PoStnlna plačana v gotovini Leto LV V Ljubljani, v soboto, dne 29. oktobra 1927 St. 246. Posamezna številka 2 Dir Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 12O Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Izdaja celole ao v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 Stolp, potil-vrsto malloglosl pol 30 ln2D,večji oglasi nad 43 mm viftlne po Din 2-30, veliki po 3 tn 4 Din, v urednlfckem delu vrstica po 10 Din □ Pri več|em o naroČilu pop-ist Izide ob 4 zjutraj razen pondellko ln dneva po preznlKu Uredništvo /e v Kopita rte vi ulici 41. Silil Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne spre/emalo * Uredništva telefon 4t. 2050. upravnlštva 41. 2328 'Političen lisi sa slovenski narodi Uprava /e vKopltarlevl ul.St.b - Čekovni račun: C/ubllana 4lev. lOM.fO In 10.34«' ■ale. Sa za Inserate. 41. 39.Oil, Praga aralevoS1.7S63, Zagreb In Dunaj 41. 24.797 Ekspoze ministra dr. Gosarja višek včerajšnje seje narodne skupščine. Stanovanjski zakon sprejet. ~ Mogočen vtis dr. Gosarjevega govora. r Belgrad, 28. oktobra. (Izv.) Na današnji popoldanski skupščinski seji je nar. skupščina s 170 proti 76 glasovom sprejela zakonski načrt o stanovanjih, ki ga je predložil minister za socialno politiko dr. Andrej Gosar. Pri tej priliki so govorili samo Stjepan Radič, sam. dem. dr. K o s t i č in socialist P e t e j a n. Minister za socialno politiko je podal ekspoze, ki je bil v vseh krogih sprejet z velikim odobravanjem in s katerim je pokazal veliko poznavanje vseh socialnih problemov. Epspoze prinašamo v izvlečku: Minister dr .Gosar je v izčrpnem motiviranem poročilu k stanovanjskemu zakonu segel temu problemu prav do dna. Primitivni človek je živel in užival naravo, moderni pa se ločil od nje in se zaprl v mesta, industrijska središča, delavnice in zaduš-ne trgovske lokale. Iz prirode, toplega .solnca je postavljen med štiri zidove in tako mu je stanovanje poslalo najvažnejša življenjska potreba, za katero izdaja na podlagi statistike petino, Četrtino ali celo tretjino dohodka. Reakcija je tu. Odtod veliki moderni pokret, da človek svobodni čas preživi v naravi, da se v njej prerodi in ki, v kolikor ni pretiran, skriva v sebi veliko smisel lastnega doma. Danes ni toliko važno vprašanje domov kot stanovanj. Minister povdarja, da ima n. pr. osemurni delavnik samo tedaj kak smisel, če more delavec v prostem času delati kar hoče in to je le tedaj zopet mogoče, če ima delavec lastni dom, v katerem živi miselno in družabno čisto drugače kot proletarec, ki tudi v najhujši revoluciji nima ničesar izgubiti in se radi tega rad proda najprevratnejšim idejam. Minister zavrača posnemanje dunajske občine, ki je gradila kasarne in se zavzema za angleški, holandski in nemški vzgled, da se na periferiji mest grade kolonije delavskih in uradniških hiš. Realizacija vseh teh projektov je stvar bližnje bodočnosti. Da se vendar doseže, povdarja minister svojo znano misel, da zidaj v prvi vrsti tisti, ki ima denar. Druga misel pa je, da delodajalci, ki imajo zaposlenih več delavcev, se morajo brigati za to, da dobe njihovi nastavljcnci stanovanje. Minister noče preobremenjevati naše industrije. Gotovo pa je, podčrtava, da imajo delodajalci poleg izplačevanja mezde še druge dolžnosti; kajti delavci in nastavijenci so v največji meri tisti, ki pripomorejo do dobička. Minister se sklicuje na svojo naredbo iz leta 1920., ki se žal vkljub temu, da je pozneje dobila zakonsko veljavo za vso državo, pri nas ni realizirala, pač pa so idejo kopirali in izvedli Čehi. Danes za tako akcijo ni danih razmer. Minister opozarja dalje, da te stvari v danem trenutku, ko gre le za materijo stanovanjskega zakona, niso aktualne. Novi domovi so v prvi vrsti zadeve občinske politike, država pa naj daje ugodnosti in incijativo. Vsa ta vprašanja se v ministrstvu resno ln stvarno proučavajo in že v prvi polovici no- vembra bo v ministrstvu anketa, na podlagi katere bo v najkrajšem času vladi in narodni skupščini predložen zakon o državni pomoči pri zidanju cenenih domov in stanovanj. Dr. Gosar opozarja, da nismo v normalnih časih. V teh zidajo razmeroma hitro, oživi se gradbena delavnost. Povdariti je tudi, da so mnoge pokrajine v vojni strašno trpele, zato po vojni pomanjkanje. Ta pojav ni samo pri nas. Svoboda v razpolaganju s stanovanji je omejena n. pr. v Franciji, Nemčiji, Češkoslovaški. Minister prehaja nato na našo stanovanjsko zakonodajo. Omenja zakone z dne 15. maja 1925 in 23. oktobra 1926, ki je zaščitil le državne uradnike in vpokojence. duševne delavce, duhovnike, invalide, njihove vdove in rodbine, fizične delavce, uradnike samouprav ip nameščence manjših industrijskih podjetij. Minister poudarja, da ni tako hudo pomanjkanje stanovanj kot je aktualno vprašanje najemnin in da bi, če bi n. pr. samo v Belgradu bila vsa stanovanja zasedena, bilo stanovanj v večini dovolj. Problem je v najemnini. Dalje našteva dr. Gosar delo ministrstev v tej smeri. Letos je vojno ministrstvo začelo in deloma že dovršilo za svoje osobje 134, železniško samo v Belgradu 220 stanovanj, letos pa je vzelo posojilo v ta namen v višini 80 milijonov Din. Ministrstvo za soc. politiko ima 10 milijonov kredita za posojila državnim uradnikom pri gradbi lastnih domov. Država gre tudi z drugimi ugodnostmi stavbeni podjetnosti na roke. Nota podaja statistiko o nakazovanju stanovanj, ki znaša za Belgrad 1540, za Zagreb 792, Sarajevo 693. Ljubljano 98 Jasno je torej, da se približuje doba, ko bo nastopilo svobodno razpolaganje s stanovanji. Nato našteva dr. Gosar glavne tri misli, ki so ga vodile pri sestavi zakona in ki jih je podal v razgovoru že »Slovenčevemu« uredniku ob priliki stanovanjske ankete. Preprečiti deložaci.io čez zimo. Napraviti prehod v normalno stanje. Kaznovati tiste, ki zakon izrabljajo in nočejo iskati stanovanj in prisiliti gospodarje hiš, ki nc odgovarjajo niti splošnim zdravstvenim in stavbenim predpisom, da izvrše svojo nalogo Sicer ostane stari zakon. Minister poudarja, da nudi zakon možnost avtomatičnega prehoda k normalnemu stanju. Zakon je srednja pot. Nezadovoljni bodo le tisti najemniki, ki so do sedaj zakon izrabljali v špekulacije. Kar se pa tiče hišnih posestnikov, je omejitev tako minimalna, da ne more biti govora o odporu proti zakonu. Kajti zakon jih omejuje le z ozirom na majhno število najemnikov, s katerimi se niso mogli sporazumeti in omejuje svobodo pri nezdravih in nepravilnih stanovanjih. Dr. Gosar poudarja: Izraz »konfuzni in boljševiški« zakon more rabiti le listi, ki ga ali ni preštudiral, ali pa ga rabi iz principa. Minister ponavlja, da bi bil sprejel vsak boljši projekt, ki bi ne bil enostranski. Toda takega projekta ni bilo! Nov zakon pa je kompromis v prilog obojnih strank. Radičevi odposlanci ponudili Vukičeviču vstop v vlado. r Belgrad, 28. oktobra. (Izv.) Z ozirom na poslednje sklepe demokratske zajednice, ki se tolmačijo kot popoln poraz ideje bloka celokupne demokracije, je g. Stjepan Radič že začel iskati novih orientacij. Tekom današnjega dneva je poslal svoje odposlance k predsedniku vlade g. Vukičeviču in ponudil svoj vstop v vlado. Seveda je ta korak g. Stje-pana Radiča, katerega so poznavalci Radičeve politike pričakovali, ostal brez uspeha. r Belgrad, 28. oktobra. (Izv.) Predsednik vlade je poslal danes predsedništvu narodne skupščine obvestilo, da bo odgovoril na Radičeve obtožbe, čim se postavi na dnevni red. Z ozirom na to je predsedništvo narodne skupščine postavilo na dnevni red jutrišnje seje Radičeve obtožbe in bo g. Radič jutri dobil odgovor na svojo demagoško in nestvarno obtožnico. Splošno jc prepričanje, da bo obtožnica odbita z veliko večino. w V Romuniji razplamtela borba za in proti Karlu. VIHARNA DEBATA V ZBORNICI. MANIU ODLOČNO ZA KART;A. - AVARESCU ZAGOVARJA MANOILESCA. - IZ KARLOVE VILE IZGINILI INTIMNI PRED- METI. Bratianu hoče aretirati vodjo kmetske stranke Maniua. v Bukarešt, 28. oktobra. (Izv.) V narodni skupščini in v senatu se je včeraj razpravljalo o aretaciji Maonilesca. Ministrski predsednik Bratianu je izjavil, da s0 oblasti zasledile delovanje proti javnemu redu v državi ter da so krivci v preiskavi. Kdor bo skušal s političnimi strankarskimi kombinacijami ali z drugimi sredstvi rušiti zakonito stanie, se bo razbil ob odporu oblasti. Nato je izjavil voditelj narodno kmetske stranke Maniu, da je aretacija Manoilesca protiustavna, ravno tako tudi zaplenitev pisem, namenjenih ministrskemu predsedniku in voditeljem strank. Govoril je o predzgodovini izjave, s katero se je princ Kari odrekel vladarskim pravicam, pobija! je zakonitost takratnega parlamenta, ki ni imel take politične avtoritete, da bi mogel rešiti tako stvar. Bratianu mu je odgovarjal, da izhaja iz. izjave Mania, da to zadevo smatra za strankarsko stvar, dočim vlada skrbi z.a splošni interes, Karlova zadeva je, kolikor se tiče dinastije, urejena z ustavo. Končno je narodna skupščina z. večino glasov izglasovala zaupnico vladi. V senatu je general Avarescu protestiral proti nezakonitoti r.retaciji Manoilesca. v Bukarešt, 28. oktobra. (I^v.) V zvezi z afero Manoilesca je bil danes bivši generalki t al mi šef zrakoplovnih čet polkovnik Pavel Teodorescu pozvan k vojnemu sodišču. Pri njem so izvršili ludi hišno preiskavo in je verjetno, da ga bodo aprli, ker se domneva, da je ^ posesti tajnih šifer. Tudi bivšega prefekta v Jassyju Axenci, pristaša generala Avaresca, so klicali k policiji. Obdi lžili so ga, da je pred nekaterimi dnevi tiskal in ra da 1 tajen manifest. Policija je danes pridržala tudi še dve drugi c-seb . v Dunaj, 28. oktobra. (Izv.) Kakor se poroča iz Bukarešta, se bo vršila razprava proti Manoilescu pri vojnem sodišču drugega rtu ad nega kora pod vodstvom vojaškega državnega pravdni-ka Carapanesca. Kazenski zakon predvideva za tak postopek ječo do 5 let. Trdi se, da se je general Avarescu izjavil pripravljenega, prevzeli zagovor Mano lesca. v Pariz, 28. oktobra. (Izv.) V vili, v kateri sedaj stanuje princ Kari, se je izvršil mistoriozen vlom. Vratarja vile je v petek v kinu nagovorila u-kn ncnatia ženska in ga povabila na ajtrk. Od tedaj naprej se n, ničesar več spominjal. Ko pa se je z.opet zavedel, ga je bolela glava. Začel je sumiti, pregledal vilo ter ugotovil, da je izginila prinčeva korespondenca in njegovi intimni predmeti. Denar in dragocenosti so ostale nedotaknjene. Dva dni potem je vlomilec pisma zopet vrgel v pisemski nabiralnik. Policija je uvedla preiskavo. v Pariz, 28. oktobra. (Izv.) Kakor poroča »Petit Parisien« iz Bukarešta, je Bratianu Manoilescu, bivši romunski državni podtajnik, ki je bil te dni aretiran kot prenašaiec pisem romunskega princa Karla. Manoilescu bo izročer vojaškemu sodišču. ■MM koncentriral vojaštvo okoli Bukarešta. Smatra se, da bo Bratianu dal aretirati vod telja narodno Kiiittske siraiue Mania. Pariz, 28. oktobra. V razgovoru s solruJ-nikom »Ageuce tlavas< je iz„uwl romunski princ Karol, da smatra a naravno svoje pravo zahtevali da domovina izve njegove izjave, Ua se da narodu zakonita možnost, jili svol.ouno presoditi. Na vprašanje, kakšen učinek da uo imela aretacija Man siesca, je princ odgovoril, da smatra lo, kar st je zgodilo naravnost i>ot izzivanje in kot krši ev svobode ^.a v nega mnenja naroda, ki je edini upravičen izjaviti se o leh vprašanjih. S takim postopanj m je vlc a prevzela odgovornost, katere po.-kdice b, no padle samo na njo. Pariz, 28. oklobra. Briand je včeraj v ni i-nistisi eni svetu poročal o zunanji politiki. Med drugim je govoril tudi o romunskem princu Karlu. Njegove bivanje v Franciji francoski vladi ni posebno prijetno. Neče napraviti vtisa, kakor da bi pospeševala p. in-čeva prizadevanja ali da bi jih trpela. Priru-a smatra za Nemcem prijaznega in da bi s< e pride princ do vlade politi na orientaci j i >-munije napram Franciji laii o iz. re: n a. Kakor se sedaj doznava, je vlada že nameravala uljudno povabiti princa Karla da bi si bivališče izbral izven Francije. Ta namen '>a so končno opustili iz razloga, da bi princ če princu Kralu. Njegovo bivanje v Franciji še manj prijazen, kadar bi prišel do vlade. Razen tega nudi njegovo bivanje v Franciji francoskim oblastim sredstvo, da ga nalančn nadzorujejo. Strašen konec Sadje Princ'pes?-:- MafaSda. v London, 28. okt. (Izv.) Zadnja uradna številka, ki jo je prejela vlada o nesreči par-nika »Principessa Mafalda«, se glasi, da pogrešajo še 319 oseb. v Nevvyork, 28. oktobra. (Izv.) Italijanski poslanik v Rio de Jnneiro naznanja da je bilo rešenih 925 oseb, tako da jih je utonilo 331, med njimi kapitan, 14 častnikov in radio-uradnik. Med rešenimi potniki medkrova je 118 Sirijcev, 38 Jugoslovanov, 2 Avstrijca, 1 Madjnr, 1 Švicar, 1 Argentinec, 1 Uruguajec in 50 Špancev. v Gonua, 28. oktobra. (Izv.) Na vprašanje je Vaš dopisnik prejel odgovor od Navi-gazione Generale Italiana. da še ni mogoče navesti natančnega števila žrtev katastrofe. Na vsak način je izključeno, da bi bila resnična londonska vest ki govori o 319 žrtvah. Za-pisovauje po rešilnih ladjah brzojavljonih se- znamov rešenih oseb bo trajalo vse noč in šele jutri zjutraj bo mogoč pregled o številu žrtev. v London, 28. oktobra. (Izv.) Neki 1 u ič s parnika »Principessa Mafalda pripoveduj' Štiri ure smo se v plavajočem peklu borili /« življenje. V strašni paniki ni bilo mogoče razveza« rešilnih čolnov. Nekateri potniki sc skakali v morje, da bi se s plavanjem rešili. Pojavili pa so se morski volkovi, ki so plava-joče strahovito mrcvarili. Ko se je parnik potapljal, se je pripetila druga eksplozija, ki je ladjo dobesedno razklala. Morje se je treslo vsled krikov ranjencev in ljudi, katere so napadali morski volkovi. Drugi pripovedujejo, da so se trije rešilni čolni zapletli v vrvi in se prevrnili. V nekaterih čolnih pa ni bilo nobenih vejial Volitve v tV6tf\ico TOI. Zadnji dan glasovanja po pošti. Kdor hoče glasovati za obrtni odsek zbornice TOI po pošti, mora danes v sobolo ml-dati pismo na -pošto. Oddati mora seveda priporočeno. Vse, kar bi prisili riti volivno komisijo kasneje kot HO. oktobra ob 4. uri popoldne, je neveljavno. Dan (»Sobnega glasovanja pred volivno komisijo je nedelja 30. oktobra. Kdor hoče glasovati osebno, prinese selioj iakaznico in v mali kuverti (zaprto) izpolnjeno glasovnico. To izpolnjeno glasovnico odda komisiji. Voli se osebno v nedeljo od 8. dop. do 4. ure pop. Razume se. da ni nihče dolžan osebtio voliti. Ogromna večina voli po pošti. Lepe zagovornike so dobili naši SOS a rji v Belgradu. Po klopotcn v Politiki- se js oglasil ^Trgovinski glasnik«, ki je nedavno v polemiki z nekim zagrebškim listom tako vneto branil helgrajsko čaršijo List nastopa proti partizfiflstvu v zbornici, za kar smo tudi t ml: prepričani smo pa, da se gotovo ne bi j oglasil, če bi morali dobiti zbornico v roke naši najslabši gospodarji SOS arji po svojih »organiziranih trgovcih in obrtnikih«. Nova izmišljotina demokratov, i Do zadnjega poskušajo demokratje, da bi rešili v obrtnem odseku, kar se še da. Izmislili so si v včerajšnjih demokratskih dnevnikih debelo laž, da so dobili obrtniki v uradnih kuvertah od Zbornice TOI tiskane ! kandidatne liste z nosilcem Ogrinom. Pri tem seveda zavijajo ti Mntomazi svelohlin-ko svoje oči. Čisto jasnclje za vsakega mislečega človeka, da so to prazne izmišljotine, ki statutu za naslednjo dobo prevzame vcdslvo tega ravnateljstva Zato je protest g. Cobata, protiven interesom članov delojemalcev v tem zavodu. Pri sestavi novega ravnateljstva je minister uvaževal vse prizadete zavode in ustanove. Med seboj imamo predsednika Delavske zbornice, podpredsednika Trgovsko in obrtne zbornicc in tajnika Zveze industrijcev. Predsednik Delavske zbornice g. Čobal, ki protestira, da se Delavska zbornica pri imenovanju ni uvaževala, je sam tu živa priča, da je narobe res. Sestava našega ravnateljstva najbolj kaže, da se je g. minister pri imenovanju oziral na vso členovitost organizacij, tako delojemalcev, kakor delodajalcev. Očitki, ki jih danes neutemeljeno naslavljajo gospodje na ministra dr. Gosarja, lete nazaj na govornike same in tiste organizacije, ki jih gos|>odje v tem ravnata stvu zastopajo in so jih zastopali že v prejšnjem ravnateljstvu, o katerem si menda gospodje ne bodo upali trditi, da je bilo bolje ni pravičneje sestavljeno. (Cobal: Mi ga nismo imenovali.) Res ne, vi ne. Toda bili sle imenovani in h krivici, ki se je godila nam, ste vsa leta molčali. Ko ste imeli priliko, niste nam dali niti enega člana nadzorstva, ampak site mesto izpopolnili s svoiim človekom. Gospodje, zgodovina prvih let tega zavoda Vam je vzela legitimacijo za današnje proteste. Po tej uvodni polemiki so se vršile volitve mirno in tiho. Za predsednika je bil z glasovi večine izvoljen urednik Mihael Krek, za podpredsednika iz skupine delodajalcev soglasno izvoljen industrijec Anton Roj i na, iz skupine delojemalcev z večino glasov Srečko Zumer, predsednik Jugoslovanske strokovne zveze. V ožji upravni odbor so bili izvoljeni dr. A d o 1 f G o -lja, tajnik Zveze Industrijcev za delodajalce in slavec O š 1 a g Josip za delojemalce kot člana, kot njuna namestnika j>a Vinko Resman in Ivan G a j š e k. V rent ni odbor so prišli za delojemalce Seme n i č Andrej in G a j š e k Ivan kol člana, Josip G o s t i 11 č a r in Srečko Zumer kot namestnika, za delodajalce pa Ivan O g r i n in Franc Ravnikar kot člana, Miloš H o h n j e c in Jernej L o ž a r kot namestnika. Novoizvoljeni predsednik se je najprej toplo zahvalil dr. Adolfu G o 1 j i kot dosedanjemu predsedniku. ki je vselej z najboljšim uspehom nastopal za koristi zavoda in odločno podpiral strem ljenje za koristno reformo tega urada. V tem oziru imamo v delu dosedanjega predsednika svetal zgled, ld ga bomo z vsemi močmi skušali posnemati. Predsednik je zagotovil, da bo vodil seje z objektivnostjo, ki je potrebna za uspešno združenje in soglasje moči, kakršno zahteva ugled in visoka naloga te največje in najmočnejši' socijalne ustanove v Sloveniji. Vabi in prosi vse člane ravnateljstva, da bi z iskrenim veseljem in najboljšim namenom sodelovali v vodstvu zavoda, da čim pre:e izvršimo potrebne reforme in u postavimo redno, izvoljeno upravo. Predsednik je ob pol eni zaključil sejo. SEJA NADZORSTVA Takoj po seji ravnateljstva se je v predsed-slveni sobi vršila prva seja novega nadzorstva. Po Statutu zavoda je sejo otvoril predsednik ravnateljstva g. Krek. Prisostvovali so vsi člani. Za delodajalce: Mihael Rožanc, Franc Za vodnik in Musar I.; za delojemalce Božič Ivnn, Peter L o m b a r d o in B e r d a j s I. Za predsednika je bil izvoljen tiskarnar Mihael Rožanc, za p"drire'''ed";kn -v, i-n»i ■•kus samoumora Razen vsebine teh dveh lako-ničnih depeš, smo izvedeli še sledeče podrobnosti: Mladi, komaj 25 lel stari Oskar Kastelic po poklicu trgovski potnik, je imel že dalj časa ljubav-no razmerje s 24 letno natakarico Marijo Kleinovo il Kranja. Pred dobrima dvema tednoma je izginil mladi Kastelic z doma, ne da bi komu kaj sporočil, kam namerava. Odšel je k svojemu dekletu v Kranj. S Kleinovo je Oskar napravil nato več izletov z avtomobilom na Bled in drugam. Živela sla sploh razsipno. V petek sta oba odšla v Zagorje ob Savi, kjer sta si najeta prenočišče v gostilni Kovač v Toplicah pri Zagorju. Zvečer sla še popolnoma inirno použila večerjo in izmenjala n.ed seboj le nekaj brezpomembnih besed. Nato sta odšla v skupno sobo. Gostilničarka se dalje ni zmenila zanju, ker sta napravila oba nanjo utis boljših ljudi. Včeraj, v petek, ob polšestih zjutraj, pa so domači nenadoma začuli iz njune sobe lii za po redne revolverske strele, tldrli so v sobo in našli notri Marijo in Oskarja, vsa krvava in nezavestna m tleh Poklican je bil takoj zagorski zdravnik dr Zamik, ki je ugotovil cla je Marija že pod- lf\rrl , Strel Novo solsko poslopje v Bevkah pri Vrhniki, ki je bilo slovesno blagoslovljeno 16. oktobra, šola je ena najlepših in najmodernejših zgradb te vrste v Sloveniji. V.črle je napravil ing. Rud. Škof, delo pa je izvršila »Prva slov. zidarska zadruga«. To lepo poslopje jeomogočila velika požrtvovalnost Bevčanov samih, polno razumevanje pa je pokazala tudi vrhniška občina. drugi j« srce. Kastelic pa si jo s strelom pognal kiogljo v desno sence. Truplo Marije Kleinove so nato prepeljali v zegorsko mrtvašnico, Kastelica pa je obvezal za silo dr. Zamik, nakar so ga s prvim vlakom pripeljali ob desetih dopoldne v Ljubljano, kjer ga je na kolodvoru prevzel rešilni voz in ga prepeljal v javno bolnico Rana Kastelica po izjavi dr. Zar-nika ni nevarna iu je upanje, da bo še ukrfeval. Kakor sklepajo, je Kastelic najbrže dogovorno ustrelil najprej Kleinovo, nato pa skušal usmrtiti še sam sebe. Ostala podrobnosti o tragičnem dogodku še manjkajo. Železniški promet med aosno in Hercegovino prekin en. Podrobnosti o težki železniški nesreči v Herce govmi, Zel^niška nesreča pri Bradini v Hercegovini. o kateri smo žc* včeraj poročali, je povzročila, da je promet med Bosno in Hercegovino in seveda tudi med Bosno in Dalmacijo, začasno prekinjen. O nesreči sami se poročajo sledeče podrobnosti: Most med postajama llradina in Brdjani, ki je bil narejen čez globok prepad, je bil poškodovan že ob priliki nedavne železniške n> sreče, pa ga niso popolnoma popravili Ko je usodni vlak vozil čez most, se je pri enem vagonu zlomila os Ta vagon je takoj skočil s tira in potegnil za seboj še 6 vagonov Vagoni so udarili ob stran mosta, ki se je podrl v dolžini 12 metrov in vagoni so z velikim ropotom padli v globino ter polegliili za seboj tudi lokomotivo. Slišili so se še obupni klici, nakar ej nastala smrtna tišina. Takoj so bili 7. vseh postaj poslani vlaki na p moč. Pričeli so odkopavati premog, s katerim so bili naloženi vagoni, in pod ruševinami so našli mrtvi trupli sprevodnikov Ilije Jo. 'oviča in Milenka Ura-beže Kurjač Simo Čuniagič je težko ranjen Srečno je odnesel življenje strojevodja Zaplotski. ki je ohranil prisotnost duha m je v zadnjem trenutku skočil z lokomotive. Materijain;i škoda je ogronuia. Upajo, da bodo most popravili v desetih dneh, nakar bo zopet otvorjen redni železniški promet. Fant: Gospod profesor, ali veste, kaki se imenuje la cvetlica?« Profesor premišl juje ... Fant: Kravji rep je. Profesor: Saj sem vedel, da je redka rastlina M o! konf ln laz. Pripovest iz časa. ko sem bil paglnvec. (Paul Keller. — J. Pucelj.) Jaz v šolo nisem hodil — jahal sem! To sem si lahko privoščil, zakaj imel sem konja, ki ni znal računati. Vsaj za zavite ovinke indirekt-nega sklepnega računa ni nikdar prišel. Pri »de-se t um eni delavnem času«, je delalo po mislih mojega konja znanih ?šest delavcev« pri znanem »jarku« vedno desetkrat tako dolgo kot pri eno-urnem Ta konj se je Imenoval Reinhold Sander, je bi' dve leti starejši in dvajsetkrat tako močan kot i jaz, sicer pa najdobrodušnejši šolar na vsem svetu Vsako jutro se je prikazal moj konj v mojem slanovanju pri starem očetu, si je hitro zmnšil jabolko ali kar je sicer ležalo druge jedi na okno-vi polici v hlačne žepe, nie naložil na svoje rame in oddirjal z menoj proti šoli, kjer me je na mojem prostoru rahlo odložil. Zato sem svojemu konjiču pri računski uri nastavljal uloinke brez napake. Nekega lepega majnikovega jutra sem ravno ; jahal v šolo, ponosno kot Darij v bitko, ko naju j je srečal mož. ki sva ga po prvem tehtajočem pogledu ocenila za »mestnega škrica«. Za »mestnega škrica« je veljal v moji vasi sredi polja, grmovja in travnikov kratkomalo vsak mestno oblečen človek, ki se je pokazal v naših mejah. »Oho, oho,« se je začudil tujec in naju motril, »kam pn, knm?« »v Solol' sem rekel in zmagovito zamahnil s svojim širokim ravnilom kakor z bojnim mečem. »Pa dečko, zakaj ne greš peš? Kaj ne moreš hoditi?* »Bolje koi vil« sem rekel d rano. Tujec se je razsrdil in je nahrulil mojesa konja: »Vrzi doli cepca! Se vendar ne boš z njim mučil.« Moj konj je strese! grivo in prlinil sopar iz nozdrvi Potem je rekel: »On mi da prepisovati naloge iz sklepnega računstva, in sploh vas lo ligo briga. • Zdaj je tuji popotnik zdivjal in je hotel s svojo tanko palico mojemu konju prikopati eno čez takoimenovano stegno. Ta pa je brcnil nazaj, udaril v lužo, oškropil tujca od vrha do tal in se spustil z menoj v galop. Ko sva bila že oddaljena, sem začel peti z ljubkim, čistim glasom: Mesfcii^ Skric! Mestni škricL in moj konj je prhal in prhal razločno na besedilo: : mestni skric! mestni škric!- Ta dan pa smo imeli prvo uro zgodbe Svetega pisma. Ker sein se bi! pozabil naučiti se zgodb, sem se hotel prednosti, da bi jih smel razlagati, odpovedati, in sem zato koj od začetka ure prosil učitelja, da bi sme! »ven« Godrnjal je nekaj o »večnem letanju" in me pustil ven. In stopil sem tri četrt ure dolgo »ven-. Ko sem si mislil, da je svetopisemska nevarnost že mimo. sem se približni spet previdno vratom šolske sobe in slišal sledeče menjavanje misli: •-Ne pravi se Putifarjeva žena, ampak Potifar-jeva žena.« »Gospod šolski nadzornik sem slišal skromno omeniti našega učitelja, »pri nas v katoliškem Svetem prfsmu se piše žena z u«. Meni pa je postalo naenkrat na vratih šolske sobe tako tesno pri srcu, da sein mislil, zdaj moram |>u zares ven stopiti. Torej sem zginil še za pet minut na dvorišče, potem pa sta me gnala čut dolžnosti in neka mračna slutnja v razred. Sveta nebesa, naenkrat pričujoči okrajni šolski nadzornik je bit resnično najin »mestni škric«. Komaj me je zagledal, je že tudi -skrivil svoj prst, pcmigal in rekel: »Pridi, pridi sem, ti kratko-lasec!« »Kje si pa bi! dozdaj? me je nahrulil. Rekel sem, da sem samo malo ven stopil. »Mnlo ven stopil — tako! Ti švigelj! In več kot pol uro sem že tu. Kje si bil tako dolgo, nepridiprav — he?k Nekaj sem jecljal o neprilični trebušni bolezni, ki jo imam; on pa me je zgrabil za ušesa in jih je začel na skrajno netočen in nadležen način navijati. Kljub (emu sem slišal, kako je moj keni liho pa jezno zasopihal, zakaj moj konj me jo ljubil. Dobil sem še nedoločno število zaušnic in potem sem se lahko usedel. Gospod šolski nadzornik je imel zdaj gro-movil svarilen govor o surovosti vaških otrok nasproti tujcem, ki sem ga poslušal z zunanjo skru-šenostjo in notranjo vnemam ostjo. Ob sklepu je rekel: Mali cepec tam je tako len, da noče hoditi v šolo; 011 jaha na oni dolgi, močni žira t'i in mu daje zato prepisovati računske naloge.« Uničujoč pogled je zadel našega srčno dobrega učitelja. »Gospod šolski nadzornik. Reinhold Sander je eden mojih najslabših računnrjev, toda sicer dober dečko, t Vse lo 11 i veljalo ilič: »Sander, pridi ven k labli! Vzemi kredo in piši; (1 delavcev deia pri jarku 175 111 dolgem, IH m širokem, % m globokem 18 dni pri deset-umem delavnem času na dan. Kako dolgo bo de- lalo 25 delavcev pri jarku. POO 111 dolgem. 1 m šrokeni in pol metra globokem, če dela o 5:unc !>o osem ur na dan?« O ti ubogi konj! Videl sem. kako se je nje. gova griva naježila. kako je težka s.ipa prodrla skozi njegove nozdrvi, in so se njegove noge tresle. Toda gospod okrajni šolski nadzornik je bil svoj račun naredil brez telegrama. Kajti, če , bil moj konj poklican k tabli, je veljala sledeča tele-graflja: Jaz nastavim svoje pisalo iz škrlice ostro kakor za piko na škrilasto tablico (pomeni: Reinhold, ta člen moraš postaviti nad uloinkovo it o) Naredim cvilečo dolgo črto (pomeni: lo pri-de pod ulomkovo črto). Enkrat pokašljati pomeni: zdaj moraš krajšati. Dvakrat pokašljati pomeni: se da še naprej krajšati. Smrkati pomeni: stvar je napačna. Kratko strganje pomeni: vse prav. Čudež se je zgodil: Reinhold Sander je Izračunal težko nalogo popolnoma pravilno. Ko je gospod šolski nadzornik, ki ie med tem dalje iz-praševal, videl na labli pravi rezultat, se je začudil in rekel učitelju: »Saj potepin zna računati!« »Eden mojih najslabših računarjev, toda sicer —« »Zo dobro; vidim, računstvo gre.« In napisal je za učitelja dober red v protokol Razpoloženje šolskega oblastnika se je sploh vidno sprevrglo no boljše, in predno je ob |x>l II od-šel, je privil mojega konja in mene samo še enkrat čisto polahko iu nežno za ušesa in se je potem v milosti ločil. Ko je ob 12. uri šola minula, sem zasedel 2>nei>ne novice KOLEDAR. Sobota, ^i) oktobra. Ida. Narcis. Solnce vzide ©b G.38 zjutraj in zaide ob t.51 poj). » * * ir Zadnji dan jo danes, da morete oddati na poŠto priporočeno glasovalne listine za obrtni odsek Zbornice TOI. Ne dajte, da bi žel kak glas v izgubo! Opozarjamo, da oddajte danes vse naravnost na naslov volivnega odbora, kol je na zunanji večji kuverti. ir Diplomske izpito na zagrebški pedagoški šoli so položili sledeči kandidati ozir. kandidat in je: Bačič Mirko, Bežek Mila, Javšovec Fran, Kecelj Minka, Kosi Emu, Koreno Riko, Lečnik Angela, Mlačnik Ignacij, Prosenc Ivanka, Pirkmeier Ljuba, Rožman Mukslm, Senčar Ljudmila, Slapšak Jerica, Strmšek Slavko, Turk Fortunat, Verbovnik Marta, Zoreč Francka, Zargaj Tomo, s. Bernardetta No-vačan. s. Emanitela Zunkovič. k Iz srednješolsko službe. Nastavljeni so: Rihard Aplenc na učiteljišču v Kastvu, dr. Friuvc Člbej in Mavrlcij Bergant na moškem učiteljišču, dr. Stanko Gogala pa nn ženskem učiteljišču v Ljubljani. Franc Kumar je nameščen za učitelja risanja na učiteljišču v Mostam. ir Kinetijsko-naduljcvalni tečaji. Z ozirom na prometno zveze se začetek razgovora o podrobnem delu v letošnjih kmetijsko-nadaljevalnih tečajih v mariborski oblasti v nedeljo, dne 30. oktobra določa za 11. uro dopoldne. Razgovor se vrši na vinarski šoli v Mariboru in je predviden za vodje takih tečajev, ki so bili z okrožnico obveščeni. ir Smrt bivšega ministra. V Tuzli je nenadoma umrl bivši muslimanski minister Sefkija Oluliič. V naši notranji poliUki je igral veliko vlogo v času, ko Jugoslovanska muslimanska organizacija se ni bila razcepljena. Pokojni Gluhič je bil več let tudi tuzlanski župan, sedaj pa je bil član oblastnega odbora. ir Cesta Kamnik-Goritjigrad zopet vporabna. Z ozirom na svoječasno opozorilo, da je okrajna cesta Gornjigrad—Nova Štifta—Kamnik vsled [topla ve močno poškodovana in vez pretrgana, se objavlja, da so cestni objekti popravljeni in je cesta z vozili zopet vporabna. ir Žrebanje efektne loterije Invalidskega doma v Trbovljah, -e vrši v nedeljo, dne 30. okt. t. 1. v Delavskem domu, Srečke, ki ne bodo polom pošte ali drugače plačane do 29. oktobra ne morejo zadeti. Cenjeno, ra pečevalce prosimo, da nam neprodane srečke nemudoma vrnejo. Žrebna lista se objavi tekom S dni, a dobitki se bodo delili j>o preteku 8 dni po žrebanju. — Odbor. ir Lepa jesen. Ga. Marija Meznaršič nam je poslala iz Novega mesta lep šopek zrelih, rdečth jagod, ki so še v tem poznem času dozorele na domačem vrtu. Vse polno pa jih je še v cvetju. ir Znameniti zgodovinski dnevi: 29. oktobra: je Narodno veče v Zagrebu proglasilo neodvisnost avstroogrskih Jugoslovanov. — 1905. se je otvoril v-Ljubl.jani hotel Union . — 1896. so pri Sv. Krištofu v Ljubljani odkrili Praprotniku spomenik--- 1911. so bili Italijani v Tripolisu poraženi. — 1912. so Bolgari premagali Turke pri Lile Burgasu. Črnogorci zasedli Peč, Srbi pa Prizren. — 1056. se je v Haggerstonu pri Londonu rodil angleški zvezdosloveo Edmund Halley. Bil je profesor geometrije v Oxtordu, pozneje pa ravnatelj Green-wich-ške zvezdame. Napovedal je vrnitev kometa za 1754 , ki je dobil po njem ime. — 1783. je v Parizu umrl matematik in filozof Jean le Rond d'Alembert. Napisal je številne razprave, matematične in modroslovne vsebine. — 1507. se je v Piedrahiti rodil španski vojskovodja in državnik Suknje, ki jim m enakih tako po fini kvaliteti blaga, elegantni izvršitvi in nizki ceni — dobite samo pri tvrdki OPBSP - IjubMana Fernando Alvarez de Toledo vojvoda Alba. Bil jo najslavnejši vojskovodja svoje dobo. ir Strokovna organizacija glasbenikov. Te dni se je vršilo v Belgradu zborovanje glasbenikov-nameščencev. Na tej skupščini so sklenili, da glasbeniki ustanovijo svojo organizacijo kot strokovno sekcijo Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije«. V vseh večjih krajih se ustanove krajevne sekcije glasbenikov, ki se nato združijo v enotno združenje. Vsa potrebna pojasnila morejo dobiti interesenti pri osrednji upravi Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« Zagreb, Gajeva ulica 82. ir Kongres železniških upokojencev. V nedeljo se je vršil v Ljubljani kongres združenih društev železniških upokojencev. Tega kongresa so se udeležili delegati iz Subotice, Sarajeva, Zagreba in Ljubljane. Na kongresu, ki je trajal cel dan, se jo razpravljalo o nadvse obupnem stanju železniških upokojencev vseh vrst in invalidov. Začrtale so se smernice, po katerih so bo delovalo naprej. Sprejela se je tudi resolucija, katera se odpošlje na vsa merodnjna mesta. Odposlale so sc tudi tri brzojavke v Belgrad. ir Zavarujte se proti požaru in toči! Kljub ponovnim opozoritvam prihajajo noprestano na Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa prošnje raznih pogorelcev in onih, ki so trpeli vsled toče. Kor po obstoječih predpisih za podpiranje takih prizadetih nimamo na razpolago nikakih sredstev, ponovno opozarjamo, da od strani Rdečega križa ni pričakovati za pogorelce in po toči prizadete ni-kake pomoči. — Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa. ir Predavanja Rdečega križa za ognjegaseo. Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa priredi 11,ajdi nazaj v šolo! Tam bosta povedala go-■podu učitelju, kaj sta naredila. On vaju bo kaznoval kot bi z očmi trenil. Jaz grem zdaj tu v gostilno po svojo reči. V četrt ure bodita pred go-stilnot Gorje vama, če ne spolnita mojega povelja!« Sla sva proti šoli nazaj. Da, priznati moram, Jel sem peš; nisem jahal. Skrivaj sva so splazila v šolsko sobo. Bila je ftsto prazna. Pa učitelj naju je kmalu opazil. »Kaj pa hočeta še?« Tedaj sem jecljal, dn sem pozabil svoje ravnilo. Ravnilo je bilo najvažnejše od v««* mojih šolskih potrebščin, kajti prvič sem ga rab.il kot orožje in drugič za prosloročno risanje. »Le pojdita domovje rekel Učitelj. Tedaj Sem mislil, da ga moTava ubogati in mu ne smeva dalje prizadevati kake žalosti, in šla sva. Mojemu konju pri tem ni bilo popolnoma dobro. Pa zunaj sem ga poučil o svojem bojnem načrtu, in šla sva torej pred gostilno, kjer sva začela pred vrati jadno tulili. Jaz sem bridko jokal, in inoj konj si je neprenehoma gladil stegno s svojimi kopiti. Gospod šolski nadzornik je jirestrašen planil ven No, ne tulita tako! Mi bosta vso vas vzdignila po koncu. Učitelj vaju je pač malo preveč kaznoval?« Tulila sva še glasneje. »Dečka, bodita tiho! Da vaju je tako hudo kaznoval, toga jaz nisem hotel. No, jenjajte že vendar s svojim tulenjem! So vendar ljudje v gostilni. Kaj si bodo mislili?«- Moj konj je naravnost kričal. Šolskemu nadzorniku je bila slvar grozno mučna, kajti bil je šele svojo službo nastopil in ni hotel priti v sloves, da je mučitelj otrok. Tedaj nama jo podaril 10 vinarjev, rekel, da sva sicer čedna otroka, tudi pridna v šoli, da sva mu naredila veselje; le v prihodnje naj se na cesli bolj uljudno obnašava, zdaj takoj mirno domov greva in si za 10 vinarjev kaj kupiva. Tistih 10 vinarjev je vzel konj v upravo in je za nje jKipoldne kupil tri cigare. Vsak je kadil ono. tretjo sva kadila skupaj. Sedela sva na našem hribu, gledala proti okrajnemu mostu in pela iz polnih pljuč- »Mestni škric! — Mestni škrick ir Z doma je pobegnil v nedeljo, dne 28. okt. 18. 18 letni Mnrtln Žohur od Sv. Jederti nad Laškim. Fatot je nekoliko slaboumen, srednje velik, suh, kostanjevih las, v prazniški obleki s temnokrižarto suknjo, rjavkastimi hlačami, zelenkastim klobukom. Pri sebi ima molek in mašne bukvlce s svojim imenom. Kdor bi kaj vedel o njem, nuj sporoči njegovemu očetu: Jerneju Zoharju, kmetu, Sv. Jedert, pošta Laško. ir Ciganska* nadloga v Slovenski Krajini. Menda nobena druga pokrajina v Sloveniji ne trpi toliko od ciganske nadloge kakor Slovenska Krajina. Tudi sosedna Prlekija je ciganom zelo priljubljena. Tu so cigani zelo predrzni in kradejo kar na debelo. Kakor poročajo iz Črensovc, so tam vlomili v eni noči na treh krajih: pri posestnikih Martinu Horvatu, Martinu Tumpi in Ivanu Gabor-ju. Pri vseh treh so odnesli razne obleke, živil, orodja iu nekaj gotovine, v skupni vrednosti 2200 dinarjev. Vlomov so osumljeni trije mladi, bosonogi cigani, ki so se klatili zadnji čas okrog Čren-sovec. ir Mednarodni slepar aretiran v Zagrebu. V Zagreb je dospel včeraj teden lesni potnik \. Schlesinger in se nastanil v hotelu Royal«. Takoj prvi večer je napumpnl hotelskega nočnega portir-ja za t (M) dinarjev, češ, da nima nič jugoslovanske valute pri sebi. Pod isto pretvezo je izvabil od glavnega porlirja vsoto 1178 Din. Kot plačilo dolgov in hotelskega računa pa je izročil porlirju ček na »Banco Commerzialec za 2500 lir. Ko je hotel portir dviitrnili na ta ček denar, so mu v /Jugoslovanski banki« povedali, da je ček ponarejen in dn je nasedel sleparju. Portir je ovadil sleparja policiji. Medtem je Schlesinger že odpotoval, vendar pa so ga prijeli v Ogulinu. ker je tam zopet ogoljufal nekega trgovca za večjo vsoto. Schlesingerjn so prepeljali v Zagreb, todii na zagrebški policiji pa se jo Schlesinger naenkral zgrudil nezavesten na tla. Iz njegovih zapiskov so dognali, da je zavžil večjo dozo veronala. Schlesingerjn so poslali nato v bolnico. Iz prstnih odtisov so dognali, da je domnevni trgovec Aleksander Schlesinger identičen z dolgo zasledovanim mednarodnim sleparjem Ar-turjem Schlesingerjem. Schlesinger ,ie star 37 let in ima že od 1 1912 stalne silnosti s policijo radi poneverb in sleparij. Svoj delokrog je imel Schlesinger večinoma na Hrvatskem, zlasti v Zagrebu. Zasledujejo ga pa tudi razna sodišča v Avstriji. Schlesinger je izvršil pred meseci več goljufij tudi v Ljubljani. Tu je ogoljufal med drugim neko lesno tvrdko za večjo vsoto denarja, dalje je ogoljufal nekaj podjetij tudi v Slovenjgradcu. Po izjavah zagrebške bolnice ni upanja, da bi Schlesinger ostal pri življenju. k Skrivnostna smrt. V Šibeniku so našli na ulici pod oknom njegove sobe mrtvega 20 letnega Blaža Cvifannviča. Niti stariši, niti policija ni mn<'i: ur\ lov:'.'. kako ni':'. ' nič umrl. Snmoumor je izključen. iT Dve smrtni obsodbi v Tuzli. Te dni se je vršila v Tuzli sodna razprava proti Milošu Mimiču, Savi Markoviču in Jovi Milovanoviču. ki so bili obločeni, da so umorili Stojana Miloševiča. Milova-novie je bil oproščen, Mimič in Markovič sla pa bila obsojena na smrt na vešalih. Oba sta obsodbo sprejela čisto hladnokrmo, Markovič se je poleg tega še glasno smejal. ir Brata svoje ljubimke ustrelil. Kmečki fant Stanko Stanešič iz Bosanskega Samca je hote! obiskati pred nekaj dnevi svojo sestro Stevo Petrovič, poročeno v Dolnji Slatini. Ko je slopil v hišo, je našel svojo sestro vinjeno v družbi njenega ljubimca. Ker je radi tega Stanešič trdo prijel svojo sestro, se je vnel med njim in Stevinim ljubimcem hud prepir, ki se je končal s tem. da je ljubimec polegnil iz žepa revolver in s strelom težko ranil StaneSiča. Prepeljan je bil v bolnico, vendar ni upanja, da bi okreval. ir Smrten skok 77 letno starke iz drugega nadstropja. V četrtek je izvršita v Zagrebu samo-umor 771etna Slovenka Marija Obajdinova, rojena v Vipavi in pristojna v- Jezerane pri Brinjah. Obajdinova se je pognala'skozi okno drugega nadstropja ustanovne bolnice na ulico in obležala na mestu mrtva. Obajdinova je bila po poklicu perica in je bila pred tednom dni prepeljana iz bolnice na Reki kol naša državljanka v zagrebško bolnico. Iz njenih besed prod samoumoroin je sklepati, da si je vzela življenje radi ležke bolezni. ■A* Nagrada na Blažiča. Na drznega defrav-danta Roberta Blažiča, ki je pri »Jugoslovanski j tekstilni tvornici Maulner d. d.« v Zagrebu, dne 25. oktobra 1927 poneveril znesek 365.351 Din v je razpisana nagrada v iznosu deset odstokov najdene vsote. Robert Blažič je star 32 tel, doma je iz Goriškega in je italijanski državljan. Z njim je pobegnila, kakor smo že poročali, tudi njegova žena, 25 letna Terezija, roj. Zivkovič in doma iz bjelovarskega okraja. -k Bolnim na živcih ter duševno bolnim povzroči izredno mila naravna »Franz-Josef -gren-čica dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Glasom izkušenj slovitih zdravnikov za živčne bolezni se najnujnejše priporoča poraba »Frani-Josel« vode tudi pri težkih obolenjih moŽgnn in hrblncgn mozga. Dobiva so v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. OBLAČILA TVRDKE J M A ČUK Ljubljana. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. ir Obleko komično čisti, barva in plisira tovarna Jos. Reich. Ljubljana. ir Sfenicol najboljšo sredstvo proti stenicam dobite samo v drogtfriji Kane, Židovska ulica. Jedel bom na vsak jih petek, delavnik, nedeljo, svetek, o Božiču, za Vse svete jajčje _ same (Dali;: prlh.) POČASTITE SPOJIN dragih pokojnih in našili zaslužnih mož z nagrobnimi listki "Jugoslovenskc Matice«! Cfutoljana © Ljubljanski obrtniki! Se danes jc čas, da oddaste po pošti glasovalne listine volivnemu odboru. Jutri je mogoče glasovati še osebno pri volivni komisiji zbornice TOI. Danes še lahko prinesete v tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna, svoje glasovalne listine, da se za vas oddajo na pošto. 1'oagilirajte med znanci, da ne gre noben glas v izgubo. © Recepcija na češkoslovaškem konzulatu ob priliki proslave narodnega praznika je bila prav prisrčna. Častitali so knezoškof dr. Jeglič, veliki župau (b- Vodopivec, general Kalafatovič, prorek-tor dr. Lukman, vladni komisar Mencinger, .!r. Ml-lavec za oblastni odbor, dr. Mohorič za »Prosvetno zvezo«, dr. Rus za zdravniško zbornico, dr. Bilimo vič za Ruse, dr Majaron za odvetniško zbornico. Miha Krek za uredništvo ■•■.Slovenca: ter zastopniki raznih organizacij in korporarij. Zvečer se je v Filharmonični dvorani vršila proslava za občinstvo Te proslave se je udeležilo prav lepo število prijateljev Jugoslovansko-češkoslovaške Lige in Češke obci. Proslavo je otvoril g. konzul Resi, k! je v kratkih stavkih poudaril pomen češkoslovaškega narodnega praznika. Nato je g. učitelj Vo-tava recitiral Lukavskega prigodnico bratstvu med Čehoslovaki in Jugoslovani. Sledil je slavnostni govor dr. Ivana Laha. nakar so izvajali g. K. Rupl in gdč. Novakovičeva, Val,jalova in Vedralova razne koncertne točke iz Smetane, Dvoraka, Suka in Novaka Od zastopnikov oblasti so bili na koncertu navzoči v zastopstvu g. vel. župana vi. sv. dr. Andrejka, mestni komisar dr. Mencinger, general Kalafatovič, dalje dekan univ. prof. dr. Bili-movič. univ prof. Kriti in drugi. Akademija JČL je. uspela v vsakem oziru povoljno in občinstvo ni štedilo z aplavzom. © ITmrla .je včeraj 28. I. m. gospa Josipina Božič roj. Šinkovec, mati dr. Mirka Božiča in inž. Cvetka Božiča ter tašča g.' Toneta Kosa. Bila je skrbna in blaga mati ter vzor krščanske žene. Pogreb blage rajnice se vrši v nedeljo popoldne ob pol 1 iz Streliške ulice št. 29. Naj počiva v miru! Preostalim naše iskreno sožalje! O Cerkvena glasba v stolnici. V nololjo na praznik Krislusa Kralja se bosta v Stoln"i pri slovesni službi božji ob desetih izvajale siedeče s]- perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ig. 2 a r g I, pri nizk! ceni, Ljubljana, Sv. Petra cesta. , s, .Kočevske volitve, DR. SAJ0V1C - OBČINSKI GOSPODAR. - DR. SAJOVIC PA »BEDNO LJUDSTVO" — PAVOVO PfiRJE. — NJEGOV AGITATOR PROTI NJEMU. — IN SE TO IN ONO. • k. »i jn.iu nt vo:-;j< . ] :■■'■> 'nc " . _ - ____ __ . c. ,v< . Čim bolj se bliža 30. oktober, tem bolj, so povstnije ,boj za občinsko upravo Na oni sirani stoj^f SLš s svojim poštenim imenom in Nemci, na driTcu stvarti ' dr. Sajovic, pVott kateremu se je Upi1 M vsa kočevska iaviiOBt. Da so zgorajomenje--ne stvanke upravičene nastopiti proti dolu in delo-_.va,nju dr, Sa.jovica, liočemo lo dokazali na p od Jas i nepobltnih dejstev, volivci pa naj sodijo. lir. Srijbvic obfinsko f/ogpbmrrs/iut. Ko je dr. Sajovic sedel lia županski stol, je dobil /424.000 dinarjev rezerve, sedaj ima Se 8O.O0O Din, kakor ie sam povedal. Za kaj je šlo 344.0 Dih? Povedali pa moramo, da je bila tista rezerva ohranjena za tlakovanje ceste od kolddvora do Dijaškega doma. Pred trenil leti so pač merili cesto podolgem in počez, a cesta še danes, ko.so. minula tri leta županovega plodonosnega dela, še ni tlakovana. Pravite, g. Sajovic, da ste znižali občinske doklade bd 300 na 30 odstotkov. Ko bi bili vsaj tiho o tej Stvari. Kdo pa plačuje tistih 80 odstotkov doklad? Uradnik in delavec; proste so pa banke, fabrike, veletrgovci in veleposestniki. Doklade so vendar le na vino, pivo in meso, 'in s temi dokladami retvih ljudi ste upravljali občino. Kako ste gospodarili g- Sajovic z vodo in pa elektriko? Pred vašim nastopom kot neome;en go- spodar je bila voda skoraj brezplačna; .lanes jo j Ne ^ osebno <>W. poslanec Peterlin In trgovec Krefcse. Tistim, ki si sedaj utikfijd pavovo pero, se menda ni ljubilo iti. — 8. Minister dr. Clnsar se ie a njemu lastno odločhoslfo zavzel za gimnazijo. — Vi, dr. Sajovic, ste odposlanec v Glavni odbor radikalne stranke v 1'elgradu. Zakaj se niste obrnili jianj ? Največ kroglic pa upate dobiti, ker ste se tako j-junaško« spustili v boj zoper Nemce. Tt se se vam pa smejejo, ker hranijo vse tiste obljube (pisave, prosiVno), ki ste jih obetali s svojim podpisom prt prvih državnozborskih volitvah, in listih 16 točk, s katerimi ste moledovali pri njih za mirno »sožitje", ko vam je primanjkovalo denarja v Mestni hranilnici, ker so si Nemci ustanovili lasten denarni zavod. Slov. ljudska stranka jim ne obljublja nič; njeno pošteno ime In brezmadežna preteklost jamčita, da priznavamo vsakemu vse pravice, ki mu gredo. Delavci! Kaj je dr. Sajovic za vas storil? Rudarji! Je dr. Sajovic izpolnil vse obljube, ki vam jih je dal? Ne! Za hlačke in srajčke nobene kroglice! Uradniki! Boste zaupali kroglice možu, ki je poležal take »sijajne gospodarske in pa socialne za občinske volitve, ki se vršijo dno 11. decembra •in sicer bodo te list«' vložili) socijalisti, najemniki združenih o 1 Din. —- Prav posebno pa ste ponosni na kanalizacijo in olepšavo mestu. Za to bo-dete brez dvoma dobili spomenik ali v »SaUzipfu«, alt pa na travniku pred osnovno šolo kjer boste lahko priča tisli kanalizaciji, o kateri govorile. . •bedno Ijveilvo.« Najbrže si mislite pod tem imenom liste reveže, na katere teče voda skoz sprhnelo streho, Knjfeževe delavce, rudarje, mestne delavce in siromake sploh. Kaj ste za te storili? .Ali mislilo, da se odpravlja in lajša socijalna beda s tem, da se jim delijo za volitve srajčke in hlačke in čeveljčki? - Ustanoviti hočete posredovalnico za delo. Potrebna je tu mi bi vam verjeli, da se nisle spomnili Šele zadnji teden pred volitvami. f. G. Sajovic! Kočevje mora imeli bolnišnico! To.vprašanje sle rešili takole. Vaš Dijaški dom je Izgnal orožnike iz Vcnuševe hiše. orožniki bolnike iz bolnišnice in stvar je bila rešena Bolniki lahko -Ježe in mro doma. kaj ne? c Tudi gimnazija vam ne da miru. Tudi to pavovo pero si hočete nekam zatekniti, ko ste se s tisto pliikalirano brzojavko Dr. Sajovic — Kočevje" tako neusmiljeno osmešili. - Kdo ie rešil V. rn/.red. čisto na kratko: 1- Brzojavko o'.' zastopstva v. Belgrad je podpiral kočevski krajevni (tabor Slov. ljudske stranke. — 2. V Belgrad sla šla ne! Vsi, vse kroglice y 1 skrinjico, ki je SLS! . VoHime sleparije! Naša skrinjica je prva in ne druga kamor hoče zvabiti lažnjiv letak naše glasove. Žerjavovsko-Sajovičeva skrinjica naj bo peta, Slov. ljudske stranke je prva. kamor bo oddat vsak zaveden volivec svojo kroglico. Volivni komisar. Okrajni glavar je z dnem 27. t. m. izdal sledečo odredbo: Na osnovi § 43 zakona o občinskih zadevah v Sloveniji z dnem 18.1 4'ebruarja 1922, se- imenuje g. dr. Tina Čuš% okrajni .glavar Yi...-Kočevju kot posebni. volivni komisar -in gicer za Vsa opravila, ki pripela jo, po tem. zakonu /upapu-; Vse sjranke, ki bi se sicer .,v volivnih za-devaji obračale na g. župana, naj vlagajo svoje vloge pn okrajnem glavarju soba št. 5 med uradnimi ur$nu.; Tam se daje.jp tudi ustmenna .pojAsnita. Iz. seji: kočevske NRS. K tej notici v št.• 238 nam pdšiija- Iyan..ifcdina iz Kočevja 97 popravek, da na sobotni seji NRS gospodu dr- Sajovicu ni očital, da se ni pod njegov i in županovanjem ničesar storilo za izboljšanje-socijalnih razmer delavstva, ampak da je nasprotno »še povdaril, da je bil g. dr. Sajovic prvi župan v Kočevju, ki je resno in smotreno lajšal bedo delavskim slojem, zlasti pa delavskim šolskim otrokom. Šediv,y: Maribor □ Nove kandidatne liste. Z kandidatnimi listami so stranke po večini že gotove. Poleg že svoj čas omenjenih, bo vložila svojo listo tudi radi-čevska skupina Ker so ti pri zadnjih volitvah dobili le (!0 glasov, so morali zdaj porasti vsaj za ,22, ker ej potrebno za vložitev kandidatne liste vs.-j 82 podpisov — ž elo zanimiva. j% us -d.i •■<•-mokratske liste Dr. Rc-istnan se je pol ure iru.ljl, da je dokazal nujnost svoje kandidature, 'daj pa je moral napravili prostor dr. Vauhiiiku, ki pride na 7 mesto, da bo Orjuna »gotovo- zastopana. Dr. Reisman je zaradi tega izredno užaljen. □ Podpore Leonovi družbi. Mariborski obl odbor je nakazal Leonovi družbi 15 tisoč Din kot podporo za izdajo Zbornika. □ Mlinar in njegova hči v nedeljo dne 30. oktobra 1927 ob pol 5. uri pop. na bančnem odru. Kakor Ljudski odri drugod, tako bo tudi naš mariborski Ljudski oder omenjenega dne vpriz.orit nadvse priljubljeno žaloigro. Predstava so bo pričela popoldne, da se bo mogoče udeležiti .udi okoličanom □ Mladinski dom se bn stavil v Mlinski ulici Št 28. Posebno društvo »Mladinski dom« si je določilo nalogo, da postavi v Mariboru Mladinski dom, v katerega bi bilo mogoče sprejeti do 100 dečkov-sirot in jih vzgojiti v dobre ljudi ter obrtnike. Stavba bo stala do 400.000 Din. Društvo bo priredilo v kratkem veliko loterijo v ta ttainen. □ Lep kos zgodovine z domače grude iz prve priprostosti slovanske literature je na predavanju v četrtek večer razkril g. dr. Kotnik, ko je poročal o ljudskem pesniku'- Draboshjaku. Predava- ' nja se je udeležila predvsem inteligenca in di- I jaštvo. □ Poprava porodnišnice Od oblastnega odbora imenovani primarij na porodnišnici v bivšem sanatoriju g. dr. Brnčan je že nastopil svojo službo. Oblastni dlor izvršuje na porodnišnici najnujnejša p pravi m in pi.teiu « • b.i zavod otv-.iril. ~ □ stanovanja v novih lue mi'h hišah se bodo oddajala šele v prihodnji občinski seji, ki bo najbrž dne 4. novembra ali še pozneje in sicer zato, da vsi člani finančnega odseka itiorejo preštudirati v toženi It 550 prošenj. O izidu glasovanja o dodeljevanju Stanovanj bodo prošnjiki po seji obveščeni od mestnega magistrata in je vsako ! poizvedovanje pri referentu g dr. JerOvškii brezuspešno. □ En dinar za oblekco, en dinar za srajčko, en dinar za čeveljčke revnemu otroku. Prosimo, j da ne od rečete tega daru, ko Vas prosi zanj v obliki prostega znaka — Podporno društvo r\ revne učence. □ Studenci pri Mariboru. Po dosedanjih vesteh bomo imeli v nnsi občini -1 kandidatne liste r i- i iiH kupujte Vaša oblačila pri /.nani, strogo solidni tvrdki los. Roiins, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. moško in damsko konfekcijo tvrdke GRIČAR & ME) A Č SeJeaibmrgova ulica št. 3. Celje J3 Samo še danes je čas, da oddate v Celju na pošlo glasovnice z.a obrtno zbornico. Zavedni obrtniki ter naši zaupniki po celjsko-vranskem okraju naj jih tekom današnjega dne gotovo oddajo v tajništvu SLS v Celju, Cankarjeva 4. — Natolcevanju in obrekovanju demokratskih glasil najlepši odgovor je, da se zadnji dan vsi posvetimo zbiranju glasovnic z.a listo SLS. Glasovnic je še precej med volivci. & .Naročnikom oglasov v »Slovencu« sporočamo, da sprejema celjska, podružnica Slovenca posredovanji! saino v onih slučajih, ko je oglas namočen pri tej podružnici. K neposredno v Ljubljani naročenim oglasom more dati pojasnilo samo uprava ^Slovenca v Ljubljani. -0 Družinsko pratiko na I. 1928. ima v Celju na prodaj podružnica »Slovenca* na Cankarjevi Cesti 4. & Proračun z,a I. 1928. občine Okolica Celje. Prošlo nedeljo se je vršila proračunska Staja ob. činskega odbora Okolice Celje pod predsedstvom župana g. Glinška. O proračunu je poročal načelnik finančnega odseka g. Al. Mihelčič. Proračun za 1. 1928 izkazuje 85.000 Din dohodkov in 1,265.452 Din stroškov, torej 1,180.452 Din primanjkljaja. Za kritje primanjkljaja pridejo v poštev donosi davščin, kakor 210.000 Din, ki jih vrže posebna pridobnlna, 119.250 Din. ki jih dajo ostali davki, 428.800 Din užitnine na vino, pivo, žganje itd Vsi ti dohodki pa ne nudijo dovolj kritja, radi tega naj se doba od plačevanja na posojilo v znesku " 0"0000 Din (nova bkoMška šola!) podaljša na 30 oziroma na 40 let. Občinski odbor jo sprejel poročilo o proračunu soglasno. Končno se je ua tej seji še sklenilo prispevati k stroškom regulacije Mudinje z zneskom do 100.000 Din. O poročilu Vodovodne zadruge Savodno bo sklepal občinski odbor v prihodnji seji. s>! Tajništvo obrtnih zadrug v Celju nam je na tozadevno našo trditev pojasnilo, da ni sprejelo doslej nobene glasovnice in da je vsakega obrtnika, ki se je doslej v zadevi zborničnih volitev obrnil na tajništvo, informiralo povsem nepristransko o obstoječih kandidatnih listah. — Radovedni pa smo, kake informacije sta dajala gg. Bernardi in Komar. & Celjsko orlovsko okrožje ima dne 30. oklobra 1927 svoj redni okrožni svet ob pol-devetih zjutraj v hotelu Beli vol. Udeležba za vso odseke celjskega orlovskega okrožja obvezna. Kdo je proti predstavam v Mestnem gledališču? »Nova doba« je iz.tuhlala senzacijo: /Slovenec« je preti predstavam v Mestnem gledališču. Da je to svojo |mx1!o trditev zavila v kopo nekvalificiranih izrazov in sumničenj ter se kajpak ob-dregnila ob Krekovo mladino, tega »Novi dobi pač ni zameriti Da pa ne bo slepomišenja, po- Na glavobol | sem že pozabil I Našel jg sem sredstvo, katero zvesto uporabljam. Čim začutim predznake glavobola, takoj lauiljem neprekot-ljtve Aspirin- tablete In me glava sploh ne prlCneboletl. Kupujem pa samo pristne „Boyerove-tablete" v originalnih zavitkih z modro-belo-rudečo garancijsko znamko. vemo določno: V presoji umetnostne kvalitete le ali one predstave se ne bomo učili pri kritikih, ki zamolčujejo nedoslatke iz lokalnega patrijotiz-tna ter osebnih simpatij do nastopajočih. Mi bi boleli biti prvi, ki bi [»odpirali mestno gledališče, ako-bi videli resno tendenco ustvarjati nadpovprečno iu nuditi sodobni kulturni potrebi človeka primerno umetniško hrano. Neizprosni nasprotniki pa smo udejstvovanju, ki ne tnoro preko plitkega dilentantiz.ma, a si hoče vseeno s silo priboriti v žurnalistiki videz nečesa impozantnega. — Kar se tiče predstav v Narodnem domu bi smela biti ».Nova doba vsaj toliko pravična, da bi razlikovala med predstavami delavskega kulturnega društva, ki ne reklamira za sebe ilikakega vseobčega značaja gledališča, temveč mu je gledališka predstava zgolj eno iz.tned številnih sredstev, s katerimi hoče dosezati svoj društveni namen, ter med mestnim gledališčem, katerega prvi in zadnji namen je biti interpret sodobne gledališko kulture. Dočim ,/redstave v Narodnem domu že po svojem smotri omejene na gotovo skupino ljudi, je mestno gledališče obča zadeva, ki se dotika i src i žepov Vseh Celjanov. Mi ne delimo mnenja z onim. mestnim svetnikom, ki ga citira Nova dobat, a v gle-.dališču zahtevamo take hrane, ki je vsaj prebavna, če -mi že poživljajoča. K vsemu temu pripomnimo še, da visoko cenimo umetniško potenco sedanjega umetnostnega ravnatelja, da pa nimamc niti najmanj razloga verovati v sposobnosti sedanjega predsednika Dramatičnega društva. — O, je kulture v Celju, mnogo je je. le žal da si nekdo domišlja, da je monopolizirana v SDS. <3 O, kulture pa toliko! Dne 10. novembra prispejo v Celje Zikovci iti pri rede v dvorani mestnega kina koncert. To nekomu ni prav, ker da jo ta dvorana nemška, in poziva neposredno na bojkot koncerta. Zikovcein priporočamo, da na-roče pri »Novi dobi za svoj koncert inserat. kol dela lo ineslni kino, in dvorana bo povsem primerna. I Svetovna marka: Cendre cie rose Konge mandarine H ourlols — Pariš J Vič Proslava v počastitev spomina dr. Kreka, katera sc vsled renoviranja odra ni inogla dosedaj vršiti, se vrši v pelek, dne 4. oktobra, ob 8. uri zvečer v dvorani društvenega doma na Glincah s sledečim sporedom: 1. Deklamacija. 2. Premrl: »Naša pesem«. 3 »Lahko noč«. 4. Ipavec: »Oblaček«, poje moški zbor cerkvencgn pevsk. krožka. 5. Deklamacita. 6. Krek in njegovo delo, govori g. prof. Dolenec. 7. »Hlapec Jernej«, dve sliki. — Uljudno vabimo vso našo javnost, da se proslave udeleži v največjem številu. Kip presv. Srca Jezusovega. V nedeljo, dne 30. t. m., bo slovesno blagoslovljen nov krasen kip, ki ga fe kupilo društvo Krščanska šola na Viču 1 za našo šolo, in siccr ob pol treh popoldne v Ljubljansko gledališče. DRAMA. Začetek ol) 8 sivefer. Sobota, 29. oktobra: HLAPEC JERNEJ. Red D. Nedelja, 31. oktobra ob 15. uri pop.: VRT EDEN. Izven. Ponedeljek, 31. oktobra: Zaprto. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer Sobota, 29. oktobra: TRUBADUR Red A." Nedelja, 30. oktobra: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Izven. Ponedeljek, 31. oklobra: Zaprto. Operni repertoar: Danes se poje na abonma A Verdijev .-Trubadur. Kot Leonora se predstavi našemu občinstvu ga. Zinka Vilfan-Kunc, brez-dvomno pevka velike bodočnosti. Svoje pevske študije ak stopili (med drugi ljani) pokazala svojo izredno šolo, ter visoko glasbeno kulturo. Za ta nastop vlada posebno zanimanje tudi v zagrebških glasbenih krogih, ki bodo ob tej priliki, med drugimi slavna primadona ga. Milka Ternlna, rektor K. Lhotka in drugi, prisostvovali v 1 iubljani predstavi. Ostale partije pojejo ga. V. Thierry ter gg. Gospodinov, Holodkov in Riimpel. Jutri v nedeljo so poje v tretjič Prokofje-va sijajna opera: »Zaljubljen v tri oranže«. Mariborsko gledališče. Sobota, :.'9. oktobra oh 20. uri: TRAVIATA. Ab. A. Nedelja"^"'oktobra ob 20. uri: ČARDASKA KNE- GINJA. Kuponi. Ponedeljek, 3t. oklobra: Zaprlo. Torek, 1. novembra oh 20. url: TRAVIATA. Kuponi. > Tzprctnnmlm marib. gledališkega repertoarja. Ker gdč Lubejeva radi obolelosti v sobolo še ne more nastopili, se je sobotni repertoar izpreinenil I bor: predsednik Martelanc Ivan, cancl. iur.; pod- v toliko, da bo »Traviata : mesto preje objavljene predsednik Povšič Jože, stud. plii!.; tajnik Hri-»Bajadere. (abonma A ostane). V nedeljo je »Car- bovšek Anton, stud. iur.; blagajnik Kambič Jože, daška kneglnja«. kakor je bilo prvotno javljeno. slud. med.; gospodar Krošl Tone, stud. pilil. Ivomno pevita vejine dooouuusu. ovujf pev^u itudije je nedavno zavrsila na Zagrebški nur/.ički ikademiji, ter je doslej na mnogih koncertnih na- , ilonih (med drugimi tudi v lanski sezoni v Ljub- CeSssko g;edaiišče. Nedelja. 30. oklobra ob pol 4. uri pop.: MOGOČNI PRSTAN. Ljudska predstava ob znižanih cenah. Zadnjih v-sezoni. Sreda, 2.' novembra -ob 2t>. uri': MLINAR IN - NJE-GOVA UČI. Izven aboromoula. Na vernih duš dan ob 20. uri zvočtr fe premijera znane iit priljubljene Kaupachove ;žaloigre -S,Mjinar in njegova hči . Pr/jdstavg "je izven aboae-menta. Opozarjamo, da igra glavno vlogo mlinavj Črnota g. ravnatelj Valo Bratiiia, ki igro tudi Veži-ra in oskrbi popolnbma novo, slikovito irtscenaoi.jo. Ostale vloge so v rokah dam: Kavčičeve, Lovrečo-ve in Žabkarjeve ter gospodov čepin-i, Segale, Beleta, Žabkarja in dr. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar in Leskovšek. Ljublianski i«udsk; oder. Nedetja 30. oklobra ob 3 popoldne: MLINAR IN NJEGOVA UČI. Torek, 1. novembra ob pol 8. uri zvečer: MLINAR IN NJEGOVA HČI. Naše cSHaštvo. »Danica« v Zagrebu. Na rednem scmestral-nem občnem zboru J. K. A. D. »Danice« v Zagrebu dne 22 I. m. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Jeglič Milko, cand. pacd.; podpredsednik Malenšuk Slavko, cand med. vet.; tajnik Mn-ser Franc, cand med vet.; blagajnik Babšek Još-ko, cand. paed.; knjižničar Magajna Bogomil, cand med.; gospodar Podpcčan Ivo, cand. med.; revizorji Bcdjanič Milko, cand med., Osolnik Jancr., cand. med. Na 67. rednem občnem zboru J. K. A. D. »Danica« dne 27. t. ni. jc bil izvoljen sledeči od- O? veni vestn?k. Duhovne vaje za orjfaniste bodo v Domu od 14 do 18. novembra. Vodstvo Doma prosi uljudno gg. župnike, da bi opozorili organiste na ta tečaj, oziroma jim šli na roko, da sc ga morejo udeležili. r r ' Nazn^nHa. Strokovno društvo javnih nameščencev in vpokoje.ngev kraljevine SHS v Ljubljani ima danes ob 20 važno sejo načelstva, strokovnega sosveta in nadzorstva v kleti I. del. konz. društva, Kongresni trg 2. Poleg običajnega dnevnega reda se bo na poziv Jugoslovanskega kluba razpravljalo o službeni pragmatiki javnih nameščencev. Udeležba članov vseli treh odborov obvezna, ker se bo razpravljalo o pragmatiki in važnem uradniškem vprašanju. Nadvse važno, zatorej naj nihče ne manjka. — Predsednik. Družabni klub. Danes v soboto ob 8 uri zvečer v beli dvorani Uniona važon sestanek članov. _ Od obiska odvisni nadaljnji družabni večeri. Šiška. Katoliško prosvetno društvo prične v ponedeljek, 31. t. m., ob pol 8. uri zvečer v samostanski dvorani z nastopnim predavanjem g. msgr. Viktorja S t c s k e o slovanskih prosvetiteljih sv. Cirilu in Metodu, ki ga bodo pojasnjevale lepe ski-oplične slike. Društvu se je posrečilo pridobiti za to sezono mnogo odličnih predavateljev, tako da bodo omogočena predavanja redno vsak ponedeljek. Vabljeni vsi člani in prijatelji prosvete! Mladinski dom, Kodeljevo. V nedeljo, dne 30. oktobra, ob pol petih uprizori dramatični odsek lepo in poučno Finžgarievo dramo »Veriga«. Nova sccnerijal Uljudno vabimo! Merkurjev four-Iix" danes ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zvezda*. — Odbor, I »Hera«, stavbena zadruga v Ljubljani, vabi svoje člane na občni zbor, ki sc bo vršil dne 12. novembra 1927, ob 8 uri zvečer v salonu pri Levu na Gosposvetski custi. "Prosvetna zzvessa Nova Štiita pri Gornjem gradu: V nedeljo, 30. t. ni., po večernicah bo predavanje s skioptič-nimi slikami Judila, Dev. Orleanska in sv. Ciril in Metod. Predaval bo g. župnik Tomažič. Moste: Prosvetno društvo vabi na otvoritveno predstavo, ki bo v nedeljo, 30. t. m., ob osmi uri zvečer. Na sporedu jc krasna igra »Zlatarjevo zlato«. Preska: V nedeljo, 30. t. m., uprizori Pro-| svetno društvo ob treh popoldne ljudsko igro: »Roza Jelodvorska«. Tržič: V nedeljo, 30. t. m., bo zvečer ob 8 prosvetni večer, ki bo veljal češkoslovaški državi. Na sporedu je film iz Češkoslovaške. Ježica: V soboto, 29. t. m., priredi prosvetni društvo »Koroški večer« s petjem, dcklamacijo ir s skioptičnini predavanjem o Koroški. Predava g pr.i'. Dolenec Šmartno prt Kranju! V nedelo, 30. t. m., ok pol treh priredi prosvetno društvo Krekovo slavnost. O Kreku predava g. prof. Dolenec. Trbovlje: Prosvetno društvo vabi na zanimivo predavanje o spirilizmu, ki bo v nedeljo, 30. t. m., ob treh popoldne. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike, Kranjska gora: V soboto zvečer i« v nedeljo, 30, oktobra t. !., ob štiriK popoldne priredi Ljudski oder v Kraniu krasno hrvatsko narodno igro s petjem »Grajiičarji«. Višnja gora: Kal. slov. izobraževalno društvo uprizori v nedeljo, 30. t, m., zvečer kot uvod v sezoni 1927/28 zgodovinsko igro »Dekle z biseri« Med odmori igra društvena godba. Gorje: V nc-drijo, 30. i. m. in 6. aovstnbra, bo v Gorjanskem domu ob 7 zvečer igra »Stari in mladi«. Dopisi župni cerkvi, nato pa bodo kip prenesli v procesiji v šolo. Vabimo občane, da se te redke slavnosti udeleže v največjem številu. Večerni tečaj za nemščino. Krekova mladina Vič priredi v slučaju zadostnega števila priglašen-cev večerni tečaj, ki se bo vršil v šoli na Viču. Prispevek priglašencev bi znašal 10 do 15 Din mesečno. Vabimo Krekovce in vse naše prijatelje, da sc poslužijo te ugodne prilike. Priglasiti se je treba do petka, dne 4. novembra, pri predsedniku Krekove mladine Vič 78 ali v društvenem domu na Glincah vsak večer od 7. do 8. ure. Kamnik Poskuien samoumor. Na Vrhpolju pri Kamniku se je dne 27. t. m. dopoldne ustrelil s služ- J benim samokresom 35lctni orožnik Jerina. Preje i je služboval v Tržiču pet let, pol leta pa v Kranju, i Pred petimi dnevi je odšel samovoljno z vsu orož-niško opremo s službenega mesta, se nekaj časa potikal po kamniških planinah, dokler ni dan pred poskušenim samoumorom prišel na svoj dom na Vrhpolje. Zadel se je v prsa, meril je v srce, pa se mu je ponesrečilo. Prepeljali so ga z avtom v bolnišnico v Ljubljani, kjer se bori s smrtjo. Pustil je sicer pismo z naročilom, naj njegov denar dobi nezakonski sin njegov, ker gre sam v smrt, j a vzroka dejanja ni navedel. Domneva se pa, da je storil nesrečnik svoje dejanje v duševni zmedenosti, ker so sc taki znaki pri njem često pojavljali. Ansambl Nar. gledališča v Ljubljani, sesto-ječ iz gg. prof. Šesta, Rogoza ter ge. Rogozovc in Wintrove, je gostoval v Kamniku dne 26. t. m. s tremi groteskami, dve od njih deli P. Petroviča, ena L. Charellija. Že komadi sami so bili kakor izbrani za okus našega obč;nstva, mojstrsko igranje pa je tudi storilo svoje. Sicer se je g. profesor Šest v drugi groteski spustil v malo koketiranje z občinstvom in morda potegnil s seboj tudi go. Rogozovo, ki je v vlogi strojepiske zelo ugajala, mnogo manj pa v obeh Ijubimskih vlogah, vendar smo vsem štirim požrtvovalnim članom Nar. gledališča hvaležni za nastop in jih vabimo še za drugič. — Kakor čujemo, se nam obeta za prihodnje dni koncert Zikovega kvarteta. Tržič VIII. in IX. prosvetni večer društva sv. Jo-iefa se vrši danes, v soboto, 29., in jutri, v nedeljo, 30. t. m., ob osmi uri zvečer v dvorani Našega doma. Na programu je nadaljevanje filmskega predavatelja o Češkoslovaški. Žc prvi del tega kino-predavanja je napolnil dvakrat našo dvorano in tudi drugi del bo gotovo vse zadovoljil. Zidanje pod streho se vrši v »Trajbah« pri kolodvoru. V ogromnem, nedovršenem poslopju, ki ga je svoj čas kupila naša predilnica od inozemske družbe, zidajo sedaj zgradbo za 16 stanovanj in š" za skupno stanovanje deklet, ki delajo v predilnici. Tovus — oživljen. Družba Tovus, strojarsko podjetje, je svoj čas prenehala z obratom. 7daj so to družbo oživili novi družabniki, Nas bo prav veselilo, če bo novo podjetje uspevalo. Trbovlje Kje je trimesečna podpora za starovpo-kojence? Vsake tri mesece bi se morala izplačevati iz pokojninskega sklada v Ljubljani starovpo-kojencem podpora v obliki dvojnih doklad iz ostanka denarja od davka na premog. To se ni storilo že od velike noči ter nas ljudje povprašujejo, kaj je s to podporo, kar so tudi upravičeni, ker je znano, da ima sklad vsak "mesec večji ali manjši prebitek. Vpokojenci tudi tožijo, da se jim na njihove prošnje ne odgovarja. Predavanje. Kat. prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 30. oktobra, ob pol 4. uri popoldne predavanje o spiritizmu v Društvenem domu. Rekord v produkciji premoga. Naš rudnik je v sredo naložil 404 vagone premoga, kar je rekord v produkciji. Pred leti je bilo veliko, ako se ga je natovorilo 200 vagonovv, sedaj pa že nad 400, pa še hočejo več, akoravno se je lansko leto reduciralo nad 3000 rudarjev. Cerklje ob Krki Žalostne novice. O uboju Franca Urbanca tmo prejeli še sledeče poročilo: V nedeljo zvečer so imeli pevci cerkvenega zbora vajo za praznike. Fantje-pevci iz Župeče vasi, med temi tudi 261etni Franc Urbanč, so odšli proti Cerkljam. Za njimi priteče 201etni Vesel ter pred cerkvijo, kjer jih je dohitel, skoči k Urbanpt in mu Tada z nožem dva sunka v trebuh. Urb iiča so prepeljali v bolnišnico v Brežice, toda »sled izkrvavitve je v torek opoldne tam umrl. Pokopan je bil danes, v četrtek, v Cerkljah. Tako slovesnega pogreba že davno niso Cerklje videle. Nobeno oko pa ni suho ostalo, ko so ob odprtem grobu zapeli pevci-to-variši »Več ga ni!« Bil je blag značaj in priljubljen. Pevski zbor je izgubil ž njim dobrega basista, Marijina družba dobrega člana, soseska dobrega prijatelja, domača hiša pa dobrega sina. Morilec Vesel je še isti večer napadel tudi brata umorjenega Urbanča, a ta se je k sreči rešil. — Prav isto nedeljo zvečer pa je bil tepež med vinjenimi gosti v gostilni Vahčič. G. nadučilelj Janko Golob, ki se nahaja na bolezenskem dopustu, ni imel preveliko sreče z nabiraniern glasovnic za demokrate Naši ljudje so zavedni bolj kot to misli g. Golob. Tudi vinska kupčija ni pomagala. Kulturni pregled Prežganje. Dne 25. oktobra t. 1„ od 4. do 5. ure popoldne se je lotil Jožef Turk iz Višnje gore kovaškega pomočnika Rafaela Škulja iz Pre-žganja, in sicer na potu od Trebeljevega proti Les-kovcu. Škulj je šel v spremstvu enega fanta in dekleta v Stično in mu je Turk grdo preklinjajoč nastavil nabit samokres na prsa, rekoč: če se gane, ustreli. K sreči je prišla mimo žena tukajšnjega organista in je fanta rešila pred Turkom. Ravno isti dan je Turk dejansko napadel v Tre-beljevem župana Galeta. Zadevo ima v rokah orožništvo. Vinica. »Jutro« je baje pretekli teden pisalo o nekem strahovitem porazu klerikalcev na Vinici ob priliki zadnjih občinskih volitev. Kot dopolnilo tega strahovitega poraza javljamo sledeče: Dne 24. t. m. se je konstituiral novi občinski odbor. Za župana je bil samo z glasovi SLS izvoljen g. Franjo O s t r o n 1%, odličen pristaš SLS Vsi svetovalci so naši zvesti pristaši. Tudi števMčno smo od zadnjih občinskih volitev napredovali Nam to zadostuje. »Jutro« pa naj le naprej pisari o strahovitih porazih klerikalcev. — Ni pa za nas rešena neka druga stvar. Gosp. Gorjanec, orožnik na Vinici, in g. Lapaine, starešina finančne kontrole na Vinici, «t» pri zadnjih občinskih volitvah izkazala kot agitatorja SDS. Za danes samo vprašamo, jeli to znano višjim oblastem in kakšne ukrepe nameravajo storiti? Mi nočemo uradnikov agitatorjev. Gostovanje solistov mariborske operete v Zagrebu. V torek so gostovali solisti mariborskega operetnega ansambla gdč. Lubejeva in Udovičeva in gg. Bratuž, Skrbinšek in Harastovič pod vodstvom ravnatelja g. Mitroviča v Zagrebu v opereti »Bajadera«. Zagrebška publika jb goste iz Maribora navdušeno sprejela, zagrebški dnevniki pa so prinesli dolge kritike o predstavi, v katerih posebno hvalijo g. ravnatelja Mitroviča, da je vzgojil tako izboren operetni ansambl. Kritiki priznavajo, da je mariborska opereta visoko nad običajnim nivojem ter se lahko primerja z velemestno opereto. Od posameznih gostov posebno hvalijo izvrstno subre-to gdč. Lubejevo, njena partnerja gg. Harastoviča in Skrbinšeka, gdč. Udovičevo, ki je pela glavno ulogo, hvalijo njen glas in g. Bratužu priznavajo izvrstno igro. Umetnostna razstava Cuderman - Maleš. V nedeljo, dne 30. t. m., ob 11. uri dopoldne se otvori v Jakopičevem paviljonu kolektivna razstava slikarskih in grafičnih del Mihe Maltša in Staneta Cudermana S tem stopata oba umetnika prvič v domovin* s celokupnim svojim delom pred našo kulturno javnost in pričakovati je, da bo le-ta znala ceniti pomen te razstave. Oba raz-stavljalca sta študirala v Pragi, kjer je nam zna-nejši Maleš razstavil že večkrat, deloma sam, deloma pod okriljem Umčlecke Besede. Klub svobodnih slovenskih književnikov. Dne 24. oktobra t. 1. se je vršil ustanovni občni zbor Kluba svobodnih sloven kih književnikov, ki so ga ustanovili mladi slovenski književniki. Oboni zbor je določil sledeči klubov program: »Klub smatra umetnost kot važno izrazilo človekovega duševnega življenja v borbi za svobodo človekovo, ki stremi po dosegi socialne enakosti, vključujoči na tej nadaljnje oblikovanje in pospeševanje kulturnega slovenstva. Zato klub odklanja vrako umetnost, ki po svoji tcndenci ali pa poudarjeni breztendenčnosti škoduje temu stremljenju. Poleg tega smatra umetnika kot važnega tvorca pri progresivnem, človeštvo osvobujočem delu. Umetnik je delavec, ki zasluži za svoje delo zasluženo plačilo, kakor vsak drug intelektualni ali ročni delavec človeške družbe. Izrecno je proti literarnemu zaslonjkarstvu, ki podpira eksploatacijo umetnikov. Klub zastopa strokovne interese svojih članov napram revijam, založbam itd. ter je sploh zoper vsako cksploatacijo človekovih delovnih sil.« — Za predsednika je bil izvoljen Bratko Kreft, za tajnika Tone Seliškar, ;a blagajnika Miran Jarc. Razstava južnosrbskih slikarjev v Skoplju. O priliki otvoritve novega Narodnega gledališča v Skoplju so priredili južnosrbski slikarji v skop-ljanskem Prosvetnem domu razstavo svojih del, med katerimi so za južnosrbsko umetnost posebno pomembni in značilni lesorezi. Na razstavi je zastopanih izredno veliko umetnikov. Denis-jcv spomenik v Pragi. O priliki desetletnice Češkoslovaške republike dne 98. t. m. odkrijejo v Pragi spomenik Ernestu Denis-ju. Spomenik je delo kiparja Karla Dvoraka in arhitekta VI. Hofmana. Podelitev Noblove naerade. Profesorski zbor Karolinškega instituta v Slockholmu je odločil, da dobi lansko Noblovo nagrado za fizijologijo in medicino profesor kopenhagenske univerze Johanne« F i e b i g e r za njegova raziskovanja o raku. Letošnja nagrada iz iste stroke se je priznala dunajskemu vseučiliškemu profesorju J. Wagner-Jau-reggu za ujegova odkritja o zdravljenju paralize. Glasba. »Zikovci« v Ljubljani. Kakor že javljeno, priredi komorni kvartet »Zika«, kojega člani bo: Ri-hard Zika, Berger, Ladislav Cerny iu Ladislav Zika v veliki dvorani hotela Union v petek dne 4. novembra ob 20. uri komorni koncert z izredno zanimivim, za Ljubljano povsem novim sporedom. Prvokrat se izvaja na tem koncertu delo slovenskega komponista Lucijana Marije škerjanca, ki nosi naslov »Sonatina de camera«, napisana v dyeh stavkih. Pred to točko igrajo moderno Schulhofovo delo in sicer 5 različnih plesov, napisanih za komorni kvartet. Kot sklepno točko svojega tokratnega programa pa izvajajo Sukov godalni kvartet op. 11, katerega je napisal to najodličnejši živeči češki komponist še v svoji prvi perijodi umetniškega ustvarjenja, kot ognjevit mladenič poln ljubezni in hrepenenja. Opozarjamo na »Zikovce«, ki so se vrnili iz zmagovite umetniške poti s preko Oceana in ki po dveletnem presledku nastopijo zopet pred našim občintlvom. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Operni pevec Nikola Cvejič. član zagrebške opere in bivši član ljubljanske opere priredi v ponedeljek dne 7. novembra v Ljubljani svoj koncert in sicer v Filharmonični dvorani. Na tem svojem koncertu bo izvajal celo vrsto pesmi in opernih arij iz domače in druge svetovne literature. Vstopnice za ta koncert so že v predprodaji v Matični knjigarni. Cene navadne koncertne. Kn>f*?e in revre. »Vrtec« in »Angelček«. Letnik 1927/28. Št. 3. Tako »Vrtec« kot »Angelček« prinašata spet pestro, izbrano vsebino; v »Vrtcu« piše glavno povest: »Matjažek« plpdovita pisateljica L e a Fatur in obeta njena povest, da bo tekoči letnik > Vrtca« enkrat po šolarskih knjižnicah še zelo iskan. Nadalje zastopa prozo J. E. Bogomil s črtico '»Pastir med svojimi«, poučno prozo pa V. S t e s k a s svojim zajemljivim »Sprehodom po Ljubljani« in t L. P o d 1 o g a r , ki opisuje zgodovino irga Ribnice. Lepe pesmice so prispevali Janko Samec, M. Kunčič, Goruišek, Čebular in t L. T u r š i č. — »Angelček«, ki je »Vrtcu« samostojna priloga in se zamore za 8 Din tudi posebej na- j ročiti, ima na uvodnem mestu kratkočasno zrrod- 1 bico L. F a t u r j e v e vGraščak in kmet«, nadaljne prispevke v prozi priobčujejo M. Krevh A. žužek, J. Samec in Črniški. Pesmi imata M. Kunčič in G r i š a. — V obeh listih je tudi lopot dokaj bolj ali manj zvitih ugank in zadrg, in čaka rešileev lepo število nagrad. — Ilustracije, po večini D o m n o v e , so dokaj čedne. Lista, ki znatno in razveseljivo napredujeta, najtopleje priporočamo našim staršem in knjižnicam. »Vrtec« s prilogo Angelček« (10 številk) stane za tekoče leto '1927/28)' 22 Din, »Angelček« posebej sam 8 Din. Dobe se še vse letošnje številke. Naročnina se pošilja na Upravo »Vrtca« in -»Angelčka«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 80. Čekovni račun uprave ima štev. 10.470. — A. Ž. PRIPRAVE ZA OLIMPIADO. Zborovanje nemške lahkoatletske zveze v začetku oktobra v Munchenu je bilo v prvi vrsti v znamenju priprav za Amsterdam. Vse deželne zveze so poslale na zborovanje svoje zastopnike, navzoči so bili zastopniki ženske športne zveze, mladinske športne zveze itd. Med sklepi je posebno treba omeniti odredbe za ohranitev pojma amater v prometu doma in v inozemstvu. Starte v inozemstvu so zelo omejili. Od 15. okt. 1927 do 15. jan. 1928 so vsi olimpijski kandidati pod »tart-no zaščito, od 16. jan. naprej so jim dovoljeni trije starti v zaprtem prostoru Starti v inozemstvu pred olimpijskimi igrami niso dovoljeni. Kai pa Peltzer? Nato so poročali delegati o treningu, o nastanitvenem vprašanju itd. Priznanih je bilo nekaj novih nemških rekordov, moških in ženskih; smo že p:sali o njih. Nemška lahkoatletska prvenstva se bodo vojevala tudi v bodoče kot narodna prvenstva, ne tako kot angleška, ki so mednarodna. Določili so nekaj rokov za deželne in druge tekme v letu 1928. TO GRE PA ŽE MALO PREDALEČ. 15.000 dolarjev je v stavi dobil, pa jih ni hotel vzeti. Tak čudak in velepoštenjak je gospod George Bavet iz Newyorka. Stavi! je 10.000 dolarjev proti 15.0000. da Tunncy v boju z Demp-scyeni ne bo k. o. Kakor vemo, Tunney ni bil k. o., še celo zmagal je; in vendar Zavet noče denarja vzeti. Pravi, T. je bil v sedmi rundi k, o. Sodniki naj sodijo, kakor hočejo, boksni zakoni države Illinois naj pr odpisujejo, kar hočejo, Zavet je prepričan, da denarja ne sme vzeti, in je še vesel, da mu ni treba plačati 10.! 00 dolarjev. Takega tiča pa svet res še ni videl. Če bi bi! Nor cc, bi mu napisali na grobni kamen: Hoch klingt das Lied vom braven Mann. 5-4 MRTVIH JE BILO IZRAČUNJENIH. Poslušaj. Bilo je takrat, ko se je vojeval v Chicago veliki boj za svetovno prvenstvo v boksu. Metropolitan Life Insurance Company (life - Le-ben - življenje, insurance - zavarovanie) je iz-računila, da je brezžično poročilo o gigantskem boju poslušalo 56 milijonov ljudi. Hladno računajoč so uradniki zavarovalne družbe dejali, da bo v teku 30 minutnega boja zadela kap 5'4 poslušaveev, Strokovnjak v Evropi zija in občuduje svoje ameriške tovariše. Kap je zadela sicer devet poslušaveev, a to je bilo takole: pet jih je omedlelo tedaj, ko je v sedmi rundi podrl Demp-sey Tunneya na tla in je radio predčasno naznanil, da je Tunney k o Oni peteri Dcmpseyu tc moči niso več pripisovali, razburili so sc in so umrli. V nadaljevanju boja so umrli še štirje. Torej jc družba precej dobro zadela, onih peterih ni mogla dejati v račun. Kaj bo z mrtvecem 04, še sedaj ne vedo. Pride pa še nekaj drugega. Prireditelj Tex Rickard je rekel po boju: Odslej naprej boš umrl v areni, potem ko boš vstopnino plačal, ali pa sploh ne! Da veš' Razširjanje srčne kapi potom radia si prepovem, to je motenje kupčije! Milijoni ljudi ostanejo lepo doma in se doma razburjajo, pa nič nc plačajo za to. V areni boš umrl, saj ni drago, 5 dolarjev stane najcenejši sedež! Prav za prav ti je pa potek boja pokazal, da ti še umreti ne ho treba Domišljija ubiia, gledanje poživlja, beseda laže. Devet ljudi je umrlo, ko so poslušali, nobeden ni umrl, ko jc gledal Tex Rickard bo preprečil to umiranje ob radio, Tex Ri-1 ckard je prijatelj človeštva! KUPUJTE SPEČKE II. ST&DSO^S&E LOTERIJE Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000__ L. N. Tolstoj: Veliki Nekoč pred davnim, davnim časom je bila na zemlji velika suša. Vse reke, vsi potoki in vodnjaki so usahnili, iz njih jc izginila zadnja kapljica vode. Vsa drevesa, vsi grmi in vsa zelišča so ovenela in se posušila. In živali in ljudje so umirali od neskončne žeje. Neko noč je iz samotne hišice, ki je stala kraj pota, stopila majhna deklica, da poišAe vrč vode in jo prinese svoji bolni materi. Deklica ni mogla najti nikjer niti kapljice vode, nazadnje, po dolgem, brezuspešnem iskanju, se je trudna, trudna vsedla na travnik sredi polja in zaspala. Ko se je čez čas zbudila in segla po vrču, ki je stal poleg nje, bi bila kmalu preobrnila čisto, svežo vodo. s katero ie bil vrč nepričakovano napolnjen. Deklica je bila iz srca vesela in je hotela piti, kajti bila je zelo žejna, Toda spomnila se je, da bi potem za njeno bolno mater ne ostalo dovolj vode; vstala je ter stekla z vrčem proti domu. Tekla je tako hitro, da ni zapazila malega psička, ki se je zapletel med njene noge. Spod-taknila se je in vrč ji je padel iz rok. Psiček je zavijal neskončne žalostno. Deklica je iztegnila roko, da bi našla vrč. Mis'ila je, da se je voda pač razlila. A glej čudo I Vrč je stal pokoncu, in voda je bila še vedno vsa v njem. Deklica je odliki nato malo vode v svojo oblo dlan in je ponudila psičku piti. Psiček je polizal vodo do zadnje kapljice in postal je veselejši. Deklica je spet prijela za vrč, in glej, lončeni vrč se ji je bil med tem izpremenil v srebrnega. Deklica je prišla domov in je ponudila materi vrč z vodo. ■ Mati ji pravi: »Jaz bom umrla, ker mi je lako usojeno, pij rajši ti sama!« In dala je vrč deklici nazaj. V tistem trenutku pa se je srebrni vrč spremenil v zlatega. Deklica ni mogla več prenašati neizmerne žeje in je že bolela pritisniti vrč k ustnicam, da bi pila, ko je naenkrat vstopil v sobo popotni romar in prosil za požirek vode. Deklica je takoj odmaknila vrč od ust, ne da bi bila kaj pila, in ga je ponudila polnega tujemu možu. In glej — tedaj se je na površini vrča naenkrat prikazalo sedem diamantov in curek čiste sveže stu-duečnice so je izlil iz vrča. Sedmeri diamanti pa so so pričeli dvigali in so se dvigali vedno višje, višje in višje, dokler niso dospeli do višine neba, kjer še danes žare kot ozvezdje Velikega medveda. Drama na morju. Bivši angleški mornariški uradnik je opisal par tragičnih dogodkov na morju, katerim je bil sam priča. »Med odličnimi potniki jo bila neka dama, ki je pogostokrat potovala, tako da je bila ladijskemu osobju znana. Bila je to lepa in inteligentna ženska. Nihče ne bi bil sumil, da se pod tako lepotico skriva goljufiva ženska. Nikjer ni lažje sklepati prijateljstva kot na prekooceanskem parniku. ln žrtev takega prijateljstva s to damo je bil nekoč državnik, katerega ime je še danes znano v svetu. Sklenila je, da se loti tega moža ter ga oskubi kolikor mogoče. Nastavila mu je past s tem, da ga je zvabila v svojo kabino prvega razpreda. Komaj je vstopil, ko nekdo potrka na vrata in vstopi. »Kaj naj to pomeni, to je moja »žena«, je zaklical prestrašenemu državniku. Ker je mož takoj pozval natakarja kol pričo, ni bilo tu nobenega izhoda za državnika, kateri je bil končno vesel, ko mu je mož predlagal, da plača visoko vsg-to, sicer ne more molčati, vsaj škandala se izogne na tak način. Mož pa ni bil v resnici njen »mož«, pač pa z njo sporazumljen slepar. Dostikrat 6em opazil, kako spletajo goljufi mreže okoli kake osebe — pripoveduje uradnik — in včasih se je posrečilo dotični žrtvi namigniti, da naj se varuje, vendar vsakokrat razmere niso ugodne, ker kakor sem že navedel, se to dogaja le med najvišjo družbo. Lahko je, da osumljeni zve za stvar ter toži dotičnega uradnika družbi in sc-dniji, posebno ako manjka vsakih dokazov in v takem slučaju je dotični uslužbenec brez nadaljnjega odpuščen Navadno uslužbenec na ladji na prvi hip spozna. s kakimi ljudmi ima opravka, a včasih se pa le zmoti. Tako se je pripel ilo tudi meni. Neki mlad gospod je po lova 1 v Ameriko in s seboj je imel mrtvo truplo svojega očeta, ki je umrl na Angleškem. Mož se mi je smilil in pomagal sem, kjer sem le mogel, tako glede formalnosti pri izkrcanju, karanteni kakor tudi na carini. Vse je šlo gladko brez najmanjše ovire, kajti ameriške oblasti imaio polno zaupanje v to, kar reče tak iz-kušeui uradnik. Par mesecev potem sem bil klican k nekemu sodišču v Ameriki kot priča. In kdo drugi ie stal pred sodniki kot oni mladenič, kateremu sem pomagal, da je brez zadržkov spravil na suho »truplo« svojega očeta. Aretirali so ga na meji med Canado in Ameriko, ko je hotel zopet s »truplom« preko meje Že mu je skoraj uspelo, ko ga je eden izmed carinikov spoznal, da je že večkrat na tak način hotel prekoračiti mejo Združenih držav. Bil je to največji tihotapec dijaman-tov v Ameriko, kar jih pozna zgodovina. V sporazumu z nekim brezvestnim zdravnikom mu je ta »dobavil« mrtva trupla, katera je potem nagačil t. dijamanti ter spravil nepostavnim potom v Združene države. A na prekooceanskem parniku je tudi še drugačna drama doma ne samo zločinska. Velikansko odgovornost ima na parniku zdravnik. Vsak trenutek, tudi v viharju, mora biti pripravljen, da ga pokličejo v operacijsko sobo. Pred par leti se je na morju izvršila operacija, od katere izida je bilo odvisno mnogo življenj. Operater brezžičnega brzo-java je nevarno obolel in zdravnik ga je takoj vzel na operacijsko mizo. Ker pa je bil to edini operater brezžičnega brzojava, so bili ta čas aparati brez nadzorstva Kakor hitro se je zavedel, so ga na lastno prošnjo prenesli k aparatom. Komaj dobro uro potem je došlo brezžično klicanje na pomoč potapljajočemu se parniku Parnik je takoj odplul na kraj nesreče ter rešil moštvo. Ako bi zdravnik ne bil operacije srečno izvršil, bi bil operater kakor tudi vse ono moštvo zapadlo smrti. Vsem je še v spominu grozna nezgoda Titanica leta 1912. A še mnogo več bi se jih bilo takrat po-t pilo, ako bi ne imel operater parnika, ki je bil najbližji onemu mestu, slnšala aparata na ušesih, ko si je sezuval čevlje, predno je šel k počitku. Tako pa je vjel klice na pomoč in več sto ljudi je bilo rešenih na parnik, ki je hitel na mesto, kj-;r se je Titanic potopil. Pristranski umetnik. Kritik : »Toda, gospod profesor, kako ste mogli portretirati tako strašilo?« Umetnik: »Vesle, g. doktor, dama me je nekoč zelo razžalila.« nnvfh naročnikov! »SLOVENEC«. ,dy8. Kakor vse kaže, bo šlt/ilo včlanjenih farmerjev za debo 1928—1933 še večje. Vsak farmar mora plačali t dolar v fond zadruge, ki pa ne dela za dobiček, vsak nov Sitih pa plača 2 dolarja za organizacijo. Provinciatlie zadruge, morajo spraviti skupaj žito v. elevatorje, prodaja ga pa centralni prodajni urad Pokrajinske zadruge začenjajo kupovati lastne elevatorje, letos Jilti je na razpolago že 900 lokalnih elevn-torjev, poleg tega pa imajo že 6 velikih elcva-torjev v važnih trgovskih središčih. Za 1. 1925. so dobili člani za bušel pšenice (ca. 28 kg) 1.41—1.43 dolarja, za lansko leto so dobili doslej 1.30 dolarja za prvovrstno blago. Plačuje jim zadruga v 1 obrokih letno. Stroške za prevoz in vskladišČenje plačajo farmarji sami. Režijski stroški so malenkostni. Zadruga nikakor ne določa fiksnih cen, ravna se po tržnem položaju, doseže pa za svoje čla ne sigurno povprečno borzno ceno, kar sami ae bi nikoli dosegli. Koristi za kmetovalce so nepregledne, ker dobe denar za pridelek v 4 obokih. Tako se vzgaja k varčevanju in res se hranilne vloge stalno večajo. Kmet namreč ne more porabiti vsega denarja, ki ga dobi za ori.Mek. naenkrat. * k * Avstrijske elektrarne. Po najnovejši statistiki je v Avstriji 371 podjetij, ki se pečajo s produkcijo električnega toka v 457 napravah, in' 33 električnih železnic {Jife Vttevšl gorske in žične železnice). Izmed teh .457 elektraren jih 08 proizvajn enakomerni tok, 5 izmenični tok. 322 vinilni tok, ostale za oboje vrste uv imajo celokupno kapaciteto 772.772 ktff Po '"velikosti se rnždčlte takole: do 100 k\v kapacitete jih je 104. do i'00 k\v 118, do 500 k\v 30, do 1000 k\v 29, ti o 5000 k\v 46. do 10.000 k\v pa 16 central. Uaml Direkcija šum v Ljubljani razpisuje prodajo približno 900 plm' BUKOVINE, katera se v lastni režiji šum. okr. uprave v Kostanjevici izdela v hlode ali pa v ca. 10.000 komadov pragov. Ponudbe, spisane na tiskovinah ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani in pri šumski upravi v Kostanjevici, je vložiti do 2, decembra 1927 do 11. ure dopoldne pri navedeni direkciji P nud.be morajo hiti k^kovane 100 Din kolkom ter orrem. z 10 "' vor?č?no. Predmeltia ro'asnila daje d'rekcija "ura v Ljubljani, Bleiweisova cesia št. 1, in šumska uprava v Kostanjevici. Horssa Dne 28. oktobra 1927. DR NAR. Berlin je bil danes zaključen po višjem kttrzu 13.57, deloma ga je dala Narodna banka. Tudi Curih je dajala Narodna liankn, kakor je deloma krila višek povpraševanja nad ponudbo v devizi Dunaj. London jo bil za 5 par dražji (privatno blago); Pariz je bil iskan po 253 Pragn je bilu 2 pari dražja, deloma je bila dana od Narodne banke. V Italiji je bilo Zaključenih CO.OOO lir: srednji tečlij je bil 310.375. Promet je bil danes zelo velik. Mednarodno se je okrepilo Bukarešto. Ljubljana. Devize: • Berlin 13.555—13.585 (18.57), Curih 10.9-1 10.97 (10.955), Dunaj 8—8.03 (8.015), .London 276.3—277.1 (276.7), Ne\vyork 56.64—50.84 ( 50.74), Pariz 223 den., Pragu 168.02— 168.82 (168.42). Trst 309-375—311 £75^ (310.375, 3KV26,"510.6). Valule: Amer. dolar 50.2j den. Zagreb. Berlin 18.555—13.585, Curih 10.5)4— 10.97, Dunaj S—8.03, London 2703-277.1, Ne\vyork 56.638-50.838, Pragi T08-U>8.8, iVst 309.12— 811.12. • Belgrad. Berlin 18.53- 13.58, Budimpešta 9.96 —9.99, Curih 10.94—10.97, Dunaj 7.90—8.02, London 276.25—277.05, Nevvork 5,0 01—50.81. Praga 168—168.8, Trst 309.26—311.25, za 24. dec. 309— 311. Curih. Belgrad t). 13, Berlin 123.79, Budimpešta 90.35. Bukarešt 3.21, Dunaj 73.17, Lotidon 25.25, Nevvvork 518 5125, Pariz .20.355, Pragfl 15.36, Trst 28.325. Sofija 3.76, Varšava 58.15. Trst. Belgrad 32.24—32:26, Curih 352.25— 858.25, Dunaj 255.25—255.5, London 89.15—89.18, Ne\vyork 18.25—18.29, Pariz 71.8—71.9. Dunaj. Devize: Belgrad 1246.5, Kodanj 189.5, London 34.49625, Milan 3S.7, Ne\Vyork 708.2, Pariz 27.8, Varšava 79.4. Valute: dolarji 7(KI.6, dinar 1241, češkoslovaška krotin 2098. VREDNOSTNI l'APIR.11. V Ljubljani je bila zaključena Ljublj.-kred. po 135, Strojne po 70 ter Ruše po-290 (včeraj so na Dunaju notirale 34 šilingov). V Zagrebu je ostala vojna odškodnina neizpremenjena, dočim je v Belgradu nekoliko popustila. Med bančnimi papirji je nazadovala v Zagrebu PrašiediOlla. Ljubljana. Celjska, 104 d<»rt„ Ljublj. kreditna zaklj. 135, Kred. zavod 160, Strojne zaklj. 70, Vevče 133 den., Kranj. ind. 380 ilfen.", Ruše 280—290, zaklj. 21)0. Stavbna 66 den., šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 83.75—84, agrari 53.5—53.75, vojna odškodnina H95.5*-39.'i. dec. 395 —396, zaklj. 400—4.01, Hrv. esk. 91, Hipo 5(1-57, Jugo 93, Praštediona 890—895. L.jtibli. kredit. 135, Šečerana 010, Drava „575— 585, Slavonija 14, Trbovlje 462—472.5, Vevče 185—186, Belgrad. 7% invest. posoj, 83—«8.5; agrati 54, vojna odškodnina 395—396.5, dec. 400—401.5. Trst. Adria 183, AssicuraziOni Generali 4i>8(), Cosulich 195, Riunione adriatiea 2240, Tripcovich 26fl. Split cement 223, Lloyd 768, Dalmatin «1.5, Oceania 95. Dunaj. Podoii.-savska-jadran. 82.25, Zivno 110, Hrv. esk. 11.5, Alpine 46.9, Greinitz 5.25, Leykam 11.9, Trbovlje 58, Kranjska industr. 50, Gutmann 20.25, MuiuHis 170, Slavex 13. BI. A 00: Ljubljana. Les: Povpraševanje je za: 1000 m' hrast, tramov (Extrabolz) Tn "SIcer 10X20 s toleranco oblic na obeh koncih. Rok dobave v 6 nies. v 2 partijah, nadalje se nudijo hlodi beli gaber od 25— 50 cm prem., dolž. 2—0-m, L, II., fko vag. 11. p. 400 bi.; zaklj. —; tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompl, ml. tar.): Pšenica 78—79 kg, 2%, bač. 337.5—340, nov. 310—312.5, sr. 335—337.5, slav. 333=5—335, koruza bač. 242.5— 245, nav. vozn. 245—247.5, Uiti. suš. 233—237.5, liav. vozn. 240— 242.5, moka 0 g vag. bi., plač. po prejemu 480; zaklj. —, tendenca mirna. Novi Sad. Pšenica bač. in sr. 290—292.5), ban. 285—287.5, rž bač. 280—290, oves bač. 215 217.5, ban. 212.5—215, sr. 217.5—220, ječmen bač. 225— 230, sr. 245—250, koruza bač. 210, n. kval. gar. 175 —180, suš. 200 205, n. 1—2 1 92.5—195, fko vag. Sisak .218, ban. 205—207.5, n. 12—1 187.5-190, kv. gar. 175—180, sr. 210, h. 12—1 192.5—195, suš. n. 200—202.5, moka bačka 0 g 415—425, 2 395—405, 5 370 380, 6 315—325, 7 260—270, 8 200—205, otrobi b"č., slav., sr. 170—175, bač. za 10—12 180. Tendenca neizpremenjena. Promet: 5 pšenice, 32 koruze, 6 moke, 2 ovsa, skupaj 45 v-g. Dunaj, 28. okt. Položaj neizpremenjeno miren. Pšenica tuz. 39—40. rž marchfcldska 38.75—39.25, Wiener Boden 38.25—38.75, Pester Boden 38.5—30. Budimpešta (lerminska borza), 28. okt. Ten-denca nestalna. Pšenica marec 32.22 -32.SO, zaklj. 32.28—32.30, .111» j 32,20, 88.44, zaklj. 32.42—32.44, rž marec 80.20, 30.26, zaklj. 80.2-1—30.2», maj 80.84, 30.24, zaklj 30.24 30.26, koruza maj 24.82—24.86. Chirago (začetni tečaji), 28. okt. Pšenica komaj vzdržana, tendenca dec. 124.375, murec 128.125, koruza v zvezi s pšenico isto komaj vzdržana tendenca, dec. 81.375, marec 85.37, oves mirna tendea ca pri vzdržanih kurzih dec. 47.125, marec 48.373 rž slaba tendenca der. 97.25, marec 100.5. Seia mariborskega občinskega sveta. Maribor, 28. oktobra. Po daljšem odmoru sc je danes sestal mariborski občinski svet k redni seji. Zanimanje za to sejo jc bilo splošno, galerije so bile nabito polne. Pričakovalo se je namreč, da se bodo danes delila stanovanja v novih mestnih hišah, do česar pa ni prišlo. Na dnevnem redu so bila poročila župana, prvega, tretjega in petega odseka. Svetnik gosp. Weixl je stavil nujen predlog o zgraditvi carinskega skladišča. Ker pa pride 8. novembra komisija radii zgraditve nove carinarnice, se bo to vprašanje obravnavalo kasneje. Socialisti so stavili dvoje vprašanj: 1. glede ropota v tovarni Zelenka v Linhartovi ulici, 2. glede uvedbe novih voli&č, ker je nastala pri nekaterih strankah" zmeda, ker so že preje imenovale varuhe skrinjic. Župan je podal poročilo o kreditu za stanovanjsko zadrugo »Svoj dom«. Vojaška oblast je sedaj odstopila dravsko vojašnico občini v preureditev v stanovanjske svrhe. S kreditom 200.000 dinarjev, se bo napravilo 22 novih stanovanj. Prvi odsek: Športno društvo vRapid« se mora iz dosedanjih športnih prostorov izseliti. V Ljudskem vrtu, katerega rabi deško zavetišče, bo občina uredila novo igrišče, športniki pa dobe prostor poleg kadetnice. Trgovcem, ki so bili kaa-novani radi neprijav pošiljatev, ki so podvržene mestni davščini, sc znižajo kazni od 20kratne nn 5kratno vsoto davščine. Tretji odsek: Trgovcu Avgustu Šlahtiču ae dovoli postavitev bencinske črpalke na Grajskem trgu. Socialistični klub je predlagal, da se pri oddaji občinskih del stavi podjetnikom pogoj: 1. da plačajo delavcem iste mezde, kol so jo navedli v ponudbi, da se najavijo v prvi vrsti dclavci iz Maribora. Prva točka se odobri, druga sc odbije. Ragulacija ceste ob Brodu. ki bi stala 12.000 Din, sc odloži do regulacije celokupnega meljskcga predmestja. V Melju se bo izvedla kanalizacija. V to svrho se bo najel kredit 1,200.000 Din. V klavnici se bodo nabavile nove hladilne naprave, ker so stare že izrabljene. Ta kredit se bo moral najti v bodočem proračunu. G, Bahun je interpeliral g. župana, kaj jc z novim proračunom. Dobil je pojasnilo, da se proračun ne more končnoveljavno sestaviti, ker še nim« točnih podntkov od 4. razreda ljudske šole, katero vodi socialistični kandidal /.a župansko mesto g. Grčar. Vrbnnova ulica se bo regulirala r. demoiiranjem hiše št. 30. Kavarna »Jadran« bo podaljšala svojo verando tudi na drugo stran glavnega vhoda v velikosti 9krat 5 in pol metra. Le-tofe se bodo nadaljevali lansko leto vpeljani požarni ogledi, katerim bodo prisostvovali mestni zdravniki. Peti odsek: Prošnja za koncesijo dveh elektrotehničnih podjetij in ena Za posredovalnico za službe se odkloni, ker ni krajevne potrebe. Glasbeni Matici se jc odobrila konccsija za koncertni biro. Za vsak peti torek se jc uvedel nov sejem. Ti torki so bili doslej brez sejma. Promet na Koroški cesti ob tržnih dncvili sc bo reguliral tako, da se na predlog župana premestijo špeharji na Vojašniški trg, mesarji pa ostanejo na dosedanjem prostoru. Mestna klavnica ima vsako leto znaten deficit, ker vedno bolj nazaduje klanje živine za izvoz. Letos znaša deficit do oktobra 225.000 Din, lansko leto pa 400.000 Din. Radi tega je občina prisiljena povišali klavniškc pristojbine: za govedo od 25 na 50, za teleta od 6 na 12, svinje od 13 na 20, Ovce od 2 na 6, za konje od 25 na 50 Din. Kljub temu so klavniškc pristojbine znatno nižje ' n^go v Ljubljani ali kateremkoli drugem mestu v Sloveniji. S tem se je seja za javnost zaključila in se ' jc nadaljevala tajna. Prihodnja seja, na kateri se bodo dodeljevala stanovanja, bo v petek. Mark Twain: Kraljevič sn siromak."1 Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Dvaindvajseto poglavje. Žrtev izdajstva. Zopet je »Fičfirič Prvi« taval s klateži in lopovi, je bil zopet cilj njihovih sirovih šal in abotnega zasmehovanja, včasih pa tudi žrtev najhujših hudobij, ki sta jih uganjala stari Kanti in Hugon, kadar je glavar iolpe obrnil hrbet. Razen Kantija in Hugona ga ni nikdo v resnici črtil. Nekateri so ga prav radi imeli, vsi so pa občudovali njegovo srčnost in njegovega duha. Tekom dveh, treh dni je Hugon, v čigar Varstvu in skrbi je bil kralj, storil skrivaj vse mogoče, da bi dečka mučil; ponoči, ko so se vršile običajne gostije, je zabaval društvo s tem, tla ga je mučil z raznimi sramotami, ampak vedno kakor po naključju. Dvakrat je stopil kralju na prste — slučajno seveda — kralj pa se zaničljivo niti zmenil ni za to, kakor je pač pristojalo njegovemu dostojanstvu. Ko pa se je Hugon tretjič pozabaval na la način, je kralj zgrabil gorjačo in ga v neizrečeno veselje vsega kla-težkega rodu podrl na tla. llugon je od sramote in togote planil zopet pokonci, pograbil gorjačo in kakor besen navalil na malega nasprotnika. Kakor bi trenil, so se klateži v krogu razpostavili okoli obeh borcev in pričele so se stave in vzpodbujanje. Toda Hugon ni bil kos svojemu nasprotniku. Njegovo besno, a nerodno borenje ni moglo uspeti proti roki, ki so jo bili vežbali prvi mojstri Evrope v mečevanju. Mali kralj je stal pazno in oprezno, toda lepo zložno, ler je prestregel in odvrnil pošlo ploho udarcev s tako lahkoto in točnostjo, da je bila mešana družba gledalcev vsa nora od občudovanja. Tn zdaj pa zdaj, ko je vešče kraljevo oko uzrlo ugodno priliko in je kakor slrela hiter udmec priletel Hugonu nn glavo, je bil vihar Vzklikanja in krohota, ki se je razlegal po gozdu, naravnost nekaj čudovitega. Čez petnajst minut se je Hugon ves pobit in opraskan, pa tudi pravcata tarča brezusmiljenega zasmehovanja, izmuzal z bojišča; radostna druhal pa ie priiela neranjenega junaka, ga dvignila na rame in ga nesla na častno mesto poleg glavarja, kjer so ga z velikimi ceremonijami kronali za kralja borbenih petelinov. Hkratu so svečano preklicali in odpravili njegov prejšnji naslov in razglasili, da bo vsakdo pregnan iz njihove družbe, kdor ga bo še enkrat upal izreči. Vsi poskusi, da bi pripravili kralja do lega, da bi bil v uslugo njihovi družbi, so se izjalovili. Odločno se je branil delati po njihovi volji in je venomer skušal pobegniti. Prvi dan po njegovi vrnitvi so ga nagnali v neko nezastraženo kuhinjo. On pa ni samo prišel praznih rok nazaj, ampak je celo skušal zbuditi domače ljudi. Drugič so ga poslali z nekim kleparjem, da bi mu pomagal pri njegovem delu; on pa se je srčno branil dela in je celo grozil kleparju 7. njegovim lastnim varilnim železom in naposled sta imela Hugon in klepar vse roke polne dela samo s tem, da sta pazila, da jima ni ušel. Kraljevsko je gromel nad vsemi, ki so mu omejevali njegove svoboščine ali ga skušali prisiliti do dela. Nekoč so ga pod Ilugovim varstvom poslali v družbi ničvredne ženske in bolnega otroka beračil; toda uspeh ni bil spodbuden — branil se je prosit za berače in se sploh nikakor ni hotel mešati v njihove reči. Tako je minulo več dni; in bednost tega kla-težkega življenja in umnzanost, nizkotnosl in podlost ie postala polagomn malemu ujetniku tako neznosna, da je naposled začutil, da je bila rešitev pred nožem starega samotarja v najboljšem primeru zgolj začasna odložitev smrti. Toda ponoči, v sanjali, so bile vse te nadloge pozabljene in ddček jo bil zopet rta svojehi prestolu; zopet gospodar nad angleško zemljo. To je seveda delalo trpljenje še hujše, ko se je zopet prebudil in tako je poslalo trpljenje vsako novo julro vedno bridkejše in nezno-mejSe, Julro j)o onem dnevu, ko je premagal Hugona, je le-ta vstal s srcem, željnim maščevanja rtftd kraljem. Zasnoval je dva načrta. Po enem je nameraval na poseben način ponižati kraljevega ponosnega duha in njegovo namišljeno kraljevo dostojanstvenost; ako bi se mu pa la načrt izjalovil, je nameraval narediti kral ja krivega kakega zločina, nato pa ga izdati neizprosno roki pravice. Po prvem načrtu je nameraval narediti kralju umetno rano na nogi. Bil je prepričan, da ga bo to neznansko grizlo in peklo; čim pa bi se bila rana prijela, je imel namen poklicati starega Kantija na pomoč ter prisiliti kralja, da bi kazal na veliki cesti svojo nogo in prosil miiodarov. Tako umetno rano so povzročili na sledeči način: Naredili so nekako testo ali mehek obkladek iz negašenega apna, mila in rje starega železa tel' ga razmazali po kosu usnja, ki so ga nato trdo privezali na golo nogo. To mazilo je takoj razjedlo kožo, da se je videlo živo meso. Nato so drgnili nogo s krvjo in ko se je dodobra posušila, je bila temne, odurne barve. Potem so povili nogo na spretno nemaren način z ovojem iz umazanih cunj, tako da se jc osludni tur dobro videl in presunil srce mimoidočih. V ta namen si je Hugon tudi zagotovil pomoč kleparja, katerega je bil kralj ustrahoval z varilnim železom. Nekoč sta vzela dečka s seboj na eno .svojih poti; čim sta imela taborišče družbe za hrbtom, sta vrgla dečka na tla, in med tem, ko ga je klepar držal, mu je privezal llugon mehki obkladek trdo okoli 1 noge. Kralj je bil ves divji in je zagrozil obrtna pajdašema, da jih bo dal obesiti, kakor hitro bcfzopet I žezlo v njegovi roki. Onadva pa sla ga krepo držala in se zabavala z njegovim nemočnim divjanjem in se i vogala njegovim grožnjam. To se je godilo toliko časa, dokler se mu ni obkladek začel zajedati v meso, in ' lopova bi vso stvar v kratkem dovršila, da ne bi bila : prišla rešitev. Na licu mesta sc je namreč prikazal ! oni suženj , ki je bil nekoč tako rohnel Koper angleške postave, in je odvezal kralju ovoje in odstranil obkladek. -IIIEIIf 3 a > 6 a s g F O 3 f p ? &. & O B" S«? = - • —: ' S" *o o " 9 > » »i H< ft 10 O S ~ N< <13 . d" f"1 2 i o 2 c 1 N o a. 3 - 2 a d M "=: ta n _ (a N E, si o — »r • £1 > S O e 3 S o" o '< sc MALI OGLASI Vsaka drobna vršilca 1'SO Din ali vsaka beseda 50 par. (Najmanjši oglas 3 sli 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Mladenič fšče kakršenkoli posel v restavracija Lovački dvor, Zagreb mestu ali vasi. Samo stan, Ilica 93 — ugodno napro-h-ana in maihna nagrada, daj z vsem inventarjem Javiti upravi pod St. 8490 radi bolezni. — Ivan pl. ; Oresovič, restavrater. Izurjena pletilja nogavic se sprejme. Naslov v upravi pod št. 8552 učenec i poštenih staršev, ki je z dobrim uspehom dovršil meščansko šolo, ali vsai 8 razred, ljudsko šolo, se takoj sprejme v popolno oskrbo v veliko trgovino meš. blaga in dež. pridelkov na deželi. Naslov v upravi pod štev. 8539. Mladina naprej! Iščemo mlade ljudi, ki nimajo ne poklica, ne premoženja, pač pa jekleno voljo priti navzgor. Pismene ponudbe sprejema: »Novinski biro« v Ljubljani - Šelenburgova ulica 7, II. nadstropje. mTz a r s k7~ pomočnik samec, z dobrimi spričevali, izvežban v izdelovanju in polaganju par-ketov, se sprejme. Ponudbe na upravo pod: »Tovarna parketov« 8554 zastopniki in zastopnice, ki hočejo priti do sijajnega zaslužka z razpečavanjem prvovrstne novosti se morejo predstaviti dnevno hotsl UNION (Brandstatter), (3 pare kamnov in stope z gospodarskim poslopjem in zemljiščem, na stalni vodi. 5 minut od okraine ceste, vse v dobrem stanju, radi preselitve ugodno proda Franc POLC, mlin, Jagenca 35, Radeče pri Zidanem mostu. Dvokolcsni ročni VOZ močan, utfodno prodam. Novi Vodmat 62. Prostovoljna javna lepe moderne jedilnice se vrši 3. novembra ob 2 popoldne na Karlovski cesti 20, pritličje. Ogled vsak dan od 1.—2. ure istotam. 8447 Dve stanovanji po tri sobe in kuhinjo, se takoj oddasta v Ze-ljarski ulici 11. 8551 Stanovanje soba in drvarnica — se odda. - Stožice štev. 86, hiša Robmšek, za Ra-movževo gostilno, 8553 =111=111=111=11! Najboljša reklama so oglasi v »Slovencu11 j fm=m=m~ni~ VELIKI jesenski tečaj za KROJNO RISANJE in prikrojevanje DAM-SK1H OBLEK se vrši začetkom novembra pri edino strokovno izprašani učiteljici RQZI MEDVED Mestni trg 24, nasproti rotovža. — Vsakovrstni kroji po meri! HLODE bukove Ia in hrastove od 20 cm naprei kupuje v vsaki množini parna žaga V SCAGNETTI -Ljubljana. 7490 Kupujem stare rabljene šivalne stroje rabljena stara kolesa po najvišji ceni; istotam se izvršujejo vsa poplavila točno in solidno. - Franc Koritnik - Jesenice 154. Vsako SOBOTO tn NEDELJO domače mescih in krvave KLOBASE ter prvovrstno portugalko in štajerska vina toči gostilna Turk, Streliška ul. Lanem iroD?ne in druga krmila nudi najceneje a. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24, veletrgovina žita in mlev zilpiUov Priporoča se trgovina i železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. tstina, da je jesenska ln zimska doba izredno prikladna za oglaševanje v ..SLOVENCU", prav posebno pa v njegovi nedeljski izdaji. V teh mesecih se časopis neprimerno pazljiveje prečita. Ne prezre se niti najmanjši oglas. Trgovci, obrtniki ln sploh vsi, ki imate kaj naprodaj, izrabite v polni meri to ugodnost ob vsaki dani priliki in oglašujte v ..SLOVENCU". Cenik ali proračun zahtevajte od uprave. Uverleni bodite, da no s tem dosežen velik uspeh — dosežen a Ma vdiha korist! flBtE! SBBtaElSHaBOSI IBBBBBB pozor! krojači, šivilje in čevljarji, ako Vam Vaši stroii nagajajo, obrnite se na specialno mehanično delavnico Justin GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ul 14, ker ima ista spcc. oddelek za popravila strojev vseh vrst. 20Q sodov hrastovih - od 100, 200, 300, 400, 500, f00 in 700 litrov, v popol. dobrem stanju, za vino in žganje, se proda po ugodni ceni. - Vprašati pri Br. Nova-kovič, Ljubljana, Kolizej. Danes ter vsako soboto in nedeljo pristne domače klobase Za obilen obisk se priporoča JOŠKO JELAČIN, Ljubljana — Dolenjska c. Perje gosje, račje, kokošje, pu-ranje, proda vsako množino in po najnižji ceni tvrdka E. VAJDA, Čako-vec, Medjitnurje. - Telefon št. 59, 60, 3. 8562 Hmelovke 4—9 metrov dolge, so naprodaj pri F. Galle-tovem gozdnem in graščinskem upraviteljstvu, Bistra, pošta Borovnica. NOVO! NOVO! »s t e r e o« opazovalni žepni aparat! Pokaže presenetlj. plastično in naravno foto-grafične posnetke. Cena za aparat 7. 10 lepimi stereo-posnetki 80 Din poštnine prosto.. Posamezne zbirke stereo-po-snetkov: pokrajine, akti, mesta itd po 35 Din. — E. KRIŽMAN, Ljubljana, poštni predal 172. 8505 IZJAVA. Podpisana izjavljava, da nisva plačnika za Jožefa Lukeš ter ne odgovarjava za nikako njegovo dejanje. — Franjo in Terezija Lukeš v Kranju. pri trgovcih najboljše uvedenega, iščejo za Ljubljansko oblast velike domače tovarne. Ponudbe naj vpošljc)o samo prvovrstni re-flcktanti z večletno prakso in prima referencami na naslov: »ALOMA COMPANY«, anonč. reki. dr., Ljubljane, pod šifro: »2710«. JU€QUOVAK$XE TUKARft V LJUBLJANI IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPIJE ♦ ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPI3E ♦ KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN NADFIN. PAPIR KLIŠE3E PO SLIKAH. PERORISIH IN RISBAH, ROKOPISIH, FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE. REKLAMNE SLIKE Čevlje, dežnike, krzna, perilo I. t. d. tudi lahko kupite na obroke ako se poslužite novegn kreditnega sistema, ki ga je upeijala Kreditna zadruga detajlnih irgovcav r. z. z o. v Ljubljani, Šelenbur^ovfl ulica štev. 7, I. nadstr. Prcspekli in pogoji interesentom v pisarni na razpolago. f. WWMWBH—| zeleno irancosKo žganje tt» ;e najboljše sredstvo proti revmatizmu glavobolu, zobobotu. trganju, želodčnim boleznim, daje apetil itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trijovci zahtevajte engros cene - Glavna zaloga: Vitomir Dolinšek, agentura „Juniper" Cel]e. Gosposka ulica 2G. naš list ob vsaki dani priliki Priporočajte tudi njegov oglasni del. I » Poleg že 20 letne go>tilničarske obrti sem ustanovil v dolenjskem delu mesla tudi kavarno v zato odrejenem lokalu, katerega otvorim v soboto, dne 29. oktobra t. 1. Potrudil se bom p t. goste postreči z najboljšimi gorkimi in hladnimi okrepčili. ter si prizadevati nuditi vse po najsolidnejših cenah. Se priporoča ffM Ljubliana, l»?iyoi št. 4, Prule. s pregreto paro, tvrdke Wolf, 58—HP, izborno ohranjena, še v obratu, se zaradi povečanja obrata v Račjem. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Adam Dr. K., Christus unser Bruder. 129 strani., vezano 26 Din. Baur B., Beseligende Beicht. 260 str., vezano 41 Din. Bichlmaier G., Okkultismus und Seclsorge. 129 str., nevezano 33 Din. Dierkes J., Kin Lichtlein bist dul Ein Biichlein stil-ler Gedanken zur Besinnung und Verinnerli-chung. 207 str., vezano 36 50 Din. Fischer J., Seclcnpflege. Aufmunterung und Anlei-tung zu einem gesunden, glUcklichen Seelen-leben. 227 str., vezano 70 Din. Gatterer M. S. J., Im Glaubenslicht. Christliche Gedanken iiber das Geschlechtsleben. 116 str., nevezano 17.25 Din. Gerster P. T. V., 2 Jahrgange Fiinfminutenpredig-ten fiir das einfache Volk. 182 str., nevezano 38 Din. Grignou v. Monfort, Abhandlung iiber die vollkom-mene Amlaeht zu Maria. 308 str., vez. 61 Din. Holzapfel P H., Die Loitung des Dritten Ordens. 164 str., vezano 62 Din. Linharti t R., Brennender Dorubusch. Vortriige zur Lebensgestaltung im Geiste des Evangeiiums. — VVeihnachts u. Osterkreis. 167 str., nevez. 49 Din. Linhardt R.. Feurige Wolke. Kanzelvortrage. Weih-nacliten-Ostern. 178 str., vez. 73 Din. Lippert P. S J., Der Menschensohn. Bilder aus dem Seelenleben Jesu. 232 str., vezano 49 Din. Lucas J , Ein Biichlein von frohen Beichten. 146 str, nevez. 30.50 Diu. Lutz F. X., Winkc und Donnersrhlage. Fiinf-Minu-tenpredigleu 154 str, nevez. 55 Din. Murawski F, l