Spedlzlone ln abbooamento podale — Leto XXIII., št. 182 Upravnišrvo: Liubljana, Puccinijeva ali ca 5. Telefon fa. J1-22, 51-23. 31-24 inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ull. ta S — Telefon iu 31-25. 31-26 Podružnica Novo mescoi Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubilaoslco pokrajino pri poštno-čekovnein zavodu it. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Po«. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASIOPSTVO za oglase iz Ki. Italije in tnozemstva ima Unione PubhlieitS Italiana S. A. MILANO Ljubljana, sobota 14« avgusta 194J Cčna csat. Obrambni boji na Siciliji 13 sovražnikovih letal sestreljenih Vrhovno poveljništvo: Vojno poročilo St. 1175: Sovražni napad, ki se je razvil ob veliki uporabi oklopnih edinic in ki So ga podpirale letalske množice v sodelovanju s pomorskimi silami, je prisilil italijanske in nemške čete k nadaljnjemu umiku vzhodno od masiva Etne. Oddelki britanskega letalstva so preteklo noč bombardirali Milan in Turin; škoda je ogromna, zlasti v središčih obeh mest. Obrambno topništvo je uničilo štiri letala. Skupine bombnikov so danes ponovile letalski napad na Kim in na letališča na periferiji, škoda se ugotavlja. Italijanski in nemški lovci so včeraj sestrelili nad otokom Ventotene in v bližini Neaplja 0 letal. General A m b r o s i o. Bleščeč zgled vere in dlsslpliie Pripomba k poročilu št. 1174 Proti postojankam italijansko-nemških čet v severnovzhodnem odseku Sicilije se zaganjajo že 12 dni anglo-ameriške sile. V srednjem odseku fronte, v depresiji med Etno in verigo Caronie, se izvaja nasprotnikov napor že več dni neprekinjeno, da bi stri odpor branilcev ter vdrl v Randaz-zo in naprej proti Messini, ki je končni cilj sicilskega pohoda. Že skoraj dva tedna se proti številnim angloameriškim divizijam s hrabro žila-vostjo bore italijanske in zavezniške čete. K imenom krajev, ki so postali znani zaradi ostrih borb, se pridružujejo drugi. Prej držane postojanke se nadomeščajo z drugimi, ki zapirajo postoj>oma pot vdor-niku in zadržujejo njegovo napredovanje. San Fratello, Bronte, Adrano, Acireale so bili žilavo branjeni kakor že prej Troina. Regalbuto, Canturipe in Catanija pred kombiniranimi napadi s kopnega in iz zraka ob nastajanju besnih bitk, med katerimi so branilci nudili svetle dokaze junaštva, in zadajali sovražniku kFrave izgube. Randazzo, kj je že nekaj dni v območju napadalčevega topništva, se še upira, kakor se upirajo hrabro druga manjša središča. To je epična borba, ki zasluži, da se prikaže italijanskemu in nemškemu narodu kot bleščeč zgled vere in discipline, kateri njih vojaki izpričujejo v tem odločilnem trenutku vojne. Nj. Vel. Kralf m Kraljica v Tersitju Rim, 12. avg. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar ter Kraljica in Cesarica sta takoj po sovražnem letalskem napadu včeraj prispela v Temi in si ogledala prizadete kraje. Rim, 12. avg. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar ter Kraljica in Cesarica sta poslala pre-fektu v Terni 200.000 lir za potrebne družine iz Ternija, ki so bile prizadete ob sovražnem napadu. špasiski tisk o bajih na Siciliji Madrid, 13. avg. s. Ves španski tisk opozarja na izredno trdoto borb v Siciliji in podčrtava, da Anglosasi navzlic premoči v četah in potrebščinah napredujejo počasi in za ceno velikih žrtev ob žilavem odporu junaških italijanskih in nemških čet. Listi naglašajo tudi. da zadaja italijansko-nemško letalstvo hude izgube sovražnim bojnim in trgovskim ladjam. Moto propadanje Abesinije Lizbona, 12. avg. s. Ameriška revija »Times« in angleška revija >News Rewiew« pišeta o položaju v Abesiniji ob drugi obletnici povratka neguša v Addis Abebo. »News Revvies« piše, da je bilo pod italijansko upravo samo za popravljalna dela v Addis Abebi določenih 33 milijonov šter-lingov na leto, dočim razpolaga Haile Se-lasie samo z milijonom šterlingov na leto, ki so miloščina angleške vlade, in s 300.000 šterlingcv lastnih dohodkov za obnovo vse Abesinije. Ni se torej treba čuditi, če predstavlja ta obnova v resnici samo propadanje države na vseh področjih. Obe reviji prosto priznavata, da so »legije modernega Rima* opravile gigantsko delo v Abesiniji, zgradile 8000 km asfaltiranih cest in 20.000 kilometrov dobrih drugih cest, razna industrijska podjetja, bolnišnice, zdravstvene postaje itd. Danes stroji v modernih tovarnah rjavijo, piše »News RevTevv«, tn ne morejo ©bratove-ti zaradi pomanjkanja strokovnega esebja. Ceste se zanemarjajo ter bo razrite in porušene od dežji. Krasne stavbe v Addis Abebi, kj so jih Italijani zgradili, propadajo, v kol:kor j'h ne v porabljajo številne angleške komisije- kajti nihče ne skrbi za njihovo vzdrževanje. Po- vsod je polno nesnage. Angleški oficirji in uradn'ki žive lagodno v Addis Abebi, množice brezposelnih pa natrpsvajo mesto. Italijani so odpravili suženjstvo, ki je bilo teoretično prepovedano tudi po povratku neguša, dejansko pa zopet obstoja, kajti na tisoče kmetov izkoriščajo ras', ki so vzpostavili svoje pravice. Abesinska policija ni kos tolp "m razbojnikov, ki ogražajo državo in napadajo celo kolone angleških metor-n;h vozil po deželi. Angleške komisije obvladujejo gospodarsko in finančno življenje države, ki trpi zaradi pomanjkanja številnih proizvodov, zaradi transportnih težke č in zaradi nezadostnega izvoza. Ker Haile Selas;e ne pričakuje mnogo od Angležev na področju trgovine, upa v Američane, ki so mu obljubili kapital jn tehnične svetovalce. V Addis Abebi pričakujejo ameriško komisijo- ki naj bi spravila v red zunanjo trgovino s pomočjo zakona o najemanji" in posojevanju, ta kcnVsija pa ima namen, kakor piše revija »Times«, proučiti, kako bi se Abesin;ja izkoriščala za zaveznike. Neguš res nima povoda, da bi bil vesel. S trpkostjo mora misliti na usodo majhnih narodov, ki jih njihovi močni zaveznki osvobodijo. Današnji položaj Turčije Cdper proti vsem vabam in grsžnjasn — Odmevi novega italijanskega položaja 'Ankara. 12. avg. P0 štirih letih vojne je Turčija umela do danes ohraniti svoj neodvisni položaj navzlic vsem zahtevam, govoricam in sumničenjem, vendar pa je morala precej drago plačati to svoje zadržanje, ki je tuje slehernemu posegu v vojno, ako je hotela ostati zvesta paktom in dani besedi. Če presojamo turško nevtralnost s finančnega stališča in upoštevamo vse napore in žrtve, ki jih je morala doprinesti za vojsko in gospodarstvo, moramo reči. da se njeni stroški le malo razlikujejo od pravih vojnih stroškov. Državni proračun se je namreč od začetka ■vojne do danes skoraj potrojil, saj je dosegel ;;e 486 milijonov turških lir, k čemur je treba dodati še 542 milijonov lir izrednega proračuna za vojsko, katerih jih je 250 milijonov lir ostalo nepokritih. Davek na premoženje, o katerem se je to" liko razpravljalo, je vrgel medtem 270 milijonov turških lir. Z nekim drugim, poljedelskim davkom si jc vlada zagotovila 600.000 ton žita. razen tega pa še riž, maslo in druga živila, za katera je izdala 120 milijonov lir. dočim je njihova tržna vrednost znašala najmanj 600 milijonov lir. S temi ukrepi je vlada tud= za prihodnje leto zagotovila za vojsko nadaljnjih 500 milijonov turških lir in še nekaj drugih dohodkov iz davka na premoženje, tako da bodo vsi izredni stroški v prihodnjem finančnem letu pokriti. Velika podraž;tev predstavlja seveda težko breme za ljudsko gospodarstvo, zlasti za tiste, ki prejemajo stalne dohodke, toda narod se zaveda, da so vse te obremenitve in žrtve za milijone vojakov pod orožjem potrebne in vsekakor ljub-e kakor vojna, ki bi zajela ozemlje domovine. Tako ostaja Turčija na terenu svoje svobode v duhu lozanske pogodbe, zavarovana s svojo armado. Dvajsetletnica lozanske pogodbe in četrta obletnica pogodbe v Hatagu »ta potekli brez zunanjih manifestacij, kajti sedanja obrambna čuječnest ne dovoljuje takšnih prireditev. Londonski »Times« je dal proti koncu julija razumeti, da ni niti najmanj zadovoljen s tem zadržanjem Turčije, češ. da ga je mogoče tolmačiti na vse načine. List očita nadalje Turkom,^ so »nekako zadovoljni s svojo nevtralnostjo« in da so sedaj nasproti zaveznikom še celo manj prsrčnj kakor v dneh ko je Os utrpela hude poraze. Ta prikriti namig, naj bi fce izneverili pogodbam glede na boljši vojaški roža j Anglosasov. ni seveda ugajal Turkom, jim je mnogo do tega. da ostanejo zvesti dani besedi, da pa londonski list očifa Turkom preveliko vnemo v spoštovanju nevtralnosti, zlasti odhod posebne vojaške misije v Nemčijo, čeprav je bila podobna misija odposlana pred časom tudi v severno Afriko, samo dokazuje. kako malo spoštujejo Anglosasi načela mednarodnega prava, kadar jih lahko poteptajo. Toda »Times« naposled ni uradno glasilo. Uraden angleški glas je bilo slišati kmalu nato v nekem konkretnem vprašanju, ko jc prišlo do spremembe v Italiji. Res je. da jc mogoče po hladnem pisanju turških listov sklepati, da so dogodki v Italiji vplivali tudi na turško javnost, toda nihče se ni spozabil v pogledu konkretnosti izražanja. Na drugi strani pa ni bila ameriška propaganda, ki si je medtem ustvarila svoje središče v Carigradu po verigi škandalov, niti najmanj sposobna, da pritegne Turke nase in jih porabi kot topovsko hrano za anglosaške namene Turčije tudi ni mogla približati sovražnikom Osi izjava ameriškega poslanika Steinhardta češ. da bi bilo treba izzvati bolj-šcviško revolucijo v Italiji, čeprav bi to Turkom ne bilo všeč. Ne smemo namreč pozabiti, da gledajo v Turčiji na boljševiški problem kot na življenjski problem. Noben Turek ni navdušen za to, da bi po6egel v boj in pomagal Moskvi, saj gre za stoletnega sovražnika Turčije, ki že nad 200 let zasleduje iste imperialistične namene nasproti Turčiji Zato vsak — in še tako lahkoumen — Turek ne prikriva svojega zadovoljstva, ko sliši, da preživlja Sovjetska zveza razne težave, kakor je razvidno iz vesti, ki stalno prihajajo, in ne ve, zakaj naj bi prav on pomagal, da jih odstrani. Nihče seveda ne more zameriti Turkom, ako bi se radi čim prej rešili obremenitev, ki jih težijo zaradi vojne, in se tako vrnili k staremu 9'ste-mu izmenjav s sosedi in k staremu urejenemu gospodarstvu, toda. dokler to ni mogoče, vedo, cia se morajo še nadalje žrtvovati za svojo vojsko ki tvori najtrdnejši zid proti razširjenju vojne. Zato se tudi turški državniki zavedajo, da narod razume napore, ki mu jih sedaj nalagajo, kajti narod jim je za ta prizadevanja hvaležen. (»Le Ultime Nctizie«.) Akademsko leto na univerzah Rim, 12. a.vg. s. Z odredbo, ki se objavlja, se določa, da se na univerzah akademsko leto in finančno leto, ki sta tekli od 29. oktobra do 28. oktobra naslednjega leta pričneta 1. novembra in končata 31. oktobra. Boji na vzhodnih bojiščih Izgube sovjetske vojske se neprestano mnsže — Zopet 380 tankov in 91 letal uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. avg. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V odsekih kubanskega mostišča, Miusa in srednjega Donca, je potekel dan, ne da bi prišlo do omembe vrednih operacij. Na področju Bjelgoroda se nadaljuje velika obrambna bitka. Južnovzhodno od Orla so se izjalovili napadi več sovjetskih divizij. Tudi v odseku južno in južnozapadno od Vjazme je sovražnik dalje napadal. Dočim se v srednjem dolu tega odseka operacije še niso zaključne, so bili v ostalih dolih Sovjeti odbiti z visokimi izgubami. Boljševiki so včeraj izgubili 120 tankov. Navzlic slabemu vremenu je letalstvo aktivno poseglo v boje na krajih, kjer je bitka najbolj divjala, in je podpiralo kopne čoieter uničilo v zadnjih dveh dneh 83 sovjetskih letal. V treh bitkah, kj so bile južno od Lado-škega jezera, so nemške čete pod poveljstvom maršala Kuchlerja, generala Linde-manna in pehotnega generala Wollerja, ob podpori oddelkov letalstva generala Kor-tena, razbile v junaških borbah, trajajočih od 22. julija do 6. avgusta, napade 8. In 60. sovjetske armade in tako preprečile načrte za prodor, ki jih je zasnoval in poizkušal izvesti sovražnik. Razen prve pehotne divizije, ki je bila že omenjena v vojnem poročilu, sta se v teh bitkah posebno izkazali 5. divizija planinskih lovcev in 11. pehotna divizija Vzhodne Prusije. Na skrajnem severu so Sovjeti obnovili svoje protinapade na postojanke, k| so jih Nemci nedavno osvojili v odseku Louhiva. Sovražnik je bil razpršen, preden je dosegel glavne borbene črte. V noč] na 11. avgust so nemške lahke pomorske sile potopile pred kavkaško obalo eno sovjetsko topničarko in en motorni torpedni čoln ter hudo poškodovale neko nadaljnjo sovražno edinlco. Druge nemške pomorske sile so isto noč obstreljevale s svojimi topovi sovjetske postojanke v odseku Miusa, ki se nahajajo v bližini obale. Na Siciliji so se nadaljevali po v naprej določenem načrtu odmikalnj pokreti na skrajšane postojanke prodmostja. Sovražnik, kj je pritiskal v severnem odseku ob obali, je utrpel v srditih borbah znalne izgube. Ob sodelovanju z leta'stvom je bil preprečen, po večini še preden je dosegel obalo, poizkus izkrcanja znatnih sovražnih sil zapr.dno od rta Orlanda. Sovražni oddelki, kj jim je izkrcanje uspelo, so bili uničeni. Nad obalami zasedenih držav in na prostih lovskih polotili rad Atlantikom je bilo sestreljenih 5 letal in velik sovražni hitlroplan. Skupine nemških težkih bojnih letal so napadle preteklo noč področje vojaškega pristanišča Pljmouth kakor tudi cilje v Bcurnouthu. Odvrgle so veliko količino zažigalnih in ruš lnih bomb. Vsa letala, ki so se udeležila te operacije, so se vrnila na svoja oporišča. Ob nadlegovalnih napadih, ki so jih angleška letala preteklo noč izvršila na zapadno Nemčijo, je nastala škoda sorazmerne obsežnosti v stanovanjskih okrajih. * Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Medtem, ko je sovražnik na kubanskem mostišču brez uspeha obnovil zap.ulno od Krimska je svoje z oklopnimi in letalskim: silami podprte napade, je prišlo ob Miu;>u Stalk slej ko prej odklanja sestanek z Eooseveltom in Churchillom Posveti Hoisevelta in Churchilla brez sovjetskega zastopnika Rim. 12. avg. s. Zcpet sta se Roosevelt in Churchill sestala in Stalinov sedež je ostal prazen. Resnično nenavadne in ponižujoče so izjave severnoameriškega zaveznika. piše »Tribuna«. Predsednik je dejal: »Ce bi Stalin ali kateri drugj predstavnik Rusije hotel priti na konferenco, bi ga z veseljem sprejeli. Stalin in njegovi prijatelji bi našlj vedno odprta vrata in bi bili prijateljsko sprejeti. Smatrajo se za člane dmžine in ne za navadne obiskovalce.« Toda skozi ta vrata, nadaljuje »Tribuna«, moskovski diktator ne bo šel. Sovjetska diplomacija hoče svetu pokazati, da Sovjetska zveza navzlic ponovnim izjavam Edena o nedavnih angleško-ruskih Dolitičrvh sporazumih, dela na svoj račun brez najmanjšega kompromisa in ne da bi najmanj skušala rešiti videz glede zaveznikov. V/ashington in London se morata s tem zadovoljiti. Odsotnost Georgijca ne more presenetiti onega ki je sledil zadnjim manifestacijam in tolmačenju politike Kremlja. >,Tribuna« našteva razne razloge za spore med zavezniki in zaključuje, da se Moskva poslužuje svojih tovarišev samo za neposredne vojne namene. Njen načrt je zmagati v vojni, da bi potem naperila sadove zmage proti današnjim zaveznikom. Stalin si noče pustiti zvezati rok niti od Churchilla niti od Roosevelta Značilen sovjetski demanti Stockholm. 13. avg. s. Radio Moskva le davi sporočil naslednjo izjavo: Obveščevalna agencija Tass demantira vest. da se bo Stalin ali kateri drugi predstavnik sovjetske vlade udeležil bližnjega sestanka Roosevelta in Churchilla. Angleški listi so objavili vest. da bodo sovjetski vojaški atašeji na sestanku kot opazovalci, agencija Tass pa izjavlja, da je to obvestilo nastalo zaradi nesporazuma. Sovjetska vlada ni sprejela povabila za udeležbo na tem sestanku. Kakor je jasno razvidno iz značaja kcr.ierer.ct se k(■>:•■ vanja sovjetskega zastopnika na sestanku ni zahtevalo in se ne zahteva Nepremostljiva nasprotja Buenos Aires, 13. avg. s. Zdaj jc gotovo. da se niti Stalin, niti kak zastopnik Sovjetske zveze ne bo udeležil razgovorov med Churchillom in Rooseveltom. Vendar bo po mnenju vojašk h krogov v Washing-tonu predložen v imenu Sovjetske zveze po diplomatski peti podroben raport o vojaškem položaju na vzhodni fronti obenem z poročilom o Stalinovem mnenju glede bodoče strategije. Misli se, da bosta Churchill in Rcosevelt ta dokument predložila v proučitev zbranim šefom svojih glavnih stanov. Basel. 12. avg. s. »Basler Nachrichten« objavljajo kot uvodnik poročilo svojega dopisnika v Londonu, v katerem je predvsem naglašeno, da je »News Chronicle« močno levičarski list. ki obtožuje tudi Poljake, da so reakcijonarni. Dejstvo je, da glasilo kakor »Nevvs Chronicle«. vedno zahteva po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo tesno sodelovanje med Anglosasi in Rusijo. Trdi, da je med zapadnimi in vzhodnimi zavezniki mnogo prostora za nesporazume, dopušča številne zaključke. Dopisnik dodaja, da je treba opozoriti na nekatere stvari, če se hoče objektivno obravnavati položaj s splošnega stališča in brez predsodkov. Poročali smo že. nadaljuje list. o gibanju za vzdrževanje prijateljskih odnosov z Rusijo, gibanje, ki je bilo v modi nekaj časa v Angliji. Med drugim se je ustanovil odbor za pospeševanje in olajševanje angleško-ruskega prijateljstva. kateremu so predvsem pripadali ljudje iz visokega angleškega plemstva. Ustanovili so tudi krožke, v katerih -so lahko biii člani sovjetskega veleposlaništva. Razpisana so bila tudi posojila za Rusijo. Angleži so ob vsaki priliki izrazili svoje občudovanje za vojaško in industrijsko sposobnost Sovjetske zveze. Priznali so tudi, da so vojaški uspehi Rusije v dveh letih znatno pripomogli k spremembi vojaškega položaja v prid zaveznikov. Kljub temu interesi Rusov z nekaterih stališč niso isti kakor interesi zaveznikov, čeprav imata cbe skupini isti skupni cilj, namreč vojevanje za zrušenje narodno-socialistič-nega režima v Nemčiji in totalitarnih režimov v vseh državah, ki so zaveznice Nemčije. Naglasiti pa je treba, da vojni cilji Scvjetske zveze niso znani, kakor tudi ne cilji anglosaških zavezniških sil. Po omembi sklenitve zavezniške pogodbe med Londonom in Moskvo 1. 1942 pravi dopisnik nadalje, da ni nobene pogodbe med Sovjetsko zvezo in Ameriko. Odnosi med tema dvema državama slonijo, kakor n. pr. za Turčijo, samo na zakonu o posojevanju in najemanju. Švicarski list poudarja nato. da je bil v listih ruskih sindikatov objavljen članek, ki ga je oddajal tudi moskovski radio in s katerim se zopet načenja zahteva po takojšnji ustvaritvi druge fronte. V tem članku je prikazano, da je dosedanji pri- 1 soevek Anglije neznaten. Ton članka je povzročil med zavezniki pravo presenečenje Glede baltiškega vprašanja je znano. da Amerika nikoli ni priznala priključitve treh baltiških republik k Sovjetski zvezi in tudi ne misli tega priznati. Veleposlaništva baltiških držav v Ameriki so še nadalje priznana in Sumner Welles je v svojem govoru 26. februarja podčrtal, da hoče ameriška vlada to vprašanje pustiti ob strani, čeprav misli na rešitev, ki bi dala Rusiji potrebno jamstvo za njeno vojaško varnost, ne da bi Moskva mogla še naprej zahtevati posest baltiških držav, navajajoč varnostne razloge. Znano je, da sta anglosaški vladi v tem pogledu popolnoma sporazumni o tem vprašanju. Kar se končno tiče odbora svobodne Nemčije, ki je bil ustanovljen v Moskvi, je angleški zunanji minister nedavno podčrtal v spodnji zbornici, da Anglija moskovskega odbora ne bo priznala. Kar se tiče Amerike, je ta možnost še manj možna, kajti doslej ni priznala niti francoskega osvobodilnega odbora, čeprav je sodelovala pri njegovem ustanavljanju. Lizbona, 11. avg. s. Ameriški list »New York Times« se v uvodniku obširno bavi s potrebo po ustanovitvi sporazuma med Anglijo, Ameriko in Rusijo, opozarjajoč na težkoee, kj še ovirajo uresničenje takega sporazuma. List pripominja med drugim, da se Rusija glede Poljske in baltiških držav boji. da bi v Angliji in Ameriki nastalo močno javno mnenje v prid postavitvi posu proti zapadni Rusiji. Rusija bi se morala prepričati, da ameriško zanimanje za Poljsko in baltiške države nima namena Dosluževati se teh držav za oviranje Rusije in ogražanje ruskih postojank. Resnična nevarnost, podčrtava list. je v možnosti zasedbe teh držav po ruskih četah. kar bi razočaralo ameriške idealiste, in v dejstvu, da bi se Amerika lahko zopet povrnila k izolaciji, kar bi oslabilo bodoči sestav sveta. Ameriška javnost si želi spo razuma med Rusijo in majhnimi država mi. Tega vprašanja ni mogoče odložiti. Popoln sporazum z Rusijo je potreben tud» glede bodoče politike do Nemčije. Ta in podobni komentarji angleško-ameriškega tiska o vodstvu pglitike z boljševiškim zaveznikom. kakor tudi vprašanja in izražena bojazen, ki se pojavljajo v obilici glede na skrivnostne namene Kremlja, podajajo precej popolno sliko sedanjih političnih odnosov med Anglosasi in boliševiki. Izhaja Vlak dao rueo ponedeljka Naročnin« znata m e » e i o o Lir It.—, za inozemstvo vkliučno > •Ponedeljki« Jts-crom« L» 3A.S0. Urcdoilivo i Ljubljana. Puccinijeva ulica b, 9. — TeMoa feev. 31-22. 31-23. 31-24. R o k o p i » t t e ne mftjo, CONCESSIONARIA tSCLUMVA pet la pob- bliritS di provenienza italiana :d en era: Uolone Pubblicita italiana S. A. MILANO. in srednjem Doncu samo do manjšega krajevnega bojnega delovanja. Južnozapadno od Bjelgoroda so boljftevL. k| tudi včeraj zopet napadli z moč rimi pehotnimi in oklopnimi oddelki. V hudih obrambnih bojih, deloma s pr 'tjimpadi, so bili njihovi neprestani nap.vdi ccl.iti. Več sovražnih bojnih skupin je bilo iin.čei4h in veliko število oklopnih voz uničenih. Tudi severnozapauno od ona ter jutno ia južnozapadno od \jazme so ostali sovražni napadi brez uspeha, Južno od Ladoškega jezera je sovražnik z nanovo privedenimi četami obnovil svoje napade. foleg hudih krvavih izgub je izgubMa sovjetska vojska včeraj 880 oklopnjh voz. Letalstvo je razbremenjevalo predvsem na področju pri Bjelgorodu bojujoče se čete z uničujočimi udarci proti sovjetskim oklopnim oddelkom, zbirališčem pehote in topniškim postojankam. V letalskih bitkah je bilo včeraj pri štirih lastnih izgubah sestreljenih 91 letal. Na Siciliji ni bilo večjega bojnega delovanja. Nemško bojno letalstvo je z rušilnimi in zažigalnimi bombami napadi« močno zasedena sovražna letališča in povzročilo razdejanje med razvrščenimi letali in na letaliških napravah. Na morju pri Cataniji so poškodovala letala podnevi z bombami sovražni rušilec. Pri obrambi letalskih napadov na italijansko kopnino so sestrelili včeraj nemški lovci 7 letal. Dne 12. avgusta dopoldne so prodrli sovražili letalski oddelki pod zaščito oblakov nad nemško zapadno ozemlje in metali rn-šilne in zažigalne bombe na več krajev, posebno na Bonn. Prebivalstvo je imelo izgube. Protiletalska obramba je sestrelila 87 sovražnih letal, v prvi vrsti štirimotornih ameriških bombnikov. Preteklo noč je priletelo nekaj sovražnih motilnlh letal nad ozemlje Nemčije. Povzročila so majhno škodo. Nočni lovci so sestrelili 5 letal. V noči na 13. avgusta 90 napadla nemška letala z bombami posamezne cilje v jufc-novzhodni Angliji. Podmornice so potopile v hudih bojih na Atlantika in v Sredozemlju 6 ladij s 4« tisoč br. tonami in poškodovale s torpednim zadetkom nadaljnjo ladjo. Nad Biskajskim zaliv rm sestreljeni sovražni letali Berlin, 12. avg. s. DNB poroča, da ie včeraj skupina nemških bojnih letal za dolge polete sestrelila po srditih borbah nad Biskajskim z3livom sovražni hidroplan tipa Sunderland in bombnik tipa Moscito. Obe letali sta padli goreči v morje in ni bilo mogoče rešiti nobenega člana posadke. Ostri ukrepi proti komunizmu v Agentfni Buenos Aires, 12. avg. s. Na podlagi dekreta vlade, je bila odrejena aretacija vseh komunističnih voditeljev, zaprtje njih lokalov in prepoved zbiranja in izhajanja listov stranke. V poročilu k dekretu se zatrjuje, da narodni blagor zahteva zatrtje komunizma, ki se je mogel ut;hotapiti v vse sindikalne organizacije na vseh področjih države. Občutne Izgube angleške in ameriške mornarice La Linea, 11. avg. s. V Gibraltar so privlekli zadnje dni naslednje angleške ln ameriške hudo poškodovane vojne ladje: 2 oklopnici, 2 nosilki letal, 5 rušilcev iti 2 torpedovki. Te edinice so bile zadete v borbah okrog Sicilije. Okrožnica notranjega . ministra vsem prefektom Rim, 12. avg. s. Notranji minister je pcslal prefektom Kraljevine naslednjo brzojavko: »Pošiljam prisrčen pozdrav prefektom m jih pozivam k zvestemu, odločnemu in energičnemu sodelovanju. Treba je obvladati protinacio-nalne sile in zatreti s skrajno odločnostjo vse manifestacije, obnoviti moč zakona in moralni red v vseh upravah, skrbno nadzorovati raz-krajevalne elemente, usmeriti prebivalstvo ▼ novo italijansko življenje predanosti Kralju in Domovini.« Spremembe v vodstvu športnih organizacij Rim 12. avg. s. Komisar CONIja je izdal naslednjo okrožnico svojim federacijam: »Z današnjim dnem prevzemam predsedstvo vseh narodnih federacij CONIja. Predsedniki teh federacij izgube s tem dnem svoje funkcije. Tajniki ostanejo na položaju ter sc bodo držali mojih navodil v vodenju redne uprave. Z današnj m dnem preneha funkcija general" nega tajnika CONIja. Razm odseki generalnega tajništva CONIja se bodo ravnali po mojih odločbah.« Osrednji urad za razdeljevanje tekstlfij Rim, 12. avg. s. Uradni list objavlja ministrski dekret z 9. avgustom 1943 s ka-. terim se odpravlja korporatlvni odbor za razdeljevanje tekstilnih in oblačilnih proizvodov. Pri generalni direkciji za Industrijsko potrošnjo je ustanovljen osrednji urad za razdeljevanje tekstilnih in oblačilnih proizvodov, ki opravlja posle prejšnjega odbora. čandra Bose v Indofciai Saigon, 12. avg. s. Sede danes se doznava, da je semka j prispel 9. t. m., na dan obletnice aretacije Gandhija, šef lige za indijsko neodvisnost Čandra Bose, prihajajoč Ie fto-n?na, kjer se je udeležil slavnosti za neodvisnost Birme. Po obiskih pri krajevnih oK-lasteh se je čandra Bose razgovarjel z jat ruskim veleposlanikom. 10. in 11. t. m. m udeležil zborovanj Indijcev in jih pcfttvaJ naj nadaljujejo borbo za dosego neodvisnosti Indije. Nato je Bose z letalom odpotoval v Sonsn. »MM«H«>»»MMI»M>«>M»««»-nišča že pripravljena, je treba takoj napraviti in namestiti predpisane napisne trble in naslikati predpisane puščice, kakršne zahteva odstavek D splošnih navodil. u— Opozorilo o oddaji smeti in pepela mestnim smetarjem je zbudilo med ljubljanskimi gospodinjami najrazličnejše odmeve. Vsekakor je pravilno, da je treba mestnim smetarjem oddajati samo prah in pepel. Enako je upravičena zahteva, da se zaboji postavljajo v vežo le malo prej. preden pride smetarski voz. Gotovo ne spadajo v zaboje za smeti razni odpadki, k: začnejo gniti ter lahko okužujejo zrak in privabljajo miši in podgane. Toda — kako zmagati težave in nadloge s takimi odpadki v gospodinjstvu? Nekatere gospodinje jih oddajajo rejcem malih živali. Sež gajo jlahko tiste gospodinje, ki kurijo v štedilniku. A kaj naj počnejo z njimi gospodinje, ki kuhajo samo na plin ali na elektriko? Beležka pravi, da so po odredbah oblasti določeni posebni zbiralni centri, kamor se morajo oddajati razni odpadki. Kje so ta zbirališča? Kdaj so bili naslovi objavljeni? Opozorilo mestnega magistrata je zelo odločno, vendar pa je treba upoštevati navedene težave naših gospodini in pomagati, da bodo lahko, razen pepela in prahu, spravile tudi razne odpadke tja, kamor spadajo. u— Mestni gospodarski urad zaradi snaženia prostorov v ponedeljek, torek in sredo 16., 17. in 18. t. m. ne bo posloval za stranke pač bo pa samo v najnujnejših prime-ih sprelemal stranke te dni samo od 9. do 10. ure farji, mladina in tatvine sadja Načelstvo Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani nas je naprosilo, da objavimo naslednji članek: V -Slovencu« z dn^ v avgusta t. 1. je bil pr V" n članek dobrodelnosti ln mani r.d> mja«. Javn, st naj zaščiti sadjarje pred i-.riič" i, kj delajo škoda. Posestniki vrtov pa naj bi se zavedali nalog dobrodelnosti.« — Vseskozi aktualno vprašanje, posebno v današnjih časih. Resnica je. da se pri nas na splošno vzeto ne smatra »ra-butanje«, povzročeno po mladim, za zlo, odnosno za tatvino. Je to dejstvo, ki ga moramo javano pribiti, pa tudi žigosati. Tatvina sadja je bila od nekdaj predmet živahnih razprav vsakoletnih ' skupščin SVD že desetletja semkaj. Sprejeti so bili tudi sklepi in predlogi, naslovljeni na javnost predvsem pa na oblasti; ostalo je žal vse pri starem in razmere se niso zboljšale. Glavni odbor SVD je tudi na svoji zadnji redni skupščini razpravljal o preamotnem vprašanju. Načelstvo je storilo primerne korake pri odločujočih činiteljih za ublažitev razmer. Storjeno je bilo ono, kar se v danih prilikah da storiti. Pritožbe lastnikov sadovnjakov so pa kljub temu na dnevnem redu. Zares, to razvado si naša javnost tolmači po svoje. Večin; se celo zdi, da je to početje v zvezi z razposajenostjo mladine in da se s tem ne dela bogve kakšna škoda posestnikom sadovnjakov. Sploh smatrajo to za nekaj manj važnega, čeravno v svoji notranjosti' tega početja ne odobravajo. Kalko naj se potem v takih razmerah zahteva od 12—16 let starih fantičev, da ne bi počeli teh dejanj? Pomanjkljiva ie pa tudi njih domača vzgoja, pa tudi v šoli morda ne slišijo dovolj svarilnih naukov- da naj ne delajo škode. V imenu tisočerih lastnikov sadovnjakov, članov SVD v Ljubljani in v zaščito njihovih interesov, prosimo, da storijo krajevna oblastva (občine) primerne ukrepe, da se prepreči ta grda razvada, ako jo že ne morejo popolnoma odpraviti. Nihče ne more zahtevati od lastnikov vrtov, da zaščitijo svojo lastnino, ko je to nemogoče izvesti. Dalje nujno prosimo predvsem starše otrok, da poučijo in posvarijo svoje mi-ljence, naj ne delajo škode sosedom, predvsem naj ne lomijo vej in vrhov in ne trgajo zelenega nezrelega sadja, ter ne kvarijo ograj. Prosimo vse vzgojitelje mladine, da vzgajajo mladino v duhu skupnosti in k poštenju. »Rabutanje« je tatvine in to se mora vcepiti mladini v glavo, da je to kvarno za skupnost. Pozivamo načelstva vseh podružnic SVD, da vplivajo na svoje člane da spravijo čim več sadja pa četudi je druge kakovosti (nekoliko obtolčeno. piškavo, k; je primerno za sveže uživanje), da ga ponudijo v nakup po znosnih cenah SVD v Ljubljani. Sploh naj Došljejo oodeželske podiužnee, kjer je sadno drevje obrodilo, čim več sadja v Ljubljano- da se more na ta način zadostiti veliki potrebi po sadju. Zavedati se moramo vs;, da je sadje izredne važnosti za zdravo prehrano mladine. To je nujen poziv na vse sadjarje, ne glede na to, ali so člani ali nečlani društva ki imajo vsaj količkaj smisla za skupnost in socialnega čuta za blaginjo mladine, bodočnosti naroda. — Načelstvo -SVD v Ljubljani. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8 ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan. Ljubljana, Cesta 29. oktobra 7. u— Za stare onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je g. major Franc Janša daroval 100 Lir v počastitev spomina pok. ge. Gigi Plšler. Mestno županstvo Izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu pod-piranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije obvešča vse učence, ki imajo popravni izpit lz italijanskega jezika, da so začeli delovati vsi tečaji za italijanski jezik. u— Državna dvorazredr.trgovska šola. Vsakdo, ki želi obiskovati v šol. 1. 1943/44 prvi ali drugi razred, se mora prijaviti timprej, najkasneje pa do konca avgusta 1943. Nate nčnejša navodila so razvidna iz objave na razglasni deski. — Ravnateljstvo. u— Srednješolci-ke, akademiki-čarke'. Strojepisja aH stenografije se dobro naučite v novem počitniškem tečaju. Vpisovanje še ta teden: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Strojepisni in stenografski tečaji (eno-, dvo- ali trimesečni) pričenjajo ta teden. Vpisovanje dnevno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Inštrukcije za popravne izpite, za vse predmete in šole. Turjaški (Novi) trg 5. (Od 8. do 12. ure.) Uspehi odlični. Resno delo ta strogost! u— Mamina mleko, doza 14.60. Fr. Kham. Kongresni trg 8. Z Gorenjskega V Borovljah so v nedeljo izročili svojemu namenu novo s relišče, ki je največje na Koroškem. Ima 12 stojišč za streljana s puškami malega kaiibra in 3 stojišča za streljanje s pištolami. V soboto je bila večerna prireditev z geslom: »O Rož!« V nedeljo je bil sprevod narodnih noš iz vsega Roža. Popoldne je bdo nagradno streljanje, ki se ga je udeležil tudi gauleiter iz Celovca. Pevski obisk. Lani je pevsko društvo Treibach-Althofen iz šentviškega okraja na Koroškem obiskalo Škofjo Loko. 7. m 8. t. m. pa so Ločani vrnili obisk. Nastopili so v Treibachu, kjer se jc zbralo še več drugih društev. Prisoten je bil tudi deželn. pevski vodja Rainer. V Vrbskem jezeru .je utonila pisarniška uradnica Eva Leidingova,. kj ie prišla iz Grudziaša semkaj na počitnice. Bržčas jo je v vodi zadela kap. V°jni p°škodovanci se šolajo na nekem koroškem gradu za bodoče političr.e voditelje. Poverjeno j'm bo različno uradno delo v Stranki. Prvega tečaja se udeležujejo tudj ranjenci Korošci. Drugi tečaj se prično. 1 oktobra. S SpožBSjega štajerskega Višji skupinski vodja Jiittner, ki je namestnik glavnega poveljnika SA v Nemčiji, je prišel 8. t. m. iz Gradca v Maribor, kjer je nato bil sklican velik zbor tako imenovane »Wehrmannschaft<-.. Jiittner je zaključil svoj govor z besedanu: Važno je zadržanje vsakega posameznika!« Pozval je prisotne. naj bodo brezpogojno zvesti Adolfu Hitlerju. Nato je zvezni vodja Heimatbunda Franc Steindl zagotovil, da bo »\Vehr-marmsehaft« na Spodnjem štajerskem, naj se zgodi karkoli, do zadnjega moža ohranila zvestobo Hitlerju. Iz Maribora je Jiittner odpotoval v Rogaško Siatino in na Vurbeck kier se šolajo pripadniki \Vehr-mannschafta.« Novi grobovi. V Mariboru so umrli 66-letna zascbnica Marija Uec-Lončarič, 44-letna zasebnica Karolina Mučič-Altrichter in 40!etni kovinar Rudolf Cvilak. čigar truplo so prepeljali v Ruše. — Za mrtvega bo oglašen Martin Bedene, rojen 1877 na Re-štanju nad Rajhenburgom, ki se je izselil leta 1913 v Ameriko in je baje naslednje leto umrl. Iz Hrvatske O Irmi Polakovi, nepozabni subreti ljubljanskega in zagrebškega gledališča, je objavil zagrebški zgodovinar Katedralis (psevdonim > prisrčen spominski članek v »Novi Hrvatski« 11. t. m. Okrog 300 lekarn je zdaj na Hrvatskem. 30 manj kakor lani V Zagrebu jih je 33. 2 novi pa bosta v kratkem odprti. Zaposlenih je na Hrvatskem okrog 400 diplomiranih farmacevtov. Od 1882 do letos je dala zagrebška univerza okrog 2000 farmacevtov. Gospodarstvo Izmena komisarja za ohranitev gospodarstva bivših bojevniških fašijev Upoštevajoč potrebo, da se izmenja sedanji komisar za ohranitev gospodarstva bivših bojevniških fašijev apkrajinu. ker iz zdravstvenih razlogov ne tnore 'zviševati poverjene naloge, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal nasled jo odločbo: Cav. dr. Ruggcro Gosotti. inšpektor finančne službe pri Visokem komisariatu. se imenuje za komisarja za ohran"tev in uporabo gospodarskega in upravre^a poslovanja glede imovine bivše Zveze bojevniških fažijev, njenih fašijev in središč. Komisarju "je na razpolago za izvrševanje njegovih nalog tehnično in upravno osebje- uslužbeno pri tej zvezi jn njenh ustanovah. Klirinški problemi Nemčije Znani nemški nacionalni ekonom prof. Donner se v zadnji številki revije Welt-wirtschafliches Archiv« peča z valutno političnimi problemi, ki so nastali za Nemčijo zaradi razvoja gospodarskega prometa z evropskimi državami. Razvoj teh odnoša-jev se zrcali v i as loči klirinški zadolžitvi Nemčije. Po podatkih prof. Donnerja se je nemški klirinški dolg nasproti kontinentalnim državam v pivih treh vojnih letih dvignil na 7 milijard mark; in če se je v četrtem letu v enakem obsegu dvignil kakor v tretjem, tedaj se ta dolg lahko sedaj ceni na 12 milijard mark. Naraščanje klirinškega dolga utemeljuje prof. Donner predvsem z neenakim gibanjem cen v Nemčiji na eni strani in v ostalih državah na drugi strani. V primeri z letom 1939. se je do srede letošnjega leta nemški indeks cen v trgovini na debelo dvignil le za 9%, medtem ko so cene v drugih državah neprimerno v večjem obsf i narasle, najmanj za 50'; ; v mnogih d avah kakor v Švici in Bolgariji so se podvojile, v Turčiji poeetvorile. v Grčiji pa so celo 40krat večje kakor pred vojno. Pri tem se klirinški tečaji od leta 1940. niso spremenili. Tako so v zunanji trgovini, kjer veljajo fiksni klirinški tečaji, nastale velike razlike. Tako mora Nemčija za blago, ki ga uvaža, plačati v markah razmeroma visoke cene. medtem ko se nemško blago pri izvozu ni v enaki meri podražilo. V normalnih razmerah bi se v takem položaju uvoz, ri, držav z naraslimi cenami zmanjšal pri povečanem izvozu nemškega blaga, kar bi dovedlo zopet do izravnave. V vojnem času pa se zunanja trgovina ne ravna toliko po cenah in po komercijalnih vidikih, kar povzroča nenormalne pojave. Prof. Donner nato raziskuje razne metode za izravnavo cen pri izvozu in uvozu in prihaja do zaključka, da tehnične možnosti za izravnavo cen ne morejo prinesti popolne rešitve. Zato nastaja vprašanje ali ne bi kaz -io spremeniti klirinških tečajev v skladu s pariteto kupne moči ali pa ločiti kliring za blagovna plačila od kliringa za ostala plačila. Tudi nemški držvni tajnik dr. Landfried, znani strokovnjak za trgovinske odnošaje s srednjo Evropo, je te dni podal izjavo o nemški klirinški zadolžitvi. Glede postanka te klirinške zadolžitve je prav tako po-vdaril. da se je zaradi podražitve uvoza vrednostno razmerje med nemškim izvozom in nemškim uvozom premaknilo na škodo Nemčije. Navzlic temu je Nemčiji uspelo držati ravnovesje med uvozom blaga iz večine evropskih držav z nemškim izvozom blaga v te države, če so navzlic temu nastali neizravnani saldi, je to pripisati v prvi vrsti velikim plačilom izven blagovnega prometa, ki jih rši Nemčija v in teresu skupne evropske borbe. Med ta plačila spadajo posebno na K" žila prihrankov inozemskih delavcev, zgpos'cnih v Nemč;n. plačila za tovorne in druga finančna plačila. Nemčija je doslej svoje cene pri izvozu le v razmeroma majhnem obsegu dvignila, če bi Nemčija stoodstotno izravnala svoje izvozne cene do višine, kakor se je podra-žilo uvozno blago, bi bila v stanju kriti v kliring'h tudi pretežni del plačil izvenbia-govnega prometa. Vrh tega je treba upoštevati, da dobavlja Nemčija evropskim državam v znatnem obsegu investicijske dobrine na dolgoročno odplačilo in bo izkupiček od tega uvoza pritekel v kliring šele pozneje- medtem ko uvaža Nemčija lz inozemstva predvsem potresno blago, ki se takoj plača. S tega vidika torej ni mogoče gov riti o pomembnejši nemški klirinški zadolžitvi in je le manjši del klirinških do-broimetij eropskih držav v Nemčiji smatrati kot prava zadolžitev Nemčije. Dr. Landfried se je dotaknil tudi vprašanja ločitve klirinškega računa za blagovni promet in tovomine od klirinškega računa za ostala plačila, ki rezultirajo iz skupne evropske borbe. Taka ločitev bi prinesla jasnejšo sliko meddržavnega bla-| govnega prometa Nemčije z evropsk'mi državami, če bi se obenem pravilno izravnale cene, bi se lahko dosegel plačilni promet v blagovnem prometu brez trenj. Seveda bi bilo v tem primeru potrebno, da se posebei uredijo plačala za izvenblagovni promet. Kar se tiče izravnave cen. je , Nemčija doslej skušala doseči to izravnavo i z dogovori o cenah, ki so se v prometu i z nekaterimi državami (kakor n. pr. s švedsko) dobro obnesli. Odpovedo pa taki dogovori tedaj če se v uvozni državi cene v taki meri dvignejo, da dogovor potem le onemogoča nakup potrošnih dobrin v do-tični državi ŠPORT Otvoritev teniških igrišč na Her-mesu v Šiš/ti Sportm oddelek Kenneca je oojjrasi.« lemsto igr.sče na svojem tekmovališču v ž.škt t^r bo njegova otvorite\ v sodoio 14. avgusta Vabimo ,se. ki se zanimajo za ta -port. da pridejo na igrišče in se prijavijo. Pogoji so izredno ugodni: letna oddeikova članarina je za dijake 80 la za ostale 100 lir (plačljivo v dveh obrokih). Igralci. ;i nimajo svoje opreme (loparja, žog. če vi;, vj dobe od oddelka brezplačno na razpolago, idiuo ot žoge se plača malenkostna odikodiiina Igrišče je v najboljšem stanju in lepem prostoru. Igralcem nudimo po končani igri irrzie in top e prhe. Vsa potrebna pojasnila dobe udeležene, pri službujočem odborniku. Ceitel.i za začetn:i:e e tudi na razpolago. V kratkem bo oddelek priredil brezplačen začetniški teca; pod vod ivom preizkušenega učitelja. Tako je možnost, da -e vsak posveti temu »portu. ki sedaj ni vezan z velikimi stroški. Oddelek Hermes-i bo oos' in VVbitejev načrt o reformi valute v angleškem imperiju. Zdaj se je pa oglasila s svojim predlogom še Kanada, kar priča, da v pogledu valutamih razmer v ang'o-saškem svetu m edin-stva. Kanadski finančni minister Ilsley je predi a žil kanadskemu parlamentu svoj načrt o ureditvi tega perečega vprašanja. Načrt so 'zdelali kanadski strokovnjaki za valutna vprašanja in je v tesni zvezi z mednarodnimi posvetovanji, ki so bila zadnje mesece zlasti v Washingtonu Kanadski posredovalni načrt — očividno gre namreč samo za posredovanje — predvideva ustanovitev mednarodnega izravnalnega fonda v znesku 8 milijard dolarjev. Poleg tega pa govori o kapitalu v znesku 12 miljard dolarjev. Dočim predlaga načrt svetovalca angleškega finančnega minististva lorda Keynesa baneor kot mednarodno valutno enoto, načrt valutnega svetovalca ameriškega finančnega ministrstva VVhiteja pa unitas, predlaga Kanada za mednarodno valuto unit. To ime je na prvi pogled brez posebnega pomena. Toda v resnici spominja močno na ameriško enoto unitas. Kanadski načrt prinaša tudi ureditev vprašanja kontrole nad valutami. Whitej v načrt daje Združenim državam pravico veta proti vsern sklepom v pogledu valute. Po kanadski verziji bi pa zadostovala za vsak sklep navadna večina vseh udeleženih držav. Če se bo Kanada zdaj odločila sredi posvetovanj in diskusij o prednosti in slabih straneh ameriškega in angleškega načrta za svoj načrt, bo s tem dokumentirano prepričanje kanadskih vladnih krogov in strokovnjakov na polju v a Iv, te da razni kompromisni poskusi, ki jih " to; ua zadnje čase zlasti Anglija, v mso združljivi. Orjaška gorila V živalskem vrtu v Tokiu imajo ogromno gorilo, ki ji je ime Moik. Uprava je storila vse, da bi ostala gorila dolgo pri živ; jo-./u Znano je namreč, da gorile v u tn š.vu kmalu poginejo. Mok je visok 11':0 cm in tehta 324 kg. To je torej največja g • -ia, kar so jih doslej ujeli. Mok jc dobrodušen, če se pa razjezi krivi in lomi tudi naj-debeiejše železne kletke, kajkor da so papirja, kajti njegova moč je čudovita. Hranijo ga zelo dobro. Najraje je sadje m sočivje, zlasti grozdje, pozimi mu p zelo tekne tudi meso. Vse njemu namenjene jedi so okusno pripravljene kakor za ljudi. Ali so kače zrtEzlkalične? Indijski zaklanjaJci kač polu^jo po svetu in prirejajo z njimi zanimive in večkrat zelo napete preiskave. Kače se s plesu podobnimi kretnjami dvignejo iz košar ali zabojev, če zaslišijo flavto ali vLol.no. Potem se pa zopet zvijejo v kolače čim godba utihne. Nekateri naiavoslovci trdijo, da je to prevara in da kače za gcalbo sploh niso dovzetne. Mnogi celo dvomijo, da bi kače sploh slišale. V nekem živalskem vrtu so pa napravili pred leti zanimiv poskus. Pred kače so postavili radijski zvočnik, v kletki so bile k bre, klopotače in pythoni. čim se je začul iz zvončka valček so se začele kače živahno zvijati in iskati z glavami izvor glasbe. Razmah španskega ladjedelništva španske ladjedelnice so biLe lani polro zaposlene. Razmah ladjedelništva jf Španiji je vedno večji. Odslej bodo iz<#!ovale španske ladjedelnice tudi ribiške /n druge manjše ladje. Španski Narodni zavod za industrijo je izdelal lani obširen program tudi za ladjedelništvo. Znano ladje-delniško podjetje E1 Cano je dobilo naročilo za štiri prekomorske pamike, štiri petrolejske ladje in dve posebni ladji za promet z Afriko. Stroški bodo znašali 678 milijonov pezet. Lani je dal Narodni zavod naročilo za 18 trgovinskih ladij s skupno tonažo 70.000 ton. Gradbeni stroški bodo znašali 318.8 milijonov pezeft. Emilio Salgari: Ventimiljski je pritrdil in se umaknil za korak v stran, da bi napravil prostor svojim ljudem, ki so med tem takisto dospeli na vrh. Moža sta pr emerila drug drugega z očmi. Vojvodov zaupnik Diego Sandorf je bil precej majhen, širekopleč in krepke rasti. Na oko bi mu bil prisodil kakih petdeset let. Brada in lasje so bili pomešani s sivino, črte obličja trde, oči potuhnjene kakor oči mačka. Vzel je svetilko, posvetil gusarju v obraz, da bi si ga bolje ogledal, in zlovoljno dejal: »Ni treba, da si pokrivate obraz! Kakor vidite, jaz nimam krinke!« »Previdnost nikoli ne škodi!« »Kdo so ostali?« je vprašal Sandorf. »Moji mornarji.« »Aha, torej ste kapitan?« »Prijatelj markize de Bermejo sem!« je suho odvrnil vitez. »Kaj bi radi slišali od mene? Na voljo sem vam!« »Pravili so mi, da nekej veste o Honorati, hčeri vojvode Van Goulda!« Presenečen je Sandorf odgovoril: »Ne zamerite; a najprej bi rad zvedel, kdo ste, da se zanimate za vojvodovo hčer!« »Prijatelj markize de Bermejo! Kasneje in drugje vam morda povem, kdo sem!« »Naj bo!« »Ali je govorica, da Honorata Van Gould še živi, resnična?« »Zakaj vprašate?« 38 J »Ladjo imam in hrabre ljudi in bi laže našel mlado vojvodinjo kakor vsak drug!« »Torej ste vojvodov prijatelj!« Gusar je molčal. Diego Sandorf, ki je menda smatral ta molk za pritrdilo, je nadaljeval: »Nu, prav, poslušajte me! Pred kakima dvema mesecema sem imel opravka v Ha-vani, in tam me je poiskal neki mornar, češ da ima zame važno novico. Izprva sem mislil, da gre za tortuške morske razbojnike, a potem sem zvedel, da zadeva novica Ho-norato van Gould. Mornar je vedel, da sem vojvodov zaupnik. Povedal mi je, da ni bila poginila v viharju, ki je razsajal tisto noč, ko jo je Črni gusar izpostavil. »Ladja, na kateri je bil mornar, je bila 60 milj od maracaibske obale srečala čoln z mlado vojvodinjo in jo rešila. Ko pa se je približala južni obali Floride, se je zaradi viharja in silnih valov razbila. Morje jo je vrglo na kleči, in divjaki, ki tam žive. so poklali vso posadko. »Samo on, ta mornar, je bil ušel smrti, ker se je skril med razbitinami ladje. Pa tudi vojvodinji je žalostna usoda prizanesla. Iz svojega skrivališča je mornar videl, da so divjaki poklekali pred njo in se delali, kakor bi častili v nji morsko boginjo. Previdno so jo položili na nosilnico, okrašeno s ptičjim perjem in krokodiljimi kožami, ter jo odnesli s seboj. Brodolomec je več tednov brodil vzdolž obale, dokler ni našel zapuščenega čolniča. V tem čolniču se mu je posrečilo uiti. Kasneje ga je rešila neka ladja, ki je prihajala iz San Antonia na Floridi. To je vse, kar sem zvedel!« Gusar ga je poslušal molče, s prekriža-nimi rokamL Ko je Diego Sandorf končal, ga je s tesnobo v srcu vprašal: »Ali verjamete tej zgodbi?« >;Da, gospod! Čemu naj bi si jo bil mornar izmislil?« »Kaj ni vojvoda takoj poslal ladje na tisto obalo, da bi poiskala njegovo hčer?« »šele nekaj dni je tega. kar sem mu mogel povedati!« »A don Pablo de Ribeira je vendar vedel vse to!« »Mar poznate dona Pabla?« se je Sandorf zavzel. »Pred nekaj tedni sem ga srečal!« »Ker sem mislil, da je Van Gould še na svojih posestvih v Puertu Limonu, sem se iz Havane napotil tja. Pa je bil že odrinil v Veracruz. Za^iD sem mogel samo donu Pablu poročati o stvari!« »Slišim, da se je vojvoda snoči vkrcal za Florido! Ali se bo spotoma kje ustavil?« »Najbrže v Cardenasu na Kubi, kjer ima mnogo opravkov na svojih tamkajšnjih posestvih!« »Pravite, da se je karavela razbila ob južni obali Floride ...?« »Da. gospod!« je Sandorf odvrnil. »Hvala vam! Ako pridete jutri v Veracruz, vam povem, kdo sem!« »Flibustirji so v mestu!« »Jutri jih ne bo več!« Zdaj je kapitan poklical svoje ljudi, ki so se bili ta čajs ogledali po ploščadi in nastopil po vrvični lestvici pot nizdol. Komaj so se bili spustili deset ali dvanajst metrov globoko, je Carmaux opazil, da španskega vojaka ni več. »Ostal je na stolpu in nas bo izdal!« »Hitro spet sazaj!« je gusar ukazal. »Ce zgoraj odre«jo vrvi, smo izgubljeni!« Moko, zadnji na lestvici, je prvi znova priplezal na vrh. Prišel je ravno še za časa. že so hoteli odvezati vrvi. da bi flibustirji treščili v globočino. »Nazaj, lopovi!« je krikn:l črnec in grozeče zavihtil sekiro. Sandorf in vojak ste se ustrašila njegove silne prikazni. Zdaj se je bil tudi gusar z ostalima, dvema tovarišema vzpel na ploščad. Z mečem v roki je planil nad Sandorfa. »česa še iščete tu?« ga je vprašal Sandorf, ki je bil takisto izdrl meč. »Dokazati vam hočem, da ste nas hoteli pogubiti!« »Torej ste črni gusar?« je vprašal Fla-mec in zaškripal z zobmi. »Da. smrtni sovražnik vojvode, vašega gospodarja!« Ventimiljski si je strgal krinko z obraza. »Tedaj umri!« Sandorf ga je divje napadel. V tem, ko se je to dogajalo, je španski vojak skočil s ploščadi na most, ki je voail k drugemu stolpu. »K orožju!« je zakričal na vse grlo. »Flibustirji so tu!« »Počakaj, kanalja!« je zaklical Stiller in panil za njim, med tem ko si jc Carmaux na vse lmplje prizadeval, da bi nameril lahek ton, ki je stal na ploščadi, proti drugim stolpom in pripravil netilo. Kapitan, ki se je hotel znebiti Plamca, je tako silovito nas kak oval nasprotnika, da se je jel ta umikati proti mostu. Sandorf, spreten mečevalec, se je krepko branil, vendar pa gusarju ni bil kos. Ko je prišel do prvega nasUvkafcnostu, je moral napraviti majhen okcet. Ventimiljski ga je po bliskovo sunil z mečem med rebra, tako da se je za1;otalil s stopnic.