaj Izidor, Zonnan Vinko, Cuban Stanko, Varbšek Miro in Kramar Rupert. Jadralna šola ima še začetne težave, vendar pa ima lepe izglede za nadaljnji razvoj na Jesenicah in na Javorniku. Mnogo mladine pri tem obiskuje Industrijsko-kovinarsko šolo, v kateri dobiva glavno podlago za bodoči letalski kader.
Dne 1. maja je startal s hriba Žerjavec Slanko-Cuper, dne 1. junija, na prvi okrajni fizkulturni dan, pa z istega hriba Primož Kambič z jadralnim letalom tipa Vrabec. Oba sta gladko pristala na Jesenicah na določenem kraju. Višinska razlika je znašala nad 300 metrov.
To so prvi uspehi jeseniške ja-
dralne šole. katerim bodo zaradi vztrajnega dela* sodelujočih sledili še pomembnejši. Sola ima trenutno 12 modelarjev. S pritegnitvijo novih sodelavcev iz vrst delavske mladine se bo tudi ta šola razvila v močno postojanko športnega letalstva našega 'velikega industrijskega središča.
Tovariša „Letov“ dela za športne letalce
Ko Je postalo po osvoboditvi športno letalstvo dostopno vsem, ki se zanimajo zanj, je bilo potrebno pričeti tudi z izdelovanjem jadralnih letal in letalskih potrebščin. Na pobudo generalmajorja Ambrožiča so v bivši mizarski delavnici v Dravljah pri Ljubljani ustanovili to varno »Letov«, prvo izdelovalnico jadralnih letal. K mizarskemu obratu so lani prizidali še veliko dvorano za sestavljanje letal in transportnih vozov.
Za izdelovanje jadralnih letal so se usposobili bivši mizarji, zvezna komisija za »Tehniko in šport«, ki je prevzela delavnico, pa je pritegnila še mladince, ki so pokazali kot učenci in pomočniki doslej že mnogo sposobnosti in zanimanja za delo. Saj se še v prostem času ne morejo ločiti od letal, takrat delajo modele in startajo.
Letala, ki jih izdelujejo s stroji, so sestavljena iz neštetih kosov in koščkov vezanega lesa, ki gredo skozi več modelov in skozi stiskalnice. Letala so zlepljena, vsak žebelj bi pomenil obtežitev. Morajo biti lahka, začetniško šolsko letalo sme tehtati samo 96 kg, prehodna in sposobna pa 140 kg. Za letala, ki imajo po 10 do 18 metrov dolga krila, je to kaj skromna teža.
»Letov« izdeluje jadralna letala v serijah. Pravkar imajo v delu serijo visoko sposobnih »Salamandrov«, obenem pa so že pričeli serijo začetniških letal tipa »Vrabec«. Za letalo tipa »Vrabec« je bilo namera-
vanih 900 ur dela, izdelali pa so ga v 500 urah, kar pomeni za novo delavnico lep in velik uspeh.
Vse gradivo za izdelavo jadralnih letal in transportnih voz je domačega izvora. Les je iz gorenjskih smrek, predelan v Mitroviči, platno je iz Tržiča, barve in laki so iz domače tovarne. Domači so tudi vijaki in jeklene vrvi, ki pa delajo tovarni večkrat nemalo preglavic. Saj nekatera podjetja tako zavlačujejo dobavo, da postaja zavlačevanje včasih že ovira za izdelovanje.
Tovarna jadralnih letal je obenem tudi popravljalnica poškodovanih. Te dni so pričeli popravljati začetniško letalo tipa »Vrabec«, ki bo kmalu zopet uporabljivo. Več opravka dajejo popravila »Salamandrov« in »Caukov«. Poleg letal bodo izdelali letos tudi serijo zložljivih čolnov in nekaj fizkulturnega orodja. V važnem pomožnem obratu, v mehanični delavnici, izdelujejo okovje in popravljajo vozila.
Tovarna »Letov«, ki je bila ustanovljena lani aprila, je že prvo leto obstoja in in dela zgradila toliko jadralnih letal, da so se preteklo leto šolali v vseh naših jadralnih središčih športni letalci z našimi letali. V nekaj letih, ko bo ustanovljena pri tovarni tudi vajeniška šola, s čimer bo odpravljeno pomanjkanje strokovnih delavcev, bo proizvodnja tolikšna, da bo za sleherno jadralno skupino na razpolago dovolj jadralnih letaL
Tekme lefaiskih modelov
Kljub ßlabemu vremenu se ie zbralo včeraj ra ljubljanskem letališču okrog 50 modelarjev, ki tekmujejo za modelarsko prvenstvo LR Slovenije. Te tekme so obenem tudi priprava na
vilih, nakar da vodja tekmovanja zna.
menie za vzlet njegovega modela.
Najdaljši in najlepši vzlet je včeraj dopoldne imel model ljubljanskih modelarjev »L. I.«, ki je ostal v zraku
zvezno prvenstvo, ki bo julija t. 1. Med modelarji ie delavska in študentovska mladina iz Ljubljane, Maribora in Gornje Radgone. V modelarskih šolah je vsak mladinec sam zgradil svoj model jn ga označil s številko in začetno črko svojega imena.
Pred startom komisija skrbno pregleda vsak model, če je grajen po pra-
10 minut in 30 ßekund. Za Ljubljančani so startali modelarji iz Maribora in Gornje Radgone, ki so dopoldne dosegli manjše uspehe.
Zaradi slabega vremena go morali modelarji včeraj opoldne tekmovanje prekiniti in se je v presledkih nadaljevalo popoldne.
■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■(■■■■■a
Zbirajmo denarna sredstva za počitniške kolonije nasiti otrok! Sodeluj pri načrtni organizaciji počitniških kolonij!
■■namriHirnMinuiuiniHinuininnuiniuiiiHninw

, j ureain o zdravljenju nepremožnih
V Uradnem listu LRS je bila dne ‘I maja 1947 objavljena v 22. štev. .ba o zdravljenju nepremožnih.
Uredba daje pravico do popolnoma brezplačnega zdravljenja in pravico do delnega brezplačnega zdravljenja. Pravico do popolnoma brezplačnega zdravljenja imajo vsi bolniki brez ozira na bolezen, ki sami ali njihovi hranilci plačujejo letno manj kakor 400 din dohodnine. Zraven teh =e vsi bolniki z akutnimi nalezljivimi boleznimi. z jetiko, s trahomom, z malarijo in s spolnimi boleznimi, ki sami ali njihovi hranilci plačujejo manj kot 700 din dohodnine letno. Zelo važni sta točki, ki dajeta pravico do brezplačnega zdravljenja za vse umobolne, ki so po enoletnem bolničnem zdravljenju še vedno nesposobni za pridobitno delo ter za vse kronične in neozdravljive boinike, pri katerih traja po zdravniku ugotovljena nesposobnost za pridobitno delo nad šest mesecev.
Druga skupina so oni. ki uživajo pravico do delno brezplačnega zdravljenja. Ti uživajo 50% popusta pri stroških zdravljenja. To so vsi bolniki brez ozira na bolezen, ki letno sami ali njihovi hranilci plačujejo več kakor 400 in manj kakor 600 din dohodnine, dalje bedniki z akutnimi nalezljivim boleznimi, z jetiko, s trahomom. z malarijo in s spolnimi boleznimi. ki sami ali njihovi hranilci plačujejo letno več kakor 790 in manj kakor 1000 din dohodnine. Isio ugodnost uživajo zraven teh še otroci Jo
7.	leta starosti, bolne porodnice, vdove z dvema ali več nepreskrbljenimi otroki in starši s petimi ali več nepreskrbljenimi otroki.
Zraven teh primerov upravičenosti in ne glede na višino davkov pa lahko Krajevni ljudski odbori v izjemnih primerih izdajo osebi, ki bi bija zaradi socialnih, družinskih, pridobitnih ali drugih razmer gospodarsko ogrožena. potrdilo o brezplačnem ali delno brezplačnem zdravljenju. Seveda mora takšna odločba KLO biti utemeljena in potrjena še od pristojnega 0L0.
Kakšne pravice imajo imenovani upravičenci? Upravičenci do popolnega brezplačnega zdravljenja imajo pravico do brezplačne ordinacije pri pristojnem krajevnem zdravniku, pravico do obiskov krajevnega zdTav-nika na domu, do zdravil v javni lekarni ali tam, kjer te ni. v zakonito dovoljeni zdravnikovi hišni lekarni, pravico do brezplačnega zdravljenja v bolnicah, zdraviliščih in drugih iavnih zdravstvenih ustanovah, pravico do nabave bandožnih orto-
pedskih predmetov in drugih zdravilnih pripomočkov, pravico do pregleda po uradnih specialistih v javnih. zdravstvenih ustanovah, pravico do prevoza v bolnišnico, in pravico do babiške pomoči. Upravičenci do delnega brezplačnega zdravljenja pa imajo pravico do 50 % popusta na stroške pri zdravljenju v bolnišnicah, zdraviliščih in drugih javnih zdravstvenih ustanovah; do nabave ban-dažnih ortopedskih predmetov in drugih zdravilnih pripomočkov ter do 50 % popusta pri prevozu v bolnišnico. Popolnoma brezplačno pa imajo tudi ti upravičenci pravico do ordinacije pri krajevnem zdravniku, do obiskov krajevnega zdravnika na domu, do pregledov po uradnih specialistih in do babiške pomoči.
Seveda mora vsak upravičenec za izkoriščanje zgoraj navedenih ugodnosti dokazati svojo upravičenost. Nabaviti si mora v ta namen pri KLO potrebno potrdilo, ki dokazuje njegove pravice. Postopek je zatorej sledeč: Vsakdo, ki se hoče okoristiti z ugodnostmi uredbe o zdravljenju ne-premožnih, mora dobiti od KLO potrdilo o svoij upravičenosti do zdravljenja. V tem potrdilu, ki ga bo predpisalo ministrstvo za ljudsko zdravstvo, mora KLO točno navesti razloge za upravičenost in ali ie oseba upravičena do popolnega ali delnega brezplačnega zdravljenja. Krajevni zdravnik, odnosno babica v primeru potrebe babiške pomoči, določa način zdravljenja in odloči, ali se bo bolnik zdravil pri krajevnem zdravniku. ali bo poslan k specialistu ali Da v bolnišnico ali zdravilišče.
Stroške za zdravstveno pomoč v smislu uredbe nosijo za obe skupini upravičencev Okrajni ljudski odbori, v tekočem letu se pa stroški za zdravljenje v bolnišnicah in zdraviliščih odpisujejo po posebnem pravilniku, ki je objavljen v istem Uradnem listu, v breme teh zdravstvenih ustanov.
Z izvrševanjem te uredbe so zvezane velike obveznosti za državo. Razumljivo je torej, da uredba predpisuje za zlorabe občutne kazni. Pri izdajanju potrdil bo torej potrebna pazljivost, da se preprečijo morebitne zlorabe.
Z uredbo o zdravljenju nepremožnih je narejen velik korak v našem zdravstvu naprej. Ljudska oblast je z uredbo dala nepremožnim možnost vsestranskega zdravljenja po načelu, da je namen ljudskega zdravstva, nuditi zdravniško pomoč čim ceneje vsem plastem ljudstva.
Ukrep! o zatiranju trakama
Trahom je v Prekmurju med vojno zaradi pomanjkljive protitrahomske službe, pa tudi zaradi premajhne zdravstvene zavednost; prekmurskih trahematoznih bolnikov sorazmerno močno zopet zagospodaril. Kmalu po osvoboditvi je naša zdravstvena služba začela z načrtnim protitrahom-skim delom v Prekmurju, kar je bilo posebno važno še zaradi tega, ker je bil izveden v Prekmurju, kar je bilo posebno važno še zaradi tega, ker je začel trahom segati preko Mure v Slovenske gorice. Lanskoletno poletje je bil izveden v Prekmurju pregled vsega prebivalstva v krajih, ki so ogrožen; po trahomu. Pregledanih je bilo 78.617 oseb. V 7350 primerih je bil ugotovljen trahom.
Trahom je nalezljiva očesna bolezen, k; lahko zapusti na vidu najtežje prsledice. Trahom je pa tud; bolezen, ki nam v času, ko so potrebne vse delovne moči, jemlje odnosno veže visoko število delovnih moči, ki bi jih bilo mogoče s pridom uporabit; v delovnih naporih vsega ljudstva. Po trahomu oboleli pa so nevarnost tudi za zdrave ljudi.
Da bi se morehitno širjenje tralio-ma zarad; nekontroliranega odhajanja bolnikov na delo onemogočilo, je Ministrstvo za ljudsko zdravstvo sku. paj z Ministrstvoma za delo in no. tranje zadeve LRS izdalo posebne ukrepe za zatiranje trahoma. Po teh ukrepih se smejo za delo nabirat; sezonski del-avc; v Prekmurju (okraja Murska Sobota in Dol. Lendava) samo s posredovanjem posredovalnic za delo pri krajevnih sindikalnih svetih v teh krajih. Posredovalnice za delo smejo pustiti n^ sezonsko delo ali v službo iz cbmcčja prekmurskih okrajev samo onega, ki se izkaže s potrdilom glavnega trahomskega ambula. torija ali trahomske postaje, da ne boluje za nalezljivim trahomom in da ni v seznamu trahomskih bolnikov, ki je bil narejen ob priliki lanskoletnega pregleda in se dopolnjuje
50 letnica pevskega zbora pekovskih pomočnikov v Mariboru
Dne 7. i m. je pevski zbor pekovskih pomočnikov v Mariboru obhajal 50 letnico svojega obstoja s tem, da je priredil koncert v dvorani »FD Poleta«. Poleg jubilejnega zbora so nastopila še pevska društva »Grafika«. »Enotnost«, sindikalni pevski zbor MTT in sindikalni pevski zbor »Angel Besednjak« z dirigentom Albinom Horvatom, ki je obenem pevovodja zbora pekovskih pomočnikov.
Zbor je ves čas svojega obstoja zvesto sodeloval v razredni borbi. Program zbora, ki je bil ustanovljen leta 1897. nailepše izraža napis na društvenem praporu iz leta 1902: »Zveni nam srca odmev — zveni nam svobode spev«. V narodno osvobodilni borbi je dal zbor več borcev za svobodo, med njimi tov. Miloša Zidanška. Ob 50 letnici zbora so pevci sklenili, da preimenujejo zbor v »Delavsko pevsko društvo Zidanšek«.
Med koncertom so zastopniki mariborskih kulturnih ustanov in množičnih organizacij izročili zboru lepa darila. Poeebej sta bila počaščena razen nekaterih starejših članov zbora njegova edina še živeča soustanovitelja tov. Alojz Ceh in Alojz Kajnih.
stalno v praktičnem protitrahomskem delu na terenu. Prav tako ne smejo ljudski odbori izdajati potrdil o od-iavljenju in potrdil za pridobitev živilskih nakaznic v drugem kraju, če prosilec ne predloži omenjenega potrdila. V smislu ukrepov za zatiranje trahoma so dolžni državni, zadružni in zasebni delodajalci na zahtevo delovnih inšpektorjev pri okrajnih ljudskih odborih v Murski Soboti in Dol. Lendavi takoj odpustiti in vrniti na dom pri njih zaposlene delavce in nameščence, kj bolujejo za trahomom in so odšli svojevoljno na delo v druge kraje. Iz vseh teh se bodo sestavile posebne delovne skupine, ki bodo skupno zaposlene pod zdravniškim nadzorstvom na posameznih delovnih toriščih. Tako bo da. na vsem tem možnost, da vkljub bolezni, ki je morebiti niso celo iz malomarnosti zdravili, zaslužijo in se vključijo v delovni proces. Takšno delo pod zdravniškim nadzorstvom nudi bolnikom še več — zraven zaslužka tudi možnost strokovnega zdravljenja, kar je za zatiranje trahoma zelo važno.
Po uredbi o zatiranju in zdravljenju trahoma morajo biti vse osebe, ki odhajajo na sezonsko delo ali v službo, pred odhodom in ob povratku pregledane. Dogaja se sicer, da nekateri malomarni bolniki omalovažujejo te preglede. Ukrepi o zatiranju trahoma predvidevajo za vse tiste, ki ne morejo ali nočejo razumeti potrebe skupnega zatiranja te bolezni, kazen.	o
Trahom bo mogoče uspešno zatirati in preprečiti težke posledice za posameznika in družbo samo tako, če bodo v borbi proti njemu resnično sodelovali vsi, predvsem pa vsi oni, ki prebivajo na teritoriju, ki je ogrožen po trahomu. Ukrepi za zatiranje trahoma, ki so bili te dni objavljeni, so važen doprinos k temu skupnemu delu v borbi proti trahomu.
Koncertni program je obsegal umetne, partizanske in narod&e pesmi.
Pojasnila o davčnih predpisih
Po naročilu zveznega ministrstva za finance opozarjamo vsa oblastva, ustanove, državna gospodarska podjetja in zasebnike, naj se za pojasnila o davčnih in drugih stvareh ne obračajo ne-oosredno na ministrstvo za finance FLRJ, temveč naj se v podobnih primerih obračajo za pojasnila vselej le na pristojna ministrstva vlade Ljudske republike Slovenije oziroma na ljudske odbore, če gre za stvari iz njihove pristojnosti.
Ministrstvo za finance LRS.
Lubadar grozi slovenskim gozdovom
Ves okrogli les iglastega drevja se mora takoj obeliti (skorjo oluščiti), da se ne bi v letnih mesecih zaredil opasni hrošč lubadar, ki je že uničil mnogo lepih gozdov.
Prihodnje dni bo izvršena stroga kontrola vseh skladišč iglastega lesa in bodo posestniki neobeljene okrog-lovine kaznovani. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo.
turizem
Jadransko Primorje je pripravljeno za oddih delovnega ljudstva
Južno jadransko Primorje 6e odlikuje po blagem podnebju, bujnem rastlinstvu in slikovitih predelih. Ob obali črnogorskega Primorja od Ulcinja do Hercegnovega se vrstijo številne peščene plaže, ki so po svoji lepoti in položaju med najlepšimi na svetu. S prizadevanjem ljudskih oblasti Črne gore je obnovljenih dovolj hotelov jn turističnih objektov in bodo tako lahko imeli gostje, ki bodo prišli v Boko in na plaže južnega črnogorskega Primorja, udoben in prijeten počitek.
Boka Kotorska kot najdaljši zaliv na Jadranu je eden največjih zalivov v Evropi. Na obeh straneh tega zaliva so obronki Lovčena in Hercegnovi. Risanj. Perast in Kotor s prijetnimi plažami. V Hercegnovem ie pripravljen poleg večjega števila privatnih sob tud; lep državni hotel 'Boka«.
Zaradi izredno blagega podnebja raste v Hercegnovi in okolici najred-keiše sredozemsko drevje.
Preko Risnja. v katerem so bili 1 1944 ves mesec ogorčeni boji za osvoboditev, prideš v Perast ki leži ob najožjem prehodu skozi Boko. Do ilovice 19. stoletja in do iznajdbe parnega stroja je igral Perast zelo važno vlogo v plovbi po' morju. Ker ie imel močno brodovje. se je lahko upiral pred napadi Turkov in Benečanov. V tamkajšnjem muzeju hranijo zanimive dokumente o zvezah tega kraja z Rusijo. Tu je zastava, ki 'o je dal Peter Veliki svojemu prvemu admiralu Matiji Zmajeviču iz Perasta, organizatorju baltiške mornarice, ki je premagala pod njegovo komando Švede v treh bitkah. Slavni pomorščak Marko Marinovie iz Perasta je učil ruske pomorščake pomorske spretnosti.
Prvi gostje so že prišli v Perast. Pripravljeno je večje število sob in stanovanjske razmere so zelo ugodne.
Najgloblje v zalivu Boke. ki se za-ieda nad 20 km v kopno zemljo, leži rod obronki Lovčena Kotor, staro mesto s približno 2000 prebivalci. Kotor je povezan z zaledjem z dobrimi avtobusnimi zvezami, ki vodijo po serpentinah Lovčena na Cetinje. Kotor ima vsakdanjo parniško zvezo z Dubrovnikom in južnim črnogorskim Primorjem. Kotor je znan po
velikem številu znamenitosti ter po zgodovinskih in kulturnih spomenikih. V mestu je muzej z ostanki iz dobe slavne bokeljske mornarice iz 17. stoletja.
Dnevna oskrba v teh krajih znaša 120 do 170 din, za turiste pa je pripravljena dobra hrana. Te dni bodo cene še znižali.
JEZERSKO leži na planoti pod Jezerskim sedlom na prehodu med Karavankami in osrednjo skupino Kamniških Alp. Je naše najvišje gorsko letovišče s slikovito planinsko okolico. Zgornje Jezersko ima večji go-stinsko-turistični objekt. Dom na Jezerskem z dvema depandansama ter nekaj manjših gostišč. Dnevni penzion od 95 do 135 din. — Jezersko je s svojim zdravim, čistim planinskim zrakom prijetno letovišče in okrevališče, zlasti za živčno bolne.
SEE
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Nedelja, 15. junija: Vid, Bernard. Ponedeljek, 16. junija: Sv. Trojica, Beno. Torek, 17. junija: Jošt, Nikander. Teofil. Spominski dnevi:
15. junija 1741: — Bering odide z drago ekspedicijo na Kamčatko.
15.	junija 1923: — Umorjen bolgarski kmečki voditelj Stambolijski.
16.	junija 1942. — Prvi prostovoljni delovni dan na prvem slovenskem državnem posestvu na osvobojenem ozemlju v Rogu na Kočevskem.
16. junija 1944:	— Podpisan sporazum
Tibo-ŠubašiČ.
Dežurne lekarne:
Danes: Druga državna lekarna. Dunajska 6: lekarna Gartus. Moste — Zaloška 47.
Jutri: Za VI. državno lekarno: V. državna lekarna, Kongresni trg 12.
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA
SLUŽBA
Ljubljana: dr. Logar Ivan. Rimska c. 7, tel. 21-66. od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj.
.Maribor: dr. Ipavec Benjamin. Tomšičev drevored 13. od sobote opoldne do po. nedeljka do 8. zjutraj.
Celje: dr. Fišer Jože. Kržišnikoma 2. od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj.
VAŽNI TELEFONI Oddelek za notranje zadeve —
Uprava Narodne milice: dežurna
služba ........... . 31-00. 21-00
Gasilska milica In Reševal, postaja 44-44'
Gasilska milica ..................55-55
Ministrstvo za notranje zadeve 53-41—43
Bolnišnica . ....................53-81
Kolodvor, glavni	27-68
Putnik................ * .	24-72. 20-32
Tnristhotel ... *.................24-36
Gledališče Narodno, uprava . .	45-26
drama ............ . ,	. 34-02
oper»	....	. 34-01. 25-24
RAZSTAVE IN MUZEJI Narodni, Etnografski in Prirodoslovni muzej na Muzejskem trgu so odprti:, ob aedeljab od 10.—13. <vbod z Muzejskega erg»), ob torklb m četrtkih od 11. do 13 (vhod z Bleiwelsove) Z» šole. sindikate m druge skupine Je muzej odprt dnevno saželj ene pa so predvsem ob torkih In četrtkih po obvestilu.
Muzejska knjižnica i« odprt« vsak da lovnik od 8. do 13.
Osrednji državni arhiv Slovenije poslu ie od 0. do 12
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANI Drama
Nedelja, 15., ob 20: Simonov: Rusko vprašanje. Izven.
Ponedeljek. 16.. ob 20: Žižek: Miklova Zala. Red E. (Predstava v opernem gledališču.)
Abonenti reda E imajo v ponedeljek v opernem gledališču »Miklovo Zalo«.
V Drami študirajo kot zadnjo premiero letošnje sezone Borove »Raztrgance*. dramo iz narodno-osvobodilnega boja na Štajerskem, ki jo je uprizarjalo Slovensko partizansko gledališče na osvobojenem ozemlju in po osvoboditvi v Ljubljani. Pisatelj Matej Bor .1e svojo igro deloma prenovil in popravil. Delo je na repertoarju vseh večjih gledališč v državi, Iptos je bilo uprizorjeno v Narodnem divadlu v Prazi. Režijo ima dr. Branko Gavella, ki je bil več let angažiran v inozemstvu In se je pred kratkim vrnil ter sprejel angažma v Ljubljani. Tov. Gavella je prvovrsten režiser, njegov sloves Je splošno znan. Premiera »Raztrgancev« bo konec prihodnjega tedna.
Opera
Nedelja, 15., ob 20: M. Polič: Mati Jugovičev. Red B.
Ponedeljek. 16.. ob 20: Žižek:	Miklova
Zala. Red E. (dramska predstava). Torek, 17., ob 20: D. Švara:	Veronika
Deseniška. Red Torek.
Mirko Polič: »Mati Jugovičev«. Opera v treh spevih po Tvn Vojnoviču. Zasedba: Mati Jugovičev — M. Kogejev,?., Prva snaha — M. Za.krajškova. Druga* «naha — Š. Poličeva. Tretja snaha. — M. Reholj-Trostova, Četrta snaha — B. Stritarjeva. Peta snaha — V. Ziherlova. Šesta snaha — P. Rupnikova. Sedma, snaha — E. Neu nerger jeva. Osma snaha. Jola -O. Otta. Deveta snaha — Angjelija-V. Bukovčeva. Kosovska devo.ika — X. Vidmarjeva. Damjan — M. Brajnik. Carica — Milica S. Japljeva. Slepec — S-Smerkolj. Pastirček — S. Neratova, Dva glasnika — S. Štrukelj. F. Langus. Glas turškega sužnja. — R. Franci. Glai* stražarja — F. Garibaldi. Štirje kopjaniM — T. .Anžlovar, F. Langus. E. Rebolj, S-Štrukelj. Starec — A. Prus. Dirigent: M. Polič. Inscenator:	V. Žedrinski k. g.
Režiser: dr. B. Gavella. Vodja zbora: J. Hanc. Predstava danes je za red B.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Ponedeljek. 16. junija: Zaprto.
Torek. 17. junija ob 20: Verdi: »Trubadur«. Predstava v korist Centralnega penz. fonda. Znižane cene. Izven. Sreda, 18. junija ob 15:	Gabbe: »Mesto
mojstrov«. Za mladino, četrtek. 10. junija ob 20:	Shaw: »Izko-
riščevalci«. Premiera. Red B.
Petek. 20. junija: Zaprto. (Generalka). Sobota, 21. junija ob 20: Moliere: »Skopuh«. Premiera. Red C.
GOSTOVANJE V ŠOŠTANJU IN DOBRNI Sreda, 18. junija ob 20:	Večer opernih
arij. duetov in baleta. Gostovanje v So Stanju.
četrtek. 19. junija:	Večer opernih arij.
duetov in baleta. Gostovanje v Dobrni. Petek. 20. junija: Večer opernih arij. duetov in haleta. Gostovanje v Dobrni. Nedelja, 22. junija oh 20: Žižek: »Miklova Zala«. Predstava v korst gledališkega sindikata.4- Izven.
POPIS POSESTEV
v zvezi z odredbo MLO-ja za Rajonski ljudski odbor I. Center bo v gimnaziji v Vegovi 2, priti., soba 4 b, dnevno od 8.—12. in od 15—18.
*
Rektorat Akademije upodabljajočih umetnosti sporoča, da bo razstava del slušateljev akademije 16. t. m. od 13 do 17 in 17. in 18. t m. od 9 do 17.
Mestni odbor LMS za mesto Ljubljana poziva vse ustanove in podjetja, ki so delala za festival ob III. kongresu LMS. naj predložijo svoje račune mestnemu odboru LMS v Cigaletovi ulici 3. do 20-junija t. 1.. v kolikor svojega ^đela na poklanjajo III. kongresu LMS. Naknadni računi se po tem roku ne bodo več upoštevali.
Mestni odbor Zveze prosvetnih delavcev v Ljubljani poziva vse one tovariše (ice) profesorje in učitelje, ki se bodo udeležili poglobitvenega tečaja za fiziko, oreusmerjalnega tečaja za matematiko in tečaja za strokovne nadaljevalne tečaje v Ljubljani in reflektirajo na preskrbo stanovanja in prehrane, da se sigurno javijo MOZPD v Ljubljani do 22. t. m.
Reševalna postaja v Ljubljani prične v soboto 14. t. m- od 18. ure dalje začasno poslovati v Šentpetrski vojašnici na Vrazovem trgu 4. V potrebi kličite tel-št. 44-44.
Društvo slovenskih književnikov obvešča svoje člane, da bo dne 24. junija t. 1. ob 20. uri v klubski sobi kavarne Slon redni občni zbor ^ z naslednjim programom: branje zapisnika, poročila odbora in nadzorstva, volitve novega odbora, slučajnosti. Udeležba obvezna.
Četrtni ljudski odbor Bežigrad In četrtni ljudski odbor Šiška sta se prebelila v skupne prostore na Celovško 9S. telefon 54-31. #	2046-n
Teren Mirje priredi v korist proge Samac—Sarajevo 16. t. m. ob 17. uri v Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici koncert s sodelovanjem solopevskih gojencev tov. Pavle Lovšetove. Nastopajo Intihar Silva, Premrov Anica, Ostašev-ski Marcel in Patik-Smerkoljeva. — Na klavirju spremlja prof. Krašovec Silva. Svetovna glasba bo izvajana v solističnih točkah in duetih, enako stare slovenske narodne.	2045-n
Vse člane zobozdravstvene podružnice obveščamo, da bo 16. t. m. ob 20. uri v prostorih zobotehnične srednje šole v Vegovi ulica Izredni občna zbor. Udeležba m *96 člane otovezzna,	S3043-H
Fizkultura in spart
Plavanje — neizčrpen vir zdravja
Prišlo je poletje in z njim vročina. Odprla so se ljudska kopališča, oživeli bregovi naših rek in jezer — pričela se je sezona kopanja in plavanja.
Sonce in voda sta že od nekdaj delovnemu človeku najpriljubljenejši oddih. Priložnosti za kopanje in sončenje imamo povsod na pretek, saj imamo v Sloveniji toliko vod. da si lahko izbiramo, kje bomo poiskali hladila v vročih dneh. V današnjih dneh išče delovni človek bolj ko kdaj prej v vodi in na soncu novih moči za uresničenje nalog, ki mu jih na !aga petletni plan.
Kot eden izmed najbolj razširjenih načinov fizkultumega udejstvovanja ne uživa plavanje doslej še one pozornosti, ki bi mu jo morali posvečati. Pravilna usmeritev in primerna navodila za kopanje in plavanje bodo preprečila številne nesreče, ki so reden pojav v poletnih mesecih.
Plavalni strokovni odbor pri GO FZS bo priredil v začetku poletja tečaje po vseh krajih Slovenije, kjer so dane možnosti za plavanje in kjer bodo aktivi pokazali zanimanje. Ti
Lep primer sodelovanja z mladino
Velik uspeh pri delu na fizkulturnem polju je dosegel fizkultumi aktiv klasične gimnazije v Ljubljani. Ni bilo skoraj prireditve, da ne bi sodelovali dijaki omenjenega zavoda. Ta njihova aktivnost, ki je posnemanja vredna, je bila verjetno vzrok, da se je letos spomladi začel udejstvovati v fizkulturi tudi profesorski zbor. Ustanovili so svoj aktiv in pričeli s sistematično in redno vadbo. Posebno redno so posečali vadbo odbojke, zato tudi uspeh ni izostal.
Proti koncu šolskega leta so dijaki napovedali svojim profesorjem tekmo v odbojki. Ob zaključku rednega pouka sta se moštvi pomerili na letnem telovadišču v Tivoliju. Zbrani dijaki so med tekmo krepko »navijali« za svoje reprezentante, toda brezuspešno. Solidni trening profesorske ekipe je pripomogel k dvakratni zmagi nad dijaki. Sledila je tekma med zmagovalcem in dijaki zobotehnične šole. Eno igro so profesorji odločili v svojo korist. eno pa so izgubili.
Ta primer sodelovanja profesorjev z mladino na fizkultumem polju je dokaz, da se profesorji klasične gimnazije zavedajo, kaj zahteva od njih duh novega časa in da vzgojno delo ni omejeno samo na čas rednega pouka, temveč tudi pn delu. igri In razvedrilu.
Danes: Krim—Litija
Danes ob 10 bo na igrišču FD Krima na Rakovniku prvenstvena tekma med prvakom ljubljanskega okrožja Krimom in prvakom kamniškega okrožja Litijo za vstop v slovensko ligo. Ker so gostje znani kot eno najboljših podeželskih moštev, bo tekma nudila mnogo lepega nogometa. Pomlajeno moštvo Krima, ki igra tehnično in kombinacijsko dober nogomet, bo prav gotovo svoje znanje hotelo dokazati tudi v današnjem srečanju.
Naprijed iz Siska bo gostoval v Mariboru
V nedeljo 15. t. m. bo gostovalo v Mariboru moštvo Naprijed* iz Siska proti domačemu Železničarju. Pred dvema tednoma Je železničar Izgubil v Sisku z rezultatom 1:0 in bo skušal ta poraz se. dal opravičiti.
športno občinstvo Maribora bo zopet prišlo na svoj rafcun In videlo lepo tekmo.
MESTNI FIZKULTURNI ODBOR — POVERJENIŠTVO ZA NOGOMET
Pozivajo se vsi fizkulturnj aktivi, ki goje nogomet da se prijavijo za nogometno prvenstvo med aktivi, ki se bo pričelo konec meseca junija- Zadnji rok za prijave Je do 18. t. m. Za zmagovalca je raepiemo prehodno darilo. Tekmuje m
tečaji bodo kratki, samo nekajdnevni in imajo namen predvsem vzgojiti kader plavalnih vaditeljev, ki bodo znali na deželi dvigniti zanimanje za pravilno plavanje. Seveda se bodo tečajniki seznanili tudi z reševalnim plavanjem, saj je ta panoga izmed najbolj važnih, ker je le malo iz-vežbanih plavalcev, ki bo obvladali tudi reševalno plavanje. Dolžnost vseh fizkulturnih društev, pa tudi vseh sindikalnih in mladinskih aktivov je. da se zanimajo za te tečaje in pošljejo vanje tovariše in tovarišice, ki bodo znali prejeta navo-dla pravilno in koristno prenesti na svoje tovariše.
Množične prireditve, pa tudi nastopi znanih plavalcev, domačih in tujih, bodo vzbujali zanimanje za plavanje. Prva taka prireditev je »Teden plavanja« od 15. do 22. junija.
Važnost plavanja kot sredstva za oddih in razvedrilo ter njegovo zdravju koristno učinkovanje moramo imeti vedno pred očmi in s tega vidika voditi naše delo na tem polju, da bomo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili.
na enojni na6:u na točke (vsak z vsakim). Tekme so predvidene v soboto popoldni« ter v nedeljo dopoldne. Vsak prijavljeni in tekmujoči aktiv je dolžan poslati odbornika v nogometno poverjeništvo pn MFO. Na sejo poverjeništva, ki bo v sredo ob H19 v Narodnem domu, so vabljeni vsi zastopniki prijavljenih aktivov. Razpravljalo se bo o načinu tekmovanja ter o ostalih vprašanjih.
DROBNE ZANIMIVOSTI
V troboju rokoborcev Sofije, Zagreba in Subotice so zmagali Subotičani. Pretekle dni je bil v Zagrebu troboj v rokoborbi med Sofijo. Subotico in Zagrebom. v katerem so zmagali Subotičani z 22 točkami, Zagreb si je osvojil 20 točk, Sofija pa 6. Prvi dan so Zagrebčani premagali goste iz Sofije z rezultatom 12:4. naslednji dan pa Subotičani Bolgare 14:2. Dvoboj med Zagrebom in Subotico se je končal neodločeno 8:8. Rokoborci iz Sofije 60 včeraj nastopili v Ma-, ribom.
•
Mestni fizkultumi odbor — poverjeništvo za nogomet. Po želji FD Litije se spremecii vrstami red tekmovanja za naslov okrožnega prvaka, tako, da se Igra prva tekma med FD Litijo in FD Krimom 15. t. m. v Ljubljani, povratna Pa 22. t. m. v Litiji. Sodnik Vesnaver. službujoči GjursSn.
Zbor plavalnih sodnikov pri GO FZS.
V teku poletja bodo tečaji za sodnike za plavanje, vaterpolo ln skoke v vodo. Vabimo vse, ki nameravajo v teku letošnjega leta polagati katerega izmed sodniških izpitov, da se prijavijo za ta tečaj. V primeru. da, roo zadoßti prijav, bo en tečaj v Ljubljani, eden po možnosti v Mariboru ali Celju eden pa na Gorenjskem. Pričetek tečajev, ki bodo predvsem večerni, bo objavljen naknadno. Prijave (ime in priimek, poklic, rojstni podatki ln kraj bivanja.) Je treba poslati na sekretariat FZS za zbor plavalnih sodnikov, Ljubljana — Tabor, do 25. Junija.
FD KRIM — nogometna sekcija. Danes ob 9 morajo biti na igrišču na Rakovniku zaradi kvalifikacijske tekme z Litijo: Logar, čemožar, Stritih, štergel. Gabrijelčič, Vidmar. Jarc, Kumar. Oven. Marn Zakrajšek. Korošec, Čučnik. Javornik, šter, Grkman. Slokan.
FD Enotnost (lahkoatletska sekcija) priredi v torek 17. junija ob 18. na Taboru interno lahkoatletsko tekmovanje. Na sporedu so naslednje discipline: skok v višino in daljino, skok ob palici in met krogle.
FD Enotnost — teniški odsek. Obveščamo vse, ki so se prijavili za igranje tenisa, da so prostori urejeni.. Na Igrišču se razdeljujejo žoge in teniški čevlji. Obenem vabimo, še ostale prijatelje tega športa, naj «o ččmpreje zglaae istotam.
Izlet v Opatijo. — Državna gimnazija na Jesenicah, obvešča vse svoje dijake in dijakinje: odhod z Jesenic 17. junija ob 6.38. Vlak bo ustavil tudi na postajah Javornik, Žirovnica, _ Lesce—Bled, Radovljica in Ljubljana—Šiška. Potne dovolilnice in vozovnice naj dvignejo sekretarji razredov aii njihovi namestniki v ponedeljek od IS. do 26. ure. S seboj naj vzamejo nekaj hrane tudi tisti, ki gredo za tri dni. Denar boste lahko menjali v vlaku.	2944-n
Otvoritev koče na Čavnu. Planinska skupina bo odprla 22. t. m. ob 11. uri opoldne zavetišče na Čavnu 11204 m) nad Ajdovščino. Vabljen- planinci, rrm^ž čne organizacije in vsj ljubitelji plan n. — Plan. skupina Ajdovščina.	2009-a
Te dni bodo v izložbah razstavljeni izdelki slepe mladine, ki priredi IS. t. m. v Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici akademijo z zelo izbranim sporedom-Dobiček je namenjen gradnji proge Samac—Sarajevo.	2041-n
Poročili so se v Ljubljani od 11. do 14-junija: Zirkelbach Alojzij, elektromon-ter. in Lekan Olga. snažilka; šelovin Jožef, trg. in Zime Angela, gospodinja; Regina Franc boln. strežnik, in Marinček Olga, kuharica: Estgfäiler Walter, trg-pom., in Čuješ Karolina, drž. nam-: Breceljnik Ladislav, car. or., in Pe*totnik Ana, šivilja; Bedenk Franc, uradnik, in Bajc .Jožefa, uradnica; Berahič Marijan, zel., in Xemgar Antonija, trg. pomočnica; Boljtežar Janez. tov. uslužb.. in Snoj Frančiška, gospodinja: Bosiljčič Milan, podporočnik, in Bosiljčič Budimka, gospodinja; Božičevic Štefan, teh. urad., in Jurič Sonja, otroška sestra: Brečic Ante. pek, in Hostnik Amalija, delavka; Cestnik Alojzij, oficir, in Bitenc Veronika, modistinja: Cigler Jožef, novinar, in Kos Vida. uradnica; Godice-lj Frančišek, žel., in Tertnik Avrelija. gospodinja: Goli jat Leopold, šofer, in B reger Amalija, hči nos.; Janeš Anton, delavec, in Gregorec Ivana, delavka; Kanec Ivan, tapetn. pomočnik. in Janežič Julijana, delavka; Klemenčič Anton, dipl. jur-, in Kolbe Jelena, uradnica; Kodrič Bruno, oficir, ;n Kukovec Stanislava, uradnica:	dr.
Končan Oskar, zdravnik, in GoričaT Ivana. uradnica: Kostanjevec Zdenko, stud. tehn.. in Šober Nevenka, stud. ekon-; Kovač Edvard, trg. sotr., in Starin Frančiška, šivilja; Koželj Anton, uradnik, in Stojič Marija, gospodinja: Kržan Franc, delavec, in Tutek Frančiška, kuharica; Ogorevc Avgust, delavec, in Jenškovič Alojzija, uradnica; Podšivašek .Josip, kroj. pom., in Mavser Maksimilijana; Preinfalk Jožef, stroj, teh-, in Sevšek Marija, uradnica; dr- Sojer Vladimir, dir. tekst, tov., in Deutsch Andreja, uradnica: Strauis Josip, podoficir, in Zajec Lidija, gospodinja: Šertel Franc, profesor. in Bernik Gabrijela, uradnica; šeško Anton, m es. pom-, in Breznikar Jožefa, gosp. pom-; Vahen Stanislav, uradnik, in Ajdič Milena, uradnica: Vraničar Ivan. delavec, in Malenšek Marija, delavka; Vreg Fra.n. novinar, in Isakcvte Ruža. uradnica: Žiberna Radovan, uradnik. in Strgar Silvestra, uradnica: Savarin Oskar, uradnik in Černe Zofija, učiteljica.
Umrli so v Ljubljani od 7. do 14. junija: Rajkovič Milka, žena _tov. del-; Kolman Henrik, pos-; Arko Neža. žena tov. ključ«; Šturm Ljudmila, žena del-el. cestne žel-: Zidan Anton. žel. nslužb-; Matjan Josipina, urad. v pok.: Čarman Neža. gospodinja: Sadnikar Frančiška, prevžitkarica; Prosenc Ivana, vdova ur-; Sever Janja, hči ofie.; Kenda Viktorija, žena ur-: Kočar Ivan. kmetovale'1: Zore Ciril, sin ur-: Erste Ludvik, strojnik; .Simonišek Ivan. tov. del.: Trohevšek Janez, sin pos-:	Praprotnik Cilka, žena
del.: Dodič Frančiška, zasebnica: Lenarčič Ana, vdova žel. v p.; dr. Bidovec Arnold. zdravnik: Kastelic Jurček, sin brivskega moj.; Jurečič Amalija, trgovka; Pua Ana. gostilničarka.; ArhaT Ivan, pom. miličnik; Zupec Ciril. celit. nadzd Kemperle Blaž. del. v pok-: Senica Ivanka, hči tov. del-: Šijakovig Angela, žena briv. moj.; Andlovič Matija, mizarski moj.: Roth Marija, gospodinja: Rus Bara, žena pos-: Suhadolnik Alojzij, del.; Gašperlin Karel, ključ.; čač Luka. žel-
KONCERTI
Zadnji dve produkciji Glasbene ŠGie o-sta v četrtek. 19. v gimnaziji v Vegov. ul. in v petek. 20. v veliki Filharmonični dvorani ob 18. Sklepna produkcij s v petek bo imela Po sporedu in izvedbi zr e eri mladinskega koncertnega nastopa. Pod vodstvom prof. Šušteršiča bo igral tudi godalni orkester s solisti. Sporeda v Matrični; knj i gam 1.	2042 -n
Spored jutrišnjega koncerta Akademije za glasbo in Radijskega orkestra v veliki Filharmonični dvorani ob pol 21:
1.	Borodin: Predigra: Knez Igor. dirigent: Uroš Krek Pianist je slušatelj prof. Zore Zarnikove, dirigenti pa učenci prof. dr. Švare. 2. Grieg:	Klavirski
koncert, klavir: Marijan Vodopivec, dirigent: Uroš Krek. 3. Beethoven:	og-
mont. predigra, dirigent: Janez ZrJdor. 4. Beethoven: Peta simfonija, dirigent: Zvonimir Cigli. Vstopnice v Matični knjigarni-	2939-n
Nadaljuje produkcije Akademije za glasbo ob sklepu šolskega leta bodo: 17-,
18.	in 23. junija ob 18. dalje bosta d~a koncertna večera absolventk visoke šole prof. Antona Trosta in sicer 23. jurila Maše Bohinee-Cihlarore in 25. junija Dane Peruškove. Dne 27. bo kompozicijski večer slušateljev Kreka Uroša, Lo-ca Vladimirja. Lajovica Aleksandra ir Matičiča Janeza. Vsi so iz Šole rektorja Škerjanca. Sporedi in vstopnice so zb vbe večere v Matični knjigarni. 2,run-n
MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN PRESKRBO LRS
OBVEŠČA:
NUJNO OPOZORILO VSEM MALOFRO-DAJALCEM RACIONIRAXIH ŽIVIL
Obveščamo in pozivamo vse maloproda-jalce racioniranib živil, da do 20. t. m-pri svoje mNavodu zahtevajo tiste količine racioniranib živil, ki jih predvidoma potrebujejo za kritje živilskih nakaznic svojih odjemalcev — potrošnikov v juliju. Navodi bodo med 20. junijem in 1. julijem dostavili vsem maloproda-jalcem na podlagi prejetega zahtevka odgovarjajoče količine racioniranih živil. Ta poziv velja vsem državnim, zadružnim in zasebnim maloproda.ialeem.
Ta novi način se uvaja zaradi tega, ker odslej okrajni ljudski odbori ne bodo sestavljali razdelilnikov, ampak bodo maloprodajalei vsakega 15. v mesecu zahtevali sami pri svojih pristojnih Navodili.
Iz pisarne MTP.
PRESKRBA
DELITEV SUHEGA MESA ln KONZERV V LJUBLJANI - OKOLICI
Gospodarski odsek okrajnega LO Ljubljana — okolica obvešča vse krajevne klavnice in pooblaščene mesarje ter Na-prozo Dob run je v območju področja Ljubljana — okolica, naj dvignejo v ponedeljek 16. t. m. suho meso in salame v mestni klavnici v Ljubljani. Ostali mesarji in krajevne klavnice pa pri svojih poslovalnicah Navoda na Vrhniki in v Litiji. Suho meso se deli na TD—107 junij po 350 g. SD—207 junij po 300 g. LD— 307 junij po 250 g. Delitev mesa in mesnih izdelkov naj se izvrši takoj!
Vse potrošnike okraja obveščamo, da prejmejo otroci v 1. in 2. letu na živilske nakaznice Doj. -za junij I. in IH-kategorije po 500 g keksov na odrezek Doj. šfc. 531 — junij.
Kekse bodo prodajale Naproze in poslovalnice in jih dobe pri poslovalnicah Navoda po dostavljenem razdelilniku.
PRIJAVA POTREB ŽIVIL ZA JULIJ
Gospodarski oddelek MLO v Ljubljani poziva vse razdeljevalce živil (mestne in ČLO trgovine. Koloniale, poslovalnice »Napoze« in trgovce), da v ponedeljek, 16. t. m. od 7- do 12- prijavijo potrebo živil za julij odseku za nakazovanje in obračunavanje pri trgovskem podjetja MLO »Prehrana«. Gosposvetska 1.
Prijavo je treba točno in pravilno izračunati po obrokih za julij, objavljenih v časopisih 14. t. m.
Razdeljevalci živil naj prijavijo sasuo one količine živil, ki jih dejansko potrebujejo za julij. Razdeljevalci »e bodo prejeli živil, ako prijave potreb ne Imr do oddali v določenem času.
SLUŽBENE OBJAVE
RAZGLAS
Zaradi popravil na Zasavski cesti med Trbovljami in Hrastnikom bo navedeni cestni odsek do nadaljnjega zaprt za promet. Promet bo šel po okrajni cesti 11/183 Trbovlje—Hrastnik po levem bre-pn Save.
Ministrstvo za gradnje POZIV
o obvezni prijavi zemljišč.
Kor je treba v smislu uredbe Zvezno vlade o obvezni prijavi površin in uporabe zemljišč prijaviti vsako zemljišče občeljudske imovine, zadružne lastnine a:	lastnine zasebnih fizičnih ali prav-
nih oseb, če meri nezazidana površina zemljišča nad 500 m!,
poziva
Izvršilni odbor MLO za glavno mesto Ljubljana vse lastnike, zakupnike ali uživalce zemljišč, ki prebivajo na območju Ljubljane, da v smislu tc uredbe Ln po navodilih vlade LRS za njeno izvajanje obvezno prijavijo vsa s^oja zemljišča.
je lastnik, zakupnik ali uživalec iz tehtnih razlogov zadržan, poda prijavo '.nn njegove rodbine, skrbnik ali namestnik.
Popis bo pričel 16. t. m. O dnevu in krnju, kjer se bodo prijavo vršile, bo -.sak obrežni prijavitelj opozorjen *5 po-z.vom- prizadeta oseba do 1. julija n p bi prejela poziva, se mora zglasiti pri svojem pr stojnem rajonskem ali ■ra je vnem ljudskem odboru.
Vsak prijavitelj naj prinese i- seboj vse posestne liste in ostale zemljiške II-g^ine ^ituacijak’ načrt, pogodbo itd d. ki jih ima in točne podatke o posejanih površinah.
Kdor prijavo opusti ali poda neresnične ali netr-toe podatke, 1k* kaznovan z denarno kaznijo do 5000 din. v kolikor r,l dejanje kažnjivo tuđi p< sakonu o .obijanju nedovoljeno trgovine, špekulacije in gospodarske sabotaže.
Izvršilni odbor MLO za glavno mesto Ljubljana.
PONOVNO OPOZORILO VSEM LAST-NTKOM IN KORISTNIKOM MOTORNIH VOZIL LRS
Izredna komisija za avtomobilski promet pri Predsedstvu vlado FLRJ je iz dala »Navodila« o obveznem izpulil jo v n-nju obrazcev za avtomobilsko prometno ftlužbo in sicer:
Obrazeo štev. 1 potni nalog za potniški promet v blokih 5C/59 listov, obrazec 5t-2 potni naiog za avtobusni promet v blokih 50/50 listov, obraze« št. 3: potni nalog za tovorni promet v blokih 5(V50 listov, obrazec št. 4: 6 dnevni obračun kart In kontrolni list za medkrajevni avtobusni promet v blokih 50/50 listov. Obrazec št. •s: prevoznica za prevoz blaga v blokih 25 25 25 listov, obrazec št. 9:	evidenčni
karto-n za pogromski material, obrazec št. 10: evidenčni karton za avtomobilske plašče.
Navodila za izpolnjevanje omenjenih obrazcev ee naročijo pod št. 4. 15.
Mesečni pregled dela motornega vozila v Listih pod št. 4, 17.
Obrazec št. 4. 7 kontrolni list za priložnostne vožnje.
Obrazec III. pregled števila in stanja dela avtomobilskih prometnih podjetij v blokih 1212/12 pod št. 4. 14 (samo za javna avtomobil-k a prometna podjetja). Navodila so tiskana na bloku.
Neobvezen pa je poslovni dnevnik za tovorni in potniški promet v blokih 62/62 !isiov, ki se naroča pod št. 4, 16.
Te obrazce morajo vod»tl vsi lastniki ali koristniki tovornih, potniških in avtobusnih vozil.
Dne 23. aprila je direkcija za avtomobilski promet opozorila vse prizadete v časopisju, naj si nabavijo obrazce za avtomobilsko prometno službo pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani. Mestni trg 26. tel. 24-54. z naročilom, naj jih takoj uvedejo.
Ugotovljenih je bilo več primerov, da prizadeti obrazcev še niso uvedli, čeprav je bil določen rok za uvedbo 1. junij.
Opozarjamo, da ?e bo pričelo kontroliranje na terenu in bodo kontrole zahtevale podatke od zgoraj navedenega roka dalje. Lastniki in koristniki motornih vozil, ki obrazcev še niso uvedli, nai to takoj store in naj skrbe, da bo vodenje točno in v skladu z navodili.
Vsi ti obrazci, ki jih bodo koristnik: vodili dnevno, ostanejo v podjetjih. Iz njih bodo črpali statistične podatke na poseben obrazec »rekapitulacijo«, ki bo •■•b koncu meseca dotiskana. To rekapitulacijo je treba pošiljati mesečno direkciji za avtomobilski promet.
Iz pisarne direkcije za avtomobilski promet. Ljubljana. TVolfova 8. TU 156
RAZPIS
ra sprejem učencev v enoletno kmetij-«ko-strojno šolo na Verdu pr! Vrhniki.
V	kmetijsko-'troj no šolo na Verdu bo-l-o sprejeti učenci(ke), ki so dovršili IV. razred srednje šole.
Učenci z nižjo šolsko kvalifikacijo bodo moral; polagati z začetkom septembra sprejemne izpite iz slovenščine in matematike.
Pouk prične 15. septembra. Prošnje, k: jim je priloženo zadnje šolsko izpričevalo in potrdilo KLO ali LMS o neoporečnosti. je treba poslati do 1. avgusta Ministrstvu za kmetijstvo In gozdarstvo, vid el ek za strokovno šolstvo. Ljubljana, B-ehveisova 13 11.
Sola ima internat, kjer bodo imeli učenci hrano in stanovanje. Vstop v šolo je omogočen vsakomur, ne glede na nje-govo premoženjsko stanje.	TU 167
Posebna izdaja Uradnega lista I.RS VESTNIK
Urada ra eene pri Predsed. vlade LRS
V	Ljubljani. 14. jun.
Vsebina:	Urad za cene pri Predsed-
stvu vlado LRS.
65. Odločba o cenah rezanega in tesanega tehničnega lesa.
6«. Odločba o cenah matičnih rešetk iz cinkove pločevine.
67.	Odločba o pavšalnih cenah Državne elektrarne Slovenije za manjša popravila.
68.	Odločba o cenah za sladkovodne ribo in rake.
69.	Odločba o cenah izdelkov tvrdke »Sefra* v Mariboru.
70.	Odločba o cenah izdelkov tvrdke »Penjeni izdelki« v Ljubljani.
72.	Odločba o cenah izdelkov »Tovarne igrač« v Šoštanju.
73.	Odločba o cenah čipk »J^delovalnice slov. in Švicarskih vezenin na Bledu.
74.	Odločba o cenah pletenin »Tovarne nogavic« v Ljubljani—Savljah.
75.	Odločba o cenah pletenin tovarn? »Zora« v Mariboru.
76.	Odločba o cenah okvirov za sušenje
strešne opeke.	_
Uradni popravek.	TU 168.
URADNI LIST Ljudske republike Slovenije Ljubljana, 14. junija.	St. 34.
Vsebina:
141.	Ukaz o imenovanju ministra za komunalne zadeve LRS.
142.	Ukaz o določitvi namestnika ministra za komunalne zadeve LRS.
143.	Uredba o obveznem odkupu volne v LRS v gospodarskem letu 1947/48.
144.	Uredba o obvezni oddaji krompirja letine 1947.
145.	Odločba o ustanovitvi Odvetniške
zbornice za območje LRS s sedežem v Ljubljani.	,	.
146 Pravilnik o določitvi drugega sedeža za odvetniške pisarne.
147.	Pravilnik o nagradah za delo odvetnikov !s tarifo).
148.	Odredba o pridplovanju semena de-
Wlje in erahoriue.	TU lg9
OPOZORILO 1
tl m pismeno obračajo n» n*» oinJo. naj Jim »poročimo naslove h oglasov prosimo d» oriloftUr
- 7? odgovor.
Ogitio1 aßfleie i SLOV POROČEVALCA SelonburgovA ulica fit ?
V PRIMERU POŽARA KLIČITE GASILCE NA TELEFON 55-55
»TOVARIŠ«, naš ilustrirani tednik, prinaša v najnovejši številki 23. spet obiio izbranih slik v bakroiisku in mnogo poučnega čtiva, prav tako opremljenega s številnimi slikami. Na naslovni strani je steber na Trgu republike v Zagrebu, ki simbolizira elektrifikacijo in industrializacijo v naši petletki. Dve strani bakrotiska sta posvečenj zagrebškemu velesejmu. Nadaljnje strani na prilogi prinašajo slike iz Bolgarije, iz Moskve, iz krajev ood Peco, iz ljubljanske Drame (»Še tak lisjak se nazadnje ujame«) ter iz Titove štafete. V tekstnem delu govori uvodnik o Gorskem vencu. Opisani so dogodki v Španiji. Nadaljnji članki so: Baker, jamstvo naše elektrifikacije: Tuje države na za-grebškem velesejmu; Ob 80 letnici Ivana Groharja; Centralno gledališče Sovjetske zveze; Kn. sok življenja; Glasbeni festival v Prag'; Aleksander Nikolajevič Ostrovski; Poškodba meniška, najbolj pogosta pri športnikih; Zdrav obraz; Posebnosti med živalmi; podlistek »Spremembe niso dovoljene« in Nušičeva humoreska »Gledališki prostovoljci«, roman. Domače ognjišče. Šah, Radio in Večerno razvedrilo. Posamezna številka stane 6 din, mesečna naročnina je 20 din; naroča se pri upravi v Ljubljani, šelenburgova ulica o. — »Tovariš« je za vsakogar,, ki zasleduje dogodke doma in v svetu, r.eob hodna dopolnitev dnevnega tiska.
KINEMATOGRAFI
UJU3I.JAN'A UNION' jugoslovanski film »Slavica«, »Filmski obzornik št. 11«. — Predstave ob .'4.C0, 17, 19 in 21. Dopoldne ob 1C.30 matineja.
MATICA: francoski film »Kavarna v pristanišča-, tednik. Predstave ob 15,
17.	19 in 21.
SLOGA: ssvjetßka filmska komedija »Naloga majorja Buloćkina«, tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
KODELJEVO: sovjetski film »Pozdravljena Moskva«, tednik. Predstave ob 16-30, IS-30 m 20.30.
TIVOLI: jugoslovanski film »Slavica«.
tednik. Predstava ob 21.
.MARIBOR ESPLANADE: francoski film •Dokler bom živel«, tednik. — GRAJSKI: sovjetska filmska komedija »Prebrisano dekle«, tednik. Predstave ob 14.30. 18.30, 18.30 in 20-30.
CELJE METROPOL: sovjetski fUm »Moja ljubezen«, tednik. — DOM: sovjetski zgodovinski film »David Guramiš-vilii, tednik.
KRANJ: sovjetski film »V gorah Jugo-slavije«. tednik.
KAMNIK: sovjetski barvni film »Kamniti ovet«. tednik,
PTUJ: sovjetski film »Sinova«, tednik.
Obvestijo Rdečega Križa Siovenije
Ižčeiuo otroka Itadjenovič Mioiko, »turo 11 let, doma iz Kadjenovca pri Stari Gradiški, katero so 20. maja 1942 vzeli ustaši in jo sedaj baja v Sloveniji. Deklica ima za obemi ušoai rdeče znamenje. Njöni materi je ime Sajaj očetu Peter. Kdor bi vedel, kje se deklica nahaja, naj sporoči ustno ali pismeno Glavnemu odboru Rdečega križa Slovenije. Ljubljana. Sv. Petra cesta 1/IL Tam naj se javijo šo starši ali sorodniki otroka Kvedra Dušana, roj. 28. januarja 1944. in Gasparič* Ane. roj. 26. februarja 1940, zaradi repatriacije, in oseba, ki j« poizvedovala po Cevdek Frančiški.
V poizvedovnin.o-lnformacljskem odseku RKS, Ljubljana. Sv. Petra cesta l/II., naj se javijo astro ali pismene sledeče osebe ali njih svojci:
Družina Božaj Ferda. Gorek Kocjan, Doubek Jakob, Jaunig Štefan. Jerin Roza, Waubitsch Jožef. Hrvatin Franc, Neitz Elizabeta, Cigoj Franc, Ferkulj Kristina. Marušič Katarina. Baši Ivan, Graf Margareta. Crovatin Norma. Bado rinn Nikola, Mihelič Sime. Ogrinc Franc in Magdalena. Žonta Janez in Marija ter Pajer Ivan in Jožefa.
Javijo naj se svojci umrlih?
Brejc Franc. Raška Agnes, Cančalf Johan, Peklaj Jovan. Marinšček Alojz, Nišuetin Pal, Žvevc Franc, Krstič Dušan. Vidic Anton, Sclimauker Jožef, Lenič Stanko. Tavčar. Kokoš Valerija, Sieger Vinko. Schöll Mihael, Podboj Franc, Kraiuč Gotfried. Poliak ali Poljak Jan, Jordan Jožef, Pogačar Jožefa. Maren Franc, Franko Johan, Malnar Valentin, Stipe Vida. Kostelnik Mihael. Gorski Mihajlo in Godec Anton.
RKS hrani zapuščinske predmete sledečih padlih borcev:
Filipoviča Vase. Grižona Matije. Po-lončka Jožeta, Predole Jožeta. Žaklja Valentina. Dodiča Jožeta, Benčiča Viktorja, Ravnikarja I., Bohrmana Vilija. Trčka Jožeta. Tomažiča Ivana. Plahute Vinka. Planinca doleta. Keramoviča Ha-mida m Borisa Ivana.
POZIV ZAVODA ZA TRANSFUZIJO KRVI PODEŽELJU
Redko ee oglašajo tovariši in tovarišice s podeželja za odvzem krvi. Skoraj vsi krvodajalci so iz Ljubljane. Zato proäi-mo naše krvodajalce (posebno krvno skupino O), da se pozivu odzovejo, ker je velika potreba krvi.
Vsak krvodajalec je pred odvzemom krvi pregledan v naših klinikah, torej njegovo zdravje ni v nevarnosti zaradi odvzema. Obenem pozivamo tudi krvodajalce iz Ljubljane, ki so dali kri pred dvema ali več meseci.
Krvodajalcem z dežele bomo povrnili vožnjo do 109 dinarjev, zato naj prinesejo v zavod železniške vozne karte. — Opozarjamo jih, da se odzovejo le, če se čutijo sposobne za odvzem krvi (no smejo imeti tudi nobenih kožnih izpuščajev) ker jim bomo vožnjo povrnili Samo v primeru, če bo odvzem krvi tudi izvršen.
Pregledi !u odvzem krvi so vedno vsak torek' sredo in četrtek. V zavodu naj bodo že ob 7-30 uri. kor so pregledi po klinikah samo do 10. ure; deželam pa vsaj do 8.30.	.
Krvodajalec dobi po odredbi Ministrstva za trgovino in preskrbo posebne dodatke v sladkoTju. maščobi (olje), mesu in beli moki ter izplačilo po 1 din za 1 cem odvzete krvi, da si lahko nabavi te dodatke po maksimalni ceni za priboljšek.
Telefon: 41-08.
Zavod za transfuzijo krvi Medicinske fakultete.
Razpis
Izvršilni odbor okrajnega LO Črnomelj
razoisuje
3	SLUŽBENIH MEST KRAJEVNIH BABIC za babičke okoliše: Vinica, Stari trg, D ra. gatuš, Črnomelj. Griblje, Semič, Metlika. Suhor.
Prošnje Je treba poslati okrajnemu izvršilnemu LO Črnomelj v 14 dneh od dneva objave v časopisju. Pravico do babiške službe ima le diplomirana babica. Prošnji je treba priložiti v originalu ali overjenem prepisu: rojstni list, babiško diplomo. zdravniško spričevalo zdravnika v javni službi, da Ja sposobna za izvrševanje poklica, potrdilo KLO o vpisu v volilni imenik, potrdilo odseka za notranje zadeve pri OLO. da Ji ni odvzeta pravica do državne službe in da ni v preiskavi, potrdilo o državljanstvu (Izda okrajni LO), življenjepis s podatki o življenju v bivši Jugoslaviji, med okupacijo ln po okupaciji.
Razpis
Okrajni »zvršnj ljudski odbor v Mariboru razpisuje
3	MESTA KRAJEVNIH BABIC
za Maribor.
Redni prejemki znašajo mesečno 2400 dinarjev. Prošnje Je treba vložiti
najkasnje do 1. julija prj sociaino.zdravstvcnem odseku okrajnega izvršnega odbora v Mariboru. Pravilno kolkovani prošnji je» treba priložiti v originalu alf v overovljenem prepisu: domovnico, rojstni Ust, rojstne liste otrok, za katere je kandidatka upravičena prejemati družinsko doklado, sadnje šol. ske «spričevalo, dtplotno babiške šole (inozemske babiške diplome morijo biti nostrificirane). potrdilo pristojnega KLO o vpisu v volilni imenik, potrdilo pristojnega Javnega tožilstva, da prosilka sl bila kaznovana in da ni v preiskavi dekret o morebitni prejšnji nastavitvi v javni službi, lastnoročno napisan življenjepis prosilke.
Prosilke ne smejo biti stare nad 60 let.
Radio Ljubljana. Maribor In Slovensko Primorje
569 m /449 m
Dnevni spored za nedeljo:
8.00	Nedeljski jutranji spored. 8.30 Napoved časa. poročila, objave, radijski koj ledar in pregled dnevnega sporeda. 8-45 Melodije iz čeških operet. 9.00 Sindikalna ura. 9.2«) Vedra simfonična glasba-10 00 Reportaža iz letala. 10.30 Slovanske vokalne skladbe. 11.00 Oddaja za podeželja, vmes ob 11.30 Slovenske narodne pesmi poje baritonist Roman Petrovčič, na harmoniko spremlja Avgcst Stanko.
12.30	Napoved časa in poročila. 12-45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Franjo Khrz — partizanski letalec. 13.15 Maurice Ravel: Paphnis in Chloe. 13-30 Kar si kdo želi. 14.15 Napoved časa in poročila. 14.30 Poročilo s III. kongresa LMS. 19 00 Šahovska ara. 19.15 Poje Leonid Utjosov. 19-30 Napoved časa in poročila. 19.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Mirko Polič: Mati Jugovičev — opera v treh spevih. (Prenos iz ljubljanske opere.)
Spored za ponedeljek:
6.00	Budnice. 6.15 Iz naših časopisov. Dnevni spored. 625 Veder jutranji spored. 6.45 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ: »Gledališče Leninskega komsoniola na gostovanju v Jugoslaviji« — II. del (Ruski list, 4. zvezek). 7.00 Rusko narodne pesmi. 7.15 Napoved časa. poročila, objave in radijski koledar. 12.30 Nai>oved časa ln poročila. 12.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Slovenske umetne^ In na; rodne pesmi poje Slovenski sindikalni kvintet 13.20 Richard Strauss*. Življenje v Neaplju. 13.30 Samospevi Petra Iljiča Čajkovskega, 13.45 Zabavna glasba. 14.15 Napoved časa ln poročila. 19.00 Radijski dnevnik: Ofenziva reakcije in ameriški delavski sindikati. 13.10 Pesmi balkanskih narodov. 19.30 Napoved časa in poročila. 19.4.5 Lahka glasba, mali oglasi ln objave. 20 00 Ivan Grohar. 20.30 L. v. Beethovon: Kreutzer jeva sonata. Izvajata: violinist Uroš Preroršek in pianist Marijan Lipovšek. 21.00 Vzroki in posledice nenačrtnega gospodarstva kapitalističnih držav. 21.15 Lahek večerni spored. 22.00 Prenos, vesti Zvezne postajo iz Beograda. 22.15 Fizkulturna poročila-22.20 Iz del Franza Liszta.
*
Uprava Radia Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje potrebuje več dopisnikov v vseh krajih Slovenije, zlasti v večjih gospodarskih centrih. Ti dopisniki bi pošiljali našemu programskemu oddelku dopise o gospodarskem, političnem in kulturnem življenju v svojem okraju, opozarjali bi nas na najvažnejša krajevna vprašanja in pošiljali pred; loge za izboljšavo programa. Prejemali bi honorar. Prijave pošiljite Radiu Ljubljana. Maribor in Slovensko Primorje. Cankarjeva 4. — organizacijsko-pro-gramski ods -k.
Poslušalci našega radia bodo poslušali v uedeljo une 15. t. m. ob 10.00—10.30 zanimivo reportažo, kakršne še ni bilo v Jugoslaviji. Republiška odbora za radioamaterstvo in športno letalstvo komisije »Tehnika in šport« sta nam pripravila prvo reportažo iz zraka. Reporter bo govoril v letalu, ki bo krožilo nad Ljub-lj.ano in okolico, reportažo bo oddajal na uitra-kratkih valovih, v našem študiju pa jo bomo sprejemali in oddajali naprej. Ta poizkus bo nedvomno zanimal vse naše poslušalce že kot novost, zanimiv bo posebej za one, ki niso še nikoli leteli, pa bodo sedaj 6poznali oočutke letalca, ki jih bo posredoval naš reporter. Največji pomen tega poizkusa pa je v dejstvu, da bomo z njim pokazali vsem poslušalcem, do kakšne mere se je že razvila radio-tehnika in kakšne uspehe dosegajo v njej prav naši domači amaterji.
STROJEPISKO,
perfektno, ki dobro obvlada slovenski jezik In po možnosti stenografijo — Išče
Slovenski knjižni zavod v Ljubljani.
-Kandidatke naj ee osebno predstavijo v tajništvu SKZ, Pred škofijo 5-1, od 8. do 12. ure. — NASTOP SLUŽBE TAKOJ.
OSEBNI AVTO
»FIAT TOPOLINO« — dobro ohranjen — KUPIMO.
Ponudbe ali naslove prodajalcev poslati na
Združenje obrtnikov za okrožno mesto Ljubljana — Miklošičeva cesta št. 2-L
J. A. ZRNO Praha, Xm, Narska 7
češkoslovaška	' Tel. 314*78
TEHNIČNO IN ORGANIZACIJSKO PODJETJE
Nabavlja: stroje vseh vrst, sestavne dele strojev, aparatov, instrumentov Itd. kakršnega koli izvora. Galanterija, bižuterija, šelak itd.
Nudi: svoje strokovnjake za zvišanje produkcije na obstoječih strojih s pomočjo vzorne organizacij in preureditve.
J. A. ZRNO vzdržuje zveze z vsemi kontinentalnimi in prekooceanskimi državami.
Informacije za FLRJ daje:
Udavi® Jože, Jesenice na Gor. Čopova ulica 4
ELEKTROMOTOR
8—lo kw — k n p 1
Mizarska zadruga —
Črnomelj
2837-1
OKRAJNA AVTOMEHANIČNA DELAVNICA v Novem mestu
išče samostojnega
VULKANIZERJA
Nastop službe takoj — Plača po dogovoru.
Državna Šumsko gazdinstvo v Mostarju
išče
za svoje žage v Konjicu in Nevestnju ŽAGARSKE MOJSTRE, BRUSAČE, GATERISTE in GTRKU LARISTE
Interesenti naj se javijo takoj na gornji naslov. — Stanovanje in hrana preskrbljena — Nastop službe takoj.
RADIOAPARATE
BUupnnkt, Teletimken ln drug« «rum, ke, male, srednje ta velik» s 2 «redni, koma prodaja; Kadlocentrala, Zagreb, [lica 146, totalen 41-2*. Samo osebni ocledl
INFORMACIJE
ln izvršitev vseh upravnih, gospodarskih, trgovsko-obrtnih, kredit-nih, računovodskih, bilančnih, kalkulacijskih, davčnih ln pritožbenih zadev vam najsolidneje oskrbi komercijalna pisarna ZAJC, LOJZE, Gledališka 7, tel. 46-14
FOTOPOMOČNIKA-ICO
sprejme za vsa fotografska dela, posebno amaterske izdelave, povečave in Leico.
F o t a t eh n ih a
LJUBLJANA, Tjrševa 15.
Ugodni pogoji.
DRŽAVNO ŠUMSKO GAZDINSTVO V MOSTARJU Išče
strojnika mehanika
za stabilni bencinski motor na upojni plin 75 Ks.
Interesenti naj se javijo na gornji na. slov. Stanovanje in hrana preskrbljena. — Nastop takoj.
Poziv
upnikom in dolžnikom
Nacionalizirano podjetje
POTNIK IN DRUG
LJUBLJANA, Metelkova 13
poziva vse upnike in dolžnike, da v enem mesecu od danes
prijavijo
svoje terjatve In poravnajo svoje obveznosti iz medsebojnih odnosov Izpred nacionalizacije našega podjetja z dne 5. decembra 1946.
V cvetu svoje mladosti nas je nenadoma zapustila
Mimi Skubic
trgov, nameščenka
Prepeljali smo jo z Zal v domači kraj Prekopa, kjer bo pogreb v nedeljo, 15. junija
1947.
Ljubljana, Prekopa, 14. junija 1947.
Žalujoči rodb'ni SKUBIC in GRUM.
Neg* retušer ja(-ko)
prvovrstno moč
sprejme
FOTO JAPELJ
MARIBOR, Partizanska 3.
„Avala-ßlm“ — Beograd
IŠČE
radijske tehnike,
ki bi se specializirali za snemanje tona za film In za delo v elektro - akustičnem laboratoriju. Prvenstvo imajo samostojni radijski tehniki z večletno prakso in dobro razvitim posluhom za mbziko.
Podatke o dosedanjem delovanju in strokovni usposobljenosti do-staviti pimeno na
POŠTNI PREDAL ŠTEVILKA 56.
Reševalna postaja
V	LJUBLJANI
prične s 14. t. m., t. j. v soboto od 18. ure dalje začasno poslovati v
šentpetrskl vojašnici
na Vrazovem trgu št-_4.
V	primeru potrebe kličite
teh štev. 44*44«
Za vedno nas je zapustil po kratki bolezni dne 11. junija 1947 naš
Gregor Herzele
profesor v Mariboru
Vsem, ki sočustvujete z nami topla zahvala!
Ljubljana, Celovec, Celje, Maribor, 13. junija 1947.
ŽALUJOČI OSTALI.
Vsem sorodnikom, prijate-teljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da se je danes 14. junija 1947 smrtno ponesrečil moj ljubi soprog, preskrbni oče, stric ln svak
JOŽE ŽAGAR
žandarmerijski narednik-vodnik v pokoja.
Pogreb dragega pokojnika bo 16. junija 1947 ob 10. uri
iz hiše žalosti na pokopališča v Šmartnem.
Legen, 14. junija 1347.
Žalujoči: MARA, soproga; JOŽE in MARJAN, sinova; ln ostalo sorodstvo.
Iščemo
za takojšnji nastop
pom* kujlgBVCdjD sped, uradnika,
oba za Ljubljano, ir*
administratorja
za Jesenice. TRANSJUG
MASARYKOVA 17.
Iščemo
za takojšen nastop
poslovodjo, skladiščnika lu trg* pomočnika
Zaželjeni fizkuiturniki.
Ponudbe z življenjepisom
Ftzkultur. Magazinu
LJUBLJANA
ZAHVALA	&
vsem, ki ste ob smrti naše ljubljene mame
Viktorije Kenda
z nami sočustvovali in jo spremili na poslednji poti! Poseb. na zalivala vsem, ki ste jo obsuli s cvetjem ln vsem prijateljem in znancem za ustne in pismene izraze sožalja.
Maša zadušnica bo v ponedeljek, 16. t. m. ob 728. uri v cerkvi Sv. Petra.
Ljubljana, 14. junija 1947.
ŽALUJOČI OSTALI.
OKRAJNO GRADBENO PODJETJE »KRKA« — NOVO MESTO —
išče za takojšen nastop službe
: gradbenegs tehnika
z dobro prakso. Plača po dogovoru.
: Ponudbe s kratkim življenjepisom
poslati
Okvaf&sttsu gradfce&e&m podjetju, Nlovo issasta
GLAVNA DIREKCIJA GRAFIČNE INDUSTRIJE LS SLOVENIJE, LJD3U ANA — MASARYKOVA 14 SPREJME V E C
tovarišic in tovarišev
za izučitev
m stavnih stroji
Kandidati morajo biti popolnoma zdravi in telesno krepki; starost nad 16 let z najmanj 4 razredi srednje ali meščanske šole. — j Sprejemni izpiti bode iz slovenščine, i predvsem iz slovnice. — Prošnje z : življenjepisom naj pošljejo na gornji i naslov do dne 1. julija tekočega leta»
ZAHVALA
Vsem, ki ste naši ljubljeni mami, gospe
JGZEF1NI
GEISTER
lajšali gorje v bolezni, vsem, ki ste mrtvo obsuli s cvetjem, jo spremili do njenega prezgodnjega groba, zaigrali ža-lostinke in nas tolažili v težkih urah, se prav iz srca zahvaljujemo.
Rajhenburg, 14. junija 1947.
ŽALUJOČI MOŽ IN OTROCI
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji poti našo sestro
Medlo Jufršnik
ji poklonih toliko krasnega cvetja, ki ga je v življenju tako iskreno ljubila ln jo v njenem trpljenju tolažili, se najlepše zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo tov. Kampič Mariji, ki ji je z naj večjo požrtvovalnostjo do zadnjega vzdiha lajšala nepopisno trpljenje.
Jesenice, 12. junija 1947.#
Žalujoči; Peklu Magda Jutršnik, sestra; Jutr-šnik Miha, brat; Peklar Franc, svak.
DEKANAT MEDICINSKE
FAKULTETE — KLINIČNE BOLNIŠNICE V LJUBLJANI
razpisuje
službena mesta za
dva iturjala
za visokotlačne parne kotla,
imtalsterp
za parne in vodovodne naprave,
stnsjaegs Idjušavm^sja
in
dva dešavea-težaka
Nastop službe takoj.
Vse informacije se dobe med uradnimi urami v personalni pisarni kliničnih bolnišnic.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti mojega nepozabnega moža in očka
Oskarja Ukitiarp j
se s tem n&jprisrčneje zahvaljujemo. Posebna zahvala pevskemu zboru in vsem darovalcem cvetja. Maša zadušnica bo 18. junija v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob 7.30.
Ljubljana, 15. junija 1947.
Žalujoča žena in hčerka ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Vsem, ki ste sočustvovali z nami ter v tako lepem številu spremili na zadnji poti našega nepozabneg;. moža, očeta, starega očeta itd.
Luks eaaa
se s tem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebna zahvala tov. dr. Rupniku in dr. Schrcttu za zdravniško pomoč, čč. duhovščini, vsem sostanovalcem za nesebično pomoč v težkih dneh in vsem darovalcem cvetja. Sv. maša zadušnica bo v župm cerkvi sv. Frančiška v sredo, 18. t. m. ob 5.30.
Ljubljana, la. junija 1947.
•
Žalujoča družina ČAČ in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
»m, k- so spremili na zadnji poti našega nepozabnega, nadvse ljubljenega
dr. Arnolda BIDOVCA
zdravnika
ki nam ga je po neizmernem trpljenju ugrabila smrt še v cvetu mladosti, sredi upov in nad, ko nas je tudi on, najmi. lejši, za vedno zapustil po še nedavni in nepreboljeni izgubi očeta in sestric. — Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem prijateljem in znancem, za izražena ustna in pismena sožalja, vsem, ki z nami sočustvujejo.
Ljubljana, 14. junija 1947.
Globoko žalujoče rodbine: BIDOVEC, ENGELMAN, BOJC
£ STRAN
S L O V E N S K
POROČEVALEC
£T ir:fi j **	15 KVUfA
.._________ . ----------------------- --- . &■ v»
SLUŽBO IŠČEJO
FRIZEBSKA POMOČNICA zelo dobro ver. arana, išče službo v Ljubljani. Humer Bojana. Vič-Ljubljana, Zavetižka Ster. 6.	14.152.1
SLUŽBO DOBE
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme FrP'ti'iar Jakob, Jesenice, Gosposvetskn št. 20.	14.085-2
KUHARICO sposobno vodstva, gostilniške kuhinje, sprejme takoj Mestno go-podbrško podjetje, gostinski odsek — Litija.	14090-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, sam o.stoj. no v kuh:, išče za takoj. Goreč, Tyr-ševa, 1.	14092-2
TRGOVSKEGA POSLOVODJO za trgovino z mešanim blagom išče KLO, štore pr: Celju. — Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve na KLO štore. — Nastop takoj.	14099 2
VAJENCA za kleirarsko obrt sorejrrm K.
Hrastnik. Gosposvetska 13.	14133-2
P03TRE2NIC0 iščem k bolnici. Nasi op takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dovcvc.ru. Habjan Vinko, Domža’e. Industrijska 12.	13358-2
POŠTENO STAREJŠO DEKLE, z znanjem vseh gospodinjskih del iščem za takoj. Bolh ar Marija. Domžale. Mlinska ulica St. 13.	13315-2
STR0 7EPISKO. izvežbam.o, sprejme takoj Mestno ki eparsko ir instalacijsko rv'd-jete. Ljubljana. Slomškova 4.	14062-2
DOERA PISARNIŠKA MOČ, vešča knjigo, vo&etva dobi službo v elektrarni Velenje.	14072-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO za hiš ra in poljska dela na deželi išče Bulc Marija Mokre,nog 63. nastop takoj. 13939-2 SAMOSTOJNO GOSPODINJO. starrišo. vajeno gospodarskih del. sprejme tak-j Lriar Mihael. Sr. Gameljne 7, pošta, št. Vid nad Ljubljano. Mesečna pl ar i 1200 dn.	14.163 2
GOSPODINJSKO POMOČNICO za Beograd in Ljubljano, samo pTidno in pošteno, išče ra kronski par z 2 otrokoma. Nastop takoj v L-jublj »ni. Klemenc. Groharjeva. Ulrica 21.	14.151-2
FRIZERSKO POMOČNICO za Pc^tojr-,. veščo moške in ženske stroke, spre jmem takoj. Plača sindikalna. Hrana in stanovanje pše:j, v hiši. Naslov: S. pc~!o-valnicn dela Postoma.	14.155-2
DRŽAVNO PODJETJE »LONČARSTVO«. Slovenj gradeč, sprejme takoj dva pomočnika v 1 c nčansko-peč a rski strok7, dva vajenca, enega! pomožnega delavca s stanovanjem v hiši. Ponudbe na naslov:	Okrajno lončarstvo. Sloven igra.
dec.	14.033.2
FRIZER SKA POMOČNICA. samostoj n a. ircrovrstna moč. dobi takoj službo. — Eržen, frizer. Radovljica.	14.0S4-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno kuharico spretne takoj ali 1. julija Pauli. Sv. Petra rasi p 271.	14.171-2
KRAJEVNI SINDIKALNI SVET, posredovala c-n dela " S s'.mr c:. nujno potrebuje 10 pohištvenih mizarjev.	14.224-2
IZURJENEGA PREDILNEGA MOJSTRA išče zadruga »Grzai-. Freds-taviti se ,1e Start trg 4 — c-d 8. do 12. ali od 3. do 6. vre.	14-225-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO. vajeno vseh hišnih del, išče rodbina treh odraslih za takoj ali s 1. julijem. Busta. Vrtača 17/1.	14.229-2
HIŠNO POMOČNICO veščo vseh hišni n del in kuhe sprejme trgovina Marink». Prisojna 7 Nastop pn dogovora. 14280-2 ZOEOTEHNIKA-CO, po možnosti samo. ste. nega, spre me tako j Jerše Kocev-e št. 247":	‘	'	14294-2
KOVIN OLIV ARJA. kor uo-ključavničarj .« kerrinobrusača za galvanizacijo — tudi (priučene — sprejme: Unitas, Celovška cesta 90a.	14277-2
AVTO CHE7.vr.OLET. šeste dežen , proda Tilinan Jegličeva 10 TI.	14.273.2
KLJUČAVNIČARSKE POMOČNIKE in DVA VAJENCA spre.ime takoj zj. stalno ključavničar Ciril Podržaj, Ig 147 pri Ljubljani.	14.195-2
GOSPODINJSKA POMOČNICA, resna in samostojna, dobi takoj službo pri mani-ši rodbini inž. Lavrenčič, Streliška 28 (nova hiša). Predstaviti se od 14. do 16 ure. „	,	14.275-2
SAMOoTOJNEGA KOVAČA, veščega pod-kovskega in vozovnega dela ter kovaškega vajenca sprejmemo. Zglasiti se pn KLO. Ljubljana, Polje.	* 14 265-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo, samostojno išče .-.Darlen«, šelenburgov-i ulica 6.	14.253-2
TRGOVSKEGA POMOČNIKA za poslovalnico na Golniku im knjigovodjo sprejme takoj ali kasneje Napreza, Gori ö e 14257-2 KLEPARJA IN VODOVODNEGA INŠTALATERJA sprejme takoj Me-po, kleparstvo in vodovod. Škofja Loka. 14.196.2 BRIVSKEGA POMOČNIKA aii pomočnico, ki zn-.-i tudi moško stroko, sprejme Njeguš. Frančiškim-ka 10.	14.193.2
DOBRA FRIZERKA dobj stalno službo z nastopam takoj ali po dogovoru. Pismeno alt osebno se zg Laziti pri Martinu Gjurin. Kamnik.	14.058-2
STROJNO PLETILJO, dobro izurjeno, sprejme takoj Gliha Josiipiina. Kavškov» št. 26. Ljubljana - šiška.	14.C66.2
KUHARICO, popolnoma. samostoj"0, ki bi kuhala in opravljala vsa ostala deia za dve osebi, sprejme takoj Koser. Stritarjeva. 2 (trgovina). ______ 14.231-2
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA z-!, razna dela sprejme Mokorel Jože. Mirje št. 4.	14.244-2
UPRAVNIKA IN EKONOMA za D’jaški dam v Postojni potrebuje okr. ILO v Postajni. Prijave sprejema odsek za prosveto pri OILO Postojna. Priložiti je nravstveno izpričevalo im listine o kvalifikaciji.	13.96Z-2
OKRAJNI ILO POSTOJNA — odsek z?.. gospodarstvo, potrebuje za svoje podjetje -Naša knjiga- upravnika, ki zna voditj knjigovodstvo. Pr; j a,ve sprejme odsek za gospodarstvo pr: OILO v Poštami.	13.963-2
ŠTIRINAJSTLETNO DEKLICO, revnih staršev. sprejmem v malo icomoč v gospo, diinijefcvu. po dogovoru s starši. Ela Medvešček, Slov. Javornik Savska štev.
10.	13.970.2
PISARNIŠKO MOČ. zmožno tudi v trgovini. išče za takoj Naproza, Ribnica. Dolenjsko.	13.976-2
OTROŠKO NEGOVALKO išče Kopi, Zeleno jama, Bezemškova ulica 13. 13.936-2 STROJNIKA išče les prod. zadruga, št. Jošt. nad Vrhniko. Ponudbe r.a gomil naslov.	13.959.2
VAJENCI
BRIVSKEGA VAJENCA, ki rima veselje da obrt-i. takoj snrejme brivnica Pala.no. Kopitarjeva 1.	14.187-3
VAJENCA za instalacijo vodovodov in kleparstvo sprejme Puc Gustav, Tržaška. cesta 9. Ljubljana	14302-3
VAJENCA, ZA BRIVSKO OERT iz Ljubljane. sprejme takoj salon Strgar. Miklošičeva cesta 40.	14.063-3
PRODAM
PERJE VSEH VRST do na-Jfinejšega belega puha kupite pri tvrdki Vončina. Prešernova ul. 16	S. P 5
DOLGOKRILNI KLAVIR., dobro ohranjen, prodam. Naslov SP Celje.	14069-5
FRIGID AIRE za mesarje ali gostilnic ar jt, kompleten, brezhiben, ugodno proda. — Elektrohiad, Tržaška 52.	14096-5
STAVBO, močno zidano, z opeko krito 9»xll m, z izdelavo notranjosti, bi se napravila čedna hiša, poleg tudi cca 100 m2 stavbišča. v industrijskem kraju ob glavni cesti, ugodno prod.am. Ponudbe na ogl. odd. pod »šaleška dolina«.	13657-5
MIZNI ŠTEDILNIK, prodam. Gale. Zaloška 121.	13745-5
2 NOVA STROJA za Izdelovanje sladoleda. novo tehtnico. Kaligand, večjo količino Unra škatelj. prodam. — Gostilna Kajfež.	13829-5
ŠPORTNI VOZIČEK, nov. prodam. Gal of. Celovška 72-1.	13333-5
ŠIVALNI STROJ, malo rabljen, naprodaj na Poljanski cesti 54.	13.947-5
DVE HLADILNI OMARI (ohlajevanje z ledom) prodam. — Naslov v oglasnem oddelku.“	13-944-5
ŠPORTNI VOZIČEK, nov, poceni proda Galof, Celovška 72-1.	13833-5
.......
IZŠLA JE KNJIGA »
Multatuli:
MAX HAVELAAR
A TJ NIZOZEMSKA TRGOVSKA DRUŽBA PRODAJA NA DRAŽBI KAVO.
CANKARJEVA ZALOŽBA, LJUBLJANA
m:!iuuiuuuunuini!uu;i-::‘
iminratitnii!iu:]iif>iii;intiuiii!uiuiumnuiunniinnffi[!i[r:~
Izšli so članki o problematiki sodobne mladinske književnosti, ki jih je napovedala »Mladinska knjiga« ob razpisu letošnjega literarnega nagradnega natečaja
PIŠITE ZA MLADINO!
M. GORKI:
Dajte mladini knjigo!
O temah mladinske književnosti.
A. B E L J A J E V :
• Znanstvena fantastika v mladinski književnosti.
V. TAUBER:
O ilustriranju mladinskih knjig.
Izdala
„Mladinska knjiga“
LJUBLJANA, Mlklcšičeva 1*
Cena 12 dinarjev.
VELIK NOV ŽELEZEN ŠTEDILNIK in hladilno omaro prodam. Naslov v ogl. oddelku.	14156-5
2 MOŠKI OBLEKI prodam, Streliška 22.
II.	nadstr., 4 vrata.	14161-5
NOVE PLAVE OPANKE z visoko peto št. 38 rn okrasili glavi (aa pupe) pariški model, prodam. Ogled od 2.—4. ure.
Naslov v ogl. odd.	14165-5
OTROŠKO POSTELJO rjavo s predalom, čisto, lahko tudi z žimnticami, prodam. Poljedelska 18.	14170-5
PLEMENSKEGA BIKA prodam, Klemer c.
Ljubljana, Vodnikova c. 58.	14167-5
BLAGO ZA .KOPALNO OBLEKO, zložljiv dežnik in rjavo-đrap karirano taft svilo 3.25 m dvojne širine prodam. Erjavčeva št. 3/1. desno.	14.168.5
DVE OTROŠKI HARMONIKI, Mayerjev leksikon. 200 knjig, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	14169-5
SINGER ŠIVALNI STROJ, malo rabljen, krojaški šivalni stroj, ženske črne nove čevjje št. 37 lepo opremo za mlekarno ali bife. rabljeno opremo za samca, zaradi selitve poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku.	14.160-5
ROČNI VOZ (cizo) ugodno proda Poljšak.
Prisojna 3.	14.141-5
DOBRO OHRANJENO OTOM AN O prodam. Poizve se v trgovrini »Pri Gorenjki«. Pogačarjev trg 3.	14.144.5
ŽELEZNO POSTELJO, zložljivo, otroško košaro in banjo prodam. Naslov v ogl. oddelku.	14.153.5
GLOBOK VOZIČEK, dobro ohranjen, naprodaj v Igriški ulici štev. 6, dvorišče, levo.	14.189-5
SOBNO POHIŠTVO, rabljeno, naprodaj v Rožni dolini. Cesta. XHL1.	14.190-5
MOŠKO KOLO, rabljeno, prodam ali zamenjam za radio. Naslov v oglasnem oddelku.	14.129.5
BENCINSKI MOTOR, stabilen, 4 k. s., proda M. Gorjup, Podoreh št. 2. pošna Moravče.	14.148.5
MAJHEN PISALNI STROJ TORPEDO, zelo dobro ohranjen, proda čepom. Viška ce sta 31.	14.145-5
KROJAŠKO PEČ s 4 Iskalniki, uporabno za vsako kurivo m krojaški šivalni stroj prodam. Naslov v ogl. oddelku. 14.1-16-5 DVCVRPREŽNI VOZ naprodaj v Brejčevi ulic? 8.	14.174-5
MOŠKO ŠPORTNO KOLO. rabljeno, od 2.
dalje naprodaj r Brejčevi 24.	14.175-5
MOŠKO KOLO. dobro ohranjeno, prodam v Sp. šiški. Kosova ul. 6.	14.180-5
NOVO MOŠKO KOLO naprodaj v Beethovnovi ulici 6, dvorišče.	14.177-5
RADIO, sedem cevni. 4 valovne dolžine, predvojni, malo rabljen, lep glas in oblika. naprodaj' v Knafljevi ulic? št. 4. pritličje, levo.	14.132-5
ZLATO ZENSKO URO. dva para ženskih čevljev št. 33. vložek za otroški voziček in svileno odejico, serviete m preobleke za blnznne predam v Streliški 32. 14.181-5 PRODAM OTROŠKO POSTELJ, otroško cinkasto kopalno kad in dobro ohranjene športne čevlje št. 42. Ogled popoldne od 3. do 5. v Slomškovi ul. štev. 9/II. levo.	14.183-5
GOST GREBEN, žetveno napravo kosilnice Dcring« in Schakov izruvač za krompir prodam v šnškl, Vodnikova cesta št.' 123.	14.232-5
PRODAM ČRNO OBLEKO IN JOPICO, predvojno blago. Ogled od 15. do 18. ure v salonu ?Mimix, Dvorakova ulica štev. 13/11.	14.114.5
ZAPRAVLJIVEC IN KONJA proda Rodeš.
Tržašfc» cesta 88.	14.109 5
KLAVIR PRODAM. Naslov v oglas, oddelku.	14.028-5
MASIVNO JEDILNICO v staronemškem slogu, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglas, oddelku.	14.173-5
ŠIVALNI STROJ »SINGER« ugodro naprodaj v Knafljevi ulici 2 (podstrešje) nad Žirovnikom.	14.172-5
VRTNARJI! Mlade, dvakrat pikirame. rdeče in modre primule abconica, proda vrtnarstvo Vanda. Ptuj.	14.217-5
MEHANIČNO ORODJE prodam ali zamenjam za motorno kolo. Ponudbe oglas, oddelku pod značko »Ugodna zamenjava«.	14.220-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK napreda.j v Mostah. Društvena- ul. 12.	14.222-5
BELE POROČNE ČEVLJE št. 38, proda salon Kozina. TyrSeva 51.	14.221-5
RADIO SUPER, 6 cevni. m-ov. prodam za
16.000	din. Naslov v ogl. odd. 14.227-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. dobro ohranjen, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku.	14.231-5
ELEKTRIČNI KUHALNIK, nov. na dve plošči, in pocinka.no mrežo za vrtno ograjo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	14.230-5
PLETILNI STROJ, avtomatičen na motorni pogon in na roko Achtscloss štev. 9/80 šir.. s 600 novimi rezervnimi Iglami z odmičnim aparatom, štiri ni to. vodje, predlog za več vrst vzorcev dobro ohranjene, zelo ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd.	14278-5
SADIKE KRMILNE PESE, Ugodno prodam. — Jurčkova pot 55. ob Ižanski
cesti.	  14279-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, temno-mo-
der,	skoraj nov prodam. Jegličeva 10,
VII. stopnišče, vrata 37.	14283-5
VOLNA, nepredena, bela, in sesalec za prah, prodam. Ambrožev trg štev. 3, II. nadstr. desno.	14284-5
DVA ČEVLJARSKA ŠIVALNA STROJA, levoročnega im Singorjevo »flahštepari-
cos,	proda Žakelj M., Žiri — Dobračeva
št. 69.	14233-5
ŠKROPILNICO za drevje in različno mehanično orodje, prodam. — Žitnikov* št. 6.	14290-5
KRAVO prodam s teletom. — Smlednik št. 24.	14291-5
RADIO »STANDARD«, 4-cevni, prodam za 4009 din. Naslov v ogl..odd. 14296-5 SPALNICO, mehki les, poceni prodam.
Naslov v ogl. odd.	14299-5
POLTOVORNI AVTO FORD 8, prodam ali zamenjam za osebni DKW ali Topolmo. — Ponudbe ogl. odd. pod: Ford-Topo-
lino	  14305-5
MALO RABLJEN ŠIVALNI STROJ — šiva naprej in nazaj in 2 postelji (les) — prodam. Gosposvetska 16-11.	14307-5
KOMPLETNO SPALNICO, orehovo korenino, popolnoma novo. proda čevljarstvo Zamik Gajeva 9.	  14303-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam, Predovičeva 24.	14300-5
KOMFLETEN SESALEC za prah popoln o-ma nov, prvovrsten — m šivalni stroj Pfaff, prodam, Resljeva cesta 16-11.. levo.	14301-5
MOŠKO KOLO. rabljeno, proda Kramar, Poljanska cesta 52, dvorišče. 14.274.5
DVE AVTOMOBILSKI GUMI, kompletni,
6.50	X 19, prodam ali zamenjam za
6.50	X18. Ponudbe oglas, oddelku pod
»Gume 80 % <.	14.306-5
RADIO PHILIPS, potreben malega (popravila, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	14.270-5
KRAVO, dobro mlekarico, proda Hočevar Anton, Vodnikova 5S.	14.272-5
LOVSKEGA PSA, belo-črnega. Čistokrvne, ga braka, starega 17 mesecev, proda Jerman. Karlovška 32.	14.199-5
NOV KAVČ iz predvojnega materiala, cink. kad in razne knjige prodam. Ogled od
2.	do 3. v Pr.ižakovi 12/1, desno. 14.286-5 MOŠKO KOLO. novo. z novimi gumam-.,
in otroški športni voziček proda Holec, Poljanski nasip 14, VII.	14.287-5
LOVSKO PUŠKO BOKOVKO. kaliber 16/
6.5	X R 5S. zelo dobro orhanjeno. prodam. — Ponudbe oglas, oddelku pod »IG.000«.	13.958-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, proda Ravnik. Mala čolnarska 6.	13.876-5
TRYER-SELEKTOR in mili ra kamne, primemo za kmetijsko zadrugo ali veliko kmetijo, prodam. Naslov v oglas, oddelku.	13.863-5
NAPRODAJ IMAM ELEKTRIČNI DINAMO 220 W 3 k. s., 1240 obratov. Žalik Ludvik, mehanik, Muska Sobota. 13.665-5 DVE NOVI KOMPLETNI OKNI 112 X lic in 2.«osi prodam. Naslov v podružnici SP V v.Kraglju.	13.635-5
SKALNI STROJ z dolgim čolničkom, dobrp ohranjen, prodam. Poizve se v trgovini v Hrenovi ulici 19.	14.047.5
BREJO KRAVO simentalko, prodam v Stepanji vasi pri Božjem grobu štev.
24.	14.228-5
ŠESTCEVNI RADIO. pogreed.iv šivalni stroj z okroglim čolničkom, šiva rapre? in nazaj, kromatično harmoniko s 9& basi. daljnogled 8«X 6. zlata Penkala Parker- m srebrna Omega ura, vse brezhino, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	14.056-5
KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek, Sv. Petra nasip 29 — pri Zmajskem mostu, tel. 44-43 proda: kromatično harmoniko s 32 basi, žepne ure, budilko m ročne, gramofone s ploščami, šivalne stroje, trodelne svečnike. lestenec, rokavice (gumi), kuhinjsko tehtnico, re-šo na spirit in plin,’ otroški! voziček, gitaro flavto, trobento, zaščitno mrežo za čebelarje, moško in deško obleko, poljsko zložljivo postelj, raket za tenis, stekleno kupolo za križ ali podobe, gramofon salonski, mizice s stekleno ploščo v raznih barvah, tudi za bolnice, veliko taso. stroj za rezanje gnjati. 14.049-5 ŠPORTNI VOZIČEK, skoraj nov, prodam na Zaloški cesti 103 a.	14.247-5
POCINKANE CEVI proda »Tivar«. Prešernova.	14.246-5
KLAVIR, dobro ohranjen, ugodno proda Jerman Puharjeva 3/IV.	14.245-5
VOLA. 2 V» leta starega, primernega za vožnjo, prodam. Beličevo 1, pošta Dol pri Ljubljani.	14.243-5
PISALNI STROJ, brezhiben, malo rabljen, prodam. Naslov v ocl. odd. 14.241-5 TOVORNO PRIKOLICO za motor. 300 kg nosilnosti in sreanjii tricikel j prodam v Tovarniški 13. destio.	14.237-5
DVA ŠPORTNA VOZIČKA poceni proda Bohinc Ivan. Pot na. Drenikov vrh 1, pri gostilni Čad, Ljubljana.. 14.235-5 KRASEN ČRN KLAVIR, krame konstrukcij e. tvrdke Carl Dorr, prodam ali zamenjam za frigidačre. Petek, Maribor. Meljska 3.	14.077-5
RADIJSKI APARAT. 5cevmi, 3valovni. lepe oblčke. čist glas. ugodno napredaj v Cegnarjevi ul. 8 priti. levo. 14.193-5 PING-PONG MIZO prodam. Na ogled pri .-Prometu-, Na.nolennov trg 7.	14.260-5
HRASTOVO SPALNICO: 2 postelji. 2 omari, 2 nočni omarici, psiho in mizo. dobro ohranjeno, prodam v Komenskega ulici 16/11.	14.255-5
ENOBARVNO ANGLEŠKO ODEJO. pn. memo za žensk? plašč, prodam. Naslov v oglas, oddelku. Ogledati med 2. in
3.	uro.	14.254-5
ZAPESTNICO IN BRILJANTNI PRSTAN
prodam ali zamenjam za pohištvo. Naslov v oglas, oddelku.	14.252-5
ŽELEZNA VRTNA VRATA. 3 m široka., 2 m visoka, knjižne police in pult prod mi. Naslov v oglas, oddelku.	14.251-5
ŽEPNO URO »Longines«. na 15 kamnov. za 2000 din prodam Pred škofijo štev. 20.	14.249.5
GLOBOK IN ŠPORTNI VOZIČEK naprodaj na Gosposvetski cesti 10/1, na. hodniku.	14.269.5
BLAGO za moško obleko proda Jarc. krojač. bivše semenišče.	14.267-5
TOČILNICO ZA MED in 5 starih A. Z. panjev proda Jože Dremelj, Šolska ulica št. 37.	14.263-5
SUKNJIČ, skoraj nov, prodam za Sletnega fanta. Naslov v ogl. oddelku. 14.261.5
KUPIM
RABLJENA KOLESA ali samo okvire kupim — samo z dokumenti. — Ponudbe trafiki, Celovška 141.	14039-6
SODE IN KADI kupimo razne velikosti.
Ponudbe ogl. odd. pod: Sodi. 14120-6 ENOSTANOVANJSKO HIŠICO v okolici Kranja kupon. — Naslov v podr. SP, Kranj.	13536-3
LITERATURO IN SLIKE o preprogah — kakršno koli, kunim. Stankovič, teje*. št. 28-94.	14162-6
AVTO. dobro ohranjen, primeren za taxi, kupim. — Ponudbe oglas, oddelku pod »Gotovina«.	14.289-6
KUPIM KOZO, dobro mlekarico, bele barve. Naslov v oglas oddelku. 14.091-6 DVA ELEKTROMOTORJA PO 50 KS. odprta, 750 ali S50 obratov na minuto, šest ali osempolna, za tok 380/660 m parna kotel ali lokomobilo. kapaciteta okrog lCOOkg pare na liro, kupi »Tekstilna tovarna« Sv. Peter v Savinjski dojiini.	12.545-6
MOŠKO IN ŽENSKO KOLO. tudi slabo ali samo ogrodje kupim. Naslov v ogl. oddelku.	14.134-6
TOVORNI AVTO, 3—3l/i tone, gume in ostalo v dobrem stanju, kupi avtoprevoznik Franjo Leskovec, Podsused 80 a pri Zagrebu.	13.939-0
DOBRO OHRANJENO SESALKO za pretakanje. kupim. — Ponudbe na naslov: Šušteršič Leopold, Sv. Marjeta ob Pesmici.	14.079-6
STEKLENICE 14 dl, liter in pol litra, stalno kupuje zaloga mineralne vode v Ljubljani. Vošnjakova, ul. 7.	14.128-6
ŠKOLJKO ZA ANGLEŠKO STRANIŠČE kupi Marija Mežan. Bled I, Zagorice št. 114.	14.219 6
ŠTUDIJ!
IZŠLO JE DELO FRIEDRICHA ENGELSA:
j IZVOR DRUŽINE, PRIVATNE LASTNIKE ' IN DRŽAVE
:	CANKARJEVA ZALOŽBA — LJUBLJANA
1 ; _ .>30oocoocxx»oc>xoxooc>dooooocxxxox)Oooooo(x>cooo(>dooccoocxdooooc«dcoc)Oococooococoococc<x)Cooccc-codooc
KUPIMO VLAČILEC za premik normalno. timih železi:išk'h vagonov na bencinski ali naftni pogon ali samo bencinski ali Dieselov motor. 50—100 k. s. in ko-mplet. vžigaLnii magnet za 8c.il nder.skj bei::cn-ski motor. Ponudbe direktno na P.-.ipir. nico Vevče. p. D. M. v Polju, telefon 40-43 ali 40-59.	14.150-6
NAPROZA RAKEK KUPI kopalno kad za kopalnico, kompletc-o z bojler j e m in priključkom na štedilnik alri s pečjo ter 2 plašča, in zračnice za motorno kc:u. 3 X 19*. Ponudbe .pismeno.	14.223-6
RAČUNSKI STROJ za mr.,oženje in. seštevanje kupim. Hleb. žaga. Zg. Kungota.	14.213-6
MOTORNO KOLO, 259—500 cml samo dobro ohranjeno, kupim ali zamenjam za »Sachs . 93 ccm. Razliko doplačam. Erman. št. Vid nad Ljubljano 4. 14295-5 ZA AVTO FORD tipa A kupim menjalnik s 3 ali 4 prestavami in diferencial Kircher. Alešerčeva. 10. šiška.. 14297-6 VSAKO KOLIČINO LIMONSKE IN VINSKE KISLINE kupujem. Naslov v oglas, oddelku.	14.310-6
TOVORNI AVTOMOBIL, nos Um ost 1.5—3 ton. dobro ohranjen, po možnosti z rezervnimi pnevmatikami. kTjr.m. Ponudbe podružnici SP v Kranju pod 'Tovorni avtomobil*.	14.208-6
VODOVODNO INSTALACIJSKO ORODJE kupi Me-po, vodovodna tnštalic' ;a. Škofja L^ka.	14.197-6
FOTOGRAFSKI APARAT RETINA, kupni. Plačani do 60C0 din. Sitar Branko, šiška. Malgajeva 15.	14.236-5
KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek. Sv. Petra nasip 29. rri Zmajskem m^etu. tel. 44-43. kupi in prevzame v komisijsko prodajo: pisalre in šivalne stroje, tekače, zavese, pregrinjali, moške in ženske obleke, plašče, posteljno, že-“,'ko in moško perilo, razne servise, jedilni Pribor kuhhinjske tehtnice, vsakokrat “e ure.	14-048-6
ZAMENJAM
FOKOMAT IN RETINO zam&nja za foto-rapir. Lojze šmuc. Aleksandrova cesta št. 8.	14041-7
5 m3 SUHIK BUKOVIH DRV zamenjana za ustrezno količino trboveljskega premo, ga. Ponudbe ogias. oddelku ipod značko -Drvai.	14.176.7
OGRODJE LAHKEGA TRICIKLA neme. njam za ogrodje ženskega ali moškega kolesa. Poizvedbe: Koseskega štev. 22 — Trnovo.	14276-7
ZA KLAVIR ALI PLANINO dam stavbno Parcelo 12C-D m3. Ponudbe oglas, oddelku pod Potrebno«.	14.050.7
ZAMENJAM STA VENO PARCELO 7C0 m-na vzhodu Ljubljane za jedilnico ali spalnico ali prodam. Ponudbe oglasnemu oddelku pod -Nujno«.	14.051.7
ELEKTROMOTOR 9 KS. 380 V. 2800 cbr.. kratkcstičrai, zamenja z doplačilom za 12 KS, 380 V 2800 obratov, Kunovar Stanko. Sv. Križ. pokopališče. 14.184-7 PRODAM ALT ZAMENJAM STAVBNO PARCELO 500 m! za pisalni stroi. šivalni stroj ali radijski armrat. Ponudbe oglas, oddelku pod -Ribim«.	14.052-?
DVA NOVA PLAŠČA ZA KOLO 28 X 1 H, zamenjam za dna. žična plašča (28 X Vk C). — Majaron. Jernejeva 8.	14.053
VELIKO TRAČNO ŽAGO s pripravo za rezanje celih plohov v deske, premer koles 1000 cm. dolžina lista. 850 cm. brez motorja, zamenjam zn manjšo z motor, jem. Rezilna višina 65 cm. A F.. Slov. Bistrica 53.	13.773-7
MOŠKE ČEVLJE, skoraj nove, št. 45. za. monjam za sandale št. 44 ali predam. Ogled dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku.	13.796.7
NEPREMIČNINE
DVONADSTROPNO HIŠO. tud; polovico, za izredno nizko ceno v Ptuju in več raznih nepremičnin v Ljubljani, pro. dam. Zajec, Tavčarjeva 10.	13S59-3
VILO. eno ali dvodružinsko. kjer koli v Ljubljamj, kupim. Ponudbe ogl. odd. pod: Vrt.	13870.8
VILO v St. Vidu pn Ljubljani, prodam.
Ponudbe ogl. odd. ped: Lep vrt. i3371.3 PARCELO PRI STADIONU. 500 m1 in par. oelo v Rožni dolin.: 600 m3 prodam. Po. nudbe oglas, oddelku pod značko Stadion«.	14.159.8
ENODRUŽINSKO VILO ALI HIŠICO z nekaj vrta v bližini tramvaja; v Ljubljani kupim takoj. Ponudbe oglasnemu oddelku pod -Takojšnje plačilo«. 14.135-8 HIŠO v centru mesta, z dvema trgovskima lokaloma, prodam po nizki ceni. Za. dei kupnine počakam. Naslov v oglasnem oddelku.	14.239.8
PARCELO, tudi hišico ob tramvaju ku. pim. Ponudbe oglas, oddelku pod značko iSevemi del«.	14.045.8
VEČ HIŠ. VIL IN PARCEL ugodno proda »Realiteta«, Prešernova 54,1.	14.200.8
VILO NA BLEDU ali bližnji okolici kupim takoj. V račun dam tudi- stavbno parcelo v mestu. Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Bled«.	13.847.8
SOBE - STANOVANJA
ENOSOBNO STANOVANJE v Rožni dolini zamenjam za ena-ko kjer koli v Liubij arad. — Ponudbe ogl. odd. pod: Nova hiša	14110-10
ENOSOBNO STANOVANJE s kletjo in ostalimi pritiklinami blizu S tad/'ona — zamenjam za .primerno stanovanje na Rn ko vnuku, v Trnovem ali na Prulah. Naslov v ogl. odd.	14158-10
SKORAJ NOVO ŽENSKO KOLO, zamenjam za dober, prenosljiv pisalni stroj. Razlika po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku.	14.154-10
DVE OSEBI, kii sta ves dan odsotni, iščeta prazno sobo, n?/manjšo 4X4. za Bezi. gr.1 dom ali v bližini. Naslov v ogla-rem oddelku.	14.192-10
OPREMLJENO SOBICO brez p?r.la :ŠČ9 uradnica. Po m< žro=t: v centru mesta. Naslov v ogl. oddelku.	14.147 10
OPREMLJENO SOBICO takoj oddam so-Ifdnemu. zaposlenemu tovarišu. Krajnc* Slomškova c. 15III. levo. 14.185-10 VELIKO PRAZNO SOBO s posebnim vhodom. za šiviljsko obrt. iščem za takoj. — Ponudbe oglas, oddelku pod ‘ko Obrt«. ..	14.186-10
LEP TRGOVSKI LOKAL v sredin mesta, primeren za, vsako </brt a:	trgovino,
zamenjam za lepo .rrazno echo ni gar-sonnero. inventar pa predam. Našim- v oglas, oddelku.	14.183-10
PRAZNO SOBICO oddam upokojenk:, ki bi oc-magalo. v gospodinjstvu. P-nudbe ogl. odd. nod: Poštena I.	14251-10
SOBO s pr tiki:nam' in soup*rabo kuhinje oddam upokojencem ali stare somu zak. paru brez otrok, ki bi d?lno opravljal p^sle hišnika. — Ponudbe ogl. rdd. pod Nova hiša. č:stoča. in mir. !-!?r2-10 TOVARNIŠKA DELAVKA, mirna, iš-* n-ra. zr.D s^bo a nmebmm vhodom. Najraje v kolodvorski? corrti. Naslov v podružr ci SP v Mariboru.	14.214-10
LEPO SOBO V VILI. suteren, s prp. separiranim vhodom, ra Mirju zamenjam takoj. — Ponudbe ogl. cdd. ped: Lepa soba.	143ÖS-10
DVA SOSTANOVALCA sprejmem. Od s:ti se od ponedeljka naprej — Hrenova št. 12.	143C4-10
KDO ZAMENJA enosobno stanova m e s shrambo in straniščem pod 1 ključem, ali scbico s kabinetom, oboje v centru, zračno in sončno, za večje dvosobno, po možnosti komfortno s kabinetom? Ponudbe oglas, oddelku pod »Zračno in senčno«.	14.309-10
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam tovarišu Naslov v oviasnem oddelku.	14.262-10
PET OPREMLJENIH SOB iščemo za 1. julij. Ponudbe »Gostinstvu« MLO Do!.
ničarlevn 4		13945-10
PODSTREŠNO	STANOVANJE	zamen ii m.
Zaželien :e zakonski mr da		bi ”0.1 g
p-strežnica	Prijateljeva 10	14.2*54-10
SOBO. ražnje	opremljene ali	brez. v srt-
diisčii me.vt-i	iš^em. Ponudbe osi ./nem	
odtielku ped	•Oficir JA-.	14.266-10
ČEDNO PODSTREŠNO SOBO cd d am v Savli ah 79. pošta Jež ca	1-1 242.10
MIRNA TOVARIŠICA išče opremljen' so. b*> najraje v centru. Naslov v orrlas. oddelku.	14 002-10
ZAMENJAM STANOVANJE,	d*' mbn o.
smčno v Ptuju. za podobno v Ljubljani. Pekarna Pretnar. Ljubljana. Trnd-nikeva 69.	14.028-10
TOVARIŠICA dobi opremi/eno s^bi.co brez rerila. Souporaba kuhinje. P-le^ železniške postaje.	13.323-10
RAZNO
NA GORENJSKEM iščem zi ženo in dva mlajša otroka sobo v domači hiš: z "'o oskrbo za messe dni. Foto »Justic Dunajska 6.	13923-14
KUPIM BLAGO za tridelno žimr. c za ero pastel j o. Ponudbe ogl cdd. p“d: Kupim cvilh.	13-323-14
ZNANA OSEBA, ki je 5. t m. vzela, = pulta zelena očala v trafiki pnleg hete'a Union se pros:, na.i iste istotam vat, da ne be imela posiedc.	14157-14
SELITVE prevzame avtoprevoznik Jakomin. Ljubljana Krišne, ulica Z2 — pr; Sv. Križu. Telefon 25-87.	14.149-14
VSEM. KI SO SE ŽRTVOVALI ln POMAGALI ob nesre'hem požaru, pra-.- posebno pa če mošcanskim gasilcem, »e raj 'Skrene j e zahvaljujejo Jerančičev:
14235-14
PRVO KOŠNJO TRAVE. 10.909 m2 -d-m v najem na Viču, Cesta Treh cesar; e v. blizu opekarne. — Naslov v ogl. cži Slov. poreč.	14292-14
OPOZORILO! Tovariša iz Domžal, ki e
9.	ali t. m. nabavil razen instancii. ski material pri tvrdki Elektro-Eogataj. Ljubljana, Kongresni trg 19, vljudno prosim, da se zglasi v trgov.ni. 14202-14 UPOKOJENKA. öOletna, mirna, in peščena, išče vso oskrbo pri starejših ljudeh. Pomagala bi pri delu. Ponudbe oglas, oddelku pod »501 etna«.	14.243-14
*
DVIGNITE SLEDEČE FONUDEE V COL. ODDELKU: Bukm.ar. Bela obleka.. Dobra ura. Družabnik. Dobro plačam. Dobra perica. Elektromotor, Eiek trohi a d_ln ik, Eksistenc?., Frierdaire Gotovina. Gorice, Gostiirstvo. Istrski brak, Ju.nicka priložnost. Kvalitetna preproga. Krpanje. Kemija. Kavč. L-ep vrt. Ljubit el rica otrok. Moder rega tpa. Majhen honorar. Mercedes, Mirna Mbtor. Nemška zn s pika, Nujno 20. Oblek ca. Oskrba. Ohranjene. Potrebujem gotovino. Pečenj vas obiščem. Planinec. Plačnik. Percria, RB. Razvedrilo. Rab’i,°o ali nov. Radio za kolo. Slovenija. Sončno. Sobe sta.ro-vaiTija. Stanovanje, Sončna, soba. Suho stanovanje, šivilja.. Takoj. Tudi za manjše. Tudi kabinet. Tak riši;, 3, v-e_ litev, Ugodnu Ugodno 7. Upokojenka, Vrt., Varnostni, Zamenjava. Zaščitna. Zarad' coelftve. Zadovoljstvo, žimnice.
350.000.	505.
POIZVEDBE
POIZVEDBA. Fot-ogra«, hi je slifeaj pogreb žrtev eksplozije v te-.*, kleja tov. Kastelica in P:rca Spe 25. febr. 1947, naj radi odkupa slok javi svpi naslov Mariji Kastelic, Snebrje 69, pošta Pope pri hjubljani.	14.271.15
Martin Andersen Nexö:	‘o
. V bom deieii
B o m a d
To ga je prignalo do tega. da se je razgledal nekoliko po življenju izven ljudske visoke sole in odkril, da se drugod bore ljudje ravno za tisto, kar velja tukaj za krivoverstvo. To ga je opogumilo, da se je začel ukvarjati s. perečima vprašanjema., o darvinizmu in socializmu; in zgodilo se je nekaj, kar bi bil človek najmanj pričakoval: na ljudsko visoko solo, ki je bila docela prepojena z religioznim duhom, je prišel kot veren mlad mož, z nje pa je odšel kot dvomljivec.
»To nič ne de,« je dejal oče z zaupanjem. »Niels je našel s tem samega sebe; a to ni nikdar najslabše, kar se more človeku pripetiti.«
Medtem ko se je v nekem grundtvigovskem semenišču izobraževal za učitelja, so se njegovi dvomi še bolj razvili. Iz semenišča se je vrnil domov kot svobodomislec.
»Da, da, svobodo Loki.iu1 prav kakor Thoru!«2 je dejal Ebbe Fisker. »Niels je dober človek, ki išče resnico, in to je najvažnejše. — Koder hodijo dobri ljudje, tam so božje steze!« Oba citata, Grundtvigov kakor tudi Björnsov, sta bila Ebbeju v tolažbo — in sta poleg tega razorževala ljudi iz njegove okolice, Vendar pa — to le ni bilo tisto, kar si je bil Ebbe Fisker mislil,
1	Loki: starogermanski zli duh ognja, intrigant med božanstvi itd.
2	Thor: starogermanski bog groma in rodovitnosti. (Op. prevajalca.) ko je bil govoril o osvoboditvi notranjega človeka; na tihem se
mu je pač zdelo, da je še.1 sin pri svojem osvobajanju za spoznanje predaleč. Saj je bil vendar nalašč tako uredil, da je prišel fant v grundtvigovsko semenišče. Upal je bil, da se bodo tam razgubili Nielsovi dvomi, toda zgodilo se je ravno nasprotno! In zdaj je začel premišljevati, če ni z vsem tem gundtvigovstvom sina le preveč založil in če se človek morda tudi v duhovnem pogledu ne preobje dobrot, tako da se morajo otroci s studom obračati od tega, kar je bilo osnova življenja v njihovi domači hiši? Marija se sicer ni izneverila veri svoje otroške dobe; toda niti ona niti njen mož nista bila goreča grundtvigovca; nemogoče bi bilo reči. da je njuno skupno življenje v resnici sožitje v globljem smislu.
In nič drugače ni bilo z drugimi grudtvigovci, kamoj- koli se je ozrl. Celo župnik je bil bolj podoben državno cerkvenemu propovedniku na kakšni šoli za pospeševanje sle po življenju kakor pa grundtvigovcu; za župnijo se je bil potegoval z geslom: »Nazaj k državni cerkvi!« in jo je bil tudi dobil. Postavil se je bil na stališče, da je treba vstopiti v državno cerkev ter jo tako osvojiti in preroditi. In svobodna verska soseska mu je zvesto sledila v ograjo stare cerkve, kakor da se je bila naveličala stati zunaj in se boriti! Na videz so se ljudje še vedno poduhovljeno vedli, toda živeli so za stvari tega sveta, kvartali in peli zraven Grundtvigove psalme. Ko je neki norveški župnik pred kratkim dejal, da je Ebbe zadnji grundtvigovec, ni rekel tega čisto brez podlage.
Vse to je Nielsu koristilo; zaradi njegovih dvomov so gledali ljudje v njem celo nekakšnega junaka, imeli so ga za mnogo obetajočega mladega človeka. Ko je dovršil študije, mu zato ni bilo težko dobiti službo; če bi bil svoje nazore ohranil zase, bi
mu bil vsakdo rad zaupal svoje otroke v vzgojo. Ebbe tega skoraj ni mogel razumeti, čeprav ga je sinov uspeh zelo pomiril. Vedel je bil, kako silno se sin veseli pouka, in se je bil bal, da ne bo mogel dobiti službe. Ko bi le hotel zdaj pametno ravnati!
Toda ravno to je bilo tisto, česar mladi učitelj očitno ni zmogel. Prepričan je bil, da človek nima nazorov za to, da bi jih skrival za bregom; in tako je že v dragem letu svojega učiteljevanja zašel v navzkrižje s škofom, ki je bil izvedel za pritožbe nekaterih staršev in prišel na šolo, da bi osebno prisostvoval pouku. Le malo je manjkalo, da se zadeva ni resno zaostrila; toda grundtvigovci iz njegove domače fare Oester-Vester kakor tudi iz sosednje, kjer je poučeval, so se mu pridružili in izjavili, da so pripravljeni ustanoviti zanj svobodno šolo, če bi se primerilo, da bi ga res odpustili. Zato so oblasti odnehale in opustile zadevo.
Drugače pa se mu je godilo pozneje, ko so ljudje videli, da se namerava pridružiti socializmu. Tega mu niso mogli tako lahko odpustiti; to je bilo izdajstvo nad Bogom, domovino in stanom, iz katerega je bil sam izšel. Grundtvigovci ga zdaj ne le niso ščitili, ampak so celo sami naščuvali sosesko proti njemu z namenom, da bi ga oblasti odpustile po paragrafu 8. To se jim je tudi posrečilo. Ravno ko je bila stvar v teku, je grandtvigovce še ponovno razdražil s tem, da se je poročil z neko majhno, revno šiviljo, ki je bila poleg tega še nezakonski otrok. Vselila sta se gori v majhno hišo na »Holmu«, starem morskem svetilniku vzhodno od vasi s čudovito širokim razgledom. Koča je bila šiviljina — podedovala jo je bila po svojih krušnih starših. Skozi majhna okna te hišice je človek lahko videl sleherno kočo m sleherno domačijo v vasi, tam daleč zunaj na vzhodu pa tudi morje.
Uredništvo Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5/H. — Telefon uredništva in uprave št. 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike št. 38-23. Tiskarna »Slov. poročevalca«. — Glavni urednik Lev Modio