TUT ENAKOPRAVNOST'"=]
*	EQUALITY	*
Izvršujemo vsakovrstne	Commercial Printing of
L iiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	A11 Kinds
VOL. XXIX.—LETO XXIX.	CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 27, 1946	ŠTEVILKA (NUMBER) 168
Trije ameriški vojaki pridržani v Jugoslaviji
Se pričakuje, da bo zadeva vsak čas zadovoljivo poravnana
WASHINGTON, 26. avgusta. — Vojni department je danes na povpraševanje od strani ne-v *aterih časopisov objavil spomenico v zadevi treh ameriških v°jakov, ki so zadnjih šest mesec e v pridržani v Jugoslaviji ysled streljanja na nekega ruskega vojaka. Armadna preiskava izkazuje, a Prizadeti ob času streljanja juso bili v bližini prizorišča in tako vojni kot državni department izjavljata, da pričakujeta zadovoljive rešitve.
Pridržani vojaki so pod Protekcijo poslaništva
Kot je bilo pojasnjeno, so jugoslovanske oblasti trojici zanikale dovoljenja za odhod, in omenjeni vojaki se sedaj nahajajo pod protekcijo ameriške embasade v Belgradu. Ti voja-kl so sledeči:
Štabni saržent Chester B. bc°tt, Nashville, Tenn,; tehnič-j* saržent Theodore Nelson, ^enterville, Ga., in štabni sar-zent Kenneth E. Schusel, San * rancisco.
Državni in vojni department se Pogajata z Jugoslavijo za do-sezenje sporazuma v slučaju. •Jugoslovanska odredba je bila ocividno izdana vsled napačne identitete v zvezi z obstrelitvi-3° ruskega vojaka. Državni department je obvestil vojni department, da bodo pogajanja najbrže že v bližnji bodočnosti UsPešno zaključena.
yseh pet ameriških letalcev Zgubil« življenje
BELGRAD, 26. avg. — Zastopniki ameriške komisije za registracijo grobov so danes izjavili, da je bilo na kraju, kjer 3e bilo ameriško vojaško transportno letalo sestreljeno, najde-m dovolj dokazov za ugotovi-da je našlo smrt vseh pet m°z. ki so se nahajali v letalu.
Svoj zaključek so naznanili P° Proučitvi kraja, kjer je leta-padlo na zemljo in skupnega groba na pokopališču cerkve sv.
riža v Koprivniku na Gorenjskem.
Prvotno se je domnevalo, da a dva člana posadke s padali ocila na zemljo, predno je le-talo treščilo.
^Pla ubitih letalcev Popeljana v Ljubljano
Dolga pot peterih letalcev za *ončni pokop v Zed. državah se Pričela danes, ko so bila o3!h trupla v cinastih krstah, 'tih z ameriškimi zastavami in Pokrita s cvetjem, pripeljana v ^Jubljano, kjer so bila položena Prostore zrakoplovske posta-
s Ameriški poslanik Patterson e. je danes vrnil v Belgrad s Privatnim letalom brez turške-stotnika, ki je bil ranjen 9. gusta, ko je bilo prvo ame-...0 letalo v Jugoslaviji pri-SllJeno na zemljo.
^IKOVNI ODDELEK ^ERIške ARMADE
g WASHINGTON. — Gen. Ei ^enhower je naznanil, da je odo poseben oddelek amerišk< rinade, ki se bo bavil z uče Jem vseh jezikov na svetu, d? do Amerikanci pripravljen vse mogoče prilike. Ti izšola mgvisti bodo tudi seznanje s političnimi, geografičnimi ^onomskimi in socialnimi pro emi posameznih narodov.
Poljska bo nastopila proti internacionalizaciji Trsta
PARIZ 21. avgusta (O. N. A.) — Iz verodostojnih virov je prejela Overseas Agency vest, da'namerava poljska delegacija prihodnji teden odločno nastopiti proti internacionalizaciji Trsta. Ta napad na sklep velike četvorice bo najbrže najhujši, kar jih je bilo dozdaj na ta del mirovnih predlogov.
i uij»ni ucicgau uuuu jjuuuai--
jali, da so internacionalizirane H< zone sicer teoretično, oziroma pj navidezno privlačne, v praktični izvedbi pa ne morejo zadovoljivo poslovati. Mednarodna zo- stj na med dvema državama je vir da neprestanih sporov in trenja, vir ža mednarodnih zapletljajev in po- ne vrh tega še otežkočuje kolek- vi; tivne poizkuse za obrambo. šil
Danzig in Memel sta svarilna ^ zgleda iz preteklosti
pu
Kar se tiče naroda, ki živi v jn takih mednarodnih zonah, njih aj zvestoba in naklonjenost bo j0] ostala neomkjna napram naro- p0 du, iz katerega izhajajo. Upravne oblasti so večinoma slabotne in dovzetne za vsak pritisk iz n zunanjega sveta, a mednarodne _ oblasti so brez učinka in površ- p ne.	''
Pravica, katero uživa tako mednarodno ozemlje, da se more pritožiti na mednarodne instance, je bila v preteklosti če-sto zlorabljena v politične svr-he tako v Danzigu kot v Me-melu. Domača policija, kateri je bila poverjena skrb za javni mir in red, je bila na skrivaj organizirana v vojaško silo, ki je bila pripravljena, da nastopi samo v slučaju prve možnosti, da spremeni mednarodni status tega intern acionaliziranega ozeYnlja.
Gospodarski interesi so proti internacionalizaciji
Končno pa namerava nagla-šati poljska delegacija, da je tudi gospodarsko življenje takega ozemlja v nevarnosti, ker je odtrgana od svojega naravnega zaledja. Dobro se še spominjajo, kako so sami gradili svoje poljsko pristanišče Gdynia, ker so želeli postati neodvisni od Danziga. Ne glede na to, v koliko je bil Danzig prizadet ra- de di izgraditve luke Gdynia, kar P1 s£ tiče Trgta, pravijo Poljaki, oc je popolnoma jasno, da bo po- ja dlegel ureditvi drugih jadran- šl skih pristanišč v bližini, ako bi de zares zmagalo naziranje, da mora Trst postati mednarodno ki ozemlje.	in
Jugoslavija je baje odločena, A da bo razvila drugi pristani na Jadranu, ako bi bil Trst inter- m
nacionaliziran.	rc
pi
Za preprečen je bodočih	p
trenj in homatij	rp
Iz vseh teh razlogov, je polj- je ska delegacija prepričana, da bo pi ravnala zaslužno za bodoči mir,! ako dvigne svoj svarilni glas A ' proti internacionalizaciji Trsta. ni
Eden poljskih državnikov je tc dejal, da je vsekakor bolje na- p praviti slabo mejo, ki bo vsaj n do neke mere odgovarjala na- G rodnostnim zahtevam, kot pustiti bodočim generacijam za- g, puščino mednarodne zone, ki bi neizogibno postala vir in vzrok ^ neprestanih mednarodnih homa- v ; tij in večnih težav — prav kot g ozemlja Danziga in Memela.
__I:
| V BOLNIŠNICI	n
V Cleveland Clinic bolnišnici
-	na E. 90 St. in Euclid Ave. se z , nahaja Mrs. Frances Lupan-Se- t
-	nor iz Bessemer, Pa. Želimo ji s skorajšnje popolno okrevanje! b
K	---
HOOVER NASTOPIL PROTI JUGOSLAVIJI
PASADENA, Cal., 26. avgusta—Bivši predsednik Hoover je danes rekel, da bi Zedinjene države morale ustaviti vse nadalj-ne relifne pošiljatve v Jugoslavijo, "dokler se tam ne bodo vršile svobodne volitve, kakor je bilo sklenjeno v Jalti."
Hoover je izjavil, da so časopisi v Jugoslaviji kontrolirani, in da ljudstvu ni znano, da je Amerika poslala tja za 200 milijonov dolarjev živeža, obleke in poljedelskega orodja.
Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
UČENJE JEZIKOV KOT ! SREDSTVO ZA SLOGO MED NARODI SVETA
Pretekli teden se je v Endi-j cottu, N. Y., vršila mednarod- j na konvencija učiteljev, katere | so se udeležili zastopniki iz 30 različnih držav. Priporčano je bilo, da United National Educational, Scientific and Cultural Organization zavzame vodilno vlogo, da se med vsemi narodi pospeši učenje angleškega jezika, ki naj bi postal drugi največji jezik na svetu. Delegat iz Mehike je poročal, da je angleščina obligaten jezik za učenje v vseh višjih šolah v Mehiki.
Na splošno se priporoča, da bi se ljudje učili raznih jezikov, da bi bolje razumeli drug drugega in tudi kulturne vrline, ki so skrite v raznih knjigah vseh mogočih jezikov sveta. Znanje jezikov bi tudi bil prvi korak k svetovnemu miru, katerega si vsi narodi želijo.
Lepo bi bilo, na primer, da bi se Slovenci naučili ruščine, predvsem pa seveda lastnega slovenskega jezika. Z malim trudom bi se vse to lahko doseglo.
Klavnice polne živine v tekmi z nižji cenami ki jih uvede OPA
VELIKO MORNARIŠKO LETALO V DELU
WASHINGTON, D. C.—Pod-admiral Arthur W. Radford, načelnik mornariškega letalskega oddelka, je sporočil, da bo okrog 2C. septembra gotovo največje letalo za pistajanje na vodi, ki se gradi v Burbank, Calif., in pripravljeno za preizkuševalne polete. Letalo bo s štirimi motorji in bo nosilo prtljago 69,000 funtov, vštevši 168 potnikov in bo imelo nad 300 milj na uro brzine. Imenuje se "Constitution" in ga izdeluje Lockhead Co.
Dvoje takih letal bo stalo 27 milijonov dolarjev. Prvotno je družba imela naročilo za 50 takih letal, toda število je bilo zadnji čas znižano. Letalo bo sposobno leteti 7,000 milj z lažjim tovorom. Ako bo vlada želela več takih letal, bo vsako na-daljno letalo stalo $2,225,000.
Cena živini in prašičem padla vsled silnega navala na klavnice
CHICAGO, 26. avg,—Cene živini in prašičem na vseh velikih živinskih trgih so danes drastično padle, kar je rezulat silnega navala pošiljatev v klavnice, kjer upajo farmerji dobiti višje cene, predno bodo v četrtek stopile v veljavo cene, katere določi urad OPA.
Ta naval pomeni, aa do za ne--" kaj časa mnogo raznega mesa na trgu, da pa bo potem nastalo pomanjkanje mesa, ker bodo farmerji držali živino in prašiče na farmah.
Neki zastopnik poljedelskega departmenta je nocoj rekel: "Mi danes jemo meso, ki bi moralo biti še na pašnikih. Vprašanje je, kaj bomo storili pozneje."
Na dvanajstih postajah v Chicagu in drugod je bilo danes 164,000 glav živine, 21,000 telet, 75,000 prašičev ter 52,000 ovac in jagnjet. Prošli ponedeljek je dospelo na trg 81,000 glav živine in 44,000 prašičev.
Cene za krave in vole so zdrknile od $1 do $4 pri sto funtih žive teže, medtem ko so prašiči padli $3 do $8 pri sto funtih.
V klavniškem distriktu Chi-caga so bili posebni policijski oddelki, ki so skrbeli za red v prometni gneči, ki je nastalr. vsled stoterih tovornih avtov z živino in prašiči.
Samo v chicaške klavnice je danes dospelo 38,000 glav živine, 15,000 prašičev in 2,500 ovac.
La Guardia je uvidel velike težave repa-triacije beguncev
BERLIN, 21. avgusta (O.N. A.) — Fiorelo La Guardia, ge-! neralni ravnatelj UNRRA-e, je povedal poročevalcu O.N.A. pred svojim odhodom v Varša-
, vo, da si ne dela nobenih iluzij
i 1
; glede tega, kako težko bo pre-i pričati begunce, da se vrnejo domov. Toda odločen je storiti vse, kar bo le mogel, da to doseže.
Navzlic novi politiki UNR-RA-e, ki je posvečena sode-jlovanju z različnimi vladami v Evropi v svrho propagande za repatriacijo, g. La Guardia ne pričakuje, da se bo prijavilq mnogo židovskih izseljencev za povratek v svojo staro domovino.
La Guardia je dejal, da misli, da je imel dober uspeh v svojih razgovorih glede repatriacije s predse d n i k o m jugoslovanske vlade, maršalom Titom, o katerem je dejal, da je "quite a guy". Izrazil je n a d o, da bc njegovo potovanje na Poljske istotako uspešno.
V razgovoru z ruskim generalom Kruečkinom, je izjavil, da upa, da bo mogel pregovoriti še več ljudi, da si ogledajo, kake ! strahotno vojno škoda je trpela Rusija, in koliki so njeni pro-■ blemi obnovitve.
i -
NA OBISKU
Iz San Francisco, Cal., so se daj prvič na obisku v Cleve i landu Mrs. Sophie Ostroška, sir
-	George in hčerka Jennie. Tu s< . nahajajo pri Mr. in Mrs. Ostro i ška, 6406 Superior Ave. Upa
-	mo, da se bodo prav dobro za bavali v naši naselbini!
Tesarji bodo poslej gradili izključno veteranske domove
Vodstvo AFL tesarske unije je včeraj odpoklicalo vse unij-ske delavce, ki so bili zaposleni na trgovskih poslopjih in predelavah ter jim odredilo delo samo na gradnji novih hiš za veterane.
%
Ta odločba unijskih voditeljev nima primere in pomeni, da v letošnji seziji tesarji ne bodo več delali na nobenih kegljaških napravah, gledališčih, gostilnah in drugih sličnih poslopjih.
Carl J. Schwarzer, predsednik tesarskega okrožnega sveta, je dejal, da bodo sestavili odbor veteranov tesarskega okrožnega sveta' v svrho, da se pregledajo prošnje za azne gradnje. Ta odbor bo sestojal iz enega zastopnika Ameriške legije, enega zastopnika Veterans of Foreign Wars in tri od unije.
Unijski nadzorniki bodo pazili na započetih delih, da jih kdo drugi ne izvrši. V ta namen bodo unijski delavci prispevali po 50 centov na dan.
Novi grobovi
FRANK SUSTARŠIČ
Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni preminil poznani rojak Frank Sustaršič, star 51 let. Stanoval je na 19501 Naumann Ave. Doma je bil iz Strežje vasi na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti. Bil je član društva "Mir" štev. 142 SNPJ, Waterloo Camp št. 281 WOW in Local 416. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano, tri sinove. Victorja, Franka in Williama.^v stari domovini pa tri brate: Jožefa, Albina in Jo-hana ter sestro. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete in nato
na Calvary pokopališče. *
MARTIN SNIDER
Pogreb pokojnega Martina Snider ja (Znidaršič) se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na
Calvary pokopališče.
*
FRANK HAJDU
V četrtek zjutraj ob 9. uri se vrši pogreb pokojnega Franka Hajdu iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kazimir-jja ob 8:30 uri in nato na Calvary pokopališče.
*
FRANK FRAITHOFER
Pogreb pokojnega Franka i Fraithofer se bo vršil v sredo s zjutraj ob 8:30 iz Želetovega po-
■	grebnega zavoda, 458 E. 152
■	St., v cerkev Marije Vnebovze-
■	te ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče.
Pri odkritju spomenika padlim slovenskim ameriškim vojakom pri
S H H v l^nl m\A/norJn
Blizu 5,000 naših ljudi iz col-linwoodskega okrožja in drugih : ielov Clevelanda se je udeležilo prošlo nedeljo popoldne proslave adkritja spomenika padlim vojakom iz\ naselbine, ki se je vršila na prostorih Slovenskega delavskega doma.
Po povorki se je ob spomeniku vršil spored, ki je trajal uro in pol. Program je otvorila Mrs. Antonia Tomle, predsednica odbora, ki je izvedel akcijo za spomenik, potem pa je vodstvo izročila John E. Lokarju, ki je na proslavi zastopal governerja Franka J. Lauscheta. Župana Thomasa A. Burkea, ki je bolan, je zastopal pomožni policijski prosekutor Vatro J. Grill.
Proslave se je udeležil oddelek Ameriške legije, v katere imenu je govoril veteran obeh svetovnih vojn Jack Persky. Med prisotnimi je bil tudi predsednik mestne sodnije Burt W. Griffin.
Svečanost proslave je povečal nastop zbora "Jadran" in Mladinskega zbora Slovenskega delavskega doma, ki sta zapela več primernih pesmi. Igrala je godba Sv. Jožefa.
Izrazi želje za trajen mir med narodi sveta
Javnosti so bili predstavljeni zastopniki lokalnih društev, katerih prispevki so omogočili postavitev spomenika. Skoro vsi brez izjeme so izrazili željo, da
>i bila vojna, v kateri so dali | s; ivljenje oni, katerih spomin se s< e počastilo, zadnja, in da bi n ;maga nad silami fašizma za- ii amčila trajen mir vsem naro- n lom. sveta.	p
Mr . Lokar je zbranemu naro- z lu povedal, da je kot tajnik go- z; /ernerja Lauscheta prisostvoval v ie mnogim sličnim proslavam v v -aznih delih države Ohio, da pa je spomenik, ki je bil postavljen t pri SDD najlepši izmed vseh. s Pojasnjeno je bilo, da je veljal j jkrog $3,000.	t
Govor predsednika Slovenskega ^ Jelavskega doma
Pomemben govor je imel ob s tej priliki Mr. Matt Petrovich, r predsednik Slovenskega delav-jh skega doma, ki je med drugim \ iejal:	c
"Prav primerno je, da ste po- 1 stavili spomenik na zemljo Slo- r venskega delavskega doma. To r je edini kos zemlje, ki ne spada c nobenemu posamezniku, ampak I vsemu našemu narodu, ki je naseljen v naši collinwoodski na- t selbini. To je kos zemlje, na katerem stoji naš Dom, naše kul- 1 turno središče, naš Dom, ki je tudi svoje vrste spomenik, spomenik naše narodne in delavske 1 zavesti, naših zadružnih idej in našega složnega dela.	]
"Danes smo se zbrali tukaj i skupaj, da odkrijemo spomenik ; našim vojakom, ki so se udeležili': zadnje svetovne vojne. Zbrali i
The Cleveland Plain Dealer	i
► t
smo se tukaj, ne samo zato, ker j ^ so bili to naši sorodniki, ne samo zato, ker so bili oni sinovi i ^ in hčere našega slovenskega na- ( roda in kri naše krvi, ampak ^ predvsem zato, l^er sp se borili, g zato, ker so prelivali svojo kri,j zato, ker so dali svoja življenja j v boju proti fašizmu in nacizmu, j j v boju za demokracijo.	j -j
"Borili so se za demokracijo, 7 tako jim je bilo povedano. Be- j seda 'demokracija' ima čist in j jašen pomen in vendar jo ljudje j tolmačijo na različne načine. ] Demokracija je vlada ljudstva. Ne vlada delodajalca nad delav- j < cem, ne vlada močnejšega nad ] slafcejšem, ne vlada velikega na- ] roda nad malimi narodi. Demo- 1 j krači ja mora pomeniti svobodo i vsakega najmanjšega naroda, j da je sam gospodar na svoji : lastni zemlji. Demokracija mo- : ra pomeniti, da bodo imeli tudi naši Slovenci v stari domovini, da so gospodarji na svoji zemlji po tisti lepi paroli, ki se glasi: 'Kar je našega, ne damo, kar je tujega, ne maramo.'
"Demokracija je zmagala, tako se nam je povedalo. Toda mi (Dalje na 2. strani)
KLUB "LJUBLJANA"
Nocoj ob osmih se vrši seja kluba "Ljubljana" v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Prosi se vse člane in članice, da 'se gotovo udeležijo polnoštevil-no.
"ENAKOPRAVNOST";
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 123 J ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)	.
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:	j
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):	<
For One Year—(Za celo leto)__i—__$7.00 '
For Half Year—(Za pol leta)__4.00 i
For 3 Months—(Za 3 mesece)___2.50 <
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:	I
(Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):	\
For One Year—(Za celo leto)______$8.00
For Half Year—(Za pol leta)___4.feo
For 3 Months—(Za 3 mesece)____2.75 i
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):	<
For One Year—(Za celo leto) _$9.00 j
For Half Year—(Za pol leta)__5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at j Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. j
i
. — . . - j Harold Laski (O.N.A.)	*
RUSIJA NOČE VOJNE...
<
Professor Laski se je ravnokar vrnil iz Rusije, kjer je bil na obisku kot prvak delegacije angleške delavske ( stranke v svrho ojačenja prijateljskih vezi med Anglijo ^ in Sovjetsko unijo. Profesor Laski je bil sprejet tekom , tega obiska od predsednika Stalina in številnih drugih \ političnih osebnosti Rusije.
Dva tedna sta seveda mnogo prekratka, da bi si bil 1 mogel ustvariti kolikor toliko točno sliko o tako ogromni * deželi. Toda govoril sem z ljudmi vseh slojev in ako se spominjam na to, kar so mi povedali, mi vstane pred očmi obris nekaterih podrobnosti, ki so tudi po tem kratkem ' obisku čisto jasne.
Izvzemši najvišje osebnosti Sovjetske unije ne more 1 nikdo niti oddaleč preceniti neizmernih žrtev, katere je , dala Rusija v tej vojni. Zmaga je bila odločilna in velika, , toda do nje je vodila pot skozi mračne trenotke, ki so vodili tik ob prepadu poraza. Da se izogne nesreči, je morala £ Rusija napenjati vse svoje- sile in vložiti v borbo do zad- 1 njega drobca vse svoje energije in moči.
Po mojem mnenju je najbolje izraženo, koliko je tr- -pela Sovjetska unija, ako povem, da bo trajalo nekih 10 ] do 15 let, predno bodo le materijalne žrtve do neke mere < popravljene.	s
Z drugimi besedami povedano — še ena* generacija c Rusije je obsojena na to, da živi ono trdo življenje, ki je s bilo delež ruskega človeka od leta 1917 sem. Rusija je zma- ] gala, toda zmagala je za las in breme nove vojne bi bilo preveliko zanjo po naporu, kateremu je bila podvržena.
Vojne si ne želi nikdo na Ruskem, niti med vodilnimi niti med narodnimi krogi. Na drugi strani pa je njihovo i strastno hrepenenje za mirom in varnostjo nad vse veliko. < To je temelj mnogih važnih faktorjev tamošnjega živi je- i nja.
Na podlagi svoje lastne izkušnje je Rusom težko razu-meti, zakaj sta Amerika in Velika Britanija tako brezskrbni napram fašističnim pokretom v njihovih deželah. : Prepričani so, da jih ne iztrebimo le radi tega, ker mislijo 1 vodilni krogi Amerike in Velike Britanije, da jim utegne- 1 jo nekega bodočega dne ti fašistični pokreti prinesti velikih koristi. Ako bi res prišlo do tega, so Rusi prepričani, da bi bila zveza fašistov in srednjega stanu naperjena brez 1 vsakega dvoma proti Rusiji.
Ta vtis potrjujejo različni obiskovalci Sovjetske unije, i ki prihajajo tja iz vseh dežel, vključno Zedinjenih držav 1 in Velike Britanije. Ako so levičarskega naziranja, prihajajo nekako vdani v možnost nove svetovne vojne, obenem ' pa navadno mnogo preveč naglašajo nesporazumljenje, ki j obstoji na primerjia Angleškem glede politike zunanjega ministra Bevina.
]
Sumničenje in nezaupanje je ogromno narastlo radi 1 poizkusov in splošnega postopanja v zadevi atomskih bomb. J Zelo razširjeno je prepričanje, da je bil bikinski poizkus j izveden kot neposredna grožnja proti Sovjetski uniji. Na- i sprotstvo proti načrtu Bernarda Barucha je utemeljeno ] pred vsem na mnenju, da je cilj tega načrta kritje orga- I niziranega vohunstva.
Churchillov govor v Fultonu je pridal novega goriva ] tem sumničenjem. Kjerkoli sem bil, sem našel, da je ta , govor znan vsakomur v vseh podrobnostih. Povsod so mi ' ga navajali kot dokaz za to, da se nada reakcija zgraditi 1 proti Rusiji naperjeno koalicijo, češ, da je Churchill sku- ' šal v to svrho izkoristiti svoj prestiž v Zedinjenih drža- | vah in njenem narodu.
Mnogo tega povzročava neznanje razmer britanskega i in ameriškega življenja. Narod se globoko zanima za kul- ' turno, posebno literarno in znanstveno življenje v Zedi- ! njenih državah in Veliki Britaniji. Toda izvzemši v kro- j gih političnih in duhovnih prvakov je resnično znanje le površno in sporadično, posebno na polju gospodarske in , politične ureditve in ustroja naših dežel.	1
Pel sumničenja izvira iz tega, da Rusi ne morejo ra- 1 zumeti zakaj zahodne demokracije tako poudarjajo demo- 1 kracijo na osnovah svobodnih volitev, zasebnega imetja ' in socialne opredelitve. Nerazumljivo jim je, zakaj naj bi ] bila Grčija prisiljena, da sprejme nazaj svojega kralja in s zakaj toliko oklevamo v vprašanju Frankovega režima. ]
"Domov gremo; na svidenje v Bosni!"
Posneto iz "Slovenskega poročevalca"
Pod Rotovžem v Mariboru je i zložen velik kup paketov, okrog : njega se vzdiguje iz gneče živ- ; i žav, človek se komaj prerije do t I vhoda. Zadnji transport Bo- j • sančkov se vrača na svoje do- < move. Niso sami. Z njimi so uči- ] ( telji, predvsem pa njihove nove ; , mamice, ki si skrivaj brišejo : i solze in s težkim srcem tolažijo i objokano deco, čeprav so mor- 1 da same tolažbe najbolj potreb- 1 1 ne.
Deklica, ki je bila pri znani , ; mi družini v Studencih, prihiti ] . k meni :• "Tovariš, domov grem, , na svidenje! Boste prišli kaj k ] nam v Bosno?"	;
"Bom, tovarišica; greš rada , domov?"	| j
"O, že, že, pa ... " Oči se ji 1 ovlažijo in solze ji zdrknejo čez ravnokar se še smehljajoči j obraz. "Tam imam mamico, pa tukaj tudi. Ne vem, katero l imam rajši. Kar pri obeh bi hotela biti."
Trenutek odhoda prihaja. Prihiti fotograf, toda s slikanjem je težava. Nemirni otroci bega- ' jo sem in tja in se skrivajo za ; svojimi mamicami.	1
"Nočem, jaz hočem ostati tu- ■ kaj!"	,	1
"Mamica, pri vas bom osta- ] la!" se deklica krčevito oklene priletne Ž3ne, ki jo dviga v na-,1 ročje. Tolaži jo in v poljubu se mešajo njune solze.	i
Žena se obrne k meni; "Ve- 1 ste, nikoli več ne bi hotela kaj i' takega doživeti. Tako sem jo 1 vzljubila. Z njo bom šla v Sara- ] jevo in naprosila starše, da mi jo dajo. Kako bi sedaj brez nja? ! Moja je, naša". Pogled ji zdrsi ! okoli, ganjena zašepeče: "In vsi 1 so naši ..."	£
Nato se obrne in tolaži dekli- j co, ki odhaja: "Pojdi srček, da ' se boš slikala. Obiskali bova Bosno in se vrnili".
Pred paketi se končno strne ^ gruča, vedno več je žena in mož, • ki jo obkrožujejo. Delavci, kmet- * je, intelektualci. Delo in težko , življenje jim je zaznamovalo lica, današnje slovo pa jim je
vtisnilo še nov pečat. Ljubezen in vera sta v njih. Ljubezen do bratov, ki je bila nekoč samo na papirju, in vera v tisto življenje, ki so ga v prividu gledali očetje teh otrok, ko so daleč nekje v bosanskih gozdovih jurišali s stisnjenimi zobmi in so umirali, pa jim je v poslednji minuti smehljaj ožaril lica: "Tito! Za svobodo in srečnejše življenje".
Slikanje je končano: Bosančki odhajajo v bazo. Sami? Ne! Kdo bi jih pustil. Vsaj še malo časa, vsaj nekaj minut hočejo biti slovenski tovariši in tovari-šice še z njimi, čeprav čutijo, da bo slovo potem še težje. Pa si ne morejo pomagati, tako tesno so zrastli.
"Zdravo, tovarišice in tovariši!"
"Zdravo, pridite k nam, ne bomo vas pozabili!"
"Pisali vam bomo iz Bosne".
"Za Tita, za domovino!"
Počasi se gruča odmika. Kakih sto jih je. Mali se drže svojih rednikov, starejši uhajajo k izložbam, na koncu ulice izginejo za oglom, pa še čuješ čebljanje, vzdihe, jok . . . "Mamica, ne grem. Naj ostanem tukaj". Trda delavska dlan v odgovor nežno poboža otroško glavico.
Poslednji transport Bosanč-kov odhaja, čakajo jih novi domovi, ki so kakor v pravljici vstali v obnovljeni deželi, ki je v najtežjih časih največ žrtvovala, pa ni klonila, še so tam "prkosne djevojke", ves narod stoji "prkoso" in zre s svetlim pogledom v bodočnost. Iz dima in ruševin vstaja nova Bosna in sprejema dečico, ki se vrača in nosi s seboj svetle spomine. Iz Slovenije se preko Bosne in Makedonije plete vez bratstva in edinstva. Sen je dosanjan. Na Kozari planini med ovcami- pojejo pastirji slovensko pesem, čez prekmurske ravni in pohorske gozdove kipi v nebo: "Druže Tito, moli te djevojka . .
V. Cvetk9.
Pri odkritju spomenika padlim slovenskim ameriškim vojakom pri SDD
(Nadaljevanje s 1. strani)
ne smemo zadremati ob tej lepi misli. Demokracija ni kakor en kos blaga, ki ga kupite v trgovini in je potem za vedno vaša last. Demokracija je ideja, ki je v neprestanem boju z reakcijo. Te sile reakcije pa so še vedno na delu. Fašizem je uničen, a ne povsod. Strupena kača fašizma zopet dviga svojo glavo za nov napad. Imperializem, ki je prinesel človeštvu že toliko gorja, imperializem, katerega cilj je zasužnjenje malih narodov, imperializem, katerega sredstvo je nasilje, je na delu, da ustvari pogoje za novo vojno, za novo kr-voprelitje. Vi ste razumni, vi ste inteligentni, in mislim, da mi ni potrebno, da Vam podrobno razlagam, kaj so te sile novega fašizma in reakcije.
"Rečem samo to: Danes ste se zbrali tukaj, da se spominjate tistih, ki so prelivali svojo kri ] in ki so dali svoja življenja v boju za demokracijo. Zapomnite si, da ta boj za demokracijo ni , končan. Ako hočete, da te žrtve , niso padle zastonj, ako hočete, da ta kri ni bila prelita zastonj, : tedaj danes, kadar odidete od , tukaj, napravite v svojem srcu sklep, da boste vedno in povsod j nadaljevali z bojem proti silam ■ reakcije, kjerkoli bo dvignila svojo glavo, in da boste neustra- J šeno vztrajali v boju za pravo ] ljudsko demokracijo.
"Smrt fašizmu povsod — svo- : boda vsem,—tudi malim naro- ] dom!"
Amerika je zmagala v veri Rooseve'tovih našel
i
Vatro J. Grill je v svojem go- j voru pred zbrano množico med ! ] drugim rekel:	j
"Ko je bila Amerika napade- :
na od sil pohlepnosti in nasilja, i je ves ameriški narod, brez raz- 1 like na razred, barvo, vero ali i narodnostno ozadje, združeno c nastopil v obrambo Amerike, t
*	Vse drugo je bilo pozabljeno in i 1 potisnjeno na stran. Na tak na- £
čin je bila izvojena zmaga. 1 1 "Nadvse primerno in značilno 1 ; je, da ste dali vklesati na vrh i
•	spomenjka tik pod ameriškim c ) orlom ime našega velikega in c 5 slavnega, voditelja — Franklina s 1 D. Roosevelta. Kajti on je bil 1 1 prav tako resnično žrtev vojne, I
kakor če bi bil padel na bojnem c ' polju.
5 "Vem, da izražam misli vas 1 vseh, tukaj zbranih mož in žena, i 5 j Amerikancev slovenskega pore- i kla, ko rečem, da ste imeli po- i " polno in brezpogojno vero v ve- £ ) lika načela, katera je proglasi! t 1 naš veliki pokojni predsednik. > ' "On je bil skoro na čudežen c 1 način živ glas upov in stremljenj i preprostega ljudstva v Ameriki r 5 in širom sveta. Njegov veliki do- c ; prinos novemu svetu, ki naj bi ' se dvignil iz vojne, je bil, da ž 1 mora ta svet biti zgrajen na te- r ; melju štirih velikih svobod: £ 1 svoboda izražanja, svoboda ve- r ; sti, in pa—kar je bilo nekaj po- P - vsem novega v svetovnem dr- j
>	žavništvu—da se narodi osvobo- r 1 dijo strahu in pomanjkanja. £ 1 "Upajmo, da se bodo možje, s ' katerim je bilo poverjeno vod- c 1 stvo Amerike po srrtrti velikega
1 predsednika, zopet in zopet vr- c ' nili k besedam in dejanjem pad- j
>	lega vodje ameriške demokraci- \ je, in v njih iskali navdihnjenja t
■	za vodstvo v resni dobi, skozi r
■	katero gre danes človeštvo. r
"Ako bodo storili to, smemo ^ biti uverjeni, da bo iz kaosa in £ zmede sedanjega časa vstal no- č vi s obodni svet-*—prost strahu r ■. in bede—in da najvišja žrtev, I i l ■ katero so doprinesli oni, katerih s | spomin častimo danes, ni bila1 f
■	zaman."	*	l
pregrade med posameznimi telesno vzgojnimi organizacijami in društvi v bivši Jugoslaviji je osvobodilna borba že podrla do tal. Fizkulturniki vseh mogočih nekdanjih društev in klubov 60 si postali z delavci in kmeti iskreni tovariši v boj« za demokratične pravice. Spoznali so, da mora postati telesna vzgojfi last delovnega ljudstva in da je mladina, ki je v tej težki borbi nosila levji delež v prvi vrsti poklicala, da prevzame pobudo pn postavljanju novih temeljev bodoči fizkulturni organizaciji.
Na jasnem smo si bili, da fiz* kultura v svobodni Jugoslaviji ne more biti sama sebi namen in tudi ne sme biti privilegij le za nekatere poklicne športnike ali telovadce, najmanj pa postati predmet kupčij in razprtij-Vsi nekdanji domovi, vsa telova-dišča in naprave morajo priti v uporabo najširšim delovnim množicam, zlasti pa naši mladini.
Na osvobojenem ozemlju se je že pričelo delati na fizkultur-nem torišču po novo začrtanih smernicah. Narodno osvobodilna vojska je prenesla te zdrave kali nove fizkulture na osvobojeno ozemlje. Kakor že omenjeno, so se v vojski začele najpreJ gojiti telesne vaje. V začetku spontano, pozneje pa vse bolj organizirano in smotrnejše.
Ko se je avgusta leta osnovala vojaška šola, ki se Je po kapitulaciji Italije preimenovala v oficirsko šolo, je bila fiz" kultura že obvezen predmet. 2 neverjetnim veseljem in zanimanjem so se gojenci urili in vadil1 v posameznih panogah, ki s° prišle v poštev zlasti v boju. V&; čina njih je bila takih, ki Pre^ nikdar niso telovadili, ker nis° i imeli priložnosti. V prostem ca" su, zlasti pa v večernih urah, s° 'prirejali medsebojne tekme in bojne igre. Teki, skoki v daljin0' metanje bombe in kamna ter Fazne vaje v merjenju moči i11 spretnosti so jim najbolj uga* jali.
Po kapitulaciji Italije, ko je naša vojska prišla v večje naseljene ljraje in mesta, se je telesna vzgoja vedno bolj razvijal3-j Tu pridejo naši borci že v stik 2 mladino, ki je delala na terenu-Medsebojno delovanje na fizkui-turnem torišču zavzema vse večji r?zmah. Spomladi leta priredi oficirska šola Glavnega štaba Slovenije prvo javno medsebojno tekmovanje med p<>sf* meznimi kurzi v teku na krajše razdalje, v metu bombe in kamna, v vlečenju vrvi. Tej prvi fiz* kulturni prireditvi v času osvobodilne boi'fce je prisostvoval0 mnogo domačinov in tudi nje vzpodbudilo.
Istega leta je mladina v Cor-nomlju tekmovala na javni Vtv reditvi skupno z gojenci oficif* ske šole razen v omenjenih Pa" | nogah še v plavanju in izmenskem teku. Zanimanje za ta, la*1" ko bi rekli prvi fizkulturni dan-je bilo ogromno. Temu so sledi'1 razni skupinski nastopi mladine ali v,ojaštva pri mitingih 111 drugih slavnostnih prireditvah Fizk uit urne točke so se vedn° bolj pogosto vpletale v javne stope.
Naša nova fizkulturna orga* nizacija je dejansko plod nase narodno osvobodilne borbe. PrVl kamni novih temeljev so se
postavljali že za časa težke in vave borbe. Prejšnji telovadci i'1 športniki so se zlili v nov h fizkulturnika, ki ve, da se mora telesna vzgoja razširiti v vse naše tovarne, delavnice in vaSl' ker le zdravo in. krepko
delovn0
ljudstvo lahko ustvarja sebi 1,1 j našim otrokom lepšo in srečneJ šo bodočnost.
Zato smo v tako kratkem premagali vse ovire, ki so sta na poti/za osnovanje enotne močne fizkulturne organizaciJe' v kateri danes vključujemo vfi6 pancge telesne vzgoje pod en1Itl vodstvom. Ona je izšla iz Osv° bodilne fronte in danes dela za njene pridobitve.
Lojze Vrhovec-
[ Fizl^ulfura v narodno osvobodilni borbi
»
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
in globoka zavest, da je osvobo-' dilna borba najpravič riejša stvar, da se bori za boljše živi je- J nje delovnega ljudstva, sta ga gnali k neprestanemu izpopolnjevanju vseh svojih sposobno-, sti. Ker se je boril samo s puško in bombo z do zob oboroženim |sovražnikom v bunkerjih in.za i žicami je seveda moral biti v : napadalnih akcijah spretnejši in telesno sposobnejši, i Partizanski način borbe ga je še posebej silil k temu, da je bil močnejši *od sovražnika, če ne v ! orožju, pa po sili svojega telesa in duha. V boju ni vedno odločevalo orožje. Moralna sposobnost, večja telesna spretnost in vzdržljivost ter hrabrost in od- j ločnost so odločali izid boja. S temi lastnostmi so naši borci v': prvih partizanskih skupinah in : pozneje v br.igadah sovražnika neštetokrat popolnoma zmedli in ga z nenadno in odločno akcijo uničili. Udariti po njem tedaj ! in tam, kjer je najmanj pričakoval, je bila izvirnost partizanske taktike.
Za vse to pa je bilo treba ; ogromnih telesnih in moralnih moči. Zato je moral biti partizanski borec dober pešec, stre-ilec, skakalec, tekač, plezalec, 'smučar, jezdec itd., skratka, 'moral je biti pravi fizkulturnik. Ker se je dobro zavedal, da mora svoje telesne sposobnosti hkrati z vojaškim znamenjem nenehno krepiti, se začenja že v prvih partizanskih enotah po-jsvečati telesu posebna skrb in nega. To ni prišlo po neki zapo- j [ vedi, marveč samo po sebi, ker je vsakdo spoznal, da večja telesna sposobnost in vzdržlivost mnogokrat odtehta okupatorjeve topove, tanke in letala.
S porastom narodno osvobodilne vojske in z njenimi vedno večjimi uspehi, zlasti pa potem, ko je bilo izvojevano osvobojeno j ozemlje, je dobivala tudi fizkul-(tura večji razmah. Nekdanje
Narodna osvobodilna borba je terjala od slehernega poštenega Slovetica in Jugoslovana največji napor vseh njegovih moči za uničenje fašističnega okupatorja in njegovih hlapcev. Prva in največja naloga je bila, izvoje-vati svobodo in demokratične pravice, ki zagotavljajo ljudstvu napredek in srečnejšo bodočnost. Za dosego cilja so se združile vse zdrave sile narodov Jugoslavije. Tudi telesna vzgoja se je morala podrediti skupnemu smotru, to je borbi proti fašizmu.
Vsako drugačno udejstvova-nje fizkulturnikov v času narodno osvobodilne borbe je bilo pro-tinarodno, ker je podpiralo fašistično zatiranje in uničevanje naprednih ljudskih sil. Tega so se mnogi zavedali in so šli po poti Osvobodilne fronte. Tu so se združili fizkulturniki iz najrazličnejših društev in organizacij, se spoznavali med seboj in se v boju prekalili v nove ljudi, v fizkulturnike delovnega ljudstva. V neenakem boju s sovražnikom so sprevideli, da so vsi rekordi in blesteči naslovi, ki so si jih priborili na tekmovanjih in turnirjih, brez vrednosti, če so s.imi sebi namen.
Do veljave pridejo samo tedaj, če sta moč in večja telesna sposobnost posvečena skupnemu smotru—uničevanju okupatorja in njegovih pomočnikov. Hkrati s tem pa so že postavljali novi temelj bodoči fizkulturni organizaciji.
Narodno osvobodilna borba je zahtevala od partizana vojaka premagovanje največjih telesnih naporov. Neštetokrat je moral prehoditi velike razdalje po vsakem zemljišču, ob vsakem vremenu in končno z vso silo napasti sovražnika. Za partizana visoke gore, velike strmine, globoke reke, dež, mraz in sneg niso bile nepremagljive prepreke.
Velika ljubezen do domovine
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
,-	Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
DELO NA PROGI PRESERJE : BOROVNICA
Nova žslezniška proga proti Postojni n Trstu bo tekla v do-: lini pod viaduktom. Tu bo re- 1 guliran tudi potok Borovnišči- ! ca. Zato se mora stari, zdaj nepotrebni viadukt umakniti no- j1 vi boljši trati železniške proge. 1 V sredo 17. julija so minerji podrli prve štiri opornike, ki so še 1 stali po vseh nesrečah, ki jih je 1 doživel viadukt v letih vojne, j Drugi oporniki pridejo kasneje na vrsto. Navodila za miniranje je dalo gradbeno vodstvo 1 proge, miniranje samo pa je ' vodil Alojz Bobič, doma iz Be- I le Krajine, ki je kot partizan miniral in porušil lepo število ! prog in mostov. Pri tem so mu ■ pomagali štirje drugi delavci. V ] štiri opornike, ki jih je bilo tre- ' ba najprej podreti, so zavrtali 1 luknje, globoke po 2.5 metrov, da bi se lahko zrinilo vanje po -več mož. Vsak opornik je dobil po 6 takšnih lukenj, po 3 v dveh nadstropjih. V vsako od- 1 prtino so potisnili minerji po 3 1 zaboj3 eksploziva pikrinske ki- 1 sline in trotila. Vsak opornik je • dobil po 576 kg eksploziva, vsi štirje oporniki pa 2,400 kg. Vse ' komore enega opornika, oziro- ] m a njihove patrone so povezali minerji s hitro gorečimi vži-galnimi vrvicami na skupno po- ( časi gorečo vžigalno vrvico. Hi- , tro goreča vrvica gori 5,C00 me- , trov v sekundi, počasi goreia pa en meter v minuti. Miner je prižgal najprej prvi opornik, ki | je imel 6 in pol metra dolgo po- , časi gorečo vrvico, nato drugi j s 4.5 metrov dolgo vrvico in j končno tretji in četrti opornik :
z 3 metre dolgo vrvico. Tako je imel miner tri minute časa za umik.
Gradbeno vodstvo proge je medtem ukrenilo vse potrebno za varnost okolice viadukta. Uro pred miniranjem je bilo v Borovnici plat zvona in prebivalstvo Borovnice se je umaknilo na griče, odkoder so opazovali rušenje viadukta. Ves promet po dolini je bil zaprt.
Ob 7. uri zvečer je eksplodirala numicija v prvem oporniku, ki se je nato sesedel. Silen dim je zakril viadukt, da ni bilo videti, kako se je zrušil, dru- ; gi opornik čez pol minute in v nadaljni pol minuti sta se se-sedla še tretji in četrti opornik. Ruševine so zasule potok Borov-niščico in delavci so se takoj lotili odkopavanja. škode ni bilo nobene na poslopjih.
UČITELJSKI POLITIČNI TEČAJ
Na Viču v telovadni dvorani se je 15. julija pričel politični tečaj za slovenske učitelje in . profesorje, ki je trajal do 25. julija. Drugi slični tečaj S3 je vršil od 29. julija do 10. avgusta.
BREZPLAČNO ZDRAVLJENJE INVALIDOV NA MORJU
V letošnji kopalni sezoni je odobreno brezplačno zdravljenje 1 na morju, v Opatiji in na Bra-ču, za 200 invalidov iz Slovenije. Prva skupina je odpotovala 1. julija, druga 1. avgusta in tretja odide 1. septembra. Pravico do zdravljenja na morju imajo priznani invalidi iz NOV, 1 iz vojne leta 1914 - 18, iz vojne 1 1941 in mirnodobni invalidi.
Slovenski ameriški narodni svet
1	3935 W. 26th Street, Chicago 23, ni.
Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept 1944 * Clevelandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani šir-fega odbora:
ČASTNI ČLANI: Častni predsednik: LOUIS ADAMIČ, Milford, N. J. Častna podpredsednica: MARIE PRISLAND, 1034 Dillingham Avenue. Sheboygan, Wis.
Častni član: DR. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio.
CLANI EKSEKUTIVE: Predsednik: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. L podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave, Cleveland 3, O. ^ Podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave, Chicago 23, Illinois.
Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 3935 W. 26th St, Chicago 23, 111. Blagajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave, Chicago 23, DL Zapisnikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave, Bertryn, m. Clanl:
LEO JURJOVEC, 1840 W. 22nd PL, Chicago 8, 111. ANTON KRAPENC, 1636 W. 21*t PL, Chicago S, HI. LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio. ALBINA NOVAK, 6117 St Clair Ave, Cleveland 3, Ohio. FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave, Chicago 23, I1L
NADZORNI ODBOR:
ILOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St, Joliet, I1L JOSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave, Cleveland 3, Ohio. JOSEPH ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd, Englewood, N. J.
ŠIRŠI ODBOR: ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis. JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd, Cleveland 10, Ohio. JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St, Joliet, III. THERESA GERZEL, 334 Erie Ave, W. Aliquippa, Pa. ANTON HORZEN, 1239 First St, La Salle, 111. ANTHONY JERSIN, 4676 Washington St, Denver, Colo. ®EV. MATH KEBE, 223—57th St, Pittsburgh 1, Pa. FRANK KLUNE, 604—3rd St, N. W, Chisholm, Minn. HELENA KUSAR, 1936 So. Kenilworth Ave, Berwyn, HI. CATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave, Detroit 3, Mich. JOHN KVARTICH, 411 Station St, Bridgeville, Pa. JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St, Brooklyn, N. Y. ANTOINETTE SIMCICH, 17410 Nottingham Rd., Cleveland 19, Ohio THERESA SPECK, 4658 Rosa Ave, St. Louis 16, Mo. VALENTINE STROJ, 1040 N. Holmes Ave, Indianapolis, Ind. JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St, Pueblo, Colo. ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa. ANTON ZBASNIK, A. F. U. Bldg, Ely, Minn. JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, No. Chicago, HI.
BUDHIN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
(Nadaljevanje)
, ~~ Sovražnik ima zamudo, je dejal veselo. Razen tega Miste-riJa nima načrta kavern kape-tana Rutlanda, ki ga držim v r°ki. Zdaj je še daleč za me-n°j- Skušati moram najti decant in se vrniti na svojo jahto. predno potniki "Morske lastovke" stopijo na otok. Bomo vi<ieli, ali se mi to posreči . .
In šel je*na delo, ne ba bi izgubil trenutka.
Naglo je pogledal na žepni ^°mpas, na načrt gusarskega ^apetana in izborno karto londonskega Zemljepisnega društva. Brez težkoč se je orienti-ral in kmalu spoznal z zadovoljstvom, da je natančno na me-stu"> kjer bi bil moral biti vhod v kaverno.
Stal je na produ malega zali-va. obdanega od visokih lapor-skih sten. Ob vznožju so bile Oglodane od morskega valov-katero ie ob plimi butalo vanje.
Opazil pa je nobene luknje. Skalne stene so se zdele čisto naravne in nikjer ni bilo videti sledu človeških rok. Ali se je morda skalovje na kakem me-stu sesulo in zaprlo pot v kaver-Stvar ni bila izključena. Lionel je šel dalje in prišel spet na obal malega zaliva, ki je čisto podoben onemu, ki ga 3e bil pravkar zapustil. S po-11106jo kompasa in zemljevidov je spoznal, da se prvič ni mo-
Jezen se je vrnil, kajti med em ko je bil z iskanjem izgubil svoj čas, se je bela točka na °bzorju že močno povečala. Na-
tančno je lahko razlikoval jadrnico s tremi jambori; imela je vsa jadra razpeta in še je naglo bližala.
— Ali se bom moral umakniti banditom? se je jezno vprašal Lionel.
Čakalo ga je pa veselo presenečenje.
Ko se je vrnil v prvi zaliv, kjer ni prej našel ničesar, je morje upadlo. V polovični višini laporske stene, točno na mestu, ki ga je določala karta ka-petana Rutlanda, se je pokazala ozka razpoka.
Lionel je zmagoslavno vzkliknil in začel plezati po steni navzgor, ne brigajoč se za praske.
Sedaj je razumel čudovito ge-nijalnost starega gusarja: oceanu samemu je bil poveril, da čuva njegovo skrivnost.
Sedem mesecev v letu je bil dohod v kaverno zaprt od ledu, pet ostalih mesecev pa je bilo mogoče le ob času oseke priti do nje. In komu bi pač prišlo na misel, če ne bi bil prej obveščen, da bi plezal po tej strmi steni navzgor in iskal zakladov v tej luknji, v katero je bilo mogoče zlesti samo po vseh štirih in ki se je od zunanje strani zdela navadna razpoka v laporskih skladih brez vsake globočine.
Le s težavo je Lionel priplezal do odprtine in zleze} vanjo. Z zadovoljstvom je opazil, da je njeno nadaljevanje ozek hodnik; strop se je polagoma tako zvišal, da je bilo mogoče hoditi pokonci.
Ko je prišel tako daleč, je prižgal veliko smoleno bakljo, ki jo je prinesel s seboj. Nato je razgrnil Rutlandovo karto in jo
. je še zadnjič natančno pregle- r , dal, predno je šel naprej po ga- ( leriji; pesek na tleh je bil še 1 vlažen od morske vode.	t
Čez nekaj časg, je prišel do i križišča hodnikov in moral je 1 spet pogledati na karto, da je i našel pravo pot. Gusarjeva ja- 1 ma je bila ogromna, cel labirint r hodnikov in visokih dvoran, pol- j nih kapnikov.
Spomnil se je, da je bil na an- -gleških otokih v Rokavskem ] prelivu nekdaj v precej enaki jami, imenovani Devils-Hole — 1 (Hudičeva jama). To je bilo na otoku Jerseyu. V oni jami so ] enako kot tu na Falklandskih -otokih vršili plima in oseka in Lviharji svoje tisočletno delo in l izpodjedli zemljo daleč proč od j obrežja v notranjost. Valovi so 1 glodali vedno naprej in obenem < s svojim butanjem in odteka- ^ njem odnašali pesek in zemljo j ter pustili samo izdolbeno ska- £ lovje.	i
Polagoma se je hodnik raz- : širil, njegove stene so bile čisto ) suhe in na njih so se svetili so-literski kristali. Naenkrat je Lionel opazil na tleh velik kup be- j lega pepela. Pogledal je na- ^ vzgor in dognal, da se nahaja nad njim neke vrste naraven | dimnik, čigar od saj očrnela -notranjost je tvorila ozko čre- ] vo, ki se je brezdvomno končalo no vrhu skalne stene.
»Lionel je hitel naprej in kma- , lu je spoznal, da se bliža cilju, j Po tleh so križem ležale - najrazličnejše stvari: deske, \ razbiti zaboji, prašne ^>deje in j cunje, razbite steklenice, zarja- ] veli žeblji in celo glave in okost-ja rib, ki so pa bila že čisto ] preperela. Tu je moralo biti me- < ■ sto, kjer so imeli gusarji svoja < * zborovanja, in zaklad — če je j " sploh obstojal — ni mogel biti ] e daleč.
" še .par korakov, in Lionel, ki 1 je prišel v veliko dvorano, se ga 1 je skoraj dotaknil z roko. Raz- i burjen je videl pred seboj ves j ogromni plen, ki ga je s takim ; " veseljem opisal kapetan Rutland 1 v svoji knjigi. Pod lahnim pra- 1 '' hom stoletij, ki je zamegleval i e vse stvari so se v rdeči luči bak- ]
lje svetile monštrance, težki zla-" ti kelihi, damaščeni handžari in ' krisi, dragulji vseh vrst, vreče i polne zlatnikov, piastrov in es- 1 kudov, in sodčki z zlatim pra- 3 :- hom.
t- Pred tem zakladom, vrednim i kalifa ali radže, je Lionel dolgo i stal zamišljen in si predstavljal : življenje pustolovcev,, ki so na-a gromadili to bogastvo. Sanjal
bi cele ure o njih umorih in or- 1 il gijah, ki so se tu vršili, i, Nekaterih stvari si pa ni mo- : o gel razlagati.
ti V knjigi je stalo, da so si a plen gusarji razdelili, a tu je i, stalo vse nedotaknjeno: zaboji li niso bili niti zaprti in predmeti ;j so bili nakopičeni v neredu, ka-:e kor bi bili morali presenečeni ci ---~~ ~
"oparji nenadoma zbežati. Mor-ia se je v trenutku prepira med rtutlandom i n njegovim moštvom pojavila sovražna ladja la obzorju. Gusarji so se mora-i spet pobotati s svojim kapeta-lom in naglo zbežati na ladji. Jutland je menda pozneje našel nožnost odstraniti vse one, ki so poznali skrivnost kaverne.
—	To je primerna razlaga, si je dejal Lionel, boljše si ne modern ustvariti.
Naenkrat se je ga je pa po-astil strah.
—	Da le ni zahrbtni in strašni Jutland odnesel demantov? se je vprašal preplašeno.
Mrzlično je začel iskati. Raz-netaval je dragoceno zlatnino n izprazneval vreče in zaboje / neke vrste vročici. V svoji naglici je stopal po zlatnikih in Dohodil s svojimi žebljanimi čev-ji veliko biserno ovratnico, ki se je zdrobila v drobne kosce. Vse je prebrskal, vse prevrnil,
i	predmeta, ki ga je iskal, le ni nogel najti.
—	Nič! je zajecljal obupno.
Sedel je na enega izmed za-
Dojev in si brisal pot, ki mu je ;ekel z obraza.
—	Nemogoče! si je dejal. To bi bila prekruta prevara .... Nisem dobro iskal . . . Začeti moram še enkrat.
(Dalje prihodnjič)
V mirnopeški dolini . . .
Če so voziš z vlakom ali av-:om od Ljubljane proti Novemu mestu je zadnji kraj pred ci-jem Mirna peč. Majhna, skrita ras med hribi, da jo uzreš šele, io prideš v njeno bližino. Sre-
ii	vasi te skoraj preseneti lep in skrbno urejen "Stenčas" — delo laših najmlajših, ponos vseh Mirnopečanov.
Četrt, pol, tričetrt do ene ure noda so raztresene p o dolini /asi, ki so nekoč tvorile občilo Mirna peč, sedaj pa bodo po aovem načrtu o komasaciji združene v politično upravo ce-oto — KLO Mirna peč. Vse te rasi so gospodarska in kulturna enota, a tudi na oko so lepa, zaokrožena celota.
Že jeseni 1941 leta so po teh raseh delovali terenski odbori OF, povsod se je zbiralo za partizane in vaški "zaščitniki" so kontrolirali svoje vasi.
Po zimi 1941 in 1942 leta so odhajali prvi fantje v hoste, marca 1942 jih je odšlo samo iz Mirne peči, ki šteje komaj 24 hiš, 12 — partizanov prostovoljcev, po letu 1942 pa jih je bilo iz mirnopeške doline že 100 v partizanih. Ljudje so organi-! zirano pomagali partizanom s hrano, jih "vodili" čez progo in sproti obveščali o kretanju sovražnika. Ob prvih začetkih organizacije A F Ž v novomeškem okrožju, so bile prav žene teh vasi prve, ki so se vključile v organizacijo, dopisovale v list
AGENCIES RELY ON YOUR SUPPORT
"Našo ženo" (takrat — jeseni	v
1942 še pod naslovom "Našim	ž
ženam") in širile našo literatu-	v
ro. Kdo se ne spominja Koso-	P
vih deklet iz Kala, Somrakovih	s
iz Goriške vasi, Povšetovih iz	š
Podboršta, Tine iz Golobinjeka,	z
Zagorčanke in Erkerjeve iz Kar-	r
teljevega, požrtvovalne Šalije-	r
ve, ki kljub težki hoji ni nikdar	č
odrekla pomoči.	r
Pa še tolike drugih bi lahko	^ našteli, imen naših dobrih po-
v	v	v	U
štenih, požrtvovalnih žena in
mater, ki so zasidrana v srcih	^ naših partizanov z zlatimi črkami hvaležnosti. In iz vasi same,
kjer je bilo 500—1000 fašistov,	£ sta mala Dragica in Majda redno prinašali poročila v hosto.
v
Potem so morale te nase dobre žene veliko, veliko pretrpeti. Okupator je skupaj z domači-	J mi izdajalci preganjal naše lju-	11 di. Redke so žene in matere, ki	P niso bile tepene od največjih iz-	^ vržkov človeštva, in nasprotni-	11 ce OF pa so jih prezirale in za-	s ničevale. — S ponosom pa danes	3 zro na prestano trpljenje in še	11 z večjim veseljem delajo za ob-	11 novo naše domovine. Sodelujejo	^ pri vseh akcijah in v prvomaj-	š skem tekmovanju so dosegle ve-	^ like uspehe. Organizirale so vajs-ke odbore AFŽ po okoliških vaseh in vključile v organizacijo	j. skoraj vse žene. Pridno se ude-	j ležujejo množičnih in drugih se-	2 Stankov v svojih vaseh, kakor	j-tudi okrajnih in okrožnih konfe-	v renc v Novem mestu. Sodeluje-	r jo pri kulturno prosvetnem de-	j lu in Rdečem križu. Kadar po-	g dvomijo, če bo kako delo uspelo,
i v praktičnem delu kmalu poka- 1 l žejo, da bo šlo in tako dajejo t
■	vzglede tudi sosednim krajem, r
■	Ko so drugi razmišljali, ali bi c i se res dal iz kleti napraviti nov r : šolski razred, so naše žene kar a , z delom začele. Pridno so zbi- \
■	rale po vaseh prispevke v de- £ - narju in živežu ter v kratkem r * času iz nekdanje temne, neupo- g
rabne kleti napravile lep, sve- g ^ tal in prostoren razred. Same j so vložile v to delo 800 delovnih s t ur, pionirčki 500, mizarska za- r l druga pa 72 delovnih ur. Osta- r le stroške so krile z denarjem — 20,000 din, — ki so ga dobile t na kulturno prosvetni priredi- j tvi ob otvoritvi razreda in od- j kritju spominske plošče padlim t vzgojiteljem — domačinom: c
Tov. Rudolfu Obrekarju, ki I . je bil dolgo vrsto let šolski £ upravitelj v Mirni peči in zelo c i priljubljen pri okoliških ljudeh. ^ . Starega in slabotnega so raz- 1 mrcvarili belogardisti nad va- I sjo; tov. Katji, partizanki, ki ^ , je padla na prekmurskih polja-; nah in še vedno živi njen spo- j . min med našo mladino; tov. c , Tinčku, ki počiva nekje na na-i^ . ših primorskih tleh in tov. Milki Povšetovi, ki so jo zasule bom- r be v novomeški bolnišnici.	2
Skromna, toda prisrčna je bi-	i
) la slovesnost 5. maja v Mirni	t
" peči. Vse so organizirane žene	i
" z mladino in vse je bilo skrbno	^
pripravljeno. Iz vseh okoliških
" vasi so se kljub slabemu vreme-	c
" nu zbrali ljudje. Žene iz Straže,	c
" Prečne in Broda so prišle z za-	1
" stavo v velikem številu.	§
> Ponosno so se iskrile oči Olgi,	c
Tnllri in "NyTofi lVi fnrli irapin nstn- f
------ i m
lim, ki so s tolikim vesel jen in trudom pripravljale razred, spominsko ploščo in kulturno prireditev, pri kateri se je še posebno izkazala tovarišica Kastelče-va. Mnogo truda in ljubezni je vložila v priprave, da je bil program resnično lep in tako skrbno izvajan, da je vsakdo s ploskanjem in vzkliki dajal duška svojemu navdušenju, še dolgo potem si med ljudmi slišal besede priznanja in pohvale vestnemu, skrbnemu in, požrtvovalnemu delu naših žena.
Na okrajni konferenci AFŽ je bil krajevni odbor AFŽ Mirna peč stavljen drugim za vzgled. Zavedajoč se važnosti medsebojne pomoči, so že tri dni po okrajni konferenci presenetile Novo mesto z novo akcijo: naši sirotišnici, nad katero je okrajna organizacija AFŽ prevzela patronat, so prinesle zelenjave, vina, mleka in peciva. Do solz gin jeni so ' se zahvaljevali starčki in za darove.
V nedeljo 26. maja imajo veliko zborovanje, na katerem bodo potrdile svoj sklep o ustanovitvi zdravstvene postaje v Mirni peči za vse okoliške vasi. Zborovanje bo združeno s poučnim zdravstvenim predavanjem i n filmom, obenem pa se bo vršil tudi zdravniški pregled otrok in ostalih, ki ne morejo v Novo mesto k zdravniku.
Tako se žene iz mirnopeške doline vključujejo v obnovo in delajo z vsemi močmi, da bi bilo leto 1946 zares leto zmage na gospodarskem polju, kakor je dejal v svoji novoletni poslanici naš vodja — maršal Tito.
SAVED SON'S LIFE . . . Ivar Dunsford, Nottingham, England, scientist, shown with his son, Peter, after the boy's life had been saved by a new plasma discovery made by his dad. Dunsford hopes other lives will be saved by plasma which he originated.
U. S. MAJOR FREED . . . Maj. George Wood, U. S. army officer, of Philadelphia, Pa., has been released by Yugoslavian army officials. He was seized in Trieste, as was his wife, Evelyn, and their 7-year-old son. Reason for the arrest
is still undisclosed.
- " ~ ~~~~~~~1
m
! l lllli Ms
I wgm: - mm
ROCKET TO MARS , . . Prof. Alexander Ananoff, director of astronautics at Sorbonne university, Paris, hopes to send the first atomic energy rocket ship to Mars by 1960. No humans would be aboard on the 40 million mil« "swish," lasting 15 days, he said.
ZAVAROVALNINO ]
'a	proti	t
ognju, tatvini, avtomobilskim i
nesrečam, itd.	Z
preskrbi	4
Janko N. Rogelj \
6208 SCHADE AVE.	]
Pokličite:	4
ENdicott 0718	1
• j
............"""""".....""""........................."""..............................."'......""""""""...................................."""""...........^jffi
The EMBASSY Bar |
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
V SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE 28 milj od Los Angeles na Route 101 k # * *
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana
* * *
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V
CALIFORNIJL ZA OBISK
* * *
Lastnika:
Bill Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana
i [
= = =——
f" SLOVENSKA KUHARICA
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5
He's lepending
on YOU
COMMUNITY CHEST of Greater Cleveland
m UNITED ; -^^APPEAl:
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio ______CENA $5.00
Leto dela tehnične baze v Cerkinici
Posneto iz "Slovenskega poročevalca"
Tovariš vodja baze se je na- i smehnil. Bil je tisti značilen na- i smeh, ki pove več kot beseda, s
"Prišli smo sem in začeli. S praznimi rokami seveda. Ka- i morkoli si pogledal — ruševine, ; a kamor koli si prišel, si našel : ljudi, ki so razumeli, da je treba < delati in delati in zopet delati.
"Poglejte si naše Cerkničane! i Vedeli so, da morajo začeti te- ' meljito. Izvolili so si trško ko- i misijo, ki je hodila od hiše do hiše in presojala: tu sta bili dve hiši preveč stisnjeni, eno bomo obnovili, drugi pa si bo postavil novo na ozemlju, ki je prišlo pod agrarno reformo. Soseda sta se pogovorila, kdo bo ostal in kdo se bo preselil, ter lahko takoj začela z delom. Drugje pa je bilo mogoče iz ostankov dveh hiš narediti eno. Tudi tu sta se družini sami odločili, ali bosta skupaj v eni hiši, ali si bo druga zgradila novo. Tako so ljudje začeli delati po regulacijskem načrtu, ki so si ga naredili sami.
"Samoiniciativa in delavnost ljudstva sta pokazali pravo pot tudi nam. Najprej smo morali preskrbeti potrebni material, tako smo zgradili dve peči, kjer smo žgali apno, zbirali staro železo in žico, da smo v svoji kovačiji delali žeblje-žičnike in popravljali vozove, orodje, še celo stroje, ki smo jih dobili med starim železom. Tudi naša velika mizarska delavnica je začela z delom, delati sta pričeli tudi dve delavnici za izdelovanje cementnih strešnikov.
"Z materialom, ki smo ga delno izdelovali sami, delno pa kupovali drugod, smo lahko pomagali posameznim obnovitvenim zadrugam, obenem pa smo začeli obnavljati sami.
"Najprej smo obnovili šolo. Naše mizarske delavnice- so naredile vsa mizarska dela na stavbi, poleg tega pa tudi opremo za učilnice.'
"Velika ovira za promet je bil porušeni most čez Cerkniščico; zato smo se ga lotili takoj. Stari most je bil zgrajen na lokih in zelo vzbočen, tako da vozač zaradi izbokline skoro ni imel pregleda nad cesto. Zato smo znižali podporne stebre in zgradili popolnoma raven most.
"Nato smo popravili nasip, ki'
gre na otok cerkniškega jezera in knočno obnovili še dom ljudske prosvete.
"Pri vseh teh delih smo delali skupno z ljudstvom, ki je s svojim prostovoljnim delom pokazalo, da pri obnovitvi ne bo stalo ob strani. Zadovoljni in dobre volje smo sodelovali v živahnem delovnem vrvenju starih in mladih, in se mnogokrat razšli z veselo pesmijo. Dvakrat smo priredili celo miting. Pri prvem takem veselem koncu smo sicer opazili nekaj več tovarišic, kakor jih je bilo pri prostovoljnem delu, a drugič se to ni več ponovilo. Najbrž je k temu precej pripomogla primerna risba na stenčasu naše baze.
"Medtem smo pomagali z organizacijo, materialom, nasveti in delom posameznim obnovitvenim zadrugam, ki so imele v zai četku dokaj težavno stališče."
Vas Babno polje, kjer je tudi sedež zadruge, so leta 1942 požgali Italijani, v letu 1944 je bila tudi bombardirana. Od 110 hiš je bilo porušenih 37, gospodarskih poslopij pa uničerlih 40. Vas ima danes zelo malo moških prebivalcev. Fašisti so ustrelili 49 talcev, na Rabu jih je umrlo 19, borcev v Narodni osvobodilni vojski je padlo 11, po osvoboditvi pa se je izselilo iz vasi še 30 kolonistov. Malokje naletiš na tolike žrtve, tolikšno trdo-živost in upornost proti okupatorju ter domačim izdajalcem. Dva kilometra iz vasi je bila namreč partizanska bolnišnica, ki so jo fašisti zaman iskali, kljub izdajalcem, streljanjem tankov in požiganju.
Kakršni so bili vaščani v borbi, takšni so tudi danes pri obnavljanju svojih domov. V poldrugem mesecu so obnovili 2C stavb, od katerih so tri popolnoma na novo zgradili. Delajo vsi, otroci, starci in žene. Občutek imaš, kakor da si na velikem stavbišču in ne v vasi. V teh dneh, ko je košnja in žetev, sicer ni tako živahno, ker so ljudje porazdeljeni na polju in doma
"Če sva z mamo hotela imet streho do zime, sva se pač mo rala lotiti dela; očistil sem ruševine, dobil pri zadrugi kredit pripravil material in končno na 'šel še zidarja. Tako delamo. Pe
IVANHOE AUTO BODY
1000 IVANHOE RD.. GL 5256
IZVRŠIMO POPOLNA POPRAVILA NA AVTNIH OGRODIJ BARVAMO AVTE IN VRŠIMO VSA POPRAVILA, KI SO JAMČENA
♦♦^JhJhJmJmJmJhJhJhJhJhJmJhJmJmJhJ^^^
PIUNNO BEVERAGE
t	999 IVANHOE RD.
i	JE '"SEDAJ ODPRT
VINO, PIVO, ALES IN CORDIALS
Sperber Radio Company
Plošče in električni predmeti — igrače — novelitete
18633 ST. CLAIR AVENUE — CLEVELAND 10, OHIO
Imamo vsakovrstne slovenske in druge popularne plošče. IVanhoe 3245
VARANO'S RECORD SHOPPE
GLAVNI STAN ZA SLOVENSKE PLOŠČE OD
FRANKIE YANKOVIčA, ERNIE BENEDICT, KUŠAR TRIO, HOYER TRIO IN JOSEPHINE LAUSCHE 15223 ST. CLAIR AVENUE — GL 0840
nasproti Collinwood High šole
Odprto ob večerih do 9. ure.
t ROBERTS
"THE DIAMOND STORE" "AT THE BRIDGE"
FINI DIAMANTI IN RAZNA ZLATNINA RADIO APARATI IN ELEKTRIČNI PREDMETI Prodajamo na lahka odplačila Nahajamo se pri mostu že 21 let
SHARON. PENNA.
bova spet imela dom," pravi in j se ponosno ozira po hiši—delu svojih lastnih rok—18-letni sin neke vdove. Dela je še mnogo, kajti do zime morajo biti vse družine pod streho.
Obnovitvena zadruga v Hudem vrhu je v glavnem že obnovila svojo precej porušeno vas. Za Ravne, Topol in Metulje—vasi, ki so skoraj popolnoma porušene, je pa treba še mnogo dela.
Zadruga v Ložu ima zelo obsežen teritorij v primeru z drugimi, poleg tega pa je trg sam 89 odstotkov porušen. Obnovljenih je 54 stavb, od katerih so nekatere še v delu. Uspeh dela sicer ni posebno viden, ker so obnovljene zgradbe raztresene. V Ložu samem so si zadružniki zgradili skupni hlev za 30 glav živine.
Grahovska zadruga je obnovila ali ima v delu 30 poslopij.
Na območju obnovitvene za-. druge Begunje gre delo počasneje, kjlub temu, da je na primer ^ vas Kožljek popolnoma porušena. Vzrok temu je delno pomanjkanje ljudi, delno pa neaktivnost prebivalstva.
Obnovitvena zadruga v Sv. ! Vidu ima velike težave z dovozom materiala. Teren je zelo hribovit, vasi in hiše so raztresene, ' tako da zahteva prevoz mnogo [ časa in truda.
V Hotederščici je težko zara-1 di meje. Prehod čez bivšo mejo zelo ovira poslovanje zadruge. Nekateri zadružniki so si sicer ; preskrbeli dovolilnice za prehod, ' vendar bo pa tu obnova zaživela šele, ko bo padla meja.
Tudi zadruga v Ravniku je ' pridno na delu.
1 "Težko je bilo, težko. Pomis-' liti morate, da smo zimo preži-' veli v snegu in da v začetku ni bilo ne živine, ne vozov, kaj šele opeke ali lesa ali celo denarja. " Sedaj bomo kmalu pokrili hišo, " drugo leto pa se bomo lotili še ' hleva. Zadovoljna sem, da je ta-^ ko—samo da se je začelo . . . Ali " veste, pri nas smo bolj trdi in ne ' razumemo takoj, kaj je dobro za c nas in kaj ni. Pa bo že šlo poča-1 si," vleče po notranjsko gospodi-1 nja iz Ravnika.
Katra bi rada imela hlev za ' svojega prašička.
"Tako teče nanj, kadar dežu-1 je," pravi.
"Saj ga boste tako zaklali v jeseni," ji odgovarja druga, "najprej morajo biti ljudje pod streho."
1 Razumljivo je, da bi ljudje hoteli imeti obnovljenega čim več.
.J.	JO
i Toda vsega naenkrat se ne da. Katra bo morala najbrže popraviti prašičkovo stanovanje sama, kak sosed ji bo rad pomagal pri delu.
Tu v Ravniku imamo zanimiv i* primer različnega mišljenja 7 dveh vasi. Okoliški vaščani so se
»T«
& takoj po osvoboditvi lotili obno-£ ve, le Ravnik sam se ni mogel S odločiti za način obnove. Kon-| čno so vaščani začeli z delom.
5	Prebivalci Zgornjega Ravnika
6	bodo obnovili vas na starih te-- meljih, prebivalci Spodnjega "l Ravnika pa bodo opustili svoje
i porušeno naselje in si zgradili i novo. Letos bo sicer pod streho i samo dvoje stanovanjskih hiš in
! -----
Uncle Sam Says
For vacationing no month in the whole year is more popular than August with my countrymen from coast to coast. As I stroll the beaches, I see many fellows like Mr. Thrifty sitting under an umbrella to shade himself. You'll notice his umbrella is made of United States Savings Bonds. There are millions of Mr. Thriftys who are finding a peaceful shelter under an umbrella of Savings Bonds.
U. S. Treasury Department
skupen hlev za 30 glav živine, v načrtu pa je osem stanovanjskih hiš in drugi skupni hlev, kar bo dograjeno prihodnje leto.
Prav danes je mladina tega okraja, ki se je pred nedavnim vrnila iz Brčkega, začela s ko-i panjem temeljev za te zgradbe.
V Cerknici sami je zadruga dosegla zelo lepe uspehe v orga-i nizaciji in delu. Člani so uvideli, . da je povezava z ljudskimi odbo-
•	ri in množičnimi organizacija-, mi preokorna. Izvolili so si po-. sebni krajevni gradbeni odbor,
ki ga tvorijo zastopniki ljudskih : odborov, sindikatov, zadrug in tehnične baze. Ta povezava je
■	mnogo bolj prožna in v veliko
■	pomoč zadrugi.
1 Lep primer organizacijske 5 sposobnosti zadruge vidimo pri ' zidarjih, ki so se pred kratkim ' združili v sindikat, si izbrali J vodjo, zadruga pa jih je sprejela ' pod svoje okrilje. 1 Mnogo je bilo težav, ki jih je moral premagovati ne samo po-1 sameznik, pač pa tudi obnovitvene zadruge, tehnična baza in množične organizacije.
Sprva je bilo najbolj težko za 1 strešnike. Marsikdo si ni upal postaviti ostrešja, ker ni vedel, ali bo dobil strešnik ali ne. Drugemu se je spet kvarilo leseno 7 ostrešje, ker ni bilo pravočasno ' pokrito. Sicer bi lahko krili nekaj potreb z rdečim strešnikom, ki ga izdelujejo drugje po Sloveniji. Pri tem pa je bilo težko s " prevozom. Ljudje imajo tudi ra-" je cementni strešnik, čeprav ni kvalitetno tako dober kot rdeči. Pravijo, da seno pod rdečim
*	strešnikom čez zimo nekako
sprhni. Zato je tehnična baza v	_
a fr—"I
e Fight Polio i ———
■■■■■■■■■■■■■I
3 Don't swim in polluted
1 waters.___
zgradila v Cerknici dve delavni- zii ci za dvakrat zarezani strešnik va (krampovec); ta oblika je tu po- no trebna zaradi snega, ki ga pozi- sp mi nanese burja.	la]
V	teh delavnicah so lani in le- st: tos naredili poleg žlebnikov Ai okrog 300,000 strešnikov. Obnovitveni zadrugi v Ložu in Ravniku sta zgradili tudi svoji delav-niči, tako da bo kmalu krita po-treba po strešnikih.
SE
Povsod še vedno primanjkuje vprežne živine. Sicer so dobili nekaj konj od UNRRA-a, ven- ^ dar so ti pretežki za ta teren.
Tehnična baza ima svoj to- _ vorni avto (seveda, če ni v popravilu, vendar vsi kraji niso do- I stopni za kamion. Opeko je po — večini dovažal avto. Stroški za prevoz so bili kriti s tem, da je kamion, odvažal drva, ki so jih d pripravile obnovitvene zadruge. 9 Tako je bila izrabljena vožnja si na obe strani, poleg tega pa še zmanjšani stroški.
V	zadnjem času je zastalo udarniško delo zaradi košnje in žetve. Da ne bo obnova zaradi tega trpela škode, se je okrajni obnovitveni odbor obrnil na Okrožni odbor Osvobodilne fronte v Ljubljani s prošnjo, da bi udarniške skupine množičnih organizacij v Ljubljani prišle na pomoč v tem času.
"Ni bila ravno lahka pot dela, ^ ki jo je prehodila naša Tehnična baza skupno z obnovitvenimi za- P drugami, z množničnimi organizacijami, z ljudstvom. Poskrbeti smo morali za vse, za material, orodje, delavno silo, načrte, za pomoč z nasveti. Danes je delo naše baze manj težavno, ker ) smo se naučili marsičesa. Delav-i nice, ki smo jih zgradili, že pre- C hajajo v upravo posameznih za- c drug. Moramo pa seveda pohite- m ti z delom. Do sedaj so nekatere | družine stanovale v hlevih, kle- ' 1 teh ali kaščah. Moramo jih pred ~
2 loti naprodaj
na E. 200 St., od Lake Shore jj Blvd. Za nadaljne informacije, pokličite HEnderson 7794 med | 8. in 10. uro zjutraj.
Išče se kuharico
, za kuhanje v gostilni. Stanovanje in dobra plača. Zglasite se ' v Pittsburgher Cafe, Mrs. Frank J Hribar, R. D. 2, Burton, Ohio
>	Mesec september je najboljši
-	za sajenje stalnih cvetlic. Do-,	bili smo veliko izbiro vsako-
-	vrstnih cvetličnih korenin, ka-3	tere ostanejo v zemlji skozi .	leto; tudi lepe prave nagelne i	imamo.
F. Jelerčič
0	Cvetličarna	i
1	15302 Waterloo Rd., IV 0195 i
Hiša na deželi naprodaj
$10,000. — 9 sob, vključivši kopalnice, breakfast sobe, 4 spalnice; vse moderno in v dobrem stanju. 12 milj vzhodno od Painesville na tlakovani cesti. — 22 akrov dobre zemlje, sadno j drevje, kokšnjak, 60x25 čevljev, j garaža za 2 avta. Pokličite po j telefonu: THompson 2526 in . vprašajte za Mrs. R. C. Hodgins. Hišo si lahko ogledate v soboto, j, nedeljo in ponedeljek, 31. avg., Ic | 1. in 2. septembra.	g
zimo spraviti v dostojna stano-l' vanja, pa čeprav malo bolj tesno Poskrbeti moramo tudi za gospodarska poslopja, da bo kmet lahko spravil svoje pridelke pod streho," je še povedal tovariš Auer, vodja baze.
Dovolj izkušenj pa tudi napak. Ljudje so jih odkrili in se ob njih učili. Naučili so se delati načrtno, pomagati drug drugemu, naučili so se štediti s krediti, naučili so se sto in sto drobnih stvari in končno še gledati sebe kot ljudstvo, ki ima oblast v svojih rokah.
V blag spomin
druge obletnice smrti našega ljubljenega nepozabnega sina in brata	t
JACOB ŽAGAR
ki nas je tako prerano zapustil dne 27. avgusta 1944
Minulo je že dve dolgi leti, odkar odšel si Ti od nas, a v naših srcih tuga, žalost je vedno kakor tisti čas.
Žalujoči starši, brat in sestra
Cleveland, Ohio, dne 27. avgusta 1946
¥ blag spomin
i prve obletnice prerane smrti j našega ljubljenega očeta, tasta in starega očeta
j	J'
idi J^Obi
ANTON ŽAGAR
ki je preminil dne 27. avgusta 1945
Hladna Te zemlja že leto dni krije,
mirno in sladko v grobu zdaj spiš,
mi pa ne moremo biti veseli, ker so to žalostni spomini za nas,
Spavaj v miru, blaga duša, nikdar Te ne bomo pozabili, vedno bo živel Tvoj spomin, preljubljeni naš oče!
Žalujoči ostali: Veronica Kordes, hči Joe Kordes, zet Joan Kordes, vnukinja
| Willoughby, Ohio, dne 27. avgusta 1946.
)GLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
PRIJATELJ j ! Appliance Service
Jamčena posluga na pralnih trojih, čistilcih, likalnikih, itd.
1142 East 66th Si.
"el.: EX 2680 na domu: EX 398S
VAŠI ČEVLJI^
odo zgledali kot novi, ako jih oddasj*
popravilo zanesljivemu čevljarja, edno Izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clair Ave.___^
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom 28 naklonjenost za vsakovrstno yarovalnino.
Al's Radio & Electric Service
1011 East 64th Street
Albin Zbacnik, lastnik Popravljamo radio aparate in električne predmete Prvovrstno delo in točna
postrežba ____
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokli^ te vsak čas, podnevi ali noči. Delo garantirano in tra postrežba. Obrnite se vstm zaupanjem na vašečf® .starega znanca
John Oblak*
i
1146 E. 61 St.
HE 2730
KADAR RABITE zobozdtavnisko
oskrbo
POJDITE K ZANESLJIVEM« ZOBOZDRAVNIKU
Naš urad se nahaja na ene prostoru že 25 let. Za V^ obisk ni treba določiti Čas-^
pridite kadarkoli—pozneje P se bo delo, kakršnokoli že^ v zobozdravniški stroki; šilo ob času ko vam bo n« bolj prikladen.	^
PRVOVRSTNO DELO PO ZME* CENAH, VAM NAPRAVI
DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave.
v poslopju North American b»nl£* VHOD NA STRANI ^J^J^^
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
TUDI IZURJENA PEKARICA
Delajte v čistem, prijeti ozračju.
Morate biti vešči angles^
• ve0 Samo čedne, snažne in
žene v starosti 20 do 35
se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela-Dobi se obede in unifo1"1*1*'
Zglasite se pri
THE OHIO BB-l TELEPHONE CO'
Soba 901
700 Prospect Av*
DEKLETA IN ŽENE
za fine Sterling suknje, suits ali FUR COAT, direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu, na Will-Call pokličite
Bemto B. Leustig
1034 ADDISON ROAD	ENdicoit 3426
PRIJATEL RADIO AND APPLIANCE SERVICE
RADIOS. WASHERS. SWEEPERS, etc.
We Are as Close as Your Nearest Phone
2 to io p. m. 1142 E. 66th St. 2 to 10 P. m.
EX 2680 We fully guarantee our EX 3985
services
DISPOSSESS PIGS FOR HOME ... George A. Holman, Davison, Mich., with two of his three children, Evelyn, 11, and Edith, 14, feeding the pigs they had to dispossess in order to have a home. The mother left them several months ago. The father, being out of work, had no place to go, so he moved the two girls into the hen house and he and his son, Kenneth, 12, live in the pig pen. Neighborhood farmers are offering to help the destitute family.