LJUBLJANA IN BRŽČAS VSA SLOVENIJA BREZ NUJNIH ZALOG SVEŽEGA MESA MESO OD DANES DO JUTRI # Bomo zavoljo nenačrtne politike do razvoja kmetijstva sčasoma po sili razmer postali vegetarijanci, ali pa je morda le še kak drug izhod iz »mesne krize«? Stran 5 1942- TRIDESET LET - 1972 ,\Vv DELAVSKA ENOTNOST i' -ti V nedeljo popoldne Foto: A. ULAGA Stabilizacija gospodarstva zahteva tildi odrekanje Predsedstvo RS ZSS zavrača predlog ZIS, da se lahko splošna poraba letos povsod v Jugoslaviji po-Veča samo za 14 % # Predlagana drugačna rešitev: dvig splošne porabe naj bo za 4-5 % manjši od porasta družbenega proizvoda |\SI . j Mercator vreme ni zanesljivo zanesljiv je Zadnja seja predsedstva RS ZSS - bila je v ponedeljek, vodil jo Je predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek — je po dolgo-raJni, včasih kar burni razpravi razčistila vprašanje, ki je bilo na Pl enem dnevnem redu: kakšno stališče zavzemajo slovenski sindi-ati do politike splošne in kolektivne porabe, ki jo je za letos Predlagal izvršni svet' skupščine SRS? To stališče bi lahko strnili takole: Tudi letos mora biti p stveni cilj ekonomske po •» ..vivaicim uuretv rned drugim tudi brez om nja splošne in osebne pon n.e moremo zamisliti. Stat ?'ia _ in poraba, kakršno nneli do sedaj, ne gresta sl ^potrebno, da splošno pi nižamo, niti ni potrebno, °niejujemo na dosedanjo i obvladovati pa moramo Ječanje - in to tako, < j % manjše od naraš ruzbenega proizvoda. T j.Vet*a imelo določene ] s katerimi moramo ati; kakšne naj bodo te i r*ce. m kje naj bi jih bile Ni dvoma, da se morajo aevanja za stabilizacijo darstva čutiti na vseh področjih, ne pa samo na področju splošne porabe. Pri tem pa ukrepom za stabilizacijo nikakor ne smemo vnaprej izražati nezaupanja, saj bi to spodkopavalo njihovo spoštovanje. Politika, ki jo je za splošno in kolektivno porabo predlagal republiški izvršni svet SRS in ki v glavnem odraža tudi zahteve naše organizacije, pa se lahko naenkrat zruši, če bo sprejet predlog zveznega izvršnega sveta, da mora biti dvig splošne porabe v vsej Jugoslaviji omejen na 14 %. V Sloveniji smo ta dvig predvideli za 16%, ob dvigu družbenega proizvoda' za 20,3 %. Na tej podlagi smo tudi že povečali pokojnine in otroške dodatke. Zakaj naj \bi povsod v Jugoslaviji omejevali dvig splošne porabe na enak odsto- venski sindikati zavračajo pred-tek, ko pa zagotovo lahko pri- log ZIS o linearnem omejevanju čakujemo, da tudi odstotek dvi- porabe, in predlagajo, naj nara-ga družbenega proizvoda ne bo ščanje porabe sicer omejujemo, povsod enak? Zaradi tega slo- (Nadaljevanje na 2. strani) V OKVIRU Da bi vsi razumeli govorico številk Te dni bodo v delovnih organizacijah končani zaključni računi poslovanja v letu 1971. Dolge kolone številk bodo na koncu povedale, kakšni rezultati so bili doseženi, organi iz delavskega samoupravljanja in celotni kolektivi pa bodo pohvalili tisto, kar je bilo dobro, in kritizirali vse tisto, kar se je iz takšnih ali drugačnih razlogov izkazalo kot slabo. Sindikati so zelo zainteresirani, da bi bile razprave o zaključnih računih čim širše, čim tehtnejše in čim odkritejše. Dejstvo je, da so podatki iz zaključnih računov zelo zapleteni in da za- > radi tega sami po sebi ne povedo vsakomur tistega, kar za njimi stoji. Zato pa je naloga strokovnih služb, da te podatke prikažejo tako razumljivo, da bo govorica številk najbolj zgovorna govorica tudi za tiste, ki sicer z njimi nimajo veliko opraviti. Če bomo to dosegli, potem bodo delovni kolektivi vedeli, kakšne naloge jih čakajo, da bi izboljšali gospodarjenje, in laže se bodo odločali'o takšni delitvi dohodka, ki bo v pravem sorazmerju z delovnimi prizadevanji vseh zaposlenih ter hkrati zagotovilo njihovega jutrišnjega dne. Pomen teh razprav je izredno velik tudi zato, ker zares pretehtana ocena dela v minulem letu daje tudi realna izhodišča za letošnje poslovanje, za katero pa vemo, da ne bo potekalo v lažjih pogojih, kot so bili lanski. Vsi ukrepi, ki jih je do sedaj sprejel zvezni izvršni svet za stabiliziranje gospodarskih gibanj, so bolj ali manj re-strikcijskega značaja in vsi so usmerjeni na dohodek delovnih organizacij. ,,Dohodkov ni prostor“ delovnih organizacij, predvsem seveda gospodarskih organizacij, se zožuje, to pa zahteva njihova še večja prizadevanja, (Nadaljevanje na 3. strani) NA LINIJI 323-554 VELENJE Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Velenje je na zadnji seji, bila je v četrtek, 3. februarja, obravnavalo poročilo posebne komisije o položaju in odnosih v Industriji plastike Polypex Šoštanj in uresničevanje resolucije o odgovornosti nosilcev samoupravnih ter drugih družbenih in javnih funkcij, ki jo je sprejela novembra lani zvezna skupščina. MEŽICA Aktiv komunistov -članov republiškega sveta ZSS je v petek razpravljal o delu in nalogah komunistov v sindikatih. Razpravi sta prisostvovala tudi predsednik CK ZKS Franc Popit in član ..sekretariata CK ZKS Zvone Dragan. Po končani seji aktiva komunistov je plenum RS ZSS razpravljal o nekaterih ukrepih za odpravo nelikvidnosti gospodarstva. O delu aktiva komunistov RS ZSS in plenuma RS ZSS bomo poročali v prihodnji številki. VELIKO DELA ZA SINDIKAT Te dni je bila v Mežici II. konferenca rudniškega odbora sindikata Rudnikov svinca in topilnice Mežica. Na konferenci so govorili o delovni usmeritvi sindikalne organizacije in o reševanju nekaterih gmotnih vprašanj članov delovne skupnosti, pri čemer so predlagali delavskemu svetu več ukrepov za izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih. Konferenca se je zavzela za ustanovitev posebnega solidarnostnega sklada v okviru mežiških rudnikov svinca in topilnice, iz katerega bi izplačevali socialne pomoči. Na II. konferenci rudniškega odbora sindikata so vnesli v delovni načrt za letošnje leto 1972, kot so sami poudarili, vse tiste naloge, ki se jim zdijo v sedanjem času najbolj pomembne. Med drugim se z delovnim programom zavzemajo za boljše izkoriščanje delovnega časa, rudniški odbor sindikata bo pripravil predloge kandidatnih list za bližnje volitve članov vseh samoupravnih organov, pri čemer si bodo prizadevali, da bi bilo izvoljenih v samoupravne organe kar največ neposrednih proizvajalcev. Sindikalna organizacija mežiških rudarjev in topilni-čarjev se tudi zavzema, da bi čimprej uskladili samoupravne akte z ustavnimi dopolnili in da bi uveljavili kar najbolj neposredno in racionalno obliko samoupravljanja. V odboru poudarjajo, da je skrb za razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov tudi naloga sindikalne organizacije, zato bodo v prihodnje dvakrat letno obravnavah delo vseh samoupravnih organov. Na II. konferenci rudniškega odbora sindikata so se zavzeli tudi za ponovno organizacijo predavanj o aktualnih gospodarskih in drugih vprašanjih za člane samoupravnih organov ter za okrepljeno družbeno politično usposabljanje članov sindikalnih vodstev. Govorili so tudi o gradnji stanovanj, pri čemer ne kaže prezreti pobude, da naj bi preučili možnosti za uvedbo samoprispevka za stanovanjsko izgradnjo. ZAGORJE Sprejeli so akcijski program Delovni dogovor članov osnovne organizacije zagorskega rudnika je bil z razliko od vseh dosedanjih izredno živahen. Rudarji so odkrito spregovorili o vseh perečih vprašanjih in se zavzeli tudi za okrepljeno dejavnost svojega sindikata ne samo pri gospodarjenju, marveč tudi pri odpravljanju številnih socialnih problemov, s katerimi se srečujejo. V ospredju pozornosti je bila usoda obrata Kisovec zagorskega rudnika, kjer zaloge premoga usihajo. Brž ko bodo znane zaloge in možnosti njihovega izkoriščanja, se bo treba odločiti, ali nadaljevati z delom v obratu ali pa rudarje.premestiti v sosednji kotredeški obrat. Zagorskemu rudniku vse bolj primanjkuje jamskih delavcev, to pa je tudi vzrok, da bodo v tej delovni enoti zasavskih premogovnikov letos nakopati manj premoga kot Jani. V rudniku Zagorje imajo zdaj že blizu 300 invalidov, delovnih mest zanje pa vse manj, zato bo morala širša družbena skupnost pomagati pri ustanavljanju novih dejavnosti za te delavce. Sicer pa so na letni konferenci predlagati, naj bi sindikat v prihodnje še bolj kot doslej pomagal pri razreševanju teh in drugih vprašanj. Z zadovoljstvom so udeleženci konference tudi ugotovili, da slovenska družbena skupnost naposled le še računa s premogovniki in da jih bo vključila v letošnjo energetsko bilanco. —m— $ CELJSKEGA POSVETA 0 ZAPOSLOVANJU NAŠIH GRADBENIH DELAVCEV V ZR NEMČIJI_ Zahtevajo več skrbi za delavce Vse kaže, da nekaterim podjetjem - med njimi tudi našim - bije zadnja ura na gradbiščih v Zvezni republiki Nemčiji Minuti ponedeljek je bil v Celju informativni posvet o zaposlovanju naših gradbenih delavcev v Zvezni republiki Nemčiji. V sporazumu z Gospodarsko zbornico SRS, svetom za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala ter komisijo tega sveta za delo v tujini je posvet sklical republiški odbor Sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Posveta so se udeležiti predstavniki številnih gradbenih podjetij. Po uvodnih besedah Janeza Tršana, predsednika republiškega odbora Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ki je opozoril na številne probleme, s katerimi se srečujejo naši delavci v tujini, je obširneje spregovoril o omenjeni problematiki Aleksander Čerče, predstavnik sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije in član predsedstva DGB v Frankfurtu. Iz njegove informacije tudi povzemamo nekatere ugotovitve. Od leta 1965 do danes je zapustilo gradbeno dejavnost v ZRN blizu 300.000 nemških delavcev. Za prekvalifikacijo so se odločili predvsem mladi ljudje, zato je danes povprečna starost nemških gradbenih delavcev zelo visoka. In zakaj mla- Dejavni na vseh področjih • Iz programa mariborskih sindikatov za letošnje leto Kakor smo že poročati, je občinski sindikalni svet v Mariboru na zadnji plenarni seji obravnaval in sprejel tudi svoj delovni program za letošnje leto. Že bežen pogled na ta program dokazuje, da nameravajo biti mariborski sindikati dejavni na vseh področjih, ki kakorkoli zanimajo delovne ljudi, ter da so to svojo dejavnost zasnovati zelo načrtno, saj so določili zelo konkretne nosilce nalog in odgovornosti za spremljanje in urejanje problemov s posameznih področij. Glede na to, da bodo mariborski sindikati več zasedanj svojih organov namenili konkretnejšemu obravnavanju problematike posameznih področij in vsakič ugotavljali tudi lastno aktivnost, uspehe, težave in slabosti, bo takrat pač primernejša priložnost za celovitejše obravnavanje njihove aktivnosti. Tokrat pa naj samo povzamemo okvirni seznam nalog, s Katerimi se v letošnjem letu predvsem nameravajo ukvarjati mariborski sindikati. V prvi vrsti gre za aktivnost pri" stabilizaciji gospodarskega položaja v organizacijah združenega dela, za prizadevanja v zvezi z nadaljnjim izpopolnjevanjem sistema samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter za naloge pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja in uveljavljanja ustavnih dopolnil. Prav tako pa so mariborski sindikati v svoj program za 1972. leto zapisali tudi več nalog s področja samoupravne normativne dejavnosti, informiranja delavcev, izobraževanja in kulture, življenjskega standarda in problemov v zvezi s socialnim razlikovanjem, delovnimi razmerami in varstvom pri delu, splošnim ljudskim odporom in, slednjič, tudi s področja organiziranosti delavcev pri zasebnih delodajalcih. -m G di tako množično zapuščajo gradbeništvo? Predvsem zaradi narave dela, kije mimo dmgega povezano tudi z nadurnim delom. Skratka, Zvezna republika Nemčija je postala v kratkem času izredno zanimiva za tuje g.adbene delavce. Tako dela danes v Nemčiji že blizu 360.000 tujih gradbenih delavcev, od tega 160.000 Jugoslovanov. Glede na vse to in dejstvo, da si družba v ZR Nemčiji zelo prizadeva oživiti gradbeništvo in izboljšati položaj zaposlenih v tej dejavnosti, se možnosti zaposlovanja za tuje delavce nekoliko zaostrujejo. Nemški sindikati si, na primer, prizadevajo, da bi omogočili polne mesečne osebne dohodke gradbenim delavcem za vseh 12 mesecev na leto, ne glede na gradbeno sezono oziroma vremenske raz-- mere. Nedvomno bodo nemški sindikati to svojo zamisel tudi uresničili. To pa z drugimi besedami pomeni, da bodo morala računati nemška in z njimi vred tudi naša gradbena podjetja na nove obremenitve. To so dejstva, s katerimi se bo potrebno sprijazniti in jih nikakor ne bo možno prezreti. Glede na kalkulacije naših gradbenih podjetij v Nemčiji gre torej za dokaj pomembno zviševanje cene živega dela. Dalje: že v marci! letos bo pričel veljati v Zvezni republiki , Nemčiji zakon o minimalnih razmerah prebivanja gradbenih delavcev. To pomeni, da bo z zakonom popolnoma natančno določeno, v kakšnih razmerah bodo smeli živeti gradbeni delavci. Tako se utegne primeriti, da bo v marsikaterih primerih inšpekcija prepovedala bivanje gradbenih delavcev, kar se je, mimogrede povedano, pogosto primerilo tudi doslej. Le mesec dni pozneje pa bo stopil v veljavo tudi zakon, ki bo natančno določal pogoje zaposlovanja in ki bo obenem omejeval možnosti prekupčevanja z „delovno silo“. ssč-- post»v° melbrosia® Skratka, razmere pri zaposlovanju v Zvezni republiki'Nemčiji se spreminjajo. Delodajalci hočejo čedalje bolj sodelovati — le z ustrezno organiziranimi gradbenimi podjetji. Biti dobro organiziran pa pomeni z drugimi besedami tudi izpolnjevati večje obveznosti do delavcev, kot je bil to primer še včeraj. Vse torej kaže, da nekaterim podjetjem — tudi našim — bije zadnja ura; kdor namreč ne bo spoštoval nemške zakonodaje in nove tarifne politike, ta bo moral zapustiti Nemčijo s prvim vlakom. Stabilizacija gospodarstva zahteva tudi odrekanje (Nadaljevanje s 1. str.) vendar ne linearno, temveč v odvisnosti od naraščanja družbenega proizvoda, od katerega naj bo poraba manjša za 4—5 %. O tem svojem stališču bo predsedstvo RS ZSS obvestilo tako Z1S kakor tudi slovenske poslance v zvezni skupščini. Uvodno besedo v razpravo o predloženi politiki glede splošne in kolektivne porabe v letošnjem letu je imel podpredsednik RS ZSS JOŽE GLOBAČ-NIK. Dejal je, da je o tej politiki predsedstvo že razpravljalo sredi lanskega decembra, ko je o njej zavzelo tudi svoja stališča. Ta stališča je izvršni svet v glavnem tudi upošteval, ko je moral zaradi devalvacije in drugih ekonomskih ukrepov ob koncu minulega leta nanovo preračunavati bilanco porabe. Prišlo je torej do novih preračunavanj, vendar na enakih izho-, diščih, zaradi česar tudi sindikatom ni treba spreminjati stališč do predlagane politike splošne in kolektivne porabe. Tovariš Globačnik je precej pozornosti posvetil tudi »Spomenici" RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti, s katero je ta sindikat javno protestiral proti predlogu izvršnega sveta, naj bodo osebni dohodki v družbenih dejavnostih omejeni na 95 % ravni, ki jo predvidevajo njihovi samoupravni sporazumi. Izrazil je dvom v točnost primerjalnih podatkov v „Spo-memci“ glede osebnih dohodkov v gospodarstvu in negospodarstvu — predvsem zato, ker niso izvedeni iz samoupravnih sporazumov. Na te njegove pripombe so predstavniki RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti VINKO KASTELIC, IGOR PONIKVAR in SLAVKO GRČAR v razpravi odgovorili z naslednjimi argumenti in stališči: Drži, da so pravilna osnova za primerjanje osebnih dohodkov lahko samo podatki o izvajanju samoupravnih sporazumov, ki pa jih bomo dobili šele po zaključnih računih — in zato so v »Spomenici" pač navedeni podatki, ki jih je dala statistična služba. Sicer pa glavni problem, ki ga obravnava »Spomenica" ni »zamrznitev" osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih na raven 95 fo od mase po samoupravnih sporazumih, temveč sedanja prakticistična ekonomska politika, ki pozna le ukrepe, kot so devalvacija, proračunsko omejevanje dejavnosti itd. Takšna politika pa povzroča samo nadaljnje povečevanje različnih težav — ob tem, ko so ustavna dopolnila odprla pot za drugačne rešitve. Ne moremo vztrajati pri visoko postavljenih delovnih programih in obveznostih teh posameznih služb, če hkrati ne zagotovimo njihovega finansira- nja, prav tako pa tudi ne moremo delavcem v službah odreči pravice, da spremenijo obseg svojega dela, če zanj ni dovolj sredstev. Predvsem pa je nevzdržno, da morajo družbene dejavnosti varčevati na vse krip-lje, da morajo delovni ljudje plačevati samoprispevek, če hočejo priti denimo do otroških ustanov — hkrati pa dajemo težke milijarde za gradnjo novih poslopij za banke in trgovino, ki kaj malo prispevajo k splošnemu družbenemu blagostanju .. . V marsičem je nadaljnja razprava o položaju družbenih služb dala predstavnikom njihovega sindikata, med drugim v tem, da dmžba lahko — v skladu s svojimi realnimi možnostmi — sicer omejuje nekatere storitve, ne more pa delavcev družbenih dejavnosti za njihovo delo nagrajevati načeloma drugače, kot nagrajuje druge delavce. Dejstvo je, da vse družbene dejavnosti v materialnem pogledu niso v enakem položaju, da so daleč na slabšem tiste dejavnosti — predvsem šolstvo in zdravstvo - ki si oblikujejo dohodek izključno iz proračunov. Prav za ti dve dejavnosti bi morati kot družba najbolj skrbeti, izhajajoč pri tem iz načela nacionalne solidarnosti, saj ne moremo dovoliti, da bi bila raven šolstva in zdravstva v posameznih predetih Slovenije odvisna izključno od njihove gospodarske moči. Glede zagotavljanja 100 % ravni osebnih dohodkov po samoupravnih sporazumih pa je v razpravi prevladalo mnenje, da sindikat družbenih dejavnosti ne more zahtevati te zagotovitve, saj tudi kakih 35 % delovnih organizacij v gospodarstvu ne dosega te ravni. Osebni dohodki v skladu s samoupravnimi sporazumi torej niso nekakšna vnaprej dana ..pravica" oziroma so pravica samo takrat, ko jih omogoča dohodek delovnih organizacij. Rudarji na primer, še bolj pa tekstilci, bi bili zelo zadovoljni, če bi si lahko izplačevali 95 % osebnih dohodkov, ki jim jih dovoljujejo samoupravni sporazumi. Zaradi tega se je predsedstvo zedinilo o naslednjem stališču glede osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih, ki ga bodo njegovi predstavniki zastopali tudi v republiški skupščini: pri oblikovanju deleža sredstev, s katerimi družbeni skladi in proračuni financirajo storitve družbenih dejavnosti, je kot kalkula-tivno osnovo za izračun tega deleža treba vzeti 95 % sredstev, izračunanih po samoupravnih sporazumih, hkrati pa sredstva za pokrivanje skupnih potreb delavcev — in to v tisti višini, ki jo predvidevajo samoupravni sporazumi. M. P- Pravna imsvvlovaliiiva lil: VPRAŠANJE: V aprilu 1971. leta sem bil invalidsko upokojen; dopusta za to leto nisem izrabil, ker mi delovna organizacija tega ni omogočila do dneva upokojitve. Zanima me, ali sem imel pravico zahtevati dopust oziroma ali lahko sedaj zahtevam zanj nadomestilo? ODGOVOR: V. L-CELJE Zakon o delovnih razmeijih točno določa primere, ko ima delavec pravico izrabiti svoj letni dopust v izstopnem ali tako imenovanem odpovednem roku, torej do prenehanja delovnega razmerja. To so vsi primeri prenehanja dela na podlagi odpovedi, v primeru starostne upokojitve in drugi. V teh primerih ima delavec pravico izrabiti dopust oziroma mu je delovna organizacija dolžna omogočiti, da ga izrabi. V vašem primeru gre pa za nekaj drugega - za invalidsko upokojitev - torej za prenehanje dela na podlagi zakona, neodvisno od volje delavca in delovne organizacije. Pri tem prenehanju dela ni nobenih rokov, delovno razmerje preneha z dnem vročitve pravnomočne odločbe o ugotovljeni invalidnosti. Iz zakonskih določil torej sledi, da vam delovna organizacija ni bila dolžna omogočiti izrabiti dopust do dneva invalidske upokojitve. Dopust vam je torej zapadel, nadomestil za neizrabljeni letni dopust pa zakon ne pozna. Če bi šlo za krivdo, nezakonito ravnanje delovne organizacije, bi lahko zahtevali odškodnino za neizko-. riščenje dopusta, vendar v vašem primeru delovna organizacija ni nezakonito ravnala, zato tudi ni pravne osnove za odškodnino. M. L1PUŽIČ Za enakopravnost vseh delavcev Predsednik RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije ANDREJ GRAHOR o prvi zakonodajni pobudi sindikatov Kot je znano, je predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher pred nedavnim sprejel na razgovor predstavnike RO Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije, ki so ga seznanili s svojimi stališči do sprejetega republiškega zakona o javnih cestah. Predstavniki sindikata so tedaj med drugim povedali, da imajo pripombe na vsebino tistega dela zakona, ki govori o samoupravnih pravicah delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in da bodo skladno z XXXI. ustavnim dopolnilo^! vložili predlog za izdajo zakona o spremembi republiškega zakona o javnih cestah. V odgovoru delegaciji republiškega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah je predsednik Sergej Kraigher še zlasti poudaril, da navedeni republiški zakon vsekakor pomeni velik korak naprej v primerjavi z dosedanjim stanjem in da pomeni osnovo, ki omogoča in zagotavlja usklajevanje marsikdaj zelo različnih interesov vseh tistih, ki so kakorkoli zainteresirani za cestno gospodarstvo. Ugodno Pa je ocenil tudi pobudo sindikata delavcev prometa in zvez oziroma sindikatov na sploh, da Se v skladu z uresničevanjem ustavnih dopolnil tvorno vključujejo tudi v skupščinski sistem. Končni in s stališča sindikatov najvažnejši vtis po razgovoru s predsednikom republiške skupščine Sergejem Kraigher-j®m. ie torej, da obstajajo vse oznosti za spremembo prav-ar sprejetega republiškega za-Kona o javnih cestah. * zvezi s to ugotovitvijo smo Predsednika RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slo-venije Andreja Grahorja zapro-u raz8ovor o nadaljnjih ko-rakih sindikata za uresničitev vseh tistih sprememb v zakonu, Kl bi jih morali doseči, da bi vsem delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela v cestnem gospodarstvu zagoto- vili enakopraven položaj in enake samoupravne pravice, kot jih imajo zaposleni v drugih dejavnostih. Andrej Grahor je na naše vprašanje odgovoril takole: Trenutno je pripravljen osnutek predloga zakona o spremembi republiškega zakona o javnih cestah, ki ga bomo po obravnavi in potrditvi v pristojnih republiških sindikalnih organih predložili« republiški skupščini. V bistvu gre za spremembo 24. in 113. člena navedenega zakona, torej za drugačno ureditev samoupravnih pravic, in dolžnosti delavcev v morebitnih tehničnih enotah v sestavu republiške skupnosti za ceste oziroma za drugačen sestav iniciativnega odbora za ustanovitev te skupnosti. Sedanji 24. člen navedenega zakona pravi, da o samoupravnih pravicah in dolžnostih delavcev tehničnih enot v sestavu republiške skupnosti za ceste, če bi take enote seveda bile ustanovljene, odloča republiška skupnost za ceste s svojim statutom. In kot bi bilo nesprejemljivo, da bi katerakoli temeljna izobraževalna skupnost s svojim statutom odločala o pravicah in dolžnostih šolskih kolektivov na svojem območju, tako je po našem mnenju nevzdržno tudi to, da bi o tovrstnih pravicah in dolžnostih kolektivov tehničnih enot v sestavu republiške skupnosti za ceste odločal organ, ki je po zakonu dolžan opravljati povsem druge zadeve, kot pa bi jih v praksi izvajale morebitne tehnične enote v sestavu republiške skupnosti za ceste. Značaj dejavnosti teh enot se namreč povsem ujema z dejavnostjo enot, kakršne že obstajajo v sestavu cestnih podjetij. C e torej zakon že dopušča ustanovitev tehničnih enot pri republiški skupnosti za ceste, bi status teh kolektivov vsekakor moral biti izenačen s statusom enakih kolektivov kot v cestnih podjetjih. To je tudi edina pot, ki naj zagotovi racionalno porabo sredstev za javne ceste. /V sedanjem 113. členu republiškega zakona o javnih cestah pa je med drugim rečeno, dav 31-članski iniciativni odbor za ustanov te v republiške skupnosti za ceste imenuje dva člana republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez in da ju izbere iz vrst svojih članov, torej kolektivov cestnih podjetij. Nezakonito in neumestno je, da bi sindikat izbiral predstavnike kolektivov cestnega gospodarstva v iniciativni odbor za ustanvitev republiške skupnosti za ceste. Zato bo republiški odbor, ki ga je v njegovi zakonodajni pobudi že podprlo tudi predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, predlagal, naj bi 113. člen republiškega zakona o javnih cestah spremenili v tem smislu, da bi RO sindikata delavcev v prometu in zvezah sicer imenoval v iniciativni odbor svojega predstavnika, vsako izmed sedmih cestnih podjetij v naši republiki pa tudi po enega predstavnika. Tako bi dosegli, da bi bili v iniciativnem odboru za ustanovitev republiške skupnosti za ceste bolj enakopravno zastopani tudi predstavniki cestnega gospodarstva. Po sedaj veljavnem zakonu namreč deset članov tega' odbora imenuje republiška skupščina, po 6 predstavnikov bi imele občine in gospodarstvo - izvolila in imenovala naj bi jih Gospodarska zbornica SRS, 3 predstavnike občanov kot uporabnikov javnih cest naj bi določila Avto-mo to zveza Slovenije, 2 člana odbora naj bi, kot rečeno, iz vrst delavcev v cestnem gospodarstvu imenoval sindikat, medtem ko naj bi Cestni sklad SRS delegiral dva člana svojega upravnega odbora in dva člana svojih strokovnih služb. Veljavni zakon je torej tak, da bi bili v iniciativnem odboru za ustanovitev republiške skupnosti za ceste najmanj zastopani tisti, ki zanje skrbijo. To pa v bistvu pomeni podrejen položaj kolektivov cestnega gospodarstva, s čimer se sindikat delavcev v prometu in zvezah ne more strinjati." -mg DA BI VSI RAZUMELI GOVORICO ŠTEVILK (Nadaljevanje s 1. str.) da poslovni uspehi ne bi začeti kopneti, kar bi - med drugim - povzročilo tudi zmanjševanje možnosti za nadaljnji porast življenjske ravni zaposlenih. Gre torej za življenjsko pomemqna vprašanja delovnih ljudi, ki ob zaključnih računih delovnih organizacij in ob ocenjevanju možnosti njihovega nadaljnjega razvoja vsekakor zaslužijo vso pozornost vsakega samoupravljavca. Za našo organizacijo kot celoto pa bodo zaključni računi povedali, kar smo do sedaj več ali manj lahko samo ugibali: kaj so prinesli samoupravni sporazumi o \ delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Smo z njimi prispevali k smotrnosti delitve in k boljšemu gospodarjenju nasploh, alj smo z njimi zares prispevali k stabilizaciji gospodarskih gibanj, ali smo z njimi napredovali v uveljavljanju načela, da enako delo zasluži enako plačilo? Res je, da bomo o vsem tem lahko sklepali samo na podlagi približno polletnega uresničevanja samoupravnih sporazumov, vendar pa bo tudi to gotovo omogočilo njihovo nadaljnje izpopolnjevanje in medsebojno usklajevanje. Vemo, da vse panoge našega gospodarstva niso v enakem položaju glede pridobivanja dohodka in vemo, da tretjina gospodarskih organi- zacij ne dosega dohodka, ki bi jim omogočal izplačevanje osebnih dohodkov po samoupravnih sporazumih. Vemo, da imamo v Sloveniji še vedno kakih 38.000 delavcev, ki ne dosegajo mesečnega dohodka 1000 din in vemo tudi to, da so samoupravni sporazumi odkrili velike probleme v tako imenovani primarni delitvi. Zaključni računi pa nam bodo z govorico svojih številk še točneje povedali, kje smo in kaj moramo storiti, da bomo razrešili vsaj tiste probleme, ki smo jih trenutno res sposobni razrešiti - in to tako v delovnih organizacijah, kakor tudi v naši družbeni skupnosti nasploh! MILAN POGAČNIK Prizadevanje ni bilo zaman Slovenjegraški sindikati bodo letos posvetili posebno pozornost samoupravljanju in uveljavljanju ustavnih dopolnil Slovenjgraški sindikati so na prvih dveh konferencah spregovorili o dveh vprašanjih, ki sta v središču pozornosti med vsemi zaposlenimi v Mislinjski dolini: o stanovanjski problematiki zaposlenih in o osebnih dohodkih ter sistemu nagrajevanja. Slovenjgraški sindikati so na teh prvih dveh konferencah sprejeli tudi stališča organizacije in jih predložili v razpravo in uresničitev osnovnim organizacijam sindikatov in samoupravnim organom delovnih organizacij. Ko smo se te dni pogovaijali s predsednikom Občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradec Petrom Bernardom, nas je zanimalo, ali slovenjgraški sindikati spremljajo uresničevanje sprejetih sklepov na konferencah. Stališč, ki so bila sprejeta ob obravnavi stanovanjske problematike zaposlenih, seveda čez noč ni mogoče uresničiti, vse- kakor pa bodo letos skušali ugotoviti, ah so samoupravni organi delovnih organizacij v Mislinjski dolini sprejeli eno od osnovnih stališč organizacije, ki pravi, da naj bi vsaj polovico sredstev za gradnjo stanovanj namenili za družbeno stanovanjsko gradnjo. Nekaj nalog, sprejetih na konferenci o osebnih dohodkih in o osebnem standardu, pa je bilo mogoče uresničiti v sorazmerno kratkem času. Tako je že mogoče ugotoviti, da so se v delovnih organizacijah dejansko zavzeli za odpravo najnižjih osebnih dohodkov. V tem letu pravzaprav ne bi smelo biti v občini Slovenj Gradec zaposlenega, ki bi prejel manj kot 900 dinarjev osebnega dohodka na mesec, seveda pa si bo treba prizadevati, - da se bo čimprej ta minimalni osebni dohodek povzpel vsaj na 1.000 dinarjev na zaposlenega na mesec. V letošnjem delu pa bodo slovenjgraški sindikati, kot je povedal Peter Bernard, posvetih posebno pozornost predvsem samoupravljanju v delovnih organizacijah. Ocenili bodo samoupravne odnose v delovnih organizacijah v Mislinjski dohni. Ugotavljati je namreč mogoče, da skušajo v nekaterih delovnih organizacijah omejiti pravice in pristojnosti samoupravnih organov. Tem tehnokratskim težnjam se bo treba kar najbolj odločno upreti, hkrati pa tudi ugotoviti, zakaj v delovnih organizacijah v tej koroški občini tako počasi prilagajajo statute in druge samoupravne akte ustavnim dopolnilom. Podrobno pa bodo v pripravah na III. konferenco sindikatov v Slovenj Gradcu ocenili tudi mesto in vlogo temeljnih organizacij zdmženega dela. (an) V skupni akciji Nekaj ugotovitev iz razprave na sektorskih posvetih o delu komunistov v sindikatih dikatih^01^’1 Posvet°v o nekaterih nalogah komunistov, ki delajo v sin-s p0sa22 sm? že poročali. Ker pa so sedaj navoljo tudi že stenografski zapiski P°lnienp i Posvetov> lahko posredujemo celovitejši prerez razprave 6 do-doscdanj"la^ciisl katerim so razpravljavci posvetili naj- Vem 0 programiranju družbenega razvoja je bilo na posvetu v No- blikj sonrpriiZaStla'rJ?no vPrašanje, ali je bilo smotrno, da je sindikat v repu-b°jazen da fin,rv , nCCpta-.dolgotočnega razvoja Slovenije. Izrečena je bila Pravliati’ ker ,, 1 na nižjih ravneh ne more o tem konceptu več razlagate);; koncentn mu™3"! roke“- Dejansko smo sindikati postali sopred-strinjah s St%r° neg^ razvoJa koncepta SRS zato, ker se nismo aktivno oblikovir1 pnst°pom> ki je bil pretežno ekonomski, zato smo sami "n,’""* 'kl 6o,i e"top,lv"° Pr°gramir^i,U V Cclju, pa 50 udeleženci precej obširno razpravljali tudi o ^kolZ “!,„ regionalnega razvoja. Menili so, da je sindikat to področje angažirati pri n°sti sindikat™6 S0 blle. 0cene m mnenja razpravljavcev o dosedanji aktiv-So Posehnr.tl,pn ,sPIeJemanJU ustavnih dopolnil. Udeleženci na posvetih ?° n°rrnirane°nrdarJab P°?e,- XXXI: dopolnila republiške ustave, v katerem N so raznr JL^f-1’? dolzn.ostl delavcev, organiziranih v sindikatih, pri fazo ustamrn lj ze‘eii' naJ se sindikati ustrezno vključijo tudi v drugo °SnR°vni rulTo7oeh^nhkTpno!tr MdeVaj° P°ložaj delovnega človeka v frSSfcSj? zahtevah naj se ustavne spremembe, ki zadevajo novo ° Pogoj za niH V- a'6t republikami in federacijo, čimprej uresničijo, ker je rešenih ekonom rLJ1 raz2?J samoupravnih odnosov in za odstranjevanje ne-nomskih problemov. Posebej je bilo na posvetih poudaijeno, da ?ElAVSKA ENOTNOST - ŠT. 5-5. FEBRUARJA 1972 je uveljavljanje ustavnih sprememb dolžnost vseh subjektivnih sil in ne samo komunistov v sindikatih. RazPIavljavci so ugotavljali, da bistveni cilji stabilizacijske politike v letu 1971 niso bili uresničeni. Čeprav smo se načelno vsi izrekli, da lahko samo stabilni pogoji gospodarjenja zagotavljajo stabilen položaj delovnega človeka in njegovo perspektivo, pa v praksi ravnamo nasprotno, prevladuje potrošniška mentaliteta, vsakdo skrbi bolj za svoje osebne kot za splošne družbene koristi. Izraženo je bilo mnenje, da smo s konkretno prakso pri izvajanju reformo ;■> ut, io<« : --------pri delavcih. Zato bomo morah do- politike, ki smo si jih zadali že leta 1965. Stabilnost v gospodarstvu nam bo omogočila tudi ponovno uveljavitev samoupravljanja, ki je bilo zadnje čase v razmerah bolj ..pridobivanja dohodka" kot pa ..ustvarjanja dohodka" potisnjeno na stranski tir. Nalogam sindikatov na področju usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov so razpravljavci posvetih največ pozornosti. V razpravi so potrdili naše prepričanje, da je usmeijanje dohodka kontinuiran proces, v katerem smo s podpisom sporazumov prešli le prvo fazo, in to po našem mnenju dokaj uspešno. V naslednji fazi pa bo morala naša pozornost veljati usklajevanju sporazumov med posameznimi panogami in dejavnostmi, infor-rereanju delavcev o določihh sporazumov in prilagajanju notranje delitve določilom samoupravnih sporazumov. Razpravljavci so menih, da je možnost usklajevanja sporazumov med panogami in dejavnostmi odvisna predvsem od urejanja pogojev gospodarjenja, da bodo šele spremembe na tem področju omogočale potrebno usklajevanje osebnih dohodkov in s tem tudi zmanjševanje socialne diferenciacije. Razpravljavci so menili, da je bila dosedanja aktivnost pri pripravljanju sporazumov v delovnih organizacijah preveč odvisna od posameznikov in vodstev podjetij ter njihovih služb. Delavci so še vedno slabo informirani, med njimi se širijo tudi dezinformacije, zelo pogoste so razlage, da kalku-lativni osebni dohodki sporazumov pomenijo, največji osebni dohodek za vsakega posameznika. Samoupravno sporazumevanje komunisti različno ocenjujejo. Zdi se, da razhčne ocene izvirajo iz razhčne konkretne aktivnosti pri snovanju sporazumov. Tako prihaja tudi do neargumentirane kritike, češ, da so v samoupravnih sporazumih sindikati uveljavili politiko republiškega izvršnega sveta. Dejansko pa so prav sindikati zavrnili prvi koncept zakona o progresivnem obdavčenju, ki je bil pretežno fiskalne narave, in potem aktivno sodelovali pri sprejetju sedanjega zakona in njegovi uresničitvi v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih. Razpravljavci o problemih standarda in socialne diferenciacije so predvsem zahtevah, da komunisti v sindikatih čimprej prično s konkretnimi akcijami razreševati najtežje socialne probleme. Ker uravnilovka pri osebnih dohodkih ni sprejemljiva, nekatere glavne ekscese pri delitvi osebnih dohodkov pa sporazumi že odpravljajo, si moramo prizadevati, da se čimbolj izenačijo pravice in možnosti zaposlenih iz družbenega standarda, predvsem pa je treba zagotoviti enake možnosti za izobraževanje in vzgojo, urediti zdravstveno varstvo, stanovanjska vprašanja, konvmalni standard, začeti z valorizacijo kreditov in spremeniti davčno politiko. Pri tem moramo seveda računati z realnim družbenim proizvodom, Ko so razpravljali o delovnih razmerah in o varstvu pri delu, so udeležnci celjskega posveta zahtevah, da se v Sloveniji formira ena sama rizična skup-nost, če hočemo, da bo prišlo do združitve socialnega zavarovanja delavcev m kmetov. Med posameznimi regijami so namreč tako vehke razhke, da bi bili osebni dohodki delavcev v okviru sedanjih rizičnih skupnosti zavoljo razhčne strukture kmečkega prebivalstva zelo razhčno obremenjeni. Udeleženci so menih, da je solidarnost med delavci in kmeti v republiki nujna in da to ne pomeni ustvarjanja novega republiškega etatizma. Razpravljavci o družbeni reprodukciji in samoupravni integraciji so menili da je uspešnost dosedanjih in načrtovanih prizadevanj za uveljavitev ustrez-nih dopolnil, ki zadevajo položaj delavcev v združenem delu in terjajo uveljavljanje temeljnih organizacij združenega dela. odvisna od uveljavitve potrebnih sprememb v temeljnem zakonu o podjetjih in drugih zakonov, ki morajo nuditi formalno-pravne možnosti za uresničitev novih odnosov v Združenem delu. V razpravi o razvoju samoupravljanja v delovnih organizacijah je bila ponovno izražena zahteva, naj se v občinah formirajo ustrezni organi, ki bodo spremljali notranjo zakonodajo delovnih organizacij. Razpravljavci so posebej zahtevah, da se morajo komunisti v sindikatih aktivno vključiti v razprave o posameznih modelih za uresničevanje pravic iz minulega dela, ker bomo le na ta način prišli do praktičnih - družbeno sprejemljivih modelov, kijih delovni kolektivi zelo pogrešajo. Razprava o izobraževanju in usposabljanju proizvajalcev za samoupravljanje in delo je bila zelo temeljita. Razpravljavci so podprli pobudo za sistematično izobraževanje na tem področju in tudi zamisel o ustanovitvi posebne sindikalne šole. Večina razpravljavcev je tudi predlagala, naj bi izobraževanje organizirali skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami predvsem ZKS in ZMS. Skupaj bi morah izdelati tudi programe izobraževanja in skupaj usposobili čimveč predavateljev. Enotna pohtika izobraževanja pa zagotavlja možnost, da bomo lahko tudi koordinirali kadrovsko politiko. V razpravi o organiziranju in metodah delovanja sindikatov so najpomembnejša razmišljanja o delovanjtrosnovnih organizacij sindikata. Mnogi so menih, da dobro delajo repubhški in občinski organi sindikata, da pa to ne velja za prenekatere osnovne organizacije. V razpravi o tej tezi pa so drugi udeleženci opozarjali, da je naša neučinkovitost v posebnem tudi odraz ne-ucinkovit°sti v splošnem, torej se nestabilnost gospodarskega in političnega življenja v družbi prenaša tudi v osnovne organizacije sindikata in da je bržčas delo organov sindikata na višjih ravneh premalo povezano z bazo. i recej obširna je bila tudi razprava o kadrovski politiki. Kljub temu da je vecma udeležencev na posvetih ugotavlala, da je v političnih in samoupravnih organih premalo delavcev m da bo vanje v bodoče potrebno ka-b[bila karn lan^k^^H'^1 pr0'zva-ia*cev’so nekateri o po zarjah, naj ta akcija ne la ampanjs a. FRANČEKKAVClC STRAN 3 KOMENTATORJEV STOLPEC (Ne)moč gospodarstva Tisti, ki največ ustvarijo, v naši družbi nimajo prave veljave. Na 2. seji konference ZKJ so zato zlasti opozarjali na dejstvo, da je samoupravljanje še vedno preveč utesnjeno v delovne organizacije. Vse premalo razvijamo integracijske procese v gospodarstvu - še posebej med njim in drugimi dejavnostmi - kot tudi oblike samoorganiziranja in samoupravnega povezovanja s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ki naj bi vnesli novo kakovost v razvoj naše samoupravne družbe. Kljub prizadevanjem za razbremenitev gospodarstva velik del presežne vrednosti in odločanja o razširjeni reprodukciji nista pod nadzorstvom proizvajalcev. Neproračunsko bilanco federacije smo ukinili tako, da smo ustrezna sredstva in obveznosti prenesli na republike in pokrajine, vendar s tem državnega kapitala še nismo povsod tudi odpravili; še naprej se obnavlja in povečuje zaradi obresti, ki jih pobirajo od prejšnjih naložb tega kapitala. Res bomo velik del tega denarja uporabili za odplačevanje državnih dolgov, vendar o usodi celote tega kapitala še vedno nismo sprejeli nobenih sklepov. Tudi obveznosti iz bančnih kreditov so deloma spremenjene v manj neugodne obveznosti, vendar je zadolženost gospodarstva pri bankah zelo velika. Še vedno se ni bistveno spremenil položaj gospodarstva v sistemu razširjene reprodukcije in še vedno niso uresničena načela ustavnih dopolnil, po katerih so delavci v osnovnih organizacijah združenega dela nosilci funkcij in sredstev razširjene reprodukcije. Konferenca ZKJ je kritično in odločno opozorila na nadaljevanje teženj po odtujevanju presežne vrednosti od delavcev v proizvodnem delu. Novi centri ekonomske in politične moči, kot denimo banke in velike monopolne trgovske organizacije, vplivajo na tokove razširjene reprodukcije še na star način. Podatki dokazujejo, da ostaja razširjena reprodukcija še naprej v pristojnosti gospodarskih dejavnikov izven samega gospodarstva. Delež gospodarskih organizacij znaša 34,0 % in se v primerjavi s prejšnjimi leti celo zmanjšuje, delež bank pa ostaja pri 54 %>. Prav tako se zmanjšuje delež vlaganj v proizvodna področja na račun neproizvodnih področij; v letu 1970 je, denimo znašal delež negospodarskih vlaganj v osnovna sredstva 57,7 %, leta 1969 pa 51,7 %, v proizvodna področja pa leta 1970 42,3 %>, leta 1969 pa 48,3 %. Povečevanje tako imenovanih neproizvodnih vlaganj gre zlasti na račun trgovine in gostinstva. Kako spremeniti takšne materialne odnose v naši družbi? Konferenca ZKJ je glasovala za naslednje: nenehno krepiti materialne osnove samoupravljanja, tako da bodo delavci v organizacijah združenega dela v celoti odločali o razširjeni reprodukciji, oziroma da se bomo brez odlašanja in omahovanja lotili podrobnejšega proučevanja in izvajanja načel XXI. in XXII. ustavnega dopolnila. V tem smislu moramo nujno sprejeti konkretne odločitve o dokončni odpravi državnega kapitala pri vseh družbenopolitičnih skupnostih. Brez odlašanja moramo odpraviti tako imenovana anonimna sredstva v kreditnih skladih bank in jih prenesti na organizacije združenega dela; zmanjšati bo treba davčne obremenitve gospodarstva; izplačati dolgove izvengospodarskih dejavnikov gospodarstva. Poleg že omenjenih ukrepov družbene skupnosti so za krepitev reproduktivne sposobnosti gospodarstva potrebna tudi lastna prizadevanja delovnih organizacij z večanjem produktivnosti dela in na tej podlagi z večanjem dohodka in sredstev akumulacije in to predvsem z racionalnejšo porabo sredstev in delitvijo dohodka. Vsa ta prizadevanja naj omogočijo, da bo celotna razširjena reprodukcija potekala na samoupravnih temeljih in da se bodo razvile tudi druge oblike samoupravnega združevanja sredstev, denimo trg družbenih sredstev, različne oblikq skupnih naložb dela in sredstev, uporaba obveznic in podobno. V. B. SKUPAJ BO SLO lllTI6l .li: • Samoupravni sporazum zagorskih delovnih kolektivov o skupnem investiranju v gospodarstvo in družbeni standard je uspel Akcija, ki jo je na pomlad minulega leta začela občinska skupščina ob podpori družbenopolitičnih organizacij za združevanje sredstev delovnih organizacij za naložbe v razširitev nekaterih gospodarskih zmogljivosti in zadovoljevanje nekaterih družbenih potreb, je lepo uspela, saj so skoraj vsa podjetja podpisala samoupravni sporazum o izločanju 1 % od bruto dohodka za te namene. Večino v minulem letu zbranih sredstev bodo porabili za odkup zemljišč, na katerih bosta tovarni Energo-invest-Varnost in sevniška Lisca zgradili nove obrate. Sarajevski Energoinvest, katerega članica je tudi zagorska Varnost, se je namreč odločil zgraditi v Zagorju ob Savi večjo tovarno za proizvodnjo elektroopreme in električnih strojev oziroma motorjev. Z gradnjo bodo začeli že letos, gradili pa bodo etapno. Po do- graditvi novih obratov bo v tovarni Varnost zaposlenih skoraj 800 delavcev. Podobno pot za razširitev svojega obrata v Zagorju ob Savi je ubrala tudi sevniška Lisca, saj namerava podjetje urediti večji objekt za proizvodnjo konfekcije, v katerem bo dobilo zaposlitev še najmanj 150 žensk. Tako bodo zagorski delovni kolektivi z delom svojega dohodka pomagali pri razširitvi gospodarskih zmogljivosti, kar je za to zasavsko občino velikega pomena, saj zaostaja za ekonomskim razvojem sosednjih občin. Ker bodo zagorski delovni kolektivi vsako leto združevali sredstva za nove gospodarske zmogljivosti in za modernizacijo proizvodnje, ni nobenega dvoma, da bo ta njihova pripravljenost odločilno vplivala na hitrejšo rast občine. Vsako leto pa bodo del zbranih sredstev porabili tudi za gradnjo nekaterih objektov družbenega standarda. -m- Kaže, da bo treba prst graje uperiti nase Doslej najdaljša zima na našem tržišču še kar traja. Sprva napovedana marčevska odjuga je odložena na april Morda celo na kasnejši čas — tako vsaj se je dalo razumeti besede zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Muhameda Hadžiča, ki se je pred dnevi mudil na ljubljanskem poslovnem združenju za trgovino. Nobene sprostitve cen ne bo, dokler ne bodo pripravljeni vsi potrebni sistemski ukrepi, ki naj preprečijo verižno reakcijo dviganja cen in novo spiralo inflacije. Besede zveznega sekretarja za zunanjo trgovino potrjujejo tudi ukrepi: tržni inšpektorji niso še nikoli tako odločno preganjali tistih, ki so se požvižgali na vladni odlok in navili cene, pa tudi vlada in zvezna uprava nista še nikoli tako dosledno zavračali zahtev za zvišanje cen - celo v primerih, ko se zdijo popravki zares upravičeni in ko se na tržišču že čuti pomanjkanja posameznega blaga Očitno si bo torej slednjič le treba priznati, da je zvezna vlada mislila resno, ko je določila za enega od ciljev letošnje ekonomske politike, da lahko cene porastejo za največ 5 % nad ravnijo v decembru minulega leta. Če ne bi mislila resno, potem bržčas zdaj zvezna vlada ne bi tako vztrajno in, priznajmo, doslej dosledno branila tega cilja. Po pripovedi zveznega sekretarja za zunanjo trgovino pa je za prizadevanja zvezne vlade značilno še nekaj drugega - to, da zasledujejo možne posledice posameznih predvidenih ukrepov na vseh področjih, kjer se le pojavljajo. Zato je bržčas tudi napredovanje nekoliko počasnejše. A počasi se daleč pride; Muhamed Hadžič je na zadnjem obisku v Ljubljani zatrdil: nobenega sistemskega vprašanja ni več, ki ne bi bilo razščiščeno; gre le za to, da pripravimo posamezne ukrepe, za to pa bo potrebno več časa, kot smo sprva mislili. Ne da bi posegal na druga področja, je Muhamed Hadžič orisal predvidene spremembe v de- viznem in zunanjetrgovinskem režimu - torej na področju, kjer je gospodarstvo doslej najpogosteje stresalo svojo nejevoljo. Obrisi novega deviznega in zunanjetrgovinskega režima pa se kažejo v naslednjem: liberalizacija blagovno-tržnih odnosov, blagovnega režima ter kreditnih odnosov. V aprilu naj bi prišlo do prve liberalizacije, ko bi za dobršen del blaga iz dosedanje globalne devizne kvote veljal prost uvoz, čeprav tako imenovane GDK letos še ne bo mogoče v celoti odpraviti. Namesto dosedanje poprečne 10,5-odstotne retencijske kvote naj bi gospodarstvo dobilo v poprečju 23-odstomo retencijsko kvoto ali za 180 do 190 milijonov dolarjev več kot doslej. Razpon med najvišjo in najnižjo carinsko stopnjo naj bi se zožil in prilagodil tistemu, ki velja v razvitejšem zahodnoevropskem svetu. Pri uvozu opreme naj bi se carinske stopnje znižale; kar pa zadeva pospeševanje izvoza, naj spodbudo pomeni predvsem novi in realni tečaj dinarja. Zvezni sekretar za zunanjo trgovino je ob tem energično pribil: kdor se ob sedanjem tečaju dinarja ne more vključiti v mednarodno delitev dela, je to predvsem njegov problem, problem njegove organizacije, njegove produktivnosti dela. Kljub vsesplošnemu očitku, da se je zvezna vlada poslužila samo restrikcijskih ukrepov, pa je očitno le mislila resno, ko je napovedala vrnitev k izhodiščem reforme iz leta 1965 in obljubila sistemske ukrepe. Tako kaže, da bomo morali prst graje slednjič uperiti tudi nase! Direktor ugledne trgovske hiše je na glas komentiral obisk zveznega sekretarja za zunanjo trgovino: saj veliko ni povedal, očitno pa je, da vedo, kaj hočejo in da delajo skupaj. To je tudi najvažnejše. Ne da bi se skušal enačiti z njimi, tudi sam sem v tistem trenutku v mislih enako ocenjeval informacijo zveznega sekretarja za zunanjo trgovino. BOJAN SAMARIN HRASTNIK___ TUDI NA VZHOD Čeprav bo kolektiv hrastniške steklarne letos prodajal svoje izdelke skoraj izključno na območja s trdnimi valutami, se ne odreka možnostim izvoza tudi na vzhodna tržišča-Pred kratkim so namreč v steklarni Hrastnik sklenili pogodbo, ki predvideva, da bodo do konca letošnjega aprila izdelali za poljsko tržišče 9 milijonov penicilinskih stekleničk v vrednosti 3 milijone 600.000 din. Prvi vagon, natovorjen s tem blagom, so že poslali. V steklarni imajo velike možnosti za proizvodnjo tovrstnih izdelkov, ker jih izdelujejo na avtomatih. Letos bodo iz Hrastnika izvozili steklenih izdelkov v vrednosti 2 milijona in pol dolarjev, med največjimi odjemalci pa so spet kupci v Zvezni republiki Nemčiji, Italiji in v ZDA. ' -m- ŠENTJUR Bolj načrtno Pri šentjurski občinski skupščini so ustanovili posebno komisijo za obrt, saj z razvojem občine vse bolj naraščajo potrebe po obrtnih storitvah. Komisija bo skrbela, da st bodo posamezne dejavnosti razvijal6 v pravem razmerju in da bodo v občini zagotovili pomoč tisti obrti, katere storitve najbolj potrebujejo- Program za razvoj obrti v šentjurski občini, ki ga bo pripravila komi; sija, bo vsekakor moral upoštevati prostorsko razporeditev obrtnikov, saj je očitno, da nekateri kraji v občini nimajo dovolj obrtnikov. V Šentjurju tudi sodijo, da bo potrebno bolj razvijati storitveno kot proizvodno obrt. Podobno kot za drug? kraje je tudi za Šentjur značilno, da je družbena obrt opuščala storitveno dejavnost, vrzeli pa so mašili zasebni obrtniki in predvsem šušmarji-V zadnjih letih so se razmere sicer izboljšale, vendar še zdaleč niso zadovoljive. M. B V OBJEKTIVU Olupljen in opran krompir vseeno še kontrolirajo in morebitne slabo olupljene plodove izločijo Made in Mirna v_______/ Prejšnji mesec je v Mimi na Dolenjskem začel s poskusno proizvodnjo obrat Kolinske za predelavo krompirja. Ko so se pri Kolinski odločili, da bodo začeli predelovati krompir, je bilo področje občine Trebnje najbolj zanimivo. Kvaliteten krompir in Predvsem veliki tržni presežki, delovna sila in ne nazadnje voda, ki je v Mimi ne manjka, so dokončno odločili izbiro kraja. V rekordnem času smo zgradili tovarno, prav neverjetno hitro je šlo, pravijo v Kolinski. Prve lopate so zasadili 17. junija lani, 20. novembra so začeli z montažo strojev, čeprav tovarna še ni imela strehe, danes že teče poskusna proizvodnja, čeprav zidarji še hodijo po tovarni in dokončujejo svoje delo. Dve in pol milijarde je veljala nova tovarna, v kateri bodo letno predelali v prvi fazi do 7.000 ton krompirja v sezoni od septembra do maja. Vendar stroj, ki je trenutno najmodernejši na svetu, lahko dela tudi druge izdelke, ne samo dehidriran krompir in krompirjevo moko. Stroj za predelavo krompirja je velika in dokaj zapletena naprava. Krompir najprej operejo, potem lupijo, perejo, režejo, zopet perejo, kuhajo prvič, hladijo, kuhajo drugič in tlačijo. Potem pa gre v stroj, kjer s pomočjo vročega valja in dodatni!1 (satelitskih) valjev, izsušijo krompirjevo maso v tenak papir. Tega potem zdrobijo v kosmiče in s pomočjo vakuumske polnilni1* polnijo v vrečke. 3,60 dinarja za štiri obroke in nekaj minut za pripravo, P3 imate pire krompir, ki ga celo degustatorji težko ločijo od pravega. To je šele začetek, so povedali pri Kolinski. Že iz krompirje?6 moke bodo z dodatki izdelovali različna jedila. Stroj ali boli6 rečeno tovarna, kije prva v Jugoslaviji na podlagi valjčne tehnik6 pa je sposobna dehidrirati tudi mnoge druge kmetijske pridelk6 In tudi na to že sedaj mislijo pri Kolinski. Velika „peč", kjer se na vročem valju dela iz krompirjeve mase tanek suh ..krompirjev papir" Kontrola izdelkov je stalna in natančna. V vrečki, na primer, ne sme biti več kot 2 z' kisika TOKOVI GOSPODARJENJA KAMNIŠKI TITAN IMA ZA SEBOJ ŽE TRIČETRT STOLETJA DELOVNIH IZKUŠENJ KLINCI SO LE SPOMIN NA PRETEKLOST Nobena skrivnost ni, da se Slovenci in Jugoslovani izrazito nezdravo hranimo, saj — med drugim — pojemo veliko preveč kruha in drugih močnatih jedi, °bčutno premalo pa mesa in pesnih izdelkov vseh vrst. vzrokov za to je več, tradicionalne prehranjevalne navade in na splošno še vedno nizka živ-jenjska raven sta gotovo najvažnejša med njimi. No, ni naš na-nien, da bi razpravljali o načinu našega prehranjevanja. Želimo Pa povedati, da je pred vrati verjetno najhujša povojna kriza v Preskrbi s svežim mesom. Bolj ali manj normalno so z njim za-°zene samo mesnice na izrazito Proizvajalnih področjih, torej a,n, kjer je razvita živinoreja, in Prodajalne podjetij s teh območij v večjih centrih, ki pač morajo biti konkurenčne, da bi 56 obdržale. Zato pa je opaziti vse večjo „sušo“ v prodajalnah naših veletrgovsko-proizvodnih podjetij, ki imajo tudi klavnice m predelovalne obrate, kakršni sta na primer MERCATOR in EMONA, ki sicer pokrivata večino potreb po mesu ne le v Ljubljani, ampak tudi v številnih drugih občinah in v večjih centrih. Na prvi pogled kaže, da zamrznitev prodajnih cen po-t ®ni osnovni vzrok sedanjih zav pri oskrbi s svežim me-u"1; Bhžja resnici pa bi bila cen 0vitev, da zamrznitev teh nm ^[aža le skupno delovanje °§ih negativnih vplivov ozi-• ma Posledic problemov, kijih H?0 razreševali sproti, zdaj pa .. bomo očitno morali spu-Prijeti z vsemi hkrati. PRODAJA Z IZGUBO JE SAMO „MAJHEN“ ŠKANDAL O trenutni oskrbi s svežim ™esom,iT\ ukrePih, ki naj bi pri-Pomogh k temu, da se „mesne ize ne bi kar naprej ponav-‘jale’ smo se pogovarjali z Rujem Mikijem, direktoijem r ■ Jrne mesnilr izdelkov v Jubljani, ki sicer posluje v sestavu veletrgovine MERCATOR Ljubljana. Direktor Miler je ed drugim povedal: d J?3 ra(li zamrznjenih pro-ajmh ccn z ene ter prosto obli-jocih se odkupnih cen živine nirni®e.strarit se je večina klav- svinZnaŠla p,red tem’da - razen izg ljne ~ vse meso prodaja z O’ za katero še ne vemo, kdo in kako jo bo pokril. Položaj klavniške industrije bi bil nekaj lažji, če bi za meso kot eno osnovnih življenjskih potrebščin po vsej državi veljale enotne cene. Dejansko pa je tako, da se te cene po državi močno razlikujejo in da so bile poprečne prodajne cene posameznih vrst mesa pred zamrznitvijo višje ne le na turističnih, ampak tudi na proizvajalnih območjih. Glede na naraščanje odkupnih cen imajo torej klavnice na proizvajalnih območjih še vedno več ,zraka' v kalkulacijah in nekako še pridejo do ži- Cena kilograma žive teže telet, govedi in svinj se je v zadnjih petih letih podvojila, ker so se hkrati vsaj za toliko podražili stroški za vzrejo živine. V tem času se je povprečna cena mesa dvignila za največ 30 odstotkov. Trenutna odkupna cena pitane mlade govedi — ba-by beef se giblje med 13 in 14 dinarji za kg žive teže. Pri živini izvozne kvalitete doseže izplen kakih 52 %, sicer pa še manj. Je kaj čudnega, da pri povprečni prodajni ceni baby beef mesa v Ljubljani 20,50 din za kilogram klavnice drvijo v izgubo in če obenem meso raje izvažajo, kot pa bi ga prodajale domačim potrošnikom? vine, medtem ko drugod temu ni tako. V ponazoritev naj navedem nekaj primerov poprečnih prodajnih cen mesa v jugoslovanskih mestih ob zamrznitvi, torej tudi današnjih cen. Poprečna cena govejega mesa v Ljubljani je 17,50 din, v Beogradu 18,40 din, v Splitu 20 din, v Zaječaru kot najbolj značilnem proizvajalno-izvoznem središču 18,50 din, v Sarajevu in Prizrenu pa 18 din. Meso pitane govedi, ki ga poznamo kot baby beef, velja v Ljubljani 20,50 din, v Beogradu 24,20 din, v Zaječaru 23,50 din in v Sarajevu 19 din. Poprečna cena telečjega mesa je v Ljubljani 24,20 din, v Beogradu in Sarajevu pa 26 din. Svinjsko meso v Ljubljani v poprečju velja 19,10, v Sarajevu pa 23 dinarjev za kilogram. Naj bo teh številk dovolj! Povedal pa bi rad samo še to, daje MERCATOR zaradi razlike v višini prodajne cene - primer- java zadeva cene v Ljubljani in Beogradu — samo lani izgubil 7 milijonov dinarjev pri govejem mesu, da o d rugem sploh ne govorim. Pri tem pa zalagamo z mesom 22 slovenskih občin in pokrivamo blizu 15 % vseh slovenskih potreb po svežem mesu, od tega polovico potreb Ljubljane. Naše zaloge so skopnele. Če bi jutri zmanjkalo živine na našem trgu, čez teden dni našim prodajalnam ne bi mogli dobaviti niti kilograma svežega mesa KAJ STORITI? Iz navedenih podatkov sledi, da je nenačrtna politika do razvoja kmetijstva in še posebej živinoreje z vso težo udarila po klavniški industriji, da bo očitno vplivala na zmanjšano porabo mesa v sleherni" naši delavski družini in da bo po vsej verjetnosti kmalu pritisnila na že tako shujšano jugoslovansko devizno blagajno. Naj navedemo nekaj dejstev: Če so se v zadnjih petih letih odkupne cene za živino podvojile, prodajne cene mesa v poprečju dvignile za kakih 30%, to pomeni tolikšno izgubo pri akumulaciji, da je resno ogrožen ne le razvoj, ampak tudi obstanek celo najbolj renctmiranih klavniško predelovalnih obratov. S stališča širših družbčnih interesov te industrije najbrž ne kaže uničiti, saj izvoz predelanega mesa daje več kot izvoz svežega mesa. Naša država, kot vsi vemo, sicet močno potrebuje devize, vendar smo zdaj izvoz svežega mesa tako pospešili, da se je osnovni fond živine začel zmanjševati pod raven, ki še zagotavlja kolikor toliko normalen prirastek. Živine pa ni mogoče zrediti do klavne teže prek noči. To pomeni, da ni daleč čas, ko bomo prisiljeni uvažati sveže ali zmrznjeno meso. Plačati pa ga BUH ST POHIŠTVO bomo morali s čvrstimi devizami, kajti za klirinška sredstva ga v vzhodnih državah pač ne bomo dobili. To meso bo torej zelo drago! Kako torej iz zagate pravza- prav: kaj je možno storiti, da polom ne bo še hujši, kakor je že? Direktor Rudi Miler meni: „Krize se bodo ponavljale in prej ne bo miru, dokler se v Jugoslaviji ne bomo dogovorili o načrtni ter enotni kmetijski politiki, v tem trenutku pa vsaj o enotnih prodajnih cenah mesa po vsej državi. Samo take cene bi lahko preprečile naraščanje odkupnih cen, pri katerem pridobivajo prekupčevalci, izgubljajo pa tako proizvajalci kot potrošniki in klavniška industrija. V sklop enotne politike razvoja kmetijstva in politike cen pa po mojem prepričanju nujno sodi tudi sprostitev prodajnih cen. V prvih dveh ali treh mesecih bi sicer poskočile, potem pa bi se stabilizirale ali še bolj veijetno — tudi znižale. V dokaz tej trditvi naj navedem, da se je to že zgodilo leta 1968 ob sprostitvi cen pitanim piščancem. Odtlej se z njihovo vzrčjo ukvarjajo le še tisti, ki so za to dovolj usposobljeni in konkurenčni. Hočem reči, da bi sprostitev cen svežega mesa na enak način lahko vplivala na selekcijo v naši klavniški industriji, kar pa je še bolj potrebno kot pred časom v vzreji brojleijev." M. GOVEKAR Med proizvajalci okovja je Titan najmočnejše podjetje v državi, v proizvodnji tempirane litine in izdelkov iz nje pa pokriva 28 % jugoslovanske proizvodnje ® Četrtino proizvodnje proda no tuja tržišča # Boema ne bo, to pa ne pomeni, da so njihovi načrti premalo ambiciozni o ENI IZMED ZELO SENČNIH STRANI NASE KMETIJSKE IN IZVOZNE POLITIKE ALI:__ Meso od danes do jutri Zaradi zamrznjenih prodajnih cen mesa in naraščajočih odkupnih cen živine vse večje izgube v klavnicah S Sprostitev cen - ukrep za nujno selekcijo v klavniški industriji, za stabilne cene in za urejeno preskrbo z mesom? # Izvoz svežega mesa narašča, živine vse bolj primanjkuje - bomo me-______________ so že jutri uvažali? Tovarna Titan šteje med najmočnejše delovne organizacije na območju kamniške občine. Zaposluje 1300 ljudi, od tega več kot pol žensk. V minulem letu je ustvarila le malo manj kot 110 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Poleg delovnih uspehov pa je za kolektiv Titana značilna tudi dolgoletna tradicija. Nedavno je namreč tovarna praznovala že 75-letnico svojega obstoja. Nastala je iz enega od številnih mlinov v dolini Bistrice. Najprej so v njej izdelovali barve, pozneje lesene čevljarske k linče, še kasneje pa je vse skupaj izpodrinila proizvodnja ključavnic in dmgega okovja. Na področju kovinsko predelovalne industrije je vladala že pred drugo svetovno vojno močna konkurenca. Zato je Titanu pogosto trda predla. Leta 1911. ko je bil v Titanu zaposlen tudi naš predsednik Tito, je štela tovarna le še dvajset delavcev in je bila nemalokrat tik pred razsulom. „Po drugi svetovni vojni je podjetje močno zaživelo in sadovi dolgoletne tradicije so kmalu bogato obrodili . nam pripoveduje inž. Dušan Sila, direktor tovarne Titan. ,,Če smo leta 1950 proizvedli le 1079 ton različnih izdelkov, smo napravili v minulem letu že več kot štirikrat toliko. Izdelali smo namreč 1500 ton ključavnic, približno 3000 ton fitingov in več kot 1000 ton različnih ulitkov Titan je danes med proizvajalci okovja najmočnejše podjetje v državi, v proizvodnji tempirane litine in izdelkov iz nje pa pokriva približno 28 odstotkov celotne jugoslovanske proizvodnje. „Naši proizvodi niso iskano blago samo na domačem tržišču, temveč tudi drugod po svetu. Izvažali smo že skoraj na vse kontinente. Četrtino proizvodnje prodamo na inozemska tržišča. Lahko bi izvažali še precej več, pa se nam to ne izplača. Izvozni instrumenti so premalo stimulativni, zato za bistveno povečanje -izvoza nismo niti najmanj zainteresirani razlaga inž. Dušan Sila. Za tovarno Titan so značilne moderna tehnologija, visoko produktivna proizvajalna sredstva in napredna organizacija dela. Delovne razmere se iz leta v leto izboljšujejo. In kakšni so načrti te kamniške delovne organizacije za jutrišnji dan? Inženir Sila odgovarja na zastavljeno vprašanje takole: „Dobro poznamo svoje kapacitete, dobro smo seznanjeni s potrebami trga, zato v prihodnje ne načrtujemo kakega velikega skoka. Plan podjetja je realen, vendar ne premalo ambiciozen. Naš nameri je, da obdržimo svoje mesto v vrstah proizvajalcev predelovalne industrije na področju stavbnega in pohištvenega okovja ter da postavimo svojo specialnost, to je proizvodnjo tempirane litine in njene predelave v fitinge in sorodne izdelke še na trdnejše temelje. Računamo, da bomo dosegli prihodnje leto že za več kot 131 milijonov dinarjev realizacije . . Člani kolektiva Titan se nad svojim delom v tovarni ne pri- Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti tožujejo. - Celo nasprotno. Samoupravni organi namreč nenehno skrbijo za to, da bi se zaposleni kar najbolje počutili. O tem, da so delavci Titana zadovoljni, priča med drugim tudi podatek, da tovarna tako rekoč ne pozna fluktuacije. Poprečni osebni dohodki zaposlenih so znašali v minulem letu 1530 dinarjev, letos se bddo predvidoma povzpeli na 1650, morda še više, če bo produktivnost dovolj visoka .„. Ul. BREZ BESED STRAN 5 IZ ŠESTIH REPUBLIK ...v jugoslovanskih sindikatih ZELENA LUČ SPORAZUMEVANJE BOSNA IN HERCEGOVINA Predlog družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v Bosni in Hercegovini, ki so ga izoblikovali republiška gospodarska zbornica, konferenca Zveze sindikatov BiH in Izvršni svet, je sprejela na zadnjem zasedanju tudi skupščina sindikata delavcev industrije in rudarstva BiH. Ta družbeni dokument so podpisali 31. januarja letos. Od prejšnje skupščine, kije zasedala ob koncu maja prejšnjega leta Sarajevu, ko v Sarajevu, ko je bila dana pobuda za sklepanje samoupravnih sporazumov, pa do danes, so podpisani trije sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov na področju industrije in rudarstva, pripravljeni pa so tudi osnutki in predlogi še za novih 14 sporazumov. Samo še 15 delovnih organizacij industrije in rudarstva je ostalo izven sporazumov, le-te pa bodo morale spoštovati določila družbenega dogovora. Skupščina sindikata delavcev industrije in rudarstva BiH pa je ocenila, da bi bil lahko proces sporazumevanja veliko hitrejši. Na to počasnost pa je nedvomno vplivala zamuda pri sprejemanju družbenega sporazuma o delitvi. Razpravljavci na zadnji skupščini sindikata delavcev industrije in rudarstva BiH so opozarjali, da niso sprejemljiva mnenja nekaterih, češ da družbeni dogovor in samoupravni sporazumi krnijo samoupravne pravice delovnih kolektivov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Po mnenju skupščine namreč tako dogovor kot tudi sporazumi v .skladu z ustavnimi amandmaji izhajajo iz načela o delitvi po rezultatih dela, hkrati pa težijo, da bi bila delitev povezana z razvojno politiko. Po oceni sindikatov pa je pomembna novost, ko jo vnašajo sporazumi, tudi večja odvisnost med osebno in skupno porabo ter krepitev materialne podlage združenega dela. Pri vsem tem pa ostaja delovnim kolektivom dovolj možnosti, da samostojno urejajo delitvene odnose v organizacijah združenega dela. Kam greš, kmetijstvo? Se bodo žitna polja Vojvodine umaknila tovarniškim plotovom? # Kdaj bomo kmetijstvu priznali tisto mesto, ki bi ga v družbenem razvoju moralo imeti? »Konkurenčne« cene Cena kvadratnega metra poslovnega prostora v novih naseljih Zagreba je lani prekoračila 10.000 dinarjev, zato mora obrtnik za lokal odšteti celo 118 PLAČ! Ob novem letu so člani kolektiva trgovskega podjetja ,,Jelak“ v Teto-vem nepričakovano prejeli kot presežek skupno po 6 mesečnih osebnih dohodkov. To veselje ni dolgo trajalo, ker so pravočasno posredovale družbenopolitične organizacije v Teto vem. Delovna organizacija „JE-LAK“ namreč ni imela pravice na večje povečanje kot 11 %, ker je imela že prej višji poprečni osebni dohodek kot druge delovne organizacije v Makedoniji, vendar pa je občinska skupščina oprostila kolektiv te omejitve. Primer podjetja „Je-lak“ kot tudi blagovnice ,Jnterpromet“, kjer so razdelili kot presežek 3 in pol mesečne plače, bodo obravnavale zdaj družbenopolitične organizacije v Teto vem, saj je ravnanje teh dveh delovnih organizacij naletelo na ostro obsodbo med prebivalstvom. 700.000 dinarjev, ker po predpisih poslovni prostor ne sme biti manjši od 70 kvadratnih metrov. V absolutnem znesku so te cene višje kot v centru Stockholma, kjer velja kvadratni meter od 300 do 500 dolarjev. Tudi zagrebške cene stanovanjskega prostora so že zdavnaj prekoračile zahodnoevropske: na Švedskem stane dvosobno stanovanje s 60 kvadratnimi metri površine 10.000 dolarjev, v Zagrebu pa: najmanj 250.000 dinarjev. O temi, kako razvijati kmetijstvo, da bi se uveljavilo kot enakopravna gospodarska dejavnost v jugoslovanskem ekonomskem prostoru, smo spregovorili že na tisoče avtoritativnih besed in prelili morje tiskarskega črnila, vendar se razmere v kmetijstvu slabšajo, namesto da bi se končno začele izboljševati. Nič čudnega torej, če je pokrajinska vlada Vojvodine tudi uradno sprejela stališče - podprle so ga tudi družbenopolitične organizacije - da je industrija edina možnost za hitrejši razvoj Vojvodine. Vojvodina se odreka kmetijstva, čeprav z 21 % obdelovalnih površin daje približno 50 % vseh tržnih presežkov pšenice, več kot 66 % presežkov koruze, 85 % konoplje, 67% sončnic, več kot 55 % svinj, itd. Sedaj blizu 80.000 ljudi proizvaja celotni tržni presežek pšenice. Z modernizacijo kmetijstva pa bo ta armada ljudi ostala brez dela in ustvarjala socialne probleme. Razen tega v naši družbi kmetijstvo ni priznano kot ena izmed vodilnih gospodarskih panog. Poseben pojav v gospodarstvu Vojvodine so banke. .Domače so majhne, razdrobljene, preostale banke od splitske do ljubljanske in beograjske — pa zbirajo in obračajo tudi tiste prihranke, ki bi bili prepotrebni vojvodinskemu gospodarstvu. Banke same vlagajo v kmetijstvo le malo. Sedanje razmere v kmetijstvu, še zlasti pa položaj kmetijstva v Vojvodini, so zaskrbele tudi srbsko skupščino. V skupščini Srbije so začeli obravnavati dolgove v kmetijstvu, politiko subvencij in kompenzacij, razširjeno reprodukcijo in kreditiranje ter davčni sistem. Ker se je do- govor republik in pokrajin o nekaterih bistvenih vprašanjih razvoja in položaja kmetijstva zavlekel v nedogled, si prizadeva skupščina Srbije napraviti prve konkretne poskuse pri iskanju rešitev za nekatere najaktualnejše probleme kmetijstva. Ne zastavlja se več vprašanje, kdo in kako naj rešuje položaj kmetijstva. Jasno je, da ga je potrebno reševati na ravni federacije, predvsem zavoljo pomanjkanja posameznih kmetijskih pridelkov in zaradi dejstva, da je stabilnost celotnega jugoslovanskega gospodarstva odvisna od stabilnosti kmetijstva. Če pa se ne bo mogoče dogovoriti o enotnih rešitvah, jih bo Srbija skušala najti sama in pridelati toliko kmetijskih pridelkov, kolikor jih republika potrebuje. Srbija daje 41 % tržnih presežkov Jugoslavije in je zato zelo zainteresirana za reševanje kmetijstva na zvezni ravni. Zato sodi, da je potrebno razmejiti, kaj od te problematike sodi na zvezno in kaj na republiško raven. Nesprejemljivo pa je, da federacija odloča o usodi zaščitnih cen nekaterih kmetijskih pridelkov, ne skrbi pa za njihovo pridelovanje. Imenujmo zdaj zahteve predstavniških organov Vojvodine in Srbije, naj se čimprej dogovorimo, kako razvijati kmetijstvo, pritisk ali kako drugače, dejstvo je, da si brez sodobno organiziranega kmetijstva ne moremo zamisliti sodobnega gospodarstva. Da pa kmetijstvo nima pravega mesta v naši družbi, dokazuje - če nič drugega - že sama želja Vojvodine, da bi žitnico Jugoslavije čimprej zakoličili s tovarni- škimi dimniki. V. K. Pomanjkanje zdravil V beograjskih bolnišnicah in lekarnah čutijo veliko pomanjkanje zdravil. V teh ustanovah Več pravic kmetom! Predlog hrvaških ustavnih amandmajev, ki obravnavajo kmetijstvo, predvideva, naj bi bili v prihodnje kmetijski proizvajalci na Hrvaškem voljeni v zbore delovnih skupnosti glede na njihov delež pri ustvarjanju družbenega proizvoda. Kmetje na Hrvaškem imajo v svoji lasti še ved- no 85 % obdelovalnih površin. Osnovna ideja amandmajev je v tem, da bi morah kmetovalcem na osnovi osebnega dela zagotoviti enake pravice, položaj in dolžnosti, kot jih imajo delovni ljudje v organizacijah združenega dela. izjavljajo, da bodo v imenu bolnikov in humanosti kršili vse predpise ne glede na posledice. Večina lekarn ima dolgove še iz prejšnjega leta, zaradi nelikvidnosti pa jim uvozniki ne dobavljajo novih zdravil. Posebno primanjkuje zdravil za srčne bolnike, za ginekologijo in urologijo. Čutiti je pomanjkanje obvez, alkohola, leukoplastov in glukoze. Zdravstveni delavci tudi pozivajo državljane, naj ne kupujejo po nepotrebnem zdravil, ker je vsaka tableta dragocena. Hidrosistem Ibar -Lepenac V kratkem bodo pričeli graditi hidrosistem Ibar-Lepenac, ki bo po velikosti takoj za kanalom Donava—Tisa—Donava. Hidrosistem bo zbiral vodo s področja 3.500 kvadratnih kilometrov in namakal 73.000 ha zemljišča. Vplival bo na spre- membo klime, razvoj gospodarstva in način življenja več kot pol milijona ljudi. Sistem bo imel štiri jezove, dve veliki umetni jezeri, dve hidroelektrarni, 260 km glavnih dotokov ter 2.500 km raznih cevovodov in kanalov. Ves sistem bo veljal 230 milijonov dinarjev. Dela na prvi fazi — Ibar — bodo trajala do 1976 leta, drugo fazo — "Lepenac — pa naj bi dogradili do leta 1982. V SRBIJI Obdavčitev »šunda« - Tovariši, z vsemi silami moramo v boj proti socialnim razlikam! Jaz sem za to, da mi zmanjšate plačo za dva jurja, da bova imeli s tovarišico Francko enako! Skupščina Srbije je pred Novim letom spremenila zakon o davku na promet na drobno tako, da se sedaj plačuje ta davek tudi pri prodaji tiska. Znano je, da sta bila pri nas založniška dejavnost in tudi tisk kot dejavnosti posebnega družbenega pomena oproščena tega davka. Namen obdavčevanja knjig in časopisov je v tem, da bi dosegli diferenciacijo tistega, kar smatramo za poseben družbeni interes od tistega, kar to ni. Z obdavčevanjem šunda želijo v Srbiji doseči, da bi se zmanjšala proizvodnja „šund literature s čimer naj bi uresničili smisel zakona. Z zakonom je predvideno, da so omenjenega davka oproščene vse knjige, brošure, časopisi in revije, ki jim posebno dmžbeno in kulturno vrednost prizna republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Pri nas v Sloveniji pa glede tega — nič novega. Svet za trgovino zvezne gospodarske zbornice je poslal zavodu za cene vprašanje, ali lahko z aktom ZIS zahtevamo od delovnih organizacij, da poslujejo z izgubo. Svet pa že v sami utemeljitvi daje odgovor na to vprašanje, in sicer, da tega ZIS ne more zahtevati, ker mora upoštevati načela samoupravljanja. Če bi kdo delovno organizacijo prisilil, da posluje z izgubo, bi moral tudi poravnati nastalo izgubo. Prav to pa se dogaja v trgovini po zamrznitvi cen. Tako je na primer veliko proizvodov, ki so neposredno pred 26. novembrom dobili dovoljenje za višje cene, po katerih jih je trgovina tudi kupila, hkrati pa trgovina sama ni dobila dovoljenja, da bi jim dvignila cene v prodaji. Zato trgovci predlagajo, naj jim priznajo pravico za povišanje cen, ker bodo sicer nastale težave pri oskrbi tržišča. TE DNI SO REKLI Predsednik TITO v sklepnem govoru na II. konferenci ZKJ: Diktatura proletariata pri nas je in mora biti. Taka diktatura obstaja, a ne vojaška, temveč revolucionarna diktatura proletariata za hitrejši, pravilnejši potek razvoja socialistične družbe, za pravico delavskega razreda, daje povsod navzoč, saj je nosilni temelj naše družbe. Pred. to diktaturo se morajo varovati vsi sovražniki naše države, zunanji in notranji. Zavedajo naj se, da sta naš proletariat, naša Zveza komunistov kot avantgarda delavskega razreda dovolj močna, da odbijeta vse napade na naš družbeni sistem, na našo skupnost - pa naj bo v katerikoli obliki in s katerekoli strani. Glede demokracije nismo krenili nazaj, v preteklost, v kake dogmatske'vode. Ne vračamo se k nekaki „trdi roki". Taka roka je ves naš delavski razred, naša Zveza komunistov. A to je tista trdna, vodilna roka, ki natanko usmerja naš družbeni socialistični razvoj, ne pa tista, ki pomeni samovoljno ravnanje na vsakem koraku. Moram reči, da nekateri gospodarski in drugi vodilni ljudje marsikod še vedno ravnajo samovoljno. Ti so sedaj pri nas tako imenovana „trda roka", ki je ne bomo več dovoljevali. Za kaj takega pri nas ne sme biti prostora. Mnogi so doslej menili, da morajo ti ljudje govoriti in sprejemati sklepe v imenu delavcev, delavce pa pri tem ni treba veliko spraševati. Prepričan sem, da tega naši delavci ne bodo več dovoljevali. V našem delavskem razredu so zrasli sposobni ljudje, ki znajo izpovedovati in argumentirati svoje misli. Če je zveza komunistov avantgarda delavskega razreda, morajo biti delavci v njej. Te avantgarde ne morejo sestavljati nekateri s strani, iz vrst uradnikov in tistih, ki s proizvodnjo nimajo skoraj nikakršnega stika. Že sama beseda avantgarda delavskega razreda pomeni, da mora biti v njej večina tistih, ki sodijo sem, to so delavci. Med 'razpravo smo slišali, zakaj je Zveza komunistov izgubljala delavce, in to tiste stare, ki so imeli za seboj veliko revolucionarnih izkušenj in hudih ur-Nekateri izmed njih pa so vrnili knjižice, ker so jih preplavili tisti, ki jih res ne bi megli šteti med najbolj zaveden del delavskega razreda, na primer birokracija itd. To vprašanje bi morali enkrat za vselej rešiti in delavce čimbolj pritegniti v ZKJ. Tako bo ta organizacija zares predstavnica tistega družbenega sloja, ki je danes temelj naše skupnosti, kohezijska sila naše družbe in baza vsega našega družbenega življenja. Vse, kar smo na naši konferenci sklenili, je treba objaviti, tako da bo članstvo s tem seznanjeno. Vsem bi priporočil, da bodimo ves čas trdno povezani Z bazo, z delavci, tovarnami - pa ne le s papirji, ampak osebno in neposredno. Iti moramo med delavce, ne sme nam biti žal truda, da jim stvar pojasnjujemo-Pri nas pa ni ravno veliko vodil nih ljudr, ki so to delali. Toda vsak od nas mora in lahko najde čas zato! POHIŠTVO ZASLUŽKI FUNKCIONARJEV Republiški svet Zveze sindikatov Srbije je pobudnik novega družbenega dogovora o prejemkih izvoljenih funkcionarjev vseh družbenopolitičnih skupnosti — občin, republik in federacije ter družbenopolitičnih organizacij: sindikatov, SZDL, ZK, mladine in drugih. Glavni element tega dogovora bo v tem, da bodo morali biti osebni prejemki funkcionarjev odvisni od baze, iz katere iz-hajajo, to je: gospodarstva, ne-gospodarstva, panoge itd-Koeficient teh največjih pr®' jemkov bi moral po predlog11 znašati 5, kar pomeni, aa bi pl3' če funkcionarjev v primeri s sedanjim povečanjem plač v g°j spodarstvu Srbije — 1.300 di' narjev — lahko bile petkrat višje, in bi torej lahko znašal6 največ 6,500 dinarjev. PODOBE NAŠEGA Časa Akcijsko predani obrazi članov komisije za realizacijo neposrednih interesov delavskega razreda se že lep čas resnijo, z njimi pa tudi obraz Tineta Tinte, člana aparata, ki dela za komisijo po strokovni liniji. Delavskemu razredu se namreč ne godi posebno dobro, zato so problemi pred komisijo vse bolj nakopičeni. Nakopičene probleme pa je, kot je znano, zelo težko reševati. Nekateri se intenzivno rešujejo že več kot deset let, vendar še vedno brez bistvenih premikov. Sizifovo delo! Vendar predani obrazi članov komisije kmalu akcijsko zažarijo in eden reče; - Ne smemo se več slepiti, tovariši, sicer se nam bo baza odpovedala. Mislim, da smo dolžni iti do kraja, ne glede na morebitne konsekvence. Predlagam, tovariši, in ne bo nam žal, če tako napravimo: formirajmo naše stališče nekako v tem smislu, da je bila skrb za avtentične interese našega delavskega razreda več ali manj potisnjena na stranski tir. Boste videli, da bo imelo takšno stališče izredno pozitivni učinek v naših masah. — Jaz sem z obema rokama za takšen predlog, živahno prikima drugi član komisije. — Vendar predlagam določeno modifikacijo predlaganega predloga. Bolje bi zvenelo na terenu, če bi ne- lepih besedah, namesto da bi cetera, ne pa ataka na nosil- stvari akcijsko reševali. ce neustrezne skrbi. Predla- — Tudi jaz sem za akcij- gam, naj se predlog glasi: sko reševanje stvari! reče od- „Treba je povečati skrb . ..“ ločno četrti član komisije. et cetera. - To pa še ne pomeni, daje — Premalo! ugovarja prvi treba nasedati različnim de- član. — Bazi ne bo jasno, magoškim parolam. Če kako povečati skrb. Na to bomo namreč stvari imeno- vprašanje pa smo dolžni dati vali bolj določeno, se kaj zelo jasen odgovor, če želi- lahko zgodi, da se bodo naši mo, da nas bodo ljudje ne le nja v delovne ljudi, da bodo tudi sami znali uspešno urejati stvari. Mislim, da je dovolj, če ostanemo pri načelnem stališču, metodo, kako ga realizirati, pa naj določi praksa. — Še kakšno vprašanje? vpraša predsedujoči. Ko vidi, da nihče izmed članov komisije ne dvigne roke, po- Kako realizirati arteatirur interese koliko bolj določno opredelili konkretne nosilce zanemarjanja avtentičnih interesov delavskega razreda. Kaj ko bi rekli: ,,Nosilci negativnih teženj so v zadnjih letih vse bolj zanemarjali skrb11 in naprej, kot se glasi predlog. — Samo „nosilci“ je premalo, se oglasi tretji član komisije. — Nedoločni pojem „nosilci“ bi nujno morah dopolniti vsaj z besedo ,določeni11 ali „nekateri“, če res želimo iti v konkretno akcijo. Tovariši, opozarjam vas, da terja baza zelo konkretno akcijo, zato smo dolžni izdelati tudi čimbolj konkretno platformo. Drugače bomo spet ostali le pri subjektivni faktorji zadovoljili le s kritiziranjem in kadrovskim eliminiranjem konkretnih nosilcev neustrezne skrbi za avtentične interese našega delavskega razreda, namesto da bi videli pojav kot tak. Tega pa ne smemo dovoliti, zato predlagam, da bi raje našo pozornost bolj skoncentrirali na samo skrb za avtentične interese delavskega razreda, manj pa na nosilce premajhne skrbi. Kaj, ko bi poskušali konkretizirati predlog tudi v tem smislu? — To je dobra ideja! vzklikne peti član komisije. — Osnovni problem je vendar skrb za avtentične et sprejemali, ampak tudi razumeli. — Predlagaj! — Predlagam, da zavežemo teren z naslednjim stavkom: ..Delovni ljudje so dolžni sprejeti tudi akcijske programe za povečanje skrbi za avtentične11 et cetera. - Kaj pa, če sc ustezne strukture v bazi ne bodo zadovoljile s takšno formulacijo? Lahko se zgodi, da vprašajo: kje je pa vaš akcijski program? Mislim, da do tega ne bo prišlo, pravi drugi član kon isije. Navsezadnje je namreč tudi res, da gre v tem primeru nedvomno za določen izraz našega zaupa- Sneg in komarjeva taca Zima in z njo sneg je največje veselje otrok. Smučanje, sankanje, drsanje, kepanje in sneženi roožje razveseljujejo predvsem mlade. Zimsko veselje bi lahko rekli času, ki ga prinaša mraz in sneg. Prinaša pa tudi nevšečnosti. Otroci nanje ne mislijo. S smučmi in sankami iščejo klance in strmine. Prav nič jih ne moti, če je sneg tudi moker. Marsikomu, predvsem voznikom, pa sneg dela skrbi. Avtomobili čutijo že nekaj centimetrov debelo snežno odejo. Če pa ga zapade več, so težave že skoraj nepremagljive. Kolesa se vrtijo v prazno, krmilo ne uboga več. Nekdaj lepe in gladke ceste postanejo nepremag- ljiva ovira. Sneg pa, čeprav mehak in rahel, ki se ti v dlani kar stopi, postane težava, ki ji ni ne konca ne kraja. Snežni plugi so v tem času edino odrešilno orodje. Ceste morajo biti čiste, promet z avtomobili mora teči naprej. Zato imajo cestna podjetja posebno službo, ki skrbi vsaj za najpomembnejše ceste. In tiste ceste in poti, ki se končajo v hribovski vasi? Zanje morajo poskrbeti vaščani sami, če hočejo, da bodo tisti, ki hodijo v službo, sploh odšli od doma in da ne bodo čisto odrezani od sveta, čeprav so le nekaj kilomet- v od avtomobilske ceste. 1 Tako nekako so sami nase navezani tudi vaščani iz Lučar-jevega Kala pri Muljavi. Daleč so od glavne ceste, skoraj tri kilometre. In ko zapade sneg, združijo svoje moči, lopate in moči svojih konj. Zaprežejo jih v plug in vsi fantje in možje gredo na delo. Edino cesto, oziroma pot je treba očistiti. Konji se potijo in ljudje tudi. Sneg je visok in težko ga je izriniti s ceste. No, pa z združenimi močmi se vse naredi, pravijo na Kalu. Zaprežejo tri pare konj v plug in hajd nad sneg! „Brez skrbi,11 ne pozabijo reči. „Ga bomo že ukrotili, smo ga še vsako leto.11 in ko „gredo“ dvakrat „čez“, je cesta zopet prevozna. No, se- .gleda Tineta Tinto in pravi: Na papir pa bo stvari spravil naš strokovni aparat. Bi šli s tem tudi že v javnost, kaj mislite? — Predlagam, da gremo! predlaga tretji član komisije. Čas je. da v ljudeh končno le vzbudimo občutek olajšanja. ' — Pa naj gre! odloči predsedujoči. — Tovariše novinarje pa kljub temu prosim, naj ne poročajo o podrobnostih. marveč naj se omejijo na bistveno, na problem poglabljanja skrbi za avtentične interese delavskega razreda et cetera. Novinarji razumevajoče kimajo. VINKO BLATNIK \ POZOR, \ 4 ~ 4 i lom kosti! s 4 4 4 4 4 4 4 <* 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4- 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Kosti se hitreje lomijo in raje pokajo takrat, kadar človekovemu organizmu primanjkuje beljakovin živalskega izvora. Resno ogroženi so torej tudi tisti, ki pojedo premalo svežega mesa. Tako trdijo znanstveniki. Svežega mesa pa po naših mesnicah že zmanjkuje, kajti redčijo se črede govedi, svinj in drobnice. Zaradi nenačrtne politike razvoja kmetijstva in zaradi izvoza, zavoljo deviz pač. Torej bodo do mesa prav kmalu, če stvari ne bi popravili, stežka prišli celo tisti, ki imajo denar in bi sc zastran tega še vedno lahko mesa najedli do sitega, kakor so navajeni zdaj. Pričakovati torej smemo vsesplošen lom kosti tudi pri tistih, ki ne bodo udeleženi v nobeni prometni nesreči s težjim izidom in ki se ne bodo polomili na poledici ali pri smučanju. Kirurge torej čaka več dela, socialno zavarovanje bo imelo večje stroške zaradi mavčnih ovojev, 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Ž 4 4 4 4 tgenskih slikanj in pa več j stroškov za boleznine. Lahko smo prepričani, da bomo vse to vsi skupaj plačevali iz naših žepov. Vseeno pa bi vprašali: ali kdo ve, v kakšno rubriko bodo vzrok vseh teh lomov zapisali naši statistiki? veda pa sneg in mraz zahtevata tudi nekaj ..bencina11. „Saj so zaslužili, pa proti prehladu pomaga,11 pravijo ženske, ko jim ob prihodu nazaj v vas postrežejo z žganjem. ,,Pa smo ga!11, se hvalijo, ko spravljajo konje v hlev. ..Toliko ga je bilo tokrat, kot že dolgo ne.11 Sneg in pluženje je pravzaprav neke vrste praznik za Kalčane in kakor vsako leto, so se tudi letos zbrali pri enem od njih. Popili so še „komatjevo taco11, tako pravijo kozarčku žganja, se pomenili o preslanih naporih in kakor je na Dolenjskem navada, tudi zapeli. A. AGNIČ Kako so zastave kihale Sejna soba, sredi nje dolga miza in stoli; ob stenah so vitrine z zapisniki sej in sestankov, v kotu slone zastave — sindikalna, partijska, slovenska in jugoslovanska. Nad njimi je geslo: „Delu čast in oblast!" ki pa ga zdaj, zaradi gostega tobačnega dima, skorajda ni moč prebrati. Politični aktiv podjetja razpravlja o dejavnosti osnovnih družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov po zadnjih sejah in konferencah naših najvišjih političnih forumov. Vzdušje je resno in delovno. Predsedniki poročajo: ,,Sestanek naše osnovne organizacije je izzvenel v znamenju popolne privrženosti sklepom vodilnih organov našega političnega življenja. .. Naše članstvo je odločno podprlo vse najnovejše dokumente in sklepe družbenih in političnih vodstev ,.Revolucionarne spremembe, ki jih ti dokumenti napovedujejo in terjajo, so rezultat teženj vseh samoupravljavcev ... “ „Po podrobni analizi sedanjih razmer v procesu družbenopolitičnega razvoja pri nas smo poudarili, da moramo na te probleme gledati marksistično, kajti drugače bi se hitro znašli sredi nepotrebnih drobnjarij, ki bi nam zakrile perspektivo ..." In tako dalje naprej. Sredi razprave tovariša direktorja, prav tedaj, ko je dejal, da se strinja z ugotovitvijo,po kateri je samoupravljanjenaša edina družbena alternativa, pa v kotu za zastavami nekaj zastoka in nekdo glasno kihne, še enkrat obupno zastoka in ponovno kihne, in iz z a zastav se prikaže kurir Matjaž in pravi: „Oprostite, tu zadaj je tako prašno, da nisem več zdržal. “ Politični aktiv je sprva presenečen nad prašno kurirjevo prikaznijo, potlej pa presenečenje zamenja radovednost. In Matjaž jim pojasni, zakaj se je tajno udeležil njihovega sestanka. „ Tovariši so me prosili. . . Veste, v tistih zapisnikih, ki jih obešate na razglasno desko, je toliko čudnih besed, ki jih navadni ljudje ne razumemo, sestankov v obratih pa ni, in tako sploh ne vemo, o čem razpravljate in kaj sklepate. Pa so mi delavci rekli: , Ti si majhen, skrij se nekam in dobro poslušaj; potem pa nam boš po domače povedal, o čem so govorili.1 To sem tudi storil in zdržal bi do konca, če ne bi bilo na zastavah toliko prahu. Tako je bilo. .. in, če nimate nič proti, bi zdaj odšel. “ Matjaž je že star človek in odkar pomnijo, je njihov kurir, zato ga nihče ne ošteje; morda pa se ne hudujejo nanj ti 'i zato, ker jim je vsaj malce nerodno. „Kar pojdi, “ pravi direktor dobrohotno, „rad bi le vedel, kaj boš tovarišem povedal? “ „Prav res ne vem," potoži kurir. „Bilo je toliko besed in sprva sem si jih še kar zapomnil, potem se mi je v glavi vse zmešalo. Sicer pa zdaj to sploh ni važno. Tovariši so mi naročili, naj zlasti pozorno poslušam, če boste kaj rekli o tem, kako bomo, po vseh teh sejah in konferencah, tudi pri nas uredili delavsko samoupravljanje tako, da bi v njem sodelovali delavci O tem pa, če sem še tako poslušal, nisem slišal ničesar. “ In odide. JANEZ VOLJČ Za danes in jutri Kam? Kako? se sprašujejo pre-nekatere matere po Sloveniji. Kam? Kako? z majhnimi otroki se sprašujejo tudi matere v Celju, ko zgodaj zjutraj odhajajo v tovarno ali urad. V vrtec, bi rekli enostavno. Toda kaj, ko v njih ni prostora za vse. V vzgojno-varstvenem zavodu Ančke Čečeve v Celju imajo prostora za .220 otrok. Za tiste najmlajše in za tiste, ki že hodijo v šolo. Pa kaj, ko je to premalo, čeprav jih imajo skoraj vedno več v domu,, kot pa je njihova uradna zmogljivost. In še vedno so otroci, ki najdejo svoj prostor v vrtcu, pravzaprav le izjema med mnogimi, ki morajo za zaklenjenimi vrati čakati mamico, da pride iz službe. V Celju se prav sedaj sprašujejo, zakaj je temu tako. Odgovor je lahko zelo enostaven: ni prostora! Zakaj? Tudi tu je odgovor lahek. Rešitev pa je v rokah in v srcih tudi tistih, ki na otroke mislijo in ki jih imajo radi, pa čeprav jih morda sami nimajo. V nedeljo, 6. februarja bo v celjski občini referendum za šole in vrtce • Potrebe so takšne, da se občanom ne bo težko odločiti za samoprispevek in da bodo rekli »DA« Na Komunalnem'zavodu za zaposlovanje v reakcijskih časov Ljubljani psihologi testirajo kandidate Uku na napravi za ugotavljanj6 Prihodnji teden — praznik Obsežen program dela službe za zaposlovanje bo letos terjal blizu 30 milijonov dinarjev sredstev, kolikor se jih zbere iz 0,2 % prispevne stopnje od bmto osebnih dohodkov zaposlenih. „Ta denar bo zadostoval za izvajanje našega programa," je zatrdil direktor republiškega zavoda za zaposlovanje. ,,Deset milijonov dinarjev bomo porabili za nadomestila za brezposelne in njihovo zdravstveno varstvo, 10 milijonov za pripravo in usposabljanje delavcev za nova delovna mesta in 10 milijonov dinarjev za strokovno delovanje službe zaposlovanja. Danes dela v slovenski službi za zaposlovanje blizu 260 delavcev, od katerih jih ima 75 % srednjo, višjo in visoko šolsko izobrazbo. Še pred šestimi leti pa je ob veliko manj učinkoviti službi za zaposlovanje delalo v tej službi 100 delavcev več. M. ŽIVKOVIČ središče Šaleške doline dobilo tudi novo vzgojno-varstveno ustanovo. Letos bodo dogradili dodatne učilnice za osnovno šolo Jože Letonja-Kmet v Šmartnem ob Paki, prav tako pa tudi nove prostore za vzgojno varstveno ustanovo. S tem bodo v glavnem predvidena dela pri urejanju in novogradnji prostorov za osnovne šole in vzgojno varstvene ustanove končana, še posebej zavoljo tega, ker je del načrta že izpolnjen, to pa so nove prepotrebne dodatne učilnice za osnovno šolo Biba Roeck v Šoštanju. Prihodnji petek, 11. februarja, bodo v počastitev slovenskega kulturnega praznika izročili namenu nove učilnice v tej šoli, ki je imela sedaj za več kot 570 učencev na voljo le 9 učilnic. S sredstvi, ki so jih zbrali s krajevnim samoprispevkom in s pomočjo delovnih organizacij, bodo šolarji šoštanjske osnovne šole dobili pet novih učilnic, garderobe, prostor, ki ga bodo uporabljali za koncerte glasbene mladine ter za Napotnikovo galerijo in še več drugih dodatnih prostorov. Med drugim bo lahko v prihodnje bolje razvijala svoje delo tudi šolska knjižnica, ki so jo uredili v tem šolskem letu in ki že ima potreben knjižni fond, to je osem knjig na šolarja. (vš) ■ | Celjska občina je vsako leto dajala za novogradnje v šolstvu v povprečju okoli dva milijona dinarjev. V petih naslednjih letih bi zbrali iz proračuna komaj toliko dinarjev, kolikor stane ena sama šola. Potrebujejo pa jih štirikrat več. Potrebe so večje kljub temu, da so si nenehno prizadevali, da bi jih vsaj malo dohajali. Vedno je zmanjkovalo denarja, čeprav so tudi delovne organizacije prispevale, kolikor so mogle. Vendar se tudi gospodarstvo v občini z muko izvija iz svojih težav in zavoljo tega bi težko pričakovali od njega še več sredstev za družbene potrebe. Kako pa je z otroškim varstvom? Zlasti v zadnjih letih so v celjski občini z ustreznimi adaptacijami prostorov in novimi gradnjami dosegli lepe rezultate. To pa je še vse premalo, kajti vedno jim je za več zmanjkovalo denarja. Zavoljo vsega tega so se odločili za referendum o samoprispevku. V naslednjih letih bi, če se bodo občani odločili, s samoprispevkom, s sredstvi proračuna občine in s prispevki delovnih organizacij, zgradili dve novi osemletki, trem pa bi do- SL0VENIJA JE VEDNO BOLJ ODVISNA 00 TUJIH DELAVCEV Tudi številni problemi na področju varstva in vzgoje otrok so bili vzrok, da so se v občini Velenje pred dvema letoma odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka in za združevanje sredstev delovnih orga- nizacij v posebnem skladu za negospodarske investicije. S tako zbranim denarjem so doslej v Šaleški dolini zgradili novo šolsko poslopje v Ravnah pri Šoštanju ter novo III. osnovno šolo v Velenju. Prav tako je Republiška služba za zaposlovanje — le-tazdmžuje 10 komunalnih in republiški zavod za zaposlovanje — je že četrto leto pripravila enoten program dela, kot sintezo vseh prizadevanj za vsebinsko, organizacijsko in metodično poenotenje delovanja zavodov za zaposlovanje v naši republiki. O tej vedno zanimivi problematiki smo se pogovaijali z Janezom Japljem, predsednikom Skupščine republiške skupnosti za zaposlovanje in Rudijem Mahkoto, direktorjem republiškega zavoda za zaposlovanje. ŠEST TOČK IZ PROGRAMA Rudi Mahkota je obsežen program službe zaposlovanja za letos strnil v naslednjih šest glavnih nalog: „Osnovna naloga bo tudi letos odkrivanje sposobnih in nadarjenih mladih ljudi ter skrb za njihovo vzgojo in izobraževanje za zahtevnejša delovna mesta. Druga pomembna naloga bo sodelovanje z delovnimi organizacijami. Pri tem bomo vnesli novost, da bo naše sodelovanje z delovnimi organizacijami slonelo na direktnih stikih naših sodelavcev z ljudmi, ki skrbe za kadrovsko problematiko v podjetjih; z njimi želimo odkriti vse možnosti zaposlitve vseh delavcev, ki iščejo prvo delo oziroma so pri nas na spisku brezposelnih. Tretja naloga nas čaka na področju operativnega dela. Izpolnili jo bomo le s tem, da bomo z ustreznimi ukrepi pospešili mobilnost delavcev in s tem medkrajevno zaposlovanje ter na ta način zmanjšali deficitarnost delavcev na posameznih področjih. V okviru četrte naloge bomo izdelali štiri analize: kompleksno analizo o deficitar- nosti kadrov in ustrezne zasedbe delovnih mest, analizo o statusu brezposelnih delavcev, analizo o strukturi kmečkega prebivalstva in analizo o možnostih za zaposlovanje delavcev v storitvenih dejavnostih, še posebej v storitveni obrti. Peta naša naloga bo sodelovanje pri oblikovanju republiške zakonodaje in slednja naloga bo izdelava akcijskega programa o problematiki zaposlovanja, ki zadeva socialno razlikovanje." VELIKA KONJUNKTURA Ob osnovnih značilnostih letošnjega programa službe zaposlovanja smo se pogovaijali tudi o trenutnih razmerah na področju zaposlovanja v naši republiki. Lani se je zaposlenost v Sloveniji povečala kar za 4,9 %. To je seveda mnogo več, kot so predvidevali. Vzrok za takšen porast zaposlenih je velika gospodarska konjunktura, ki se nadaljuje tudi letos, kar pomeni, da zaposlovanje še vedno narašča z nezmanjšanim tempom. „Trenutno . manjka v Sloveniji kar 20.000 delavcev,“ je dejal Rudi Mahkota. „Ta številka je trenutna, vendar pa nam stalno primanjkuje najmanj 11.000 delavcev z najrazličnejšimi poklici v kovinski, lesni in gradbeni stroki.“ Ob takšnem pomanjkanju kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev je seveda-težko zadovoljevati potrebe vseh slovenskih delovnih organizacij, za katere služba zaposlovanja zbere vsako leto vsaj 80 % potreb. „Zaradi tega ni nič nenavadnega,“ pripominja Janez Japelj, „da v Slovenijo delavce „uva-žamo“ iz drugih republik. Po nepopolnih podatkih dela blizu 120.000 delavcev iz drugih republik v slovenskih podjetjih.11 V TUJINI 60.000 SLOVENCEV V ,,borbi" za delavce pa se slovenska podjetja srečujejo z zelo perečim problemom, to je z odhajanjem slovenskih delavcev na delo v tujino. Po približnih ocenah dela v deželah zahodne Evrope vsaj 60.000 Slpvencev. To je za narod, kakršen smo Slovenci, mnogo preveč. Služba za zaposlovanje se trudi, da bi zajezila odhod Slovencev na delo v tujino. To ji zlasti v zadnjih treh letih v precejšnji meri uspeva. Podatki, da je pred tremi ljti odšlo organizirano na delo v tujino 13.500 Slovencev, predlanskim 9.000 in lani že komaj 5.000 Slovencev, so za to trditev dovolj ilustrativni. „Že tri leta nazaj vsem našim partnerjem -- to je službam zaposlovanja iz tujine, ki imajo pri nas svoja zastopstva - odklanjamo vse zahteve po kvalificiranih, visoko kvalificiranih delavcih in delavcih s srednjo, višjo in visoko šolsko izobrazbo. Ne nasprotujemo pa preveč, če želijo zaposliti v tujini nekvalificirane delavce, ki jih imamo tudi mi na spisku nezaposlenih," pojasnjuje Rudi Mahkota. BLIZU 15.000 BREZPOSELNIH DELAVCEV Kljub temu, da nam stalno primanjkuje 11.b00 kvalificiranih delavcev, da imamo v tujini blizu 60.000 delavcev in da zaposlovanje narašča s precejšnjo naglico, je na spisku Službe za zaposlovanje blizu 15.000 brezposelnih delavcev, kar je 2,5 % v odnosu na vse zaposlene in za našo republiko ne predstavlja posebnega problema. Na spisku brezposelnih delavcev so povečini že vrsto let eni in isti ljudje - to je delavci z manjšimi delovnimi sposobnostmi. Kvalificiranih in višje izobraženih delavcev je bilo lani na tem spisku le 300 in še to le za kratek čas - štirinajst ali mesec dni. Ob teh številkah moramo opozoriti še na en problem: na Dolenjskem, na Primorskem, v Ljubljani ali na Gorenjskem danes ne moreš najti niti enega prostega delavca več, na Štajerskem, v Pomurju in Beli krajini pa je delavcev še zmeraj preveč. Med njimi je največ ženske mladine z nedokončano osnovno šolo, kar je poseben problem. Z večjo mobilnostjo teh delavcev pa bi tudi te probleme ublažili. zidali učne prostore. Razen tega bi zgradili štiri nove vrtce. Tako bi v bodočih petih letih ustvarili pogoje za to, da bi otroci lahko imeli urejen pouk ter varstvo takrat, ko starši delajo. ZA OBČANE ŠOŠTANJA IN UČENCE OSNOVNE ŠOLE BIBA ROECK Revizija privilegiranih pogodb Konferenca ZKS se je na svoji 3. seji, kot je znano, odločno zavzela za dosledno uresničevanje novega zakona, ki ureja prodajo družbenih stanovanj. S pomočjo tega zakona, predvsem pa z odgovornim ravnanjem pristojnih samoupravnih in družbenih organov, naj bi končno preprečili prodajo družbenih stanovanj pod nenormalnimi ekonomskimi pogoji, ki so jih bili deležni posamezniki ali skupine privilegiranih občanov. Ob tem pozivu konference ŽKS se zastavlja vprašanje, kolikšen obseg je imela prodaja družbenih stanovanj? Ali je poseg družbe v samoupravne pristojnosti delovnih kolektivov - lastnikov in prodajalcev stanovanj upravičen? Že zdrava pamet pove, da se lahko človek z nakupom stanovanja po vknjiženi vrednosti v času inflacije le okoristi, nikakor pa ne more biti na zgubi. Razen tega se je neekonomska prodaja družbenih stanovanj vse bolj širila, zato je bil poseg družbe na to področje ekonomskih odnosov ne le upravičen, marveč nujen. Podružnice službe družbenega knjigovodstva so namreč na posameznih območjih zbrale takele številke o prodanih stanovanjih od 1. januarja 1965 do 31. decembra leta 1970: Celje 167, Kočevje 32, Koper 134, Kranj 220, Krško 54, Ljubljana 561, Maribor 684, Nova Gorica 200, Novo mesto 68, Postojna 57, Ptuj 262 in Murska Sobota 281. Od skupne prodane vrednosti je bilo lani plačanih le 26 % kupnin, od tega v gotovini le okrog 19 %. Po približnem izračunu sodeč je bilo eno stanovanje, oziroma hiša, prodana približno za 3 in pol milijona starih dinarjev. Koliko in kaj je moč danes dobiti za ta denar na stanovanjskem trgu? ! To je cena najcenejših avtomobilov. S tem kajpak ni rečeno, da pomeni vseh 3000 in več prodanih stanovanj v Sloveniji v zadnjih letih privilegirano prodajo. Stanovanja je bilo možno prodajati pod ceno predvsem na račun zastarele in pomanjkljive zakonodaje. Takšna prodaja, čeprav zakonita, pa je vendarle povzročala večjo ali manjšo družbeno škodo. Pri prodaji družbenih stanovanj so se delovne organizacije odločale tudi za dokaj različne postopke. Nekatere sploh niso terjale obvezne udeležbe od zasebnih kupcev, ampak so celotne vrednosti stanovanj dajale na odplačevanje. Različni so tudi plačilni pogoji. Odplačilni roki se gibljejo med 20 in 40 leti, obrestne mere od 0 do 2 %. Ponekod pa so prodajalci odobravali posojila celo za plačilo prometnega davka ob prepisu lastništva. Skratka, republiška komisija za družbeni nadzor je ugotovila, da je v zadnjih letih prodaja družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš močno narastla, pri čemer pa ne gre za upravičene in utemeljene razloge. Zbrano gradivo o prodanih stanovanjih zgovorno dokazuje, da odplačilni obroki niso kaj prida večji od zdajšnjih neekonomskih najemnin, pri čemer je očitno, da se bodo stanarine letos povišale, odplačilni roki pa naj bi se ne. S tem je utemeljen samo interes zasebnih kupcev, ki so v privilegiranem položaju v primerjavi z najemniki in s številnimi drugimi občani, ki morajo za stanovanja plačevati polne in neizprosne tržne cene. Zato je tudi zahteva konference ZKS,.da je treba takšno prodajo onemogočiti, več kot utemeljena. --- nifrsr POHIŠTVO Potrebujemo 11,000 delavcev Obsežen program Službe za zaposlovanje v 1972. letu • V razgovoru na to temo sta sodelovala JANEZ JAPELJ, predsednik skupščine republiške skupnosti za zaposlovanje in RUDI MAHKOTA, direktor republiškega zavoda za zaposlovanje SlRSA IN TRAJNA ODGOVORNOST VSEH______________ O kulturni akciji v Zasavju Zadnjič so tudi, tako kot poprej v Trbovljah, v Zagorju ob Savi temeljito spregovorili o uresničevanju dokumenta, ki sta ga, kot je znano, sprejela Republiška konferenca SZDL in Republiški svet slovenskih sindikatov na skupni seji. Ugotovili so, da pot trajnejšega in bolj doslednega izvajanja dogovora o kulturni akciji tudi v Zasavju ne bo kratka. Spodobno pa je spoznanje, da za njegovo uresničitev niso in ne morejo biti odgovorne zgolj temeljne izobraževalne skupnosti in njihovi samopravni organi, marveč predvsem tudi delovni kolektivi, krajevne skupnosti, osnovne organizacije sindikata in drugi. To so namreč zelo nedvoumno poudariti tudi na zagorskem posvetovanju. V zvezi s tem pa kaže opozoriti na nekatere dileme, ki smo jih slišali na sestanku v Zagorju ob Savi. Sodelovanja delovnih kolektivov pri uresničevanju tega dokumenta zares ne kaže omejiti samo, na njihove materialne prispevke, ki bodo tudi v pogojih sistemskega urejanja financiranja kulture še vedno potrebni. Neposredni proizvajalci bodo morali nedvomno povedati, kaj želijo na tem področju, kakšne so njihove potrebe, čemu dati po- seben poudarek, kaj pričakujejo od prihodnjega razvoja kulturnih dejavnosti. Nikakršen greh pa ne bo, če bi za začetek tvornejšega sodelovanja ubrati pot, kot so jo že v številnih slovenskih občinah, kjer so predlagali kolektivom enotno politiko gostovanj osrednjih in drugih poklicnih ansamblov v delavskih in kulturnih domovih. Seveda ne gre za nikakršno prisilo, pač pa za poskus prikazati delovnim ljudem tudi zahtev- Od 7. do 13. februarja bo v Kranju drugi teden slovenske drame, na katerem se bo z deti domačih avtorjev predstavilo 7 slovenskih gledaliških skupin. Zahtevni in zanimivi splet gledaliških dogodkov, ki bo v Prešernovem mestu v ospredju praznovanja kulturnega tedna ob obletnici pesnikove smrti, je izdatno podprlo tudi 5 naj- nejša gledališka in druga dela, ki bi jih drugače nikoli ne videti. Razumljivo je, da se ponuja že na samem začetku uveljav-ljana dogovora o kulturni akciji še vrsta drugih možnosti za navezovanje trajnejših stikov z delovnimi kolektivi. V zasavskih knjižnicah so delavci še zmeraj bolj redki gostje. Cernu ne bi občinske ati podružnične knjižnice prišle z nekaterimi zvezki v tovarno, kjer bi ob ustrezni po-verjeniški mreži zagotovo knjiga našla pot do neposrednega pro- večjih kranjskih sindikalnih organizacij: Iskra, Sava, Tekstil-indus. Planika in Industrija bombažnih izdelkov so skupaj prispevati za ta namen okoli 10 tisoč dinarjev. Prešernovo gledališče jim je v zameno dalo 1050 vstopnic za gledališke predstave. Omenjene sindikalne organizacije so z gledališčem enako sodelovale tudi lani in tako precej pripomogle k izredno dobremu obisku vseh predstav. Organizatorji Tedna slovenske drame se nadejajo, da bo gledališče v prihodnjem tednu spet pritegnilo najširši krog ljubiteljev dramske umetnosti, saj je pripravljeni program pester in privlačen. Teden bo začelo SNG Drama z Javorškovim delom „Konec hrepenenja". V to- izvajalca. Zakaj ne bi ponovno poskušati oživiti nekatere amaterske dejavnosti ati okrepiti obstoječih? V Zagorju ob Savi so se za-dinili, naj bi na začetku vsaj samoupravni organi večjih podjetij uvrstiti na eno svojih sej dokument o izvajanju kulturne akcije, skrb za njegovo izvajanje pa naj bi v delovnih organizacijah ob podpori delavskih svetov prevzela vodstva osnovnih organizacij sindikata. M. V. rek se bodo predstavili domači amaterski igralci s krstno uprizoritvijo - Partličeve komedije „Tolmun in kamen". Sledile bodo predstave Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Mestnega gledališča ljubljanskega. SNG Maribor, SNG Trst in Primorskega gledališča iz Nove Gorice. V Kranju so sprva predvideli tudi gostovanje Celjanov, ki bi se lahko uvrstiti v ta teden z Jovanovičevimi ..Norci", zal, so pozneje ugotoviti, daje kranjski oder za uprizoritev tega dela premajhen. Ponoven opomin, da se bo po uspeti obnovitvi gle-detiških prostorov, ki so namenjeni gledalcem, slej ko prej v Kranju treba lotiti tudi razširitve in modernizacije odra. - jč PRISPEVEK DIJAKOV IN PROFESORJEV ZA NOVO ŠOLSKO POSLOPJE ZGLEDNA ODLOČITEV TISOČ VSTOPNIC ZA KRANJSKE DELAVCE Teden slovenske drame v Kranju Te dni seje delovna skupnost Ekonomskega centra Slovenj Gradec odločila, da bo prispe-vala 2 % od osebnih dohodkov v sklad za izgradnjo novega šol-sEega poslopja za Ekonomski center Slovenj Gradec. Na leto bodo tako zbrali okrog 10.000 dinarjev. Zraven tega so se člani delovne skupnosti Ekonomskega centra Slovenj Gradec tudi odločili, da prispevajo še posebej v sklad 30.000 dinarjev. Prostori, v katerih deluje slovenjegraški Ekonomski center, so pretesni in neprimerni. Težave, razumljivo, najbolj občutijo dijaki sami, zato tudi ni naključje, da so se sami prvi odločiti, da bodo dohodek od obvezne počitniške prakse vložiti v sklad za izgradnjo novega šolskega poslopja. V letu 1971 so tako dijaki prispevali v sklad okrog 50.000 dinarjev. Na Ekonomskem centru v Slovenj Gradcu smo izvedeli, da pričakujejo, da bo ob koncu leta v posebnem skladu za gradnjo novega šolskega poslopja najmanj 150.000 din prispevkov dijakov in članov delovne skupnosti. S temi odločitvami želijo pospešiti začetek izgradnje prepotrebnega novega šolskega poslopja za Ekonomski center, ki ima v tem šolskem letu že nad 300 dijakov, vpis precejšnjega števila dijakov pa so morati prav zaradi pomanjkanja prostorov odkloniti. (an) Več in kvalitetneje Kulturna skupnost v Radljah je sklicala predstavnike gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov, ter občinskega sindikalnega sveta na posvet o kulturnih vprašanjih. V petletnem programu kulturne dejavnosti, ki so ga izdelali, je dobila pomembno mesto kultura za delovnega človeka in morda prav tu ni odveč izraz „za najširše ljudske množice". Ne gre samo za knjižničarstvo, ki ima sicer pomembno poslanstvo, ne gre samo za šole in pevske zbore, temveč za vprašanja, kako kulturno obogatiti tudi starejšo generacijo. Sklenili so, da je treba prav tem nuditi najboljše kulturne stvaritve, od gledališča, glasbe do knjige. Pri tem so namenili pomembno mesto in vlogo tudi sindikatom. Le-ti naj bi skrbeli, da to ne bi bila le enkratna akcija, temveč stalna gibalna sila in last delovnih ljudi Temu bodo namenili odlsej tudi več denarja iz sklada kulturne skupnosti kot iz virov sindikata. Opozorili bodo tudi delovne organizacije, da je treba kulturi in kulturnemu življenju delovnih ljudi nameniti ustrezno opredelitev in pomen v samoupravnih aktih. Na posvetu so sklenili, da bodo najprej uredili to, kar že imajo. Obnovili in ojačali pa bodo vse, kar je šibko, zato bodo poleg tega, da bodo vabili v kraj tuje gledališke ansamble, skrbeli tudi za kvalitetno rast domačih ustvarjalcev. Sindikati in znanost Naslov tega našega današnjega komiteja je na prvi pogled nekako bahaški in marsikdo se bo vprašal: Kaj pa imajo sindikati opraviti z znanostjo, ko pa še tolikim vsakdanjim problemom niso kos? Pa vendar ni tako in bilo bi hudo narobe, če bi znanost in naše družbenopolitično življenje, katerega sestavni del so tudi sindikati, bila med seboj ,,sprta", kakor bi bilo prav tako, ali pa morda še huje, če bi bila med seboj sprta znanost in gospodarstvo. V resnici se znanost in politika, znanost in gospodarstvo med seboj prepletata in družno živita; res pa se moramo vprašati, ali je tega prepletanja in skupnega življenja dovolj. To vprašanje je bilo stalno prisotno tudi v razpravi, ki je minuli teden tekla v Domu sindikatov o znanstveno-raziskovalnem delu v delovnih organizacijah in o tem, kaj naj sindikati s svoje strani prispevajo, da bomo v naši družbi ustvarili čimugodnejše pogoje za vsestranski razmah znanstveno-raziskovalnega dela. Morda bo prav. če takoj pribijemo, da pod pojmom znanstveno-raziskovalnega dela ni razumeti samo tako imenovanih osnovih znanstvenih raziskav, temveč tudi praktično preverjanje izsledkov teh raziskav v proizvodnji. Sicer pa je menda jasno, da sindikatov ne zanima znanstveno-razisko-valno delo samo po sebi, temveč predvsem rezultati tega dela. od katerih so odvisni modernizacija naše industrije, dvig produktivnosti, kvaliteta proizvodnje, izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih -skratka vse tisto, kar je najožje povezano z izboljšanjem delovnih in življenjskih pogojev vseh delovnih ljudi. To pa je prav gotovo področje, na katerem morajo sindikati še kako zavfliati rokave. Odgovor na vprašanje, ki ga je omenjena razprava dala glede upoštevanja znanosti in pomoči, ki nam jo znanost lahko da pri razreševanju številnih problemov, je bil na žalost v precejšnji meri nikalen. Strokovnjaki menijo, da je pri nas vse premalo ..povpraševanja" po izsledkih znanosti, da je premalo ,,porabnikov" znanosti in da tudi v šolskem in družbenem izobraževanju dajemo odločno premalo poudarka dejstvu, da je. predvsem znanost tisti dejavnik, ki ga moramo poklicati na pomoč, kadar si ne znamo odgovoriti na pomeni bna vprašanja. Pred leti. ko so sc ZDA zaradi hitrega pohoda avtomatizacije znašle pred nevarnostjo množične brezposelnosti, so ameriški sindikati naročili strokovna, izvedenska mnenja o tem, kako napredek tehnologije uporabiti v prid povečanja produktivnosti, ne da bi to povzročilo družbene pretrese zaradi brezposelnosti. Kaže, da so bile te znanstvene raziskave, ki so jih naročili sindikati, zelo koristne, saj vemo. da je ameriško gospodarstvo razmah avtomatizacije ,,prebolelo" brez posebnih težav, pri čemer najbrž ni bilo brez pomena, da so sindikati vedeli, kako zastaviti svojo politiko. Kot že rečeno, pri nas ni dovolj povpraševanja po znanstvenoraziskovalnem delu. ni dovolj „porabnikov" tega dela. Vemo pa za otipljive primere, kako to delo lahko pomaga pri razreševanju najrazličnejših težav, v katerih so se znašla razna podjetja. Naj navedemo samo dva primera, ki sta morda najbolj znana: primer, kako se je ..Lian" izkopal iz luidili težav, v katerih je bil v začetku svojega razvoja, in kako visoko se je v svoji panogi povzpel mariborski ..Zlatorog" nedvomno predvsem po zaslugi svojih strokovnjakov za raziskovanje in razvoj. C e bi podobni primeri bili javnosti bolj znani, kot pa so. bi verjetno samoupravljavci v marsikateri delovni organizaciji bolj pritisnili na vodstvo, da porazmisli o tem, kako vključiti znanstveno-raziskovalno delo v prizadevanja za nadaljnji razvoj podjetja. Poznavalci naših razmer trdijo, da se mnogim našim podjetjem zdi škoda vsakega-denarja za raziskovalno delo, pri tem pa z lahko roko dajejo denar tudi za naložbe, ki so vse prej kot koristne. Kaže tudi, da so v marsikaterem podjetju nekako ,,napoti" vsi tisti, ki si prizadevajo za tehnične izboljšave in ,,dolgočasijo" pristojne s konkretnimi predlogi, kaj bi kazalo storiti, da se neko delo poenostavi, poceni itd. Se posebej - tako kaže praksa v mnogih podjetjih je mnogim vodilnim kadrom neprijetno, če se dobre ideje porodijo v glavah tistih delavcev, ki niso plačani za to, da mislijo o napredku tehnologije. Mojstri nekako zamerijo delavcu, ki razreši problem, ki bi ga pravzaprav oni morali rešiti, inženirji zamerijo isto mojstrom itd. Takih primerov na žalost ne manjka, pričajo pa seveda o razmerah in vzdušju, ki raziskovalnemu delu - v katero sodi novatorstvo in racionalizatorstvo — nikakor niso v prid. Kar zadeva sindikate, gre predvsem za to, da v delovnih organizacijah, pa tudi v družbi nasploh čim več prispevajo k vzdušju, ki bo za razvoj tega dela mnogo bolj ugodno, kot pa je sedaj. To pa pomeni, da se bodo v organih samoupravljanja morali boriti za to, da bo v vseh prizadevanjih za napredek gospodarjenja vključeno tudi znanstveno raziskovalno delo, organizirano bodisi v podjetju samem, ali pa izven njega, v ustreznih ustanovah. Samoupravljanje ni in ne more biti samo vprašanje odnosov v delovnih organizacijah, nekakšno »politično" vprašanje; samoupravljanje in samoupravljavci morajo imeti v rokah tudi politiko nadaljnjega tehnološkega razvoja, torej‘znanost -kajti če ta razvoj ne bo v njihovih rokah, potem bo pač v rokah tistih, ki ga imajo v zakupu. Tehnologija pa, ki ni v rokah samoupravljavcev, se rada iz rojeva v tehnokratizem. Če kapitalisti stalno razmišljajo o tehnološkem napredku in s tem o krepitvi svojega položaja, bi samoupravljavci v še. večji meri morali razmišljati, kako tehnološki napredek čimuspešnejše vpreči v prizadevanja za krepitev samoupravljanja: Končno pa: kako naj bo delavski razred nosilec družbenega napredka, če ne bo tesno povezan z znanostjo in njenimi izsledki, ki so nujni za ta napredek'.’ ' MILAN POGAČNIK VSAKO LETO 23.0«« NOVINCEV V Vojvodini razmišljajo o tem, da bi uvedli obvezno šolanje na ,mgi stopnji za vse, ki uspešno končajo osemletko. Poročevalci sicer zatrjujejo, da o tej zamisli ta čas razmišljajo le še načelno. Medtem pa si načrtovalci razvoja izobraževanja v SR Sloveniji zastavljajo konkretna vprašanja, kaj vse bi morali storiti, če bi boteli v naslednjih nekaj letih zajeti v šolanje na drugi stopnji ca. ° % vsakega generacijskega letnika. To bi pomenilo vsako leto ^Pisati v 1. letnik 23.000 otrok, od tega ca. 10.000 v poklicne šole, •000 v štiriletne srednje strokovne šole in 4.000 v gimnazije. Takim zahtevam ustreza danes glede na razpoložljive kapacitete gimnazija, približujejo se jim poklicne šole, povsem premajhne E? so kapacitete tehniških in njim sorodnih šol. Posledice doseda-J*n premajhnih kapacitet srednjih strokovnih šol se kažejo v raz-kad^U me^ srednjetehničnim in njemu sorodnim kadrom in r rom z visoko izobrazbo. V razvitem svetu sodijo, daje razumno zrnerje 4:1 ali celo 5:1 v korist srednje izobraženih. Pri nas pa je to razmerje komaj 2,5:1 in še se kažejo močne tendence slabšanja tega razmerja. NEKATERI UČENCI Z UČNIMI POGODBAMI BREZ MOŽNOSTI TEORETIČNEGA POUKA Po podatkih, najnovejših, čeravno veljajo za dve leti nazaj, razpolaga slovensko srednje šolstvo z 39.800 sedeži, ki pa so zasedeni en in polkrat. V ugodnejšem položaju so gimnazije, ki so pred leti morale biti verificirane, da bi lahko nadaljevale z delom. Na najslabšem so danes poklicne šole. Vpis v poklicne šole iz leta v leto narašča, saj se že prek polovica vseh, ki nadaljujejo šolanje, vpiše v poklicne šole. Število učencev presega razpoložljive kapacitete, tako da učenci z učnimi pogodbami ostajajo ponekod brez teoretičnega dela pouka. Poklicne šole pa tudi nimajo dovolj dobro in funkcionalno opremljenih učnih delavnic. Kapacitete tehniških in njim sorodnih šol so prav tako premajhne. Mnoge teh šol gostujejo po številnih zgradbah, imajo nefunkcionalne prostore, zlasti pa so skoraj praviloma brez telovadnic. 11.500 NOVIH ŠOLSKIH SEDEŽEV IN VSAJ 5 NOVIH DIJAŠKIH DOMOV Načrtovalci razvoja izobraževanja v Sloveniji ugotavljajo, da bi za šolanje na drugi stopnji potrebovali 11.500 novih šolskih sedežev, če bi hoteli zajemati 80 % vsakoletne generacije in če bi hoteli zmanjšati zasedenost kapacitet na 1,3. Za tak program razvoja zmogljivosti drugostopenjskih šol pa bi potrebovali v naslednjih letih (glede na sedanje cene) 220 milijonov din. Malo je ustanov, ki bi bile z razvojem šol na drugi stopnji tako organsko povezane, kot so to dijaški domovi. Zdaj jih imamo v Sloveniji 60, od tega pa je 36 domov potrebnih popravila, za kar bi potrebovali 40 milijonov din. Po vojni so dijaški domovi omogočali mladini iz oddaljenih krajev šolanje v večjih šolskih središčih. Kasneje, ko so dijaški domovi prešli na lastno vzdrževanje in so se cene vzdrževalnin zelo dvignile, je interes za domove upadel, porastcl j>a je interes za ustanavljanje šol druge stopnje v manjših krajih. Ce hočemo šolstvo na drugi stopnji odvrniti od nadaljnjega ekstenzivnega razvoja, bi morali v naslednjih štirih letih zgraditi v večjih središčih vsaj pet novih dijaških domov. Za to bi bila potrebna investicija 42,5 milijona din. V SKLADU S CILJI KADROVSKE POLITIKE IN ODPRAVLJANJA SOCIALNEGA RAZLIKOVANJA Koliko od načrtovanih ciljev in kako hitro jih bomo uresničevali, je seveda odvisno od številnih odločitev na različnih ravneh samoupravnega odločanja. Odločitve pa bodo zagotovo toliko bolj v prid uresničevanja načrtovanega razvoja izobraževanja, kolikor bolj si bo določena družbena sredina z dejanji prizadevala uresničevati v družbi že jasno formulirane cilje tako glede naše kadrovske politike, kot glede odpravljanja socialnega razlikovanja. S. G. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV |imimiiiiiiiiiiii!iiiimiiii!iiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiim Lani so v „Dani“ - tovarni rastlinskih specialitet v Mimi na Dolenjskem začeli in dokončali gradnjo nove proizvodne hale. Že prejšnja deta so vlagali v razširitev tovarne, kolikor so pač imeli sredstev. Lani pa so zgradili novo halo za polnjenje in embaliranje alkoholnih pijač in sadnih sokov. V novih prostorih so že postavljeni trije stroji za polnjenje steklenic, dva pa še čakajo. Ko bo vse nared, bodo lahko strojno polnili litrske steklenice, pa miniaturke in tudi „dojpak“ vrečke, ki so namenjene predvsem sadnim sokovom. Prav s polnilnimi stroji bodo v „Dani“ odpravili ozko grlo in od 96 vagonov pijač, kolikor sojih prodali lani, bodo v naslednjih letih izdelali lahko še znatno več. A. AGN1Č Eiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimi LANSKOLETNI USPEHI IN LETOŠNJI NAČRTI DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE POHIŠTVA »-MEBLO«. V NOVI GORICI Nov korak na poti k vrhu Za delavce, ki so se organizirali kot učinkovita samoupravna skupnost, je vsak včerajšnji uspeh le spodbuda za boljše delo danes in jutri Na straneh našega lista smo v minulih letih že večkrat pisali o dobrih proizvodnih, poslovnih in drugih samoupravnih uspehih delovnega kolektiva tovarne pohištva „Meblo“ v Novi Gorici. Naše tedanje napovedi, da se bo ta kolektiv vsebolj odločno uveljavljal kot dober proizvajalec pohištva, predvsem zato, ker se je dobro samoupravno organiziral, se uresničujejo. O tem pričajo tudi proizvodni in poslovni rezultati, ki so jih dosegli v lanskem letu. NI JIM BILO Z ROŽICAMI POSTLANO; VSE, KAR SO DOSEGLI, JE REZULTAT TRDEGA DELA Naj spregovore številke: Fizični obseg proizvodnje so lani povečali za 35 %. Celotna realizacija ki so jih dobili na sejmih in salonih pohištva doma in v tujini. KAR JIM JE BILO VČERAJ PRAVŠNO, JE DANES PREOZKO IN PREKRATKO V letu 1971 so podvojili proizvodnjo vzmetnic, zdaj pa montirajo v novi proizvodni dvorani stroje za novo organizacjo te proizvodnje. V prihodnjih mesecih bodo v starih prostorih tovarne nanovo uredili izdelovanje oblazinjenega pohištva. Premagali so začetne težave tako imenovanega E-programa, ki omogoča popolno sestavljivost posameznih pohištvenih elementov; letos bodo skušali na široko odpreti vrata za prodajo teh izdelkov tudi na tuja tržišča. Meblove po vsem svetu znane vzmetnice je bila večja za 40 % in je dosegla 260 milijonov novih dinarjev. Izvoz so povečali za 39 % - na konvertibilno področje za 5 3 %. Lani so izvozili za kakih 3,700.000 dolarjev izdelkov, dve leti poprej pa komaj za poldrug milijon dolarjev. Delovno storilnost so povečali za 23 %. Poprečni osebni dohodki so se povzpeli na 1.700 dinarjev in njihovi delavci so med najboljše plačanimi proizvajalci v lesni stroki in tudi v občini. Vse to so dosegli kljub devalvaciji dinarja in revalvaciji nekaterih konvertibilnih valut, stalni dražitvi reprodukcijskega materiala in zamrznitvi cen njihovih proizvodov. Če bi, denimo, bili lanskoletni iz-delavni stroški enaki predlanskim, bi v letu 1971 ustvarili za 6 milijonov novih dinarjev višji dobiček. Stopnja dobička je bila lani celo za 0,5 % večja, kot v letu 1970 in je dosegla 8,5 %. Pestila jih je tudi splošna nelikvidnost našega gospodarstva. Lani so se močno povečale njihove terjatve, hkrati pa tudi obveznosti do dobaviteljev. Pa vendar so v minulem letu zgradili povsem novo tovarno za vzmetnice, dogradili prototipne delavnice ter kupili dva nova prodajna in razstavna salona v Varaždinu in v Beo- O kakovosti njihovih izdelkov najbolje pričajo številna priznanja, ,,Meblo" se je lani začel uveljavljati tudi kot proizvajalec vseh artiklov, ki jih potrebujemo za opremo stanovanj. Razen pohištva delajo še svetilke iz pleksi stekla, v starih ■prostorih tovarne pa bodo letos uredili še prostore za proizvodnjo izdelkov iz plastike, kot recimo plastične počivalnike, katerih prototipe so že naredili. Pripovedovali so mi: „V današnjih razmerah uspeva le tisti proizvodni kolektiv, ki ima posluh za zali te ve tržišča. Zato se trudimo, da bi v proizvodnji dobili prednost tisti izdelki, ki jih je moč hitro prodati in ki prinašajo največji dobiček, sredstva za modernizacijo in za gradnjo novih obratov pa skušamo investirati tako, da se hitro obrestujejo." Letos bodo zgradili novo skladišče izdelkov in uredili nove prostore za površinsko obdelavo v obratu pohištva, hkrati pa bodo začeli graditi tovarno ivcmih plošč, za katero so dobili posojilo od mednarodne oanKe. Predvidevajo, da bodo ob koncu letošnjega leta ustvarili 328 milijonov novih dinarjev realizacije in da bodo v tujino prodali za 4,250.000 dolarjev izdelkov. BOLJŠA , ' ORGANIZACIJA PROIZVODNJE IN SAMOUPRAVLJANJA BO OMOGOČILA ŠE VEČJE USPEHE V minulih nekaj letih je delovni kolektiv „Mebla“ postal vzor dobre organizacije proizvodnje, preudarnega poslovanja in učinkovite samouprave. Že večkrat smo v našem listu pisali, kaj vse so storili, da bi sleherni proizvajalec vsak dan vedel, koliko je storil prejšnji dan in kakšen je bil denarni učinek proizvodnje v njegovi enoti; govorili smo o njihovi težnji, da bi bil vsak delavec, od,direktorja do snažilke, plačan po delovnem učinku in da i vsakdo vedel, kaj se dogaja v tovarni in kaj lahko kolektivu da, ne samo kot proizvajalec, ampak tudi kot samoupravljavec. Pa vendar z doseženim niso povsem zadovoljni. Samoupravo bo treba še bolj približati delavcem. O tem govorijo te dni. Kaj storiti, kako«se organizirati, da bi bil dinar bliže proizvajalcu, ki ga je ustvaril, da bi delavec bolj neposredno so- deloval pri oblikovanju in delitvi vsega dohodka. ER1H KATNIK, predsednik osnovne sindikalne organizacije, ki mi je povedal, kaj so v ,,Meblu" doslej naredili in razložil, kaj še nameravajo storiti, je med drugim dejal: „Naš sindikat pripravlja program dela za letošnje leto in pri tem zlasti upoštevamo akcijski program, sprejet na zadnji konferenci Zveze komunistov. Dogovarjamo se torej, kaj bomo storili, da i delavci, kot organizirani samoupravljavci, dobili v delovni organizaciji še večjo veljavo. Med drugim bomo opustili klasično sektorsko organizacijo v podjetju in zagotovili delovnim enotam, kjer delavec najlaže sodeluje pri odločanju, večje pristojnosti in s tem tudi večjo odgovornost.'To pa je le ena izmed sprememb, kijih pripravljamo." JANEZ VOLJČ Marljive kot čebele Obisk v zagorskem obratu sevniške »Lisce« Ni šala za uro streči nenasitnim strojem, ki brnijo brez prestanka in predelujejo kilometre blaga v končne izdelke. V tem obratu izdelujejo nedrčke v 26 raznih izvedbah. Vse delo je preračunano do zadnjega giba rok, nobena kretnja ne sme biti odveč, samo tako je mogoče doseči predpisano normo, ki je zelo velika in zahtevna. In samo najbolj spretne, izkušene roke jo včasih prekoračijo, to pa seveda pomeni nekaj starih tisočakov v vsakokratnih plačilnih kuvertah več. Kljub temu pa so lani delavke v tem obratu dosegle samo okrog 1260 din povprečnega osebnega dohodka na mesec, enajst zaposlenih pa je zaslužilo okrog 900 din. Letos bodo seveda osebne prejemke pod 1000 din odpravili, vendar samo na podlagi večje storilnosti. 230 delavk bo moralo narediti 1 milijon 800.000 nedrčkov, štiri odstotke več, kot lani. Sevniška Lisca jih ne prodaja samo na domačem trgu, marveč so vse bolj iskano blago na številnih tujih tržiščih. Kaj so doslej storili v tem obratu za boljše počutje delavk? Ob našem obisku v njem nam je vodja povedal, da so ženske izpostavljene raznim zdravju škodljivim vplivom predvsem zaradi neprestanega sedenja in sklanjanja k strojem. Med njimi jih ima veliko revmatična obolenja, pa tudi druge bolezni so stalen gost. Delavke dopoldanske izmene prejemajo brezplačno kavo, čaj ali kakao, za tople izdatne obroke malic pa plačajo 2,40 din, razliko do 3,50 din pa prispeva podjetje iz svojih sredstev. V obratu so uredili primerno jedilnico, malice pa pripravljajo v sosednjem gostišču. Delavke ob sobotah ne delajo in to je pravzaprav njihov edini čas za počitek ali pa za delo doma, saj so številne tudi matere in gospodinje pa tudi precej mater samohranilk je zaposlenih v obratu. V Zagorju ob Savi bo sevniška Lisca dogradila še en podoben obrat, kot je sedanji. Investicijski program je potrjen in kot kaže, bodo z deli začeli že marca letos. Prvo proizvodno delo naj bi steklo že prihodnje leto, s polno zmogljivostjo pa bi morali obratovati leta 1974. Stroški za ureditev novega obrata bodo presegli 8 milijonov din, v njem pa bodo zaposlili še 200 delavk. Tako bi sevniška Lisca imela v Zagorju ob Savi kar 450 članov svojega kolektiva. Tudi v novem obratu bodo izdelovali enako blago, kot v sedanjem. Občinska skupščina v Zagorju ob Savi bo dodelila brezplačno zemljišče, na katerem bodo uredili nov obrat. m- V ŽELEZARNI RAVNE NA KOROŠKEM SO SPREJELI PREDLOG STRATEGIJE ZA IZBOLJŠANJE LIKVIDNOSTI ^ Črna lista tistih, ki slabo plarnjrjo Kupci dolgujejo Železarni Ravne na Koroškem 233 milijonov dinarjev • Dobri poslovni rezultati iz leta 1971 so za zdaj še »na papirju« # Nujna nadaljnja krepitev lastnih obratnih sredstev Med delovnimi organizacijami, ki imajo velike težave zaradi nelikvidnosti, je tudi Železarna Ravne na Koroškem. Kupci dolgujejo po zadnjih podatkih ravenski Železarni že 233 milijonov dinarjev, kar predstavlja več kot eno tretjino realizacije, dosežene v letu 1971, Železarna Ravne na Koroškem pa dolguje dobaviteljem le 57 milijonov dinarjev. Razlika torej znaša 176 milijonov dinarjev, seveda v škodo ravenske Železarne. DOBRI POSLOVNI REZULTATI Razumljivo je, da imajo v Železarni Ravne na Koroškem te- žave zaradi nelikvidnosti tako rekoč vsak dan. Kažejo se pri oskrbi s surovinami, pri zagotavljanju denarja za izplačilo osebnih dohodkov in ne nazadnje tudi pri zbiranju denarja za odplačilo anuitet za najeta investicijska posojila. Ker dolgovi kupcev naraščajo, dobri poslovni rezultati doseženi v letu 1971, ko so ustvarili kar 613 milijonov din realizacije oz. petino več, kot so bili predvideli, pa so vsaj za zdaj „na papirju", so se v Železarni Ravne na Koroškem odločili, da dodobra proučijo vzroke nelikvidnosti zato, da bi lahko sprejeli kar najbolj konkretne ukrepe za odpravo težav oziroma izboljšanje likvidnosti. Pred dnevi je poslovni odbor že obravnaval predlog ukrepov za izboljšanje likvidnosti. Za boljše poslovne odločitve v letošnjem letu naj bi, kot je predlagano, zlasti še izdelali plan likvidnosti, povečali poslovni sklad, povečali inkaso v gotovini, povečali izvoz in zmanjšali uvoz, izboljšali informiranje kot osnovo za odločitve, izboljšali kvaliteto izdelkov ter dosledneje spoštovali roke dobav in končno tudi stimulirali dosego zastavljenih ciljev za izboljšanje diferencirana uporabnost baterij vam omogoča optimalno izkoriščanje energije super zlata — za zahtevne aparate extra srebrna — za navadne aparate normal črna — za razsvetljavo likvidnosti in s tem tudi za izboljšanje položaja delovne organizacije. Pomembno je, da je poslovni odbor tudi že določil odgovorne nosilce za uveljavitev posameznih nalog. Z RAČUNALNIKOM NAD NEREDNEŽE V prihodnje bodo najmanj 1-krat tedensko, s pomočjo ra čunalnika, izdelali pregled za padlosti faktur po kupcih. Za padle obveznosti bodo izterjevali neposredno pri kupcih. Za velika naročila vseh kupcev In za vsa naročila slabih plačnikov mora prodaja ravenske Železarne odslej že ob podpisu pogodbe skupaj z naročnikom določiti tudi način in obliko plačila. Sefi prodaj bodo morah skupaj s finančno računovodskim sektorjem ter s sektorjem za gospodarjenje izdelati vsake tri mesece kriterije za oceno kupcev, in to na osnovi količin, plačilnih rokov in dobička. Na osnovi teh kriterijev bo izdelala prodaja, skupaj s finančno ope-rativo, vsak mesec listo dobrih in slabih kupcev, ki jo bodo upodabljali kot osnovo pri prodajnih odločitvah. S slabimi in plačilno nesposobnimi kupci ne bodo sklepali novih pogodb. V. S' ŠPORT IN REKREACIJA DRAVOGRAD Občani Dravograda se bodo .na referendumu spomladi odločili, ali bodo plačevali samoprispevek za gradnjo telovadnice. Gradnja telovadnice pri osnovni šoli bi po predračunu Veijala 2,2 milijona dinarjev, denar pa bi razen občanov v obliki samoprispevka dale še delovne organizacije po družbenem dogovoru za financiranje ne-gospodarskih investicij. Telovadnica bo za dravograjske šolaije velika pridobitev, saj imajo zdaj telesno vzgojo na šolskem hodniku. V. R. TVD Partizan iz Dravograda bo v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom pripravil akcijo TRIM — šport za vsakogar. Te dni bodo sodelavcem v delovnih organizacijah podelili kartone TRIM, 13. februarja pa bo svečan začetek akcije, ko bodo vsi prijavljena odšli na prvi skupen pohod v naravo. V. R. CELJE V počastitev 20-letnice TKANINE je bil v soboto, 29. januarja 1972, v Šahovskem klubu odigran pokalni brzopotezni turnir. Zaradi premajhnega števila ekip je bil odigran po sovenistničnem sistemu. Med ekipami je zmagala CINKARNA Celje z 18 točkami in osvojila pokal v trajno last, drugo mesto je osvojila ekipa tkanine (i6,5) pred šk Šentjurjem (13,5 točke), v kegljanju pa so tekmovalci TKANINE premagali ekipo KLJUČAVNIČARJA iz Celja s 380:243. J. GROBELNIK NA OBMOČJU OSS CELJE JE AKCIJA TRIM V POLNEM RAZMAHU_ V CELJU RAZDELILI ŽE VEČ KOT 7000 KARTONOV Akcija TRIM predstavlja v letošnjem letu eno izmed najpomembnejših nalog komisije za rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu Celje. S tem v zvezi je organizirala komisija že dva seminarja, ki sta bila posvečena realizaciji akcije TRIM oziroma organizaciji pri nas novega športnega gibanja, znanega pod imenom „šport za vsakogar". V Celju so se vsega skupaj lotih izredno resno. Kmalu bodo tu ustanovili tudi.poseben „od-bor za TRIM", ki bo sestavni del zveze za rekreacijo v okviru telesnokultume skupnosti. Priprave za ustanovitev odbora so že v teku. „Z akcijo TRIM razmeroma dobro napredujemo . ..“ nam je pripovedoval prof. Tone Goršič, strokovni sodelavec komisije za rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu Celje. „Za rekreacijsko značko TRIM smo razdelili že več kot 7000 kartončkov. Zanimiveje, da vlada velik interes za akcijo prav tam, kjer so delavci aktivnega razvedrila najbolj potreb- Zimske igre Gradisa Tradicionalne zimske športne igre Gradisa so letos od 4. do 6. februarja v Mežici na Koroškem. Organizacijo iger je prevzela osnovna organizacija sindikata Gradis — Ravne na Koroškem. Organizator je uspel pritegniti k sodelovanju tudi gostince in športno društvo v Mežici. Tako bo tehnični del prireditve, to je pripravo prog, izvedbo tekmovanj do razglasitve rezultatov opravilo šmučar-sk dmštvo v Mežici. Za tekme se je prijavilo več kot 100 tekmovalcev. Poleg tekmovalnega in rekreacijskega je, pomemben tudi družabni del športnega srečanja predstavnikov Gradisa, zaradi spoznavanja in utrjevanja tovarištva med delavci številnih poslovnih enot tega velikega slovenskega gradbenega podjetja. .................... ................................ _ 5---------- Smučišča na Krvavcu so tudi letos prizorišče številnih sindikalnih smučarskih tekmovanj PETO PRVENSTVO V VELESLALOMU OSS RADOVLJICA ni. Obenem je razveseljivo, da zelo rade segajo po kartončkih tudi ženske. In vse to je tudi cilj celotne akcije. Včasih smo se namreč takorekoč zaman trudili, da bi v naše vrste pritegnili tiste, ki se še niso ogjeli za šport in aktivno razvedrilo ..." Seveda tudi v Celju ne gre brez težav. Organizatorji se na primer vsak dan srečujejo s problemom nepoučenosti o akciji. Pogrešajo podporo sredstev javnega obveščanja. „Prav nerazumljivo je, da o vsem tem tako malo pišejo nekateri glavni slovenski časopisi, da nam tudi v tem primeru ne gredo na roko in raje odmerjajo prostor nepomembnim novicam s področja atraktivnega športa, pri tem pa pozabljajo na svoje dolžnosti do razvoja telesne kulture. Še boj kot časopisi oziroma najmanj toliko bi nam lahko pomagala televizija. Mnogim namreč še niso znane osnove akcije ,športa za vsakogar’, veliko ljudi še vedno ne ve, kaj je to TRIM itd. Zares škoda, da se akcije nismo lotili z roko v roki in da tisti, ki bi lahko zanjo marsikaj storili, še vedno niso dojeli njenega pomena ...“ nam je malce nejevoljno dejal Tone Goršič. Dalje v Celju opažajo, da je veliko ljudi sicer aktivnih, da pa „opravljene aktivnosti" ne vpisujejo v kartončke. To sicer ni ne vem kako hudo, vendar ne moremo mimo tega, da bi redno vpisovanje v kartončke stimulativno učinkovalo na aktivnost slehernega posameznika. ,.Pogrešamo tudi večje sodelovanje telesnovzgojnih organizacij ...“ ugotavlja Tone Goršič. .Nedvomno bi nanj lahko vsa športna društva bolj priskočila na pomoč in nam nudila oporo pri realizaciji oziroma utiranju novega športnega gibanja, ki se je v nekaterih evropskih državah že povsem udomačilo . . .“ Razumljivo, nikjer ne gre brez težav. Najpomembnejše pri vsej stvari pa je, da je akcija stekla in da so že prvi rezultati na moč spodbudni. A. Ul. Lovorika smučar jem Elana Občinski sindikalni svet Radovlja že vrsto let uspešno 0rganizira številna športna tekmovanja za člane osnovnih sindikalnih organizacij. Interes za rekreativno aktivnost raste v °bčini iz leta v leto, k čemur je nedvomno v precejšnji meri pripomogel tudi organiziran pri-S1°P občinskega sindikalnega sveta. Letošnje občinsko sindikalno tekmovanje v veleslalomu je mio že peto zapovrstjo. Pod po-roviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Radovljica sta §a organizirala telesno vzgojno mštvo Partizan in športno dru-Stv° sindikalne organizacije to-Varne Elan. Tekmovanje je bilo na lepih smučiščih Krpina pri Begunjah. deležilo se gaje 116 teknio-Valk in tekmovalcev, ki so zakopali 19 osnovnih sindikalnih 0rganizacij. V ekipni konkurenci članov in članic so osvojili najvišjo lovoriko predstavniki tovarne športnega orodja Elan, medtem ko so se na drugo mesto uvrstili smučarji Iskre iz Lipnice. In dmgi rezultati? Pri članicah je znova osvojila prvo mesto Romana Lakota, kije zastopala Zdravstveni dom Bled. Slede: 2. Bern Jelka, Elan Begunje, 3. Finžgar Anica, Iskra Lipnica, 4. Zalokar Silva, Veriga Lesce, 5. Hrovat Marija, Elan Begunje, 6. Langus Anica, GG Bled, itd. Člani nad 35 let: 1. Faganel Rado, Iskra Otoče, 2. Arh Anton, Elan Begunje, 3. Ogris Kristel, GG Bled, 4. Perkovič Franc, Elan Begunje, 5. Ahac Boris, GG Bled, 6. Stanovnik Matevž, PM Radovljica, 7. Resman Andrej, Plamen Kropa, itd. Člani do 35 let: 1. Klinar Andrej, GG Bled, 2. Dornik Aleš, 1JKO Kropa, 3. Spec Zvone, Toplice Bled, 4. Ješe Pavel, Iskra Lesce, 4. Pesjak Marjan, Elan Begunje, 6. Faganel Moj-mir, Iskra Otoče itd. „Športna rekreacija delovnega človeka postaja sestavni del življenjskih navad, zato naj bi se vsak delavec ukvarjal z vsaj eno športno panogo. Zavedamo se, da s športno aktivnostjo vplivamo na človekovo zdravje, počutje, duševno in telesno sposobnost ter s tem tudi na delovno storilnost. S tem pa postaja rekreacija vsakdanja potreba človeka, vsakdanja potreba slehernega zaposlenega...", pravijo na Občinskem sindikalnem svetu Maribor. Tudi delovni program tega sindikalnega sveta za letošnje leto je izdelan tako, da bodo akcije na področju aktivnega oddiha in športa sploh zajele čim večje številS zaposlenih. Prva in najpomembnejša akcija, ki si jo je zadal OSS Maribor, je realizacija programa „trim“. Predvideno je, da se bodo mariborske delovne organizacije zelo intenzivno vključile v to novo telesnokultumo akcijo. Samo v prvi etapi BOGAT PROGRAM DELA OSS MARIBOR bodo prejele delovne organizacije na tem območju 10 tisoč „trim kartonov“ in 4500 „športnih kartonov“. Z angažiranjem vseh delovnih organizacij bodo v Mariboru vključili v akcijo sčasoma še precej večje število zaposlenih. Letošnje športne igre OSS Maribor bodo organizirane po sistemu liga tekmovanj. To velja za tekmovanja v odbojki, nogometu, rokometu, namiznem tenisu in kegljanju, medtem ko bodo v šahu tekmovali predstavniki delovnih organizacij po turnirskem sistemu. Tekmovanja v ostalih športnih panogah bodo organizirali v Mariboru tako za ekipe kot za posameznike. V Mariboru se ob tem zavzemajo, da bi na letošnjih sindikalnih športnih igrah sodelovale vse delovne organizacija, ne glede na to, kakšne so možnosti posameznih ekip za uvrstitev na lestvici. : Temeljno načelo za letošnji delovni načrt je, da organizirajo posamezne sindikalne organizacije tiste rekreativne aktivnosti, za katere vlada med zaposlenimi največji interes. Vse akcije naj bi slonele na množičnem vključevanju delavcev v vrste športnikov. V tem'smislu oziroma s tem namenom bodo v Mariboru tudi organizirali posebne izobraževalne seminarje. In ob koncu še naslednje: občinski sindikalni svet Maribor bo v letošnjem letu zaposlil strokovnega sodelavca za področje rekreacije in športa zaposlenih, s čimer bo nedvomno zagotovil strokovnejše in dolgoročnejše delo na telesno-kultumem področju v delovnih organizacijah. Lepo bi bilo, če bi mariborskemu in seveda celjskemu sindikalnemu svetu sledili tudi drugi. KOPER PRVENSTVO V KEGLJANJU ZA LETO 1971 Decembra 1971 seje pričelo klubsko prvenstvo v kegljanju, ki ga je organiziral KK „To-mos“ Koper. Kar 49 tekmovalcev se je borilo za čim boljšo uvrstitev. To tekmovanje je bilo dmgo po vrsti in je tako postalo že tradicionalno. Upamo, da bo letos organizirano podobno tekmovanje, saj bi bilo res škoda, če bi člani delovne skupnosti izgubili to vrsto rekreacije. Tekmovanje je lepo uspelo, ogledalo pa si gaje tudi precejš- TRIM — ŠPORT ZA VSAKOGAR Velikokrat spoznamo, da smo preveč rejeni, precej pozno. Pogostokrat šele pri štiridesetem ali petdesetem letu. Rejenost je posledica napak, ki smo jih delali vse od polnoletnosti naprej. Če želimo shujšati, moramo biti vztrajni in potrpežljivi. V začetku si pri-trgajmo le malenkost! Na primer: pri večerji ne jejmo kruha. Ne jejmo preveč slano pa tudi sladko ne. Če želimo shujšati, pa se moramo dodatno ukvarjati s takšnimi aktivnostmi, ki nas bodo vsak dan pošteno oznojile. Naj naštejemo le nekaj primernih panog, ki nam bodo pomagale pri KAKO SHUJŠATI? Zelo napačno bi ravnali, če bi želeli s shujševalno kuro shujšati v nekaj tednih za toliko, za kolikor smo se zredili recimo v dveh desetletjih. Zdrav človek lahko shujša le kakih šest kilogramov na leto. Več ni priporočljivo. ' Bistvo pri vsej stvari je: več gibanja, po možnosti vsak dan. Če hodimo vsak dan eno uro ali pa se ukvarjamo s kako drugo podobno aktivnostjo, potlej se ob nespremenjeni kalorični hrani ne bomo redili. shujšanju: hitra hoja, tek, plavanje, kolesarjenje, športne igre, planinstvo itd. Nikar se ne zadovoljite le z domačo telovadbo! Zelo je koristna za gibljivost in moč mišic, precej manj pa za izgubo teže. nje število gledalcev oziroma „navijačev“. Klubski prvak za leto 1972 je ponovno postal Anton Irt in tako že drugič zapovrstjo osvojil klubsko prvenstvo. Prvenstvo je bilo razdeljeno v tri discipline, in sicer: — moški 4 x 200 lučajev mešano za člane, ki redno trenirajo, — moški 4 x 100 lučajev mešano za tiste člane kluba, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo rekreativno, ženske 4x100 lučajev mešano. Doseženi so bili naslednji rezultati: Moški 4x200 lučajev: 1. Anton Irt 3326, 2. Marjan Gri-parič 3256, 3. Leopold Ferlež 3252, 4. Milan Draksler 3224, 5. Drago Kralj 3166 itd. Moški 4x100 lučajev: 1. Valter Rot 1480, 2. Alojz Vidmar 1462, 3. Alojz Andrcjašič 1442, 4. Milutin Dejanovič 1425, 5. Alojz Donko 1335 itd. Ženske 4x100 lučajev: I. Zora Ferenček 1527, 2. Majda Koprivc 1482. 3. Nadja Buh 1448, 4. Jana Hecl 1370. 5. Irena Ferlež 1326 itd. Prihodnje tekmovanje za pokal kluba bo konce leta 1072. (KM) Zakaj ne v petek? Naročnik tovariš JANEZ MEGLIČ iz Žalca nam piše: „Že večkrat smo pri nas na upravi Skupščine občine Žalec razpravljali o tem, da bi bilo dobro, če bi lahko časopis Delavsko enotnost dobivali že v petkih. Mislili nismo le nase, temveč tudi na delavce v delovnih organizacijah, ki so vaši naročniki. Če bi DE dobili v petek, bi jo lahko prebrali čez soboto in nedeljo bolj temeljito. Tako pa časopis zaradi prostih sobot in zaradi tega, ker imajo delavci naročen časopis nadnaslov delovne organizacije, dobijo šele v ponedeljkih. Takrat pa ni več toliko časa za branje. Prosim vas, če razmislite o možnostih, da bi lahko Delavsko enotnost prejemali že v petek.11 ODGOVOR UREDNIŠTVA: Tudi mi smo že večkrat razmišljali o tem, da bi bilo bolje, če bi naročniki Delavsko enotnost dobivali že v petkih zjutraj. Vendar pa vaša in naša želja, žal, ni uresničljiva. Tiskarna, v kateri tiskamo časopis, mimo Delavske enotnosti tiska še 21 drugih časopisov in tako roka izhajanja nikakor ni mogoče premakniti za dan nazaj. Rešitev je torej edinole v tem, da naročniki naročijo Delavsko enotnost na ■ " H feUlf" I Na sedlu Foto: STANE KLEMENC KONIČNI STOŽČASTI VALJI ZATRANSPORTNE PROGE Konični valji, grajeni na celični način, zagotavljajo na transportnih progah neoporečen transport na ovinkih. Tudi kosi z veliko površino gredo točno po predpisani poti. Za normalne transportne proge, ki delujejo na težnost in za svežnje do ca. 120 kg teže, so na razpolago konični tekalni valji s plastičnim plaščem. Na navadni valj iz jekla se potisne in pritrdi konični (stožčast) lonec iz plastične mase. Dolžine valjev segajo do 600 milimetrov. Valji imajo neoporečno koniciteto. Vtisnjeni specialni ležaji (Ringrrillenlager) skrbijo za lažji tok. Za gnane krivine valjčnih prog razvijamo valje z aluminijastim plaščem. Konični aluminijasti lonci se tukaj potisnejo na os iz oglate cevi. Vsak lonec se podpre z ■enim dnom na psi. S to celično gradnjo se doseže velika nosilnost. Posebno razviti ležaji s prirobnico skrbijo za zanesljivo nameščanje. 0blŽtiLd0va11ievese2^^in,,POSameZne,teŽe ‘V’5 1 se lahko P° krivuljah neoporečno transportirajo. °o načrti za namestitev namestitev dobavita posamezno. V tem primeru so odjemalcu na vo- Tudi kompletne krivine, širine 300-1200 mm, se izdelujejo v realizaciji 45« — 90« — 180« bavnjErokROIZVODNJ° £’OSAMEZNIH DELOV JE OMOGOČENA nabava, vredna cene in kratek do-Zahtevajte prospekte in vzorčne načrte. bil INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA TONČKE ČEČEVE 45 DELAVKIN VSAKDAN... dom in tako jo bodo lahko brali že v soboto zjutraj. To je tudi velika večina že naredila. Mi pa bi želeli, da bi tako storili tudi tisti, ki še niso, kajti v Delavski enotnosti je toliko zanimivega o sindikatih pa tudi o drugih stvareh, da bi bilo resnično škoda, če to ne bi bilo prebrano. Tako, kot smo se doslej že nekajkrat, se ob tej priložnosti ponovno obračamo na sindikalne organizacije s prošnjo, da nam pomagajo pri tem, da bi naročniki DE naročili časopis na dom. DELOVNA ORGANIZACIJA POKROVITELJ V počastitev slovenskega kulturnega praznika bodo to soboto, 5. februarja, odprli pod pokroviteljstvom Lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec v novih prostorih slovenjgraškega Umetnostnega paviljona razstavo ..Likovni umetniki1*. Deset ustvarjalcev iz Mislinjske, Šaleške, Dravske in Mežiške doline se bo predstavilo z okrog 70 deli - olji,’ grafikami in plastikami. (an) ZEMLJIŠČE ZA LETOVANJE Občinski sindikalni svet Kranj je kupil pri Sv. Ivanu pri Umagu 14 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, na katerem namerava razvijati razne oblike cenenih letovanj za kranjske delavce. Zemljišče bo sprva na voljo za šotor-jenje, pozneje pa naj bi na njem zgradili več počitniških domov. _j£ Skrb za zaposlene ženske naj bo vsakdanja, ne le praznična tema. Tega se v uredništvu zavedamo, zato vse leto spremljamo te probleme. Kljub temu pa smo se odločili, da v času do 8. marca — praznika žensk — posvetimo temu vprašanju posebno pozornost. Do takrat bomo obiskali nekaj kolektivov? v katerih so zaposlene v veliki meri ženske in opisali njihov vsakdan. Iz njihovih odgovorov bomo ob 8. marcu skušali izluščiti tiste probleme, ki so za naše zaposlene ženske, zlasti matere, najbolj specifični pa tudi najbolj pereči. Zavedamo se, da ti problemi niso novi, da se vlečejo že dolga leta. Pa kljub temu jih bomo skušali osvetliti z zornih kotov tistih, ki jih najbolj občutijo. Naš namen je, da nanje znova opozorimo in da vsaj malo pripomoremo k temu, da bi jih bilo ob letu — s pomočjo družbe in delovnih skupnosti — vsaj nekaj rešenih. Eden v službi, drugi pri otrocih Urejene, zanesljive in v vsakem času dosegljive telefonske zveze z inozemstvom pomenijo enega izmed živcev sodobnega življenja. Da bi telekomunikacijsko živčevje, katerega del predstavljajo tudi te zveze, dejansko delovalo, skrbi tudi telefd-nistka za mednarodni promet v telefonski centrali Ljubljana Stanislava Pezdirc s tem, da razen na delo v dopoldanski ali popoldanski izmeni pride v službo še vsako tretjo ali četrto nedeljo, na vsakih deset pa tudi ponoči, pa čeprav je mati dveh deklic v starosti dveh in treh let. Če bi bila tovarišica Pez-dirčeva zaposlena v tekstilni industriji, bi se še zdelo nekako razumljivo, da mora delati tudi ponoči, čepravje mati tako majhnih otrok. Tako pa ni vse najbolj jasno. Poglejmo najprej, kaj o svojem delovnem času, razporeditvi in uskladitvi vseh svojih dolžnosti misli Stanislava Pezdirc sama. Odgovorila je to-le: „Delo v takem turnusu, kot ga zavoljo narave dela imamo pri nas, res ni prijetno, ampak kaj moremo, če pa smo vseh 24 ur dnevno, ob petkih in Svetkih, v službi naših naročnikov. Seveda si želim, tako kot vse kolegice, ki so tudi žene in matere z otroki ter že desetletja in več v tej službi in tudi morajo delati v nočni izmeni, da bi nočno delo odpravili in si pomagali kako drugače, npr. z zaposlitvijo moških kot telefonistov. Vendar pa, tako kot zdaj kaže, tega še ne bomo kmalu dočakale.11 „Kako pa je z varstvom otrok? “ „Kadar sem v službi, je za varuha mož, ko pridem domov, gre na delo on! Po poklicu je zavarovalni zastopnik. Taka razporeditev tega dela družinskih dolžnosti možu delno tudi prav pride, ker pač svoje delo najlaže opravlja takrat, ko so ljudje doma, se pravi ob popoldnevih. Vseeno pa bi z manj truda lahko opravil isto ali tudi večje delo, če se mu vsaj kakšno dopoldne ali popoldne, ko sem jaz v službi, ne bi bilo treba kar naprej ukvarjati s hčerkama in bi počel kaj drugega, da bi se malo sprostil in odpočil, saj je zdaj tudi on ,vprežen‘ od jutra do noči. Ce bodo najini hčerkici na pomlad le sprejeli v vrtec, kakor je obljubljeno, da bo prostor, bo tudi v tem oziru za vse nas bolje. Rada bova namreč plačala, kolikor bo treba. Iz razgovora s Francem Cvahtetom, direktorjem DE telegraf-telefon ljubljanskega podjetja za PTT promet sem kasneje zvedel, da so nočno delo žena-mater že odpravili v telegrafski centrali, saj so kot teleprinteriste zaposlili moške. Za delo v telefonski centrali, za katero srednješolska izobrazba tudi predstavlja enega izmed pogojev, pa moških enostavno ne morejo dobiti, ker se jim — ne glede na višino osebnega dohodka — poklic in naziv zdi nekaj, kat ni v skladu s to stopnjo izobrazbe. Zato večina izmed 45 telefonistk v ljubljanski telefonski centrali — med njimi je 16 mater z otroki — pod silo razmer mora delati tudi v nočni izmeni. Taka izkušnja s pridobivanjem delavcev za določen poklic je vsekakor značilna in po svoje zanimiva. Vendar pa bi bilo zanimivo izvedeti še nekaj drugega, namreč to, koliko se od ljubljanskih razlikujejo razmere drugod v državi. V bistvu enak problem so namreč z moškimi v vlogi telefonistov vsaj v glavnem uspeli razrešiti npr. v Beogradu, Zagrebu, na Reki in še ponekod . . . Mg I I UT ATjFCir A E SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MII»A‘"! MS*-* - POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-554, 323-554. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, deviz11 račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par — Naročnina je Četrtletna 6,50 din — polletna 13 din — in letna 26 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnih plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana ENOTNOST