Uredništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. S. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: , celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 206. Telefonska številka 65. Celje, v pondeljek, 12. septembra 1910. Čekovni račun «8.817. Leto II. Klerikalni škandali na Koroškem. (Dopis »Narodnemu Dnevniku«.) V Celovcu, 12. septembra. V zadnjem članku smo poročali, da je monsignor Weiss posodil brez dovoljenja odbora centralne blagajne monsignoru Kayserju 1,900.000 K. Ker pa so vsa podjetja šla rakovo pot ter je bilo očitno, da pride v kratkem času polom, sta dala »sveta« katoliška moža monsignor Kayser in njegov kompa-njon Palese vknjižiti vsak svoja dva brata na nepremičnine, od katerih je eden izmed Kayserjevih, kakor tudi eden izmed Palesejevih duhovnik, vknjižiti za ogromne svote do 500.000 K. Te vknjižbe so izrazito sleparstvo od strani monsig. Kayserja in Palese, kakor tudi od strani »svetih« bratov. Javnost je že dolgo časa posebno pa zadnje mesece nezaupno opazovala denarne špekulacije klerikalnih »svetnikov«. Ko so se pa v mesecu maju in juniju t. 1. pojavile v zemljiški knjigi ravnokar omenjene vknjižbe na korist oseb, ki so bile vedno notorično siromašne in revne kakor cerkvena miš, je postalo vsakomur jasno, da se gre tukaj edino za kradež ljudskega denarja. V tem oziru gre posebna hvala naprednemu listu »Freie Stimmen«, katerega sicer iz narodnostnega stališča vsled njegove nemško - nacijonalne šovinistične smeri, moremo imenovati največjega škodljivca koroških Slovencev, prav posebno hvala, da je razkrinkal počenjanje klerikalnih velesle-parjev. Konečno je državno pravdništvo energično poseglo vmes ter je dalo monsignora Kayserja ob belem dnevu javno v Trgu (Feldkirchen) aretirati in odgnati v preiskovalni lapor v Celovcu, kjer še sedaj premišljuje o svoji kratki sijajni preteklosti in čaka zaslužene usode. Monsignor Weiss je bil bolj prebrisan. Vzel je dopust že pred 2 meseci, ko še sleparstvo ni bilo tako očitno ter jo je popihal neznano kam v inozemstvo. Državno pravdništvo je sicer izdalo za njim tiralico, ki ga pa še dosedaj ni dosegla. Palese pa je še sedaj na prostih nogah ter dosledno laže, da je tvrdka Sv. Antonija aktivna za 1 cel miljon. Ta laž pa je tako neumna, da mu živ duh ne verjame, vsled česar na celem Koroškem ne najde odvetnika, ki bi hotel vzeti saniranje zadeve v roke. Iz suhih dejstev, ki smo jih navedli, se jasno vidi, kam je pripeljala krščansko - socijalna politika koroško' ljudstvo. Monsignor Weiss je bil vodja te socijalno gospodarske politike in on je pred vsem povzročil po- leg Kayserja, da so koroški kmetje, obrtniki in delavci oškodovani za milijone. Kaj stori sedaj krščansko socijalna stranka na Koroškem? V začetku se je potrudila pridobiti centralno vodstvo krščansko socijalne stranke na Dunaju, da krizo prepreči ter da potrebni kapital na razpolago. Slovenec monsignor Podgorc je sam kot podpredsednik centralne blagajne posredoval na Dunaju pri vodstvu socijalno klerikalne stranke, A tam niso kazali posebnega smisla za to, ter so si vzeli časa za pomislek; med tem pa je oficijelni organ krščansko socijalne stranke na Koroškem »Karntner Tagblatt« dosledno pisal, da se ta gospodarski polom nikakor ne tiče strank kot take, ampak samo prizadetih oseb monsignorja Kayserja in Weissa ter Paleseja. »K. T.« je tudi trdil, da centralna blagajna sploh ni institucija krščansko socijalne stranke, ampak samo zavod, kateremu je načeloval Weiss kot neodvisna oseba. Tudi to je pristna katoliška laž »svetih« katoliških mož pri »Karntner Tagblattu«. Pri ustanovitvi centralne blagajne dne 26. maja 1902 sta odvetnik dr. Aleksander Pupovac in monsignor Weiss izrecno povdarjala, da se morejo združiti vse koroške »rajfajznovke« in po zmožnosti tudi drugi denarni zavodi pri klerikalni centralni blagajni, da se cela Koroška kos za kosom pribori za klerikalno idejo. V hipu, je dejal dr. Pupovac, ko smo v posesti koroških denarnih zavodov, smo tudi v posestvi vlade v deželi. Ravno na ta način je izjavil ob imenovani priliki monsignor Weiss. Centralna blagajna je bila torej klerikalno bojno orožje, ki bi imela služiti strankarskim svrham ter polniti bisage voditeljev. — To stališče je obveljalo tudi med obstojem centralne blagajne in temu je pripisati velikanski milijonski polom, na katerem so oškodovani ravno najrevnejši koroški sloji. Association Franco-Slave. (Iz »Narodnych listu«.) (Konec.) Da bi ta »Association Franco - Slave« udejstvila svojo nalogo, priredili so se med francosko in slovansko mladino prijateljski sestanki, ki so imeli za medsebojne stike med Slovani in Francozi najboljše posledice. V kavarni »Voltaire« je priredila »Ass. F. S.« vsak mesec zabavne večere, k katerim so se povabili Slovani in Francozi. Izmed navadnh obiskovalcev teh soarej bi imenovali: g. Nikoforova, zastopnika bulg. poslanca, g. Pavloviča, zastopnika srbskega poslaništva, prof. sofijske univerze g. Popova, prof. praške univerze dr. Tillerja, docenta če- ške literature na Faculte des Lettres dr. Jelineka, češke umetnike gg. Simona, Štrimpla, Španiela; izmed Francozov ravn. Boyerja; profesorji Denis Haumant, Jean Deny, Deniker, Meillet, docent ruske literature na Sorbonni g. Patouillet; pisatelji Marius - Ary Leblond, g. Kosakiewicz, g. Andre -Cheradame, ravn. Journala des Debats Maurice Muret, ravn. Louis Laloy in drugi. Šumljanje samo-i varja, pri katerem je imela posla mlada žena g. Ma-zona, je preglaševala francoska in slovenska govorica. Tem večerom so dajali poseben sijaj godbene in literarne točke. Ob spremljanju glasovirja so zapeli znani umetniki ruske, bulgarske, češke in slovenske narodne pesmi; pevskim točkam je sledila navadno recitacija slednjih. Izmed umetnikov, ki so se blagovolili odzvati pozivu g. predsednika, bi imenovali g. Alčevskega, baritona velike opere v Parizu, Mme. Aloy, članico petrograjske opere, Mile. Geniet, članico Comedie Francaise in Mme. Pro-topopovo.— Društvo je priredilo vsako soboto v amfiteatru pravniške fakultete predavanja. Serija slednjih je bila otvorjena s predavanjem g. Rene Henryja; govoril je o češk. vprašanju. Dalje so govorili: dr. Ni-caise, o jezikovnem boju na Poljskem, prof. Haumant o Srbiji, prof. Bloudel o Hrvatski, pisatelj Ma-rius-Ary Leblond o sedanji Poljski, arhivar HenrI Prost o tujcih, živečih v starih časih v Parizu, pisatelj Viktor Berard o avstro-ogerski nagodbi in o balkanskih Slovanih, arhivar Lazard o zgodovini Montmartra, prof. Louis Leger o začetku delovanja svojega na polju slavistike, prof. Eisenmann o Slovanih in Ogrih, dr. H. Jelinek o slovenskem narodu. Vrsto predavanj je končal g. Rene Henry s kauzerijo o Alzaciji. Projektivno predavanje grofa dr. Liitzowa o političnih strankah v Avstriji se .ni vršilo — onemogočeno je bilo radi letošnje povod-nji. Predavanje Denisovo »o Masaryku« se je odložilo na poznejši čas. Obiskovalo je nadalje društvo muzeje in napravilo nekaj izletov tako v Rambouillet in na grad Concy. — Da je vživala »Association Franco - Slave« gostoljubnost »Faculte de Lettres«, je v prvi vrsti zasluga profesorjev Denisa in Haumanta; v prostorih Institut d' Etudes Slaves so bili članom na razpolago francoski dnevniki, kot »Temps«, »Journal de Debats, Action, Petit Journal in drugi. Izmed čeških časopisov najdemo tu »Narodny listy« in »Samostatnost«. Slovenskih ni nič; pač pa je v čitalnici 5 polskih, 7 bulgarskih in 3 ruskih časopisov. »Association« je imela, v letn semestru 174 članov. Izmed teh je bilo 26 Bulgarov, 1 Hrvat, 38 Francozov, 52 Poljakov, 16 Rusov, 13 Srbov, 1 Slovakinja, LISTEK. Institutka. ie Roman. Spisal Fedor Gradišnik. Kamilo ves čas ni niti trenil z očesom, stal je tam nepremično kakor skala in s široko odprtimi očmi gledal Heleno... Vse, kar se zgodi okrog njega, se mu je zdelo kakor uganka, verjeti ni mogel svojim lastnim ušesom, da je resnica, kar sliši, kajti nikdar se mu še ni zgodilo, da bi bila Helena v takem tonu govorila z njim... Kako je mogoče vse to? ... Saj je bila še pred par dnevi tako sladka in prijazna z njim, zdaj pa naenkrat ta čudovita izprememba! Kaj se je zgodilo... nekaj se je moralo zgoditi... brez vzroka to govorjenje ni in ne more biti... slednjič se je zavedel, zbudil se je iz svojih sanj ter dejal: »A vzrok, Helena... rotim te, povej mi vsaj vzrok... Zakaj govoriš danes tako, kot še nisi govorila nikdar...« Helena se je glasno nasmejala .... »O, Kamilo, Kamilo! Kakšen junak si vendar! Vojaško suknjo nosiš in sabljo ob strani... moj bog, domovino hočeš reševati, pa tak bojazljivec! Hahaha!... Izgovori ženska dve tri besede, ki niso baš po njegovem okusu... in capljati začne kakor pajac!... Zvija se in zvija, z jokajočim glasom prosi usmiljenja, kakor lačen pes se plazi po tleh in se dobrika ... Hahaha ... kako smešen si, Kamilo, kako silno smešen!...« Dvignila se je na svojem ležišču in ploskala z rokami ob kolena ... smejala se je na ves glas ... nato je stopila h Kamilu, položila obe roki na njegove rame in mu prijazno pogledala v obraz ... Njene rdeče, polne ustne so se nabrale v ljubezniv smehljaj... in Kamilo je že mislil, da je zopet vse dobro... nekaj gorkega in tako prijetnega mu je leglo na dušo... v tistem trenutku je pozabil na vse, kar je bilo, in privil je Heleno k sebi burno in strastno, tako, da je čutil valovanje njenih bujnih prsij ob svojih... in pričel jo je obsipati z divjimi, ognjenimi poljubi... ves srečen in blažen, ker je bilo zopet vse dobro ... Helena je bila mirna, niti ganila se ni... Pri srcu pa ji je bilo tako dobro in voljno, kakor še nikdar ... Vsak poljub ... vsak drhtljaj Kamilovega razburkanega telesa se ji je zdel kakor blaženost sama... vroči in ognjeni so bili ti objemi in poljubi, ah, tako vroči in strastni! ... In njene misli so plavale tja gori v grajsko biblioteko in uzrle so tam med knjigami in starimi rokopisi bolnega Oskarja: sedi tam in hoče delati, nervozno premetava listine okrog sebe... a česarkoli se loti — ne gre mu od rok... Vstane... sede in zopet vstane... nato stopi k oknu in zre doli na obširni grajski vrt, a tudi to mu ne ugaja, in hoditi začne po dvorani sem in tja... srce pa mu bije burno in vedno burneje in na njo misli, na njo, Heleno ... In naenkrat se ji zdi, da je pri njej... da, da, objema jo in poljubuje tako ljubeče, kot more poljubljati le nepokvarjen, čist mladenič ... Tako živo si je predstavljala Helena vse to, da je začela kipeti kri v njenih žilah... in strastno se je oklenila Kamila, ki je ves blažen poljubljal njeno kipeče telo... Molčala sta oba in Helena ni niti vedela, kedaj se je zgodilo, da je ležala na mehkem divanu, omamljena od vročih poljubov Kamilovih... »Helena, zakaj si me tako mučila?« je izprego-voril tedaj Kamilo s tihim, komaj slišnim glasom. Helena se je zdrznila ... Kot bi trenil je naenkrat izginila krasna slika, ki jo je pričarala njena razburjena fantazija, ko je zaslišala Kamilov glas... isti glas, pred katerim je še pred kratkim zatrepetalo vse njeno bitje od razkošja in ljubezni ... Zdaj ji je bil le opomin, le zagotovilo da se je varala, da je samo sanjala, o čemur je mislila, da je resnica ... In ostalo je v njeni duši nekaj silnega, nekaj tako čudnega in neznanega, bilo ji je kot da mora vstati in suniti Kamila od sebe, samo proč, le proč od nje, da bo prosta, da bo svobodna in bo lahko objemala in poljubljala, kogar bo sama hotela ... Tam gori koprni in hrepeni Oskar po njej in po njeni ljubezni, to nedolžno in čisto dete, ki še nikdar ni poljubilo druge ženske kot njo, samo njo ... Ona pa ga vara, goljufa ga z njegovim lastnim bratom ... objemati se pusti od njega, ki mu je baš danes hotela povedati, da je za vselej konec, kar je bilo doslej med njima ... In dvigalo in dvigalo se je v njeni duši ono čudno in neznano, dvigalo tako dolgo, dokler ni izbruhnilo z elementarno silo na dan ... S kruto brutalnostjo je sunila Kamila od sebe.. dvignila se bliskovito z ležišča, poravnala si v naglici obleko in s strogim in užaljenim glasom je dejala: »Povedala sem ti, kaj mislim, Kamilo! Cemu siliš vame, ko veš, da si mi nadležen! Pusti me samo!« Skoraj prestrašila se je svojega lastnega gla-. su ... sama ni vedela, kje je našla tako odločnost in skoro žal ji je bilo svojih krutih besed, ko je zagledala Kamila, ki je ves preplašen in zmeden stal po-leg nje, bled in prepaden ... A v tistem trenutku se je domislila zopet Oskarja ... pred njo se je pojavil njegov sanjavi, otroški obraz in dvoje oči, tako milih in globokih je zrlo proseče in koprneče v svet, tedaj si je bila v svesti, da je ravnala popolnoma prav ... In obrnila se je bliskovito v stran, stopila 27 Čehov in nobenega Slovenca. Vzrok, da je število Rusov tako malo, tiči v tem, da obstaja posebna Asociation Franco - Ruse; tudi antagonizem med Rusi in Poljaki je v Parizu precejšen. Podpornih članov je 28. Častni člani »Ass. F. S.« so gg. rav. Boyer, prof. Leger, srbski poslanec Vesnič, historik literature poljske prof. Briickner, češki historik dvorni svetnih Goli in slavni bulgarski pisatelj Ivan Vazov. Poročilo predsedstva končuje z besedami: »Letošnje leto 1909/1910 je obnovilo tradicijo, pozabljeno izza davnih let — poučevanje slovanskih od-nošajev po Slovanu. Prišel je k nam iz Češkega dr. H. Jelinek in na Sorbonni nam je govoril o obroje-nju naroda češkega. Literarno - historično delovanje njegovo in temeljito poznavanje francoskih razmer so ga določile za to častno mesto. S prostimi besedami in brez fraz nam je znal predočiti češki narod, kakršen je: Kot delaven in vztrajen narod, ki veruje v svojo moč in se ne boji bodočnosti. »Asso-ciation« se mu zahvaljuje za njegov trud; pričakuje, da se vrne v Pariz; želi, da bi tudi zastopniki drugih slovanskih narodov sledili njegovemu vzgledu. — Od 15. oktobra naprej imela bode »Association Franco-Slave« prostore svoje izven univerze, sredi dijaške četrti. Sekretariat je pripravljen na vsa vprašanja dijakov, ki so bili pripravljeni priti vPariz, odgovoriti ter jim dajati praktične nasvete. —i— Kako živimo Slovenci na Koroškem? (Dopis iz Koroške.) Mogoče bo drage bralce »Narod. Dnevnika« zanimalo, kako se imamo Slovenci tostran meje v »tuž-nem Korotanu«. Za vsakega Slovenca je potrebno, da pozna razmere Slovencev ne le v domači vasi in deželi, ampak da se seznani tudi s položajem Slovencev v gorati Koroški. Ko prideš prvič v te kraje, se ti nekako čudno zdi, ko te često v slovenskem kraju pozdravljajo šolarji po nemško, kar je gotovo znamenje, da si je koroško nemštvo in nemškutarstvo pridobilo najbolj nevarno sredstvo proti nam Slovencem — šolo. Tu so takozvane utrakvistične šole, to se pravi, v šoli se podučuje nemško in slovensko, slovensko seveda le toliko, da je ime, torej slov. starišem pesek v oči. Po večini so po šolah nastavljeni nemški učitelji, kateri deco vzgajajo v nemškem duhu. Slovenske učitelje Slovencem krivična' vlada pošilja v nemške kraje. Srečal sem iz take šole idočega dečka. Pozdravil me je nemško. Odzdravil sem mu slovensko, nakar je tudi on popravil in me slovensko pozdravil. Vprašal sem ga, zakaj ne pozdravlja slovensko, mi pa reče po nemško, da so učitelj rekli, da je lepše po nemško. Na vprašanje, če zna slovensko, mi pravi, da zna, pa da je lepše in boljše, če nemško govori. Ko sem ga vprašal o stariših, kako govorijo, pravi, da slovensko, ker nemški ne znajo. Ni čuda, da se potem otroci ne nauče ne nemško, ne slovensko, dobijo v takih šolah in od takih učiteljev nadute pojme o blaženem nemškem jeziku, med tem ko tako vzgojeni res mislijo, da je naš mili jezik slovenski nekaj manj vrednega. Da potem tudi veliko starejših ljudi tako misli in se štajercijanstvo in nemšku-tarija širi, se lahko razume. Da je v mestih, trgih in vaseh, ktere so obdane krog in krog od samih Slovencev, žal še veliko slabše kakor na Štajerskem, boste pač umeli. Štajerski Slovenci ste v tem oziru vendar že precej naprej, ker se vsaj povsod najde nekaj slov. trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov, kateri so zavedni Slovenci in h kterim bi lahko vsi Slovenci hodili po svoje potrebščine, ko bi narodna zavednost prešinila vsakega rojenega Slovenca v zadnji siromašni hišici. Pri nas na Koroškem pa v mnogih vaseh in trgih ne najdeš niti enega izmed »svojih«, dasi jim nosi ubogo in premožnejše slovensko ljudstvo dan na dan svoj denar v oderuške žepe. Za zahvalo pa se ti sovražniki Slovenstva norčujejo iz slovenskih ljudi, kateri so te nemškutarje obogatili. V gostilnah in prodajalnah hočejo vedno s kmetom, in delavcem govoriti nemško tako da končno k ogledalu in si pričela popravljati frizuro ...-- Kamilo je stal še trenutek na svojem mestu, bled kot zid je zrl na Heleno, ki je stala pred ogledalom in mu kazala hrbet ... Videl je v steklu njen krazni obrazek in spoznal je, da je zastonj vsaka nadaljna beseda ... Nato je stopil bližje in z gorkim glasom je izpregovoril: »Helena, ker sem ti danes odveč — odhajam!... Upam, da samo za danes, saj vendar dovoliš, da se še oglasim?« Niti ganila se ni in Kamilo je opazil, da ni trenila niti z očesom ... Stopil je popolnoma k nji in ji hotel poljubiti roko, toda ona mu jo je urno odmaknila ... »Niti roke mi ne daš v slovo?« je vprašal gi-njen, »niti roke?« In kakor divji je planil nad njo in jo vroče poljubil na usta ... Potem je bliskovito planil k durim m jih odprl.". . Še enkrat se je obrnil... videl je Heleno, ki je vsa izven sebe stala ob ogledalu ... zasmejal se je nalahno in vzkliknil bolestno: »Do svidenja, Helena!« Glasno je zaloputnil vrata in zdirjal na prosto. Čez par trenutkov je zaslišala Helena peketa-nje konjskih kopit na dvorišču, stopila je za hip k oknu, a se takoj zopet odmaknila ... Vedno tišje in tišje je dohajalo peketanje, dokler slednjič ni popolnoma utihnilo. — (Dalje.) res verujejo, da je bolj »nobl«, če se govori nemški. Vse to nam kaže žalostno sliko, da je slovensko ljudstvo nezavedno, neizobraženo in živi pobožno v uboštvu in siromaščini. Med slov. ljudstvom ni res narodnih izobražencev, ki bi učili in vodili slov. prebivalstvo k izobrazbi, k narodnosti in samozavesti ter k čitanju slovenskih časopisov in knjig. Koroško Slovenstvo vodijo na celi črti klerikal. voditelji, kateri se tako radi hvalijo, da edino oni varujejo koroški slovenski rod.Zal da slabo! Slovenska društva so vsa klerikalna, in če tu in tam priredijo veselice in poučna(!) predavanja, navdušujejo ljudstvo le za n j e g o v a t. j. klerikalna načela. Bdg obvari, da bi se prikazal kje na Koroškem Slovenec, ki se ne strinja s to politiko, ki bi bil torej sioven. pošast v liberalni obleki. Slovenskega razumništva si Koroška pri takih fanatičnih klerikalnih slov. voditeljih ne more vzgojiti, ker duhovniki mislijo, da bi jim ne šlo več tako dobro, če bi imeli koroški Slovenci preveč razumnih ljudi, ki bi seveda bili — liberalci. Tako se širijo nemške in nemčurske vrste, katere na eni strani slov. ljudstvo zaničujejo, gulijo, na drugi strani pa se redi mednarodni klerikalizem, katerega voditelji duhovniki slov. ljudstvo v toliko organizirajo in tako izobražujejo, da je njim v dobro. Ali bi jim ne bilo boljše, ko bi imeli zavedne, izobražene, narodne slovenske »liberalce«, kakor pa nemške in nemčurske brezverce? Hrabroslav. VIII. avstrijski vinarski kongres na Dunaju. Dunaj, 9. septembra. Današnja seja kongresa je bila jako dobro obiskana. Predsedoval je opat Piffl. Ravnatelj Seifert je poročal o najnovejših skušnjah pri uporabi umetno vzgojenih droži v kletarstvu. Pri nas je predmet skoraj popolnoma neznan. K referatu je podal lastne skušnje ravnatelj Zweifler iz Maribora. Kakor vsaka novost, ima tudi ta svoje nasprotnike; zato je bila debata kaj živahna. Popoldan se je vršil zlet v znameniti spodnjeavstrijski vinski kraj Voslau. Vreme nam to pot ni bilo milo; dobila nas je grozna nevihta z dežjem in točo. Zategadelj nismo mogli iti v vinograde, pač pa smo si ogledali vzorne vinske kleti barona Guttmanna in g. Schlumbergerja. Slednji nam je razkazal svojo tvornico za šampanjec. Obe hiši ste udeležence zleta imenitno pogostili, zlasti se je v tem oziru potrudila baronica Guttmanri, ki je dala svoj grad v Voslau-u lepo okrasiti s cvetlicami. Dunaj, 10. septembra. Danes se je vršila zaključna seja VIII. avstrijskega vinarskega kongresa.'Predavalo se je o raznih načinih, kako se pokončuje kiseljak in pa o pospeševanju izvoza avstrijskih vin. Po debati so se še izrekle običajne zahvale vodstvu, predavateljem in udeležencem. Na shodu je vladala ves čas lepa sloga in soglasje, kar je treba posebej podčrtati. Naj bi tudi ta kongres pomagal k izboljšanju stanja naše vinoreje in vinogradnikov! Politična kronika. DOMAČE POLITIČNE NOVICE. Kaj bo s štajerskim deželnim zborom? — Priprave za delazmožnost češkega deželnega zbora. — Kralj Peter v Rimu. — Obisk iz Italije v Tridentu. — Katoliški shod v Inomostu. Graški »Arbeiterwille« je priobčil v soboto izjavo deželnega odbornika Robiča, češ, da nameravajo klerikalci z ozirom na slab financijelni položaj dežele dalje obstruirati. Včeraj javlja isti list, da se poda ta teden namestnik Clary na Dunaj, kjer bode poročal ministerskemu predsedniku Bienerthu o svojih pogajanjih (sic!) z nemškimi naprednjaki in sioven. klerikalci. »Arb.« sodi, da ni veliko upanja za redno delovanje štaj. dež. zbora. Obe informaciji izvirate očividno od dež. odbornika Robiča in ste lahko resnični, lahko pa tudi samo taktičnega pomena. »Tgp.« nasproti ve poročati, da je sklicanje štajerskega deželnega zbora na 20. september zelo verjetno in nameravano. Na postopanje slov. klerikalcev smo lahko tem bolj radovedni, ker bode nedvomno dalo sklepati na jesensko taktiko sioven. klerikalcev v parlamentu. Na Dunaju in v Pragi pa se vrše priprave za nemško - češke sporazumne konference, ki bi naj omogočile delazmožnost češkega deželnega zbora. V soboto je konferiral Bienerth z bivšim češkim ministrom rojakom dr. Začkom, ki velja za dobrega poznavalca zamotanega narodnostnega vprašanja na Češkem. Prihodnjo sredo, pojutrišnjem, bo konferiral Bienerth z mladočehom dr. Pacakom. V sredo imaio tudi v Pragi češko - radikalni poslanci sejo, v kateri bodo sklepali glede udeležbe pri sporazumnih konferencah. Stvar s češkim deželnim zborom se bo^e torej še precej časa vlekla. — V Trident na južnem Tirolskem je došlo v soboto 57 članov ljudsko - izobraževalnega društva iz Milana na »poučen izlet«. Policija je prepovedala vsak sprejem na kolodvoru. Imel se je tudi vršiti nek gorski zlet, a dotično goro je zasedlo orožni-štvo, da bi zabranilo iredentistične demonstracije. Milanski prefekt je izletnikom že v Milanu naročil, naj se izognejo vsaki demonstraciji na avstrijskih tleh; vsled tega je od 150 izletnikov izostalo 90. »Neues Wiener Tagbl.« ve poročati, da so pogajanja med srbskim in italj. dvorom zaradi obiska kralja Petra in prestolonaslednika Aleksandra že končana; obisk se bo izvršil meseca novembra; takrat pojde kralj Peter najbrže tudi na Dunaj. Rimska »Tribuna« poroča, da je italj. kralj daroval kralju Petru dva krasna konja. V Inomostu se je otvoril minolo soboto katoliški shod. Prireditev ima«v prvi vrsti tirolsko - klerikalni značaj; slovanskih klerikalcev je le malo, oficijelno niso zastopani niti Cehi niti Jugoslovani. Na shodu se razpravljajo politična vprašanja kot o svobodni šoli, reformi zakona, Boromejevi encikliki, povzdigi klerikalnega časopisja itd. POLITIČNE VESTI IZ DALMACIJE. Zbližanje; hrvaške in pravaške stranke? — Deželno- zborske nadomestne volitve. — Gonja proti dr. Smodlaku. Za nekaj dni se vrši v Šibeniku — kakor poročajo dalmatinski listi — občni zbor pravaške stranke v Dalmaciji. Govori se, da hočejo pravaši glede Srbov v Dalmaciji zavzeti drugo stališče: dočim so jih doslej negirali, jih bodo sedaj priznali in se s tem približali vladajoči »hrvaški stranki«. Na drugi strani pa ta ne bode delala pravašem težav pri občinskih volitvah v Makarski. S tem se hoče doseči zbližanje obeh strank in omogočiti mirno delovanje dalmatinskega deželnega zbora, ki je v interesu dežele nad vse potrebno. V splitskem okraju se bodo kmalu vršile volitve jednega deželnozborskega poslanca iz kurije veleposestnikov. Hrvaška stranka kandidira dr. Bula-ta; duhovniki se bodo tudi tokrat združili s pravaši proti temu kandidatu, ker ne morejo odpustiti hrvaški stranki, da je podpirala izvolitev splitskega na-prednjaka dr. Smodlaka v državni zbor. Zaradi dr. Smodlaka bode bojda izbruhnil prepir tudi v Savezu južnih Slavena, ker pravijo nekateri dalmatinski poslanci, da izstopijo takoj iz kluba kakor hitro bi vstopil vanj Smodlaka in sicer zaradi tega, ker je dr. Smodlaka v svojem listu »Svoboda« nekatere osebno napadel. Pa to bo menda samo — izgovor. Tudi med Dalmatinci se že počasi ločujejo duhovi — s čemur bode treba nam sioven. naprednjakom in našim poslancem pravočasno računati. Štajerske novice. t Franc Kopriva. V soboto zvečer je umrl v bolnišnici usmiljenih bratov naš dragi tovariš in član osrednjega odbora Franc Kopriva iz Arjevasi pri Petrovčah. Pogreb se vrši z žalskega kolodvora jutri, v torek, ob pol 9. uri dopoldne. Naj se pogreba udeležijo vsi naši tovariši in to-varišice, katere dohiti naš klic! O njegovem delu in zaslugah za narodno-napredno stvar v splošnem ter za našo napredno mladinsko organizacijo posebej še obširno poroča poklicano pero. Njegovima žalostnima sestrama in celi rodbini pa naše naj-prisrčnejše sožalje! Zveza slov. napredne mladine v Celju. Meščanski učitelj Aistrich v Celju je prestavljen na meščansko šolo v Voitsberg. Seveda na pritisk znane nemško - nacijonalne klike v Celju. Hans (pl.) Woschnagg se bojda preseli v Celje. Na vrtu svoje hiše v Graški cesti bode sezidal vilo in stalno stanoval v Celju. Nemškonacijonalna klika ga bode z veseljem pozdravila: saj je zadnji proces v Gradcu dokazal, da je klika vredna njega in še bolj on nje. In z dr. Jaborneggom se bodeta potem skupno potegovala, jeden za baronijo, drugi za plemstvo. Vredna sta gotovo takega stanovskega povišanja! Materijala za Woschnaggov plemenita-ški grb je bilo v znanih zabojih za gospo Mollik v Gradcu dovolj. Letošnji novici morajo pod orožje dne 7. vinotoka, nadomestni rezervisti pa že dne 3. vinotoka. Ponesrečil se je v Pirihovi usnjarni v Ptuju pomočnik Anton Kok. Stroj za valjanje mu je zgrabil desno roko in zmečkal prste. Pravila Ciril-Metodove podružnice za Breg pri Celju so potrjena. V kratkem se vrši ustanovni občni zbor. Kaplan Tratnik iz Rajhenburga se jezi v dopisu iz Kozjega v „Slov. Gospodarju" nad tem, ker smo poročali, da je moral plačati 40 K za CMD, izjavo v „Nar. Dnevniku" in vse stroške. Radi verjamemo, da mu ni najbolj ljubo. Najprej je hotel razbiti ustanovno zborovanje Ciril-Metodove podružnice v Podsredi, pa se mu je sijajno ponesrečilo. Ker pa je šel v svojem „svetem narodnem delu" kot zvest član „ Slovenske Straže" malo prekorajžno v boj, ga je tožil g. potovalni učitelj J. Prekoršek pri sodišču v Kozjem. Nato pa je kaplan Tratnik prosil po svojem zastopniku g. J. Prekoršeka za poravnavo — in ta je bil toliko dober, da je to privolil. Ne razumemo torej kaplanove jezice, saj se je zgodilo, kakor je sam prosil in želel. Bo pa drugič drugače, in takrat vam bo g. Tratnik še manj ljubo, če se pravočasno ne spametujete. Iz Rogatca nam pišejo: Neki realec iz Gradca, ki se je peljal te dni proti Rogatcu, se je zapeljal v nek par splašenih volov. Ker ni mogel pravočasno s kolesa, so ga voli vrgli v jarek pri cesti, kjer se je močno poškodoval. Iz Vojnika. Povsod po drugih krajih čitamo, kako se razvija in napreduje narodno in društveno življenje. Le pri nas je vse tako tiho in mrtvo, manjka ljudij, manjka pa tudi veselja. Čitalnica, ki se je pred leti ustanovila po zaslugi nepozabnega g. nadnčitelja Škofleka tudi vedno bolj peša. Bogata knjižnica, ki smo si jo v zadnjih letih poskrbeli, je malo obiskovana, in gledališki oder, ki smo si ga nabavili z dohodki vsakoletnih prireditev, letos sploh ni prišel do svoje veljave. Jednako mrtvo je bilo tudi v sosednji Novicerkvi in v Šmartnem. In vendar smo imeli v teh krajih zadnja leta lepe prireditve. In tudi letos bi bilo to mogoče, vsega pač ne smemo odložiti na rame nekaterih naših okoličanov, ki tudi vsega sami ne morejo. Toliko časa bi naši slovenski inteli-genti pač lahko našli, da bi se nekaj storilo. Čitalnici se stanarina zviša, in neki ,.pobožni" odbornik Posojilnice v Vojniku se je izrazil, ,.da je Čitalnica itak za samo pohujšanje, da se mora nehati, kar ie začel tisti Škoflek, ki pa je slednjič le crknil". Tako je sedaj pri nas; gospod urednik, poročam Vam prihodnjič zopet kaj. III. narodna zbirka 20. septembra 1910. V prihodnjih dneh razposlale se bodo nabiralne pole. Prosimo tudi sedaj pomoči vseh cc. gg. nabi-rateljic in nabirateljev; v slučaju pa, da ne bi bili voljni nabirati za zbirko, naj blagovolijo predati nabiralne pole drugim osebam, katere bi bile pripravljene nabirati za nas. Obletnico narodnih mučenikov proslavili bomo najlepše, če daruje vsak Slovenec za kulturne in narodne namene zatiranega naroda našega. Klub slov. napr. akademikov v Celju. Šentiljska slavnost je bojda povzročila, da je prestopilo v Mariboru 10 ljudi k protestantizmu. V Šmarju pri Jelšah so napravili nekdaj na šolskem dvorišču arteški studenec. Njegova voda neki ni bila užitna. Letos pa so tam izkopali 8 m globok vodnjak in postavili v njega sesaljko z lesenimi cevmi. 18. avgusta ga je blagoslovil domači dekan ob navzočnosti učiteljstva, šolskih otrok in malega števila odraslih, ki so tako slučajno nakapali na dvorišče. Slavnost je bila prav skromna — saj tudi vodnjak ni boljši od kakega navadnega vaškega studenca. Nepoklicana poslušalka je pravila, da je bila od dekanovega nagovora do solz ginjena. Primerjanje lurške Bernardike s prikaznijo Marije pri studencu izpod skale z našim šolskim ravnateljem in njegovo zaupljivostjo v Marijo in novi šmarski šolski studenec je sicer malko šepavo, vendar lepo in svojega namena ni izgrešilo. Sedaj se širi novica, da dobi ta vaški vodnjak ime »Cesarja Franca Jožefa I. jubilejni studenec«. O neokusnosti tega imenovanja ne .bodemo niti govorili — privoščili bi samo nekoliko vode na glavo iz novega šolskega studenca tistim ljudem, katere celo pri vodnjakih »bolijo gumbnice«. Ustrelil se je danes ob pol 12. uri dopoldne v celjski stari vojašnici računski podčastnik Hebar. Bil je v zvezi z znanimi nerednostmi pri polku, katere je že poročal „Nar. Dnevnik". Ustrelil se je ravno med preiskavo, katero je vodil v pisarni neki nadporočnik. Polkovo poveljstvo se je zdatno pobrigalo tu