Izdajajo Sloveuski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers. Po odloku kardinala JOHN F ARLE Y-j a je "Ave Maria" cerkven list in družba Sv. <»pSgie>4?4 Rafaela cerkveno pripoznana in priporočena. OBOH!; =BS= U ki J,— ooogytx. Naši "ta rdeči." =5E= Register No. A. 7950. Western Penitentiary. Pittsburgh, North Side, Pa. Č). g. urednik:— Pismo sem sprejel in tudi Vaš priljubljeni mi list "Ave Maria". Lepo se Vam zahvalim, zlasti za list, da ga mi pošiljate brezplačno. Ker imam časa dovolj, rad čitani, zlasti mi je ljub Vaš list "Ave Maria", ko vidim, kako v resnici edino pravilno in narodno koristno delate in pišete, da nič bolj ne morete. Bog Vam daj srečo in zdravje, ko tako podpirate našo sv. vero. I Oh, moj B<>j>', ko bi bil jaz tako srečen, da bi bil dobil ta Vaš list pred leti v roke! Gotovo bi ne bil danes tu, kjer sem sedaj. Pa so me ti surovi soeijalisti zapeljali, da bi bil kmalu življenje zgubil. O, rojaki moji, poglejte na meni, nesrečnem vašem rojaku, kam pripelje človeka naš socijalizem! O, Bog, daj spreobrnjenje vsem zapeljanim socijali-stom, da bi vsi spoznali svojo zmoto, predno bo prepozno.O, brat moj, ki se ponašaš s socijalizmom, beri, beri ta list "Ave Maria", ki te tako lepo uči, da nič bolje ne more! O, gospod urednik, ko bi se ljudje ravnali po tem, kar Vaš list uči, pa bi ne bilo treba našim mladim rojakom pustiti mlada leta v temnih ječah za gostim omrežjem, bi jih lahko uživali na prostem. O, č. g. urednik, kako je na tem svetu žalostno tako življenje, kakor je moje.Pa jaz, neumni človek, ne spozna popred, kakor ko je že prepozno, kakor je z menoj! Sedaj pa, moj Hog, moj Bog, kako sem jaz zabredel. O, g. urednik, ko bi vedeli, kako se jaz kosam in obžaljujem, da sem ubil nedolžnega človeka! Moj Bog, iz srca to javno obžalujem in mi je velikokrat tako hudo, da se moram jokati. Pa kar je bilo, je bilo! Dal sem se zmotiti socijalistom, sedaj je pa pokora. Naj bom vsaj v svarilen vzgled slovenskim fantom po Ameriki! Sporočam Vam, da imam tukaj par slovenskih tovarišev. Povedal sem jim, da mi Vi pošiljate Vaš lepi list "Ave Maria", pa so me prosili, da sem jim ga moral posoditi. Vsi so ga z veseljem prebrali od prve črke do zadnje in se je vsem dopadel. Rekli so, da se bojo zagotovo takoj nanj naročili, ko pridejo iz zapora. Tukaj v tej ječi se mi veliko bolje godi. Hrana je boljša in več dajo. Seveda ječa je ječa. Vendar pa sem vesel in tako srečen, da nikoli tega, da sem pomiloščen in rešen strašne smrti. Verjemite mi, gospod urednik, da se vsaki dan Bogu zahvaljujem za to milostno rešen je. Tako sem vesel, da Vam ne morem povedati. Vendar, ker ste že tako dobri do mene, bi Vas rad nekaj prosil, pa si skoraj ne upam. Jako me veseli mu-zika. Tu se lahko vsak uči bando. Jetnikom se dovoljuje, da si z mu-ziko krajšajo čas in vsaj nekoliko pozabijo na svoj žalosten stan. Tn- Krščanska prosveta mora zasija-ti vsakemu očesu, da tako prežene nevednost, ki je največja sovražnica vere. Leon XIII. di jaz bi tako rad pristopil k godbi in bi se gotovo kmalu naučil, ko me tako veseli godba. Križ je le, kedo bi mi kupil inštrument. Zato sem se namenil Vas prositi, morda bi se me hoteli Vi, g. urednik usmiliti in mi kupiti "Fidel", ker ta me najbolj veseli, ali pa "kornet". Najrajši bi imel "fidei". Vem, da je to draga reč, vem, da ste revni sami, pa morda bi se dalo kako narediti, da bi jaz to dobil, kajti jaz sam nimam niti vinarja. To bi mi bila potem velika tolažba v mojej stanu. Bodite g. urednik, lepo pozdravljeni in Vam želim veliko naročnikov na Vaš list, "Ave..Maria". Vaš Frank Mali. (Odgovor uredništva.) — Dragi Frank:— Le voljno trpi pokoro in bodi veselega srca. Bog ti je greh odpustil, svetna oblast ti je odpustila smrtno kazen, z svojim pismom si popravil pri svojih rojakih vse pohujšanje, katero si dal, tako bodi miren in trpi udano kazen za greli. To bo tebi v zasluženje in pa tudi v ječi ti bo pomagalo. Ako se boš vzgledno obnašal, ne bomo pozabili na Te. Tvojo prošnjo bomo skušali spol niti. Bodi zdrav, dragi Frank! — Ured. Kolikor globje prodira veda, toliko trdneje stoji sv. vera, kajti veda je podstava vere. I »i rot. -o- Nevednost je najhujša sovražnica človeškega rodu! Zato je dolžnost vsi h katolikov, da krepko goje prosveto in pravi napredek. kiiskisis««^ GOSPOD PRI NAS OSTANI! M B (A. Tomec.) gflggggsoaggs^^ OSPOD, pri nas ostani! Mrači se že, temni se že! Gospod, pri nas ostani! Že je tema, zmot zlili strašna! Razjasni vse in vse razžari! Ti, Luč, razsveti nas in vari! Gospod, pri nas ostani! Vihar buči, t pogin preti! Vihar pomiri, mir podari. Gospod, pri nas ostani! Glej, moč strasti nam vsem preti! O, bodi vedno z nami! Gospod, pri nas ostani! Kjer Tebe ni, tam sreče ni! Pri Tebi hočemo ostati! * Tahko. % jj Povest. 2. Važen sklep. Celo noč ni zatisnil Tahko očesa. Premišljal je in prevdarjal, kaj naj stori, kam nej se obrne, tla najde svoje stariše. Neizčrpne solze mu močijo mlado lice in večkrat vzdihne: "O moj dragi oče, o moja skrbna mati!" Pobožno sklepa svoje roke, jih dviga proti jasnemu nebu, ki zre sočutno nanj skozi ozko odprtino na strehi, in moli. Ko se naredi danin zazvoni zjutraj mali zvonček v stolpu trdnjave, skoči Tahko pokonci. V njegovem mladem srcu je dozorel sklep, da se napravi na pot, da gre iskat svojih staršev. Pralno pa zapusti drago mu kočo, poklekne še enkrat in moli kot ga je 1»i 1 naučil oče Oroncev: "Oče naš, ki kraljuješ gori.v nebesih, čuj nad mano! Varuj me hudega in pomagaj mi, da najdem svpjega očeta!" Nato vstane in hiti v pristanišče iskat očeta Oronceva. Dobi ga že pri delu. Vsi mornarji so izlagali z ladje zaboje in sod- čke, ki so bili polni kitove masti in slono-ve kosti. "Tahko, vzemi vendar svoje tri sodčke, ki si si jih prislužil; tega ti dam pa še povrhu," mu reče oče Oroncev, ko ga zagleda. "Ponesi vse svojim staršem, pa lepo jili pozdravi tudi v mojem imenu! Gotovo so veseli tvojega prihoda?" Tahko pa prime hvaležno Oronceva za roko in zaihti: "Oče Oroncev, nič več jih ni tu!" "Kaj?" se začudi Oroncev, "ni jih več tu? Ali so morda že umrli?" "Ne, niso umrli, ampak odšli so nazaj v svojo domovino k 'škilastim Indijancem', ker so mislili, da sem. že utonli v morskih valovili, in ker so jih novi sosedje belokož-c.i grdo gledali." "To mi moraš pa natančneje razložiti," reče kapitan in se vsede z dečkom malo vstran na bruno ob morju. In Tahko začne praviti Oroncevu vse, kar je izvedel od Indijancev o očetu, konča pa z besedami: "Prav si govoril včeraj, oče Oroncev, da se morava ločiti, ker grem iskat svojih skrbnih staršev." "Tako pa nisem mislil," odvrne dobrosrčni Rus; "sedaj si izgubil očeta in mater, ostani torej pri meni, biti ti hočem oče in dokler boš pri meni, ti ne bo manjkalo ničesar.'' "Oče Oroncev," odvrne Tahko z nekim očitajočim glasom, "sam si mi večkrat pravil, da moram svojega očeta in svojo mater vsekdar spoštovati in ljubiti, zanje skrbeti, jih nikdar ne zapustiti, zlasti še ko se postarajo. Zato mi podeli veliki Oče v nebesih veliko sreče. Sedaj vidiš torej, da moram in moram iskati svojega postaranega očeta." Ginjen zre stari kapitan dečka in reče: "Prav imaš Tahko! Zaupaj v Boga in 011 ti bo pomagal!" "To dobro vem," odvrne Tahko, "obljubil sem namreč nocoj velikemu Očetu v nebesih, da hočem povedati vse, kar vem o njem in njegovem božjem Sinu Jezusu, tudi svojim staršem, da ga bodo tudi oni molili, se dali očistiti z blagoslovljeno vodo in prišli v nebesa. Sedaj ne vesta še ničesar o njem in zato ju moram poiskati." "Kako ju boš pa dobil, če ne veš, kam sta šla in kje sta?" vpraša Oroncev. "Upam, da jih še dobim v njihovi domovini oh rekinani. Tam so doma, 'škilja-sti Indijanci', tam imamo tudi mi še svojo staro kočo." "Moj l?og, to je vendar daleč, predaleč zate," de kapitan, "za to pot. rabiš več mesecev." "Vem, dobro vem, da je daleč, a ne strašim se | ota, nebojini setruda, saj sem močan in zdrav." "Pa počakaj saj, da bodo šli kožuharji gori ob reki .Jukon, potem greš lahko z njimi." "Ne, oče Oroncev! Kožuharjev ne smem in ne moreni čakati. Oni iščejo kožuhe, jaz pa očeta. In ko dobe oni dovolj svojih stvari, se vrnejo in prav lahko me prisilijo, da jim moram peljati kožuhe na svojih saneh nazaj. Rajši grem sam." "To bo pa nevarna pot," meni kapitan in zmaje dvomljivo z glavo. "Bojim sa za tvoje mlado žvljenje." "Oče Oroncev ! nekoč si mi pravil, da je poslal Oče iz nebes mlademu Tobiju svojega duha z ognjenimi peruti, ki mu je kazal pot, ga varoval vseh nevarnosti, rešil kitovega žrela in prepodil hudobnega duha. Saj pošlje nebeški Oče gotovo tudi meni svojega duha z ognjenimi peruti; ampak" — tu zastane dečku beseda in proseče milo pogleda kapitana. Oroncev to takoj zapazi, zato reče: "No, le nadaljuj, le!" In Tahko nadaljuje: "Nimam ne sani in ne psov, da bi šel iskat svojega dobrega očeta in skrbno mater. Ali bi mi jih hotel ti kupiti?" "Prav rad," odvrne Oroncev, "prav rad ti kupim in sicer najboljše sani, ki se dobe tu, in devet psov." To rekši vstane in gre z dečkom v bližnjo vas, kjer se je lahko nakupilo takih stvari. Dolgo izbira Tahko, predno dobi najboljše sani, devet krasnih, močnih psov in trdno opravo za pse. Nato se odpeljeta z Oroncevom k Tah-kovi koči, kamor zapre pse in sani ter se vrne nazaj k morju, da si izbere na ladji še drugih potrebnih stvari, predvse*in pušk patron, nožev, žag itd. Takih stvari nimajo Indijanci in to so zanje prave dragocenosti, ker tam ni ne železa in ne bakra, zato jih bolj cenjo kot zlato. Vrhu tega pa kupi Oroncev Tahku še dve gorki obleki iz kožuhovine, narejeni prav po noši on-dotnili Indijancev. 3. Veselo snidenje Tahko je že popolnoma pripravljen in preskrbljen za daljno pot. Čaka le še, da zapade na novo sneg. Med tem časom pa sedeva sani v koči in rezlja iz slonove kosti lep križec za kapitana Oronceva. Počasi napreduje delo, ker nima druzega orodja kot majhno jekleno klino in steklo. Toda Tahko je potrpežljiv in vstrajen. Marljivo razlja dan na dan, vmes pa moli: "Ljubi nebeški Oče, blagoslovi očeta 0-ronceva, mene pa pripelji k mojim skrbnim staršem!" Večkrat g« obišče pri delu star kapitan, ki se zelo-težko loči od pridnega dečka, in pot:e.l)i prinjein ter se ž njim razgovarja. In tedaj tja naprosi Tahko: "Oče Oroncev, povej mi še kaj iz svete knjige (t. j. iz sv. pisma) !" Kaj rad ustreže vselej stari kapitan dečkovi želji in mu pripoveduje na dolgo in široko o egiptovskem .Tožefn, o Davidu, o Kristovih čudežih in drugih stvareh; zraven ga pa uči tudi molitvic, zlasti deset božjih zapovedi in angeljevo eeščenje, kar Tahko z velikim veseljem posluša in se kmalu vsega nauči. Nekoč pa reče Oroncev: "Poslušaj me, Tahko! Vidim, da imaš vroče želje, naučit se molitvic belokožcev. Kaj boš pa storil, ko prideš zopet z deželo Indijancev in te bodo stari čarovniki silili, da se udeležuješ slavnosti hudobnega duha in zraven plešeš? Če jih ne boš ube-gal, te pa umore!'' "O, oče Oroncev, te dni sem že veliko, veliko na to mislil." "Tako!" se začudi Oroncev. "Kaj si pa vse mislil?" "Da bom pravil vse to, kar sem slišal od tebe, svojim rojakom v Inani," nadaljuje Tahko. "Pripeljati jih hočem na pravo pot, ki pelje v nebesa, in jih očistiti z blagoslovljeno vodo. Zato te prosim, daj ni i malo one vode, s katero si mene očistil." "Res, Tahko? Misliš li to resno?" se še bolj začudi Oroncev. "Tega pač nisem mislil, da naredim iz tebe misijonarja. Srčno me veseli, da si se odločil za tako sveto in vzvišeno delo. Le potrpi nekoliko in poučuj svoje rojake! Bog vam pošlje potem že svojega duhovnika, ki vam prinese tudi blagoslovljene vode." Štirinajst dni je medtem že minilo, kar se izpremeni vreme. Gosti oblaki zakrijejo vedro nebo in od severa zapiše hud, oster veter. Drugo jutro leži že pol črevlja debel sneg po vsej okolici. Veselo se obleče Tahko v novo obleko, obuje gorke zimske čevlje, s katerimi se hodi lahko po snegu, vzame sani in pse seboj in poišče kapitana, da se poslovi. Dobi ga ravno pred vrati male trdnjavice. "Sedaj pa odrinem, oče Oroncev!" mu zakliče nasproti in mu poda hvaležno roko v slovo. "Sedaj se morava za celo življenje ločiti. Glej, ljubi Tahko! To le podobico ti dam v spomin, da me nikdar ne pozabiš. Vzemi .jo v hvaležen spomin, to je podobica nebeške Matere. Če boš kdaj v hudi nevarnosti, kliči jo zaupno na pomoč: 'Marija, pomagaj mi!' in moli tudi zame!" S temi besedami se hoče Oroncev posloviti, Tahko pa ogleduje krasno podobico in reče: "Uverjen bodi, oče Oroncev, da bom mislil vsekdar nate. Tebe ne smem in ne morem nikdar pozabiti." In veselo vzame malo podobico, si jo skrije v nedrije. Med tem časom so mu vpregi i mornarji pse dobro v sani in so se drenjali krog njega, mu stiskali ginjeni roke in mu želeli srečno pot. Kapitan pa ga prime za ramo in reče slovesno: "Tahko, ostani vedno dober in ne pozabi Matere božje!".... Še hoče govoriti oče Oroncev, a v hipu se obrne vstran, da skrije solze, ki mu zalijejo oči, in da ne pokaže, kako težko 11111 je slovo. In Tahko odrine proč od dragih znancev, proč od dobrega kapitana proti sredi dežele, tja proti daljnemu vzhodu za negotovim ciljem. Ko je že prav zunaj na prostem, zunaj na širni planjavi ,ko 11111 izgine za hrbtom še zadnja sled nortonskega zaliva, takrat začuti v srcu novo veselje. Iznova čuti, da je prost, prost pod širnim nebom. Rad bi ostal sicer še pri očetu Oroncevu, toda ladja mu je vendar pretesna. Bil je pač Indijanec in navajen že izza mlada širnega sveta, navajen prehoditi po več sto ur črez gore in doline, črez drn in strn in streljati brdko divjačino. Vsled tega mu ne more zadoščati ozka ladja, kjer je lahko šel komaj deset korakov, da se ne bi kam zadel, ladja ga ne more osrečiti, ker 11111 tudi ne more dati prostega gibanja. Sedaj je pa prost... Človek iz opice? ^ Da se človeški slabi a napuhnjeni razum ogne ukloniti se verskim razodetim resnicam, pripravljen je na vse, na še toliko neumnost, še toliko nesmiseli, samo resnice ne ! Da, pripravljen je v blato poteptati svojo lastno čast, katero ima "kot krona stvarstva." Le malo pod angel je" ga je znižal njegov Stvarnik"." Z slavo in častjo ga je ovenčal" in ga je postavil v krono celega vesoljnega vstvarjenja. Da se mu pa ni treba ukloniti svojemu Stvarniku, kaj stori neumni, nespametni človek ? Samega sebe poniža v navadno opico. — "Ne, ni me vstvaril Bog! Ne, ni me povišal le malo pod angelje! Ni me ovenčal z častjo in slavo, — ne, razvil sem se iz opice ! Jaz sem popolnoma to, kar je opica v pragozdih Afrike, kar govedo v hlevu, kar je ptič v zraku. Vsi smo sorodniki, vsi smo ena rodovina!" Žalostno, a resnično! In ko bi to verjel prosti, neuki narod, bi še ne bilo tako hudo. Toda to verujejo in tiče nekateri izobraženci. Ta nauk zagovarjajo in dokazujejo celo nekateri navidezno učeni ljudje. Vendar ta nauk vedno bolj zgublja znanstveno podlago, na katero ga je skušal postaviti njegov oče, brezverec Dar-vin. Največji učenjaki soselsicer zavzeli za, ta nauk in ga začeli raziskovati z lučjo vere in znanosti. Toda drug za drugim so priinorani po spoznani resnici zavreči ta nauk. — Letos v aprilu je velik učenjak dr. Carrel objavil prve sadove sv|ojega raziskovanja. V vseh ameriških listih smo videli njegovo izjavo: "Najnovejša odkritja v zdravniški vedi po polnoma nasprotujejo Darvinovemu nauku. Dokazalo se je, da razni deli opi.č-liega telesa, preneseni na človeško telo, ne delujejo tako dobro, kakor deli nižjih živali, ovce, itd. Skozi več let so nekateri tudi učeni možje kazali na podobnost človeškega in opič-nega telesa in na tej podlagi dokazovali, da se je najbrže človek razvil le iz opice, da je civilizacija toliko vplivala nanj, da se je iz orangutanga ali šimpanza razvil sedanji človek. Toda prava moderna dušeslovna (phiso- logična) in človekoslovna (antliropologič-na) veda, pa se je postavila na popolno drugačno, pravo znanstveno podlago, in ne primerja posamezne ude po njih obliki, temveč po bistvu in sestavi udov, po mišicah in žilicah, da po celah, iz katerih so se udje razvili. Moderna veda je že tako globoko prodrla v skrivnost živega telesa, da ne zasleduje le toka krvi, gibanja mišic, delovanja živcev, temveč zasleduje gibanje vsake posamezne celice, iz katerih se tvorijo mišice, kosti itd. In to je edina znanstvena podlaga, na kateri se dajo pravilno rešiti vsa ta vprašanja. Ako pa raziskujemo bistvo človeškega telesa na tej podlagi, je pa takoj popolnoma jasno, da človek nikdar ni mogel imeti kakega orangutanga za svojega praočeta. New Yorski "World" dostavlja: "I)r. Carrel ne govori mnogo. Ako se hoče od njega kaj zvedeti, treba vprašati^ na kar pa samo prav kratko odgovarja. Ako ga kedo vprašuje o kakem njegovem raziskovanju ali iznajdbah, dobi samo kratek odgovor. Sploh naredi utis učenjaka, glo-bokomisleca. Dr. Aleksis Carrel je eden največjih mož v zdravilstvu v Ameriki. On je profesor in vodja Rockefellerjevega Instituta v New Yorku, ki izvršuje najprcdznejše poizkuse v zdravilstvu. Ta zdravnik je dobil tudi takozvani "Noble price" "plemenito nagrado", ki je bila razpisana za najučenejši znanstveni spis o kaki stroki zdravilstva. Mej drugimi je ta zdravnik iz-iznašel način, da se more celo drobovje vzeti popolnoma iz živega telesa, pa ne bo prenehalo svojega delovanje — prebav-ljanja. Dr. Carrel je tudi iznašel, da se da ud od kake živali n. pr. želodec i. dr. presaditi v človeško telo, ne da bi prenehalo svoje delovanje, da pa ne prebavlja dalj, kakor bi pa prebavljal v ovci. Ves svet je strmel nad to iznajdbo. Toda učeni zdravnik je to na živili slučajih dokazoval. Zlasti se je pa zdravnik posvetil Darvinove-mu nauku, ali se da res vsaj malo dokaza^ ti, da se je človek razvil iz opice? iT* "♦ "♦" * Slovenski socijalizem in slov. delavec. M. Železnikar. ....... V zgodovini naše domovine beremo, koliko so pretrpeli naši očetje, ko je liodil v naše kraje divji Turek ropat in morit. Tam beremo, da so naenkrat prihrule divje tolpe in so šli od vasi do vasi, od hiše do hiše, morili, požigali, skrunili in kradli, kar jim je le pod roke prišlo. Zlasti so lovili slovenske dečke in mladeniče in jih gnali v turško sužnost, kjer so jih vzgojili v krute, krvoločne vojake, ki so bili potem strah cele Evrope in lastne njih domovine. Imenovali so jih jani-čarje. Ubogo slovensko ljudstvo se je pred njimi skrivalo po gorah in po cerkvah, kjer so se borili do zadnje kaplje za svoje imetje in življenje. Kdor bere pazno te žalostne dogodke naše zgodovine, nehote mu pridejo v spomin naše razmere mej slovenskim narodom v Ameriki. Ali ni kranjski socijalizem podoben temu bivšemu sovražniku našega naroda? Poglej, kako ta propali slovenski socijalizem požiga katoliško prepričanje po vseh slovenskih srcih! Poglej, kako ti moderni'Turki" ropajo iz src naroda najdražji zaklad sv. vere in jih vlačijo v sužnost greha in hudobij in pokvarjenosti! Kjerkoli dobe slovenskega mladeniča, slovenskega krepkega moža, koliko se trudijo, da ga vjainejo v svoje zanjke, da potem narede iz njega "janičarja",. da njih delo podpira in jim pomaga pri njih sramotnem delu!. In kako pokvarijo slovensko mladino! Ali si že slišal kakega takega slovenskega pokvarjenega janičarja —• socijalista? Kako ti Boga preklinja, kako klafa, kako ostudno govori, kako sirovo je njegovo obnašanje! Poznam slovenskega mladeniča, ki je bil doma zgled dobrega in poštenega slovenskega fanta. Bil je ponos naše fare, ponos naše vasi! Tu je zašel v sužnost teh rdečih Turkov in poglej ga sedaj! O, kako se je spremenil! Težko bi spoznal v njem bivšega dobrega in poštenega mladeniča! Poln nesramnosti, poln kletvine, udan pijači! Res, grozno je naredil z njim socijali- zem lil potem se ustijo njih listi, da so delavski listi! Kolika laž! To so grobokopi sreče delavstva! Kaj pa je že naredil kak socijalist za delavca"? Če je za kakim oglom ščuval delavca k uporu, k štrajlcu, ga je pustil na cedilu, ko je bilo treba priti z dejansko pomočjo. Zato, krščanski slovenski možje, kje ste! Ali ne vidite, kaj se godi mej nami? Ali Vam ni nič mari Vaša sv. vera? Ali boste mirno trpeli mej seboj toliko pohujšanje! Tako sramotno počenjanje nekaj propalic% Stopimo v vrste! Možje, primimo za orožje! Če imajo propa-lice korajžo, razširjati slabo, ali je mi ne bomo imeli braniti svoje lastne svetinje ? Gospod, ne zavrzi slovenskega naroda! Vzbudi mu voditeljev, da vsi v boju versko ne pogineno! 'O ooof^oo oo^ocgjj ]|J«x>^oo oo^oc« ^^ m ? I Zmagoslavje našega kralja. ' (Dalje.) | p HM: tf-O- Dioklecijan sicer v prvih letih svojega vladanja ni preganjal krščanstva. Da, še skorej naklonjen mn je bil. Tako je bilo polno kristjanov tudi na njegovem lastnem dvoru. Da, njegove najbolj zaupne osebe so 1 >ili kristjani. Še le sovladar Maksimijan, zlasti pa njegov zet Galerij sta ga slednjič pregovorila, da je izdal ukaz zoper kristjane in jih začel moriti. Ko je pa enkrat videl kri kristjanov, se je pa Dioklecijan tako spremenil, da je postal najkrvoločnejši izmed vseh rimskih cesarjev, ki so preganjali kristjane. Njegove- nared-be zoper kristjane (od leta 2!)8 do :504) presegajo vse, kar se je kedaj grozovitega ukazalo zoper kristjane. Poslušajmo, kaj piše zgodovinar iz tega časa dobesedno: "Preganjanje je bilo splošno in strašno. Zvesti spolnjevalci so napolnili vse; državne ječe. Njih družine so zgubile vse premoženje in so bile pahnjene v največjo revščino in pomanjkanje. Le krščanska ljubezen bratov jih je rešila pogina za lakoto. Porabili so jih za posilila dela pri gradbi novih cesta, javnih poslopij, in rudoko-pov. Proti vojakom kristjanom so takoj vzačetku nastopili z vso strogostjo. (1ela stotnija, tako zva-na tebajska legija pod poveljstvom hrabrega Mavricija, je bila pokla-na do zadnjega moža. Stotnik ce- sarske telesne straže, Sebastijan, je bil najprej prestreljen s pšicami, potem pobit do smrti. "Velikansko število žrtev je padlo. Samo v enem mesecu je padlo nad 18.000 kristjanov. Muče-niške smrti sti umrli cesarici Pri-ska in Valerija. Mučena sta bila dva papeža, Gaj in Marcelin; brez-števila duhovnikov in škofov, voj-šaka Jurij in Teodor, tisoče hrabrih žen je bilo poklanih, tisoče deklet pomorjenih, n. pr. At'ra, Barbara, Doroteja, Katarina,« Lucija, Margareta i. d. r. Da celo otroci niso ušli grozovitosti rabeljnov, kakor Pankracij, Tarsicij. Veseli in pevajoč so šli v smrt, da so"se pogosto tudi pagani čudili temu. "Izmislili so si najstrašneje muke, katere so junaški mučenci stanovitno prestali: kakor obglav-ljenje, ])rebodenje, razkosanje raz-mesarjenje na kosce. Utapljali so jih v vodi s kainenom na vratu, s železnimi kaveljni so jim trgali kosce mesa iz telesa. Natezavali so jih na kolesih. Obesili so jih nad ogenj, da jih je dim počasi zadušil. Žgali so jih na ognju, pekli na raž-nju, metali so jih divjim zverem, zapirali jih v jame polne gadov... skratka, ni je muke, katere bi se rabeljni ne bili zmislili in je proti kristjanom ne porabili. To je bil čas, ko je cesar Konstantin nastopil vlado za svojim o-četom Konstancijeni Klorom. Za ,, Ave Maria" naslikal Jos. Češarek. Prečisto Srce Marijino, ne pozabi nas! rf? ff? ff? ^f? rf? if? ff? ^f? rf? rf? ^f? ^ + . * + Boj na celi črti. f ^ ^ Jjjt Jjj. Jjf. »f Vse, vse poskušajo ti naši nasprotniki, samo, da bi uničili cerkev Kristusovo. Pa povsodi jim spodleti. Dobe je po zobeh, da jim zveni dolgo po ušesih. Znani protestantovski zdravnik dr. Edvard Aigner iz Monakovega je sklical velik proti Lurdski shod v Gradec na Štajerskem, za dne 17. junija. Vsi Graški znani "hajlovci" in "Los-von-Rom-ovci" in kar je še enakih "ovcev" so se v obilnem številu shoda udeležili. Prav nobenega ni manjkalo! Goreči pa so, to se jim mora pustiti! Vspeh shoda je bil tak, da si bo ta doktorček dvakrat raje premislil, predno bo še enkrat prišel pridigat v Gradec. Na vabilih je bilo z velikimi črkami . napisano, naj se shoda udeleže tudi katoliki, ki so se res tudi udeležili polnoštevil-no, kolikor jih je pač šlo v dvorano. In tudi debate so se pridno udeležili in ubogega doktorja spravili ob vso sapo. Kot prvi protigovornik se je oglasil k besedi P. Oanielli, jezuit. Najprej je prosil zdravnika Aignerja, da bi mu dokazal trditev, katero je dal napisati tudi na vabila, da je v Lurdu naselbina Jezuitov, kateri imajo od Lurda velikanski dobiček. Ker je dr. Aigner trdil, da je bil sam večkrat v Lurdu, tedaj je moral vstati in priznati pred vsem shodom, da je lagal, da v Lurdu ni niti enega Jezuita. Dr. Aigner je v svojem govoru povedal, da se je obrnil na več cerkvenih ob-lastnij, da celo na Rim in vprašal za izjavo glede Lurda. Toda od nikoder ni dobil odgovora niti "za" niti "proti" Lurdu. Zato ga je pater Camelli po pravici o-pozoril na dejstvo, kako previdna je katoliška cerkev v takih stvareh. Do danes se cerkev še ni izrekla uradno za Lurd ali proti Lurdu. Popolnoma na prosto voljo je dano vernikom, da si mislijo o Lurdu, kar si hočejo. Ako kdo ne vrjame, da se v Lurdu čudeži gode, zato prav lahko ostane izvrsten katolik. Vsak si naj sani napravi sodbo, kakoršno hoče. Drugi proti-govornik je bil č. g. Dr. Puchas. Vprašal je govornika: "Bili ste v Lurdu! Ali se tam gode ozdravljenja, katere sedanja zdravniška veda ne more razložiti? ne more pojasniti naravnim potem? Sami ste rekli, da ste na svoje oči videli, da se ozdravljenja vrše. Res je, da se da mnogo teh ozdravljenj popolnoma naravnim potom razložiti, n. pr. potom suggesti-je, potom hipnega razpoloženja nei-vozne-ga bolnika, močno delovanje živčnih sil, katere se vzbude pri velikanskem navdušenju, katero vlada mej sakramcntalno pro cesijo. Toda, ali niste videli tam tudi ozdravljenja, katera noben zdravnik, cela zdravniška sedanja veda ne more pojasniti? Omenim naj slučaj, ko je bila kost v nogi zlomljena in celo inčo ločena druga od druge. Okrog in okrog zlomljenega dela je bila velika gnojna rana. In fa velika.gnojna rana se je zacelila lepo v celo kost in vse se je zacelilo v enem trenotku, kakor bi sploh rane nikdar ne bilo, ali morete vi, doktor, to razložiti? Prosim*, pojasnite. razložite to navzočim? Ali pozna vaša veda kak tak slučaj v zgodovini človeštva? Ali sploh morete pojasniti, katere naravne sile bi tu mogle delovati, da bi se v enem trenotku to zgodilo?" Seveda, gospod doktor je stanovitno molčal. Kaj pak naj odgovri, ko nima kaj, temveč reči samo, "prav imate! Tega naša zdravniška veda razložiti ne more!" -o- * * * Najslabši ljudje Ke imajo za najboljše. * * * Tisti, ki sebe livali pa druge graja, je slabši od drugih. * * * Velik nerodnež se tudi ob najmanjšo stvar spodtakne. * * * Najneumnejši se imajo za najmodrejše. * * * Kdor hoče druge umivati, ne sme biti sam umazan. JAZ HODIM V ŽUPNIJSKO ŠOLO. Stara gospa je prišla v mesto z vlakom. Pred postajo se ji ponudi deček, da ji lioče nesti kovček do hiše, kamor gre. Med potjo je zvedela od dečka, da živi njegova družina v velikem pomanjkanju, da 011 tu čaka zato, da bi kak vinar zaslužil za kruh. Pred hišo odpre gospa denarnico in mu da hitro, kakor je mislila, nikel (5c.) Deček se zahvali in odide. Zvečer pa gospa opazi, da se je zmotila in dala dečku cekin, 5 dol. Drugo jutro na vse zgodaj nekdo potrka na vrata. Pred vrati je stal deček in vprašal: Ali ni snoči k Vam prišla neka — Da! — Prosim, ali bi mogel z njo govoriti ? — Seveda. Vstopi! Gospa se je zavzela, ko ji je deček ponudil cekin češ: Gospa, Vi ste se sinoči gotovo zmotili, ko ste mi toliko dali. — Da, da, sem sama takoj zvečer zmoto opazila. Jaz zelo slabo vidim. Vendar, deček, kaj te je nagnilo, da si prinesel nazaj denar, ko ste vendar tako revni? — Res je, da smo revni! Toda, gospa, jaz hodim v župnijsko šolo, kjer nas uče, da ne smemo krasti. gospa? Iz Slovenskih naselbin, g i 1 « »i« «!»-» K'K'K X'1K « Sv. misijon v naši župniji sv. Družine v Brooklynu, katerega je vodil novoime-novani škof iz Superior, Wis., Rt. Rev. M. -T. Koudelka, je izvrstno uspel. Veliki cerkveni "fair'-', so imeli v župniji sv. Vida v Clevelandu, O., in se je končal z lepim vspehem. V Jolietu, 111., bojo imeli veliki cerkveni "fair" v korist šole, namreč za zidavo novega šolskega poslopja. Upamo, da !,oj<> župljani krepko sodelovali, da bo imel "fair" velik uspeh, da si postavijo prepotrebno šolsko poslopje. Joliet ima najlepšo slovensko cerkev v Ameriki. Ali bi ne l ilo v čast Jolietčanom, ko pi bi si postavili tudi najlepšo šolo? Pogum velja! Na delo za dober uspeh "faira!" Slovenska župnija sv. Lavrenca v Clevelandu, bo dobila ta mesec nov okrasek v obliki krasnega in prepotrebnega žup-nišča. Šola je prenapolnjena z slovenskimi otroci, tako, da se goreči g. župnik Lav-rič peča z mislijo, kako povečati šolo. Tako je prav! Ako smo katoliki, bodimo zavedni katoliki! Bog daj svoj blagoslov. Sv. misijon bojo imeli v slovenski župniji sv. Lavrenca v Clevelandu. Rev. P. Placid Belavič O. F. M., je bil imenovan od Njega Eminencie kard. Farley a za Hrvatskega župnika za New York in okolico. Dne 21. septembra začel je s posebno hrvatsko službo božjo v frančiškanski cerkvi sv. Klare na 36. cesti. Obširna kapelica je bila polna Hrvatov. Bog daj svoj sv. blagos'ov! Obnovljenje sv. misijona v Rockland Lake, N. Y. se je vršilo od 15. do 18. sept. Obnovlenje je imel lit,. Rev. škof Koudelka. Po sv. misijonu je bila sv. birma. Rev. Lovrenc Hrvat, slovenski duhovnik, ogerski Slovenec, je bil sprejet v nad-škofijo Philadelphio in je bil imenovan župnikom v McAdoo," Pa. Želimo mu obilnega blagoslova! Sk>venci v So. Bethlehemu imajo velike težave, katere pa upamo, bojo srečno premagali. Te dni so si kupili krasno posestvo za .+1 ().()()().()(). V nekaj mesecih nameravajo si postaviti naprej zasilno cerkev. Na posestvu stoji lepa hišica, katero so spremenili v župnišče. Bridgeport, Conn. — Dan velikega vie-selja je bil za vse tukajšnje Slovence v nedeljo 14. septembra. Prvokrat so se mudili med nami naš višji pastir, škof Rt. Rev. J. J. Nil an iz Hartforda in so podelili lepemu številu dečkov in deklic (74) zakrament sv. birme. Bilo je v resnici lepo! Cerkev sv. Antona, kjer obhajamo svoja bogoslužna opravila, so dobre dekleta lepo okrasile s cvetjem. Hitro po 3. uri se je začela cerkev polniti in pred-no so prišli škof z zbranimi duhovniki, je ljudem že majkalo mesta. Po kratkem nagovoru domačega g. župnika o sedmih darovih sv. Duha, so škof izvršili obred birmovanja, in so po opravljenih molitvah Slovence takole nagovorili: ' Srečen sem, vprašai i j e j e j ako lahek odgovor: Samo v Združenih Državah je nad tisoč bolnišnic, katere so sezidale katoliške redovnice, kjer najde reven delavec postrežbo v bolezni. Nihče ga ne vpraša, če moreš plačati ali ne. Ako.plačaš je dobro, ako ne, ubogo katoliško dekle, ki je v cvetju svoje mladosti zapustilo vse posvetne dobrine, vse veselje mladih dnij, vse zabave, se pokrilo s črno preprogo, ta gre kot zaničevana redovnica od hiše do hiše in prosjači zanj! Socijalisti, ki toliko kričite o delavskem prijateljstvu, pokažite v dejanju, kar kričite na vsa us^a! Pokažite nam samo eno bolnišnico! eno socijalistinjo, ki bi kaj takega storila za delavstvo. V Združenih državah vzdružu-je katoliška cerkev 288 sirotišnic. Kdo je postavil te sirotišnice? Socijalisti? Uboge katoliške redovnice! 7.000 sirot je po teh sirotišnicah, kjer so jim uboge redovnice dobre matere! Velik del ten sirot je sirot samo radi krutega nauka socijalizma. Toda katoliška cerkev skrbi za nje in se trudi, da jih vzgoji v dobre in zadovoljne ude človeške družbe. 108 domov za stare ljudi in onemogle ljudi vzdržuje katoliška cerkev po Združenih državah, kjer na tisoče in tisoče ubogih delavcev najde zavetja in ljubeznjive postrežbe, ko ga vse zapusti. 1,593.316 otrok dobiva po raznih katoliških zavodih samo po Združenih državah vzgojo, streho in pomoč ! In ti slepi socijalisti še upajo vpraševati, kaj je storila katoliška cerkev za delavca! Za božjo voljo, ali ste res slepi? Poglejte vsaj malo okrog sebe, pa boste videli, kaj je naredila katoliška cerkev za delavstvo in kaj še dela dan za dnem! Vidiš, narod, kako te tvoji izkoriščevalci varajo? Oblekli so se v rdečo barvo in pod to rdečo barvo skrili svoje kremplje, da bi te zmotili! Narod, nikar ne vrjemi! To se pijavke na telesu delavstva! Ne vrjemi nam, ne vrjemi socijali-stom! vrjemi sam sebi, svojemu zdravemu razumu, svojim očem vrjemi! IZ POTA. Piše P. Ciril Zupan O. S. B. Na poti iz d'alnjega zapada, oglasil sem se v Montani, ki je v resnici "monta-na "-gorata. Obiskal sem Rev. Pirnata v Anacondi, ki je moj bivši učenec iz St. John's, Minn. Rojaki tukaj jako lepo napredujejo, zato zavzemajo odlično mesto med meščani. Tako je že dolga leta mestni redar, g. Mat. Kraker. Od tu sem prepotoval celo poljedelsko Minnesotto, kjer je bil preje dolgo let moj dom. Obiskal sem pred vsem mil. g. škofa Trobca, ki so pozabili na svoje vzvišeno dostojanstvo, ter me sprejeli, kakor bi prijatelj prijetelja ljubeznjivejše ne mogel. Skupaj sva obiskala štirinajst milj odaljenega Sv. Štefana v Brockaway, ki je najstarejša slov. farinerska naselbina v Ameriki. Tu sem bil pred let župnik, zato so se mi vzbudili prijetni spomini na minule dni. Tudi rojaki so se zveselili, da smo se zopet videli. To so pokazali s tem, da so pri obeh službah božjih napolnili cerkev. Tu v Brockaway se vidi, kje je prava prihodnost slovenskega delav:ca, — le na farmah. Kako lepo so si pomagali rojaki, od kar jih nisem videl. Razveselilo me je to blagostanje. In kar je največje, ohranili so si vero in narodnost. .Mladi slovenski Amerikanci, kako postavno se nosijo. Čutijo se Amerikance, toda katoliške, slovenske Amerikance. Zato pa, kolikor več pridem v dotiko z slovenskimi farmerji, toliko raje ponavljam klic: Rojaki, na farme! In sicer ne v kake kraje, kjer boš sam sredi gozda, temveč skupno na farmo, v slovensko na-selbimo, kjer je upanje, da bo kmalu slovenska župnija in šola. Ko so rojako stavili cerkev sv. Štefana, vem da niso imeli toliko denarja, da bi plačali žreblje. Sedaj pa imajo krasno cerkev in lopo urejeno pošteno in srečno krščansko življenje in lepo prihodnost. Od tod sem odhitetel na svoj dom, v benediktinski samostan, opatijo sr. Janeza. Tu je deloval mil, g. opat Ločnikar, ki je veliko storil za vzgojo slovenske mladine. Tu se še danes šola več mladeni-čev slovenske narodnosti. Popotni spomini. ^ ooo€^oo oo^ooo Rojaki v Steeltonu nič ne zaostajajo za drugimi, dasi jih ni toliko po številu, pa so zato tem bolj požrtovalni in so si v kratkem času, kar so se ločiH od hrvatske cerkve postavili svojo lastno, in vzdržujejo tudi dvorazredno župnijsko šolo. Posebno se mi je dopadlo na prijaznem hribu, tik Steeltona, kjer stoji vas Brassier. Tu je več rojakov stalno naseljenih in imajo lične hišice z razsežnimi vrtovi. Pri lynu, od koder srčno pozdravljam vse rojake po teh naselbinah in se vsem za vso prijaznost še enkrat lepo zahvaljujem. Na tem, čez eden mesec trajajočem potovanju sem videl, da je naš narod po pretežni večini dober in nepokvarjen, ni še okužen ves po brezverskili časopisih) kar tudi nikdar ne bode. Rojaki, podpirajte pošteno časopisje, naročajete in priporočajte katoliški list "Ave Maria!" REV. P. ANSELM MURN, O. F. M. Slov. župnik iz So. Bethlehema, Pa. nabiranju naročnikov sta mi šla posebno Katoliško slovensko dekliško društvo na roko gg. Kofalt in Petrašič ml. Zastop- v New Yorku. stvo je pa prevzel Mr. Matin Butala, Y6S New York, dne 7. sept. 1913. Second Str. • , ( enjeni gospod urednik:— KerSteelton ni ravno daleč o I N.»w Prosimo malo prostora v nam tako pri- Vorka, sem se, vsedši na vlak, kmalo znaj- ljubljenem listu "Ave Maria." Ker je bilo del v New Yorku ali bolje rečeno v BrooH- že v zadnji števiki precej obširno poro- čilo o ustanovitvi in delovanju dekliškega društva vi New Yorku, zato ni naš namen o tem zopet kaj poročati. V nedeljo dne 31. avgusta, so nam č. g. g. P. Anzelm Murn v svojem govoru pri dopoldanski službi božji povedali žalostno novico, namreč da nas bodo zapustili in odišli v drugi kraj. Že smo slutili, da se bo to zgodilo prej ali slej. Vendar pa, da bodo tako hitro šli od nas, tega nismo mislili. Ta novica je vsakega posameznika zadela britko v srce, kar je pričalo to, da je nastala v cerkvi tišina, kakor še nikdar, videli smo marsikatero solzno oko. In kako tudi ne? Saj so bili tako priljubljeni tukaj. Vračajoč se iz cerkve proti domu, smo ponavljali le: "Škoda jih je, ker so bili tako dobri in prijazni z vsemi. Z njimi smo se lahko vse kar po domače pogovorili." Tako so jih sodili vsi tukajšnji Slovenci. Kaj pa naj rečemo me društvenice, katerim so bili naš dobri voditelj skozi tri leta in pol. Ker smo zvedele še le par dni j prej predno so odšli, se jim društvlo niti zahvaliti ni moglo. Poleg svojega drugega dela so za dekliško društvo prav mnogo storili. Opominjali so nas le z lepo besedo, dostikrat so se izrazili, da jim je nejtežje, kadar so primorani katero članico izključiti iz družbe, zato tudi tega niso storili prej, kadar že res drugače niso mogli. Zatoraj za vse, kar so nam dobrega storili, za vse njihove lepe nauke, za vso požrtovalnost, za trud, ki so ga imeli za društvo, naj jim bode na tem mestu izrečena najiskrenejša zahva'a! Bog naj jim vse stoterno povrne, me jim ne moremo, Vsemogočni naj jih spremlja s svojo mi-lostijo povsodi! Kjer bodo, naj blagoslavlja On vse njihovo delo. Naj pripomnimo, da smo imele društvenice vsako leto, kar so bili č. g. P. Anzelm Murn med nami, v mesecu decembru, tridnevne vaje v čast Brezmadežni. Letos pa obhajamo petletnico društva, zato je naša srčna želja, d« bi za takrat prišli nazaj dosedanji naš voditelj, kar tudi trdno upamo. Konečno se še enkrat prav iskreno zahvaljujemo Vam udana K. S. Dekliška družba. Javna zahvala. Cltiveland, O. 16. julija letos sem naenkrat popolnoma zgubila vid. Opravljala sem svoje delo, toda naenkrat se je stemnilo pred mojimi očmi in nič več nisem videla. Zelo sem se tega vstrašila. Mislila sem, da je to le slabost, dasi nisem tega čutila. Močila sem si čelo in oči. Toda minila je cela ura, jaz pa nič videla. Zabolelo me je v srce. Kaj bom sirota počela, ako sem res popolnoma oslepela? Delati ne bom mogla, kaj bo potem? In zajokala sem. V tej stiski sem se obrnila z zaupanjem k Mariji na pomoč. Pokleknila sem in molila tako goreče, kakor še nikdar. "O Gospa moja, o Mati moja" to molitvico sem ponavljala. Obljubila sem tudi, da nobeno soboto ne bom pila nobene pijače, ako mi Marija pomaga. Moje zaupanje v Marijo ni bilo zastonj. Kmalu se je začelo svetiti pred moji'i mi očmi in vid se mi je vrnil. Tem potom se javno zahvaljujem nebeški Materi Mariji za to veliko milost. J. M. -O- VEČ1 LUČI! — NAROD, SPREGLEJ! IZPOD VISLIC ali Naši ta rdeči. Slovenskemu delavstvu |>o Ameriki v ]>ouk in blagohotno sva-lilo. 1'onatisk iz "Ave Maria". Cena 2c. — Dobo so tudi v hrvatskem jeziku. SOMIŠLJENIKOM IN TREZNO MISLEČIM ROJAKOM! Grozno je, kar počno z ubogim našim narodom nekatere propaliee, nekaj v stari domovini pro-palih učiteljev in "študentov"? Kaj res ni več mož mej nami, ki bi stopili na noge in zaklicali tem modernim "janičarjem ": do tu in ne več dalje? Slovenski pošteni možje kje ste? Zakaj molčite? Zakaj spite? Berite slovensko liste, kaj pišejo zoper to, česar varihi bi vi morali biti kot slovenski katoliški možje? Ali Vam ni mar, kako bojo živeli Vaši otroci? — Kdor svojih svetinj braniti ne zna, ni vreden — da jih ima! Ta brošurica ima namen prižgati več luči našim nesrečnim zapeljancem — takozvanim slovenskim soc ijalistoni! Razširite jo, somišljeniki, po vseh naselbinah! po vseh hišah! Nastavili smo zato tako nizko ceno, da bo vsakemu mogoče, nam pomagati jo zanesti v našo širšo slovensko javnost. Cena posamezni brofiurici je 2c. Cena 10 istisom I Sc. Cena 50 istisom 90c. Cena 100 istisom $1.7.r). Kdor jih pa naroči več kakor 101) dobi poseben popust. Poštnina v to cene ni všteta. Naroča se pri Amer. Slovencu in "AVE MARIA" 21 Nassau Ave.. Brooklyn, N. Y.