The Oldest Sloven® Ddily in Ohio
Best Advertising Medium
AVNO
EQUALITY
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIET
VOLUME XIX. — LETO XIX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) MARCH 9, 1936.
Neodvisen dnevnik zastopajoč Interese slovenskih delavcev v Ameriki

ŠTEVILKA (NUMBER) 58
Podrobnosti o Hitlerjevi zadnji brci Akronu grozi gene- jŠtrajk newyorskih jPreds. Roosevelt po-
versajskemu mira
'Danes grme topovi vsepovsod, namesto da bi zvonili mirovni zvonovi!" pravi Hitler ter ponuja Franciji in Belgiji nenapadalni pakt. Kakšne posledice bo rodila Hitlerjeva odločitev v mednarodni politiki?
rovni zvonovi!" je izjavil Hitler potem, ko je pohvalil mirovne smernice pokojnega ameriškega predsednika Woodrowa Wilso-na, nato pa nadaljeval: "Vsi evropski narodi so člani ene družine, čeprav se sempatja spričkajo. Njihova usoda jo kulturno in ekonomsko neraz-družljivo povezana. Državniki, ki se ne zavedajo tega dejstva
BERLIN. — S tem, da je Hitlerjeva vlada poslala vojaštvo v Porenje, so bile pohojene poslednje represivne določbe ver-sajske mirovne pogodbe, ki je za Nemčijo s tem prenehala ek-sistirati. Ta pogodba je vsebovala tri člene, ki so izrecno prepovedovale vsako militari-zacijo Porenja in ki se glase:
Člen 42: Nemčiji je prepovedano vzdrževati ali graditi utrdbe tako na levem (zapadnem) bregu Rena kot na desnem bregu 50 kilometrov vzhodno od Rena.
Člen 43: Enako je prepovedano v zgoraj naznačenem okrožju zbirati oborožene sile, bilo stalno ali začasno, obdržavanje kakršnihkoli vojaških manevrov, in vzdržavanje stalnega niobilizicijskega ustroja.
Člen 44: V slučaju da Nemčija na kakršenkoli način prekrši določbe členov 42 in 43, se bo smatralo, da je izvršila čin sovražnosti proti silam-podpisni-cam te pogodbe z namenom, o-gražati svetovni mir.
S tem, da je poslala vojaštvo v demilitarizirano rensko zono,' nosti, je seveda drugo vpraša je torej nacijska vlada zagre- nje> Najbrž se ni tako hitro šila teoretično čin sovražnosti j premislil glede sovjetske Ukra-proti Franciji in drugim sopod- -jjne> Bolj verjetno je, da stre-pisnicam versajske mirovne po-jmi za popolnim izoliranjem So-godbe. Kaj takega se je sicer, vjetske unije v Evropi in Aziji, pričakovalo ves čas, odkar je
PREDAVANJE O NAČELIH SNPJ
ralni štrajk
AKRON, 9. marca. — Napeta situacija, ki je nastala s stavko v največji tovarni gumijastih avtnih obročev ("tajer-jev"), namreč pri Goodyear Tire and Rubber Co., v Akronu, ki traja že štiri tedne in je prizadetih 14 tisoč delavcev, ni še nič popustila in obstoji celo možnost generalne stavke, ki utegne paralizirati vse obrate v mestu. Poleg te stavke je v Akronu v teku vojna med unif-skimi razvažalci mleka in trgovci z mlekom, vsled katere je bilo dostavljanje mleka na domove popolnoma ustavljeno, dalje stavka 450 delavcev pri Pal-
in ki odklanjajo izravnavo raz lik s kompromisi, bodo povzro-imer Match Co., stavka 750 de čili eksplozijo. Nemogoče jejlavce vpri Columbia Chemical na tako majhnem prostoru kot'Co., grozi tudi stavka vseh unij-
je Evropa vzdrževati sistem ne enakih pravic. To povzroča trpkost na eni strani in psihozo bojazni na drugi strani." Hitler je tudi poudaril, da Nemčija ne želi nobene škode Franciji, da pa hoče biti enakovredna z njo,, kar Franciji ne more škodovati. Tudi je ponovil izjavo, ki jo je bil dal ob priliki priklopitve Posaarja k Nemčiji: "Mi nimamo nobenih teritorialnih zahtev v Evropi." O Rusiji je Hitler izjavil, da ne odklanja kooperacije z Rusijo, temveč zgolj z boljševizmom, ki bi hotel dominirati ves svet. Koliko je bilo v teh besedah iskre-
Hitlerjev režim na krmilu, vendar pa tega nihče ni pričakoval ze sedaj. Zdi se, da je Hitler pospešil svojo odločitev na pri-
V soboto je priredila Cleve-
govarjanje od strani italijanske- landska federacija SNPJ v S. ga diktatorja Mussolinija, ki želj odvrniti svetovno pozornost od svoje afriške osvojeval-ne kampanje. Če je Mussolini to želel, je lahko zadovoljen, ker se mu je uresničilo.
Potem, ko je Hitler podal zgodovinsko odločitev na sobotni seji uniformiranega nacijske-ga Reichstaga, je izročil poslanikom tujih vlad memorandum, ki v glavnem vsebuje sledeče: ■Nemčija je poslala vojaštvo v rensko zono, da pokaže, da je lokarnska pogodba zanjo mrtva ln da ima pravico ponovno mi-1'tarizaciji rensko zono kljub izmeni prepovedi, ki jo vsebuje Versajska pogodba; Nemčija je Zc*aj, ko je postala enakovredna z drugimi velesilami in ponovno oborožena, pripravljena vrniti ®e v Ligo narodov, iz katere je izstopila dne 14. oktobra 1. 1933, je bila prepričana, da se ni Postopalo z njo kot enakovredno silo na svetovni razorožitve-ni konferenci; Nemčija je pri P*'avljena podpisati 25-letno ne-napadalno pogodbo s Francijo 'n Belgijo, čijih obstoječe meje jamčila lokarnska pogodba; Nemčija je pripravljena skleniti nenapadalne pakte z vsakim sosedom na vzhodu ali zapadu, vključivši Litvanijo; Nemčija je Pnpravljena spor azumno s Francijo in Belgijo določiti demilitarizirane obmejne zone, se-veda s pridržkom, da jo omenjeni državi posnemata v enakem obsegu; Nemčija urgira Pogajanja za sklenitev zračnega obrambnega pakta med zapad-^mi evropskimi velesilami, ki predvideval skupen nastop v zraku proti vsakemu napadalcu
"Danes grme topovi vsepo-Vsod, namesto da bi zvonili mi-
šk ih tovornih avtnih voznikov, pa tudi v ostalih gumijskih tovarnah v Akronu je položaj napet in delavci so pripravljeni, zapustiti delo in zaštrajkati vsak trenutek.
Stavka pri Goodyear kompa-niji se je začela v znamenju šesturnega delovnega dneva in petdnevnega tedna, ki ga je družba upeljala 1. 1930, zadnje
hišnih nameščencev
Priporoča kooperacijo in izravnavanje razlik potom pogajanj, ne potom posebne zakonodaje.
NEW YORK, 9. marca. —-Unija hišnih uslužbencev je sinoči sprejela načrt župana La Guardije za poravnavo stavke hišnih uslužbencev v New Yor-ku, ki tre. i a že drugi teden, in Zemljiški posvetovalni odbor, v katerem so organizirani hišni posestniki je pristal, da bo pred-dložil župan nov načrt s v o -j i m članom. Unija. j c sprejelt načrt brez pridržkov, ne pa tako organizacija delodajalcev, ki smatra, da bo treba načrt "modificirati." Vodja stavkarjev James J. Bam-brick je spričo tega izjavil, da ako prizadeti hišni posestniki oziroma njihova organizacija ne sprejmejo danes županovega mirovnega načrta brezpogojno, tedaj bo takoj prišlo do "velikega sunka," kar pomeni, da bo poklicanih na stavko 25,000 hišnih uslužbencev, ki delajo v štiri tisoč poslopjih v osrednjem trgovskem okrožju mesta, kjer se
čase pa ga začela sistematično!nahajajo najbolj znana in naj-spreminjati v osemurni delav- večJ'a "ewyorska poslopja. Žu-nik z manjšo mezdo, kakor trdi Panov rtačrfc Prideva spre-
unija, ki zahteva povratek šesturnega delovnika brez mezdnih redukcij, kakortudi odpravo pri-ganjaških metod v produkcijskem sistemu.
jem principa preferenčne delavnice," nakar bi se sporni stranki snorazumeli e mezdah in delovnem času in pogojih.
Nov grob	HIROTA ZADOVOLJIL
V Warrensville bolnici je pre- j JAPONSKE MILITA-minul Geddeon Duša star 51 let!	RISTE
poznan med nami, dasi ni bil TOKIJO. — Japonski mili-našega rodu, pač pa je več let taristi so dejanski prevZeli kon-delal v East Ohio plinski to- trolo nad formacijo nove japon-varni na E. 62 St., in je stano- ske vlade pod predsedništvom val pri slovenskih družinah, Koki Hirot6i ki ge je podal nji_ par let je stanoval tudi pri dru- hovi volji ter spremenil listo
N. Domu predavanje o načelih SNPJ. Predavala sta Frank Barbič od društva V Boj, št. 53, glavni porotnik SNPJ in Otto Tekautz Jr. od društva Comrades, št. 566, prvi v slovenščine slednji v angleščini. Zborovanje je otvoril tajnik Clevelandske federacije SNPJ., brat Jos. F. Terbižan s primernim nagovorom.
Navzočih je bilo lepo število starejših in tudi mlajših članov SNPJ ki so z zanimanjem sledili temu predavanju. Sledila so razna vprašanja in odgovori ter pojasnila, katera so navzoči pazno in z zanimanjem zasledovali. Oba govornika sta žela priznanje za svoju izvajanja. Nato je brat Terbižan zaključil predavanje in pozval navzoče, da se udeleže prihodnjega predavanja, ki se bo vršilo v Slovenskem Domu na Holmes Ave., v petek dne 20. marca, pod avspicijo društva SNPJ št. 142, 312 in agleško poslujočega dr. št. 590.
Po zaključku se je vršila prijazna domača zabava s plesom, za katerega je igral F. Barbič Jr. in vse je bilo veselo razpoloženo. Taka predavanja so priporočljiva. Barbičevo predavanje bomo ob priliki priobčili.
HOOVROVI GOVORI
DES MOINES, Ia. — Bivši predsednik Hoover, ki se je u-stavil tukaj na potu proti vzhodu, je izjavil pred časopisnimi poročevalci, da nihče ne sestavlja njegovih govorov zanj, kakor se govori, temveč da jih piše sanj. Hoover pl-avi, da ga vzame približno tri tedne za vsak govor.
žini Boldanovi na • 6416 Metta Ave. Rajni je bil vdovec in zapušča hčer Anna na 10530 Remington Ave. Truplo rajnega bo ležalo v pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinov do pogreba. Čas bo naznanjen jutri.
Z igralne partije EUCLID. — Na igralni priredbi (card party) Prijateljev Slovenskega Društvenega Doma, ki se je vršila v soboto dne 7. t. m. zvečer, je dobilo društvo Napredek, št. 132 JSKJ, lep "quilt" (kovter), katerega so podarile naše pridne žene in prijateljice Doma. (Najlepša jim hvala!) Mr. G. Krainčič z Miller Ave., pa je imel srečo, da je dobil sodček pive. (Ne boj se, George, saj ti ga bomo pomagali piti, da Ti ne bo delal preveč preglavic!) — Poročevalec. Direktorij SI. Društ. Doma EUCLID. — Članom direkto-rija Slov. Društvenega Doma sporočam, da se bo vršila redna mesečna seja direktorija v sredo dne 11. marca zvečer in sicer točno ob 7:30 in v navadnih prostorih. Prošeni ste vsi, da gotovo pridete na sejo, ker bo treba ukrepati o več važnih zadevah. Enako so prošene, da se udeležijo seje ,tudi članice Gospodinjskega odseka. — Tajnik.
Izgubila spomin
Pozno sinoči je bila privedena na centralno policijsko postajo neka slabo oblečena 60-letna ženska, ki je brezciljno tavala v bližini Zapadne 110. ceste in Lorain Ave. Ženska se ne spominja svojega imena in naslova in je očividno žrtev amnezije, bolezni, ki povzroči začasno izgubo spomina. Pridržali so jo v bolniškem oddelku policijske postaje.
ministrov, kakor so želeli mili-taristični voditelji. Vojni minister v novem kabinetu je general Juichi Tcrauchi, ki je sprejel to pozicijo pod pogojem, da bo nova vlada sestavljena tako, da. bodo zadovoljni armadni krogi. Terachi je bil posredovalec med novim premijerjem in armadnimi voditelji.
sreduje v železniški situaciji
WASHINGTON, 9. marca,— Predsednik Roosevelt je včeraj prevzel vlogo posredovalca med želežniškimi družbami in želež-ničarji ter jih pozval h kooperativnemu reševanju problemov, ki jih ustvarja nameravana konsolidacija železniških družb in obratov, da se odpravi odvisne stroške pri obratovanju železnic. Ker bi bilo pri tem prizadetih mnogo železničarjev, ki bi prišli tekom tega procesa ob delo, zahtevajo železničarske organizacije, da se nekaj ukrene glede teh delavcev, toda kot kaže, se utegnejo zadevna pogajanja med želežniškimi družbami in zastopniki železničarjev v kratkem razbiti. Predsednik pravi, da bi bilo zaželjivo, da se reši ta problem s pogajanji med družbami in delavci, ne pa z zakoni, češ, da bi v slednjem slučaju želežniška industrija trpela veliko škodo. Roosevelt je tudi izjavil, da je zvezni trans-portacijski koordinator Joseph B. Eastman na njegovo željo u-maknil nameravane odredbe za konsolidacijo obratov več železnic na vzhodu, da sn bo dalo lastnikom in delavcem časa, da pripravijo načrt za rešitev problema odpuščenih delavcev.
Nameravani Eastmanovi u-krepi temelje na transportacij-skem zakonu iz 1. 1933, ki določa združitev želežniških obratov v svrho znižanja obratnih stroškov, kar seveda pomeni nazadnje tudi mnogo manj de-avcev. Roosevelt je mnenja, da je obratovanje ameriških železnic predrago, ker je preveč raznih želežniških družb, ki se ne ozirajo druga na drugo, kar zavira okrevanje želežniškega sistema, obenem pa postajajo železnice vsled tega vedno večje b^eme za davkoplačevalce. Vse to, pravi Roosevelt, bo treba na kak način odpraviti.
NOREC Z BRITVIJO
CHICAGO. — Tri osebe so bile nevarno ranjene, ko je sinoči podivjal neki William Herman, ter začel napadati ljudi z britvijo. Policija pravi, da je bil divjak pijan.
Mussolini je ustavil diranje v Afriki
pro-
London poroča, da je duče pripravljen podpreti Francijo proti nacijski Nemčiji. Francija ne misli popuščati.
Nemški generali izjavljajo svojo solidarnost s Hitlerjem.
ASMARA, Eritreja, 8. marca. — Danes zjutraj je bilo ustavljeno prodiranje italijanskih čet na etijopski severni fronti ir>
edinice in tudi bojni mornarici je bilo zapovedano, da stoji v pripravljenosti. Na tej kabinetni seji se je razpravljalo o raii-
italijanska bojna letala, ki so ličnih ukrepih proti Nemčiji,
zadnje tedne sejala strah in smrt med Abesince, so ostala na tleh. Prodiranje zmagovitih italijanskih čet je bilo ustavljeno, dokler se ne vidi, kaj se bo speklo iz priporočil Lige narodov za takojšen začetek mirovnih pogajanj. E t ijopska vlada je zadevno izjavila, da je pripravljena začeti pogajanja brez pridržkov, dočim je Mus-solinijeva vlada odgovorila Ligi, da je "v principu" pripravljena na to, kar znači, da je Mussolini pripravljen govoj'iti o miru pod svojimi lastnimi pogoji.
Perušek pozdravlja
Iz Washingtona D. C. nam pošilja pozdrave naš znani umetnik H. G. Prusheck, ki je pred nekaj dnevi odpotoval tja po o-pravkih. Najlepša hvala!
Jadranova seja
Jutri zvečer ob osmih se bo vršila v Slov. Del. Domu na Waterloo rd., seja pevskega zbora Jadran. Vsi člani so prošeni, da se seje udeleže.
V bolnišnici
Mr. Pred Mah iz Madisona, O., se nahaja v St. Luke's bolnišnici, kjer se je podvrgel o-peraciji. Počuti se dobro ter sc nahaja v sobi št. 205, kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Kultura
DRAM. DR. "VEROVŠEK" Prosi se vse člane in članico dramskega društva "Anton Ve-rovšek," da gotovo pridejo na vajo za igro, "Deseti Brat," jutri zvečer ob 7:30. — Igrovod-ja,
Pevski festival
Včeraj popoldne se je vršil v S. N. Domu na St. Clairju pod pokroviteljstvom soc. stranke Cuyahoga okraja delavski pevski festival. Program je bil obširen in zanimiv. "Peoples' Theatre" je vprizoril tudi eno-dejansko "Union Label." Nastopili so tudi trije slovenski zbori, soc. "Zarja," "Sloga" in "Delavec." Odbor sodnikov, ki je sestojal iz treh ameriških glasbenih kritikov, je priznal prvenstvo moškemu zboru madžarskih socialistov, ki je v resnici izborno zapel. Po koncertu se je vršil ples in prosta zabava.
Javna zahvala
Slovenska Narodna Čitalnica, ki ima svoje prostore v S. N. Domu na St. Clair Ave., je na seji 5. marca sklenila, da se javno zahvali klubu "Ljubljana' 'in klubu "Prijatelji narave" za poslani prispevek $17.87. Ta prispevek je obljubljeni del dobička od prireditve omenjenih dveh klubov, ki se je vršila v S. N. Domu na večer 5. januarja. Najlepša hvala! — Odbor Slovenske Narodne čitalnice.
Ness ne bo resigniral Vprašan, koliko resnice je v govoricah, da bo v kratkem resigniral iz svojega urada, je varnostni direktor Eliot Ness odločno izjavil, da na kaj takega niti ne misli. "Jaz imam de-lo, ki ga je treba izvršiti," je dejal Ness, "in gotovo je, da bo vzedo dve leti tega termina, predno bo izvršeno."
Zadnji dogodki v Nemčiji so celo situacijo temeljito izpre-menili in italijansko-etijopska vojna se zdi zdaj postranke važnosti spričo novonastalega političnega položaja v Evropi. Sodi se, da se bo šlo za tem, da ;se čimprej sklene mir v Afriki da bodo evropske sile lahko skupno načele nove ogromne evropske politične probleme, ki so nastali, ko je Hitler v soboto pogazil poslednje represivne določbe versajske mirovne pogodbe ter vrgel med staro šaro tudi lokarnski pakt, ki je garantiral obstoječe meje Francije, Belgije in Nemčije in demilitarizacijo Porenja.
LONDON, 9. marca. — Iz poučenih virov se je zvedelo, da bo Nemčija smatrala vsake sankcije od strani Lige narodov za čin sovražnosti proti sebi. Iz enako poučenih virov se poroča, da je Mussolini informiral Francijo, da je Italija v slučaju konflikta zaradi lokarn-ske krize pripravljena podpirati Francijo—celo vojaško, ako bi bilo potrebno. Mussolini je namignil, da je pripravljen to storiti, da pa v zameno zahteva, da Francija izvaja svoj vpliv pri Ligi narodov, da omili iz vajanje sankcij proti Italiji. Pričakuje se, da bo angleški zunanji minister Anthony Eden apeliral na Hitlerja, naj takoj umakne svoje čete iz Porenja. Eden bo podal svoje mnenje glede nove situacije na seji poslanske zbornice danes popoldne.
BERLIN. — Nacijski vojni minister general Werner von Blomberg je danes podal odločno izjavo, da stoji nemška regularna armada stoodstotno za Hitlerjem in da lodobrava njegov najnovejši korak, s katerim je uničil lokarnsko pogodbo. Blomberg se je celo javno za-
tako o ekonomskih sankcijah pod vodstvom Lige narodov kot o možnosti vojne. Francoski zunanji minister Flandin pa je medtem poslal tajništvu Lige narodov obdolžitev, da Nemčija ni poslala v Porenje zgolj "majhne in nevažne vojaške oddelke," temveč nasprotno "zelo važne vojaške edinice." Premi-jer Sarraut pa je v trpkem govoru izjavil, da Francija sploh ne more upoštevati. Hitlerjeve ponudbe za sklenitev 25-letnega nenapadalnega pakta, češ, kako naj Francija verjame v iskrenost soseda, ki je namenoma pogazil svoje svečane obljube.
Kaj bo Francija končno u-krenila. v tem pogledu, je še težko reči in je mnogo odvisno od ostalih članic Lige narodov, predvsem Italije, ki bo iz zamotane situacije nedvomno izvle-' kla lep profit. Poznavalci evropskega političnega položaja pa sodijo, da je gotovo, da bodo Hitlerju še bolj zrasli rogje, ako bo njegovo najnovejše izzivanje ostalo brez težkih posledic za Nemčijo in da se utegne obrniti njegovo zanimanje ponovno proti Avstriji.
STAVKA V PENNA. KONČANA
JEANETTE, Pa. — Podpredsednik Pennsylvania Rubber Co., ki ima svojo tovarno v tem mestu, je včeraj sporočil, da je prišlo do sporazuma med družbo in njenimi delavci, 870 po številu, ki so pred petimi dnevi odšli na stavko. Podpredsednik družbe pravi, da je v dogovoru med družbo in unijo tudi določba, da se podrobnosti ne bo dajalo v javnost, in znano je le toliko, da je družba pristala na minimalno mezdno lestvico. Tovarna bo začela zopet obratovati jutri.
VELIKE POVODNJI V JUGOSLAVIJI
BELGRAD, 5. marca. — Silovito deževje zadnjih dni je povzročilo velike povodnji in mnogo kmečkih naselij je pod vodo, dočim so se morali prebivalci teh vasi umakniti na višje ležeče kraje. Neki ovčji pastir, ki ga je povodenj presenetila, ko se je podrl pod pritiskom naraslega vodovja neki jez, je moral čepeti pet dni in noči v vrhu nekega drevesa, predno so ga rešili. V Bosni in Sloveniji
je tisoče akrov sveta pod vodo. hvalil Hitlerju, da je poslal vo-|V več vaseh ob madžarski me-jaštvo v rensko zono.	i ji, ki so pod vodo, se je podrlo
PARIZ. — Francoska vlada i že mnogo hiš.
pod vodstvom premijerja Al-	—-
berta Sarrauta je imela danes;	Seja
"vojno sejo," na kateri se jej Opozarja se vse Člane Pro-odločno izjavila proti Hitlerje-j gresivne Trgovske Zveze na ze-vemu gaženju lokarnake pogod-! lo važno sejo katera se vrši da-be ter odredila ojačanje voja- nes zvečer v Slov. Del. Dc«n a a ških edinic na nemški meji, da Waterloo Rd. Začetek ob S. bo Francija pripravljena za uri. Pridite gotovo, ker ja v*i vsak slučaj. Na mejo so bile važnih stvari za ukreniti. — poslane nove vojaške in letalske Predsednik.
STRAN 2 1
ENAKOPRAVNOST
9. marca, 1936.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by fHE AMERICAN JUGOSLAV FTG. * PUB. CO.
6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Usued Every Day Except Sundays and Holiday!
VATRO J. GRILL, Editor
Fo raznafialcu v Clevelandu, za celo leto ..........»5.50
u g mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50
Po poAti v Clevelandu za celo leto .................$6.00
M« 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Za Zedinjene države ln Kanado sa celo leto ......$4.50
M 8 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1-50
Z* Evropo, Južno Ameriko ln druge inozemske države n 6 mesecev ........f4.00; za celo leto ..........$8.00
Eutered as Second Class Matter April 2.6ih, 1918 »t the Post Office at Cleveland, Ohio, ur.der the Act of Congress of March 3rd, 1879
ur\	.	c|	1 rasla. Ce je bilo kaj za narediti
Progresivne bloven- in splch pri vsem je bil vpoštc.
ke" so na delu
van le deček. On je znal in vedel vse, deklica pa je bila podzavestno zanemarjena. Pri vsem Cleveland, O. ■ tem omalovaževanju nesrečnega Kadar slišite ime "Progresiv- otroka pa se stariši niti najmanj ne Slovenke", si mogoče mislite, j niso zavedali, kakšen zločin da je to skupina žen in deklet, pravzaprav delajo na tem ns-ki si je nadela to ime le radi lep-!dolžnem bitju. Niso vedeli, da s šega, ker nazadnjak ali konser-1 svojim ravnanjem takorekoč u-vativec itak neče nihče biti. To- bijajo dušo, oziroma vsako ho-rej se hoče mogoče tudi skupina ten je do izražanja v njih mladi naših Slovenk senčiti pod lepo-j hčerki. Ob času, ko so šolske ob-donečim imenom "Progresivne lasti stopile na pozorišče, je bil
POTREBA JUGOSL. SOC. STRANKE
Kmalu bo leto dni, kar so se vršile znane petomajske volitve -v narodno skupščino. Imamo vlado in narodno skupščino, toda politični razvoj se ne makne z mesta, čeprav imamo v državi celo kopo problemov, ki niso le potrebni reševanja, ampak naravnost nujni. To ie žalostna slika sedanjega parlamentarizma, ki krvavo kriči po izboljšanju, po izmeni.
V ta namen so potrebne predvsem politične svoboščine, da se uveljavijo zdravi elementi v razvoju gospodarske in socialne politike. (Cenzuriran cel stavek).
Ko je nastopil Jevtičev režim, je govoril o slabem gospodarstvu prejšnjih režimov. Pokazalo se je pa takoj, da je bil Jevtičev režim, režim terorja, nasilja, v katerem bi korupcija in gospodarska malomarnost dalje cvetela. Tudi sedanji režim je ostro kritiziral bivše režime, vendar z Jevtieevo narodno skupščino ne more nikamor. To so razmere, ki zahtevajo temeljite remedure.
Delavska socialistična stranka bi bila važen faktor, ki bi v novi skupščini dala inicijativo ter izvajala kritiko proti zlorabam, ki so nas privedle v sedanji položaj. Novi parlament, ki bo izvoljen v svobodnih volitvah, bi bilo treba zapreti za korupcioniste, to je, narod bi moral v svobodnih volitvah izvoliti zastopnike, o katerih ve, da so in da bodo pošteno delali za narod, tudi za zatirano delavstvo. Kdor ni čistih rok in namenov, ne spada v narodno skupščino!
Poslanci, ki so bili v zadnjih letih v narodnih skupščinah, se niso brigali za interese splošnosti in niso začrtali poti rešitve niti enemu večjemu problemu, o katerem bi lahko trdili, da je v interesu izboljšanja splošnih razmer. Poslanci v parlamentu niso samo kimavci ali ob-strukcionisti, marveč morajo biti delavci, reševalci problemov, za kar je pa treba študija vprašanj.
Zato menimo, da je treba novih svobodnih volitev, v katerih bo tudi delavstvo nastopalo s svojo stranko in kandidati.
flp
Še pred tremi leti je imela Švedija — dežela s šest in pol milijona prebivalcev ..... tristotisoč nezaposlenih delavcev. Danes v švediji ni nezaposlenosti več. Vlada je odpravila nezaposlenost, kmetiško krizo ter je vse gospodarstvo dvignila. Nje načrt glasi: Samo ne dopuščati, da pada kupna sila najširših konzumentnih množič. Predvsem gre za delavce in kmete, katerih realni prejemek je bil ohranjen in v primeri s konjunkturnimi leti še zvišan. Proračun 1936-87 računa na prejemkih 1176 milijonov sved. kron ter izkazuje prebitek 136 milijonov kron, ki ga bo vlada porabila za to, da zniža davkoplačevalcem davke za 20 milijonov 116 milijonov pa bo dovoljevala za kratkoročna investicijska posojila. ("Nova Svoboda," Praga.) V Švediji vladajo so-cijalni demokrati in kmetijci.......-D. P.
Slovenke", dasiravno so jim progresivne ideje španska vas.
Ravno zaradi tega se mi vidi potrebno nekoliko opisati naše delovanje v preteklih mesecih. Po naših delih pa nas potem so
sicer še čas, da stariši popravijo napako ter vzgojijo iz nje normalno dekle. Toda ali so spoznali in bili kos svoji .nalogi? — Mogoče !
Pri ureditvi našega življenja
dite, da-li sme vredne nositi ime | igra tudi veliko vlogo tista pre-
"Progresivne Slovenke" ali ne, in če smo upravičene gojiti željo, da se v bližnji bodočnosti
■neta obzirnost: kaj bodo rekli sosedje, kaj poreče ta ah oni'.' Mesto da bi živeli naše življe-
zganejo nam sorodne rojakinje, nje kot se zdi nam prav, pa. so
po naselbinah širom Združenih držav ter ustanovijo postojanke, oziroma krožke naše organizacije "Progresivne Slovenke A-merikc".
Dosedaj imamo dva krožka in. sicer krožek št. 1 v Collinvvoodu ter krožek št. 2 na St. Clair Ave.
pustimo vladati od ^ zunanjih vplivov, da takorekoč ne živimo lastnega, življenja, temveč življenje ljudi, od katerih se pustimo vplivati. Predavateljica nam jc dala vzgled. Imela je prijateljico, ki si izbere nekoč lep bel slamnik ter pride z njim vsa ve-
ki štejeta oba lepo številu inteli- sela domov. Ko ga pokaže tova gentnih slovenskih žen in deklet ter kažeta lepo aktivnost. Seveda je bil naš namen takoj ob začetku razširiti naš delokrog tudi po zunanjih naselbinah in sicer kakor hitro vidimo, da sm^ s prvimi krožki dovolj trdno organizirane. Sedaj je izgled dober in bomo pričele z delom za ustanovitev nadaljnih krožkov. V bližnji bodočnosti upam, da nam bo skupno z našimi glavnimi od-bornicami uspelo ustanoviti kro-
rišici, ga ji slednja pograja, češ, da zgleda v njem stara. Dekle ga dene v zaboj, vrne v trgovino in izbere drugega. Bil je sicer nov slamnik, toda ni bil tisti, ki ga je izbral njen okus.
Tudi navada, da se za vsako malenkost tako silno razburimo, ni nič kaj lepa ter nam je dala Mrs. Terbižan več dobrih receptov, kako odvaditi se-te nečedne lastnosti. Povedala nam je, da. dokler bomo vzgajali otroke v
postala." Zato smo, dasiravno nismo dobile nikake tozadevne korespondence, ker smo še mlada organizacija, poslale zastopstvo na kongres proti vojni in fašizmu, ki se je vršil v Public avditoriju začetkom januarja, 1936.
Ker čutimo in vidimo, da je skoro še pri večini našega naroda med mladino in stariši precejšnja vrzel, oziroma nerazumevanje, ki rodi nebroj slabih posledic, ki so škodljive ne le za mladino, temveč tudi za starše, smo pripravile za mesec februar podučno predavanje o tem važnem problemu.
Temo predavanja "Kdo ima prav ali mladina ali stariši?" sta prevzeli Miss Olga Mam in Mrs. Prances Ca.nd.on ter jo prav dobro obdelali. . Predavanje je bilo to pot odprto širši javnosti. Obisk je bil lep in vsem navzočim se je zdelo, da so slična predavanja potrebna in koristna.
Naj za enkrat zadostuje. Ako mi bo čas dopuščal, bom v bližnji bodočnosti podrobneje opisala potek gornjega predavanja, da se tako od bliže seznanite z našim delovanjem.
Ako mislite, da vrši naša organizacija koristno misijo med nami, tedaj se nam pridružite.
JANEZKOVE NALOGE Krava
Krava je domača žival. Stanuje v hlevu. Krava je zelo rodovitna, ker nam daje mleko, maslo in skuto. Na trebuhu ima pripeto pripravo, iz katere teče mleko. Spodaj sedi naša Mica in molze. Če krava ne daje mleka, ji pravimo vol. Voli sploh nimajo mleka. Kra-vin obraz se imenuje glava. Čeprav krava ne nese jajc, je vendar zelo koristna. Imamo rumene, rdeče in rjave krave, toda mleko je zmerom belo. Tam kjer krava v hlevu stanuje, je na tleh gnoj. Krava ne zna govoriti, ampak samo tuli: Muuu! Naša Mica ima kravo zelo rada.
žek v Euclidu, kjer živi veliko | domovih, kjer se vzroji za vsako
število naših naprednih delavskih in trgovskih žen in deklet, toda pogrešajo skupnih v'ezi, da bi se lahko svob .d noje izražale ter dale poguma ena drugi za širjenje izobrazbe ter koristnih iclcj. Dalje bomo skušale stopiti v zvezo tudi z Newburghom, Barbertonom, Girardom, Lo-rainom in nato dalje po drugih uržavah, kot. so Pennsylvania, Michigan, Illinois, Wisconsin itd. čimveč nas. bo, temveč bom'-, lahko koristile, sebi ter splošnosti. Vpliv žene in jnaterc- na moža in. družino je velikanski in zato je naU>»a prop osivnega žen-stva pridobiti v svoje vrste čimveč tovi-.rišic.
Delo "Progresivnih Slovenk Amerike" torej je: širiti izobrazbo potom navajanja k dobremu in koristrifmu čtivu potom podučnih prcchvanj, ki na-'vajajo človeka k razmišljanju, ter ga počasi a sigurno toliko iz-obrusijo, da je r-imoicn ločiti lju-liko od pšenice, ::mo od plev in
Tiste, ki živite v bližini St. Clair | Kadar se naš hlapec Tone na-Ave., pristopite v krožek št. 2, kjer imamo seje vsak tretji petek v mesecu v sobi št. 3 staro poslopje S. N. Doma, ako pa ste v Collinwoodu, stopite h krožku št. 1, ki zboruje v S. D. Domu na Waterloo Rd.
Pristopnina je prosta, članarina pa 25c mesečno. Vsaka čla-
malenkcst, toliko časa tudi ni misliti na trajen mir na svetu. Bojaželjnost je takorekoč vplo-cler.a ali vcepljena v otroke celo vrsto generacij in treba bo tudi več generacij predno se jo bo dalo izruvati iz človeka. Torej odviai v veliki meri cd inteligentnih mater in očrtov, da po-skrbe za dobro vzgojeni bodoči človeški zarod.
Sicer je res, da je človek včasih tako nasajen ali nataknjen, dn mora vzrojiti in dati duška svojim čustvom, oziroma mora razbremeniti prenapete živce, toda, ako že mora biti temu tako, glejmo, da bodo izbruhi redki ter kolikor mogoče kratki. Po izbruhu pa stvar čimprej-; pozabimo ter ne držimo jeze ali sovraštva v srcu ker ni niti .zdravo, niti inteligentno.
Kaj pa opravljanje? Vzdržaj-mo se ga kolikor mogoče, kajti rodi le slabo za nas in naše bližnje. Mesto tega nečednega posla se zanimajmo raje za bolj
niča je upravičena smrti, do venca za $5.00. Po preteku treh let dobe dediči $25.00 in. po preteku petih let $50.000 usmrtnine.
Slovenke, katere želite ustanoviti nove krožke po zunanjih naselbinah, pišite za intormacije na glavno tajnico: Mrs. Mary Duru, 15605 Waterloo Rd. in ona vam bo radevclje poslala
pije, mu pravi Mica zmerom: "Krava!" Toda naš hlapec Tone ni krava.
Mačka
Naša mačka ima večkrat mlade. Včasih jih je šest, včasih še več. Najprej so čisto majhni in nič ne vidijo. Potem jim slučaju zrastejo oči. Nato mačka leže
nanje, da jih maček ne požre. Potem jih stara uči loviti miši. Pri nas imamo mnogo miši in ima zato naš sir luknje. Tudi podgane imamo včasih. Zato imajo pri nas mačke mnogo dela in jela. Mačka je pokrita s kožo, ki ima včasih samo eno barvo, včasih pa več barv. Na koncu ima mačka rep, s katerim VF.e potrebne informacije tur na- j miga. Rep je v začetku debel, vodila.	' potem tanjši, na koncu pa ga
Na delo torej za razširjenje ir. i nič več ni. Naša mačka ima
pojačenje "Progresivnih Slovenk Amerike".
Mary Ivanusch.
Demokra+je v 32. wardi
laž od resnice. In kar se tiče koristne in potrebne stvari, ka-
našega krožka na St. Clairju. lahko rečem, da smo letošnje leto v tem smifalu f»lo aktivne.
Meseca novembra na primer, smo iraeie predavanje od strani poznane učiteljice Mrs. Jo-
terih je na svetu vse polno.
Collimvood, Ohio
V nedeljo večer 23 feb. se slovenski demokratski precinktni načelniki 32. warde priredili pri. priljubljenemu Slovencu, ki ima državno službo kot inženir za gradbo cest 12. divizije, g. Louis Drasler, Surprice Party, v
tudi mnogo bolh. Od nje jih nalezem tudi jaz in potem me mama krega.
Konj
Konj je žival, ki ima štiri noge in sicer na vsakem koncu eno. Zadaj ima konj še eno no-' go, ki pa sploh ni noga, ampak rep. Rep je porasel z lasmi. Včasih so kratki kakor pri našem očku, včasih pa dolgi kakor pri mami. Na glavi naš konj ni plešast kakor ded, ampak ima lase. Iz konjskih las delajo žimo. Na glavi ima konj tudi ušesa, s katerimi posluša. Na vsaki nogi ima konj podkev,
Bridge Tavern na E. 152. cesti.
Prišel je v dvorano, kjer je bilo. katero včasih izgubi. Potem jo tie ena reč je, na katero nas j že vse pripravljeno v spremstvu ^do naJde in pravi, da prinese je predavateljica posebno opo- svoje soproge pod pretvezo, da. sre^°- Včasih konja tudi zako-zorila in to je, da nikdar ne gle-!bo party za nekega drugega. ]Jej° in Potem jemo salamo.
damo nazaj, temveč da smo ved-no pozorni na sedanjost, človek,
seph Terbižan. Ne morem si kaj, ki obžaluje dejanja v preteklosti da bi ne omenila vsaj glavnih I tarna nad sedanjostjo ter se točk njenega zanimivega izva- boji bodočnosti nima pravilno janja. Predmet njenega preda- usmerjenega ter ne more živeti vanja je bil: kako si uredili živ-'polnega življenja. Vedno sma-
Ijenje. Takoj ob začetku nas je uvedla v važnost vzgoje. Dala nam je primero, kako je bilo neko dekletce sroatrano v šoli za
traj preteklost za mrtvo, ne misli, kaj bi bila. lahko naredila včeraj, ampak glej, da narediš
Navzočih je bilo okrog 70 go- KonJ Je sPloh zel° koristna ži-stov, prijateljev, večinoma Slo-venci in nekaj Hrvatov, ki so aktivni v politiki ali pa zavzemajo javne urade in službe, ter so bili po večini iz 32., 23. in 10. warde. Povabilu na ta prijatelj-
DOUGLAS FAIRBANKS SPET POROČEN
PARIZ. — Tukaj sta se po-ski sestanek so se tudi odzvali ročila znani ameriški filmski i-Mrs. Bernice Pyke, Mrs. Olive gralec Douglas Fairbanks, biv-Joy Wright in Mr. Jos. Copen- ši mož Mary Pickfordove, nek-
da lies tisto, kar veš, da je prav, hagen. Večerni program je vcdiljdanje "ljubljenke Amerike," in
bedasto. Učiteljica
m
mogla'za jutri pa ne skrbi, kajti jutri .naš rojak, pomožni državni pro-; angleška plemeni tašinja lady
nikdar spraviti iz nje nikakega:bo še prekmalu danes.
sekutor Mr. John J. Prince. Kot Sylvia Ashley, razporočena že-
A N E K 1) O T A
inteligentnega odgovora. V slu-j To je Jc par izčrpkov, katere prvo govornico je predstavil	na lorda Ashleyja.
čaj so posegle šolske zdravstvo- sem si obdržala v spominu ter je Mrs. Pyke, ki se je zelo laskavo	--
ne oblasti. Zaslišani so bili tudi bilo predavanje še vse bolj zanj- in pohvalno izrazila o Slovencih stariši in kaj je bilo doguano V' mivo. Pravzaprav članic kar do-1 posebno pa da je ponosna in ve-V prvi vrsti, da jc bila deklic? raov ni bilo mogoče spraviti, ker sola, da jo bila ona tista, ki je v Ob priliki neke premiere je
prvo.vojenka in ker sta mlada bi bile najrajši kar naprej poslu- J velila. mori pripomogla Mr.	imel neki obiskovaled v gale-
zakonca. oče in mati, za trdo pri- šale.	; Draslcrju do te službe, katero,	riji smolo, da mu je padla hre-
čakovala fantka, jima je prišli j Na decernberski seji, v mese-| on tako vestno in v splošno za-	novka. iz rok preko ograje —
deklica kot veliko razočaranje, cu, ko praznujemo praznik "mi-1 dovoljnost vrši. Slovenci ste	Bernardu Sliawu, ki je sedel
Otrok torej od vsega početka n; ru in dobre volje" smo "Pro- lahko ponosni, kakor je tudi	spodaj, naravnost na glavo,
bil ljubljen. So hujše pa je prišlo.' gresivne Slovenke" v dejanju vodstvo demokratske stranke,	Shaw se je ogoročeno obrnil gor
ko je bil drugi otrok deček. Od- dokazale, da nam gornji izra;; da imate vi Slovenci moža,, ka-	in vzkliknil: "Motite se, prija-siej sta posvečala vso požnjo 1. ni le prazna pena, temveč, da tori se lahko kosa pri njegovo1 telj, jaz sem vegetarianec in ne
njemu in prav nič drugače ni je naša želja, da se nekoč tudi vrste delu s vsakomur. Na to	jem klobas. Prihodnjič mi poš-
bilo, ko sta otroka nekoliko od- uresniči in dn bo "beseda meso
(Dalje na H. str)
Ijite zeljnato glavo."
Nemčija in kolonije
Vrsta znakov kaže, da so pripravlja Nemčija na veliko kampanjo, katere cilj je obnova nemške kolonialne posesti. Splošno znano je, da se Nemci tem stremljenjem niso odrekli nikdar, marveč so ves čas vzdrževali tezo, da se jim kolonije morajo prej ali slej vrniti. Vendar so je to vršilo poprej tako rekoč bolj za notranjo propagando. Sedaj pa so opaža, da se Berlin pripravlja na povsem konkretno akcijo, ki ji je dal izraza tudi tako pomembni voditelj kakor je minister Goebbels
Za enkrat še ni jasno, ali bo Berlin poskušal najprej obnoviti vojaško utrjevanje v Porenju ali pa bo nastopil s kolonialnimi zahtevami. Kakor se čuje, je Neurath v Londonu dajnl zagotovila, da militarizacija po-renske cone ni med aktualnimi nemškimi načrti. Ren 'je sicer, da s francoske strani tem zagotovilom ne verujejo dosti, vendar se zdi, da ozir na Anglijo, ki spada med o-snovne smernice hitlerjevske zunanje poli like, sili Berlin, da nastopa v porenskih načrtih oprezneje. Toda tu se takoj vsiljuje tudi vprašanje, če bo mogoče kolonialno kampanjo vodili brez no varnost i nezaželjenih konfliktov z Veliko Britanijo.
Svoje zahteve po obnovi kolonialne posesti gradijo Nemci na več, temeljili. Najenostavnejša je zahteva, ki se postavlja z vidika stare formule, da se je Nemčiji z mirovno pogodbo zgodila krivica, ki da jo je treba popraviti. Kakor je la formula krepka propagandna teza za notranjo politiko, tako seveda nima prave moči napram inozemstvu, ki. edino prihaja pri vprašanju kolonij v praksi v poštev. Zato je treba poseči po drugih argumentih. Da je eden med njimi zahteva po mednarodni enakopravnosti Nemčije, se je že ponovno pokazalo. More se pristavili, da je ta* osnova imela ponekod uspeh, tako na primer tudi v Angliji, ki se je čudovito naglo sprijaznila z nemško oborožitvijo ter sklenila presenetljivo hitro pakt o medsebojnem razmerju v pomorski vojni oborožitvi, dasi jo oboje pomenilo prekršit ev versajskih in ženevskih določb. Zato se nihče ne čudi, če imajo v Londonu tudi glede oborožitve porenskega pa.su nekako svobodnejše nazore. Toda vprašanje kolonialne posesti je vendarle bolj komplicirano, ker tu ne gre samo za enakopravnost s tujimi sredstvi ter na tuj račun, marveč pač tudi na — britanski račun; a- takih primerili pa angleška pravičnost in velikodušnost navadno nista neomejeni.
Zlasti smatrajo danes v Berlinu za u-č i U k o vi t o utemeljitev svojih zahtev po kolonijah potrebo po sirovinah in potrebo po deželah, ki naj sprejmejo previsok nemškega prebivalstva. Sam Hitler je v teku letošnjega januarja v svojih govorih dal izraza temu naziranju in ■/. njim podprl ,svoje zahteve po kolonijah. Povsem internega enačaja pa so njegovi argumenti, ki so se povzpeli do na-ziranja, da so evropski narodi višje vrednosti, da so po naravni nadarjenosti poklicani, da gospodujejo drugim rasam. Ta teza jo vzbudila seveda velik protest na -Japonskem, navdušila, in prepričala pa tudi ne bo demokratičnih sil v Evropi. Vsekakor pa je argument glede sirov in dobro preudarjen za notranje nemške namene. Spričo težavnega gospodarskega položaja naj usmeri politično pozornost prebivalstva na-zunanjo težnje in liezadoVoljstvo preloži na tuj račun.
Da Nemčija resno misli zahtevati po-vratek svojih nekdanjih kolonij, je nedvomno. Nadalje je gotovo, da je akcijo za kolonije neposredno sprožila italijanska ekspe-dicijn v Abesinijo. Italijansko podjetje je tako rekoč precedens za nemško kolonialno politiko in ni čuda, da so bili v Berlinu tako silno pozorni za razvoj italijanske akcije, pa da so so držali tako dosledno rezervirano. Toda dočim je Italija našla edini še "prosti" ko.s Afrike nezaseden, je za Nemčijo stvar težavnejšn. Zakaj tu se odpira komplicirano - vprašanje, na čegav račun naj se izvrši obnova nemške kolonialne posesti.
To je jedro zadeve. Za interno nemško politiko jo seveda stvar jako enostavna: vrnejo naj se kratkonialo kolonije, ki jih je Nemčiji vzela mirovna pogodba. Tudi ofiei-elni.govori so kazali na to logiko, ko so se zgražali nad tem, da imajo nekatere državo kolonij na preostajanje, druge pa so siromaki brez njih. V takem stanju sta le Anglija in Francija, a samo do neke mere tudi še Nizozemska ter Portugalska. Toda v Versa ju sta dobili kolonije od Nemčije sajne prvi dve, in sicer ogromno večino Velika Britanija, ki jih ima ali sama v upravi, aH jih je izročila dominionom.
(Dalja na 3. sir)
9. marca, 1936.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Luckies so manj kislobne
Preobilica Kinlobc Drugih Znanih Vrat Nad Lucky Strike Cigaretami
t' Zadnje kemične preizkušnjo >; kažejo* da imajo druge | znane vrste preobilico kislob« | nad Lucky Strike od 53% do 100%.
|---B«A-NP--Q -	l;,,^
■ ■■ '■■■:■">"■'"■................ ■•—■■■ » "■» -1
Zornovih prostorih na Bradley Road.
12. julija, nedelja — Piknik Slovenske Zadružne Zveze na Mo-čilnikarjevi farmi.
19. julija, nedelja — Piknik društva Waterloo Grove št. 110 W. C. na Stuškovi farmi.
19. julija, nedelja — Piknik priredi Samostojna "Zarja" na Močilnikarjevi farmi.
2(5. julija, nedelja — Piknik društva "Washington" St. 32. Z. S. Z. na Stuškovi farmi.
26. julija, nedelja — PikniK dr. Velebit št. 544 SNPJ na Zornovih prostorih, Bradley Rd.
AUGUST
9. avgusta, nedelja. — Piknik priredi pevsko društvo "Jadran" na Stuškovi farmi.
16. avgusta, nedelja — Piknik priredi društvo "Brooklynski Slovenci", št. 48 SDZ pri Zor-nu na 4388 Bradley Rd.
SEPTEMBER
6. septembra, nedelja — Piknik
pev. zbora "Delavec" na Zorno vi farmi, Bradley Rd.
6. septembra, nedelja — 25-let-nico obstanka praznuje društvo "Zavedni Sosedje" št. 158 SNPJ z veselico in programom v Slov. Društ. Domu na Recher Ave.
8. septembra, ponedeljek — Pri-četek konvencije Jugoslovanske Katoliške Jednote, v avditoriju SND.
NOVEMBER
8. novembra, nedelja — Društvo "V Boj" št. 53 SNPJ proslava 30-letnice društva v obeh dvoranah SDD, Waterloo Rd.
25. novembra, sreda — Dramsko društvo "Anton Verovšek" zabavni večer v SDD, Waterloo Road.
DECEMBER
25. decembra, božični dan — Sp-cijalistični Klub, 49 ples v S.
D. D. Waterloo Rd.
V.. decembra, četrtek — Prosla-
• a 10-letnice otvoritve SDD, Waterloo Rd.
@	Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza
USTANOVLJENA	1908 INKORPORIRANA 1909
	
GLAVNI URAD: 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665
UPRAVNI ODBOR:
Vatro J. Grlll, predsednik, 6231 St. Clair Avenue. Cleveland, O.
John Kvartich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna.
Rudolph Llsch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. O.
William Rus, tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111.
Mirko Kuhel, blagajnik, 245-47 West 103rd St., Chicago, 111.
NADZORNI ODBORI Mike Vrhovnik, predsednik, Hu3ton, Penna. William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio, rrank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna.
POROTNI ODBOR: Anton Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. Steve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo. Vincent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis.
GLAVNI ZDRAVNIK« Dr. P. J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna.
URADNO GLASILO: "ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
Vsa pisma in stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov tajnika, denar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-r»nja upravnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-tft, pritožbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-toče se uredništva in upravnižtva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost a* naslov "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
NEMČIJA IN KOLONIJE
(Dalje iz 2. str.)
Tu, v konkretnem, bo pot težavna. V imenu Velike Britanije je izjavil prejšnji zunanji minister Hoare, da ni misliti na preuredbo kolonialne posesti, marveč kvečjemu na drugačno razdelitev sirovin. Res da je takrat šlo na račun Italije, ali brez dvoma je napram Nemčiji stališče prav tako. Tako vsaj se čuje iz denunciacij, ki prihajajo v tem pogledu iz angleškega vira. Da bi se postavila Francija na drugačno stališče, za to domnevo ni nikakega razloga; da bi bila bolj popustljiva, tega že iz prestižnih razlogov ni pričakovati. Ako se je te dni vodilni švicarski list povzpel do trditve, da Francija prav za prav bivših nemških kolonij Kamerun in Togo ne potrebuje, pa da bi jih morda najlažje oddala, je treba pristaviti, da velja prav tista glede Anglije in kolonij, ki jih je prevzela ona. Mirno moremo re-
či, da ne bo ne v Parizu ne v j Londonu razpoloženja za resig-jnacijo na nekdanje nemške kolonije. In ker Nemčija še nima sredstev, da bi si jih pridobila s silo, ji ne kaže drugega, kakor da začne o njih običajne diplomatske kupčije, ki naj bi jo privedle do cilja na račun kogarkoli. Morda ima njena zahteva po militarizaciji Porenja namen, nuditi tu koncesije v zameno za kolonialni uspeh, morda ima v. rezervi koncesijo tudi v obliki povratka v Ženevo ali kaj podobnega.
Vsekakor pa začetek nemške akcije za kolonije nikakor ne more temeljiti na takih teme ljih, ne more nastopati s takimi sredstvi, da bi se obetal nagel in siguren uspeh. Pri tem niti nismo upoštevali nemške težnje, ne se zameriti Angliji. Tudi na tem področju zunanje politike se tedaj Nemčiji hit-lerjevske ere ne morejo nuditi boljši pogoji za lavorike.—"Jutro."
21. junija, nedelja — Piknik z javno telovadbo priredi Slov. Sokol na Pintarjevih farmah.
28. junija, nedelja — Društvo "Na Jutrovem" št. 477 S. N. P. J. priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd.
28. junija, nedelja — Piknik društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ na Stuškovi farmi.
28. junija, nedelja — Piknik dr. "Kranj" na Močilnikarjevih farmah.
JULIJ
4.	julija, nedelja — Piknik Cle-velandske federacije S. N. P. J. na Pintarjevi farmi.
5.	julija, nedelja — Piknik priredi Društvo Tabor, št. 139 S. N. P. J. na cerkvenih prostorih, Maple Gardens, v Maple Heights, O.
12. julija, nedelja — Piknik društva "Složne Sestre št. 120 S. S. P. Z. na Stuškovi farmi.
12. julija, nedelja — Piknik priredi društvo "Delavec" na
Urednikova posta
DEMOKRATJE V 32. WARDI
(Dalje iz 2. str.)
je govoril naš slovenski sodnik S- Frank Lausuhe, ter se izrazil, da ga zelo veseli ko sliši druge, kako se pohvalno izražejo o g. Easier ju, ki ie tudi sin našega, 'laroda, in da ima on pred seboj še lepo bodočnost. Zelo važ-no je, da vedno in povsod eden drugemu pomagamo. War d ni vcdja C. John Mihelich se je tudi izrazil, da ga zelc veseli ko tako lepo doneče in pohvalne izjave o g. Draslerju, in da Moramo biti Slovenci hvaležni vodstvu demokratske stranke, ker so pomagali do tega vfžne-urada. Poudaril je tudi, da se 'e potom stranke in s stranko doseže. Mr. Jos. J. Copenhagen, wardni vodja 32. warde, Be je kakor predgovorniki lepo
m
ga večera, ker to iznenudenje mu bo ostalo v spominu za vedno.
Potem so bili predstavljeni vsi slovenski precinktni načelniki in ostali gostje. S tem se je večerni program zaključil, zaigrala je godba, gostje so začeli plesat in se zabavat.
G. Louis Drasler je bil rojen v Borovnici, Jugoslavija, in je sin dobro poznanih in spoštovanih starišev Frank in Ivlirru Drasler, ki so imeli restavrant na Glass Ave. S stariši se je podal nazaj v staro domovino, kjer se je šelal na prvi državni gim-je v znani šoli Case School of naziji v Ljubljani. Leta 1916 je prišel nazaj v Cleveland, kjer Applied Science leta 1922. Z odliko izdelal izkušnjo za civilnega inženirja. Poročil se je leta 1933 s hčerko dobro poznane družine Surtz, Mae Surtz. Sinček Louis L. Jr. je sedaj star 1 leto. Oče g. Draslerja sedaj živi v Borovnici, Jugoslavija, mati
Društveni
1 pohvalno izrazil o Draslerju, pa mu je pred u leti
umrla. Tu
JL stanuJe v 32. wardi, da vedno j j ma še dva brata in dve sestrL ' njim deluje v najlepši harmo-j	j> KqSane
niji> ter mu je želel vso srečo v i
hcdcče.
Mrs. Wright se je tudi pokalno izrazila o g. Draslerju in
Slovencih.
Bi
Državni poslanec Mr. Wm °.Vd je g. Draslerju častital ter
Protest dr. "Naprej," št. 5 SNPJ
MARC
13.	marca, petek — Prosvetni klub S. N. Doma. Predavanje v spodnji dvorani SND.
14.	marca, sobota — Napredne Slovenke, SNPJ prirejajo go-dovanje vseh Jožetov in Pepc v Slov. Nar. Domu, St. Clair.
21. marca, sobota — Klub Ljubljana prireja godovanje vseh Jožetov in Pepc v Slov. Društ. Domu na Recher Ave.
20.	marca, petek — Prosvetni klub S. N. Doma. Predavanje v spodnji dvorani SND.
21.	marca, sobota — Progresivne Slovenke ples v SDD, Waterloo Rd.
27. marca, petek. — Prosvetni klub in S. N. Čitalnica. Theodore Andrica kaže slike, ki jih je povzel v stari domovini — v avditoriju SND.
29. marca, nedelja — Društvo Cvetoči Nobk; 4SO SNPJ priredi veselico in zabavo s plesom v S. D. D. na JVcher Ave.
APRIL
Domu na Recher Ave.
26. aprila, nedelja — Koncert pev. zbora "Delavec" v S. D. Dvorani, Prince Ave.
26. aprila, nedelja — Koncert samostojnega pev. zbora Zar ja. v avditoriju SND na S.t Clair Ave.
MAJ
2.	maja, sobota, — Novi pevski zbor "Slovan" v Ljubljani priredi prvi koncert v Slovenskem Domu na Recher Ave.
3.	maja, nedelja — Koncert in prva obletnica mladinskega zbora "Kanarčki" v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
10. maja nedelja — Klub Zapad-nih Slovenskih društev priredi veselico s programom ob 3. uri popoldne in zvečer ples, v obeh dvoranah Sachsenheim, 7001 Denison Ave.
10. maja, nedelja — (Mother's Day) — Veselico priredi Slovenska Ženska Zveza št. 14 v Slovenskem Društvenem Do na Rccher Ave.
Cleveland, O.
mu želel vso srečo, ter rekel, da I že ProceJ mesecev opazujemo te Vodstvo demokratske stran- in zasledujemo kako nekateri Ke Že marsikateremu Slovencu I nepoklicani in neodgovorni čini-p°niagalo do višje, javne službe tclJi skušajo v potu svojega obraza modernizirati Slovensko
111 Uradfi da so pa tudi slovenske ^rupe hrbtenica stranke, in da rez ni ji h bi bila demokratska s^anka neuspešna. Državni poslanec „ jos ogrin je tudi po-lC*arjal, da smo mi Slovenci in sploh vsi Jugoslovani lahko postni na našega rojaka Dras-°rja in njegovo delo ter urad, vl Sa zavzema, ter mu iz srca nadaljnih uspehov. Na to jo 11 Predstavljen councilman 32. ^lrde Anton Vehovec, ki je po-Prišel s svojo soprogo in ,ri';nda pozabil, da je bil ta večer ^•ttienjen v počast g- Draslerju, Pa councilman kot navadno govoril,, samo o pomenu . namenu večera ne. Council-^an10. warde Edward Pucel, ki i1 preteklo jesen prvič izvo-^n, ki je še sicer mlad, ampak "govoru, ki ga je napravil so j. 0 sodi, da si bo v kratkem llsu ustvaril ugled. Častital je

na njegovem us-
Km delu in uradu, Ivi ga za-^'Mi, ter mu je želel vso srečo
11 nspeh.
, to g- John Hočevar, ki je v
v uCiu g. Draslerja pomožni in-nr. i
ni
Gri'r- Po kratkem govoru poda-
kr >vlMeu večera lepe o-^aseno plato, kot spomin na ta j. UOr s sledečim napisom: Pre-n:ed to Louis Drasler Division j^gineer No. 12. State of Ohio, j*.0 m Slovene Democratic
Je h— Feb' 23- 1936- Začasno bil ves iz sebe in malo nervo-
lil"' Potem se je pa lepo zahvala darilo, in za prisotnost te-
Narodno Podporno Jednote. — (Gorje ji ako bi jo dobili v svojo oblast). Mislili smo, da je to samo začasen izbruh novodošlih, ter za njih katoliško organizacijo vnetih agitatorjev v talarju, toda izgleda, da smo se motili. Napadi, natolcevanja in predba-civanja letijo kot nezaželjeni sneg, teden za tednom v našem tako priljubljenem nadvse "pravičnem delavskem" dnevniku "Ameriški Domovini. Najvišja tarča jim je urednik jednotinega lista "Prosvete". Naj bo vsem tem gospodom Jagrom, Slaje-torn in drugim povedano, da njihove nasvete, priporočila, natolcevanja in hujskanja odločno odklanjamo.
Mi pustimo vaše verske reči, kakor tudi urednike vaših listov pri miru in isto pričakujemo od vas. Ako mislite, da je članstvo S. N. P. J. na vaši vrvici se motite, saj ne morete niti članstva izključno katoliško jednote imeti na vrvici, kaj še pri S. N. P. J. Sicer pa oprostite, če smo prav brezverci, (po vašem tolmačenju) da rabimo svetopisemski izraz, kar vam naj služi za podlago: "Čemu iskat) pezdir v očesu svojega bližnjega, ako je v vašem bruno?" Toliko na kratko. Naj vam bo še o-menjeno, da a.ko hočete imeti boj v listih, ga lahko imate, dobili boste šilo za ognilo.
Na seji našega društva se je o tem razpravljalo, ter sklenilo,
aprila, nedelja — opereta Soc. Pevskega zbora "Zarja" v S. N. Domu na St. Clair Ave.
5. aprila, nedelja — Pevsko društvo "Jadran" priredi opereto "Sanje pod lipo" v SDD na Waterloo Rd.
12. aprila, nedelja — Club O'Pal ples v avditoriju SND, St. Clair Ave.
12. aprila, nedelja — Koncert in igro priredi Slovensko Pevsko Društvo "Soča" v Slov. Domu
na Holmes Ave.
12. aprila, nedelja — Dramsko društvo Verovšek igra v SDD Waterloo Rd.
18. aprila, sobota. — Plesna veselica 23rd Ward Democratic Club v avditoriju SND na St. Clair Ave.
18.	aprila sobota Roomy Knight ples v SDD, Waterloo Rd.
19.	aprila, nedelja, — Koncert pev. društva "Cvet" v S. D. D. Prince Ave.
11). aprila, nedelja — Ples društva "Comrades" št. 566 S. N. P. J. v avditoriju SND, na St. Clair Ave.
19. aprila, nedelja, — Godba Bled koncert v SDD Waterloo Road.
25. aprila, sobota — Dr. Brooklyn, št. 135, SNPJ, priredi plesno veselico v spodnji dvorani Sachsenheim, na 7001 Denison Avenue.
25. aprila, sobota, — Dr. Napredek, št. 132 JSKJ priredi veselico s plesom v Slov. Društ.
mu,
22.	maja, petek — Prosvetni klub S. N. Doma otvori razstavo Peruškovih slik in slik njegovih učencev v spodnji dvorani S. N. Doma.
23.	maja, sobota — Šolska predstava S. N. Doma v avditoriju V spodnji dvorani razstava slik.
24.	maja, nedelja — Prosvetni klub SND, razstava Peruškovih slik in slik njegovih u-čcncev v spodnji dvorani S. N. D. Zadnji dan razstave.
24. maja, nedelja — Piknik društva "Euclid", št. 29 S. D. Z. na prostorih Slovenskega društvenega Doma, Recher Ave.
da se primeren protest objavi v listu.
Za društvo "Naprej" št. 5 S. N. P. J.
Mike Cvelbar, predsednik Ludvik Medveshek, tajnik Steven Lunder, blagajnik.
31. maja, nedelja — Piknik priredi Klub Prijatelji Narave na Stuškovi farmi.
31. maja, nedelja — Pevsko društvo "Jadran" piknik na Pintarjevi farmi.
JUNIJ
7. junija, nedelja — Piknik priredi dr. "Združeni Bratje", št. 26 SSPZ na Stuškovih far mah.
7. .junija, nedelja — Ogromni koncert, priredijo Skupni Mla rimski Pevski Zbori na vrtu Slovenskega Društvenega Doma, Recher Ave.
14. junija, nedelja — Piknik Ženskega Odseka Slov. Zadružne Zveze na Stuškovi farmi.
14. junija, nedelja, — Slovenski Socijalistični klub št. 27, in Soc "Zarja", piknik na Močilnikarjevih farmah.
14. junija, nedelja-Piknik pevskega zbora "Delavec" na Zor-
i novi farmi, Bradley Rd.
LAHKA KAJA
"IT'S TOASTED
Zaščita vašega grla-proti draženju
sproti kaslju
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA
Vsakovrstni ijudje izberejo Luckies, vsak i/, svojega razloga. Toda vsi sc strinjaj«, da so Luckies Lahka Kaja bogatega, zrelega dela tobaka. Precej presenetljivo dejstvo je, da se listi iste tobačne rastline lahko bolj razlikujejo kol listi rastlin precej različnih vrst. Kemična analiza pokazujc,
da vrbni listi vsebujejo preobilico alka* lija, kar zamoire dati rezek alkalijski okus. spodnji listi zamorejo dati ki^lobnosl kjiji. Samo sretjluji iisli so, ki se približujejo v naravi najbolj okusnemu kislobuo-alka-lijskeniu razmerju. V Lucky Strike Cigaretah so rabljeni srednji listi.
» liidi Potrjeni Od Neodvisnih Kemičnih Laboratorijev In Preiskovalnih Skupi«.
STRAN 4
Mi A.KOP^ AVNOST
Carica Katarina
Zgodovinski roman
Črni grof je izginil. Medtem ko Se je za razsvetljenimi okni v čašah penil šampanjec, medtem ko se je družba veselila — vzklikala in ljubimkala, medtem ko je Katarina s pogledi požirala; Potemkina, je stal grof Orlov z mračnim licem pred palačo in gledal na okna. On vzdigne pest in zamolklo zapreti:
—	Smej se, šali se, neumnica Katarina! Opijaj se s svojo srečo — moje maščevanje te bo zadelo! Jaz, ki sem ti pomagal do krone, se ti zaklinjam, da te bom zrušil in uničil, da boš zopet padla v prah in blato, iz katerega sem te jaz povzdignil! Radi. tebe sem ubil cesarja Petra III. Poklical bom na pomoč krvavo senco umorjenega cesarja! —
Črni grof se močneje zavije v f.voj plašč in odhiti z velikimi koraki k svoji palači.
Te noči je dobil Potem kin sobe poleg Katannine spalnice, ki so doslej pripadala Orlovu. Vrata k spalnici cesarice nisi bile zaklenjene, temveč samo priprte.
V te sobe je prišel novi gospodar. V cesaričinem srcu se je naselil novi gospodar, — imenoval se je Aleksander Potemkin!
12. POGLAVJE
Odprtina v zidu
Ko so sani z Elizabeto Vo-roncov zapustile Petrograd so drvele vzdolž zmrznjene Neve.
Sveži, hladni zrak je prijal siromašni deklici, ki je v zadnjih dvajsetštirih urah mnogo strašnega pretrpela. Bledi njen obraz je oblila nežna, rdečica, a v očeh se je pokazala zopet na da v bodočnost.
Bilo ji je sicer žal, da bo morala sedaj biti tako daleč od svojega dragega. Plakata je, ko se je spomnila svojega deda, ki sedaj — kakor je mislila — zdi v Petro-Pavlovski trdnjavi. — Vendar pa se je tolažila, da je vendar sedaj bolje, ko se ne nahaja več v bližini okrutne cesarice. Sklenila je, da bo po nekoliko dneh odmora in počitka vse podvzela, da osvobodi deda. Kako bo to storila, pa še ni vedela. Ves svoj up je polagala, na Potemkina.
Pa tudi grof Orlov ji je obljubil, da ji bo pomagal, če tudi mu ni mnogo verjela, spominja-joč se dedovega pripovedovanja, itak je mislila, da je sedaj ne bo prevaril. Kaj je ni baš on osvobodil in posadil na te sani? Po njenem mišljenju ni mogel biti tako hudoben, da bi jo prevaril.
Sedaj se kočijaž obrne in pokaže z bičem na hišo, ki se je nahajala izza gozda. Videla se je streha, popolnoma obložena s snegom.
To je torej njeno novo zatočišče? Sani se ustavijo pred težkimi železnimi vrati.
Elizabeta izstopi in zagleda nad vrati veliko ploščo z napisom :
—	Pozor! Povsod so postavljene zanjke! —
Zdelo se je, da je kočijaž o-
Farma naprodaj
Farma, obstoječa iz 40 akrov se proda ali zamenja za hišo v Clevelandu. Na farmi je hiša. z 10 sobami. Farma se nahaja ob tlakovani cesti v Madison, Ohio. Da se tudi v najem. Vpraša se na 15405 Holmes Ave., zgoraj.
pazil Elizabetino začudenje, nakar on prvič izpregovori:
—	Da, tukaj na vasi človek, mora biti oprezen. Tu se klatijo najrazličnejši ljudje, a madame Kristomo je gospa, ki sama živi, — a njene varovanke so mlade dame, ki se ne morejo braniti. —
—	Madame Kristomo? — Varovanke? — O tem grof Orlov ni ničesar omenil. Nasprotno, rekel je, da stara gospa sama živi in da potrebuje družico! Toda Elizabeta ni bila dovolj izkušena, da bi mogla iz teh protislovij spoznati prevaro. Vendar pa se je začela zelo bati.
Kočiiaž je medtem pozvonil, a iz hiše prihiti k vratom neka temna oseba s svetiljko v roki. Ko je prišla blišje, je Elizabeta spoznala, da je to velika močna žena zelo grdega obraza.
—	- Grof Orlov vam pošil ja to damo, madame Kristomo! — reče kočijaž služabnici, ker je že obleka kazala, da. je to služkinja. — Požurite se, ker jaz moram s sanmi še nazaj v Petrograd!
Žena odklene vrata.
—	Ali spi madame Kristomo? vpraša kočijaž.
—	Madame še bdi, — odvrne služkinja, — mislim da je pričakovala gospodično. Pod noč je prinesel jezdec vest. — Dober večer, gospodična, pojdite % menoj! —
PJlizabeta gre s služkinjo. Sedaj, ko je bila blizu, je mogla videti, da je poslopje izredno e-legant.no. Na vsak način je morala biti madame Kristomo zelo bogata.
Služkinja posveti, a Elizabeta vstopi skozi steklena vrata v sijajno predsobo, ki je bila bogato obložena s preprogami.
—	Počakajte trenutek, gospodična, — zaprosi služkinja, — javila vas bom madatni Kristomo. Izvolite medtem sesti!
Elizabeta sede poleg peči in, se udobno iztegne pri toplem ognju.
Toda j se ji hipoma zazdi, kakor da so se v prvem nadstropju potiho odprla vrata. Ko se je hitro okrenila, opazi prekrasno deklico, ki stoji med napol odprtimi vrati. Ko je videla, da jo je Elizabeta opazila, je hitro in oprezno zopet izginila.
Najbrž je bila to ena od varovank madame Kristomo. Elizabeta se zamisli. Spomni se Potemkina, s katerim bi rada živela v taki osamljeni, divni hiši. Pogleda na svojo roko, kjer se je nahajal njegov prstan, pa opazi da ga nima več. Spomnila se je, da si ga, je zopet nataknila
na prst, potem ko ji ga je cesarica vrgla pred noge. To njeno najmilejšo dragocenost, ta njegov prstan so ji odvzeli, ko je ležala dozdevno mrtva.
—	Madame Kristomo pričakuje gospodično.
Te besede služkinje so prekinile Elizabetino premišljevanje.
—	Elizabeta vstane, popravi prod zrcalom svoje lase in vstopi skozi vrata, ki jih je služkinja odprla, v drugo sobo. Ta je bila ravnotako zelo elegantno urejena, a v naslanjaču je sedela stara dama, enostavno, toda e-legantno oblečena. Stara dama se dvigne in gre Elizabeti naproti.
—	Dobro došli, otrok, — reče in ponudi roko mladi deklici, ki se je pred njo poklonila. — Grof Orlov je moj dober prijatelj. Poznala sem že njegovo mater, on pa mi je zvest zaščitnik in svetovalec. — Pridite, o-trok in sedite, Toda vi trepečete, — menda se ja ne bojite? Najbrž vam je bilo mrzlo med vožnjo. — Anovna, prinesite samovar in večerjo za gospodično! —
Služkinja odide in zapre za seboj vrata.
—	Vaše ime je Elizabeta Vo-roneov, kaj ne, drago dete? vpraša gospa. Na njenem obra zu se je poznalo, da je morala biti nekoč izredna lepotica. Ven dar pa je Elizabeta takoj opazila, da imajo njene sive oči loka vi pogled.
—	Da, madame, — odgovori Elizabeta. — Imenujem se ta ko in zelo bom srečna, ako mi bo uspelo, da vam bom ugajala. Grof Orlov mi je rekel, da išče te nekoga, ki bi vam delal družbo, ker živite osamljeni. Od ko čijaža pa sem zvedela, da živijo v tej hiši mlade deklice.
—	Da, — ne, — to se pravi, do sedaj sem gotovo imela v hiši nekoliko mladih deklic, hčerk dobrih petrogradskih obitelji, ki so prihajale sem, da se popravijo. Nisem namreč bogata a to hišo dolgujem grofu Orlovu. Toda mlade dame se bodo za, nekoliko dni vrnile v Petrograd, tedaj pa bom ostala sama s svojo služkinjo. Zato sem poprosila grofa, da mi nekoga najde. -
Elizabeta se zamisli.
Ali ji ni Orlov rekel, da je
G marca, 1936
HOČEMO!
Vložne knjižice od International Savings and Loan Co. hočemo v zameno za moške obleke, površnike in suknje.
BRAZIS TAILORS
(ilia ST. CLAIR, AVENUE Malo plačilo pridrži vašo izbero do velikonoči.
v	"
Želite imeti zaslužek?
"MOJ DRAGI MALI SINČEK SEDAJ JE KOT MALI SPAČEK.
"Bil je zelo suh in ni imel nobenega apetlta; nič več nisem vedela kaj mi je storiti."
Matere pravijo. Trinerjevo grenko vino je ravno pravo zdravilo za suhe podhranjene otroke. Njega vsebina so najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odpravo zaprtnice, slabega apetita, glavobola, zgubo spanca, plinov, slabega diha. nečiste kože in sitnosti v zvezi z prebavnimi nerednosti. Prijazno za piti in dobro zanesljivo družinsko zdravilo. V vseh lekarnah.
TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE
Joseph Triner Company, Chicago
Zglasite se pri nas in mi vam razložimo kako si lahko napravite lepo bodočnost in dober zaslužek.
Mandel Hardware
15704 Waterloo Rd.
Vprašajte za Jerry Bohinc, od 9 do 3 ure.
Zamenjajte vaše hranilne knji-žicc za pohištvo, električne washers in ledenice
KRICHMAN & PERUSEK FURNITURE CO. 15428 Waterloo Road
Odprto zvečer
Proda se
Naprodaj je trgovina s pivom in kendijem, ki se nahaja na 6718 St. Clair Ave. Obrt jc dokazana do $300 na teden; s trgovino se odda tudi stanovanje s 4 sobami. Najemnina je $30 mesečno. Za podrobnosti se oglasi-te pri Zimmerman, 13914 Union Ave.
PAiN -EXPELLER jggk.
■ JSi^
MIRNE VESTI
Mirne vesti lahko zaupate naši dolgoletni izkušnji, da je "TUM-AID" učinkovito sredstvo proti preobilici kisline v prebavilih. Dobite ga lahko v vseh lekarnah. Ako ga pa vaš lekarnar nima v zalogi, tedaj zahtevajte od njega, da ga vam nemudoma preskrbi ali pa pišite naravnost nam. Cena 75c.
THE MANDEL DRUG CO.
Slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
Cleveland. Ohio
madame Kristomo zelo bogata?
Mlada deklica je postajala Čim dalje nemirnejša. Ko jo je stara gospa zaprosila, da ji opiše svoje življenje, ji je Elizabeta pripovedovala, da ji je oče u-mrl kmalu po njenem rojstvu. Odgojil jo je ded. Slučajno se je spoznala z grofom Orlovom.
—	Ali je vaš ded umrl? — vpraša jo starka, a Elizabeta spozna po glasu, da se ona hoče samo prepričati, ako ima morda še koga, ki bi se mogel za njo brigati.
—	Da. — odgovori Elizabeta. — tudi on je že mrtev! —
—	Vse ste izgubili, ki so vas ljubili! No najbrž pa le ne vse. Zapustili ste menda v Petrogra-du zaročenca, svojega ljubčka?
--Ne, madame, srce imam svobodno! — zakliče hitro Elizabeta.
—- Vi torej ostanete tukaj! — reče madame Kristomo. — O pogojih bodeva že govorih. Mlade dame, ki so sedaj pri meni, bodo v kratkem odšle, a nama bo potem tukaj zelo lepo.
V tej hiši, za, katero se imam zahvaliti grofu Orlovu. — On je diven, dober človek! — Kaj ne, Elizabeta, to je tudi Vaše mnenje? —
—	Grof Orlov je bil napram meni zelo plemenit. Jaz se mu moram zelo zahvaliti. —
—	A kdo mu tudi ni hvaležen. -- vzklikne stara dama. — In kako je lep! — Ali ni? — Njegov prekrasni pojav! Ali niso njegove oči delovale na vas? Razumem cesarico, da mu je poklonila svoje srce! Kdo bi ga ne ljubil? Vsaka deklica, ki ga vidi, se bo v njega zaljubila! Kaj ne? —
—	Jaz sem mu hvaležna! —
—	Od hvaležnosti do ljubezni je samo majhen korak! — reče madame Kristomo.
Pri tem vstopi služkinja in prinese samovar, hladnega mesa in surovega masla..
—	Okrepčajte se, drago dete! — reče starka. Anovna, postrezite gospodični!
Starica je sedaj govorila o ravnodušnih stvareh. Elizabeta; je popila malo čaja.
—	Vi ničesar ne jeste! — vzklikne madame Kristomo. ____
Gotovo ste zelo trudni.
— Imate prav, madame! — reče Elizabeta in vstane. Prosim, da mi oprostite in da dopustite, da odidem v svojo sobo. Jutri bo že bolje. —
Starka toplo stisne Elizabetino roko in ukaže Anovni da odvede Elizabeto v njeno sobo.
Njena soba je bila zelo dragoceno opremljena. Toda na stenah so visele slike, pred katerimi Elizabeta, ko jih ugleda, sramežljivo povesi pogled. Kako je mogoče, da ima stara dama tako malo okusa, da krasi svoje stanovanje s takimi slikami?
Anovna je škilila po strani na Elizabeto in zdelo se je, da se veseli nad Elizabetinim ogorčenjem.
—	Ako želite kaj gospodična ? — vpraša. — Ali naj vam pomagam pri slačenju ?
—	Ne, hvala, — odvrne naglo mlada deklica. — Navajena sem sama opravljati to delo!
Služkinja ji želi lahko noč in odide.
Elizabeta se začne slačiti. Sve-tiljko je upihnila. V svoji beli srajci na svojem lepem deviškem telesu, je obsijana od mesečine, stoje opravila svojo večerno molitev. Molila je za Aleksandra Potemkina, da ji ostane zvest in da ga Bog obvaruje vsega hudega.
13. POGLAVJE Koža stepe
Elizabeta se je po svoji molitvi čutila pokrepčano.
Počasi se je bližala k svoji postelji in se končno na njej iz-leknc. Zapre oči in polagoma mirno zaspi.
Naenkrat, se zdrzne. Nekaj je
Farma naprodaj
slišala. Vsede se na postelji in začne prisluškovati. Zdelo se ji je, kakor da nekdo z ostrim o-rodjem grebe po steni. Kakor da koščki zida padajo na preprogo. Ali more miš izvajati takšen ropot? Ropot postaja vedno večji in naenkrat ugleda Elizabeta, da je padel velik kos zida na tla. Odprtina v zidu je postajala vedno večja! Zagonetno bitje, ki je opravljalo to delo, je hotelo priti k njej v sobo. Groza ja prevzame in ona klone na blazine.
Ko je zopet odprla svoje oči, je zagledala v odprtini zidu prekrasen obraz neke mlade deklice. To je bil obraz, ki se ga včasih sreča v ruski stepi. Od soln-ca potemnelo, nežno in sveže lice, kakoršno se redko najde pri mestnih gospodičnah.
Bila je to kozakinja, najbrž I hčerka nekega kozaškega ple-jmena, ki so živela na. obeh obalah Dnjepra.
Mlada kozakinja je bila oblečena v svojo narodno nošo.
Elizabeta skoči in vzame svojo obleko s stola.
— Kdo si Ti? — zakliče drhteča Elizabeta. — Zakaj prihajaš na ta čudni način v mojo sobo? Ali misliš, da imam tu dra-
gocenega blaga? Potem si se prevarila, nesrečnica! — Jaz sem siromašna, mogoče še bolj siromašna, kakor ti! —
Kozakinja stopi bližje in ponosno vrže glavo nazaj.
—	Livija ni tatica! — izpregovori ona tiho, toda odločno.
—	Livija ne prihaja k tebi, da ti kaj vzame, temveč da ti nekaj prinese! —
—	A kaj bi to bilo? —
—	Pomoč, ako je ne boš odbila! —
Pomoč ? — Ne razumem te devojka! —
Kozakinja stopi bližje in se ogleda po sobi. Potem pa zaše-peta začudeni Elizabeti:
—	Bežite, — bežite iz te hiše!
-	- Slišala sem, da molite. Sedaj vem, da niste taki, kakršne so druge deklice v tej hiši.
(Dalje prihodnjič)
ZA KAŠELJ
Samo par požirkov in—kot bi odrezal—je olajšanje tu!
ieys
Clean Gut Acids
The only way your bo,ly c;in dean but Arjils iinil poisonous wastes i'roni your blood is thru million tiny, delicate Kidney tubes ,.r niters, but Lewnre of cheap, drastic. Irrliaiing drug.-, it functional Kidney or Hladder di.soi-dfis malte you suffer from (letting C[) Nights, Nervous-Ill-SB, l.i-E 1'ulns. Hackaclle, Ctr.l.s Under J'Jyos, 1 JizKini-ss, K h i1 u 11 i ft 11 c i'ains. Acid lty. Burning, ,Smarting or lleiiiiiK. dmi't
take ohm....... (Jei^ tti,. ijoetor'tt Kuaran
teed pres. Tiptiou called t'.\stix (SirjS Tex). Work* fast, sail- and sure, ],, 48 boors it mli.il lirlritr new vitality, and Is ruaranieed to tlx you up In one week or money back on.return or empty package (lyate-t costs only 9c a day at drucKlsl" and the Ifuararil'-e protects you •
Vsi kašlji so enaki pri Buckley's zdravilu (trikratno močnem) — en po-žirek tega izvrstnega zdravila kmalu ista vi navaden kašelj — trdi, dobro u-koreninjeni kašlji so pa olajšani s par požirki — in nič več vam ni treba trpeti po noči, ko ne morete spati.
Buckley's je drugačno zdravilo — deluje hitro "kot da bi odrezal." Ne vzemite nadomestkov — jamčeno, 45 in 85 centov v vseh lekarnah. W.' K. Buckley. Inc., Rochester, N. Y.
zgubila je 20
rov vinograda, 4 akre lepega sadnega vrta, dobra zemlja, hiša; z 6 sobami in druga gospodarska poslopja in tudi živina se proda za zmerno ceno ali pa zamenja za hišo v Collimvoodu ali okolici in sicer radi smrti gospodarja.
Vprašajte Mrs. Mary Dragas, Town Line Road, Perry, Ohio.
FUNTOV DEBELOSTI
Bodite živahni in vitki — to imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vžlvajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kru-schen Suits v kozarcu vode.
Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja."
Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povžijete Kruschen Salts.
«
DON'T NEGLECT A COLD
I

Prehlad v prsih ki lahko postane nevaren je navadno hitro olajšan, ko se uporabi pomirjevalen, topel Musterole. Musterole NI le mazilo. Je proti-dražilo ter pomaga iztrebiti bolečine. Milijoni ga rabijo že 25 let. .Tri vrste. Priporoča ga mnogo zdravnikov in strežnic. V vseh lekarnah.
Vsem Slovencem,
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
TIRSEO, WORN OUT,
ho AMBITION
HOW many women are just dragging themselves around, all tired out with periodic weakness and pain? They should know that Lydia E. Pinkham's Tablets relieve periodic pains anil discomfort. Small size only 2 5 cents.
Mrs. Dorsie Williams of Danville, Illinois, says, "1 had no ambition and was terribly nervous. Your Tablets helped my periods and built ine up." Try them next month.
Grandsons


(VNUKI)
KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite'
for fs nest bakinqs
Same price today 2S <45 years ago*
25 ounces for 25$
Mmufscirjud by baking powder »fttttclitf« wiia make nothing tut baking powder — under ii'porvitioa of »apart chemuti of national reputation.
.CI,ONi OF POUNDS HAYE BEEN SED BY OUR ČOVERNMENT

To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki.
Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.
NAROČILA SPREJEMA
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE------CLEVELAND, OHIO
OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome
Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant
Either because of stomacli disturbances food fermentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance.
But now Science has found that the regular use of lasterine will often overcome olfensivu mouth odors duo to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental rilalo Surfaces.
This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and sum surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves.
Try using Listerine every two or three days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo.
Don't offend others-Check halitosis with LISTERINE

'. i:".- .y. ;