izhnja vsaki torek in sobolo. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. ITrtMlniStvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nffrankirana pimmi se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brcz podpisa. Rokopisi dopisov se ne vračajo. QORICA „(iorira" stane na leto 10 K, za pol lela 5 K. za četrt lela 250. Upravnifctvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. Za i.{;las • se plačuje od čveterostopm.' petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. I'oHamezne štcvilke stanejo 8 vin. in se prodajaju v raznih goriških trafikah. Št. 86. V Gorici, v torck dne 2f>. oktobra 1909. Leto XI. Veleposeshiiki! Bliža se za Vas in za vso našo deželo velepoiiicinbni dan volitve. Dne 30. t. m. ste klicani, da oddaste svoj glas trem kandidatom. ki bodo Vas in Vaše intcrese zastopali v deželnem zboru za dobo šestih let. Še nikdar — tako smo uverjeni — niste stali pred tako važno volitvijo ko sedaj. Vsi posestniki in kmetje gledajo na Vas in pričakujejo težko uro odločitve. üd Vas oziroma od Vašega glasovanja je natnreč odvisno. a 1 i bode d e ž e 1 n i zbor in i r n o in vspešno z boroval a lip a bode zopet torišče breztniselnih in brezplod- nih prepirov, ki morajo iineti za posle- dico — nove volitve. Oglejte si dobro kandidate zjedi- njene agrarno-liberalne stranke! Kolikor je do sedaj znano, hoče ta stranka kan- didirati gg. dr. Franko-ta. dr. Treo-ta in Še tretjega neznanega gospoda, ker se je nameravani tretji kandidat, g. višji sodni svetnik Rntar, odpovedal in noče sprejeti kandidature. Pomislite, da bi bili potem med slov. poslanci v deželnem zboru dve stranki in sicer S. L. S., ki ima uže sedaj večino, in agrarno-libe- ralna stranka, ki bi imela kot zastop- nike tri odvetnike, na čelu jim Andrej Gabršček. Kaj pomeni to? — Viliar, prepir in nove volitve Ce pridejo ti go- spodje v deželno hišo, jim bode jedini in glavni smoter, zopet razgnati deželni zbor. In je-li res, da nimate Vi drugih potreb nego to, da postane naša zbor- nica gledališče, kjer se uganjajo poli- tične burke ? Vam ni nič na tern ležeče, da pride naša zbornica do resnega, mir- nega in izdatnega delovanja? Nasprotniki trdijo, da je bilo zad- nje zasedanje doba suhih let. Primer- jajte to üobo s prejšnjimi in potem sodite! In ne vidite iz različnih zna- menj. kakšna bi bila doba debelih let, ako bi Vi izročili deželno upravo nave- deni stranki ? Če niste v tern dobro po- učeni, poprašajte, kaj pomeni trtjonstvo na Krasu, kakšno je gospodarslvo pri takozvanih narodnih podjetjili in koliko škode bi trpele dežela in občine, če bi se posrečila nakana, da bi prišlo pobi- ranje užitnine zopet v privatne roke? In v moralnem oziru, kaj bi Vam prinesla doba debelih let? AM naj naša mladina še bolj podivja nego je uže ? Naj postane neke vrste časopisje še bolj surovo, zdivjano, lažnjivo in ne- sramno nego je užc sedaj? Volilci splošne skupme so po ve- liki večini obsodih agrarno-liberalno po- litiko in njene matadorje, spoznali so, kje je stranka resnega, poštenega in ne- sebičnega dela in kje je le koristolov- stvo. Tudi volilci kmečkih občin so po- stavili pred duri deželne zbornice kan- didate, ki so hoteli zlesti v zbornico pod zastavo znane razvpite stranke. Celo na Krasu, katerega je proglasila liberalna stranka kot svojo nepremagljivo trdnjavo, v katero ne sine nikdar stopiti kandi- dat S. L. S., celo tarn so spoznali vo- lilci, kaj je in kaj hoče agrarno - libe- ralna stranka. ter so ji pokazali hrbet. In Vi hočete podirati to, kar so drugi volilci zsradili? Veleposestniki! Vi ste toliko po svoji izobrazbi kolikor tudi po drugih svojstvih cvet naših posestnikov in knietov; zato poznate in morate poznati najbolj saini naše razmere. Zato Vain tudi ne bode težko odločiti se, katerim kandidatom imate dati svoje glasove. Vsekako bi se \'am ves svet čudil. če manj zaupate svojim sovrstnikom, ka- tere Vam mi priporočarno, in so vzorni in razumni gospodarji, poštenjaki od pete do glave, nego odvetnikom, ki niso veleposestniki in ne poznajo Vaših rev in težav. Ali Vam ne dajo prvi večjega poroštva, da se bodo varovali Vaši in- teresi v deželni hiši. nego drugi ? In ako bi tudi hotela postaviti nasprotna stranka v zadnjem trenutku druge kandidate, veleposestnike, ki pa bi bili nasprotniki večine v deželnem zboru, kaj bi Vam mogli koristiti ? To pomislite dobro, veleposestniki, in volite potem v soboto po svojem prc- pričanju! Sadna razslava pri Sv. Luciji. Letos je btla prav dobra sadna le- tina v na.ših gorali, zlasti jesenske in zimske sadne viste so v vseh tistih gor- skih pokrajinali, knder ni bilo drjvje 7e lani prcobloženo, bogato obrodiie. To je dalo povod sadjarskemu odseku gori- škega kmetijskega društva, da je vzbu- dil misel, prirediti sadno razstavo v prometnem sredižču naših gorä — pri Sv. Luciji. V to izvoljeni izvrševalni od- bor pod načelništvom veleposestnika gospoda Ignacija Kovačiča je dogovorno z društvenim predsedništvom ukrcnil vse, kar je bilo v ta namen potrcba. Prostorno dvorano in druge pritlične prostore Mikuževe gostilne je prav pri- merno in okusno opravil za razstavo, a ker je bila deležba nepričakovano velika, moral je previdno štediti s pro- stororn, da je uredil in izložil vse po določenem sisteinu. Sadje je bilo nam- reč izloženo po sodnijskih okrajih in v okrajnih izložbah po občinah tako. da je bilo laliko primerjati, kako uspeva enakovrstno sadje v eni in kako v drugi pokrajini in katera sadna vrsta sodi bolj za ene. katera za druge lege in zcmljiščne in podnebne razmere. Mnogobrojna deležba razstavljal- cev pa ni nastala sama ob sebi. niti se ne more reči, da bi se bili naSi gorski sadjerejei odzvali samo na oglas kme- tijskega društva in zgolj iz Ijubezni in zanimanja za sadjerejo. Kratko nikar! Trebalo je vabiti. izpodbujati. bobnati. trebalo je osebne agitacije. da so se kindovald predramili in privabili k de- ležbi. V tu so izvrsevalnemu odboru služili zaupniki. ki jih je postavil v po- sameznih okrajih in obcinah. razdclivsi med nje tiskana navodila. po katerih se je imelo sadje odbirati. pospravljati in pošiljati na razstavo. Kakor je pokazal izid, so ti zaupniki v popolno zadošče- nje odbora izpolnili svojo zamudno na- logo. Zlasti nam je pohvaliti za spretno in uspešno sodelovanje gospode: Miho Zega. posestnika in dež'. poslanca v Ka- nalu, nadučitelja Henrika Klavora v Go- Govor poveljnika goriških veteranov g. Ivana Simčiča pri odkritjuspom. plošče po- kojnemu stotniku, vitczu reda Marije Terezije grofu Faverges-u v Podgori dne 24. X. 1909. Slavni udeleženci! V imenu veteranskega društva po- zdravljam Nj. ekscelenco knezo - nad- skofa. Nj. presvitlost gospoda namest- nika, deputacijo slavnega pešpolka, pri kojem se je naš današnji junak odli- koval ter druge vojaške deputacije, od- lične goste in mnogobrojno zbrano množico ter izrekam gospodu kuratu, županu in slavnemu občinskemu za- stopu spodobno zahvalo za njihov Irud in udeležbo. Ko sejeleta 1809 unelakrvava voj- ska med Avstrijo in cesarjem Napo- leonom, občutila je tudi naša dežela strašne nadloge, ki so jih prizadeli si- loviti ulomi sovražnih vojnih Čet mir- nim krajem. Takrat se je naša slavna armada povsod sponašala z junaško hrabrostjo. Slučajno so prvi streli med avstrij- skimi in francoskimi četaini zapokali v Podgori v noči od 10. do 11. aprila 1809, kjer je stotnik 52. pešpolka Franc Karol grof Faverges s krdelom naj^ hrabejsih vojakov in sicer 50, kj so se v to prostovoljno ponudili, v viharn.i noči prebredel Sočo, izvojeval in zase- del utrjeno stražnico pri podgorski pa- pirnici, ujel francosko moštvo in se za- taboril v stražnici ter jo vkljub fran- coske presile tako dolgo in uspešno držal, dokler ni avstrijska brigada pod poveljstvom generala (iavassini premo- stila Sočo in nui prišla na pomoč ter sovražnika zapodila. Za ta junaški čin je bil stotnik grof Faverges odlikovan z najvisjim vo- jaškim redom, to je z vitežkim križem Marije Terezijevega reda, kakor je tudi ostalo moštvo prejelo razna druga priz- nanja. Temu možu in njegovim hrabrim sobojevnikom je vojaško vetcransko dru- štvo za Goriško in Gradiško postavilo na pozivneutrudljivega njegovega predsed: nika gosp. stotnika Antona Jacobi, spo- razumno s polkom nadvojvode Friderik št. 52 in z njegovim dienim polkovni- kom g. Resch, spomenik, ki se danes slovesno razkrije. V to so nam poma- gala velikodušnost našega presvitlega VIadarja, dika na^ega goriškega pleni- stva grofa Žiga Attems, požrtovalnost podgorskega občinskega zastopa, kakor tudi navodilo in sodelovanje.nadinže- nirja gosp. Mahniča, katerim bodi izra- Žena najtoplejša zahvala. Vi pa, vrli Podgorci. spominjajte se svojih prednikov, ki so ninogo pretr- peli radi vojske. Koliko nadlog. — koliko neznosnih bremen so niorali prenašati ? ter dvig- nite svoja srea k Bogn, hvaležni, da ste vsled nüroljubnosti našega presvitlega cesarja doživeli mirne case, ko se Vam ni bati, da Vam vojska uničuje obde- lovano pol je, da Vam sovražna roka zažiga liiše ter zatrosi strah in grozo v vašc družine. Zato dvignite veselih sre svoje glasove z naini, veterani, in vskliknite: Bog živi Njegovo Veličanstvo našega miroljubnega in viteškega VIadarja Franjo Josipa l. Živio, živio, živio! renjem poljii. uč. Gorjupa v Avčali, naduči- telja Matijo Kenda v Volčah, nadučitelja Rakuščeka pri Sv. Luciji, učitelja Prija- telja v Tolminu. Andreja Vrtovca. trgovca v Tolminu, potovalnega kmet. učitelja R. Schwegla v Tolminu, c. kr. gozdarja Viktorja Prezelja tudi v Tolminu. F. Pod- gornika v Oorenji Trebuši. posestnika Antona Klemenčiča v Dolenji Trebuši, učitelja I. Mahniča v Policah. učitelja Fr. Peternela v Šebreljah, Antona Kos- mača, župana in dež. poslanca v Cerk- nem, Ivana Grudna, posestnika v ota- ležkih Plužnjah. učitelja Ivančiča v Kredu, gospico Gizelo Jevšček, učiteijico na Po- nikvali in dr. Združenemu delovanju vseh teh prijateljev domače sadjereje se je posrečilo zagotoviti naši razstavi jako živahno deležbo. Sadja se je nabralo od vseh strani zares toliko. da je bila iz- ložba vzlic jako obsežnim in ekonomično vrejenim prostorom nekoliko prezaga- čena v škodo priležni razvidnosti izlo- ženega krasnega blaga. Sicer pa se je razstava vprizorila v ne prav ugodnih razmerah. Posebno nam je nagajalo deževno vreme. ki je zakrivilo marsikatero nepriličnost pred otvorltvijo razstave in je oviralo obiskö- vanje po otvoritvi. Doba deželnozbor- skih volitev tudi ni bila srečno izbrana za razstavo. ki se pa ni dala odiožiti daigače. nego. ako bi jo bili hoteli pre- ložiti na drugo leto. A kedo more ve- deti. kdaj se obnovi zopet taka sadna letina, ko se bode moglo vseh pet gor- skih okrajev udeležiti skupne razstave? Še marsikaj drugega je nepovoljno upli- valo na priredbo razstave. in med tern ne prav v zadnji vrsti to, da ni poka- zalo sv. lucijsko županstvo prav nobe- nega zanimanja za podjetje. ki je bilo ravno domači občini v posebno cast in korist. V soboto. dne 3. oktobra ob I1/? popoldne sesla se je povabljena jurija na lieu mesta in sicer gospodje: Iv. vitez Bolle, ravnatelj c. kv. kmet. kern, posku- ševališča v Gorici. Dominko Viljem. rav- natelj dež. kmet. sole v Gorici v p., Fer- rant Anton, posestnik trg. vrtnarije v Gorici. Gvozdenovič l:ranc. nadzornik na c. kr. kmet. kem. posku^evališču, Klav- žar Ernest, dež. uradnik v p., Klavžar Frnest, kmet. potov. učitelj. Podgornik Anton, pristav na (1ež. kmet. soli. Schwe- gel Rudolf, kmet. potov. učitelj, ^trekelj Anton, ravnatelj dež. kmet. sole, Fr. Za- bavnik, c. kr. viuarski nadzornik v Trstu in Zidaušek Jos., strokovni učitelj na dež. kmet. soli v Gorici. Predsednikom jurije je bil per acclamationem izvoljen g. Viljem Dominko, tajnikom pa g. Jos. Zidanšek. Dvorana, polna krasnega sadja, jako okusno okinčana s zelenjem. nudila je nad vse prijeten pogled in očarala po svoji dični uredbi. po živih bojah raz- stavljenega sadja vsakega obiskovalca. Jurija se je najprvo zedinila o glavnih točkah, katerih se hoce držati pri presojevanju sadja in pričela je na to klasifikacijo, ki je trajala do trde noči. Razstavljavcev je bilo 330; zasto- pani so bili vsi gorski okraji, najinanj Bovski, od kodcr so poslali samo Lo- žani izpod Predela nekoliko košar lepih, čistih jabolk, Na Žagi so imeli sicer do- bro sadno letino in pričakovali smo za- nesljivo od tarn kaj delezbc, pa zaman. Drugod ni bilo letos sadja na Bov- mati agrarnega švindelna, kar je omo- ^očilo zopct le dejstvo, da je bilo agrar- stvo kot nova stranka Še nepopisan list. Ali ne ve prijatelj Drejec nič o ta- koiinenovanem „Slovenskem klubii", ki je stal pod njegovo liberalno peto, iz katerega ven je s pomočjo velepodob- nega Faiduttija naši trctjinski manjšini gromel in rohnel poraz in pogin. Ali je po lanskili volitvah res gospodaril Pajer z Gregorčičem v dež. hiši, ali ne temveč Gabršček s Faiduttijcm? Ali ni slovenski liberalizem držal ključe v ro- kah in ž njimi že nastopal pot gospo- darstva v deželnem zboru, v dež. odboru, v dež. šol. svetu, v dež. hipotečni banki itd? In niso letošnje volitve liberalnemu zmaju zaklicale: stoj! in mu izbile iz rok ključe deželnega gospodarstva in deželne uprave? Slovenski liberalizem v dež. hiši bode stal pod peto našega ljudskega zastopstva. In to naj bi ne bil libcralni poraz, liberalni padecll? — Kap Je zadela č. o. Gelazija Ko- bal, kapucina v sv. KriŽu na Vipav- skem. -Priporoča se vsem čč. duhov^i- koni, posebno znancem v memento. Dvojna mera. — Gabršček po- pravlja v „Soči", da je njegova stranka napredna, in ne liberalna, našo stranko pa imenuje vedno le klerikalno, četudi nosi uradno ime „ljudska stranka". „Resnica", ki ni resnica. - „Soča" hvali posestrimo „Edinost", ki je pisala, da sta v (goriški) deželi obc stranki, liberalna in naša, precej jednako močni, in pravi, da je pisala „Edinost" „odkrito resnico". Kako izgleda ta odkrita res- nica, kažejo najbolje baš minole volitve v splošni kuriji: Naša„ljudska stranka" je premagalavsedruge stranke, agrarno, liberalno in socialno. In da ni liberalna stranka agrarni niti „precej jednaka", kažejo zopet volitve v kmečkih občinah v goriški okolici, kjer ni prišel liberalni Medvešček niti do polovice glasov agrarnega Križmana. E, številke si ne dajo ust zapirati! Goriški mestni svet. — V sobotni seji goriškega mestnega sveta je župan Bombič protestiral proti premestitvi slo- venskega moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Storil je seveda to le zaradi tega, da je konečno tudi on protestiral, ko jih je že toliko njih poprej protesti- ralo. Na dnevnem redu te seje je bila tudi resolucija, katera je bila sprejeta na shodu minoli torek. ko so mazzi- nijanci in socialni demokratje protesti- rali proti usmrčenju anarhista Ferrera, resolucija namreč, s kate.ro se zahteva od goriškega mestnega sveta, da pre- krsti semeniško ulico v ulico Ferrer. Voditelj okrajnega glavarstva, dvorni svetnik grof Attems, ki je zastopal pri seji vlado, je proti taki nameri prote- stiral, češ, da vendar ne gre, da bi se kaka mestna ulica imenovala po imenu človeka, ki je bil zaradi zločinov obso- jen na smrt. Zato je zahteval prepis sej- nega zapisnika, da ga odpošlje na na- mestništvo, ki naj v tej zadevi razsodi. Za profesorja stenografije na bol- garskem vseučilišču v Sofiji je imeno- van Slovenec g. profesor Bezenšek. Vedno dosleden. — Zakupnik „ljud- ske volje" v „Soči" izbija neslano šalo, da se bodo v deželnem zboru igrali po- roto, ker je naša stranka postavila tri sodne svetnike za deželnozborske kan- didate. To pa ga nič ne ženira, da po- stavi par dni pozneje sam(„krasna ljud- ska volja"!) v „Soči" enega sodnega nadsvetnika za kandidata v veleposestvu in — kakor se govori — brez njego- vega privoljenja. Kar je bilo drugim greh, to je par dni pozneje njemu čed- nost. Vrag naj razume tako doslednost. Obširno posestvo g. Iv. Jakončiča iz Krmina, ki leži v Šmartnem, Kozani in Vrhovlju, je kupila „Goriška zveza" skupno s posojilnico v Šmartnem za 49.500 K. Na tern posestvu so štirje koloni z družinami in en hišni najem- nik. To je sedaj že Četrti slučaj, da je »Goriška zveza" pomagala pri nakupu velikih posestev. ki se imajo razdeliti roej kolone in kmete. -M Uspeh dosedanjih letošnjlh volitev ni le, da bode pripadala večina slo- venske delegacije naši stranki in da bode deželni odbor in vsa njegova ob- last pod kontrolo naše stranke, ampak tudi, da naši liberalni nasprotniki, mladi in stari, agrarni in napredni, poraženi in obupani sami razkrivajo, kar smo jim nepoštenega očitali, kriveč drug drugega zaradi nepričakovanega poraza. Živo je še v spominu, kako so „agrarci" ob pričetku sedanje volilne kampanje na sliodu v Štanjelu kadili svojemu načelniku dr. Frankotu, če tudi je ad- vokat, in so vzlic temu zahtevali: „Kmet voli kmeta". Zdaj pa po padcu mu kar kažejo vrata iz svoje (agrarne) stranke, in to v uvodneni članku zadnjega „Km. Glasa" in Še očitneje v dopisu „s Krasa", kjer niu kar naravnost pravijo: „Taki ljudje ne spadajo v vodstvo naše de- mokratične stranke .... naj se sami odstranijo, ali jih bo treba nam odstra- niti". To je pravi migljaj s cepcem za dr. Frankota, in mi mu ga iz srca p'ri- voščimo, ker ni zaslužil boljšega vsled svoje neodkritosrčne, zavratne, nera- zumne pa tudi šušmarske politike. „Križaj ga!" mu vpijejo zdaj oni, ki so mu pred par tedni peli „hozana". K. temu preobratu iz srca častita- mo tudi nam zvesto ostalim kmečkim volilcem, ki so rešili cast kmečkega stanu nasprotl propalim „kmečkim" farbarjem. 0 sedanji draginji živil in nje vz- rokih bo dne 3. novembra ob 8. uri zve- čer govoril dr. Derm as ti a. Tc bo prvo letošnje predavanje „Slov. kršč. zveze". Predavanje bo v „Centralovi" preddvorani, kjer je bil poprej kinema- tograi Točenje novega vina je tudi v goriški okolici od dne 24. t. m. naprej dovoljeno. Predavanja o avtogenem obdelo- vanju kovin. — Predsedstvo obrtnega pospeševalnega urada na Dunaju je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Gorici, da bo v času od 8. do 16. novembra t. 1. priredilo predavanja in praktičn vaje, pri katerih bo obrt iz- vršujočim ključavničarjem, kotlarjem, kovačern, mehanikom in inštalaterjem dana prilika, si pridobiti strokovno znanje in praktična izkustva v avtoge- nem obdelovanju kovin. Udeležba pri ten vajah je brezplačna; vsi udeleženci dobe pisalne potrebščine brezplačno. Manj premožnim se more udeležba olajšati z ustanovami, ki znašajo 30 K za mojstre, 25 K za pomočnike; zuna- njim udeležnikom se vrh tega povrnejo vozni stroški za tretji razred na Dunaj in nazaj. — Natančnejša pojasnila daje tuk. zRvod za pospeševanje male obrti do konca tega meseca od 9. do 12. ure predp. in od 3. do 7. ure pop. lnteresanten psihičen fenomen. — Pod tern naslovom piše „Slovenec": 20. t. m. je v Korminu v navzoč- nosti večje družbe, med njimi zdravni- kov Benardellija in Marchesini 16-letni fant Antonio Rosa, doma iz Piovene v provinciji Vicenci, izvajal zanimive po- izkuse, ki dokazujejo, da so v resnici osebe, ki čutijo vodo pod zemljo, jdelo- ma fiziško sami na sebi, deloma s po- moČjo palčic. Imenujejo jih rabdo- mante — prorokovayce iz palčic. Antonio Rosa je torej 20. t. m. v sprem- stvu omenjene družbe šel na dvorišče barona Locatellija. (Fant je dozdaj bil neznanec v Korminu.) Na gotovi točki se je ustavil in vskliknil: Čutim vodo. Nato je povedal globočino: 33 metrov. V resnici je I meter stran od kraja, kjer se je b'1 fant ustavil, pred 20 leti bil vodnja1 globok 30 metrov, ki so ga po- zneje zaprli radi legarske epidemije. Nato so fanta peljali na takozvani „Faet". Tu je našel pri kamenolomu „Leghissa" vodo v globočini 36 m. Ne- daleč je prorokoval vodo v globočini 24 m. Pozneje jo je našel na cesti „della Suboda" v globini 27 metrov. Hidrome- tiške študije, ki so jih bili tu povsod svojčas napravili inženirji, so pokazale, da se fant ni nič zmolil. Dr. Marchesini je izjavil, da se mu zdi, da fant ne more varati. Fant sam pravi, da vodo čuti, pa da ne more te- ga popisati. .Je, kakor da bi ga pretre- salo. ölobino da pa čuti po palčici. Fant trdi, da čuti tudi, ako voda teče ali ako je stalna. PoizkuŠnje se bodo nadaljevale s pomočjo strokovne komisije. Goriškl brivci so se dogovorili z delavci za sledeči delavski urnik, ki je stopil v veljavo včeraj : Od 1. aprila do 30. septembra od 7. zj. do 8. zv.; od 1. oktobra do 31. marca od 8. zjutraj do 7. zvečer, Brivnice bodo ob praznikih, ki pa- dejo na ponedeljck, ves dan zaprte. — Ako pa pade praznik na soboto, tedaj bodo brivnice zaprte v nedeljo ves dan. V mariborsko kaznilnlco so od- peljali v soboto onega Nanuta iz Št. Andreža, ki je bil zaradi umora ljubice obsojen na smrt na vešalih, a je bil rjozneje pomiloščen na 10 let ječe. Najdeiia zlata verižica. — Neka oseba je našla dne 12. sept. 1.1. na poti od Marijecelja do Kanala zlato verižico z zlatim križcem. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri dr. Andr, Pavlici v Gorici. Prostovoljna dražba. Od dne 27. t. m. naprej in sicer vsak dan od 9. ure do poludne in od 2.-4. ure popo- ludne se bo vršila v hiši št. 12 v gle- dališčni ulici prostovoljna dražba naj- različnejše hišne oprave, kakor porce- lanastih posod, starih slik, srebrnine itd. Vojaški konj na proflaj. V četrtek dne 28. t. m. se bode prodal na živin- skem trgu ob 10. uri predpoludne jeden vojaški konj dražbenim potom. Dobava ovsa. Vojaška uprava kupi pod navadnimi trgovskimi pogoji 2000 q ovsa, katerega se bode moralo iz- ročiti v Gorici. Dotična dooavna raz- prava se bode vršila v Gradcu pri in- jendanci poveljništva 3. kora dne 8. no"vembra t. 1. Dotične pismene ponudbe se morajo uložiti na omenjenem mestu najkasneje do 9. ure zgoraj omenjenega dne. Natančnejša pojasnila se dobe pri intendanci 3. kora v Gradcu kakor tudi pri vojaških oskrbovališčih v Gorici, v Gradcu, v Mariboru, v Celovcu, v Ljub- ljani, v Trstu in v Beljaku. Droblinice. . Bar — svobodna luka. — Črno- gorsko mesto Bar je bilo v soboto slo- vesno proglašeno za svobodno luko. Bombe in streli v cerkvah. — V Lissaboni so našli v cerkvi bombo, ki je bila že prižgana, a se ni razpočila, ker je cerkovnik še o pravem času odre- zal netilno nit. V Parizu je nek človek v neki cerkvi stopil na stol ter iz revolverja izpustil tri strele, ki pa niso nikogar ranili. Precej so ga aretirali. Velike gradnje v Sarajevu. — V Sarajevu sevkratkem razpišejo velika gradbena dela s takole proračunanimi stroški: pbrtna sola 400.000 K, vojaška sola 400.000 K, sodna palača en mil. K, poštno poslopje 7—800.000 K, ko- lodvor za ranžiranje vlakov pol mil. K in nov kolodvor en milijon K. Razven tega napravijo hišo za stanovanja mo- hamedanskim duhovnikom s stroškom 3—400.000 K. Velikanski viharji v Indiji. — Iz Kalkute se poroča: Škoda, ki so jo povzročili zadnji vrtinčasti viharji v Indiji, zlasti v vzhodni Bengaliji, je ve- likanska. Na morju se je potopilo nad 14 parnikov. Več parnikov je imelo s seboj evropske potnike. Več tisoč manj- ših hišic domačinov je vihar odnesel visoko v zrak. Ciklon je vrgel želez- niške vlake med vožnjo daleč v stran od tirov. Število človeških žrtev se sedaj niti ne da približno presoditi, a bo zna- šalo več stotin. Gospodarske vesfi. Trgatev v Istri je že izvršena. Kakor prihajajo poročila iz raznih strani, je Ietošnja letina nekako srednje vrste, kjer ni bilo toče, a kjer so bili pa vinogradi uničeni po loci, so nabrali prav malo grozdja. Radi nestalnega in deževnega vremena ni moglo grozdje povsod enako dozoriti in tarn ne bo vino tako dobro, kakor lansko lcto. Belo grozdje je povsod bolje dozorelo. Cena moštu je tudi letos na nekaterih mestih zelo nizka. Odpis zemljiškega davka radi ele-, mentarnih nezgod. — Poizvedovanja o elementarnih nezgodah za odpis zem- ljiškega davka je navadno naročila pri- stojna c. kr. davčna oblast na navadno naznanilo oškodovanih davkoplačeval- cev ali njih zastopnikov (občinski pred- stojniki itd.) Tako se je postopalo do leta 1907. Toda poleti tega leta so uvedle davčne oblasti po naročilu c. kr. finančnega ravnateljstva za davkoplačevalce brez izjeme dolžnost, da morajo navesti v naznanilu ne samo imen lastnikov, mar- več tudi katastralne Številke parcel, ki so bile po uimi poškodovane. Deželni odbor, ki mu je mnogo občin fiaznanilo to novotarijo je takoj odposlal (koncem julija pr. leta) na c. kr. finančno ravnateljstvo spomenico, ki je v njej naglasal, da o dolžnosti, ki se je naložila po uimah oškodovanim, ni govora v zakonu z dne 12. julija 1896. dež. zak. štev. 118., in da ta na- ložena ^olžnost naravnost nasprotuje namenom zakona, ki mu je namen ubla- žiti žalostne posledice, ki jih puščajo elementarne nezgode; kajti večina občin si ne more priskrbeti katastralnih šte- vilk, to pa iz razloga, ker katastralni operati niso popolni; in tako bi davko- Krojaška zadruga GORiCA P. n. Povodom pričete jesen- ske in zimske sezone dovo- ljujem si Vpšemu blagoro- dju udano nazuaniti, da so nam došle že vse zadnje novosti modnega blaga kakor volne, flanele, forštaj- ne in razno drugo blago. Do- voljujem si, Vas radi tega prositi, da nas pocastite z Vašim cenj. obiskoin in si ogledate vse novosti, ali pa blagovolite naroeiti vzorce kateregakoli blaga, koje Vam pošljein radovoljno franko na dom, da se preprieate o naši krasni in najmoder- nejši izberi. Nadejaje se blagokotnega vpoštevanja te prošnje, bi- lježim odličnim spoštova- njeni Teodor Hribar. Loterijske Ste-vilke. 23. oktobra. Trst.......18 20 41 23 29 škem. Tern obilneja pa je bila deležba iz vseh drugih okrajev. Ocenjevaje razstavljeno sadje, ozi- raia se je jurija v prvi vrsti na one razstavljavce, ki so izložili, oziroma ki imajo sledeče sadne vrste in sicer iz- med jabolk: Zimsko zlato parmeno, Kanada, Štajerski mašancker ali Du- najco, Mantovanca. Pogačice (Haslingor), Rumene in rudeče štetince. Cesarjevič Rudolf, Slastenca („Tiroler Köstlichster"), Špitalski Kosmač, Žlahtni Čehovec (Edel- böhmer), Krajkovi Kosmač (Gestrickte Reinette), Slavonski srf:1a, Belgijski Ananas, Jesenski rujavi KosmaČ, Kosmač Ananas, Rumeni belfler, Žlahtni borsič, Beli zimski kalvil (rebrač), Rudeči je- senski kalvil, Tafelček, Karpentinec in domača Sevka. Izmed hrušk: Zimska dekanka, Fsperenova ma- slenka. Dielovka, Vojvodinja angulem- ska, Zimski Nellis, Clairgeau, Rujava jesenska maslenka, Lesenobarvna ma- slenka, Boskova maslenka, Vekoslava avranžka, Lieglava maslenka, Pastorka, izmed domačih : Tepka, Vahtenca, Farca. Razven tega se je oziralo na pra- vilni razvoj (obliko), dobroto vrst, stanje drevesnih nasadov in ugodnejši ali manj u^oden kraj in lego za sadjerejo. (Dalje prih.) Dopisi. Iz Sela. (S o k o 1 s k a surovost!) — Pod tern naslovom se redkokdaj piše v naše cenjene liste, ali sedaj smo v to primorani. Tudi temu dopisu dani na- slov je popolnoma opravičen. V nedeljo dne 17. t. m. so ustano- vili sehki liberalci „prepotrebno" so- kolsko wiustvo v Selu. Na to slavnost je prihiteio nekaj občinstva tudi od zu- naj, seveda sami liberalci po prego- voru: „Gliha v kup štriha". Da so prišli tudi „Sokoli", to se razume in sicer iz Črnič in Ajdovščine. Seiski liberalci so Čutili v sebi pravi sokolski praznik. Vsi so se precej opoldne oblekli v „parado". Vseh je navdajalo veliko veselje in si- cer tako, da so vsl od samega veselja pozabili iti k popoldanski službi božji. Pa kaj bo služba božja proti „Sokolom"? „Sokolov" se ne vidi vsak dan! Tako so si mislili. Ko so se „Sokoli" malce „pocingali", se je začela prosta zabava, namrfcč pijača. Pri tern se je tudi kon- stituiral novi odbor. Ko so se tako za- bavali po stari sokolski navadi pri ob- loženi mizi, ustaneta dva ajdovska so- kolska junaka ter jo mahneta proti Ba- iujam. Ko sta se vračala iz Batuj v Selo, je nanesel slučaj, da sta srečala na potu našega brata „Orla" Maksa Fur- Ian iz Sela, kateri je bil namenjen k rednim nedeljskim telovadnim vajam v Batuje.Brat Maks jih že od dalečpozdravi in sicer lepo uljudno, kakor je to vedno njegova navada. Ko pa prideta „Sokola" do njega, stopita predenj ter eden iz- med njiju zakriči: „Kaj pa misliš Ti ? Kaj pa delate, Vi Batujci ? 1" Brat Maks odgovori mirno: „Kaj pa hočete, saj Vam nismo naredili nikdarnič hudega?" ,Sokol" videč, da „Orlu" ni do prepira, se raztogoti ter rnu iztrga društveni znak „Orlov" iz rok. Brat Maks je s žalostjo v srcu zapustil mesto bojišča, kjer je izgubil svoj tako lep „Orlovski" znak. Ko se že za nekaj korakov oddalji, se obrne nazaj in reče: „Se vidimo na pri- stojnem mestu, saj vaju poznam!" Ko to zaslišata „Sokola", pobere jeden njiju kamen strašno preklinjajoč. Le. svojim brzim nogam se ima brat Aiaks zahva- liti, da se mu ni zgodilo kaj hujšega. Vprašamo „Sokolski odsek" v Aj- dovščini, ali je ta čin, katerega sta na- pravila njegova člana, človeški ali se kaj takega spodobi omikanim ljudjem, kaj pa še le takemu nar. društvu, ka- terega člani se nagovarjajo med seboj z besedo „brat". Vprašamo tudi „Sokole", kaj je pri našem orlovsKem znaku toliko grdega, da ga ne morejo videti ? Saj vendar ima naš znak pod orlorri znamenje slov. za- stave. To Vas vendar kot Slovence ne sme bosti v oči! Mogoče pa Vas bode, ker jj znamenje sv. križa na znaku! Toda tudi to Vas ne sme biti v oči kot kat. kristjane. Saj vendar poznate ver- sko resnico, katera pravi: „Po sveterrt križu je došlo zveličanje na ta svet!" Sicer pa, naj Vam to ali ono pri nas ne ugaja, pustite nas vseeno pri mini, kakor pustimo mi Vas. Pri tern poglejte naše brate ,.Orle", kako se držijo svojega gesla, katero se glasi: ,.Z uma svitlim mečem. na krščanski podlagi se borimo proti svojim nasprot- nikom in gotovi smo zmage". Pod tern geslom se bomo borili tudi proti „So- kolom" in gotovi smo. da jih potisnemo v kot. Naj se to zgodi prej ali slej — ali do tega mora priti! V e č „0 r I o v". Iz Medane. — Tudi k nam prihaja nekaj „Kmečkih glasov'. To pa po vsej sili, kajti dotičniki. katerim prihajajo, so jiti že večkrat vrnili. Čenni ta usiljivost? Agrarna stranka pri zadnjih volitvah ni dobila pri nas niti toliko glasov, kolikor „Glasov" pošiljaMrmoljav Medano. Kaj ne?Medanci so pa res nehvaležni ljudje! Politični pregled. Proračun za 1910. Finančni minister Bilinski pred- loži danes državnemu zboru proračun za 1. lQlO.'Proracun izkazuje deficita 4 2 m i 1 i j o n o v kron. Novo srbsko ministerstvo. Novo srbsko ministerstvo je sle- deče sestavijeno: Pašic, staroradikalec, predsedstvo, Milovanovič, unanje stvari, Ljuba Jovanovič, notranje stvari, Protič, finančno ministerstvo, mladoradikalci Zujovič, ministerstvo za pouk, Timoti- jevič, pravosodno ministerstvo, Proda- novič, trgovinsko ministerstvo, Vulovič, ministerstvo za javna dela, polkoynik Marinovič, vojno ministerstvo. Potovanje ruskega carja v Italijo. Ruski car je dospel v soboto v Racconigi. Vreme je bilo krasno, mesto v zastavah. Od kolodvora do kraljeve palace so plapolale ruske in italijanske zastave. Na kolodvoru so pričakovali carja italijanski kralj z ministerskim pred- sednikom, ministrom za unanje stvari ter načelniki vojaških in civilnih ob- lastnij. Ob prihodu ruskega dvornega vlaka je vojaška godba zasvirala rusko himno. Vladarja sta se prisrčno pozdra- vila in objela. Potem sta se vladarja v spremstvu peljala v kraljevsko palačo, kjer je visokega gosta pričakovala ita- lijanska kraljica v spremstvu dvornih dam. Car je kraljici poljubil roko ter ji prinesel pozdrave carice. Ob 8. uri zve- čer je bil dvorni dine, med katerim je svirala godba. Mesto je bilo razsvet- ljeno. Godbe so korakale po mestu svirajoč vesele koračnice. V nedeljo sta se podala vladarja na lov, na katerem se je baje postre- lilo tisoČ fazanov in sto zajcev. Ob 5. uri je bil od kraljice ponujen čaj. — Zvečer je bil dine, pri katerem sta držala vladarja svoje namizne go- vore. Oba vladarja sta poudarjala, da se vsled pomoči, ki so jo dali ruski mornarji o priliki velikega potresa v Kalabriji in Sicilji nesrečnemu ljudstvu, italijanski in ruski narod približujeta ter da je to glavna podlaga za vzdrže- vanje mini v Evropi. Po dineju se je vršil koncert pod vodstvom Mascagnija. Car je podelil več odlikovanj. Odpotoval je car včeraj ob 3. uri popoldan po isti poti, kakor je prišel, nazaj v Rusijo. Lev Nikolajevič Toistoj je po poročilih iz Moskve zopet ne- varno obolel. Starčka ostavljajo moči in spomin. Njegovo stanje je nevarno. Domače in razne vesH. Dežolnozborska volitev v skupinl veleposestnikov. — V soboto se bode vrsila deželnozborska volitev v skupini naših veleposestnikov. Od izida te vo- litve je mnogo odvisno, ali bode delo- val novi deželni zbor redno, vspešno in plodonosno. ali pa nastane v njem ravs in kavs, ki bo oviral vsako pa- metno delovanje. Po našem mnenju mora biti posebno našim veleposestni- kom mnogo na tern ležeče, da bode de- želni zbor mirno deloval. Resitve čaka namreČ vse polno velevažnih gospodar- skih vprašanj, ki so tudi za naše vele- posestnike prevelike važnosti. Ako ho- čejo torej naši veleposestniki, da bodo ia vprašanja rešena prej ko prej, potem naj oddajo v soboto svoje glasove na- šim kandidatom veleposestnikom V na- sprotnem slučaju, ako oddajo svoje gla- sove od „Soče" postavljenima kandida- toma odvetnikoma in ne vemo še komu, ker se je gospod visji sodni svetnik Rutar odpovedal kandidaturi, delali bodo za to, da nastane v deželnem zboru zo- pet ravs in kavs ter da se onemogoči vsako resno delo. Povedati moramo namreč našim veleposestnikom, da se pripravljajo naši nasprotniki že danes na obstrukcijo, ki brez drugače izbruhne v novem deželnem zboru, ako prodrejo pri sobotni volitvi njih kandidatje. Vele- posestniki, torej pozor! kajti ako na- stane v novem deželnem zboru ravs in kavs in se bodo v njem mesto resnega dela uganjale burke, zgodilo se bode vse to prav zaradi tega, ker ste Vi tako hoteli, oddavši svoje glasove „Sočinim" kandidatom. Slavnostno odkritje spominske plošče Henriku grofu Faverges v Pod- gori se je izvršilo minulo nedeljo z naj- večjo slovestjo. Uže na predvečer je bila cela Podgora v zastavah. Krasno razsvetljena je biia palača grofa Žige Attemsa, pred katero je koncertirala po- polna vojaška godba. Umetni ognji v vseh mogočih varijacijah, katere je preskrbel pyrotehnik g. F. Makuc. so oznajali v temni noči naokoli redko slavnost. Topiči so pokali, raz zvonika pa se je razlegalo pritrkovanje zvonov. — Drugi dan je bila sv. maša v kura- cijski cerkvi, katero je daroval naš prevzvišeni knezonadškof Frančišek Bor- gia Sedej ob asistenci domačega preč. g. kurata Cirila V u g a, č. o. kapucina p. 0 t o n a, škofijskega kancelarja preč. g. Zamparota, vojaškega kurata preč. g. La cine. Uže pred sv. mašo se je zbirala na trgu pred cerkujo visoka aristokracija. Vojaštvo je delalo špalir od glavne ceste do cerkve. V cerkvi smo opazili med drugo visoko gospodo tržaškega namestnika princa Hohen- 1 o h e,, dvornega svetnika in vodite- lja goriškega okrajnega glavarstva grofa ^Attemsa, državna poslanca dr. Antona Gregočiča in svetnika Josipa F o n a, deželnega poslanca prof Ivana Berbuča, grofa Žigo Attemsa, barona B i an ch i a, barona T e u f f e n- b ach a in še celo vrsto odlične go- spode. Vojaštvo je bilo mnogobrojno tastopano. Opazili smoadmirala Spau- n a, dva general a (imeni nam nista znani), goriškega brigadnega poveljnika š popolnim zborom častnikov goriške garnizije, nadalje deputacijo 52. peš- polka iz Budimpešte, pri katerem polku je služil grof Faverges itd. V cerkev so sineli le vabljenci, Med sv. mašo je svirala vojaška godba. Zunaj pred cerk- vijo pa je častna stotnija vojakov od- dajala salve. — Topiči so pokali okoli cerkve. Po sv. maši je prev- zvišeni podelil z Najsvetejšim sv. bla- goslov vojaštvu, veteranom in množici, ki se je tria pred cerkvijo. — Po kon- čanem sv. opravilu se je zbrala gospoda pred cerkvijo, kjer je bila napravljena govorniška tribuna, okrašena s sloven- skimi in drugimi zastavami. Najprvo je govoril polkovnik 52. pešpolka iz Bu- dimpešte, Resch, ki; je na krauso,QriLaJ junaški čin Henrika grofa Faverges, ki je 1. 1809 v temni in viharni noči s 50 prostovoljci preplaval naraslo reko Sočo, napadel v Podgori francosko vo- jaško stražnico ter se bil z omenjeno stražo pet ur, toliko časa, dokler je naša armada napravila most preko Soče in tako zapodila sovražne Francoze. — Za njim je govoril v slovenskem jeziku veteranski poveljnik g. S i ui č i č, ki je pozdravil vse navzoče in orisal zgodo- vino bitke naših vojakov s Francozi •!. 1809, pri kateri, kakor uže povedano, se je odklikoval grof Faverges. — Potem je govoril še v italijanskcm jeziku pred- sednik veteranskega društva g. Jacob i v ravno istem smislu, nakar se je množica podala na lice rnesta, kjer je uzidana spominska plošča. Spominska' plošča je uzidana v vrtnem zidu grofa Žige»Attemsa ob glavni cesti, ki pelje od železniškega mosta skozi Podgoro. Ko so bili udeleženci zbrani na lieu mesta, je zagrinjalo, ki je ploščo pokri- valo, padlo, stotnija vojakov je od- dala salvo, godba je zasvirala.* C2- sarsko hfmn^ in na bregu Soče so gr- meli topovi. Plošča je umetno delo g. Bitežnika v Gorici. Nosi najprej slo- venski, potem nemški in italijanski napis. Slovenski tekst je ta-le: „Henrik grof Faverges, c. kr. stotnik 52. pešp. nadv. Franc Karol preplaval je v vi- harni noči dne 11. aprila 1809 visoko naraslo Sočo z nadporočnikom Leopold Cörghö in 50 hrabrimi možmi, napadel posadko stražnega stolpa tu v Podgori. Vstrajali hrabro pet ur proti naskaku- jočim Francozom ter omogočil tako lastni brigadi zgradbo mosta in prehod. Za to slavno bojno dejanje mu je bil podeljen vitežki križ vojaškega reda Marije Terezije!" —" Plošca nosi udol- beno sliko Favergesovo. — Ko je prev- zvišeni knezonadškof blagoslovil ploščo, je govoril goriški brigadni, poveljnik v imenu častniškega zbora goriške po- sadke ter slavil Favergesa. Potem je govoril predsednik veteranskega društva g. Jakob i ter rekel, da je spominsko ploščo postavilo veteransko društvo in 52. pešpolk. Nadalje je govoril cesarski namestnik princ Hohenlohe v pa- trijotičnem smislu. Konečno je govoril Žiga grof Attems, nakar se je vršil defile pred namestnikom in drugo go- spodo. Venci so bili 4 položeni. — S tern se je slavnost zaključila. Depu- tacija 52. pešpolka se je nato v koči- jah podala v Rubije, kjer je položila venec na spominsko ploščo barona Fiillerja, ki se je odkrila tamkaj pred par leti. Poraz liberalizma. „Sočlnega" gro- movnika hudo peče poraz njegove li- beralne strančice v s danjih volitvah. Najbolj mu trže srce tarnanje njtgovih izvengoriških liberalnih bratcev zaradi tega poraza. Ali on si zna pomagati, „modra" glavica! Ko ne more falzifi- cirati sedanjosti, ki je vsakomu še živo pred očmi, pa ignorira polupreteklost, da se le ujame na noge in roke kot mačka. Začudeno in naivno vprašuje v „Soči": Kaj pisarijo zdaj razni listi, „kakor da bi bili goriški naprednjaki pregnani iz pozicij, v katerih so se prej trdno držali. Kdor bere razne Članke, pa ne pozna razmer v deželi, niora- mi- sliti, da so na Goriškem liberalci go- spodarili, pa so jim gospodarstvo vzeli klerikalci u rok ter jih pahnili iz de- želnega zbora in raznih drugih korpo- racij. Vendar pa je resnica ta, da na- predna stranka ni bila na krmilu, ni gospodarila ne v deželnem zboru in nikjer drugdje, torej ni mogla biti od nikjer pregnana, in nič se ji ni vzelo iz rok. V minolem deželnem zboru so bili na slovenski strani komaj 3 na- predni poslanci, gospodaril pa je v de- želni hiši Pajer z Gregorčičem .. .." Kdor to čita, ta se mora ne- hote vprašati: Ali je „Sočin" gromovnik prespal lansko leto ? Ali ne ve za lanske deželnozborske volitve? Ali ne ve, da so mu te volitve prinesle skoro dvo- tretjinsko večino slovenskih poslancev, seveda ne po njegovi zaslugi, ampak po zaslugi agrarcev, ali prav za prav dejstva, da ni ljudstvö moglo še izpoz- plačevalci zaradi formalnih in fiskalič- nih zahtev c. kr. davčnih oblasti no bili deležni dobrot, ki jih izrocno predpisuje zakon. C. kr. finančno ravnateljstvo je od- govorilo deželnemu odboru koncem ok- tobra, da samo radi tega. kor so so vra- čale oškodovancem naznanila. se jim ni še odtegnila dobrota, ki jo niuli zakon, kajti poizvedovanja o škodi so niso od- rekla v nobenem slučaju, torej tudi ne, ako se naznanila niso izpopolnila; tež- koče, radi katorih je došla pritožba. ob- stoje le v tem, da morajo zastopniki oškodovancev zopet prodložiti vrnjena jim naznanila z opazko. da jim ni bilo mogoče izpolniti prejetega naročila radi pomanjkanja katastralnih podatkov, (torej iz utemeljenega razioga). V dokaz, da se v pcsledniem časn zakon ni strogo izvrševal je naglašalo c. kr. finančno ravnateljstvo. da so se odpisali davki lota 1007 samo v politisiern okraju go- riskem v skupnem znesku 45.881 kron proti 10.775 kron leta 1906. (Dalje prih.) Knjizevno'st. Trgovski koledar. Letosnji kolcdar se odlikuje po obširni izborni vsebini tako. da je vreden sovrstnik dosedaj izislih koledarjev društva „Merkur". Koledar priporočamo občinstvu. posebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar je uredil g. Dr. Alarn. Cena nui je s pošt- nino vred 1 \\ 20 v. Naročuje se pri trgovskemu društvu „Merkur" v Ljub- Ijaiii. Prosiva aahtevati listkc! Največja trgovina z žetezjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbem Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranižča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano rredeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi. pumpe za kmetijstvo, sadjercjo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja. EllO kroilO Uilgrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s po trdili najine nove amerikansko blag-ajne, da je kupil pri naju za 100 kron biaga. Prosiva zantevati listke! o n u bL a 0 O C O a o d W u o o M O i o H O P o p P o I nasledaik T. Slabanja ^ srsiirep in poziatar u Eorici elica Morelli 1Z | od ikovan z zlato svetinjo x ?e priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za **& ssakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje ik ve tudi na obroke. Kcnkurenca v cenah izključena. ^ Cenike gratis franko ua dorn. <ä Fani Drašcek, raicga fivölnih strojev fioriia Stotoa »Iia hiš. ši 2. Piodaa stroje tudi na teden- ske aii [>tese Original! Victoria stroj! SO IWl((>ilplilv liCjŠ. - I l!lVieil!(l V'.:zenje uek amnanje). TvrJk.i stavi nt i.t/polfc^o sir;inKaiii U: ilr'jiiro, i'i puufujl- l'Kl- pi.'K'llit Original Victoria" stroji ;O ua|U..I|S'. 'C.iJ«-ii-i . - h d(..- s\;d;ii ui: ¦i'.tjciili tovaren. Za vsak stroji jamčiva 10 let. Nikdo :!;.] i-f zaiiiu-ii pnhiu; .'..IOi.iat si pred nakupofi, „v> x \ \z'\ n"a 1- \ v ! c toria" si-.uje. Edina zaloga „Original- Victorja" strojev in drugili šiv alnili strojev, dvokoles „Puch " orožja, municije in vseli lovskili priprav pri tvrdki Kerševani & Cuk - Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v c a r. Tiska „Narodna Tiskarna" (od#ov. L. L u k e ž i č.)