64. številka. Ljubljana, v torek 20. marca. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI MOD.
lihaja vsak dan sveder, izimši nedelje in praznik«, ter volja po po* t? prejeman za avstro-ogerake deželo za vne leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrsto po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi na) se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravuistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Umrla je slovenska žena, katero je zaradi njen h izrednih vrlin visoko spoštovala ne samo vsa Ljubljana, nego sploh vsakdo, kdor )o imel priliko, spoznati jo, umrla je v najlepših letih gospa Marija Murnikovn, uzor rodoljubne slovenske dame.
Pokojnica je bila veliko let voditeljica narodnega ženstva v nagem stolnem mestu, duša vsemu narodnemu socijalnemu življenju. Vzgojena v pravem narodnem duhu, vzplamtela je Že v prvi mladosti v njenem, za vse kar je lepo in vzvišeno dovzetuem srci goreča ljubezen za slovenski narod in slovenski jezik, in te ljubezni, te uneme niso ohladila leta, nego jo Se utrd la. Z vso svojo nenavadna energijo in občudovanja vredno marljivostjo je v svojem krogu delovala za našo sveto slovensko stvar, v prvi vrsti na to, da pridobi ženstvo Ljubljansko za narodno idejo, da obudi v ženskih crc h tisto ljubezen za naro.l, katera je navdajala njo. Socijalno življenje V Ljubljani mora dobiti popolnoma slovensko lice — to je bil pokojničin idejal, za kateri je delovala z vsemi svojimi močmi, dobro vedoč, da bode potem tudi familijarno življenje postalo narodno.
In doživela je uspeh svojega neutrudnega delovanja. Če je danes Ljubljansko ženBtvo vsaj večinoma odločno narodno, če se zaveda svoje slovenske narodnosti in se več ne sramuje slovenskega jezika kakor v polpretekli dobi, tako je to v prvi vrsti zasluga gospe Marije Murnikove.
Delovala je na vse strani. Ni ga bilo narodnega ali dobrodelnega društva ali podjetja, da bi ga ona z vsem svojim uplivom ne bila podpirala, da bi zanj ne bila delovala z vsemi svojimi silami. Kadar koli smo v Ljubljani kaj priredili, vselej smo se obrnili do nje in njeno sodelovanje je bilo jamstvo za uspeh. Koliko tisočakov in tisočakov je ona nabrala za narodne namene I Česar se je ona lotila, kar je bilo v njenih spretnih rokah, izteklo je dobro.
Bila je plemenitega srca in radodarnih rok. Ljubljanski siromaki izgube z njo največjo svojo do-
LISTEK.
Začetek romana.
Češki spisal V. MrStlk; preložil Vinko. Konoo.)
»Idimo, mama!" bil je njen odgovor in rezko ganivši s celim telesom, obesila se je v roko svoje matere v staromodni toaleti srednjih, menj i mu vitih stanov ter hitela k stopnicam. Na stopnicah so je še ustavila, ozrla ho, s solznimi bolestuimi očmi pogledala mu v obraz. Hjtela je nekaj reči, a samo ustni sta se jej stresli in iz grla jej je ušlo nekaj kot ,vi — vi —■ in naprej ni mogla. Nje male nožice so se ganile in bežala je po preprogi navzdol. Izvlekla je robec in videti je bilo, da si spotoma brige oči.
Strnad je stal doslej kot prikovan na istem mestu; mej prsti je držal odtrgano rožo. Zdajci se zgane, obrne se. „E — pa idil* govorile bo nevoljne oči pod nabranim čelom.
Gospa Bela, ki je nevidna prestregla ves prizor, izgubila se je za časa v dvorano ter ga vzprejela, kot bi ne vedela ničesar. A zmagovita samozavest jej je igrala po celem životu. Sedaj se je odločila jedenkrat za vselej in za vse.
brotnico, ki ni nanje nikdar pozabila, npgo vedno skrbela, da jim pomore iz stisk in skrbij.
S Btnrtjo gospe Marije Murnikove zadela je narodno prebivalstvo Ljubljansko velika, skoro ne-nadomestna izguba. Pogrešali jo bodemo težko, težje kakor marsikaterega moža, pogrešala jo bodo narodna društva, katerim je bila prava pokroviteljica, pogrešali jo bodo Ljubljanski siromaki, pogrešalo po jo bode tudi vse narodno ženstvo Ljubljansko, kateremu je bila ona voditeljica. Če pa je ona umrla, ostal nam je sad njenega delovanja, ne venljivih njenih zaslug pa narod slovenski ne bode pozabil, ampak se jih vedno spominjal z iskreno hvaležnostjo, ohranil vedno v častnem spominu uzorno slovensko ženo Marijo Murnikovo.
Bilanca slovenske koalicije.
ii.
Največjega pomena je nam Slovencem naučno ministerstvo. Jezik nam hočejo vzeti, in zategadelj zatirajo nam slovenščino v šolah, da bi tem laglje germanizovali, ko se ravno v šolah deluje na to, da se tujim duhom napoji naša mladina. Od nekdaj suče se naš politični boj večinoma okrog učilnic, in tu n&m je premagati najljuteje nasprotnike, ker ti predobro vedo, da je z šolo za nje vse zgubljeno. Veselilo nas je, da so se slovenski koaliranci v pro računtkem odseku pošteno potegnili za Kranjsko gimnazijo in za paralelke v Gelji. Peli smo jim slavo in poštenost njihovega potezanja smo naglašali, to pa se ve le v nadi, da tudi na drugem polji ne bodo omagali, in da se bodo ravno tako za naše ljudsko šolstvo potegovali, kakor so se potegnili za naše srednje šolstvo. Obžalovati, prav iz srca moramo obžalovati, da se ti naši upi niso spolnih, in da v tem oziru slovenskim Hohenvvartovcem ne moremo dati niti pičice priznanja.
Mi ne živimo tatno za Ljubljano in ne samo za Kranjsko. Največje važnosti nam je napredek Slovenstva ob mejab. Meje se morajo najprej rešiti in utrditi, potem j? pridobljeno vse drugo.
Ozrimo se samo v Kurotan, kjer prebiva za veden in čvrst slovenski rod, ki se pa tako zatira, da je podoben raji,  ki nekdaj v Bosni nikake pra-
,01 koga imate to rožo? veli s pritajeno zlob-nostjo, opazivši da še sedaj rožo drži mej prsti. Sam ni vedel za to.
„A —* pomrači bo Strnad, zasmehlja se ter deje s prisiljenim, malomarn<m glasom: „to ni nič —" stisne dlan ter zmečka rožo. Beli listi so drug za drugim padali iz njega roke.
Sedaj je ves ta prizor gospa Bela jasno videla pred seboj
Spominjala se je slehernega njegovega pregiba, slehernega ukreta in v prsih — vzbudilo bo jej je znova tisto razkošno, dušo in telo ogrevajoče čustvo zmagoslavne ljubezni. In dalje se ni spominjala več ter se vso izročila temu sladkemu čaru, ki je naj-silneje vplival nanjo danes, ko je imela v roki njega prvo pismo. In še jedenkrat je kot v letu prehitela celo vrsto prizorov in že so le kot sen pred njo zamigljali mali obrazki spominov, kako jej je pomagal v kožušek, kako ga je ž njenim posredovanjem drugi dan gospod Beli pozval v svoje sam — in kako bo se peljali — čez Staro Brno — po lipovem drevoredu domov na naglih saneh, majhnih in lehkih kot lupina s parom rjavcev, katera je vodil o j iju gospodar sam. Leteli ao kot veter — od daleč so drevesa letela proti njim in mej razgovorom, smehom in žvenkljanjem zvončkov pokazovale so se
vice ni imela. Po naši uatavi imajo koroški Slovenci pravico do svoje ljudske šole in Če se naši poslanci luno za to šolo, ho o se samo za zakon, ki mora tudi na Koroškem svojo veljavo dobiti. Brez ljudskih šol poginejo koroški Slovenci, in to morajo v svojem spominu nositi vsi naši državni poslanci !
Io v Gorici, kjer prebiva toliko Slovencev, ne dobe Bvoje ljudske šole, in slovenski otro* i se itali-jančijo in nemčijo, da je neverjetno. Istutako je v Trstu, tudi ondi nima Slovenec svojih šol, in če jih ima, mora jih s svojimi Žnlji plačevati in vzdrževati. To so v nebo kričeče razmere, in če slovenski poslanci te šole zahtevajo, ne sme se jim očitati, da hučejo kako pridobljeno posest kratiti, ker je več ko gotovo, da nima niti jeden narod pocestne pravice, potujčevati druzega naroda mladino.
Neverjetno ali vendar resnično je, da v pro-račuuskem odseku niti besedice ni spregovoril profesor Šuklje za koioško ljudsko šolo, in tudi ne za ono v Gorici ali v Trstu. Kaj to pomenja? Vsi se čudimo in prijemljemo Bi glavo, in muči nas misel, da ►.e je moralo tu nekaj za kulisami pripetiti. Ima li koalicija za nas pomen, da spada narodno šolstvo na Koroškem in Primorskem mej tista vprašanja, ki se imajo za vbo večne čase odložiti? če ie taka, potem je slovenstvo na Koroškem izgubljeno, in potem mu je ravno prestavljena koalicija skopala grob, v koji se mu bo prej ali slej vleči. V resnici krasno so te reči, in naši bratje ob mejah se jih lahko vesele! Prej ko še ni bilo koalici|e, so časih slovenski postanci — in tu imamo v mislih tiste, ki bo v Hohenvvnrtovem klubu ostali — vendarle še kaj zinili o neznosnih koroških razmerah. Sedaj pa so 8' dali zapečatiti svoja usta, in koroški Slovenec naj umira in oni s Primorja uaj š*a dalje plačuje svoje groše ; samo da ostane na krmilu stari grof Hohenvvart, potem je vse dobro in Slovenija je rešena!
Mi Bi vse stvari, posebno če premislimo, kako se je glasila v našem prvem članku objavljena resolucija, ne moremo drugače tolmačiti nego tako, da so slovenski koaliranci prej kot ne sklenili, da vladi ne bodo delali nikakih Bitnostij več, in da se bodo za sedaj zadovoljili z gimnazijo v Kranji, ki nam ilak ni mogla oditi, in s paralelkami v Celji,
stolatne lipe in izginjale, kot bi se bile v tla udrle — kot bi jih bil veter odnesel.
Kako lepo se jej je to zielo takrat — s prijetno zavestjo, da nekdo sedi poleg nje — da jo nekdo razume ter jo ogreva s svojo toploto. Io po poti je pričelo snežiti, snežinke so se jej mešale mej plave kodre, koketno zvite pod čepico, na stran pomaknjeno, ter jo vso pokrile, da je bila v kratkem bela kot snegulčica. Io gospe* Brli so pod čepico še plesale lahke toalete, drsale noge, skakali atla-Hasti čevljički, igrala godba — in pred očmi jej je vstal — bled, z črno brado porastel obraz, katerega je sedaj senčila streha modernega klobuka. Odprla je sanjavo priprte trepalnice, in črna brada se jej je nasmihala izpod grud padlega snega in njeno telo se je še globoče pogreznilo v zavoj šalov in ogrinjal, ki bo krila nje ude. Io konja sta dirjala kot za stavo, trgala za vajete, tresla z zvončki, smrčka sta jima prhala ter se kadila v meglenem dihu, ki se je v belem toku mešal v sive vrtince padajočega snega. Iu čutila je, kako be pod belo težo šalov na kolenih krade druga roka — čutila je že njeno toploto. Hotela je umakniti — a ni umaknila.
Kar gospa Bela rezko vstane ter čuti, kako jej v strahu kri stopa v glavo.   Pred očmi ae jej
ki bo nam itak le polovično obljubljene, in morda še to ne. Zategadelj profesor Šuklje pri učni upravi ni odprl ust, niti za ljudske Sole v Korotaou, niti za one v Trutu in Gorici. Slava mu! Ce so slovenski Hohenvmtovci storili tak Bklep, pregrešili so se proti svoji laBtoi resoluciji, kjer so zahtevali poroštva za vse narodne težnje. Poroštvo pa je vse kaj dru-zega nego sladka in vabljiva beseda tega ali onega ministra, ki pade kakor med temu ali onemu poslancu na srce, od koje pa slovenski narod ničesar nima !
Radovedni smo, kako bode kanonik Klun vse to opravičeval, in kako bode v svojem glasilu dokazoval, da ljudsko šolstvo na Koroškem in Primorskem ne spada mej tiste narodne težnje, za koje se je obljubilo vladino poroštvo zahtevati! Vsekako je treba jasnosti, Ce so si naši koaliranci za ljudsko šolo po Koroškem in Goriškem morda na kak drug način
— in časih se tudi za odrom kaj doseže — pridobili že večkrat omenjeno poroštvo, potem vsega tega ne smejo pod mernikom tiščati. Tu se ne sme ničesar skrivati, in očitno imajo razložiti, česar bo glede te zadeve ukrenili in kaj so dosegli. Drugače si bodemo vse tako razložili, da so se Šuklje in tovariši kričanja štajerskih Nemcev tako prestrašili, da so raje molčali, ter ljudsko šolo v B)žjem imenu pod klop vrgli, kakor staro obrabljeno šaro, samo da se ne raztogote še koroški Nemci ali pa še celo Tržaška iredenta, ki ume še bolj kričati, nego pa Celovški Nemec. Morda je pa pregovoril naše Hohen-vvartovee kak minister, da naj vsaj za Bedaj molče, ker bi drugače koalicijsko vlado glava bolela. Naj se je zgodilo to ali ono, uaj se je dognal ta ali oni kompromis, če pa se ni dobilo nikako poroštvo, potem je sramotno, da vplivni slovenski koaliranci niso v proračunskem odseku niti besedice zinili za brate ob mejah, in najbolj sramotno, da so kazali trdo srce še celo nasproti koroškim bratom, kojim je koalicija najbolj nevarna!
Državni zbor.
Na Dunaj i, 19 marca. Gospodska zbornica imela je danes sejo in je v naglici rešila nekaj predlog, tako zakon o legitima-cjah vodnikov, zakon o izvršitvi Dunajskih prometnih naprav — pri tej točki bo govorili baron Sochor, baron Beek in trgovinski minister grof Wurmbrand
— zakon o porabi zadolžnic daimatin ikega melioracijskega posojila in budgetni provizorij. Jako zanimiv je bil govor Dunaiskega knezouadškofa kardinala Grusche pri razpravi o pet ciji Dunajskega društva za zgradbo eerkvfi za podporo. Kardinal je z lepimi besedami kazal na anarhizem in na soeija-lizem ter dokazoval, da se zamore razširjanje teh nazorov samo na ta način preprečiti ali zajeziti, da se skrbi, da se ohrani in oživi vera. NaBtal je boj mej vero in brezverBtvom in zato je treba zgradbo eerkvft podpirati zlasti tam, kjer jih ui muogo, kakor na Dunaji.
Ko so se volili Še posamni člani za razne odseke, zaključila se je seja.
zabeli njegova roka, kako mečka rožo in listi padajo iz nje na tla. In takoj na to v tihi praznoti poleg nje zazveni tisti medli — malomarni glas : „To ni nič--■
In gospa Bela v strahu pritisne trepalnice na modre oči, prime se za sence — in mraz jej izpre-leti telo. „Ne čaka li tebe isto, kar njo?" Nov naval krvi jej zalije obraz.
Najedenkrat jej je bilo grozno. „Isto bode tudi z menoj —" oglasi so nekaj v njej — in gospa Dela zopet pade v naslonjač — roki jej brez moči omahneta na kolena.  — —
Mej prsti jej zašumi papir.
Zgane se in ustraši tega glaBU. Kot da jej je v roki siknil gad. V odporu proti njemu se vse dvigne v njej.
„To ni življenje — to jo . . .* srdito sikne mej zobmi.
Io ni razmišljala dolgo — v prvem navalu te misli raztrga pismo, odpie durice pri peči in vrže je v ogenj.
In ko je pismo raztrgala in je vrgla v peč
— čakala je, da se upepeli — da bode zopet vse dobro.
A ni bilo. — Namesto, da bi se umirila — pričela je okrog polnoči plakati.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 20. marca.
Senzačne vesti
Dunajski protisemitaki list „Deutsches V o 1 k s b l a 11" zabel žil je te dni dve senzačne vesti. Trdil je, da se vrše mej grofom IIonen-vvartom, ministrom Madeyskim in mladočeškim poslancem Eimom nekaka pogajanja glede volilne reforme in da je posl E m mej drugim stavil kot pogoj ,eine ausgiebige Beiticasichtigung der national unterditlokten Slovenen". Ta vest je, kakor javljajo „Narodni List v", od konca do kraja neresnična. Zgoraj imenovani nemški list je tudi javil, da se snuje nekaka nemško-poljsko-češka koalicija. Levičarji hočejo baje iz sedanje koalicije odriniti konservativce Hohen vv.it tovega kuba in na njih mesto pritegniti mlado-češke poslance in njih prijatelje ter je z narodnimi koncesijami na ne prikleniti. Ai je na tej vesti kaj resnice, ali pa je tako iz trte izvita, kakor prva, tega še ne moremo presoditi, zdi se nam pa, da sta obe vesti le posledica Eimovega govora pri razpravi o budgetnem provizoriju.
Migljaj s polenom.
Glede slovenskih paralelknaCeljski g i m n a z i ji priobčila je „SUdsteirische Post" v zadnji številki jako zauimli v dopis. Da-tovan je i Dunaja, pisalo ga je pa najbrž kako o f i c i j o z n o pero. V tem dopisu se dokazuje, da slovenske paralelke niso koncesija nove vlade, ker jih je Že prejšnja vlada obljubila. Grof Hohenwart kot zaupni m>ž v njegovem klubu sedečih slovenskih poslancev je deloval na to, da izpolni nova vlada obljube prejšuje vlade in sicer v tistih volilnih okrajih, katerih poslanci bo se oklenili ko alicije. Narodna posest Nemcev bi se pa s temi pa-ralelkami prav nič ne motila, taka trditev je puhla fraza poslancev, kakeršen je Foregger, ki ni član koahcije, pa bi jo vender rad za svoj okraj izkoristil. Odpor mestnega zastopa Celjskega zoper slovenske paralelke, ki niso Nemcem prav nič nevarne, j« pripravil vlado na misel, da bi razpustila Celjsko gimnazijo in jo na kakem drugem, bolj primernem kraju aktivirala, zlasti ker je Celjsko gimnazijsko poslopje nerabno in je misliti na zgradbo novega poslopju. Deželni odbor štaierski deluje že dolgo na to, da bi se spodnja gimuazija v Ptuji j)održavila. Zato se uvažuje razpust Cel j skein Ptujske gimnazije in ustanovitev nove popolne gimnazije s slovenskimi p a r a I eI k a m i v P t u j u. — Ni najmanjšega dvoma, da je to vladni odgovor na brezprimerno hujskanje Celjskih aričačev in njih prilepkov zoptr slovenske paralelke Oe izgubi Celje gimnazijo, izgubi sila mnogo, če se pa še okrožno sodišče premesti v Maribor, kar se zna tudi še zgoditi, postane borno mestece in ne bo imelo več veljave kakor na pr. Brežice. Potem bodo Ol.ski nemški kričači  lahko trkali ua prsa: naša krivda!
Grof Wtirmbrane in Poljaki. Mej grofom Wurmbrandom, našim trgovinskim ministrom, in mej poliskimi poslanci nastal je precej oster konflikt O Isek, ki s« ima posvetovati o trgovinski pogodbi z Rusijo, sklenil je bil, naj bodo vse obravnave tajne. Koj po tem skiepu začel je minister Wurmbrand pogodbo pojasnjevati. Ker je bil njegov govor precej dolgočasen, ukazal je poslanec Kozlovvaki navzočnemu slugi, naj mu pr nese tinte in papirja in dobivši oboje, začel je pisati privatno pismo. Ko je minister to opazil, vprašal je osorno: „Kaj pišete"? Poslanec Kozlow*ki je odgovoril: t,To vara nič maru. Minister Wurmbrand: .Ravnokar se je sklenilo, da naj bodo obravnave tajne, vi pa si zapisujete kar sem govoril, da bi svoje beležke v časopisih objavili". Kozlovvski je na to svojo pismo glasno prečital. Pokazalo se je, da je pisal povsem privatne stvari. Ministrove besede so bile poljake poslance tako razdražile, da so proti ministrovemu postopanju odločno protestovali, kličuč: „Govor.to z nami drugače! Mi nismo Vaši šolarji! Brigajte se za svoj resort!" Razburjenost je bila tolika, da se je morala seja za nekaj časa prekiniti. Ko se je zopet začela, govoril je referent trgovinskega ministerstva o posamičnih določbah. M<nister ga je pazno poslušal. Ko je referent končal svoj govor, rekel je minister: .Govor je bil dober, samo preveč samostaien in tega jaz pri svojih uradnikih ne trpim". Tudi ta opomnja je na poljske poslance naredila jako slab ut'8.
Proti hrvatski opoziciji. MadjarskH vlade pokorni sluga hrvatski ban Khuen Hćdervarv ima veliko nalogo, uničiti hrvatsko opozicijo. V to avrho skuša jo najprej iz vseh za-stopov iztisniti. V saboru je že slabo zastopana. Vladne mahinacije, spominjajoče na polje mahiaa-cije pri volitvah v Galiciji, so prouzročile, da je Bedaj samo sedem opoz<cijonalnih poBlancev v hrvatskem saboru. V mestnih zastopstvih pa ima opozicija povsod če ne večino pa vsaj močno manjšino in sedaj jo hoče ban tudi iz teh zastopov pognati. Pripravlja se zakon, preminjajoč mestni volilni red. Po tem zakonu bodeta odslej v mestih samo dva volilna razreda: v jed nem bi volili virilisti, v drugem pa
vsi drugi vsaj 15 gld. plaču joči volici Dislej je imel volilno pravico, kdor je plačeval vsaj 5 gld. davka. Ta zakon pr.de v prihodnjem zasedanju sabora v razpravo.
Anarhisti v Budimpešti*
V jedni najlepših kavarn v Budimpešti, v kavarni Wertheimer, našli so posli te dni ponoči precej veliko bombo Izročili so jo policiji, ki je naprosila vojaško upravo, naj preišče naideuo bombo. Komisija je b onstatovala, da je bila bomba nabasana b smodnikom in z d naumom, potem pa jo je razstrelila. Pri eksploziji se je pokazalo, da bi bila imela strahovit učinek, da je razločila v rečeni kavarni.
Viiaiije države.
Demonstracije v Jiukureštu
Mmoli teden primerile so se v Bukureštu prav resne demonstracije zoper sedanjo vlado in zoper kralja. Narodno liberalna opozicija sklicala je bila meetiug, na katerem se nt o sedanj vhdi in o kralju uič prav prijazno govorilo. Vsi govorniki so povdarjali, da je kralja prisiliti, da odpusti sedanje ministerstvo. Bivši fi lančni minister Nhcu je trdil, da se kralj ne meui za voljo narodovo in da hoče vse po svoji glavi urediti, ali tako, kakor bo mu narekuje v Berolinu, poslanec F.eva je rekel, da gradi vlada mej kraljem in uarodom zid, ob katerem si bo kralj glavo razbil, poslanec Sturdza pa je očital vladi, da odobrava postopanje madjarske vlade zoper ogerRke Rumune. Po meetingu odšli so zborovala proti kraljevi palači in demonstrovali ves pot zoper kralja in zoper vlado. Pred palačo je bilo postavljenih več polkov. Vojaki so ustrelili najprej v zrak, ker se pa d^monstrantje niso hoteli umakniti, pripeljali so brizgal uice in brizgali z vodo toliko časa na ljudi, da so se razšli.
Volilna reforma v Belf/ljl.
Lani je belgijski parlament premenil nekatere določbe ustave, mej njimi tudi določbo o volilni pravici, vsled česar se je razveljavil do tedaj obstoječi volilni red in naročilo vladi, da izdela novega in ga predloži zborne:. Vlada, boteč ua vsak uačin zagotoviti klerikalni strauki prevlado, je izdelala na podlagi zistema o proporcionalnem zastopstvu tak načrt in ga predložila parlamentu. Odsek, kateri se je o tem načrtu posvetoval, ga je odklonil in če se zbornica ne izreče zanj, kar pa ni verjetno, tako jo mmisterska kriza neizogibna. Kar pa poostruje položaj, je to, da poteče že meseca junija I. I zborničina hgiBlaturna perijoda. Ker je prejšnji volilni red odpravljen, novega pa še ni in ga tudi do junija š * ne bo, se nove volitve sploh ne bodo mogle vršiti. Kako uevurno bi to bilo v Belgiji, kjer so revolucionarni elementi številni in odločni, Bi je lahko misliti.
Domače stvari.
— (Marija Murnik-ova.f) Nenadomestljiva izguba zadela je zopet slovenski narod. Danes v jutro ob polu drugi uri zatianila je oči za vekomaj gospa Marija M ur ni ko v a, soproga ces. svetnika g. Murnika. Nehalo je biti blago src?, ki je vedno gorelo za mili na* narod Kaj je bila pokojna gospa Murnikova v uarodnem našem življenji, o tem govorimo obširneje na drugem mestu. Rodila Be je gospa Murnikova dne 20. oktobra 1. 1845. v Ljubljani. Oče njen bil je lansko poletje umrli vrli rod< ljub g. Ivan II o rak, hišni posestnik v Ljubljani. Mati ji je umrla v 32. letu svoje starosti dne 20 maja 1850 I. Dne 1. junija 1870. I. poručila se je pokojnica z g. Ivanom Murnikom ces. svetnikom v Ljubljani. Zbolela je koncem novembra meseca, danes pa se je preselila po dolgem trpljenji v boljši svet Ob krsti njeni tuguje poleg soproga in sorodnikov ve* narod slovenski, katerega vzorna, odlična hči je bila pokojnica. Spomin nje ostane večen 1
— (NameBtu vencev na krsto nepozabne rodoljubkinje gospe- Marije Murni ko ve) so darovali za družbo sv. Cirila in Metoda: V spomin pokojne za družbo sv. Cirila in Metoda tako skrbne gospe Marije M ur ni ko v o daruje družbi rodbina viteza Bleivveis-T rs teniški 20 kron. — Gosp. Dragotin Žagar, deželni blagajnik v Ljubljani namestu venca na krsto nepozabne gospe* Marije Murnikove 10 kron. — Gospa Ana Zarnikova v Ljubljani z istim namenom 10 kron. — Rodbina V. Rob rman v Ljubljani v spomin nenadomestljive rodoljubkinje 20 kron. — Gosp. J. Bonač v Ljubljani v spomin nepozabljivi dobroto ci slovenskega naroda gospe Murnikove 4 krone. — Skupaj 6 4 kron, katere izročimo vodstvu. — Živili vrli darovalci in daravalke.
— (Narodno ženstvo Ljubljansko) je uljudno naprosenu, da se blagovoli jutrajšnjega pogreba gospe Murnikove v prav mnogobrojnem številu udeležiti v črni opravi.
— (Pogreba nepozabljive rodo■ 1 j u b k i d j e gospe Marije Murnikove) se udeleži korporativno tudi „Sokol" s društveno zastavo. Brate Sokole opozarjamo na poziv odborov. Sokol položi na krsto prezaslužne pokojnice krasen venec 8 trobojnim trakom in napisom.
— (Pevsko društvo „S 1 a v e c" ) vabi vse gg. člane pevce k polnoštevilni pevski vaji, katera bode danes (torek) zvečer ob 8. uri v društveni sobi, za peBmi žalostinke pri pogrebu svoje ve'ečastite kumice-nameBtnice gospe" Marije M u r -n i k o v e. Načelništvo.
— (Nj. Veličanstvo cesar) bo je vrnil minuli petek iz Mentona na Dunaj, kjer ostane čez Vehkouočue praznike, potem pa pojde za nekaj dnij v Opatijo.
— (Nemški Karnijolci v Ljubljani.) V našo, pod tem zaglavjem v soboto priobčeno notico se je urinila pomota. Oie jednega omenjeuih Karnijolcev ni računski svetnik ampak višji finančni komisar in — B >gu bodi potoženo — rojen čeb.
— (Osobne vesti.) Gospod J. Vehovar v Celji je imenovan c. kr. notarjem v C^rknc*. — Gosp. Matej Bežan v Rudo»f>vem imenovan je notarjem v Senožečah, a ne v Sežani, kakor se nam je poročalo po pomoti — Nj. Vel. cesar ime noval je župnega dekana g. Zernika v Korminu in mestnega župnika g. Wolfa v Gorici častn ma kanonikoma metropolitskega kapitel|na v Gorici.
— (.Slovensko gledališče") „Z*prav-Ijivee" je sinoči privabil muogo občinstva v gledališče, žal, da predstava ni bila nič kaj dobra. Največ efekta sta še naredila gospč. Nigrinova in g. Perdan. G. Nigrinova je bila odlikovana z lepim Šopkom in jako Čedno kušarco, gospa Borštnikova z lepo košarico.
— (Drugi družbinski v o 6 e r „Sokola") v vrtnem salonu hotela »pri Maliču" privabil je v soboto zopet prav mnogobrojno odličuo občinstvo. Vzpored je ta večer oskrbela vojaška godba si. 27. pešpolka kralja Belgijcev, ki je prav neumorno in res hvalevredno izvajala vse BVoje točke, kar je občiuctvo odobravalo s glasnim aplavzom. 1) i so še posebno ugajale domači skladbe, ka tere bo se morale ponavljati, razume se <b sebi. Vmes pa je bilo, kakor ob čajno, več krepkih zdra-vic in nagovorov. Posebno navdušeno je b 1 vzprejet govor podBtaroste dr. Kušar j a, ki je izrekel čestitko k godu dveh odličnih častnih članov „Sokolu", mecnov Josipa Juraja SiroBsinavra iti Joa pa Gorupa. Olbornik Krsni k nazdravil je vsem ostalim Josipom, odbornik J. Nolli pa zahvalivši se za zdravico je napil vsem Josipinain. Mej pres'edki razveselil je družbo izborni kvartet gg. Pavšek, Branke, Lilek, Dečman, ki je zapel prav dovršeno nekoliko točk. Burno odobruvaoje občinstva je bilo dokaz, kako hvaležno je bilo za ta už tek. Do pozne ure ostalo je društvo skupaj v veseli zabavi.   Strosamavru in Gorupu se je brzojavilo.
— (Zabavni večer pevskega društva .Ljubljana"', na čast vsem Pepcam in Pepčkom izvršil so je v nedeljo prav lepo v salonu Ilafuer-jeve pivame. Mnogobrojni pevski zbor je izvajal pevski del programa na splošno zadovoijnost, posebno pa se je odlikoval mešani oktet, v katerem so Bodelovale gdčne. Bitenčeva, Koširjeva, Novakova in Pavšekova Tudi moški Čveteroapev se je prav dobro držal. Mnogo veselosti je vzbujal „Gigerl iz Amerike". Jako vrlo sodeloval je tamburaški zbor „Sokola". Tako je bil vzpored prav zanimiv in raznovrsten. Tudi zdravic in govorov se ni manjkalo. Predsednik društva „Ljubljane" gosp. Gutnik pozdravil je vse navzoče, g. Barborič je nazdravil vodji tamburaše v g. Josipu Nolli ju, kateremu so Člani tamburaškega zbora izročili čestitko h godu, g. dr. Kušar nazdravil je bratskemu društvu „Ljubljana", g. Jos. Nolli vsem Pepicam in Pepčkom, konečno pa je g. Gutnik še, zahvalivši se za zdravico „Ljubljani", nazdravil „Sokolu" in tamburaškomu zboru. V najprijetnejši za bavi je le prehitro vsem minil lepi večer, ki so ga priredile zgolj domače moči.
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Gosp. Ant. Perne iz Gornjega grada nam je poslal pojasnilo k imeniku darovalcev, objavljenem v štev. od 12. t m. Gosp. jur. F. Kovačič je daroval 2 kroni, akad. občina 9 kron 16 vin., neimenovani gospod pa 84 vin. S tem je popravljena pomota, na katero smo opozarjali v dotični številki. — Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki.
— (Slovanska knjižnica.) Uredništvo tega vsega priporočila vrednega književnega pod-vzetja, ki se čim dalje bolj krepko razvija, prosi vse one rodoljube, katerim se je jioslal prvi vezek, ki pa niso naročniki, da pošljejo prvi vezek nazaj. Uredništvo sicer ne more ustrezati novim naročnikom 8 prvim vezkom, ki je popolnoma pošel,
— (Iz Ribnice) se nam piše dne 19 t. m.: Včeraj popoludne imeli smo izredno lep užitek. Pripeljal se je namreč znani Ljubljanski kvartet gg. Branke, Dečman, L'leg in Pavšek z mnogimi dru gimi Ljubljanskimi gospod1. H tro se je razn<sla ta novica po našem tigu in kmalu bila je prostorna dvorana g. Arkota napolnjena. Kvartet je krasno pel, razume se, da so se vrstile tudi napitnice in da se ohrani spomin na ta dan, pristopila uta gospa An tonija E r h o u n i c in gosj). dr. Anton Schiffrer kot ustanovnika „Radogoju".
— (Poučni kurs za ribogojstvo ) Polje delsko ministerstvo je odobrilo program za poučni kurs o ribogojstvu, ki ga namerava prirediti kraniska kmetijska družba tekom tega poletja na Studencu Dovolilo je v to svrbo državno podporo 300 gld.
— (S Pivke) se nam piše: V nedeljo 18. t m. pustila je brezskrbna mati v vas! Bič, Kneške občine, 5 letnega otroka brez VHrstva doma pri odprtem o^nj'fču Otrok je prišel bi zu tleče žrja v ce, uuela se mu je ob eka in opekel se, je tako, da jh isti dan umrl.
— (Zdravstveno stanje.) V Logaškem okraji pokazala se je v < 1 - * 11 i.r .; !. bolezen otrp-nenja zatdnika (meningitis cerebro spinalis) in so se zaprle dotičue šole. — V Pred jami v Postoj taikem okraji je ponehal legar in je izmej 19 /b. l-l-li IG ozdravelo, trem pa se je zdravje zboljšalo.
— (Kadet na šola v Mariboru.) Poveljnikom kadetne šole v Mariboru bode baje imenovan major 31. pešjiolka g. Nikolaj Cena, zdaj poveljnik kudetne šole v Karthausu pri Brnu.
— (V Opatiji) prijela je policija minuli teden dva tujca, ki sta hodila p > uprtem delu vile Angioline. Rjkla Bta, da sta trgovska t-geuta z Dunaja. K r se pa nista mogia legitimirati iu sta imela le malo novcev pri Bebi, odvedli so ju v Volovske v z* por.
			
		r Slovenci iu Slovenke! ne zabite dražbe sv. Cirila in Metoda! L__ J.	
			
Razne vesti.			
* (Regulacija Dunava.) Kakor se poroča iz Temešvara, je glavni del uredbo Dunava pn železnih vratih, to je veliki prekop preko skalovja in kataraktov dodelan in bo je dovršitev dela praznovala b prim roo slavnostjo. I'.streljalo se je nad 3GO.0O0 kubičnih meti o v skalovja.
* (Roparji naDunavBkem otoku) Z 'inunski orožniki so zasledili na nekem Duoavskem otoku pri Novih Banove h roparsko četo štirih mož, ki so bili oboroženi z \Verndlovimi puškami. Četo-vodja Merdič je bil v boji ustreljen, ostale tri roparje pa so orožniki ujeli in odvedli v zapor.
* (Čudna poroka.) V Visnici blizu Belega Grada ui hotel poročiti tamošnji j oj> neke dvojice, ker sta ženin in neveBta imela istega krstnega botra, kar je po odredbah pravoslavne vere zakonski zadržek. Ko je razburieui ženin pretil pojiu, da ga ubije, ako ga ne poroči, pobegnil je pop in ga ni b lo več najti. Svatje bo potem odšli v slovesnem sprevodu v cerkev, kjer je neki kmet pred oltarjem izvršil poroko. Na ta način poročena živita zdaj kot mož in žena. Po predlogu metropolita se je pričela proti vsem, ki so se'udeležili te poroke, preiskava zarad motenja vere.
* (Hotel v konkurzu.) Vodstvo velikega „hotela Continental" v Milanu je napovedalo konkurs. Pasiva bo precej velika, vendar pa jih baje vsa aktiva presezajo za četrt milijooa lir.
— (Nevaren popotnik.) V Marseillu moral je izstopiti iz vlaka, ki vozi iz Nizze v Pariz, neki potnik, ker se je nespodobno obnašal proti drugim potnikom, ki so bili v istem kupeji. Spoznali so ga v Marseillu, da je nevaren anarhist. V kovčegu imel je več bomb.
Brz o j arv-lse.
Novo Mesto 20. marca. O smrti uzorne rodo ljubki nju gospe Murnikove izražajo najiskre-ntjše sožalje—Novomeški narodnjaki.
Dunaj 20. marca. Ogerski ministerski predsednik bil je pri cesarju v avdijenciji in se je posvetoval s Kalnokvem o eventuvalnih političnih posledicah Kossuthove smrti.
Brno 20. marca. Staročeški klub se je na nedeljskem shodu izrekel zoper vladni in zoper Hohenvvartov načrt volilne reforme in odobril pristop staročeških poslancev moravskih k opozicijonalni proti koaliciji.
Budimpešta 20. marca. Poslanska zbornica zaključila je splošno razpravo o civilni poroki. Generalni govorniki pridejo po Veliki noči na vrsti.
Beligrad 20. marca. Govori se, da odstopi sedanje ministerstvo, čim se vrne Simić in da sestavi Ribarac novo, čistoliberalno vlado.
Rim 20. marca. Finančna komisija poslanske zbornice bode predlagala, naj se iz budgeta izbrišejo vsi troski za nove železnice, da se zniža deficit od 155 na 90 milijonov. Glede pokritja bode predlagala, naj se jedna tretjina deficita pokrije s prihranki, dve tretjini pa z novimi davki.
Berolin 20. marca. Zaroka ruskega careviča s princezinjo Alice hessensko se razglasi dne 19. aprila.
Bruselj 20. marca. Listi javljajo, da poda ministerstvo še danes, Čim so vrne kralj, ostavko.
Narodno-gospodarske stvari.
— Novo posojilnico iu hranilnico enujejo rodoljubi v Kanalu na Goriškem za tamošnji okraj Naj bi se jim posrečilo, da srečno izvedejo to izborno misel.
— C. kr. ravnateljstvo avstrijskih državnih ž lezilic naznanja, da se dosedanje ua-iv nje jioUaje „SehvveiB-dng" na progi Plzcnj Heb od 1 maja 1894 dalje jiremeni v „Schvveissing Tscheruoachiu".
— „Sto let dela". Kakor znanu, priredila se je 1. 1891 v Pragi v stoletni spomin prve industrijske razstave v Pragi I. 1791. pod pokroviteljstvom Nj. ces. iu kr. Apostoljskega Veličanstva cesarja in kralja Fisuč'ška J ž ft I. občna deželna jubilejska razstava Ta razstava odlikovala se je po bogastvu in izborni kakovosti razstavljenih izdelkov, je presegla daleč okvir navadne) deželne razstave iu nudila verno eliko Be launga razvoja Č'ške na vseh poljih polje delstva, obrtuije, umetuosti in slovutva. Kot slovstveni 8jM>menik te razstave izide sedaj v zalogi i/.vrševaluega odbora te razstave in h sodelovanjem najodličnejših pisateljev češke kujigi pod naslovom „Sto let delatt, v kteri bodo razuu natančnega popisa te razstavo opisane tudi vse poljedelske, obrtne in kulturelne razmere Češke in ki bo torej naino-polneje |>reiločevala sedanji gospodarski položaj Či-ške. Na to knjigo, ki bo bogat vir za razna pojasnila, se posebno opozarjajo oni udeleženci, ki so s češkimi obrtniki in trgovci v tesni kupciiski zvezi, oziroma hočete v tako zvezo stopiti. Knjiga bogata na ilustracijah obsegala bode 3 dele, od kter h sta I in II. del že izšla in veljata v krasni vezavi z zlato obrezo 14 gld. 60 kr, v pobarvani obrezi 14 gld. 20 kr. Tretji del izule v snopič'h po 1 gld. (dnfledaj izšlo je 5 snopičev) Knjga se lahko naroči potem vsake knjigarne ali naravnust pri administraciji knjige „Sto let dela" (Sto let priic^") v Pragi, Korngasse št. 2 Prospekt b knjigi pogleda se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
-p^.        Bratje Soholi!
wl ^ILf Preminila   je  pn blagorodna gospa
l^lJ^V     Marija Murnikova, soproga našega čast-N s9fc^ nega elana in naša pokrovitelj ca] — Ob T/)uft n'im krsti l,lu^H nar01* slovenski, ki je \l\     JV " u'° 'Z^UDI' svojo jirvo m naiuzoruejšo ter uajdelavuejšo rodoljubkiojo! —Plaka pa ob njeni kisti in globoko žaluje tudi naš „Ljubljanski Sokol11, kateremu je v nepozabni |)okojuici kruto odvzela nemila osuda njegovo vrlo zaščitnico in požrtvovaluo dobrotirco! — Niene vrline poznamo Sokoli in vemo ceniti  njene izredne zasluge posebej za naše društvo in za narod slovenski v obče.
Jutri dne 21. t. m. ob 1 26 uri popoludne izvršiti nam bode žalostoo dolžnost, izkazati nam bode poslednjo čast ovekovečeni podpornici naši na nje zadujera zemskem potu.
Loč li se bedemo od umrljivega trupla, duh nje pa bivaj nad nami in bodi mej nami!
Slovenska zemlja vzprejela bode Marijo Mur-nikovo v svoje materino osrčje, iz groba pa bode izklila in ee razcvitala cvetka — večno hvaležni spomin naroda slovenskega!
Bratje Sokoli! Vse to uvaževaje, pozivlje Vas odbor, da se zberete in nastopite jutri ob 5. uri popoludne polnoštevilno v društveni opravi (s plaščem) v „Narodni čitalnici'1, od koder se podamo korporativno z zaBtavo pred hišo žalosti.
Društvo naše položi na krsto predrage pokoj-n ce venec a trobojnim trakom, njej pa kliče: Večnaja pamjat!
Odbor »Ljubljanskega Sokola".
■ mm/mam^-■..
Umrli so v Ljubljani:
17. marca: Mar j a Šubič, go9lija, 66 let, Valvasorjev trg St. 4.
18. ntiHrca: Janez Mihelič, prisiljenec, 36 let, Poljanski nasip st. 50.
V deželni bolnici:
17. marca: Valentin Dovč, delavec, 74 let. — Janez Hahe, delavec, 55 let.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
o se a t-"	7, zjntraj 8, popol. 9, zvečer	"(26 5 mm. '28 3 ni < 31 "4 um.	— 0 8° C 1. 4° C 6 0" C	si. vzh. si. jzh. si. vzh.	jasno obl. obl.	0-00 m
E s« a OD	7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer	7330 mm. 788*9 mm. 7360 mm.	1-2" C 8 0° C 4 4° C	si. vzh. si. vzh. si vzh.	jasno obl. obl.	0 00 mm.
19. marca	7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer	736-8 mm. 736-3 mm. 737" 1 mm.	0 4° C 6-8° C 3 4° C	si. vzh. si. vzh. al. vzh.	obl. obl. obl.	0-00 mm. !
Srednja temperatura 52',  4f>° in 3f>°, ca 1-9 , 1 0n in        nad uormaloui.
XD-u.ia3.jsls:SL borza
dne 20   maica t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 20 kr.
Skupni državni dolg v srebru    .... 98 „ 10 ,
Avstrijska zlata renta    ....... 119 „ 55 „
Avstrijska kronska renta 4°/„..... 97 „ 8) „
Ogerska zlata renta 4u/0...... 118 , 10 ,
Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 „ 05 „
Avstro-ogerske bančne delnico   .... 1020 „ — „
Kreditne delnice......... 368 „ 70 „
London vista........... 124 „ 60 ,
Nerafiki drž. bankovci za 100 mark    .   . 60 , 95 f
20 mark............ iS „ 19 ,
20 frankov........... 9. 91 „
Italijanski bankovci........ 43 „ 30 B
C. kr. cekini .   . ........ B , 85 n
DĆ 17. marca t. 1.
4 ' „ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 149 gld. — kr.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 Kld..   . 196 , 75 ,
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   .   . 127 „ 25 „
Zemlj. obč. h v str. 4' .//,, zlati zast. listi   . 122 „ 60 „
Kreditne srečke po 100 gld...... 197 „ 70 .
Ljubljanske srečke........ 23 , 25 „
Rudoltbve srečke" po 10 gld...... 23 B 75 a
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld..   . 153 , 10 „
Tramway-dmftt. velj. 170 gld. a. v.   ..." 82 „ — „
Papirnati rubelj......... 1 _ 83*1-
[2i
	^ ♦ &	♦ ♦ ♦			
* N * *					
Podpisanec st usoja na Dunaji biva-jočim Slovencem naznanjati, da je dobiti v njegovi gostilni
,Zum goldenen Lamm'
III, Easumofskygasse 2 b
točno slovensko postrežbo in cenena kranjska jedila.
Z velespoštovanjem
(243-5) Jurij Huber.
Po nedosežno   nizki eeni se dobe
jako lepi
in dobri r o u 1 e a u x i (zastirala za okna) v sloveče in etablisseinentu pohištva Iv. Baar-a naslednika, Dunaj, IX., VV&hringcrBtrasao 2 6. Mnogoštevilna priznanja.
(253-10)
Zahvala in priporočilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da mi je visoka c. kr. deželna vlada v Ljubljani z razpisom z dne 27. svečana 1894, št. 2767, podelila
koncesijo za (281-3)
otvoritev zavoda
za posredovanje
služeb in službinskega osobja vsake vrste
za Ljubljano in drugod.
Zahvaljuje se p. n. naročnikom za doslej mi v posredovanji pri zasebnih opravilih izkazano zaupanje, prosim, da se mi isto ohrani tudi v prihodnje, posebno v novem poslovanji, ter zagotov-Ijam, da bodem oskrboval spoštovane naročnike le s solidnim in najbolje priporočenim osobjem vsake vrste.
zavod za posredovanje pri zasebnih opravilih, službah in složbinskem osobji v Ljubljani. Preširnov trg št. 3.
C. ir. glavno ravnateljmo avstr. drl, železnic.
Izvod iz voznega reda
veljavnega od 1. olctoTora. 1893.
Nastopno omenjani prihajal ■{ la odhajalnl oaal oanaćenl ao v arrdnjeevmpakem tatu. Hreilnjoovropiki tel j« k rajnemu ćaan v Ljubljani za 3 minuti naprej.
Odhod ls LJubljane (juž. kol).
Ob 19. uri S min. po nori osobni vlak t Trhli, Pontabel, Beljak, Ca-lovec, Pranaenafeat«, Ljubno, Dunaj, te* Selathal t Auisee, Iaohl, Omunden, Solnograd, Lend-Oaatein, Zeli na jeaeru, Steyr, Lino, Ilu-ilejoTicn, PlaenJ, Marijino Tare, Kqer, Kranuove Tare, Karlove vare, Prago, Draadan«, Dunaj vin AmatetUn.
Ob 7. uri OG min. *fr*trttf oaebni Tlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Oe-loveo, Franaanafeate, Ljubno, Dunaj, čei Holztbal t Solnograd, Dunaj vi a Amatetten.
Ob 11. uri BO min. dopoludne oaebni vlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Oeloveo, Frana.nafeate, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri 90 min. popoludne oaebni Tlak t Trbiž, Beljak, Oeloveo, Solnograd, Lend-Oaatein, Zeli na jeaera, Inomoat, Bragnio, Curih, Oenavo, Parta, Lino, Iaohl, Budejevioe, PlaenJ, Marijine vare, Kger, Kmncova Tare, Karlovo Tare, Prago, Draadan«, Dunaj vi* Amatetten,
Prihod v LJubljano (jnž. kol.).
Ob S. uri BS min. zfutrnf oaebni vlak a Dunaja via Amatetten, Draa-ilan, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, PlanJa, Budejevio, Solnograda, Linoa, Stojra, Iselila, Omnndena, Zella na Jeaeru, Lend-Oaateina, LJubnega, Beljaka, OeloToa, Kranaenefaite, Trbiaa.
Ob 11. uri 97 min. dopohulno oaebni Tlak ■ Dunaja via Amatetten, Draadan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varoT, PlanJa, BudejeTio, Solnograda, Iselila, Omundena, Liinoa, Stejra, Parita, Oeneve, Ourihtt, Bregnice, Zella na Jeaeru, Leud-Uaateina, Ino-moata, LJubnega, Oelovaa, Pontabla, Trlilia.
Ob 4. uri 83 min. ftopotudne oaebni vlak ■ Dunaja, LJubnega, Beljaka, OeloToa, Vranaonifeate, Pontabla, Trbiža.
Ob 9. uri 97 min. mvrčrr oaebni vlak ■ Dunaja, LJubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiž«. '
Odhod ls ZaJnhIJsn« CM- kol.).
Ob   0. uri 9S min. mfutroj    t Kočevje. „ 19.   „   OO   „    opoludne „ „ „   d.        lO   „    mve&er      „ „
Prihod T LJubljano (juž- kol.).
Ob 8. uri lO min. mjutraj       ia Koievja. „   1.   „   Ol    „    popoludne n n „   S.       40 uvecer        n n
Odhod is LJubljane (drl. kol.;.
Ob   7. uri IS min. zjutraj       t Kamnik. •     *■   n    OS     n     popoluttn* „ ,, „    O.   „   SO    „    mveier        n a
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob  e. uri SI min. mjutraj      ia Kamnika. .. „n
„ 11. a IS n dopoludne n „ (4—62) „    «J.   ||   90    „    mveirr „ ,,
^■VSBSSSSSSaSSSBBBBSSSSSSBSHBHBHBVB^BV^BSSir
VABILO
..Hranilnega in posojilnega društva v Ptuj i"
ki bod)
dne 21. mavca. 1.1. C v oliko sredo) ob 8. url d opoludne
v zadružnih prostorih. (280-2)
IDneT7-23.1 reci:
1.   Poročilo nafelstva. — 2.   Poročilo nadzorstva. — 3. Volitev načeUtva. — 4. Volitev nadzorstva. —
5. Nasveti.
Če ob 9. uii ne bi prišlo dovolj zadružnikov, skliče se na 10. uro Istega dno v istih prostorih z istim dnevnim redom dragi občni soor, kateri sme brezpogojno Bklepati.
V Piiijl, dne 12. susca 1894. NaĆolstVOi
=z=SS$= t— -
Aktiva
Hi la no a
Pasiva
IliSa vi. Sr. 346 v Ptnji..... 50000 —
Inventar te hiše.......... f)0O0--
Hiša vi. it. 52 v I*.uji............
Inventar.....................
Posojila 3810 zadružnikom..........
Zaostale obresti od posojil.........
Naloženi denar v hranilnicah ........
V poštni hranilnici..............
Menice in tiskovine..............
Prehodni zneski ................
Gotovine v blagajni dne 31. decembra 1893
gld.    I kr.
55000 — 7250 I — 329 I 70 629362 I »8 4442 37464 1111 167 8000 2164
10 64 32
61
740^-2 ! 85
Glavni \ deleži od 3830 .... 2000-— Opravilni / zadružnikov . . . . 49535 — Hranilne vloge od 1387 vložnikov 59627147
Kapitalicovane obresti od hran.
vlog do 3'. di-cemhra 1898. Izposoj i la zadruge
23484 83
Za I. 1894 predplačane obresti od posojil Splošni  rezervni fond
1. januvarja 1893 . . . 9091 91 4'/i°/o obresti do konca
decembra 1893 .... 409 14
Vstopnina 1. 1893 . . . 970»—   10471 "08
Specija.ni rez. fond za slučajne izgube znaša 1. januvarja 1893 . . . 32908 06
4 '/,".„ obresti do konca decembra 1893 .... 148086
Donesek I. 1893 z t posebni reiervni fond. .   108098   35469 90
Čisti dobiček 1. 1893 .............
gld.    I kr.
51585
619756 10009 5861
45940 7199
740292
30 26
98 »1
b5
V nuizrecni žalosti oznanjamo prijateljem in znancem, da nas je zadela prttbritka netiadomustna izguba. Nocoj okoli polu dveh je po dolgi in hudi bolezni gospa
j
Marija Murnikova poroj. Horakova
z Bogom spravljena, svojo blago dušo izdihnila. Božja volja je bila, Bog jej daj večni mir in pokoj 1
Pogreb bode v sredo 21. dati t. m. ob uri populudne izpred Btanovanja v hiši „Matice Slovensko- na Kongresnem trgu.
Črne maše se bodo za rajnico darovale v župui cerkvi Ljubljanski iu v Radovljici.
V Ljubljani, 20. dati marcija 1894.
Ivan M urnik, soprog. — Marija Horakova, mati. — Edvard Horak, brat. — Ana Horakova, sestra. — Kari Bslllloh, Frančišek Culot, Valentin Mnrnlk svaki. — Elizabeta Szllllohova, Antonija Calotova, Kamila Horakova, Joslplna Jnvanoova,
svakinje. | |lt,.. .vod
Aviso.
Na razglas, priobčen v štev. 61. „Slovenskega Naroda" z dnć 15. marca 1894 zaradi zagotovljenja oddajanja, odnosno
zakupnim potom
v postaji Celovec s Št, Petrom
za čas od 1. septembra 1994. leta do konca avgusta 1895. leta
se s tem opozarja.
NatanČneji pogoji se lahko pregledajo pri c. in kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Gelovci do 28. marca 1894 mej 10. in 12. uro opoludne. (288-i)
Laitaina in tfik .Narodne Tiskarne".