. Kupujte
yojNE RONnpr
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
volume xxvi.—leto xxvi,
Kupujte
VOJNE BONDEI
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). JULY 8, 1943.
ŠTEVILKA (NUMBER) 157
KUSI POBILI V TREH DNEH TRIDESET HMt NEMCEV
Ruske armade so uničile nacistom v tem . 1,539 tankov in sestrelile 849 letal
NEMCI SO DO ZADNJEGA TAJILI NEMŠKEMU LJUDSTVU TO SVOJO OFENZIVO
Poplava V Akro-nu, kjer se je utrgal oblak
Komandant na AHu
Moskva, s. julija. — sov-ska Rusija naznanja, da je za ala nemški vojni mašini naj-ujsi udarec v njeni zgodovini da je preprečila njen naval ^ centralno fronto s tem, ker Sovjetske armade ubile te-^om prvih treh dni bojev 30,-V, Nemcev ter uničile ali po-s^odovale 1,539 tankov in sestrelile 649 letal.
V boju je 30 nemških divizij
Specialni ruski komunike na-^iija, da so vrgli Nemci proti usom v okolici Kurska 30 di-ali 450,000 mož, ki so pro-W v P'^^i Kursku v dveh ko-g J. ■ Orla m Belgoroda.
Val	čete so vzdržale na-
^^^en na nekaterih Hp i ^ ^ bližini Belgoroda, kjer ti ^ posrečilo Nemcem prodre-nekoliko naprej. '
Izjalovitev ofenzive
Ura^*^^	j® danes jasna,"
sovjetski komunike. "O-
Nemci pravijo, da ima general Eisenhower afriški obali nad milijon ton ladij
radio obvešča ljudstvo, da je invazija pred dur-
istočasno pa ga tolaži, češ, da invazija ne more Uspeti.
fenziva, ki so jo pričeli Nemci 3ne 5. julija, ni pokazala zanje prve tri dni nikakih uspehov."
Berlin je snoči priznal, da so Nemci v Rusiji v ofenzivi, kar je doslej skrbno prikrival. To pa iz vzroka, da ne bi bilo treba nikakega pojasnjevanja nemškemu ljudstvu, če bi se ta o-fenziva spet izjalovila.
Hitler je moral nekaj pričeti
Moskovski radio pravi, da je moral Hitler v Rusiji nekaj pričeti, ker si ni mogel dovoliti, da bi poletje poteklo, ne da bi kaj pričel.
Ogromne nemške izgube
Rusi poročajo, da so Nemci samo v sredo izgubili 520 tankov in 229 letal, s čemer so narasle tridnevne nemške izgube na 1,681 tankov in 649 letal.
Med nemškimi tanki, ki so jih Rusi v sredo uničili, je bilo tudi 40 60-tonskih "Tiger" tankov.
bom k ?■ povedal danes po težko preizku-inia ^ ^Goiškemu ljudstvu, da Wer	general Eisenho-
obai; °^(:®"triranih ob afriški naval	ton ladij za
jvropo Sredozemlja na E-
j
Tolažba ljudstva
zil'^n	j® V isti sapi tola-
nijjj ®niško ljudstvo, da "zavez-io , niorejo uspeti z invazi-fika silnih utrdb in forti-J jj „ ^ južni Franciji in Itali-
80 anpi	ljudstvu, da
IJq ° ®Bki commandos v nede-uspešno napadli silno
Z drugimi besedami povedano: nemški radio svari ljudstvo, češ, da se bo nekaj zgodilo, hkrati pa ga tolaži, češ, da se mu ni ničesar bati, ker je za vse eventualnosti poskrbljeno.
Boji jugoslovanskih in grških gerilcev
Jugoslovanski in grški geril-ci se še vedno srdito bore v svojih gorah. Radio Vichy naznanja, da ameriška in angleška letala že delj časa oskrbujejo francoske gerilce z živili, muni-cijo in denarjem.
Vojaški strategi v Turčiji so mnenja, da morajo zavezniki zavojevati Dodekaneze in otok Rod, ako hočejo uspešno udariti po dolini rek Vardarja in Str ume na osrčje Nemčije.
SPREJEL NACIJ-*^EGA POSLANIKA
nest	predložil baron Er-
Weiszaecker, novi na-■PapeJ,, P°®!^nik pri Vatikanu, De p	akreditivne listi-
dijej, da^ši in specijelni av-2Kla«n Papežu se je poslanik ju,	P" Luigiju Maglione-
žavti	in papeževemu dr-
tudi tajniku, s katerim je časa konferiral.
y smrtna kosa
30 -i, Alleghany, Pa. je dne star	Frank Gerbec,
pri T y ®t, p. d. Štorov iz Dan časa ri T j® kovač ter je več pri gi ^ pri kovaču v Pudobi trgu. Tu zapušča ža-Clev(.i	in osem otrok, v
starem",^^ brata Josepha, v Franp	P^ sestri Rezo in
Viških ° ^^kopan je bil po kato-8v. ®'^^b na pokopališču blag a Bodi mu ohranjen Še 8ožar"l"^' P^®°®talim pa na-
70 NADSTROPIJ — NOBENIH DVIGAL
NEW YORK, 6. julija. — V Rockefeller Center poslopju, ki ima 70 nadstropij, je zastavka-lo 225 operatorjev dvigal, katerih štrajk je trajal 55 minut. Ker so zastavkali bas ob petih popoldne, je bila večina pisarniškega osebja primorana hoditi po stopnicah vse od sedemdesetega nadstropja nizdol.
V nekaterih tovarnah, kjer izdelujejo vojno produkcijo, je bilo ustavljeno delo.
začasno
AKRON, 7. julija. — Tukaj je bil danes najhujši naliv v zgodovmi tega mesta, ki je povzročil, da se je moralo prekiniti z važnim vojno-produkcij-skim delom v tovarnah. Ranjenih je bilo najmanj sedem o-seb in transportacija je bila začasno prekinjena.
Dež je lil izpod neba med silnim treskanjem in viharjem.
Tretji šift delavcev v Goodyear Aircraft Corp., ni mogel nadaljevati s svojim delom, ker je voda zalila del tovarne. V tej tovarni izdelujejo zrakoplove, ki so lažji kot zrak, razna letala in dele bojnih letal ter bombnikov, kakor tudi splave za reševanje na morju.
Prav tako je prenehala produkcija v Firestone and Rubber j Co., kjer so morali nevtralizi- \ rati električno energijo, ker se je bilo bati, da bi bila slednja po nalivu poškodovana.
Poleg teh tovarn so bile po nalivu prizadete tudi mhoge druge naprave. Gasilske postaje so bile več kot štiridesetkrat poklicane, ker so jim ljudje sporočali, da je treščilo v razna poslopja. Kljub vsemu pa ni poročil o kaki večji škodi.
Ruski gerilci povzročajo nacistom velike skrbi
škoda, ki jo ruski partizani povzročajo Nemcem, je
Maj. Gen. Eugene M. Landrum
KAJ JE S HITLERJEM?
BERN, Švica, 7. julija. — Ker poročila že dolgo časa ne omenjajo Hitlerjevega imena, so se tukaj razširile govorice, da je živčno popolnoma izčrpan in da se nahaja na svojem gradiču v Berchtesgadenu. Odkar je imel tam celo vrsto konferenc z voditelji satelitnih držav, katere je poklical tja drugega za drugim, ni o njem več nobenih poročil.
podmornice DOVAŽA-
JO JAPONCEM POTREBŠČINE
eUNGKING, Kitajska, 6. julija. — Kitajski vojaški viri poročajo, da prihajajo v Japonsko v vedno večjem številu nemški inženirji in tehniki, ki pospešujejo v deželi njeno vojno produkcijo. V zameno zanje daje Japonska Nemčiji ^ potrebne in redke rude, ki jih ^Nemčija neobhodno potrebuje."!
Te nemško - japonske stike vzdržujejo velike wmške podmornice za prevažanje tovora. Več teh podmornic je bilo opaženih že v Indijslfiejn oceanu. Te podmornice niso še v nobenem slučaju napadle zavezniške paroplovbe.
USODNO POROČILO TELEGRAFISTU
KIDDER, Mo. — Bert Mann, telegrafist na tukajšnji železniški postaji, je te dni.šel k telegrafskemu aparatu, ki ga je klical, da mu odda vest. Mann je šel k aparatu, nakar je pričel telegrafski ključ udarjati vest: Bert Mann, vaš sin je bil ubit . . Telegrafist ni mogel sprejeti konca vesti, katerega je vzel njegov tovariš in ki se je glasil . . . v akciji . . .
ARGENTINA BO PRELOMILA Z OSIŠČEM?
BUENOS AIRES, 7. julija. — General Pedro Ramirez, predsednik republike Argentine, je govoril pred 2500 visokimi ar-madnimi in pomorskimi častniki, katerim je dal razumeti, da utegne Argentina kmalu preki niti svoje odnošaje z osiščem Predsednik je izjavil, da bo dežela izpolnila svoje mednarodne obveznosti, "ko bo napočil ugoden čas za to."
NOV GROB V WAUKEGANU
Obče poznani Mr. Michael I. Lah, iz Kildeer Ave., je snoči prejel telegram iz Waukegana, 111., da je tamkaj umrl njegov brat Louis Lah.
Zvečer je še delal* zjutraj pa 'so ga našli mrtvega v postelji.
Pokojni Louis Lah je umrl dva tedna po smrti svoje sestre Mrs. Josephine Jereb, bivajoče v Clevelandu, in je še prišel semkaj na njen pogreb.
Doma je bil iz Šmarje Sap na Dolenjskem in je bil 56 let star. Bil je član več društev. Poleg brata Michaela v Clevelandu in več drugih sorodnikov in znancev, zapušča pet otrok: Mary, Louisa, ki je, vodja orkestra v Chicagu, 111., Michaela, ki je zaposlen pri Hollywood Studios, v Hollywoodu, Calif., Johna, ki je zaposlen pri Douglas Aircraft Co., v Californiji, in Radivoja, ki se nahaja pri vojakih v Nashville, Tenn., v starem kraju pa zapušča sestro Marijo.
Iz Clevelanda se podajo na pogreb, Mr. in Mrs. Michael I. Lah, nečakinja Mrs. Josephine Jeglich in nečak, Charles Jereb. Pogreb se bo vršil v soboto.
REDNA SEJA
Redna seja društva "Svoboda" št. 748 SNPJ se vrši v petek, dne 9. julija, v čitalnici Slov. del. doma na Waterloo Rd. Pričetek ob 7:30 uri zvečer. Članice so prošene, da se v o-bilnem številu udeleže.
UGODNI RAZVOJI NAŠIH OPE-RACIJ NA PAdfltNIH OTOKIH
Dodatna poročila javljajo, da ni bilo po-
ogromna.— Partizani so greznjcnili šcst, tcmveč 9 ali morda celo 11
izborno oboroženi.	,	i »i i »v i . vi
japonskih krizark m rusilcev
Ruski gerilci, ki imajo v svojih vrstah mnogo žena, so v teku meseca maja ubili preko 10,000 nemških častnikov in vojakov, vrgli iz tirov več od 100 vlakov, polnih vojaštva in ma-terijala, porušili več od sto železniških mostov in zaplenili ve-
IZGUBE AMERIŠKE MORNARICE: ENA KRIŽARKA, EN RUŠILEC IN ENA TOVORNA LADJA
Zavezniški glavni stan v Avstraliji, 8. julija. — Ameriške čete, ki so se izkrcale iz bark, so zavzele dvoje prodov v bliži-like količine orožja in vojnega | ni japonske letalske baze Mun-
materijala.
Ruski gerilci so oboroženi s
de. Dodatno poročilo o pomorski bitki v Kula zalivu pa na-
strojnicami, možnarji in često I ™anja, da je bilo v tej bitki počelo z lahko artilerijo, ter stra-1 S^eznjenih najmanj devet ali
hujejo nemške posadke v okupiranih ruskih krajih tako zelo, da si nikdo ne upa na polje iz strahu pred njihovimi napadi.
Kako ogromnega pomena je delovanje ruskih gerilcev, in kakšna nadlega so za nemške komandante, je videti iz član-
enajst japonskih
niorda celo krizark in rusilcev.
Ugodni razvoji na celotni fronti
Ko vstopa naša ofenziva v svoj drugi teden, naznanjajo poročila o naših zmagah na vsej 700 milj dolgi otočni fronti. Avstralski džunglski bojevniki so zavzeli neki važen hrib, ki
ka, katerega je napisal nemški i kontrolira dohode k Salamaui,
general Schultz v Berliner Boer-sen Zeitung:
"Posledica gerilskega gibanja je, da tovorni vlaki, ki prenašajo hrano in municijo, često sploh ne pridejo na svojo desti-nacijo. Nemške čete morajo z močnimi oddelki stražiti svoje vojašnice. Zaloge municije često so pognane v zrak. Povsod padajo streli na nemške vojake, ki stražijo mostove in železniške naprave. Vagoni po železnicah morajo biti zastraženi podnevi in ponoči, ker bi jih sicer partizani podminirali. Vlaki in tovorni avtomobili ne smejo nikdar potovati brez vojaškega spremstva."
SINČEK ROJEN
Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Gulič na Highland Rd., in pustile v spomin krepkega sinčka. Mati in dete se nahajata v St. Luke's bolnišnici ter se dobro počutita. Dekliško ime matere je bilo Frances Strumbly. Naše čestitke!
NA OBISK V NEW YORK
Mrs. Eleanore Gulič, rojena Jančer, se je podala na obisk k svojemu soprogu Henry Gulič, ki se nahaja v New Yorku pri marinih. Vrnila se bo čez teden dni. Želimo ji srečno pot!
GLAS IZ DOMOVINE
Mrs. Antoinette Kennick je pred tednom dni prejela kratko vest od svojega brata Franca Misjaka, ki je bil kapetan na ladji, a je sedaj zaprt v koncentracijskem zaporu v Padovi. Notica je bila poslana dne 20. julija, 1941, in je bila skoro dve leti na poti, Prišla je potom Vatikana v Washington, D. C., odkoder so jo poslali na cleve-landsko škofijo, katera jo je potem izročila Mrs. Kennickovi. V njej ji brat sporoča, da se imajo vsi ostali domači dobro. Njegova žena in sin sta v Novem mestu. Svojo sestro prosi, da jim pomaga, če ji je le mogoče. Kaj več mu seveda ni bilo mogoče pisati, njegov položaj pa je lahko vsakomur jasen. Notica je bila poslana v italijanščini.
HITLERJEVO VOJAŠTVO V LONDONU
Pred dvema letoma se je Hitler objestno bahal, da bo kmalu v Londcfhu, kjer bo korakal na čelu svojih zmagovitih armad po proslulem Piccadiliyju.
In glej: pred dnevi so londonske ulice v resnici odmevale pod strumnimi koraki nemškega vojaštva. Toda to niso bile Hitlerjeve zmagovite armade, temveč ostanki njegovega razbitega e-litnega afriškega zbora, ki je zamenjal svoje uniforme z ujetni-škimi oblekami, v katerih je korakal proti svojemu taborišču.
Ob strani Hitlerjevih "zmagovalcev" so korakali angleški vojaki z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti.
Pohod nemškega vojaštva po londonskih ulicah je bil torej nekoliko drugačen od onega, kakršnega si je zamišljal Hitler,
ko so obsuli poprej zavezniški letalci zmedene Japonce s 108 tonami bomb. Druge ameriške čete so se izkrcale v Zanani, kateri kraj leži šest milj vzhodno
od letališča v Mundi.
Neznatne ameriške izgube
V pomorski bitki v Kula zalivu, kjer je izvojevalo ameriško brodovje tako slavno zmago, je izgubila naša mornarica samo troje ladij: križarko Heleno, e-nega rušilca in eno tovorno ladjo.
ZRAČNA VOJNA NAD EVROPO
LONDON, 7. julija. — Angleška zračna sila je napadla kraje v severni Franciji in v nizozemskih deželah, dočim je ameriška letalska sila že tretji zaporedni dan neaktivna.
Ministrstvo letalske sile naznanja, da so angleški bombniki uničili dvoje nadaljnih sovražnih podmornic, eno na A-tlantiku, drugo pa na Sredozemskem morju.
SULZBERGER V KREM-LJU
MOSKVA, 6. julija. — Arthur Hays Sulzberger, predsednik in izdajatelj velikega newyor-škega dnevnika "The New York Times," je prebil včeraj nad eno uro v konferenci z ruskim komisarjem za zunanje zadeve Mo-lotovim v Kremi ju.
Mr. Sulzberger je po konferenci izjavil, da ne more objaviti podrobnosti tega intervju-va. Sulzbergerja je predstavil zunanjemu komisarju ameriški poslanik, admiral William H. Standley.
Sulzberger je prispel v Moskvo kot posebni reprezentant a-meriškega Rdečega križa.
POLJSKI IN KANADSKI LETALCI SESTRELILI 7 LETAL
LONDON, 6. julija. — Poljski In kanadski letalci, člani ah-gleške zračne sile, ki je napadla nocoj nemške baze od Dieppe do Dunkirka, so sestrelili sedem nemških bojnih letal. Pet od teh so sestrelili Poljaki, dve pa Kanadci.
Naši
fantje-vojaki
St. Sgt. Edward Kapel, sin Mr. in Mrs. Frank Kapel, 19209 St. Clair Ave., je prišel na 15 dnevni dopust iz Camp Field, Calif. Sgt. Kapel je član društva Spartans. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo.
Na dopust je prišel za šest dni poročnik Frank Fortuna s svojo soprogo. Prišla sta iz Te-
NEMCI SO POZNI S SVOJO OFENZIVO
Lanska nemška ofenziva proti Rusiji se je pričela sredi meseca junija, to je cel mesec dni poprej kot njihova letošnja o-fenziva. Neuspehe v svoji predlanski in lanski ofenzivi, ko niso mogli Nemci zavzeti svojih objektivov — Moskve in Stalin-grada, so zvračali Nemci na izgovor, da sta se obe ofenzivi prepozno pričeli. Kaj bo pa s to ofenzivo, ki se je pričela cel mesec dni pozneje v očigled samozavestnih in bolje opremljenih ruskih armad in v očigled možnosti druge fronte, ki se u-tegne vsak hip uveljaviti?
TEŽKA AVTNA NESREČA
MARIENVILLE, Pa., 4. julija. — Danes je sedem oseb zgorelo, ena nadaljna je bila u-bitaf dve pa nevarno ranjeni, ko sta se zaletela skupaj dva avtomobila.
Iz obeh avtov — katerih e-den je bil iz države New York, drugi pa iz Ohio — so bruhnili ob koliziji plameni, ki so tako sežgali osebe, katere so se nahajale v njih, da jih ni bilo prepoznati. V enem avtu se je smrtno ponesrečila ena celotna rodbina.
GRŠKI KRALJ ZADOVOLJEN Z REPUBLIKO
nahaja v Mississippi. Poročnik Fortuna je sin Mrs. 979 E. 140 St.
Fortuna^
OBLETNICA
, Včeraj je bila šesta obletnica, odkar je Japonska napadla Kitajsko, ki se, slabo oborožena in pripravljena, tako sijajno in odločno upira japonskemu za-vojevanju.
KAIRO, Egipt, 6. julija. — xasa. Njegov mlajši brat se pa Grški kralj Jurij je podal svečano izjavo, katero so indorsi-rali vsi njegovi ministri, da bo imelo grško ljudstvo, čim bo dosežena njegova osvoboditev, svobodno na izbiro, da se odloči za monarhijo ali republiko. Istočasno je tudi grška vlada izdala deklaracijo, da ne bo v Grčiji nikoli več uveljavljena diktatura.
(Želeti bi bilo, da bi tudi jugoslovanski kralj in njegova vlada sledila temu hvalevredne-m\i zgledu. Uredništvo).
Kupujte Tojne bonde in vojno-varče-ralne znamke, da bo čimprej poraženo nsiš2e in vse, Icar ono predstavlja!
T ■ ■
NESREČA NA LOVU
MARTINS FERRY, 7. julija.
Clarence Johnson, star 17 let, utegne izgubiti obe roki, kateri si je težko poškodoval na lovu. Fantu je padla pri lovu na jazbece puška iz rok. Med padanjem pa jo je zgrabil za konec cevi, pri čemer se je orožje spro [žilo ter mu razstrelilo roke.
Podprimo borbo Amerilce la demokracijo in svobodo sveta i nakupom vojnih bondov in Vojno-varčevalnih znamki
CTRAN2.
ENAKOPRAVNOST
8. julija, 1943.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
^ENAKOPRAVNOST"
__Owned and Published by
I ra« AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town:
;(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) _______________________________________________$6.50
Por Half Year — (Za pol leta) _______________________________________________________________ 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ______________________________________________________________ 2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki);
For One Year — (Za celo leto)_____
Por Half Year — (Za pol leta)_______
for 3 Months — (Za 3 mesece)_______
..$7.50 _ 4.00 . 2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Coimtriei: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
POk' One Year — (Za celo leto)__________________
Por HaU Year — (Za pol leta) .................................................
_..$8.00 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
SLOVENIJA POD JARMOM HITLERJA IN MUSSOLINIJA
illll,
NEWYORŠKA PISMA . 11111
Pise Frank Kerže
i I I I I I
KAJ PA POTEM?
Svetovna vojna se vleče kakor polž na gozdni poti. Dejanja samega je malo—imamo pa toliko več besed. O vsem mogočim se debatira in nemalo prostora zavzemajo povojni načrti.
Povojni načrti? Ali nimamo še izgotovljenih ? Ali nismo i-meli pripravljenega nekaj takega takoj v začetku, predno smo začeli s krvavim' plesom ? Smo ali nismo?
Nismo, prijatelj S tem je povedanega toliko, da bi bilo človeka strah, če bi ne verjel v neke sile, ki delajo večno za vse, kar je dobro, pošteno in pravično.
Vsak človek je gospodar svoje usode, četudi je ta usoda v stoterih odnošajih odvisna od vsega, kar ti prinese dan ali privali življenje. In do vsakega človeka prihajajo problemi, resnični in mogoči, to se pravi; taki, ki jih še ni, toda utegnejo se ti prikazati nepričakovano. Vse nam pride na misel in kakor hitro je v nas, se začno rešitve in vprašanja. Kaj in kako bi ti storil, če pride kaj takega? Kako če pride kaj drugačnega? Tako se izprašuješ in odgovarjaš in s tem pripravljaš sebe za vse, kar pride. Zakaj če si zadeve premislil in v mislih rešil, te ne bodo težile, ko stopijo predte.
Ako pa nisi tega storil ali če take stvari odlašaš ali puščaš z izgovorom, da tega še ni pred tabo in da mogoče sploh nikdar ne pride, je velika nevarnost, da pride v trenotku nekaj pred tebe in zahteva trenutnega odgovora. Moraš ga dati—če po-gruntaš pravo, si srečen, če jo zavoziš, nosiš lahSco posledice vse svoje življenje. In ne samo ti, ampak tudi tisti, ki so tvoji in ki niso tvoji. Zakaj vsi smo deli neke .celote, ki občuti vse, to se pravi: vsako bol in vsak dar.
Zdaj pa vzemimo državnike
Dr. Josip Goričar, odličen Slovenec, bivši državnik in diplomat, nam je poslal v priobčitev zanimivo delo "Slovenija pod jarmom Hitlerja in Mussolinija," katero je spisal znani slovenski rodoljub in antifašistični bojevnik, inženir Drago Gustinčič, ki se je boril tekom španske civilne vojne ob strani španskih lojalistov, zdaj pa se nahaja v Rusiji.
Temu delu prilaga dr. Josip Goričar sledeče zanimivo pismo, ki ga objavljamo na našem uvodniškem mestu :
"Pošiljam Vam Gustinčičevo delo "Slovenija pod jarmom Hitlerja in Mussolinija," ki je izšlo na ruskem jeziku v Moskvi in katerega sem jaz poslovenil."
Ta kratka knjiga je vzorno delo našega rojaka v Rusiji, enega tistih, ki so pripomogli, da se je ruska javnost in posebno ruska vlada zavzela za naš podjarmljeni narod ter mu že davno pripoznala pravico ria svoj obstanek,
kar drugi zavezniki še do danes niso storili. Knjiga je silno dostojno in zmerno pisana.
Gustinčičevo delo. Je strogo znanstveno. To mu je bilo omogočeno, če ne olajšano, z dejstvom, da sem jaz leta 1940 nabral s pomočjo naših naprednih rodoljubov v Sloveniji remek-dela naše slovenske literature, tudi najnovejše iz Istre (na žalost samo kuhinjske in kratke gospodarske knjige, ker drugo ni dovoljeno tiskati pri fašistih) ter jih poslal v Moskvo. Vsega smo nabrali TISOČ DVESTO knjig, prav za prav kupili, vse nove in prekrasno vezane. Odpravil sem jih v devetih posebnih zabojih.
Pomagali so mi pri tem: Pokojni dr. Drago Marušič, ki
8() gii italijans]{i fašisti nieii tem ubili, jpotern (ir. (Sennelj,	id so iz ljubemii ali
KI so ga obsodili na 30-letno ječo, moj stari prijatelj Ra-sto Pustoslemšek, urednik Slov. Naroda, dr. Borko in drugi.
To vse se je seveda zelo tajno delalo, da bi dr. Korošec in Natlačen ne posegla vmes ter nam vse skupaj zaplenila, če bi vedela za kaj gre. Radi tega smo morali knjige najprvo nasloviti name v Belgrad, potem pa v Bolgarijo, in šele tam potem na pravo mesto. Dovoljenje za izvoz sem pa srečno dobil od Narodne banke po posredništvu ministra trgovine Hrvata. Iz Moskve sem dobil potem dve potrdili, da so.knjige prejeli v redu in da so
bile smeščene v rusko Centralno bibljioteko, ki je menda , m.....,
največja na svetu po številu knjig. To je bil naš prvi da.; j
atuskl Riasijl, m obilo se nam je to povinilo. V Rusiji : Cimo tisti, ki tvorijo danes je-; ljudi v Angliji in Ameriki? Ve-se knjige tiskajo v najmanj 50,000 izvodih, ker se jim dro odpora—v Angliji in Ame-jliko grehov nad narodi pozna-drugače sploh ne izplača. Take knjige se hipoma razpe-1 riki? Rusijo izpustim iz tegaj.mo iz svetovne zgodovine, toda čajo, ker tam delavski svet silno rad bere take stvari. ! vprašanja, ker je preveč dala, | večjega in značilnejšega ni ni-Knjiga sa je tam razprodajala po 15 kopejek, kar je sil-1trpela m preveč žrtvova- kjer bilo do zdaj, kakor je bil no poceni	I la za ves svet.	greh Anglije in Amerike v zad-
Naš pogled v bodočnost: Ko ne bomo več hlapčanli Iv r^emcem, Taljanom, Madžarom, Francozom in diugimjdveh vališčih kapitalistične de-j teh dveh svetov, ampak napram fašistom, in bodo šli sinovi naših delavcev in kmetov ^e j mokracije, ko so ljudje ala Mus-: ljudstvom vsega sveta.
učit in bistrit glave na ruska vseučilišča in ruske tehnič-' HitJer in drugi kovali na j Ko se je obrnila ost, namene šole, in bodo Rusi, Ukrajinci in druge sovjetske narod- i usodo za ves svet? ;'njena Rusiji, proti zapadu —
takega dela. Kaj so delali? Fri- j va bratski Rusiji, brez katere se so pokali."	jrijajnega odpora bi najbrž ne i
Kako to? Hm, prijatelj, kaj mogel ali ne smel pisati tega! ne veš, da imamo v Angliji in članka.
sebičnosti vodili usodo svetovnih narodov zadnjih dvajset ali petindvajset let. Da si giso mogli predstavljati, kaj pride iz tega, kar je započel Mussolini pred dvajsetimi leti? Ko je kasneje prišel Hitler s svojim programom, ki je bil pisan črno na belem, jasno in izrazito, da je lahko razumel vsak bedak?
Ali niso čitali fašističnega programa v Hitlerjevem: "Mein Kampf"? Seveda so ga. In kaj so rekli?
Ameriki samo kapitalistično časopisje in kapitalistično zastopstvo od strani ljudstva, kapitalistično vlado in kapitalistično rtaziranje vsega, kar imenujemo probleme življenja? Listi so pisali, dosti pisali o tem. Ampak čim več so pisali, toliko bolj prijazno je bilo. Tisti, ki imajo, so naravnost občudovali apostola modernega sveta, Mussolinija in Hitlerja, — četudi niso tega vselej javno povedali. Kapitalistični način pisanja je namreč tak: ne piši nobenih direktnih odgovorov—ti samo malo smeši vse skupaj—ne preveč, ampak samo tohko, da spraviš navadnega čitatelja v hlev splošne zabitosti, koder se nad vsemi človeškimi problemi vlači samo gobec nakriž. In pritisnili so zraven še vsi mogoči korespondenti, kateri vselej plešejo tako, kakor jim igrajo njihovi gospodarji.
In kaj se je zgodilo? Natančno tako, kakor pravi naš narodni pregovor: kdor se iz drugih norca dela, ostane sam norec. Mussolini in Hitler sta se lepo oboroževala in pripravlja la, ljudski voditelji in pisatelji dveh svetov, Anglije in Amerike, so pa lepo nadaljevali v vlogah trapastih Avgustov in zavajali svoja ljudstva.'
Vse je bilo tako brezskrbno in veselo, kakor da pripravljata Mussolini in Hitler kako pojedino, piknik ah kaj podobnega. In pomagali so jima, kolikor je bilo v njihovih močeh. Vse do zadnjega trenutka smo oba za-kladali z vsem, kar je pripomoglo," da sta podjarmila vso E-vropo razven — Rusije.
Vprašam vas, ali je bila Anglija in Amerika v resnici tako slepa, gluha, ali trapasta, da res ni videla, kaj dela recimo Hitler? če bi v Angliji ih Ameriki državniki, velekapitalisti in vsi njihovi služabniki resnično iz-povedah svojo vest, bi začeli tako-le: Mi smo videli vse, kar dela Hitler, slišali od sto različnih strani, razumeli do zadnje pike, za kaj se gre—toda—toda.
Težko je z resnico na dan, a če jo ne poveš ti, pride sama. Anglija in Amerika je bila prepričana do dna kapitalistično demokratične duše, da Hitler kuje svoje orožje samo proti— Rusiji. No in kdo bi mu pri takem delu ne izrazil misli svojega srca in prepričanja svoje duše: "ajdi, le kuj in dobro se založi, pa — dober vspeh!"
Če se en človek zmoti, se mu odpusti, ker pravijo, da je to nekaj človeškega. Če se družba treh zmoti, se jo že malo prime. Bila je prepovršno in ni pregledala vseh kotov, da najde resnico.
Kaj naj pa rečemo, če pravimo, da se je namenoma vleklo in farbalo na stotine milijonov
Ameriški vojak- sioveiiija pod jarmom Hitlerja
planinec

Na sliki vidimo ameriškega vojaka planinca, ki pleza po steni Rocky gorovja v Colora-du.
Torej zadeva je zdaj ta: vsak količkaj pameten gospodar bi bil računal, kaj in kako more priti. In kar pride, to mora zopet oditi. Ničesar ni večnega. In kadar odide, kaj potem?
Človek ne ve, ali bi se smejal ali jokal, ko čita v javnosti, da bi bila zmaga nad Hitlerjem danes nezaželjiva že zato, ker ne vemo, kaj in kako bi z njim in —. Z drugimi besedami: mi si nismo na> jasnem, kaj bi počeli z Nemci, kadar jih premagamo.
Hm, Rusi vedo čisto dobro in z njimi vsi drugi slovanski bratje. Ne ve pa angleško-ame-riški kapitalistični svet. In dodajam še besedo: demokratični, ki pomenja v anglo-ameriškem svetu uradno dovoljenje, da smeš vse, če imaš sredstva za to. Ti lahko pišeš, če imaš kam, lahko govoriš, če imaš komu in lahko izkoristiš vse, ljudi in materijal, ako zmoreš. To se pravi: če imaš denar. Če ga nimaš brate, pa lahko pišeš sam sebi, govoriš sam sebi in izkoristiš—koga prosim vas? Poleti vročino — pozimi pa mraz. Drugega ni za reveža.
Kaj bomo torej z Nemci, kadar bodo premagani? Nekdo je rekel tako: za ubiti jih je preveč, za živeti pa tudi. Eni trdijo, da jim bomo morali odpreti otroške vrtce, koder jih bomo polagoma vpeljali v—angleško-ameriško demokracijo. Kaj bomo s tem dosegli in koga s tem rešili, tega sicer ne vem. Vem pa eno: da je demokracija odprta svetovna knjiga, v katero lahko vsak pogleda vsak čas. Lahko posname iz nje vse, kar se mu zdi dobrega, lahko jo pa tudi celotno sprejme ali pa zavrže.
To se pravi: V demokratično 'šolo lahko pošlješ, kogar hočeš. Ampak če je to vse, kar produ-cira šola, se nič ne čudim, da so svetovni narodi v skrbeh za svojo bodočnost. .
in Mussolinija
D. GUSTINČIČ
Predgovor
Zverski Hitlerjev in Mussoli-nijev fašizem si je v sedanji vojski postavil za nalogo uničenje slovanskih narodov. Po svoji geografični legi' v centralni in južno-vzhodni Evropi, in tudi po svojem demokratičnem stremljenju in stoletni kulturi, so Slovani silno močna zapreka imperialističnemu prodiranju germansko - italijanskega fašizma. Hitlerja straši možnost u-jedinjenja slovanskih demokratskih narodov v enotno fronto proti banditskemu fašizmu, ker fašisti vedo, da ob tako mogočnem demokratskem bloku bi se razbili vsi njihovi poiskusi osvajanja svetovne hegemonije, in zasužnjevanje civiliziranih evropskih narodov.
Od vseh »slovanskih narodov so Slovenci prodrli najdalje na jugo-zapad ter so zasedli geografsko - strateško silno važno ozemlje v severnem delu Jadranskega morja in v vzhodnih Alpah. In ravno radi tega so morah tudi v preteklosti, kakor Čehi, zadržavati neizprosen pritisk od strani nemškega in italijanskega šovinizma in mnogo pretrpeti zaradi nacionalnega preganjanja. Ali spričo preganjanja in nacionalnega nasilja, ki so ga uvedle sedaj fašistične tolpe Hitlerja in Mussolinija pri Slovencih, bledi vse prošlo trpljenje v zgodovini tega zatiranega naroda.
Položaj Slovencev v Italiji in Nemčiji (v bivši avstrijski voj-vodinji Koroški), lahko služi kot jasen primer tega, kar Hitlerjev in Mussolinijev fašizem namerava napraviti iz kulturno visoko naobraženih slovanskih' narodov na zapadu, jugo-zapa-du in vzhodu Evrope. Radi tega bo kratek oris zgodovinskega in kulturnega razvitka Slovencev in njihove krvave borbe z italijanskim in germanskim fašiz-,mom, omogočil razkrinkati resnične namere živinske in nečloveške politike sodobnih Ijudo-žerov (ljudožrcev).
Avtor.
Moskva, v avgustu, 1941 leta.
ijih tlačiteljev in bomo dobili zajamčeno od naših slovanskih bratov na vzhodu svobodno razvitje našega "malega" slovenskega naroda, in bomo enkrat lahko vzdihnili
"sedaj smo del velikega slovanskega bloka, tedaj se bo	_______
šel6 razvila in zacvetla naša slovenska književnost in na- j Hitler je hotel svoje pangermanske mesarje-razboj ša slovenska dostojnost. V Zvezi na iztoku živi stošestde- ■ nike v Rusiji naselit in je bil pripravljen v to skrho žrt-setpet različnih narodov: za vsakega, tudi najmanjšega vovati milijone svoje mladine, naši siromašni fašisti in so Rusi napravili abecedo in vse store, da bi ga vzdignili po!u-fašisti pa odbijajo celo stike z Rusijo, misleč, da bo na svoj vzvišeni nivo. Tiskajo se knjige milijonih ek-: mleko in med vedno teklo za njih v drugih državah. Na-semplarih za narode, ki so že izumirali. Zakaj bi ne bilo | še izseljevanje se bo pa v bodočnosti vršilo v pravcu na
DOPUSTI ZA DELO NA FARMAH
Washington.— Administrator za prehrano Davis in chairman' za delavske moči McNutt sta! podala ta teden skupno izjavo, da bi bilo umestno dajati dopuste industrijskim delavcem, ki žive na malih farmah, v cilju, da se jim omogoči setev in žetev.
tam prostora, varnosti in življenja za nas? Potem se nam ne bo treba več jokat in stokat, da smo mal narodič, in prosit angleAce lorde, kaj bomo smeli napravit in kaj ne.
iztok in ne na zapad, pa bilo jim všeč ali ne. S prijateljskim pozdravom.
PREMEŠČANJA HRVAŠKIH DIPLOMATOV
Zuerich, 1. junija (ONA). — Nemška časniška agentura DN-B poroča danes, da je novi poslanik hrvaške marijonetne vlade prispel danes v Rim; to je
I bivši hrvaški minister za Jos. Goričar. tranj^ zadeve. Ante Nikšič.
no-
1. Karakteristika dežele in ljudi
Slovenci so slovanski narod. Oni 30 v VI. stoletju, za časa velike selitve narodov z vzhoda zasedli obmejne nižine severne Italije, dele Tirolske in sedanjega Salcburga. Ali v teku stoletij so bili Slovenci izrinjeni, in v sedanjem času posedujejo približno 25.000 kvadratnih kilometrov ozemlja s sledečimi mejami:
Na zapadu, etniški teritorij Slovencev meji približno na severni del Jadranskega morja pri Trstu in ustju reke Soče. Potem vodi do mesta Gorice in dalje do otalijanskih mest Kor-mons-Čedad, Gemona (slovenski Humin) in ob gori Kanin v Julijskih Alpah. V Avstriji sega ozemlje s slovenskim živ-Ijem na zapadu do mesta Sv. Mohor na reki Žila, in Beljak. Na severu, Slovenci živijo do avstrijskih mest Celovec in Ve-likovec. Nadalje se njihova nacionalna meja približno strinja z avstro-jugoslovansko in ogrsko - jugoslovansko mejo do Hrvaške. Na vzhodu Slovenci mejijo s Hrvati na stari avstro-hrvaški meji (reka Sotla). Na ji!gu gre njihova nacionalna meia ob reki Kolpi, malo severno od mesta Reke, in na istrskem polotoku približno po črti mest Buzet-Pirano na obali Jadranskega morja. To ozemlje Slovenci imenujejo Slovenija.
Na ta način Slovenci zavze-
majo vse ozemlje južno-vzhod-no od Alp, in sicer: zgornje doline Drave, Save, Mure in cek doline Soče, kakor tudi severu' del kraških planot, okoli mest> Trsta in na sever do mesta R«' ke na Jadranskem morju. Nji' gore v Julijskih Alpah se vzpenjajo preko 2,800 metrov visi-, ne, (Triglav 2,863 m), v Karsj vankah preko 2,200 m (Stol &-236 m) in v Savinjskih ali KaC niških Alpah preko 2,500 # trov višine (Grintovec 2,558®) Radi obilnih padavin in svoj apnensko - geološke formacij' je Slovenija bogata na bistril rekah ig.. mnogih prekrasnih V zerih in slikovitih gorskih kr> jih, katerim slične se najde mo v Švici. Lepe so tudi o\)^, jadranskega morja s svoji® kopališči, in letovišči.
Severni gorski kraji Slove®* je so pokriti z bogatimi gozd", vi in pašniki. Južno-primors^, kraji, nasprotno, imajo skaM ta tla, ki niso godna za kmeti? stvo, pač pa za živinorejo. j
Slovenija je bogata na vem premogu, vodni sili, in 5^,'' raznih rudninah, kot n. pr. s vi", cu, cinku, antimonu, živem sf* bru in drugih, kar je pospe^ valo že davno industrijo v deželi. Radi njene lege ob moJ. ski obah, se je v Sloveniji ^ , davno razvila živa trgovina, ti razlogi so pospešili, da se X pri Slovencih razvil kapitaliz^ prej nego pri drugih jugoslovanskih narodih.	| Glavno mesto in kulturno sf*, dišče Slovenije je Ljubljana, šteje 80,000 prebivalcev in 1^' v dolini reke Ljubljanice. Osfj la važnejša mesta Slovenije s", Maribor, s 40,000 prebivaj kjer se je razvila tekstilna, mijska in železarska industrij'. Trst s svojimi 250,000 prebiva' ci je veliko trgovsko prista"'' šče na Jadranskem morju; ^ rica s 50,000 prebivalci; Idri?, ki je svetovno znana po svoj', rudokopih živega srebra. Kar' tiče dobivanja živega srebrt zavzema Idrija drugo meS*. fpo Almadenu v Španiji) na ropskem kontinentu. NazadflJ se Slovenija odlikuje tudi f manjših industrijskih središcf^ Na ozemlju Slovenije živi P^' bližno 1,600,000 Slovencev, 30^ 000 Italijanov, (v obalnih stih jadranskega morja), in P'*! bližno 100,000 Nemcev. Spl^ no število prebivalstva Sloveli je je ogrog 2,000,000 ljudi. • tujini, v gospodarski in politi* emigraciji, živi od 300,000 ^ 400,000 Slovencev. Skupno vilo Slovencev je približno 000,000 ljudi. I
(Dalje prihodnjič)
f
Urednikova pošta
Halo!
Cleveland - Collinwood, oM Halo! doni nam vse povsod: V tovarnah, cestah in drugo^j a v srcu pa začutiš mraz -^i Ljubezni nima ta izraz! Je treba nekaj boljšega. En par besed prisrčnega Naj vzbudi Kranjca mrtvega-
Blagodejna je beseda mati •' o, koliko mora prejokati. Da vzredi vse bratce in sestr'' In dokaz: Poglej i i v lice . . •
Je stav krščanski bil pozdrav • Enkrat gla^^il se pač je praV-Zdaj pa svet je ponorel,
Ušel je })ač v napačno smef' Spremenil se je v kruto zvei".^ "Krašove^
■ 8. julija, 1943.
ENAKOPRSVNDST
OTRAN S.
MLADA BREDA
POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ
"Bom, da ne umrje!" je odvrnila deklica.
Tomaž se je zasmejal: "In četudi, moli za gospodarja." In odšel je zadovoljno se smehljaje. Zasmilila se mu je bila deklica, ko jo je videl premrlo in drobno, in vedel, da ji je Katra Sorka, in zato ji je bil dal de-setico. Potem pa se je bil spomnil Katrinih besed in napol ša-lee se, napol zares, je naročil nedolžnemu otroku, naj moli ^^nj. Zavedal se je "gospodar na Peči" in bivši "oskrbnik" svojega dostojanstva in zato je naročil poslu, naj moli zanj. Kako bi "gospodar" sam mo-Sel moliti, ki je zato tu, da ukazuje.
Ko pa je Tomaž prišel na ce-® o doli, je zagledal iz trga se ^("^čajpčega Lipeta. Ostal je Sfedi ceste in ga počakal. Lipe Je pokimal z glavo v pozdrav, oniaž je stopil k njemu;
"Saj greš na Peč!"
"Grem!"
J^a bo vedela, povej ji no, povej naši Anici, naj le tebi napravi srajce. Tebi jih bo!" Lipetu je šinilo rdeče čez
0	raz in pokazal je z roko pod
most.
^e misliš kaj zabavljati čez
gospodinjo, le molči! To veš, da
^ ne šalim, in da voda po zimi ne vre."
jah*^'^^^ se je zasmejal in de-
Ti si res, ko ogenj! Braniti
^nice ti pa prav nič ni treba,
J® pa nihče ne napada, prav res. Ticfn « J-
iisro radi srajc pa prav
® ahko poveš!"
je hotel iti.
rp.	ji." je klical za njim
hn hlineč resnost, "da ne
io	bode na Peči dvo-
je vdov!"
Lipe ga ni več poslušal, ali pot je mislil:
veni^^^ hoče? Sovraži me, to
1	' potuhnil se je. Naj se
ta "	ne poznaš Lipe-
skrif ^ačel je misliti čudno
je m?	čim globlje jo
bila T	zoprne j ša mu je
ko v- "i	vedel fant, ka-
nplfDi^ se je dvignil v njem
mu i	proti tej misli, ki
Je rila po glavi.
zbi/ri/i^	j® mahoma
PPa7ii	Anice, ki ga je bila
"Ar'^	prišla naproti:
elas ^	ji je drhtel
J^odvrliV^ ^ vo2om!"
•'® A "i ca domislila dolžnosti.
drugeg^'	"še nekaj
ti	kar bi rekla. Hvala
Za	ko si se postavil
"Ni treba," je odvrnil skoro trdo, "saj sem pošten." Glas mu je bil trd, ko je rekel zadnjo besedo, in opazil je, da je tudi ona to opazila in zato je dejal:
"Pa brez zamere!"
šla sta skupaj, zamišljena in molčeča. "Kaj mu je?" se je vprašala ona. Lipe pa je mislil: "Lopov nemarni, za taka naju ima, za taka. A kako pride do tega? Eh," si je odgovoril, "Tomaž ve, da sem s Peči, odkoder ona."
Pri Juriju je sedela mati že ves popoldne, in samo kadar je bilo treba kaj, je pustila sina ,ali se kmalu vrnila in s sladkim, na pol j oka j očim glasom govorila in ga tolažila, da to ne bo nič hudega, pa da se je sprva tako grozno prestrašila, da ni od daleč ni mislila, kako mu je, in da bi ji bila Anica že lahko kdaj rekla kako.
"Tako pa sem bila sitna in te priganjala, in revež si trpel, in zdaj je tako, da Bog pomagaj." In še je govorila, da si ne bo nikoli odpustila tega, da bo še na smrtni postelji trpela in si očitala, da je ona kriva njegove bolezni, da pa noče, da bi mu najmanjšega ne nedostoja-lo v bolezni in da raje sama zboli, kakor da ga zapusti. Juri naj bo kar brez skrbi. Ona mu hoče streči. Anica te čase lahko mesto nje gospodinji. Ona sama bi tega ne mogla, ker jo preveč srce boli in peče vest.
Juri se je tihe utrujenosti in sreče smehljal. Kakor čudež se mu je zdelo. Še nikoli ni videl svoje matere tako dobre, tako postrežljive ,in vsa tista zadrževana, toliko let teptana otroška ljubezen je vskipela v njem. Vse je odpustil, vse je pozabil in nehote sije začel izpraševati vest, da ni li tolikrat žalil mater, in tako je vedno in vedno prišel na eno točko, na Anico, ali bal se je nekako, govoriti o tem. Materino negovanje je bilo toliko in tako očito, da Juri niti od daleč ni mogel misliti, da ne bi bilo istinito. Tako je blagro-val uro svoje bolezni in se nadejal, da se mu bo posrečilo danes ali jutri spraviti mater popolnoma z Anico. Čim bliže pa je bila njegovemu srcu mati-, tem bolj se je oddaljevala Anica. Celo onega strahu, ki se je prvi dan, do zdravnikovega prihoda zrcalil v njenem obrazu, ni poslej več opazil. Nehote ji je to zameril, kakor tudi, da je tako malo okolu njega. Pozabil je bil skoraj, da je mati tako odredila in da je Anici morda hudo. Ali zakaj potem ne govori, si je mislil, saj toliko sva vendar sama, da bi mi to lahko povedala.	,







. ->
Levi na sliki je John Yates, ranjeni junak in član angleške čete, ki so jo angleška letala ponesla na Burmi 200 milj daleč za japonske črte, kjer so Angleži napadali japonska skladišča in komunikacije. Na sredi je videti te junake, ko vstopajo na letalo, ki jih je poneslo na-\ za j v njihove vrste, na desni pa je to vojaštvo v notranjosti letala.
SORODNIKOM VOJAKOV POMAGA VLADA
Podpora federalne vlade sorodnikom vojakov je nekaj, kar postaja zlasti važno sedaj, ko bo več in več poročenih mož poklicanih v vojake.
V sami vojski je danes 3,238,-000 mož, katerih 6,000,000 odvisnih sorodnikov dobiva od vlade mesečne čeke za plačila, ki so deloma odbita od vojakove plače (pay allotments) in deloma so vladni prispevki (dependency allowance). Več kot dva bilijona dolarjev se tako izplačuje na leto. Približno dve tretjini se odbija od plače vojaka in ostalo prispeva vlada sama. Odvisni sorodniki mož v vojni mornarici, marinskem ko-ru in obrežni straži tudi dobivajo enako pomoč.
Z vpoklicom večjega števila poročenih mož in očetov v vojaško službo, ker ni več na razpolago zadosti samcev, se pričakuje, da sedanje številke čekov za odvisne sorodnike naglo poskočijo.
Oni, ki so upravičeni po sedanjem zakonu do vladne podpore, so nekateri člani družin vojakov v štirih nižjih činih vojske, mornarice, marinskega kora in obrežne straže. Deloma se te podpore odbijajo od vojakove plače in deloma tvorijo prispevek vlade.
žene in otroci, ki tvorijo tako zvani rj^zred A odvisnih sorodnikov, nimajo potrebe dokazati, da so zares gmotno odvisni. Ali odvisni sorodniki razreda B morajo dokazati, da potrebujejo ta mesečni prispevek; v ta razred spadajo starši, dedje, bratje in sestre. V primer
kako se ta podpora plačuje, vzemimo ženo vojaka. Ona more dobivati $50.00 na mesec; $22 od te svote se odtrga od m o-' ževe plače in $28.00 prispeva' vlada sama. Ako ima žena otro- ^ ke, sme dodatno dobivati od; vlade $12.00 za prvega otroka in $10.00 za vsakega dodatnega -otroka.	|
Nekaj sličnega velja tudi za,' razporočeno ženo, ki sme dobi-i vati največ ?60.00 na mesec, ne pa več, kakor znaša znesek, ki ga bivši mož sodnijsko mora; plačevati. Za vojake, ki imajo odvisne sorodnike, tako razreda A kot razreda B, namreč | poleg žene in otrok tudi starše; ali sestre, vlada odbija še na-' daljnih $5.00 od vojakove plače. Vlada tudi prispeva za so-' rodnike razreda B, toda z bolj, omejenim prispevkom.	;
častnik, oziroma''mož nad šti-l rimi nižjimi čini, sme tudi zaprositi, da se odbija za sorodnike poljuben znesek, ali vlada ne prispeva ničesar k temu.
V vsakem slučaju se ti odbitki in prispevki nadaljujejo, ako je bil vojak ujet, interniran, oziroma se pogreša.
■ čim je kdo vpoklican v vojsko, sme takoj zaprositi za podporo svojim sorodnikom. Vojaška uprava želi, da vojaki sami to zaprosijo ali tudi sorodniki sami smejo zaprositi. Odbitki, oziroma prispevki začnejo takoj koncem istega meseca.
žene in otroci smejo zaprositi za pomoč tudi brez dovoljenja vojaka. Za ostale sorodni-
ke pa je potrebno njihovo dovoljenje.
Sorodniki morajo dokazati svoj stan potom primernih spričeval, kot so, na primer, poročni | in rojstni listi.	J
Dodatno morajo sorodniki j razreda B dokazati svojo gmot-i no odvisnost potom zapriseženih izjav (affidavits). Sorodniki mož v redni vojski morajo zaprositi s tiskovino ki se dobiva od vojaških postaj ali Rdečega križa. Sorodniki mož v mornarici, marinskem koru ali obrežni straži naj pošljejo običajno pismo na Bureau of Naval Personnel, Washington, D. C., ako je dotičnik v mornarici; ako je v marinskem koru, naj se pismo pošlje na Adjutant Inspector's Office, Marine Corps, Washington, D. C.; ako je v obrežni straži naj se pismo posije na Chief of Military Morale Division, U. S. Coast Guard, Washington, D. C.—(Common Council—FLIS.)
DELAVSKE UNIJE ZOFET POSLUJEJO V SEVERNI AFRIKI
Algier. — General Giraud je objavil razveljavljen je višinskega dekreta, ki razpušča delavske unije; razveljavljen je bo stopilo v veljavo v teku prihodnjih treh mesecev. Omenjeni dekret je razpustil Confederation Generale du Travail, ki je skupina različnih delavskih unij, in Confederation Generale du Pa-tronat Francais, ki je zveza francoskih delodajalcev.
Oglašajte v - - -Enakopravnosti
Racijski koledar
^"^0, SIR, itd.—Rdeče znamke' P in Q, knjižice št. 2,
11. julija; S, 18. julija, vse
*0 sedaj v veljavi; Potečejo 31. julija.
R.
_ESIRANA jedila—Mod/e znamke knjižice št. 2, . ' L in M so veljavne še danes. Modre znamke N, P ^ *0 veljavne do 7. avgusta.
znamka 18 veljavna do 31. oktobra. ^/CO/f—Knjižica št. 1, znamka št. 13 veljavna za 5 unttw sladkorja do 15. avgusta; znamki 15 in 16 ve-
^ funtov vsaka za domače konzerviranje. , ~~Knjižica št. 1, znamka 21, veljavna za en funt kave o 1. .julija. Znamka št. 22 veljavna za en funt kave ^1- avgusta.
št. 6 "A" kuponov je veljavna za štiri galoiie OLjPfl''''' 21. julija.
^ A KURIVO—5 kuponov lanskega leto so veljavni o 30. septembra. Prošnje za prihodnjo sezono so sedaj ^ teku. Kuponi v novi knjižici za 1. peri j odo so sedaj ^g^'®l.iavni.
b(xlo na raciji v avgustu.
Druga perij oda racioniranja se konča 24. julija, o tedaj si posameznik lahko nabavi en nakup dveh najntov, kvarta ali petinko (fifth) steklenico žganja v ^ rikoli državni prodajalni žganja.



/X
&
through LABOR DAT
KEEP FIT FOR VICTORY! Take an "all-out" vacation al nearby Cedar Point, this summer. Closer to home ... you spend less time getting there . . . more time for fun. Save tires . . . save gasoline. On arriving, park your car for the duration of your stay... No car is needed at the "Point." ♦ Every summer resort recreation] Swim in the blue waters of Lake Erie . . . relax on the white, sandy beach. All sports and amusements ... tennis, riding, boating, golf, fishing. Exciting fun in the famous Amusement Circle . . . Hotel Breakers has 1000 outside rooms. Excellent food. A complete vacation, a step away from home.
EASILY REACHED by convaxtient rail, bus and aieammr zouteM, am well as U. S. Soute 6 and Ohio 2
Ofilc ygwr localbureau fir Ofula Giul/ for foldtr or write CEDAR POINT'ON'LAKE ERIE, SflUdUSkY# 0,
A VacatiOB Means Increased AbilitT to Work and Help Win the War
^aj^nanilo in J^ahvala
s tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tuzno vest, da je v nesreči pri kopanju zgubil svoje mlado življenje naš ljubljeni sin in brat
Umrl je dne 20. junija v New Yorku,^^zu New Jersey. Nahajal se je pri vojakih ter je bil tisti dan prost, ko se je šel kopati v jezero, kjer ga je dohitela nemila smrt. Truplo je bilo prepeljftno v Cleveland. Pogreb se je vršil dne 26. junija v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. Rojen je bil dne 20. septembra, 1922.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste nam stali na strani in nas tolažili ob zgubi dragega sina in brata.
Iskrena hvala vsem, ki ste s krasnimi venci in cvetjem okrasili njegovo krsto. Zahvalo naj sprejmejo: Tony Gosnak, družina Shunk, Mr. in Mrs. Geno Patrick, družina Kuhel, Mr. in Mrs. Walter Bubley ter Ida in Yolanda Golop, družini Canalaz, boter Louie Cromaz, družina Albert Gubana, Mr. in Mrs. J. Delgaudio in družina, Mr. Andy Dus in družina, Gildo in Mary Patrick, Mr. in Mrs. John Massera in Rudy, Mr. Tony Succaglia, družina Budnar, Mr. in Mrs. Carl Zailar in sin Carl, Mr. Anton Med ves in Mrs. Medves, Mr. Frank Dus, Mr. Elmer Golop, društvo Modern Crusaders št. 45 SDZ, U. S. Navy Diving Training School (Salvage) Pier 88, New York City, V. F. W. Post 2926, Euclid Case dekleta: Irene Shaffer, Mae Konrek, Pearl Johnson, Mary Koren, Anna Marolt, Angela Siskovich, Anne Bower, Kristine Sdskowich, ter sledeči prijatelji in sosedje iz Huntmere Ave., ki so prispevali za venec: Mr. in Mrs. Stemic, Mr. In Mrs. Jalovec, Mr. in Mrs. Chesnik, Mr. in Mrs. Planic, Mr. in Mrs. Makus, Mr. in Mrs. Valencic, Mr. in Mrs. Bratina, Mr. in Mrs. Skok, Mr. in Mrs. Meglin, Mr. in Mrs. Tibyash, Mr. in Mrs. Infalvi, Mr. in Mrs. Oleski, Mr. in Mrs. Maxim, Mr. in Mrs. L indie, Mr. in Mrs. Grudin, Mr. in Mrs. Fcrjancic, Mr. in Mrs. Budnar, Mr. in Mrs. Merhar, Mr. in Mrs. Kalisek, Mr. in Mrs. Peters Sr., Mr. in Mrs. Peters Jr., Mr. in Mrs. Pucterlufic, Mr. in Mrs. Spenko, Mr. in Mrs. Durn, Mr. in Mrs. Zarc, Mr. in Mrs. Zaubi, Mr. in Mrs. Bruil, Harold Tavzel, Mr. Arh, Mr. in Mrs. Sabge, Mr. in Mrs. Pallaiite, Mr. in Mrs. Farinacci, Mr. in Mrs. M. Cvetkovic, Mr. in Mrs. F. Cvetkovic, Mr. in Mi-s. Polzer, Mr. in Mrs. Bartol, Mr. in Mrs. 3Iervar, Mr. in Mrs. Turk, Mr. in Mrs. Eierman, Mr. in Mrs. Lokar, Mr. in Mrs. Siminski, Mr. in Mrs. Quilguski, Mr. in Mrs. Crossos, Mr. in Mrs. Crosses, Mr. in Mrs. Bruil, Mr. in Mrs. Lapinas, Mr. in Mrs. Swand, Mr. in Mrs. Grove, Mr. in Mi-s. Prah, Mr. in Mrs. Bernicc, Mr. in Mrs. Zgonc, Mr. in Mrs. Bensil, Mr. in Mrs. Siskovic, Mr. in Mrs. Gorcic, Mr. in Mrs. Fink, Mr. in Mrs. Yanko, Mr. in Mrs. Savatz.
Najlepšo zahvalo tudi izrekamo vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnega sina in brata. Darovali so sledeči: Mr. Albert Medves, Mrs. A. Godanc, Mrs. Angela Timko, Mr. Albert Gubana, Mr. Andrew Jledves, Mrs. Rose Jenko, Mrs. Francis Patrick, Mrs. Juliana Storti. Miss Yolanda Golop, Mrs. Mary Walter, Mr. in Mrs. Potočnik, Mr. .Tohn Edward Budnar, Mr. in Mrs. Anton Rolih, Mrs. A. Grdanc, Mr. Tony Succaglia, Pia Trusgnack, Mr. in Mi-s. Joe Medves, Mr. in Mrs. John Gosgnach, Mrs. Frances Kovacic, Mr. John Trincko, Helen Tysko, Mr. in Mrs. Tillio Medves, Mr. John Lucca Medves, Mr. in Mrs. John Persin Jr., Mr. in Mrs. Angelo Vogrig, Mrs. Jenrie Barbish, Mrs. Raplanovic, Annie Dus, Mr. in Mrs. Cicigoi, Mrs. Gosgnach, Mrs. Morceh, Mr. Leo Jalovec in družina, Mr. D. P. Sinclair, Mrs. Tibeyos, Mrs. Kalisek in družina, Mr. V. Podorieszach, IVir. in Mrs. A. Gubana, Mr. Louis Tombazzi, Mrs. Petkovsek, Mrs. Mary Ku-sar, Mrs. Caroline Markocic, Mr. in Mrs. Stimec, Mrs. Tilary Rogel.
* Za sv. maše je še veliko drugih prijateljev in znance-v darovalo, a žal, da nimamo vseh teh imen na razpolago, da bi jih ^posamezno omenili. Vedite pa, da se Vam vsem iskreno zahvaljujviino za vaš dar, in prosimo, da nam oprostite.
Našo zahvalo naj sprejmejo tudi vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu, kot tudi vsem, ki ste na en način ali drugi nam bili v pomoč v tem britkcm času.
Ti, ljubljeni sin in brat! Teško smo Te pričakovali, da bi se zopet povrnil zdrav in vesel v našo sredo, toda usoda je zahtevala drugače. Smrt je nenadno iztegnila svojo koščeno roko in Te nam ugrabila. Žalostni in potrti Te objckujemo. Tvoj grob bomo obiskovali in ga krasili s cvetjem, a v naših srcih boš vedno živel, dokler se skupaj ne snidemo nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
JOE in MARY FRANZ, oče in mali \ RAYMOND, brat
Cleveland, Ohio dne 8. julija, 1943.
STRAN
ENAKOPRAVNOST
S. julija, 1943,
»M
!l!
©
PUSTOLOVŠČINE
DOBREGA VOJAKA
SVEJKA
v SVETOVNI VOJNI
JAROSLAV HAŠEK
(Nadaljevanje)
"Tak vidita, fanta," je razlagal, ko so sedeli okoli peči, v kateri so kuhali krompir v oblicah,
"takrat je moj dedek tudi dezertiral. A zgrabili so ga v Vodjanih in mu tako razsekali rit, da so cunje z nje visele. Pa on je imel še srečo. Z Ražic za Protivnom je sin Jarešov, ded starega Jareša, ribnikarja, dobil v Pisku smodnika in svinca.
In preden so ga ustrelili na pi-seckih šancah, je moral teči skozi ulico vojakov in je prejel šest sto udarcev s palicami, tako da je bila smrt zanj le odrešitev. — In kdaj si pobegnil ti?" se je obrnil s solzečimi se očmi na Švejka.
"Po mobili^i^ji, ko so nas odvedli v kasarno," je odgovoril Švejk.
"In zdaj je znorel," je dejal vandrovec, "da hoče na vsak način v Budjejovice. Mlad, neumen človek je, ki sam leze v pogubo. Moram ga vzeti nekoliko v šolo. Kak civil že sname-va kje in potem pojde vse kakor po loju."
Voda s krompirji je vrela,
kmalu jo je ovčar odcedil, nalil v skledo ovčjega mleka, vandrovec pa je pripovedoval svoje
i @
i
spomine na orožnike. Pojedli so, legli na klopi in zgodaj zaspali v topli čumnati.
Ponoči se je Švejk tiho oblekel in odšel. Mesec je vzhajal na vzhodu in v njegovi luči jej koračil Švejk na vzhod, ponavljajoč si: "To vendar ni mogoče, da ne bi prišel v Budjejovice. Le zmerom za nosom! Dolžnost kliče. V Budjejovice moram priti."
A na nesrečo so krenili Švej-kovi koraki namesto od Protiv-na na jug proti severu na Pisek. Okoli poldne je zagledal pred seboj vasico. Stopajoč z nizkega holma je rg,zmišljal: "Takole ne gre več dalje; vprašam, kod se gre v Budjejovice," In stopajoč v vasico, je bil silno presenečen, ko je čital na deski na zidu prve hiše napis: občina Putim,
"Za Boga!" je zavzdihnil, "saj sem zopet v Putimu, kjer sem spal v stogu,"
In prav nič več ni bil osupel, ko je za malim ribnikom iz pobeljene hišice, na kateri je visela kura (kakor so včasih rekli orlu), stopil orožnik kakor pajk iz svoje pa j če vine. Orožnik je šel naravnost k Švejku in ni
rekel ničesar več, nego: "Kam pa?"
"V Budjejovice k svojemu regimentu."
Orožnik se je sarkastično nasmehnil: "Vi greste vendar od Budjejovice so že za vami."
Putimski orožniški stražmoj-ster Flanderka je bil znan po vsej okolici, da postopa jako taktno in obenem bistro. Nikdar ni psoval, a izpraševal je tako navzkriž, da bi celo nedolžnež priznal, da nima čiste vesti.
Dva orožnika na stražnici sta ga posnemala in križno zasliševanje se je vršilo vselej med krohotom vsega orožniškega. personala.
"Kriminalistika temelji na prebrisanosti in vljudnosti," je orožniški stražmojster dopovedoval svojima podrejencema. "Tuliti na koga, je brez smisla. Na zločince in osumljence se mora spraviti orožnik z, vso fi-nostjo in obenem poskrbeti, da utonejo v povodnji vprašanj."
"Dobrodošli, vojak!" je rekel stražmojster. "Lepo sedite, saj ste gotovo utrujeni, in povejte nam, kam greste."
Švejk je ponovil, da gre v Češke Budjejovice k svojemu polku.
"Tak povejte mi, odkod pa greste v svoje Budjejovice?"
"Iz Tabora." In nato se je usula na Švejka povodenj vprašanj. Švejk je odgovarjal po resnici in pravici, orožniki pa so se neprestano spogledovali in se značilno nasmihali.
"Pa kaj ste počeli v Taboru na kolodvoru?"
"Razgovarjal sem se z vojaki."
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.'S
HLADNO PRITUCJE
Sedaj V teku! ! \ Pol-Ietni dogodek...
'Enna Jettick'
.45 in ^.95
stili, ki so bili prekinjeni, preje $5 do 6.50! Ne zamudite te izredne prilike prihraniti si na čevljih za takojšnjo ali bodočo nošo. Bell, rjavi, tan, beige, navy in črni. Pumps, sport oxfords in praznični oxfords. Razne mere 4 do 10, večinoma ozke, za dekleta in žene.
The May Co. pritličje
Za privlačno silueto!
"Justrite" Foundations
T.79
Skupina korseletov, korse tov in girdles—ki se bodo Izvrstno prilagali vašemu životu! Korse-leti so iz različnega blaga, s figurami ali brez. Korseti se zavežejo zadajo. Lahki girdles se zapnejo na strani ali spredaj. Korseleti se dobe v meri od 32 do 42 . . . girdles in korseti v merah od 26 do 34 za dekleta in žene.
The May Co. pritličje

p.
tl.79

1^;
TEŠKE TURŠKE
ZELO VELIKE BRISAČE
Tovarniški seconds 35c vrste
Velike, mehke turške brisače, ki popijejo mokroto z živahnostjo . . . močjo in energijo! Bele s barvnimi obrobi . . . mere 20x40. To so "Cannon's"!
; JhS Jttaj !D«, priilKJe
29c



s.

Deške overalls J.19 pr.
Overalls za majhne deklice in dečke; imajo na-prsnik in nara m nice. Najnovejšo blago, ki se opere—mere za deteta 2-6 let stara.
The May Co. pritličje
Gledišča vojne na Sredozemskem



( A VA.N«;
f*.mm
tjdrrtwb^ • p<*A>*w
..•.N.>V'- £..«A»ULX

X ^OlY


\ Av-CATA
86«
'»%-<6n2%r

so«w
* (f;
LAWKvKx $







M«

Oddelek ženske organizacije SPAKS", ki je nastopil pri Festivalu svobode na 4. julija v Mestnem stadionu
"N. pr. o čem?"
"Vprašal sem jih, od katerega polka so in kam gredo."
"Izvrstno! In nj*ste jih vprašali n. pr. koliko moštvo ima polk in kako je razdeljen?"
"Ne, tega nisem vprašal, saj to že davno vem."
"Vi ste torej popolnoma poučeni, kako je zložena naša vojska?"
"Gotovo, gospod stražmojster."
In stražmojster je vrgel še poslednji trumf in se zmagoslavno ozrl na tovariša: "Znate ruski?"
"Ne znam."
Stražmojster je pokimal četo-vodji: "Pa ga posadite kam, — jaz napišem o tem protokol."
In stražmojster je nato smehljaje sestavljal protokol, čigar vsaka druga beseda je bila: "spionageverdachtig" in čigar zaključek se je glasil: "So, mel-de ich gehorsamst, wird der feindliche Offizier heutigen Ta-ges dem Bezirksgendarmerie-kommando Pisek iiberliefert."
Potem je poklical četovodjo: "Ali ste dali temu neprijatelj-skemu častniku kaj jesti?"
"Ne, gospod vahtmajster."
"Torej mu dajte! To je nekak višji častnik, bržčas štabni. Saj veste, da Rusi na špionažo ne pošiljajo frajtarjev. Pošljite k Mačku po obed; ako nimajo ničesar več, naj skuhajo karkoli in še posebej čaja. A ne povejte ničesar, za koga bo. Sploh ne omenite nikomur, koga imamo tu. Vojna tajnost! Pa kaj dela zdaj?"
"Prosil je za nekoliko tobaka, sedi v vahcimru in se dela, kakor da je čisto zadovoljen. Tu-kajle imate lepo gorko, je dejal. In peč ne kadi? Meni je pri vas zelo všeč. In če bi vam peč kadila, dajte omesti dimnik. Toda dopoldne nikarte, kadar stoji solnce nad dimnikom."
"Ali je to prevejanec!" je rekel stražmojster z glasom, ki je bil poln občudovanja. "Dela se, kakor bi se ga to ne tikalo, da-si ve, da bo ustreljen. Takega človeka moramo spoštovati, čeprav je naš neprijatelj. Tak človek gre v gotovo smrt. Ne vem,
ali bi bili mi sposobni tega. Bržčas bi zakolebali, popustili. On pa mirno sedi in pravi: Tu imate lepo toplo in vaša peč ne kadi. To je karakter! Za to je treba jeklenih živcev, samozataje-vanja, trdosti, navdušenosti . . . Ako bi bilo v Avstriji takega navdušenja...a pustimo rajši to. Saj so tudi med nami navdušenci. To je požrtvovalnost, gospod četovodja, to je junaštvo! Ej, glej, zopet smo se razgovorih, pa pojdite no zdaj naročit obed in medtem ga pošljite k meni!"
Četovodja je privedel švejka, in stražmojster mu je prijateljski pokimal in ga začel izpraše-vati, ima li starše.
"Niman."
Stražmojster si je takoj mislil, da je to bolje, vsaj ne bo nihče nesrečnika objokoval. Pri tem se je ozrl v Švejkovo dobrodušno obličje, ga v nenadnem navalu simpatije potrep-Ijal po rami, se sklonil k njemu in ga vprašal z o če^ovskim tonom: "No, kako vam je všeč na Češkem?"
"Meni je na Češkem povsod všeč," je odgovoril Švejk. "Na svoji poti sem našel povsod prav dobre ljudi."
Stražmojster je prikimal: "Da, pri nas je ljudstvo zelo dobro in prijazno. Tu pa tam kak-
šna tatvina ali pretep, pa kaj bi tisto! Že petnajst let sem tukaj, in če računam, prihaja na, eno leto okoli tri četrtine enega umora."
"Torej mislite neizvršen umor?" je vprašal Švejk.
"Ne, tega ne mislim. Tekom petnajstih let smo imeli le enajst umorov, med njimi pet razbojniških in pet navadnih, ki niso posebno važni."
Stražmojster je utihnil in nato prešel zopet k svoji zasliše-valni metodi: "A kaj ste hoteli v Budjejovicah ?"
"Nastopiti službo v 91. regimentu."
Stražmojster je pozval Švejka, naj se vrne na stražnico, in je hitro, da ne bi pozabil, pripisal svojemu raportu na okrajno orožniško poveljstvo v Pisku: "Govori popolnoma gladko češki jezik in je hotel v Čeških Budjejovicah poskusiti, da bi vstopil v 91. pešpolk."
Radostno si je mel roke, veseleč se bogatega zbranega materiala in uspešnosti svoje preiskovalne in pozvedovalne metode. In stražmojster je vzel iz svoje pisalne mize tajni reser-vat deželnega orožniškega poveljstva v Pragi z običajnim "Strogo zaupno!" je čital ponovno: "Vsem orožnikim postajam se strogo naroča, da s prav posebno pozornostjo zasledujejo vse osebe, ki gredo skozi rajon. Pregrupacija naših vojsk v vzhodnji Galiciji je utemeljena s tem, da so nekateri ruski oddelki prekoračili Karpate in zavzeli pozicije v notrajnosti naše države. S tem je bila naša fronta pregrupirana dalje na zapad države. Ta nova situacija je omogočila ruskim ogleduhom, da so zaradi premikanja čet prodrli globlje v ozemlje naše monarhije, zlasti v Šlezijo in na Moravsko, odkoder se je glasom zaupnih poročil odpravilo večje število ruskih vohunov na Češko. Ugotovljeno je, da je med njimi mnogo ruskih Čehov, od-gojenih na visokih štabnih vojaških šolah v Rusiji. Ker znajo češki jezik popolnoma, so prav posebno nevarni vohuni, kajti lahko jim je — kar gotovo tudi delajo — celo med češkim prebivalstvom trositi veleizda-jalsko propagando. Prijete sum-Ijivce je nemudoma zaslišati, preiskati in odpraviti k višji instanci."
(Dalje prihodnjič)
Mali oglasi

DEKLETA \
18-35 LET STAROSTI
za kaširke in klerkinje pri cigarah in soda fountain. Teden- , ska plača in dobro stalno delo. ' Katero veseli naj se zglasi pr" THE STANDARD DRUG CO* 408 W. St. Clair Ave.
Every morning in occupied Europe Nazi guardsmen inspect the canals, the rivers, looking for floating bodies of waylaid soldiers. Every morning they find them. Hostages are shot, more men are Bent to the slave camps of Ger-
NAPRODAJ
imam sledeče hiše:
8 sob, za eno družino, bli®,, Parkwood Dr......... $4,500;.
6	sob, za eno družino, bliz" 140. ulice, ................ 4,70ft ►
7	sob, za eno družino, bliz" 140. ulice, ................ 6,000;
8	sob, za dve družini, na Sy^ via Ave., .................. 5,800; ^
9	sob, za eno družino, bMf Grovewood Ave., ........ 7,OOv
7 sob, za eno družino, bM 140. ulice, .................. 5,8#^
6 sob, za eno družino, v Euclid 1
Ohio, cena ................ 7,00®''^
10 sob, za dve družini, bliz"!^ Euclid Beach, ............ 9,50(|^
flil
r
MATT PETROVICH, f 595 E. 140 St. KE. 2641
aU GL. 0422.

many, but the battle continues, for every German soldier killed means a gun and ammunition for further fight.
The war is still far from our shores and we may use "nicer" methods to rid the world of Hitler and his cutthroats.
We must work for Victory; buy War Bond? every pay day. WSS 741L	V. S. Trtatmv DfpL
ALI JE TREBA VAŠO STREHO NANOVO POKRITI?
Naša tvrdka Je poznana kot ena najboljših v tem oziru, in delo, ki
ga izvršimo Je prvovrstno in zadovoljivo v vsakem ozini. POKLIČITE NAS, čE RABITE NOVO STREHO. DALI VAM BOMO i) PRORAČUN BREZPLAČNO
Universal Roofing Service
1515 ST. CLAIR AVENUE
Tel.: C H.8376-8377 — Oh večerih: ME. 4767
WANT TO GIVE YOUR CHILDREN A COLLEGE EDUCATION?
Want to send your children to college after the day of Victory arrives . : . and have money coming in every month to pay for their tuition and expenses?
Then start a nest egg now! Invest every cent you can in V. S. War Bonds. Regularly!
War Bonds can't go down in price. For every $3 you put in War Bonds now, you get back $4 in 10 years! Even on s small income, you can start saving for your children's future today.
YOU'VE DONE YOUR BIT NOW no YOUR BEST!
Boost your Bond buying through the Payroll Savings Plan
This advertisement is a contribution to America's all-out war effort by
Enakopravnost
TOVARNIŠKO DELO
100% obrambna tovarna Izkušnja ni potrebna Plača na uro, poleg "overtiitisj^ če ste sedaj zaposleni pri ob", rambnem delu, morate predi"? žiti izjavo, da lahko sprejmetl drugo delo.	F
The Draper Mfg. Co. 1
E. 91 St. in Crane jž 1 blok južno od Union Ave. t
BODITE PROSTI PRAN J A
•n
—VAM BO UGAJALO!
Pobiramo in dovažamo širom oki
Plahte operemo brez, da bi se skrči* —zavese, drapes in srajce izborno opCjj: remo. Pokličite	k
HEnderson 7761	j
NEW METHOD LAUNDRh CO.
Zanesljiva pralnica od leta 1915
6710 Lexington Ave.
I
I
Dekleta in
r
s
zenei
Ali veste, da si boste pril precej denarja, če si naročij fini FUR COAT ali STERL0^ suknjo iz čisto volnenega bl^*^ naravnost iz tovarne. ^
Sedaj na Will CaU?
Ne odlašajte, samo pokličite 0^ da vas peljem v tovarno, na jo odgovornost, če kupite ali
Vam se priporočam V
Benno B. Leustig v
1034 Addison Road _ENdicott 3426 ^
Odda se
v najem 3 čedne. sobe zak"" skemu paru brez otrok. Vpraša se v Suite št. 3, zgon na 1053 E. 71 St., od 4. do ure zvečer.
Ur k
Hiša se proda j
v Euclidu, blizu šole, cerkve ' j Slov. društvenega doma; za ^ no družino, 6 sob, kopalnica vse moderne priprave za našnje gospodinjstvo. Dve raže, lota 50x150. Vpraša se P**!] lastniku na 20112 Lindberg Euclid, Ohio, spodaj.
--\
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTJ,
lMIx Lemon Juict^ mi AT HOME ' TO RELIEVE
i^RHEUMATIC PAINS
Money Back—If This R'ecipc
oooo new« travel« iMt—many of the tno ^ Mind« of folk« who now take lemon ju'S for rheumatic p*ln—have found th»t^ tddlni two tablespoonful« of Allenru to og tablespoonful of Lemon Julo* In » »lai« JJ water, they get faater relief tor the and pain« cauied by rheumatism, lumb^
If« no surprise either, for Allenru 1»,,' 16 year old formula to relieve rheum«'«
Oet Allenru today at any Uv» druggist. «5 cente—Do 11 Now, @	*