Leto V.	TRST, v sredo dne 30. avgusta 1899.	štev. 24.

Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Naša narodna straža, r*
Če bi še kedaj Nemci prišli v Celje razbijat slovenske glave, ne bo treba več klicati orožnikov, marv<\ naj izpuste tako-le narodno stražo, katero ima malone sleherni štajerski kmet v svojem ulnjaku !
Tajna seja
stalnega odseka parlamentarne večine.
Seja hode odločilne važnosti. Minister-ski predsednik je prijavil svoj prihod.
Poslanci prihajajo deloma posamezni, deloma skupno. Živahno se pogovarjajo o raznih političnih predmetih, nekateri o marsičem drugem. Sedeži so skoraj zasedeni. Pogovori so vedno živahneji. Mladočehi se jeze na ministre, celo Kaizel bi slišal kako grenko. — Poljaki jih tolažijo. Slovenski delegiranci vsi razjarjeni po zadnjih dogodkih rotijo zdaj tega zdaj onega naj jih podpira. Gospod Javorski si natihoma pogovarja z nekim češkim prvakom. Vidi se razburjenost na raznih obrazih; posebno Cehi se trudijo umiriti nekatere vroče Jugoslovane.
Vse kaže, da bode minister danes v hudi stiski: bombardirali hudo na njega od vseh strani.
Hočemo zadoščenje, hočemo jasnosti, se odmeva od raznih kotov širne dvorane.
Cuje se hoja in razgovarjenje na hodniku. Vrata se odprd. Ekscelenca minister Tluin vstopi z monokelnom na levem očesu in ministersko listnico pod pazduhom. — Ministrovo oko se zažari nad poslanci, vse potihne.
»Meine Herrn! Gospoda, danes bodem prav kratek (naš František je sicer še precej dolg). Pojasnim Vam na Vašo in našo željo politično položenje bolne Avstrije zadnjih dnij, da bodete znali zadržati se vi in poročati Vašemn časopisju. Mi smo danes v Avstriji tam, kjer smo bili za časa parlamentarnega sejma.
Vlada zaupa v sv. Mihela, da se nemška obstrukcija strežne, posebno zdaj, ko je čestiti poslanec Wolf dobil par nepričakovanih »šmisov« po obrazu, in so se nemški burši utrudili njih sicer nedolžnega »bumljanja« po raznih mestih. Parlament sklicem takoj, ko se umirijo duhovi; morda ne bom niti tega čakal, ker vem da se lehko zanesem na Vas, slavna gospoda. Vojni minister potrebuje denar, ne ker se boji vojske, ampak ker je že zopet čas, da popravimo naše »ruznaste« puške in razširimo cevi avstrijskim topom.
Veseli me in to Vam s posebnim zadoščenjem javim, da dobivam zadnje čase najboljša poročila od svojih namestnikov iz Češke, Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske.
Moj prijatelj Goešs je popolnoma zadovoljen z zadnjim potovanjem po Goriškem in Tržaški okolici, ker si je pridobil čevljarja Grgiča v Padriču.
Iva Kranjskem so Nemci ne brigajo več za nadvladje odkar so si v laseh liberalci in klerikalci. Slovencem prav iz srca čestitam na tem vspešnem zložnem delovanju. Samo g. Ferjančiču priporočam,1 da ko bi drugo leto slučajno držal kako govoranco na Bledu, naj malo bolj pazi, ter jema ozir na celjske nemškutarje, za slučaj da bi nameravali se vrniti tja češki akademiki. Meine Herrn, saj veste, da ne moremo kar z brco vreči Nemce iz njih stare postojanke.
Za to sc priporočujcm posebno tudi štajerskim poslancem.
V Trstu gre tudi na bolje, kar je ircdenta razšla na razne toplice. Do oktobra smo mirni.
Iz stare Gorice mi piše Pajer, da se prav dobro počuti, posebno odkar se rahljajo tamošnji Slovenci, in sta v novi Go-riči prevzela narodno delo neki Gašper in Peter. Torej ponavljam, do jeseni se ni bati hujšega.
Na Ogerskem so že poželi žito, tudi koruza gre v klasje.
Glede davka na sladkor ne bode imela vlada ne tovarnarji zgube, ker ga mislimo dajati tudi vojakom za »malco« (južino). Posebno praščarjem hočemo polajšati, ako bodo želeli mastiti živinco z naravnim sladkorjem. — A<ko se pa, slavna gospoda, Vaše gospe in žene jeze zaradi podraženja sladke pese, naj rekurirajo na ministra; mi smo vedno pripravljeni iti na roko ubogemu ljudstvu; zakaj smo pa ministri. Druzega Vam nimam danes posebno važnega poročiti. Ake ima kdo slučajno posebno važno pritožbo, naj se oglasi, pa prosim prav na kratko! (Pogleda na uro.)
Kakor bi jih z šilom pičil skočijo na noge Čehi in Slovenci, stezaje roke naproti ministrom : Ekscelenca! Jaz, jaz prosim za besedo, želim mljuvit! Jaz sem prvi prašal za besedo! Minister v zadregi natakne zopet monokel, spravi listnico, rekoč : Meine Herrn ! oprostite ker imamo ravno danes z ministri zelo važno sejo zaradi paragrafa 14. ne morem Vas poslušati, prihodnjič pa gotovo. Hab' die Elire meine Herrn, Adieu! Poslanci se spogledajo; zopet nismo prišli do besede; kaj poreko volilci. — Nemški konservativci se pa prav pridno čistijo nosove z velikimi in rude-čimi nosnimi rutami, ter si smehljaje kašljajo v pest.
»Kom Bruderaufa Humpen bairisehen !«
S e k r e t a r i u s.
Kedo je bolj premeten?
Žandar teče za tatom : »Stoj lump, takrat mi ne ubežiš«.
Tat prisopiha do neke reke: »Zdaj sc treba odločiti, drugače me ima v mreži. Slečem se, tako bo mislil, da sem plaval čez vodo«, Hitro vrže cunje na breg ter se skrije v grmovje. —
Žandar : »Aha, tu je obleka, lump jo je pobrisal čez vodo«.
Tat: »Le plavaj, jaz se pa hitro oblečeni«. In zlezel je v žandarjevo uniformo. — Kmeta ga srečata: »Kaj je gospod žandar, koga pa iščete«. — Tat: Hitro, ravno kar je tukaj tat pustil obleko na bregu in preplaval vodo. Tecita, če ga dobita le po njem. Jaz sem koj za vama. — Žandar ves moker: »Vrag me je ubežal. Ali kaj je to! Kje je moja uniforma«.
Kmetje pritečejo: »Te imamo, lump, hitro z nami k županu !«
Zupan: »Glejte ju troteljua, saj ta je naš žandar!«
Praznovernež.
Mož, ki bil je silno praznoveren, Modremu Solonu nekoč reče : »Kako me navdaja strah nezmeren, Ker sanjalo se mi je sledeče: Stali črevlji moji so tam v koti, Kar se miška jih premala loti, Ter celo povžije — kako čudo! In glej, ni li to znamenje hudo ?
Solon pa še moža ne pogleda In nevoljen ves se v stran obrne. Ker neumna ga jezi beseda, Zato možu urno to zavrne: »Črevelj če mi miš poje, je hudo. Vendar ni nikar še tako čudo, Kakor bi ga jaz še bolje vedel: Če bi namreč-—-črevelj miš pojedel!«
Silvester.
Hvaležnost.
ttrof: Kaj se tebi zdi ženka, nekaj noči sem prav mirno spim; na Goriškem nam je že prav huda predla. — Veš kaj, jutri bo petek, jaz bi rad poslal par brancinov dr.u Antonu v Gorico. Ona: Kaj samo njemu, Peter in Gašpar
bi jih tudi rada cvrla. Oil : Torej vsem trem. Peči jih bodo že znali, saj so zanetili dovolj žrjavice.
Iz Brivčeve torbe.
Človeku je na planem, pod milim nebom hladneje pri srcu, kakor v gosti šumi. Uberem je zopet čez manj visoko sedlo navzgor; že sem na vrhu a tudi debele kaplje me pozdravljajo. Ako ne dobim strehe ali vsaj kozolca, pridem gotovo moker v Lož. Cez par minut sem v Pod-klancu. Selo ima samo 4 ognjišča. Zadovoljen stopim \ hišo. Prijazna gospodinja mi dovoli, da ležem za peč na odpočitek.
Ravno je sv. Ahac i j klenkal poldan, ko sem se nasrebal iz latvice kislegs mleka. Pred odhodom sva se z gospodinjo pogovarjala o jutrajšnem shodu v Starem trgu. Pripovedovala mi je, da shod skličejo »uni« in da ona je od »konsuina«; prej da je nje gospodar bil tudi pri »unih« ; po volitvah pa se je pridružil konsumu. — Na moje vprašanje, kako da je do tega prišlo mi zavrne! »Ja veste gospod, našim pravijo samo »ta črni«, farje ne morejo več videti, tako so pa ustanovil konsum. Kako pa gre z konsumom ? — O dobro, dobro, zdaj bodo že imeli dovolj dobička, ko jim vino toliko nese. — Po čem pa ga pije te ? — Tudi po 24 kr., po 28. je že prav dobro. — Po tem kupu pijete v konsumu k večem tirolski petijot ali pokvarjeno italijansko vino, jo zavrnem. — Gospod naj le gredo pokušat, saj njim ga dajo brez bu-kvic. —
Pozdravil sem jo in se zahvalil za gostoljubnost ter rinil dalje čez vrh proti Ložu. — Veselo sem jo mahal čez vrh, kar zagledam lepo cerkev na Križni gori a nižje vila se je cesta, po katerej bi bil moral iti, da nisem zašel v gozdu. Pod zarašeno Križno goro stoji Podlož s svojimi lesenimi ali slamnatimi strehami; kar popotnika oko najbolj razveseli to je podložko ravno polje. Krasna dolina polna rumenega žita in druge zelenjave. Ko korakam čez most srečam brhko deklico, ki je šla k studencu. Prosil sem jo, da mi dovoli ohladiti si žejo iz »bariglice«. Na točila je in ponudila z opombo, da ne bom znal piti iz take posode. Dekle se je kmalu prepričalo, da Brivec je mojster tudi pri tem. Višje gor na rebru, se usedem pod senčno drevo ter se malo oddahnem. — Mimo pride mladi mož, katerega povabim naj prisede. Bil je to g. Hafner trg. potnik za tvrdko Heller na Dunaju; prodaja kmetijska orodja in stroje. Mož je prijazen in vesele duše, pa tudi neutrudljiv. Rezala sva jo skupaj proti Ložu. V mestn jo kreneva naravnost k županu na pošto. —• 1
Takoj nas želi postreči gospodičina črnih las : Die Herrn \viinschen Bier oder Wein? Hafner na to: »Varujte se Brivca, da vas ne obrije«. No stvar so je pozneje pojasnila : omenjena gosp. je bila vzgojena v Marburku, zato ji nemščina gladkeje teče.
Gospod Lah, župan in gostilničar pri-sedejo k nama, postali smo kmalu dobri znanci. —
Proti večeru sem se seznanil še z gospodom notarjem in zdravnikom. S poslednjim sva obiskala še tisti večer razne bolnike v bližnjih vaseh. Več otrok je bolnih »na grči«, kakor rečejo tu daviei ali dif-teritis. — Ta nevarna bolezen se širi tod že nad tri leta. Ker se bolni otroci večinoma v dotiki z zdravimi bratci je težavno bolezen zatreti. Znani serum daja dobre uspehe po zdravnikovem zatrdilu. O tej priliki sem slišal tukajšnje fantovske večerne zbore. Eden poje naprej, drugi vsi basirajo. Pri vsakem zboru se nahaja par basistov, ki tako poj o, kakor bi kedo po debeli struni brenkal. Vsaka nova vrsta se prav dolgo zateguje. — Sicer se zdi petje prijetno ušesom.
Lož je trg ali kakor je gospod notar trdil celo mesto po pismu, ne vem že katerega cesarja Ferdinanda. Meni se ljudje in kraj dopada, samo to nisem mogel začetka razumeti, da edino »mesto« na Notranjskem nima še ljudske šole in orgelj v cerkvi. — Pozneje sem dobil pojasnilo, da so Ložatii prepustili faro in šolo Staremu trgu. Ako je res kar so mi nekateri Lo-žani zatrdili ne vem, da misli namreč sedanji vrli župan, delovati na to, da se ravno tam kjer stoji sedaj občinsko poslopje sezida Ložanom ljudsko šolo.
Mi bi želeli, da se g. Lahu in njega svetovalcem posreči ta plemeniti namen, kar bode gotovo najlepši spomin njegovega 251etnega županovanja.
Omeniti bi hotel še, da pridne Ložane varuje sv. Jur, kojega najstarejši leseni kip leži danes v podstrešju mizarja Lav-riča, ter ne vidi ure, da bi se ga Ložani usmilili ter postavili na primerno mesto v občinski dvorani. —
V Ložu je razun dveh mrzlih jam imenitna cerkev na pokopališču. Tu si popotnik lahko ogleda veliki oltar Šubica mojstersko delo in njegovih sinov. Mesto Lož ima tudi svojo mestno stražo. Ako bi pa kedo srečal onega možička z oficijelno kapo, ne sme se čuditi, ako ne zagledana nji Jurja in lintverna ampak razkoračenega štajerskega leva, ker si ga je mož od tam prinesel. - • Zato pa ložki stražar, kedar
govori s kakšno bolj »visoko« osebo hitro zavrti štajerskega leva v stran — od same jeze — da mu ni dano — nositi domačega varha.
Se nekaj se je meni, ki nisem bil tega vajen, zdelo spomina vredno: namreč: ponočni obhod mestnega klicarja. —
Ponočna straža, katera pa nima nobenega posebnega znaka, kakor to, da čez dan krompir rije in žito seje, po noči pa od 10. naprej po vasi hodi in ob določenih krajih z melanhoničnim sicer močnim in osornim glasom upije: Poslušajte! d e s e t a j e odbila!
o°o
Dve nevesti.
Spomladi obhajal je zajček ženitev Za zelnato njivo na detelni trati, Kjer tudi je bila koj dote cenitev, Katero nevesti so dali nje brati.
Med splošnim veseljem pa poči vam puška; Nevesta zadeta več vstati ne utegne, In ženin pa jezi si daje odduška, Ko brzo za drugimi v gozdič pobegne.
Ker v lOvčevi hiši je bila gostija, Zato se je zajkla v kuhinjo odvedla, In ni li pregrozna zares hudobija, Da takrat nevesta — nevesto je jedla?
Silvester.
Drobtinice.
Človek je nesrečen, ker vč, da je srečo zamudil.
Predno sodiš človeka, naj ti velja dobro delo, katero si videl o njem nad deset slabimi, o katerih si samo slišal.
Srečo imeti ni posebno — ali jo obdržati — to izda.
Ko bi moški imeli samo dobre lastnosti, bi ženske ne imele slabih.
Zavidnost ni druzega nič kakor popolno priznanje tega česar zavidamo.
K
Poziv.
Kedor si hoče prst odrezati naj hit« v celjsko bolnišnico, ali kdor se hoče, da ga živega pokopljejo naj se priporoči g. dr.u Golbtsclui istotam.

Priporočilo.
Kranjskim hišnim posestnikom priporočamo bivšega trgovca Kumarja, ker ta mož sovraži samo celjske Slovence, kranjske krone so mu pa dobre.
Prav bi bilo.
Kaj bi veljalo, ko bi konservativni dr. Susteršič zavrnil onega konservativnega Slovenca v Ljubljani, kateri pisari v nemške liste, da so Čehi hoteli iti »in ein frem-des Gebiet« in da so bili celjski poštenjaki izzivani od nas.
K
Sorodnost.
Hrvat veli: vino, S vaba kaže : vajn ; Hrvat veli: svinjo, Švaba kaže: švanj.
Hrvat veli : Drava. Švaba kaže: Drau, Hrvat veli: Sava, Švaba kaže: Sau !
„Trn."
oo
Iz celjskih dni.
Celje, 16. avgusta 1899.
Bilo je istega dne ob pol dveh, ko je tudi Brivec stopil na vroča celjska tla. Izstopi vši iz vagona, zagledam deveterico izmej onih slavnih junakov, katerim so še goltanei bili zagrljeni liuronskega hajlanja, v črnih frakih in cilindrih pričakujd kakega imenitnega raprezentanta Alltajč-landa.
Stopim skoro med nje, pa mi že v uho doni: Das ist \varscheinlich anch ein Eerjančič. Jaz ga pa debelo pomerim, v duši si pa mislim : evo jih pruske lopove na slovenski zemlji!
Korakal sem po mestu ter prehodil glavne nemške ulice. Kakor po silnem potresu, tako je ležala duhomorna soparica nad steklimi divjaki, nad mestom. Pred »Narodnim domom« se ustavim. Zaradi tebe, dragi dom, vse to ! Najlepša zgradba, ali bodeš v oko besnemu prusjaku. Bog te varuj, celjski dom!
Na večer sem poslušal v gostilni razne pogovore o celjskih dneh ! Lasje so se mi ježili, ko sem čul od očevidce kako je bilo vse napravljeno, urejeno. Kako so se porazdelile piščalke in menda tudi palice med ponemčurjeni Gesindel! Kako so po-
bijali uklenjenega Gostinčarja, kako so celd straže dajale kamenje pri naskokih, kako so naše lovili, davili in uklepali, a če je prišel celjskim stražam kedo v pest, ki je divjal kakor besni ris in se je opravičil: ich bin ein Deutscher, hajlo. »A so, das ist aber \vas anders.« In take so potem i izpustili-
Slovensko srce kar oteče, ako čuje, da je ono druhal sestavljala največ prodana in gnjila, propadla slovenska kri; Kakor v Trstu, si mislim, nekrutura celjska nemčurija svoje krvoločne janičarje; da je opije, nadraži, nakujska na lastne sobrate, na nedolžno slovensko kri. — Obhajale so me take čudne misli . . . Kje so pa bili slovenski junaki, ali sploh ni niti celjska okolica več slovenska. Vem dobro, da je in da bi želodarjem vso druga pela, ko bi bilo prišlo dvajset slovenskih hrustov tem razgrajačem za hrbet kadar so bombardi-rali slovenski dom. Ali to se ni zgodilo.
Drugi dan sem šel pogledat razvaline celjskega gradu. — Na uhodu čitam, da je bil že od leta 1331 Friedrich v. Saneck — Herr auf Cily in da je to posestvo dobil deloma kakor dedščino grofa von Heneburg, deloma si jo z nakupom razširil. —
Raz stolpa gledam v to krasno celjsko ravan, zrem v bistre Savinjske valove, občudujem to lepo polje in temnozelene hribe in gore.
Zdaj še le razumem, zakaj si je Nemec utrdil tukaj v srcu slovenske zemlje svoje gnezdo, svojo postojanko. Kjerkoli j še se je Nemec uril v slovensko zemljo, j se iste posesti drži kakor hudič grešnika. Ne pusti ga več iz rok in prvo kar stori je glas: tuje nemška zemlja. In ti slovenski oratar mirno gledaš in gojiš gada na svojih grudih. In kaj je sedanja nemška akademiška mladina, kakor podivjana zver, kedar slovenskem fantu odtrga slovensko trobojnieo ter jo sežge in okoli tleče žerjavice svoj divji želodarski tanc pleče.
Pereat Avstrija! je zadnji krik te pijane druhali, zadnja želja teh Bismarkovih učencev. A vlada in nje visoki zastopniki menda se temu še smejejo. Nur zu, le ko-rajžno fantje!
In Vi, štajerski bratje, zbudite se, organizirajte narod, da bo pripraven za vsak slučaj. Celjskih dnevov ni še konec!
■r?
—	Kako, ali ne poznaš gospoda svetnika Kozliča. Saj je steboj pohajal gimnazijo !
—	Skoro da ne ! Jaz sem bil n mreč vedno zadnji, a on prvi od šole, zato se nisva mogla do dobra spoznati.
o°o
Samozavest.
Hvalila se muha Stricu komarcu Sedeča na vratu Sivemu magarcu :
Mi smo pretežki, Mili moj junače; Za to stari tovar Ne more da skače !
Trn.

Tujec in »treščit v Lili
Tujec: Dienstmann fiihren sie mich zum volgo Kaus.
Postrešeek : Buzarona ta misli najberžiti k staremu Kavsu v Gradišče.— Aha ist gut. — Ravno letos bodo zidali hišo pri njemu.
T.: Nun ist sonst vas neues ?
P.: Aha, ta je fiirbčen. Na Rožniku so napravili takozvani pivni in safaladni Knajpov zdravilni zavod.
T. : Nun wer hat den eintritt?
P. : Vsi ljubljanski kosmači in obrtni postopači.
T.: Lebt noch der Hansel in Laibach?
P. : Da, da, pasja noga ravno danes sem na podlagi kranjske sprave kriigelco hanselna izpil.
T.: Wie leben Laibacher Besit.zerJ
P.: Aha pikant ravno v soboto vprašal me je Jagrov Nande ako imam za 5 krajcarjer drobnega, da mu posodim za vržinko.
T.: Nun Laibach ist schon weit auge-denht. —
P. : Da, da, smo že v U d m a t u blizo Hengsdepo ?
T.: Was bedeuten die Kreuze ara haus-dachern ?
I'.: Križci pomenijo zasluge kranjske hranilnice.
T.: Und die Tlnirme ?
P.: To pa kaže naše katoliško priznanje.
Važno za Goričane. Vipavce, Mevce, Tolmince i Brice.
Novogoriska komisija preiskuje že nekaj časa ali je Soča še zdrava ali ne. Dva amerikanska kemikarja Peter in Gašpar sedita noč in dan ob bregu ter s posebnim debelogledom iščeta nek izredno nevarni bacil, kateri je zašel v Sočo zadnje čase. —
Bacil ima posebno lastnost, da če komu zajde v želodec, nima več miru ter postane tako goreč in delaven za narodno stvar, da se je večkrat bati za zdravje do-tičnika. Ker je pa zdravje in mir naših narodnih voditeljev — dragoceneji kakor tisto, politično javno delovanje, hočeta naša kemikarja iztrebiti iz bistre in toliko let zdrave Soče bacil narodnega delovanja. — Ker imata pa Gaberšček in dr. Turna ta nevarni bacil že davno v želodcu je nova Gorica v velikih skrbeh za njiju zdravje. Torej svarimo vse prebivalstvo ob Soči in Vipavi, naj se varuje onih, ki imajo v sebi bacil — narodnega dela.
Vc-Njej.
Angelja zove te laskavi svet ;
Da po lepoti si, čutim jaz vnet,
Bodi dobrotna še, spolni mi to,
Samo presveta ne, prosim lepo !
Polja pred sabo, glej, žitnega kras,
Setev že zorna je, zlat je že klas....
Zlati so kodri ti, čas je prispel.
Žanjec že v roke je srp svoj vzel!
Trnavski.
Gospodar menažerije: Izvolite vstopiti gospoda, zdaj bode kmalu kosilo. Kmet: Cuješ li stara, jaz sem jako lačen,
pojdiva notri! Žena: AH nisi slišal, da se tukaj hrani samo gospoda!
Razni zidarji.
Brata Romul in Rem sta zidala Rim. Kompare Peter in Gašpar pa ne po-dereta Gorice!
Nemški Mihel je bolan.
Dokler ne znajdejo »želodni serum« ali novo mazilo proti pruskemu bacilu, ki razjeda nemške možgane, ne ozdravi bolni nemški Mihi. —
Iz avstrijske bolnice.
Grof Thun se niti naslanjaje na ka-rabače člena 14. ne more odločiti kako bi zabranil Slovane |>red nemško — italijansko iredentarsko kugo.
Dr. Kaizl ne čuje že davno na češko uho. —
Avstrijski parlament jc na odpustu dokler se ne sknajpa. —
Nemci v Cel j i ne vidijo ure, da bi se vrnili Cehi.
Češki Nemci odkar nimajo prilike »raufati« se z Cehi se pa pridno med seboj pokajo. —-
Nemški in laški uradniki študirajo kako bi uredovali med Slovenci brez znanja slovenskega jezika ; samo nek uradnik v v Ajdovščini je tako pameten, da sam spovč da tega ni mogoče. —
Židovski listi imajo velik post: posvečeni so vsi Drei-fusu.
Avstrijski Nemci so h i p n o t i z i-rani, po naše bi rekli: jim je »zaudano« ; sicer bi ne trdili v enomer, da hočejo Slovani toutone pokopati.
V Benetkah za časa republike so bile levove usta »la boea del leone« kamor so nosili ovadušna pisma ; no v Avstriji tega ni; tu se dobi za par litrov in Juda je izdal brata.
Novi pregovor avstrijskih Prusjakov se glasi: Ali bodo Nemci nadvladah Avstrijo, ali jo bodo kakor svinčene podplati odvrgli. —
Umazan poljski j ud stopi s svojo kramarijo pred gosta : Bo kaj gšefta ! Gost: Povejte mi čemu se judje tako boje vode.
Ju d : Mi se je bojimo zunaj, vi pa znotraj ! Vzame kramarijo in stopi k bližnji mizi.
Cvetje kulturnega naroda.
Vojni minister avstrijski, ko je prebiral vojaško literaturo, prišel je do posebnega cvetja izvirajočega iz raznih ova-deb in raportov kakor: lausbuh, cepec, flegel, esel, trotel, vieli, dumkopf; a vrhu vsega tega še na razne klofute, cvrke, la-sanje in ščipanje. Da se enake literature ne nabere preveč, zapovedal je knjigo zapečatiti in raznim »šaržem« poslati maulkorb. *
Natečaj.
Narodno vodstvo oddaja razna stav-binska dela v novi Gorici kakor: mašiti razpoke v novem domu, cementiranje goriškega tlaka; merjenje vedno naraščujoče Soče, da bi ne poplavala Gorico pred no se je z kitajskim zidom ne zasigurira. — Iščejo se razni malavarji vseh stanov in narodov, furlanski imajo prednost, njih delo bode delati prekope in zagraje, da dr. Turna ne bode več mogel na shode. — Sprej-mejo se samo take ki hočejo pošteno delati. — Prvi pogoj pošteno delo za vsakega.
Odbor svobodne roke.
K
Nemška preša se jezi, ker so Slovani zvali celjske Nemce »gesindelj«.
Kako naj bi jih imenovali, ko je celo županov zet dr. Negri pljuval svojo želo-darsko kulturo pa naših Ljudmilah. —•
Vol brivec.
Nemški kmet pijan hoče pijanost pre-spati v volovskem hlevu. V noči pa je tako smrčal kakor bolni medved, da niti voli niso mogli zatisniti očesa.
Mlademu juncu, ki je bil slučajno od -vezan se je ta godba jako čudno zdela, mislil si je: temu človeku je hudo pri srcu. Stopi k pijancu ter ga prične lizati ])o licu : »Herr Master nicht so raeh, dass Messer ist schartig, britev je skrhana«. Mož
si je mislil, da je pri brivcu.
%
Govor je bil o položenju Alzacijanov. Nato Dreifus: »Za nas Žide jc to vsa druga stvar; kjer koli smo, sino z našim bogom «.
Zdaj naj si človek misli, s kakšnim bogom drže Židje ali s srebrnim ali zlatim.

Hrvatski gimnazij v Pazinu
»Piecolo« piše: Consumatum est. In mi mu pritrdimo, ker vemo, da se je na vseh italijanskih protestnih shodih pri demon-strcijah v Trstu in Pazinu kaj mnogo kon-sitmiralo mesa in vina. Ta konsumantum ima še drug pomen namreč, od dneva, ko se odpre hrvaški gimnazij v Pazinu hode pričel konsumirati ali »cerati« se laški po sili gimnaziji, a ravno to Lahe še najbolj boli. — »Piccolo« pravi, da je celo vlada spoznala Pazin za italijansko mesto. Mogoče, kaj pa niso avstrijske vlade še vsega spoznale na papirju. —
To spoznanje je gotovo še od takrat, ko niso dunajski ministri niti vedeli da žive Hrvati v Istri; seve onih dni je bilo Italijanom lahko raznašati laži o italjanstvu naše Istre. Piceolo trdi, da hrvaški gimnazij bode nepotrebni luksus kmečkim istra-nom, češ da isti niso še dajali do sedaj materjala še za eno klasično šolo. —
Governo na lesnem trgu naj le mirno počaka, pa bode videl kakšen inteligentni cvet se razcvete v Pazinu iz poštenih družin istrskega kmeta.
Živila pazinska gimnazija!! —
Kaj je novega v Trstu i
Čudno vprašanje to v soparnih dneh. Vsak ima svoje veselje. Bogati Tržačani se ldadč na letoviščih, poljski Židje pa so prišli na cedre v Trst. Temu izvoljenemu ljudstvu ni niti v teh pasjih dneh vroče, ker nosijo vsi dolge suknje kakor v zimi. K sreči da imamo tudi tukaj Dreifusovo afero vsak dan prav frišno na mizi. Leib-organ governa na lesnem trgu je tako hudo zavzet za to pravdo, da so že sklenili napraviti velikansko demonstracijo za slučaj da bode Dreifus obsojen.
Nam bi tudi bilo žal, ako se nedolžnega obsodi. Ako pa pomislimo mi tržaški Slovenci koliko stotov nedolžnih slovenskih otrok je obsojeno pohajati laške zavode, kjer se jim trga iz srca ljubezen do lastne matere, ljubezen do naroda i domovine, kjer se tujci in v grde izdajalce pretvarja naša nedolžna kri; bi bila po našem me-nenju bolj primerna demonstracija v korist naše mladine kakor za človeka o katerem se ne more reči, da je povsem nedolžen.
In res naš jezik vendar ni tako malenkosten in nepotreben, ako pomislimo, da bi celo Tržaški župan prav rad »ofrav« par tisočakov, ako bi hotel kak Slovenec prodati svoj jezik njegovemu zetu. Ergo vendar nekaj veljamo v očeh naših Italijanov.
No zdaj mi pada na um čisto nov predmet. Naš slavni magistrat je postavil v kontumaeijo vse natakarice in točajke po tržaških gostilnah. Brez pardona, hoče vse pregnati in nadomestiti z moškimi.
To bo še jok in stok, ako ne znajdejo začasno še kak »mitele« rešitve. Edini bi bil morda ta, ako bi vse odšle za mesec dnij iz Trsta in se vrnile v moškem kroju. Stavimo levo oko, da bi dobila marsikatera zopet službo. Iu rešeno bi bilo, to za Trst tako kočljivo vprašanje.
Dopisi.
Iz ene Vrtojbe. Ker so se vzbudili pri nas pesniki po «novi šprahu, pošljem ti dragi Brivec prvo cvetko, ki je vzrastla iz prs teh nadobudnih probuditeljev nove šprahe — v kritiko. Ako znaš note, pošljem tudi iste po telefonu. Evo jo:
II domandat di šabida se uš tu fala-mor. Kuj me ja šavut rišpundimi šja pur šula fin del anime, šperi ančamo mižera-bile šja benedetta in di. Amen.
Zložili T. A., R. P. in drugi.
Tako se glasi ta krasna pesmica v originalu, katerega ti pošljem na željo. Kaj ne, dragi Brivec, da ako prideš ti k nam jim boš komponiral note v 25 taktih po onem delu, katerega nosijo sedaj radi na Vipavo.
Ker se kuje sedaj nova enaka pesem bodem že kmalu priplaval žnjo — ker se bojim vode — čez Kras.
Srčni pozdrav ti pošilja
A. veli ki.
Iz R^deč. Dra gi Brivec! Pridi v Radeče inspicirat tvojega tukajšnjega poma gača; on ima izvrsten zaslužek, ker se baba, da stoji v činovni vrsti št. V7III., a denarja pa ima vendar tako malo ali je pa tudi skop, da je napravil »Auskoch», ker ima mlado, požrtvovalno žensko. On pa, če se s kolesom do mosta pelje, ga čez most na rami nese, ker se mu smili odšteti treh krajcarjev mostnine.
Od SV. Ivana. Dragi Brivec! Dolgo časa te že ni bilo pri sv. Ivanu. Tor ej prosim Te, pridi, pa ne pozabi prinesti sabo škarje, britvo in vse tvoje priprave, ker pri nas je obilo dela, posebno pri naših nekaterih slovenskih možakih, kateri zaničujejo in preklinjajo naš narod : lastno kri. Ce tudi so sami od slovenske matere. Ali kaj je takim mati, oče, narod — nič. Ker 'si ravno na ti poti, pridi tudi v potok, ' kamor naše slovenske dekleta perejo in
med tem tudi lepo italijanske pesmi prepevajo. Med temi dekleti spoznaš nekatere slovenske pevkinje, pevsk. društva : «Zora» na Frdeniču. Prosim To, pridi prej ko moreš, saj boš imel dosti posla tudi pri nekaterih slov. mladeničih, ki še danes ne vedo kaj so. —	Uho.
o
oo
Letigrami.
Beligrad. Srbska kralja dobivata od radikalne stranke zahvalna pisma, ker vlada vzdržuje njih prvake brezplačno v pritaneumu. (Pritaneum je bilo pri starih Grkih državni dom za zaslužene može na čast domovini).
Sofija. Bulgari so popolnoma uklonili duhom, od dne ko je slavni gencralisimo Milan Slivničar zopet reorganiziral srbsko vojsko.
Peking. Kitajci poznamo Italijane samo po njih visoki kulturi, zato jim mati našega nebeškega sina dovoli, da smejo ustanoviti v naši prestolici vseučilišče za Primorske Lahe. Tako bodete imeli Slovenci mir od te strani.
Gorica, Do danes še ni nobeden javil, da bi kupil onega medveda v ulici Mo-relli. Temu vzrok je, ker ga je Gašper še premalo olikal.
Listnica uredništva.
Nekdo: Dalmatinec bi rad imel tistega medveda; ali ker nam pišete, da je bil vsprejet v likarsko šolo, bode moral naš rojak potrpeti dotlej da dobi spričalo. Signor G i o r g i o F u r 1 a n i v Rabatišču, je postavil nad vrata tako pofrigani napis da se kar blešči od Prvaške strani. V slučaju dežja bode voda ploskala v obraz lastnim rojakom. —
Goroslav: Vaše pismo iz lune diši po zemeljskem prahu, zato ga nismo tiskali. Ako nam ga priredite v drugi izdaji bolj interesantno ga porabimo. Posebno pa nismo do danes vedeli, da tudi ne luni stradajo učitelji. Potem pa je boljše, da ostanemo doma. Na zdar! —
(r. Mozirski: Prijeli, prinesemo. Napišite nam tudi kakove satirične epigrame iz Vaših krogov, ako Vam je možno. —■ Podrav! —
Gosp. iz St. Vida pri Zatieini se vidi Brivec hlapec svobodne, liberalne misli, da napada z največjim veseljem organizacijo krščansko na Kranjskem itd. Dalje vpraša: Ali želite res tudi vi vse, kar leze in gre spraviti v liberalni koš? Jeli se ne kaže jasno, da je liberalizem poguba našemu narodu ? Le tako naprej in prepričani bodite, da začnemo brezobzirno agitacijo zoper Vaš list. Na prijazne opomine in zagrozila gospoda tajnika »katoliškega napredka v St. Vidu« odgovorimo prihodnjič kaj. Za danes samo besedo:
Na Kranjskem ni samo takozvani »kranjski 1 i b e r a 1 i z e m« poguben narodu, marveč je nek »liberalizem« še večje zlo veri in narodu istotam. To smo na lastne oči videli. Prijateljski pozdrav ! —
G■ Podgorski iz Dol. : Oprostite nam in ne budujte se; hočemo zvršiti kar želite pa tudi ostati i dalje prijatelji.
Pogovor iz Katinare ne moremo prinesti, dokler nam g. Franc ne pošlje pojasnila. Poslali so nam naši znani in nepoznani prijatelji razne pesni, kije porabimo ob času. Hvala vsem! —
Mi smo prepričani, da je na deželi, po naših mestih in trgih nemalo šaljiv-cev. Kako bi bilo vredno, ko bi nam tu in tam kateri nabral šaljivega gradiva, kakor nam prinaša n. pr. g. Silvester.
Pa tudi političnega britja v raznih slučajih pogrešamo. Kdor nam kaj pošlje je varen pred javnostjo, zato jamči uredništvo brezpogojno.
Torej na delo Brivčevi prijatelj i! —
Prijatelj, ako želiš kupiti
„B R I V C A",
dobiš ga vsaki deseti dan v to-bakarnah:
V Trstu prodaja : LOVRENCIC, nasproti kavarne Fabris K KRSTEN, pri Kjozi. PIPAN, Ponte della Fabbra. TOBAKARNA nasproti restavracije Rossetti.
„	na Corsia Stadion blizo Leitenburga.
„	Molin grande pri uhodu mestn. vrta.
„	Via Nuova in Molin piccolo.
„	ulica Barriera vecehia v hiši ka-
varne Harmonia. TOBAKARNA Grego na voglu via del Bosco. „	v ulici Sette Fontane.
„	ulica Erta pri sv. Jakobu.
„	nasproti policije.
„	v ulici S. Marko.
„	pred cerkvi Sv. Antona starega.
.,	tik museja Revoltella.
„	Afrič v hiši Economa Campo
Maržo.
TOBAKARNA nasproti tiskarne Dolenc pri pošti. „ " nasproti tiskarne „Edinosti" ulica delle Poste. v G.sda GASPERŠIČ, trgovka pri Sv. Ivanu. TOBAKARNA v „Narodnem domu" v Barkovljah.
V	Gorici: TOBAKARNA Josip Sehwarz, šolske tdice.
„	En. Jellersich. Nunske ulice blizo
cerkve.
V	Ljubljani:
Gosp. BRUS pred škofijo štv. 13.
„ PODREKAR;, Sv. Jakoba trg Štv. 8 „ SEŠAREK, Šelenbergove ulice štv. 3(1, Glavna zaloga tobaka GBABER, (Slavni trg. Gosp. JOSIP MAC KK, Glavni trg.
„ IVAN VRHOVEC, tobakar, Št. Peterska cesta štv. 52. Gosp. BLAŽ FRAN, tobakar, Dunajska cesta 4.
V	Kranju: FLORIJAN. bukvama.
V	Celju: TOBAKARNA v ..Narodnem domu-'.
V	Kamniku :
Gosp. GRASEK JER., tobakarna pred cerkvijo.
V	Pulju :
TOBAKARNA Bracciafogli ulica Carrara št. 40. Na postajah južne železnice : Nabrežina in Zidanmost.
oooooooooooooooooooooooooooooo
Kedor daruje uovčič /a družbo
sv. Cirila in Metoda
pomaga rešiti našo slovensko mladino iz laških in nemških krempelj. oooooooooooooooooooooooooooooo
Slovenke pozor!
M ^ Kupujte vedno od svojih!
'IIP f flVpll	priporoča svojo bo-
JJd UUMjIJ ga to založeno prodajal-nico na Korzu Štv. 8. v kateri dobite po primerni ceni raznovrstno žensko in možko perilo, narejene obleke za gospe in otroke ter razne druge potrebščine za gospe in gospodo. Potrežba je točna cene nizke.
Vpoštevajtc cenjene Slovenke ta oglas ter kupujte pri domačinih !
ica 111
registrovana zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi sovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne iiloge in obrestuje 4°/0- Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelji. Obresti se vsako leto kapitalu dripisujejo, da teko obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.66
1895	„ 88.644.52
1896	„ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45.
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3 212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah.
HC-
K
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamen in izvršujem točno naročila na
_ k kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, k _
« ww sadje, ribe, vina itd.	9
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebuo p. n. gg. hrčmarjem, drežinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in rake, sveže sadje, lino olje, itd.
W Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem	' ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
1
<
i
i
Nikaka skrivnost
ni več napravljuti si vsakdo doma brez vsake priprave in težave izborne likerje (tudi za prodajo), ki stanejo pod polovico cene in sicer sc napravijo s pomočjo najboljših ekstratov.
Ekstrakt za napraviti: 5 lit. Ruskega pelinovca stane samo (.)(J kr.
„ Ruma .......
,, Konjaka.......
,, Slivovke .... ,,
.. Alaša .......
Očaka........
m
o
a >
"C
M
in
<s
M cs M
'.»o 90 95 85 75 95
iFran ko pošta liaročevalca.
Ekstrakte razpošiljam samo proti predplačilu. Zneski se mi dopošljejo tudi lahko v poštnih znamkah ob enem z naročilom. Vsakikrat pri-denem navodilo, kako se napravi dotični liker.
Josip Stoka. — Trst.
9%
3>
9*
3>
Ul g*
<
ts o
JB
>
►
>
Leta 1881. v Gorici ustanovljenja tvrdka
v nunski ulici 3,
(nasproti nunski Lj cerkvi).
priporoča proč. duhovščini in slavnemu občinstvu svoje lastno izdelovalni«) umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse
po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvo tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Edino pravi
Paglianov sirup
kri očiščajoč. nHBSRfr
Ni jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano
—	ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838
—	katera sama poseduje izvirni proces tega izdelak, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fabrike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fabrike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.

Schutzmai ke. Vsi drugi pečati so ponarejeni.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni \\% - lji bljava - Glavni trg,
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
OPOMIN
{{ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pri po vesti, pesmi in razne p od učne nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov :
Upravništvo ,.Slovenke" — Trst.
EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP
—--ki čišti kri -—-
v interesu lastnega zdravja. -
Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano iz Florencije (ne od Ernesta al< drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuSa drznostjo slepariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ni res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvrctia Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.
VVVVVVVVV-VVN^V^VVV^^
w
1
GOSTILNA
v ulica Conti
(za Holtom).
-^-
Javljam slav. občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro
črno istrsko in dalmatinsko, ^ belo vipavsko vino. Točim tudi vedno sveže Dreherjevo pivo v sodčkih in buteljkah.
Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. — Iman tudi prostor za kegljanje.
Priporoča sc udani
Mi ho vil Ribarič.
_^_I
Prodajalnica jestvin Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Naše slovenske gospodinje, hišne in druge, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvino za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol,
moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
Q	trgovec.
o ooooaoooooood
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. —■ Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, kramarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.

O
a
Slovenska gostilna
„PEI PETELINU"
—--..--viz v Trstu ] ——
| sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen. Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC
I je preskrbe] svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkom.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo.
l)a bolje ustrežem svojim cenj. gostom, posebno I pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna.
Vse prav čedno zdravo in ceno.
Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo:
„PRI PETELINU"
Ulica Ghega štev. 7.
»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOI