St. 131 PriMHi nnimnu) v Trstu, v tetrtak 4. iunlla 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L uredništvo: or "fcttj^1*^ \ Ciljajo urednir3 - Jdbtfe UvzemSt pondeljek. vsak * AeHkefts it. 20, L nadstropje. Dop. ^^^^ a t« a« sprejemajo, rokopisi ^K ačajo. — O Ptot F. Peric. — Lastnik tiskarna Ed^P^fisk tiskarne Ed pMt« za mesec L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol leta L 32.- in celo leto L 60, Za inozemstvo mesetno 5 lir več. - Telefon uredništva in uprave št. 11-57. cDINOST Posamezne itevilke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceni. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica «v. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57 O srednjih šolah '(Nasveti in pojasnila starišem šoloobveznih otrok) (glej « Edinost» od torka.) V prve/m članku smo obrazložili Upe srednjih šol in podali potrebna navodila za g>ripustitev k sprejemnemu lzputu v 1. razjed nižjih oddelkov. Danes hočem razpravljati o pogojih za vstop v višje razrede. Za vstop v četrti razred gimnazije ,(1. razred višjega oddelka), v prvi razred klasičnega, znanstvenega ali ženskega U-csja ter v prvi razred višjega oddelka tehničnega zavoda je predpisan sprejemni izpit K izpitu se prijavi lahko vsakdo, ki ie iodgovaijajoče število let prej prestal sprejemni izpit v prvi razred kake srednje sole prve stopnje, (vključena je tudi komplementarna šola). Ker je prehodno ta zahteva težje izpolnjiva. lahke nadomešča bo zaihteso primerna starost prosilca, ki mora odgovarjati normalni učni dobi v nižjih razredih. „ . Za vstop v druge razrede srednjih sol je predpisan sposobno? t ni izpit. K sposob-nostnemu izpitu za katerikoli razred (razen prvega sevedaj srednjih šol se priglasi lahko vsakdo, ki je toliko let prej presUl sprejemni izpit v 1. razred, kolikor traja redna učna doba; k sprejemnemu izpitu v •kak razred srednje šole druge stopnje pa oni, ki je prestal primerno število let sprejemni izpit v 1. razred dotične šole višje stopnje. 7a pripustitev k vsem gori navedenim i" om se mora predložiti ravnatelju izbi lega zavoda prošnja kakor za sprege ii izpit v prvi razred nižjega oddelka. Prošnje za pripustitev k izpitom v prvi j ^ red srednje šole druge stopnje morajo vi jžiii tudi javni učenci državnih in enakopravnih zavodov. Le za premesine izpite iz enega razreda v drugi in za sprejemni izpit v četrti gimnazijski razred se vpišejo že uradnim potom. K sposobnostnim izpitom na nižjih gimnazijah in višjih oddelkih tehničnega zavoda ali učiteljišča, k sprejemnemu izpitu v 4. gimnazijski razred ali v 1. razred liceja ali višjega oddelka se lahko priglasi eno leto prej, kakor je bilo gori navedena, oni prosilec, ki je dosegel pri sprejemnem izpitu v prvi razred nižjega oddelka (razen dopoln je valne šole) povprečno osem desetin od vseh predpisanih točk, ali ki je kot javen učenec bil premaknjen v višji razred na podlagi zaključne klasifikacije. Isto velja tudi za one, ki so dosegli v prvem terminu za izpite premaknitev ali sposobnost za vstop v višji nego prvi razred povprečno z osmimi desetinami vseh dosegljivih točk. Takisto morejo skrajšati za eno leto dobo predpisano za priglasitev k sposoib-nostnim izpitom na srednjih šolah druge stopnje oni učenci, ki dovršijo v tekočem letu devetnajsto leto, ali pa ki so dosegli pri sprejemnem izpitu v prvi razred višjega oddelka osem desetin vseh točk, ali pa ki so kot javna učenci bili premaknjena v višji na podlagi zaključne klasifikacije. Enako tudi vsi oni, ki so dosegli pri> spo-sobnostnem izpitu v prvem terminu za vsJtop v višji nego prvi razred ali kot javni učenci pri izpitu v juliju povprečno osem desetin viseh točk. Dovoljeno je tudi polagati v istem letu, toda ne ob istem terminu, dva različna izpita, tudi na zavodih različnega tipa. Toliko privatisti kolikor javni učenci smejo potemtakem preskočiti šo'ska leta. Toda učenci javnih in enakopravnih šol smejo pri tem preskočiti samo eno šolsko leto, ohranijo si pa pri tem svojstvo javmih učencev. Za onega, ki idovrši Iv (tekočem letu dvajsettretje leto, ni nobena doba predpisana. Takisto mu ni treba predložiti nobenega izkaza o predizobrazbi. Pač pa rnorajo delati izpit iz morebitnih predmetov, ki tvorijo učno snov nižjih razredov in niso vključene v programu za izpit. To pa samo v slučaju, da učenec drugače ne dokaže, da rnia potrebno predizobrazbo. Gojenci, ki »so se dosedaj učili v inozemstvu, so pripuščeni k vsem izpitom, na da bi morali predložiti spričeval o nižjih študijah; pač pa morajo imeti odgovarjajočo stairost. Za pripustitev k gori navedenim izpitom sci predpisane pristojbine, in sicer razmeroma precej visoke, tako za sprejemni izpit v prvi razred srednje šole prve stopnje lir 60, v prvi razred liceja in višjega oddelka tehničnega zavoda lir 150, v četrti gimnazijski razred ali prvi razred višjega oddelka učiteljišča lir 50; v ženski licej lir 100; za sposobnostni izpit pa za gimnazijo, nižji oddelek tehničnega- zavoda ali ženski licej lir 50, za učiteljišče lir 30, za dopclnjevalno šolo lir 25, za licej in višji oddelek tehničnega zavoda lir 100. Od vseh teh pristojbin, kakor od vseh pristojbin sploh pa so oproščeni vsi naši učenci, kajti tudi po novem odloku-zakonu velja še vedno kr. odlok od 31. decembra 1923., ki pravi, da so oproščeni od vseh šolskih pristojbin državljani neitalijanske narodnosti iz pokrajn, ki so bile prikloplje-ne Italiji po aneksiji z odloki od 19. decembra 1920. in 26. sept. 1920. Radi tega morajo, kakor smo že poudarjali, naši učenci predložiti potrdilo, da so slovenske oz. hrvatske narodnosti in da so iz gori navedenih pokrajin. Taka potrdila izstavlja županstvo na podlagi iz-pričanrja treh polnoletnih oseb in proti plačilu pristojbine treh lir. Farlnacclleoa diktaturo Preprečitev sestanka opozicije 10. t. m. RIM, 3. Tiskovni urad fašistovske stranke sporoča: Generalni tajnik fašistovske stranke on. Fa-rimacci je poslal danes pokrajinskim zvezam našlednje navodilo: Fašistovski poslanci morajo priti dne 10. t. m. v Rim, da se udeležijo zborovanja, ki ga bodo imele opozicije v dvorani Mon-tecitorija. Vsaka odsotnost 'se bo smatrala za neopravičeno in radi tega bodo vsi fa-šistovski poslanci moraM prinesti svojo vizitko v vodstvo faSiistovske stranke dne 9. t. m. zvečer ali pa 10. dopoldne. SKLICANJE MINISTRSKEGA SVFTA. RIM, 3. Ministrski svet je sklican za petek ob 10. uri. ProTačun železnice. RIGA, 3. Glajsom vesti iz Moskve, vlada na Skrajnean vzhodu velika napetost, ki utegne povzročiti oborožen spopad. Man-džurski diktator Ciang Tso Lin je sklenil podpirati kitajske oblasti, ki se z oper-stavJjajo odpuščanjem nesovjebskih uradnikov in delavcev iz službe pri vzhodni železnici. To odpuščanje železničarskega osobja je narekovala Zveza sovjetskih socialističnih republik. Težko je zaenkrat presoditi položaj. Poslednja poročila zatrjuj ©jo. da se zbirajo na mandžurski meji močni oddelki rdeče armade. Ravnotako koncentrirajo Kitajci svoje čete. V fco svrho so rekvirirali 400 železniških vozov. V Harbinu se formira zbor belih čet. «Izvestija» pravijo, da boljševiki ne bodo popustili in da se bodo morali Kitajci brezpogojno vktoniti kajti radikalni Kitajci so naklonjeni sovjetskemu režimu. Sovjetski tisk pravi, da so ta spor zanetili Japonci._ Pred novo revelntiio na Boliankem ? Povratek atentatorjev v Solijo. Izjemno stenje v Sofiji. Nove aretacije. Minister Stojančev aretiran. SOFIJA, 3. Bolgarska brzojavna agentura poroča, da so oblasti dfoznale, da se skriva v mestu večje število zarotnikov-radi česar so sklenile, da izvrše po vsem mestu hišne preiskave pred odpustom milice, ki se izvrši dan as zvečer. Radi tega je v mestu ustavljen ves promet, ki je dovoljen samo s posebnimi legitimacijami. Že na vtse zgodaj je bila danes Sofija popolnoma blokirana. Ves promet po ulicah je bil prepovedan. Po cestah je bilo videti le oborožene rezervne častnike in podčastnike, ki so nosili na rokah bele trakove. Ob 8. dopoldne je prišel častnik komande mesta na vsa inozemska poslaništva in jim izročil posebne legitimacije za svobodno kretanje po mestu. Legitimacije so veljale samo za danes. Milica in crožnišitvo sta izvedla nešteto hišnih preiskav. Povsod so postopala oblastva z vso strogostjo. Kogar so dobiH na ulicah brez potsebnega dovoljenja, so odvedli takoj n,a policijo. Danes so bile vse trgovine in vse delavnice zaprte, izvzemši lekarne in pekarne. Listi niso izšli. Z uradne strani zagotavljajo, da je bilo danes mesto blokirano, ker se je razpustil del vojske v smislu odločitve velepo-slaniške konference. Z druge strani pa trdijo, da so te izredno stroge odredbe v zvezi z atentatom na kralja Borisa na Arabakonaškern klancu. Pravijo namreč z vso resnostjo, da je neka.;j ki so zapleteni v nap&d na kralja, prišli* v Sofijo. Go vori se celo, da se je vrtUi >tapil v prestolico Peter Abadžijev, ki je položil peklenski stroj v cerkvi Sv. Nedelje. O izrednih ukrepih današnjega dne se širijo zelo alarmantne vesti. Blokada Sofije je trajala do 7. zvečer. Policija je aretirala voditelja petih atentatorjev, ki so 14. aprila napadli kralja Borisa. Atenator se zove Kristov Bašata. Trije napadalci so rodom iz okolice Or-hanija, ostala dva pa sta iz Jugoslavije došla bolgarska e^4:anta. CARIBROD, 3. Dianašnja nenadna blokada Sofije je izzvala povsod nemalo začudenja in razburjenja, kor mislijo, da je v zvezi z novo zaroto, ki so jo odkrila oblastva im ki je baje naperjena proti vladi Cankova. Vsi vlaki iz Bolgarske so skoraj prazni in vozili so se le tno«zemci. V Sofiji je bilo včeraj velikansko razburjenje vsled vesti, da je bil umorjen vodja makedonstvujuščih general Proio^ g ero v, vendar ni mogoče izvedeti nič natančnejšega. Govori se tudi, da je bil včeraj umorjen v Vidinu vodja makedonskih avtonomistov PanČo Mihajlov. V Sofiji je bito prijetih zelo mnogo oseb. Po sedmih zvečer, ko je bala ukinjena blokada mesta, so bile zopet otvorjene trgovine in javni lokali. Ni tudi mogoče dobiti potrditve vesti, ki se trdovratno širi, da je bil namreč aretiram minister za javna dela Stojančev. Splošno se pričakujejo nove senzacije v Sofiji. BEOGRAD, 3. Vesti o aretaciji Stojan-čeva, ministra za javna dela v Cankovem kabinetu, sta potrdila danes d-*a inozemska novinarja, ki sta prispela iz Sofije v Caribrod. O vzrokih te aretacije se pripoveduje, da je minister Stojančev obdclžen, da je dpi v svoji hiši zavetje komunistu Sakarovu, bratu svoje Žene in znanemu agitatorju v tretji intemacijotnali. ki je močno osumljen, da je organiziral skupno z drugimi teroristi atentat v katedrali Sv. Nedelje. Atentator]! no krnilo Borisa prileti ? Prosto gibanje v Sofiji SOFIJA, 3. (Izv.) Aretacije in preiskave se nadaljujejo. Policija je aretirala včeraj vsakogar, Id ni imel legitimacije. Are-tiranci so večinoma policiji neznani ljudje , še posebno, ker imajo pri sebi ponarejene legitimacije. Po mestu gre go»vo- ica, da je med areti-ranci tudi Peter Abadžijev, ki je nastavil peklenski stroj v cerkvi sv. Nedelje. Vest pa je preuranjena. Govori se, da so bili aretirani tudi aten-tatorji na kralja na klancu Arabakcvba ob tej meji izredno nevarna in tr* posebno radi plavajočih ledenih gor. «Po treh izredno meglenih dneh sije danes prekrasno solnee. Najbrže so se letala poškodovala, ko so pristala na sever- -------o---- .t 1 . • J . 1 Let! d pusauuuv Nemčiji. Taka priključitev 7e poudarjal i teča-Uf in se seda- raziskovalci vra-Beneš, bi ogrožala evropski mir, kajti ^ pn>ti rtu Ko[UJribija Nemčija bi postala vodilna sila osrednje j Amundsen je že pred svojim odhodom Evrope. Beneš hoče zagotoviti vistnjij ^^j bojazen radi tega in ui(renii vse gospodarsko bodočnost s; pomočjo gospo- j potrebnD za to možnost. Stroko vnjaki v darske zveze podonavskih dežel. V tem letalstvu se strinjajo baš s tem, da so se smislu je že govoril v Bukareštu in na Dunaju in bo predložil to vprašanje v pr letala poškodovala, ko so pristala, ker je bilo v ostalem vse v redu pri odhodu in učitev prihodnjemu zborovanju Društva | se ,smatra ^ izključeno, da bi se bili mo-narodov, ki naj bi odposlalo ra Dunaj po- j tor» medpotoma pokvarili, posebno komisijo z namenom, da prouctj pAR1Z 3 Zunanji minister Norveške je položaj Avstrije na hcu mesta. Jasno je spreje] po^bo francoskega raziskovalca torej, da hoče dr. Beneš preprečiti pri ključitev Avstrije k Nemčiji. Beneš oslanja, kakor piše «Petit Journal», svojo politiko na tesno sodelovanje Francije z Anglijo. _ PaapiMioi ton?« v Kafstelnu Nad 30.000 udeležencev. BOLCAN, 3. Preteklo soboto se je pričel v Kufsteinu, na tirolsko-bavarski meji, pangermanistični kongres. Prisostvuje mu približno 30.000 oseb; med temi 20.000 dijakov, ki so prihiteli iz nemških in a'vi-strijskih pokrajin in tudi iz onih delov A-merike, kjer so naseljeni Nemci. Ker je mesto premajhno za to množico koingre-siistov, so si dijaki postavili šotore na prostem v okolici. Šoitore so dale na razpolago voiaške oblasti. V Kuistein je prispelo tudi 90 godb iz Nemčije. Prisotni so tudi posebni poročevalci vseh večjih nemških dnevnikov in nekaterih inozemskih listov. V pondeljek so prispeli vi Kufstein zastopniki kulturnih drušev iz Gornj. Poadižja. Kongresisti so jim priredili burne ovacije. Kongres je pričel svoje delo šele v torek. Pred veliko špansko ofenzivo v Maroku. PARIZ, 3. De Rivera je na sprejemu delegacije častnikov barcelonske garnizije potrdil ve>st o predstojeći španski ofenzivi proti Abd-el-Krimu. Ta operacija, katere se bodo udeležile sile na suhem, na morju in v zraku, se bo izvršila v drugi polovici tekočega meseca. V Madridu se upa na naglo in sijajno zmago, ki naj prenese španske meje v Anual in Ajdir.^ Poulični boji o SMhallu Zavezniki izkrcali mornariške oddelke ! 30.600 shangaiskih delavcev nastopilo stav-I ko - Protest kitajskega zunanjega ministra j proti velesilam i SHANGHAI, 3. V mestu so izbruhnili i veliki nemiri. Mestni svet je proglasil ob-i sedno stanje. Izkrcalo se je nad 500 ameriških, francoskih in italijanskih mornarjev. V kratkem prispejo v Shanghai tudi angleški in japonski oddelki. Dokazano je, da so organizirali nemire boljše viki, ki imajo med kitajskimi vojaki mnogo propagandistov. Pred enim tednom so imeli boljševiki in Kitajci tajno zborovanje na sovjetskem konzulatu. Boljševiki •so se izjavili, da bodo napeli vse sile v svrho povzročitve novih nemirov po vsej Kitajski. Po zborovanju davkoplačevalcev so izbruhnili poulična boji. Na lice mesta so prihiteli prostovoljci in napadli demonstrante s strojnicami. Več Kitajcev je bilo uismrčenih. Prostovoljci so jih zajeli dve sto. Tudi nekoliko tujcev je bilo ranjenih. Domačini nastopajo posebno sovražno proti Japoncem m Angležem. SHANGHAI, 3. Včeraj zvečer ao kitajski dijaki napadli z revolverskimi streli inozemske pasante v bližini mestnega gledališča. Red so napravili prostovoljci, ki so imeli ob tej priliki več ranjenih. Dijaki so se umaknili po dolgem boju. Tudi v ostalih mestnih okrajih so se vršili krvavi spopadi med domačini in evropskimi vojaškimi oddelki. Celokupno shanghaisko dijaštvo je stopilo v stavko. Nemire so zanetili boljše viški agenti. LONDON, 3. Agencija Havas dobiva iz Pekinga: Kitajski zunanji minister je izročil dekanu zavezniških poslanikov noto, v kateri opozarja evropske velesile na shanghaiske icfcndente z dne 30. maja. Nota pravi, da je policija postopala z dijaki kot zločinci, kar se mora obsojati s stališča pravičnosti. Naglasa, da pada odgovornost za nemire na oblasti shan-ghaiskih koncesij in zahteva, da s*; aretirani Kitajci izpustijo na svobodo. Charcota za sodelovanje pri poizvedovanju o Amundsenovi usodi. Norveška vlada je še sklen*!a odposlali dve letali na Spitz-berge, kjer se bodo te dni začela dela raziskovalcev. Aparat' ki bodo vkrcali v petek v vojaški luki Horten, bodo prispeli na Spitzberge prihodnji teden v torek. Posvetovanja Društva narodov o Avstriji DUNAJ, 3. Danes se prične v Ženevi posvetovanje finančnega odbora Društva narodov. Na dnevnem redu je razprava o avstrijskih zadevah in v zvezi s tem razprava o nakazilu kreditnih preostankom za elektrifikacijo avstrijskih zveznih železnic. Razen zunanjega ministra Mataja se udeleži kcmference tudi generalni komisar Zhnmermann, ki odpotuje jutri v Ženevo z aeroplanom. _ Krvava drtma v Zagrebu. ZAGREB, 3. Včeraj proti večeru se je odigrala krvava zakonska tragedija v železniškem uradu na tukajšnjem kolodvoru Sava (bivšem, južnem kolodvoru). Popoldne je ner edoma prišla k železniškemu uradniku Zvonimiru Čukaču njegova žena in ga je ustrelila v prsi. Mož se je zgrudil na tla in je s poslednjimi močmi zgrabil ženo za roko, da ni mogla več streljati, nakar se je onesvestil. Umirajočega so prepeljali v l;r-'rl.*vco. Policija je napa-dalko p ?jelr '-■n odvedla v zapor. Pri zasliševanju je gospa Čukačeva, ko se je pomirila -glabljali, da bi razčistili, od kod so prišli; peljalo bi nas predaleč od našega namena. Tu bodi naglašeno, da so Sioveni gobovo prišli z Goti in z Longobardi v Italijo (glej Prokopijevo zgodovino gotske vojne in Jordanisovo kroniko gotsko). Saj smerno celo domnevati, da so se Goti i Longobardi držali le toliko Časa, dokler so dobivali pomožne čete slovenske. t n. «EMNOST» V Trstu, dne 4. junija 1925. Ni dvomiti, da je tudi mnogo doSKh SJo-veno-v ostalo v Italip, po tem ko se jo zruSilo gotsko in longobardsko gospodstvo. Saj nam kmgobardski zgodopisec Pavel dijakon poroča ne le da so z Lon-gobardi prišli v Italijo tudi Sloveni, ampak tudi da so se « Bolgari» naselili v južni Italiji v mestih Bojano, I'sernla i Sepino (gl. dr. Kos: Gradivo I. št. 164). Takozvana «Historia miscella» pripoveduje, kako so se naselili «Bolgari» v peto-mestju (Pentapolis) nedaleč od Ravene v zgornji Italiji. Kdo so bili ti «Bo4gafri*>, pa lahko sklepamo iz tega, da se je ta naselbina morala zvati «Schiavonia», zakaj znani beneški kronist Marino Sanudo govori še v XVI. stoletju v svojih zapisih *Diarii» (IV. 504) o «Schiavoniji» pri Ge-seni; a sloviti L. A. Muratori v «Annales CcsenaU. (Rev. Ita!. SS. XIV. 1092. 1109) ima zabeleženo, da je v letih 1202. in 1294. pogorela — « vitla Bulgariae», vas Bolgarija. V 13. veku je še obstojalo «bur-ghum civitatis Forlini (danes Forli) qui vo-catur Schlavonia, torej predmestje grada Forli se je zvalo Slovenija (gl. Mon. Gertn. SS. XIX. 29: Annales Mantuani; glej tudi geografski rečnik G. Štefanija pod besedo * Schia von >). Isti L. A. Muratori piše v svojih: Disser-tazioni so-pra le antichita italiane, priob-čenih v M onako vem na Bavarskem leta 1765. na str. 5., 41., 220. I. knjige, da je obstojala na Milairsčini grofija ali vojvodina bolgarska, ki ji pa ne ve točnih meja. Ako pogledamo nižje na jug, najdemo * Schia vonioi v' samem Rim«. M. Charmoy pripoveduje v sve-;: Relation de Mas'oiudy itd. (Memo5rc- deVacad.. deSt. Petersbourg VI. Serie Sck-nce? poHliques itd. II. 380) p? pepisu n." leva mesta od E, Pla.tncr-ja in drugo-v, da so za Siksta IV. (1471-84) začeli zidal' poslopja na Mart o vem poJjuj v Rimu okoli groba cesarja Avgusta ter da se je na njem naselila naselbina Dal-matincev in Albancev imenom «Schia'vo-r.ia>. Učeni Armellim pa je priobčil v * Studi in R^.Ha- IV/2 pg. 890 si. in V/l pg. 69 »s-l.: Un censim-ento dslla citta di Roma sotto il pontificato di Leone X. (Štetje Rima za časa papeža Leva X.), ki je vladal cd 1473 do 1521. V tem «censime.nto» je ccl «kvart» Rima, ki se je zvaJ «Schia-von:a» ter je obsegal okoli 165 hiš in drugih stavb. Od vse te obsežne rimske *Schiavoni!e» pa ni danes več mnogo ostalo. Skrčila se je na ulico i zagato «dcg!i S:Vavcni» okoli cerkve i gostinjca svete-g.i Jeronima S lov eno v (S. GiroJamo degii Schia voni). Pomaknimo se naprej proti jugu! Slišali smo že zgoraj, da živi še dandanes v Larino in Campobasso okroglo 5000 * Srbov«, kakor označuje «Annuario» te Slovene. Znano je, da so že od davnine sem zapuščali balkanski narodi svoja bivališča ter si iskali novih v Italiji celo z orožjem •v roki. Tako nam poroča imenovani Pavel dijakon v svoji longobardski zgodovini, da so leta 642. navalili dalmatinski Sloveni na Beneventansko ter spravili v stiske vojvoda Ajona, ki je tudi padel v tej vojni. V tem času pa je bival pri A jo nu. njegov sorodnik Raduald iz vojvodske rodbine čedajskih Longobardov, ki s s j-e moial umakniti na&iiju ter našel zavetje pri re-čenem vojvcdS. No pG smrti Ajona je stopil le-ta Raduald v z*-ezo z napadalci, dalmatinskimi Sloveni, ter se je dogovarjal ž njimi v «njihovem slo'venskem jeziku», kar mu je pridobilo zaupanje Dalmatiucev. Toda Raduald jih je prekanil in pregnal. To zgodovinsko dejstvo nam kaže, da so morali na longobardskem dvoru v Čedadu (Furlansko) dobro poznati slovenski jezik, in nadalje, ker so ga znali, jim je moral biti očivldno potreben, ali z drugimi besedami, da je bilo po"d Lcngobardi na Furlanskem toliko Slovenov, da je bil njihov jezik v rabi tudi na vladajočem dvoru. To podkreplja tezo, zgoraj že navedeno, da so Longobardi naslanjali svojo vlado na slovenske čete. Dasi so bili dalmatinski Sloveni 1. 642. poraženi, je vendar beneventsko pokrajino moralo obljudovati obilo Slovenov, zakaj še v XI. stoletju srečamo na Benevterot-skem «Slavijo», kakor je razvidno iz životopisa Anselma, kantaurijskega nadvladi-ke, ki ga je spisal Eadmer (glej Mon. Germ. SS. XIII. 139 si. in opombo na str. 143). Če stopimo v Napoli (Neapelj), najdemo v mestu kakor tudi v napolitanskem kraljestvu vse polno Slovenov koncem XVII. stoletja. Vendar je bil položaj teh Slovenov kaj krut i pomilovanja vreden. Zdi se neverjetno, da so v kulturni Italiji še koncem XVII. stoletja trgovali s sužnji, ki 'so jih lovili na vzhodni strani Jadranskega morja, kar se je večinoma vršilo od podanikov beneške republike. Če smemo verjeti p. Donatu Jelič, rodom iz Špice dalmatinske, ki je prišel v Italijo reševat svojih nesrečnih rojakov, poltem je bilo teh siromakov za tedanji čas ogromno število, a zlasti v Napoli, kjer so smatrali za poti e»bno, da zabrani jo nadal jnje doivažanje sužnjev, ker jih je bilo mesto že polno. To-obzirne dokumente priobčim posebej. En dokument o trgovini s sužnji v Kotoru 1. 1661. so že priobčili v «Archivio vene-to> 1885. XXX. sir. 164—6. A Tessier pa je priobčil v «La Scrntilla* 1889. III. st. 3. spis: Altri riscatti di schia vi a Venezia %iel secolo XVIII. — Torej celo v 18. veku. Pa ne smemo misliti, da so bili Sloveni v Italiji vedno na stopinji zaračevanega. Ne, gotovo jih je mnogo, ki so se povzpeli visoko, vendar je to težko ugotoviti, ker ®o poi/taHjančiH svoje priimke. Tako je na pr. žitviel v 18. in 19. stoletju Nikola Neri, katerega življenje je opisano v «Biografie e Ritratti degli uomini illustri della pro-vincia di Mteđiise*. III. Larino, Campobasso 1866. str. 145. si. Tu beremo, da «fu di eJoquenza somma, e di una cosi gradita pronunzia che il marche-se Lemalfr«, intimo aniico, credeva derivata dalla tskih ljudeh «z gora*. Ti so ravno, ki tvo-| sloveni veKk delež na gospodarskem žrv- zia dell'accento slavo, podehe il paese na-tio di Neri e uno di qu»ei poehi che fur ono ocčupati dagl'Illirica di Giorgio Scande-berg... e la iamtgila Neri e oritunda schia- vona». (da je bil skrajno zgovoren in imel tako prijeten izgovor, da je marki Lemai-tre, njegov intimni prijatelj, bil mnenja,, da izhaja od prijetnega slovenskega naglasa, zakaj rojstni kraj Neri-jev je eden onih maloštevilnih, ki so jih zasedli Ilirci Jurija Skandeberga... in obitelj Neri je slovenskega pokoljenja.) To nam je lep zgled, kako so imena italijanili; zakaj očitno je, da se slovenska obitelj ni pisala Neri, ampak najbrže Črnić, ali Crnojević. Istočasno je Neri tudi priča, da so se Sloveni znali tudi dvigniti. Ker gre običajna pot po morju iz Napoli v Palermo, pojdimo še mi! Danes je pozabljeno, da je glavni dej, Palermta bil — slovenski. O tem nam poroča kaka redka knjiga. Sicer je o tem že pisala mariborska «Zora», 1873. II. 304. Pa kdo danes «Zoro» čiita? Poročal je o tem tudi M. CharnK>y v svoji «Relation de Mas'oudy et d'autreis auteurs nvusui'mans "sur les- fenciens SLa-ves» (Poročalo Masodrja in drugih muslimanskih avtorjev o starih Slovanih) v Memoires (akad. petrograjska) VI. Ser. Sciences polit. itd. To. II. 297—408. Ako prelistamo arabo-sikulsko biblijoteko Mihaela Amaiti (Roma-Torino, 1880. I. 10), naletimo na prevod spisa o Siciliji, ki ga je spisal ibn-Hawgual v X. stoletju. Opisuje tudi mesto Palermo. Vsi poročajo torej, da je bil en d-el tega mesta «mesto Slovenov« (il quartiere degli Schia voni), ki je bilo znameni tej še in bolj obljudeno nego drugi palermski deli. V tem delu je bil pristan in bilo je več izvirkov, katerih vode skd tekle med njim in starim mestom. Prof. A mati dostavlja, da se da še iz dokumentov XII. veka ugotoviti, da so se zvala ena palermska vrata poleg nunskega samostana z imenom del canceUiere «vra-ta Slovenov« (porta degli Schia vi). (K-cinec v nedeljo). Pomembnost našega živ Sja za gospodarsko živlienie Trsta Sarajevska «Večernja Pošta» je objavila nedavno članek o razmerah v Julijski Krajini in posebej še v Trstu. Sarajevski list je navajal, • kolik delež je imel jugoslovenski živelj na trgovskem m gospodarskem razvoju in procvitu Trsta v prejšnjih časih. Posebno je podčrtala «Večernja Pošta* podjetnost srbske kolonije v XIX. stoletju. Na ta izvajanja v sasajeviskem glasilu je reagiral rimski list «L*Idea Nazionale». In to mestoma v strupenem tonu, ker ovaja kako neljube so mu \ane jnavedbe ifi v kaki zadregi je, ker proti stvarnim in mirnim ugotovitvam ne more postaviti stvarnih in veljavnih argumentov. Ta zadrega se kaže v dejstvu, da si «Idea N'alzicnale» hoče pomagati s podtikanjem nečesa, kar sarajevski list ni trdil. Izvajanja v «Večernji Pošti» tolmači rimski list namreč tako, kakor da bi bil sara-ievski list trdil, da vsa zasluga na trgovskem in gospodarskem procvitu Trsta gre ediiio-Ie jugo slovenskemu življu brez v«sa-kega deleža od italijanskih strani. Tako predočanje izvajanj v rečenem jugoslcven-skem glasilu je neresnično; sarajevsko glasilo ni napisalo take trditve. Zato je «L'Idea Naziona!e», računajoč na nanodno razpoloženje v italijanski javnosti, ta zgolj gospodarski predmet potisnila na politične tire, češ da Jugosloveni nočejo priznati naravnih in strategičnih mej Italije! To mora užgati vsako italijansko srce — je cčividno računal rimski list. Ta njegov pobod na politično polje je ponesrečen ravno z vidika interesov italijanske države in nje vnanje politike napram jugoslovenski sosedin ji. Trdi namreč, kako da Jugosloveni vztrajajo pri svoji trditvi, da je Dalmacija jugoslovensko ozemlje. Ta trditev da je povsem veljavna. Rimski list se sklicuje, seveda, na zgodovino, na nekdanje benečansko gospodstvo v naših krajih. Na nevarno pelje se je podala «Idea Nazionale» ponavljamo. Mi bi hoteli videti, kaj bi rekla «Idea», če bi se tudi drugi »sklicevali na zgodovino, na dejstvo, da sta bili tudi Benečija in Lombardija skozi leta pod' tujinskim gospodstvom, in če bi — po njenem uzoru — izvajali iz tega dejstva nji neprijetne zaključke glede italijanstva rečenih dveh, sedanjih pokrajin Italije! Ne morte sicer oporekati dejstva, da so v Dalmaciji ljudje gora», Jugosloveni z jugo slovenski mi rijo v tej deželi maso prebivalstva. Masa ljenju Trsta, se sklicuje «Idea Nazionale pa je, ki daja ozemlju narodno obiležje, ne!kot pričo na — našo ^Edinost«! Celo temu pa malo število priseljencev v kakem me- listu da so se zdela izvajanja v «Večeri*ji stu. Na dlani je torej vsa nesmiselnost trdi-jPošti» tako nezmiselna. da se ni hotela ba-tve v «Idea Nazionale« z ozirom na vpra- viti ž njimi, ki se sicer tako odločno bori sanje, ali je Dalmacija jugoslovensko za^ravice drugorodcev. Tudi ta trik rim-ozemlje. P-t tudi, če bi hoteli puščati na'skega lista je zgrešil svoj namen. Ravno strani vse te momente, zadostuje že dej-!naš list je že opetovano — in sicer iz pe-stvo, da je Dalmacija prisojena Jugoslaviji j resa poklicanih in dobro obveščenih trgov-s pogodbami, lri jih je podpisala tudi Ita-!skih krogov — v posebnih člankih doka- krogov zoval, kako je jugoslovenski živelj opJo-doval gospodarsko življenje Trsta. Tako je bik) in tako je tudi danes, bodi, da se lija! Izvajanja v rimskem listu bi se mogla — in v tem je piščeva neodpustna neprevidnost — tolmačiti v smislu, kakor da se , , ¥__ hoče Italija danes ali jutri izneveriti svo- j naši ljudje uveljavljajo s svojim trgovskim poslovanjem, bodi z uvažanjem svojih pridelkov in izdelkov, bodi kot kupovalci, bodi s svojim delom z glavo in roko. O tem govori vsakdanje življenje p° tržaških ulicah in po prodajalnah. Naloga modre italijanske vnanje in notranje politike Italije napram našemu življu v Julijski Kra- je m u lastnemu podpisu in sprejeti tezo v «Idea Nazionale», da Dalmacija ni jugoslovensko ozemlje! Ali se ne zaveda pisec, v kako neugodno luč postavlja vnanjo politiko svoje lastne države z mislijo na tako možnost?! V podkrepitev 'svoje trditve, da sarajev- ski list zasleduje s svojim člankom poli-! ^ 4*1*0 T. *?doce tako m se v tično tendenco, se huduje rimski Hst. ker f^™ Defontivn^ 5e a je «Večernja Pošta» ugotovila nehvalež-\Potika krutih .repr,esalf,», ka-nest napram Jugoslo venom, ki je v tem, da i1"5?0 >e bll° zaz^7e domov in je njihov jezik izključen iz uradov, šole in °.sebr^° Preganjanje, ki jo hoče «Idea Na-cerkva. Če se torej drugorodci državljani zionale, v onem svojem c anku cpravice-v Italiji pritožujejo radi take krivice, je to1™*1' ?es da tržaško prebivalstvo noče trpe- - politika. Da pa jC naš jezik ofcgl^en^^^t^Jl^r^^f^ to pa — ni politika! Cudnot se motajo pojmi v izvestnih rimskih glavah. Ali nam ne bi hotela «Idea Nazionale* odkrito povedati v kak namen se je izključil naš jezik? Ali ni narodno^političen?! Pa glejte! V svoji zadregi radi ugotovitev v sarajevskem listu, da so imeli Jugo- imelo prav nobenega deleža na zažigu na rodnega doma v Trstu. Tudi v bodoče ne bo to prebivalstvo delalo nikakih ovir stremljenju po pomirjenju med obema plemenoma, ker 'se predobra zaveda, kaj pomeni naš človek — domači in oni onkraj meje — za gospodarsko življenje Trsta: kot prodajalec in kot kupovalec! DNEVNE VESTI Dopolnilni (M no dohodke Tukajšnja kr. finančna iniendanca spore ča: Finančni minister je z ozirom na dejstvo, da je bil v zadnjih dneh roka za napoved dohodkov redi cdmere dopolnilnega davka pritok napovedovalcev velikanski, brzojavno odredil, da bodo veljale za pravočasno vložene vse napovedi, ki se predložijo do torka, 10. junija zvečer. Bedo v Istri In nje nevarnost Novinar Battara je naslikal v «PiccoIu» s pi Vtboevanjem člankov, v katerih v živih barvah opisuje sedanjo bedo v Istri, obupni gospodarski položaj prebivalritva v tej deželi. Vodilna misel v vseh njegovih izvajanjih je ta, da je sedaffiji davčni režim — posebno pa deželni in občinski — eden glavnih vzrickov za to žalostno stanje. V enem teh člankov je Battara naglas al, da je obup prebivalstva dospel že tako daleč, da se ljudstvo, ko prihaja davčni ekseku-tor, čisto nič več ne vznemirja, da se kaže povišem brezbrižno, apatično. Misli si, naj nam je vzame še to malo, kar še imaamo. Ta fatalizem ljudstva pa. je — nagjia&a Battara — bolj nevaren, nego bi bilo kako uporno gibanje. Pripetili pa so se te dni v Račjivasi (na Buzeščiaii) dogodki, ki kažejo, kako se morejo iz obupa in fatalizma razviti tudi uporna dejanja. Prišel je v vas eksekutor in ljudstvo se je postavilo proti njemu z grožnjami in tudi brahijalno silo. Podrobnejše nočemo -opisovati teh žaioctnih dogodkov, ker se nočemo izlagati nevarnosti očitanja, da hočemo s pre+rranimi ten-dencijozniim poročili izzivati razlburjemie. Omenjamo le. da je prihitelo v vjts petnajst orožnikov, da so bili uklenjeni in odvedeni v zapore dva moška in ena ženska, dočim so druge žemske zbežale v šumo. Ti dogodki, tako žalostni že sami na sebi, so še posebno pomembni in značilni še iz nekega drugega posebnega razloga. Prebivalcem Račjevasi ne morejo namreč Svodu nekdaj veselo m glja oče zvezde podgorskega občinskega komisarja Marlniča. Z j začudenjem pravimo zategadelj, ker smo sicer j pričakovali in tudi naiančno izračunali njen padec; toda po naš h računih bi morala ta j zvezda ugasniti v noči od 12. na 13. julija —i po občinskih volitvah v Podgori. Ker si nismo znali raztoimačiti tega čudne- j ga nebeškega pojava smo poizvedovali o nie-ga vzrokih pri raznih astronomih, ki so nam ! povedali, da je rad tega ugasnila predčasno Mariničeva zvezda, ker je mož pod pritiskom politične oblasti .podal odstavno kot podgorski občinski komisar. Astronom, so nam povedali, da je Marinič postal nemogoč kot občinski komisar, ker ga je sovražilo vse, kar v Podgori «leze ino grade*. Drugače jako trdo-koži mož je to .končno razumel in je izva;al iz tega posledice, ker je dobro vedel, da bo moral iti neprostovoljno dne 12. julija, ako ne gre sedaj navidezno dobrovoljno. Na Marini-čevo mesto je b!I imenovan podprefekturni uradnik g. Numis, kateremu ie bila poverjena naloga, da pripravi vse potrebno za občinske volitve, ki se bodo vršile dne 12. julija. Tako ugašajo ena za drugo luči, katere je J nekdaj prižgal na sloven-skem faSistovskem } nebu cerkovnik Pisenti in slovenski fašizem j se vedno bolj pogreza v ono brezdanjo noč j sebičnosti, iz katere je izšel. Zato pa vedno bolj žarko sveti v slovenskem ljudstvu luč pravice, poštenja in značajnosti. Prireditev ioiskeso društva pri Sv* Ivanu preneiena Z ozirom na tc, da se bo vršila v nedeljo 7, t. m. velika prireditev v Komnu, pri kateri bodo sodelovala številna naša društva, se nameravana veselica oodruž-nice ŠoLskega društva pri Sv. Ivami prenese od 7. na 14. t. m. Ta dan se bo veselica nepreklicno vršila, ker bi sicer pci teklo podružnici dovoljenje, ki je stalo mnogo truda in stroškov. Obračamo se danes ponovno do naših pevskih društev s pozivom, da ne odrečejo podružnici Sol. dr. pri Sv. Ivanu ©mojega sodelovanja, a ofcčinstvo naj poseti to dobrodelno prireditev dne 14. t. m. v polnem številu. Saj je namenjen ves dobiček naši deci — naši bodocnosdi! očitati upornega razpoloženja, da bi bili jv dobrobit _ nahujskani od slovanskih iredentističnih 4I _ . propagandi sto v in hujskačev. Je to namreč j |2 UrOuO POL flr. nEOIDOSt V 1TS1U edma vas v Ćićariji, ki se je postavila po-! SVETOKRIŠKIM POSESTNIKOM polnoma na stran , Intervenirali smo pri kr. direkciji civil- ,e v te, vasi absolutna go^danoa. če je v ^„^našega poslanca dr. tore, na te, _ z vicbkov režima _^eletu 8 V^ana, da bi do*|gU čimprejšnjo vep prišlo do takihpojavov nezaKiavolp JikVicIacijo kvot za mzlastiUv zemljiščsT Z^&r^JZ tokrišldh posestnikov,_ koder je trasi- je položaj v Istri postal najresnejši. Pre resen opomin je to vsem oidTočujočim činiteljem, naj uvažujejo pretresljivi glajs v člankih novinarja Battara in naj tudi pri nalaganju bremen postopajo previdno, modro računajoč z resničnim gmotnim položajem prebivalstva in zato tudi — čustveno. . «_ Ugašajoče zvezde Ze večkrat smo v našem listu opozarjali na dejstvo, da je fašistovska organizacija i Slovani čisto umetna tvorba, med ki bo imela 1** imeni. Toda obmorska mesta so seistavlje-na iz dveh ži'vJjev: iz Slovanov «z gona» in! kratko življenje. Pa mari ni sam ustvarit-^ Italijanov, ki so — priselivši se z latinskih obali, — prinesli s seboj čisto italrjamska imena. Sklicuje se tudi na romanske spomenike v benečanskem narečju po raznih mestecih Dalmacije. Pisec je pri teh svojih izvajanjih nepre mišljen in nepreviden, kakor smo ga opozorili že gori s primero glede Benečije in Lombardije. Nepreviden, je, ko priznava, da so v Dalmaciji «ljudje z gora» Slovani, a se ponaša s praznim italijanstvom obmorskih mestec. Pri tem pa čisto pozablja na razne dogodke, ki so se odigra'vtali pa vojni ravno po mestecih Dalmacije, posebno pa v Splitu in Šibeniku — dogodke, ki so bili v povod znanim strašnim «ref>re tega mogočnega italijanskega pokreta ponovno izjavljal, da je fašizem čisio in izvirno ita-1 jansko gibanje. Da je imel g. M-ussoIini popolnoma prav, doikazuje ravno žalostna usoda one zgradbe, ki se je imenovala slovenski fa- šizem. Na slovenskem fašistovskem nebu, ki je bilo že od samega začetka le pičlo posuto z raznimi zvezdami in zvezdicami, se tudi to pičlo številce z vsako nočjo vedno bolj krči, zakaj ni je skoraj noči, da ne bi utrnila ali ugasnila kaka prej veselo ali pa tudi kilavo migljajoča zvezda. Nič več se ne sprehaja po slovenskem fašistovskem nebu bleda luna — «Nova Doba«; zašla je menda za vedno, tam nekje za videmskimi gorami. Nič več se ne šopirita na slovenskem fašistovskem svodu Mars-Peter-neli In Jupiter-Bandelli; oba sta se pogreznila salijam» nad nedolžnim jugoslovenskim zopet v noč pozabljenja, iz katere sta izšla, življem v Julijski Krajini, posebno pa v | Pa še mnoge druge zvezde in zvezdice so ie Istri in na tržaškem ozemlju. Tu je sedaj J davno ugasnile ali utrnile, tako da postaja noč odločilno vprašanje: ali bi bili taki dogod- ol"vt>TV*-1"*rfa * vca*dno boli ki možni, če bi bil italijanski živelj v onih mestecih tako silen, kakor trdi «Idea Nazionale®?! Menda ne. Kar se tiče narodnega značaja Dalmacije govori za vsakega razsodnega človeka odločilno besedo dejstvo, ki ga priznava tudi rimski list sam, ko govori o slovan- slovenskega fašizma z vs&co nočjo vedno bolj temna in brezdanja. Ko smo se zadnjič ozirali po slovenskem ta-iistovskem nebu. smo z začudenjem opazili, da postaja n«kdaj svetla zvezda tolminskega občinskega komisarja Mrafia vedno bolj mrač- loQ| na, da vedno bolj ugaša, dokler ne popolnoma , ugasne. Še večje pa je bilo naie začudenje, ko pn»"PD . , - ^ 7 . več uzrli na fašistovskem nebesnem posredovanje »ploh m potrebno. Zato rana noya cesta Trst—Tržič (Monfalcone). Prizadetih posestnikov je približno 2000 in zgoraj omenjeni urad naleta v a na vse mogoče težkoče pri ugotavljanju parcelnih Številk in drugega. Zato pozivamo vse tiste svetokriške posestnike, ki želijo našega posredovanja, naj se javijo takoj pri referentu za go-spenja» naj se či- j vse mogoče trike in se bori dobesedno za zo-taio- Mi pa imamo tako trdno vero v zdravo go. Dvakrat mu - p ese okrog njega in ga ne spusti, ve* *kcgu naroda, da računamo z gotovostjo, da napad Vala je blokiran do 40 mm. Tedaj zbe-ne pride (in nc: da bi prišlo) tako daleč, da b; ' ži center Salusa z zogo, napad mu sledi, bram- bileširoke plasti naroda ..... izključene iz ba Vala odneha in Salus zaznamuje drugi in državnega življenja. ! ŠoL Val Pr*\de dvakrat v oster napad, — Iz Padrič. Dne 2. t. m. nas je zadela huda v zadnjem se razbije pred vratim sam. nesreča. Zapustil nas je po kratki a mučni bo- Nismo va;em taka igre zato ista ni vžgala lezni Matija Grgič BI je zvest član vseh na- preveč navzoče pubhxe. Kljub temu je nudi a ših prosvetnih društev in bil je tudi odbornik precej.pr.stno in samo športnega užitka. Četa različnih organizacij. Namestnika pa mu bomo Vala garantira za lepe uspehe na tem polju, težko našli pri Zavarovalnici goveje živine, J Sodil je g. Bizjak («Edera^). Izkušen in ruti-kjtr je opravljal več let službo namestnika ži- | mran sodnik, zato je odveč vsaxa pohvala, vinozdravn ka. Znal nam je pomagati tudi v . Občinstva precej. — S. R. najtežjih slučajih pri živini. Zapušča osem i Hazena. otrok. Bodi mu rahla zemlja, katero je tako j Tekom junija začne tečaj za sodnike hazene. ' Vse članice naj tako; javijo vse one, ki bi se dovščina, Vipava, Manče, Čehovini, Kob-dilj, Kopriva, Skopo, Dutovlje, Kreplje, Del, Repen tabor, Opčine, Prošek, Konto-vel, Barko vi je. Odhod in cilj pri PogoreJcu na Greti. Vsi oni, ki nameravajo vpisati svoje dirkače, so naprošeni, da javijo imena vsaj do 15. t. m. na najslov S. K. « Val », Barko vije 456. goreče ljubil. — Hvaležni vaščani. udeleževali tega tečaja. Podrobnosti bodo objavljene kasneje. Poziv: Pozivajo se članice: «Magdalena« * Magdalena Spodnja« in «Tabor» v Sežani da Društvene vesti — Pevsko društvo «Ilirija». Danes ob 20.30 društveni sestanek v dvorani D. K. D. Na , ... ___.. ,,.„ .. . • i , • . m • ; resi o poslana jjm pisma, dnevnem redu bližnji nastopi. Jutri ob 20. un K Društvena knjižnica: vaja. Člani, ki se ne udeležijo današnjega se-1 stanka in jutrajšnje vaje, ne bodo nastop li v Komnu. — Odbor. — Pevsko društvo ' - Barkoviie z C. s. «Ponziana» 31. V, (hazena) isti z C. s. «Salu!S» nogomet. — M. d. «Prosveta> - Trst ckie 6. t m. z U. s. triestina - Boys. Nove članice S. U. Sprejmejo se soglasno kot nove članice S. k. «Sparta» -Gorica, S. k. «Nanos» - Vipava. Salus-Val 2:0 Dve težki četi sta v nedeljo merili na trste-niškem grišču svoje moči. Težki v kombinaciji in še težji v svojih elementih. Grbec pri Valu je brezdvomno eden naših najtežjih igralcev. B^nevol in Markovič ne zaostajata za n;im. Tudi četa Salus-a ima elemente, ki prva-čijo v ivoji Aategoriji. Tekma se je v svoji kvaliteti ravnala po elementih in bila v celoti borba moža proti možu. Koinbinac.je so bile izsiljene po približni enakosti atletske vrednosti, sicer je odločal v tekmi individuj. Salus je zamogel vzdržati napad za dobo 4 junija _ _ ___________ ________ nega društva pri Sv Jakobu po dva pravo- ; bolnišnico kjer so^ ga sprejeli vi kirurgični močna zastopnika. Radi važnosti sestan.y ^ondcljck Psta bil'a p/scstavi porotnt. klo. bolnišnico, kjer se bo moral zdravrti kake | j j prećitanju obtožnice zaslišana obtoženec' tri tedne. ' in zasebna stranka Katarina Post:r. V torek ~ m ^ ~ " J so bile zaslišane mnogoštevilne priče in je bilo ■Z trZaSKe POkPSjinS prečitano mnenje izvedencev. - Postojna. (Ponovni napadi pocestnih pre- j tepačev v Postojni.) V nedeljski sievilki \ a- ^ y ^ d |dne je nast u branit.„. sega lista smo poročali o posledicah, katere . , _ ? J; 7 ' . r., 5...... i i ^ obtoženca avv. Zemaro. Zvečer je bila razpra- rodijo izzivan.a in dejansk. napadi naših zna- ,, . • _ » m • i -i- nih nasilnikov va zaključena in porotniki so se umaknili v ! posvetovalnico ob 18. uri. Ob 20.30 je bila pro-Namen strogo objektivnega poročila je bil ■ gia§ena razsodba: Obtoženec je obsojen na 3 le svarilo, kar pa niso hoteli tukajšnji gospo- lcta in j meSec ječe, na globo 360 lir, poravv darji ulice upoštevata vsled česar bomo njih . navo pravdnih stroškov in na plačilo odškod-delovanje opisovali točneje. nine zasebni stranki, ti se še določi. V nedeljo, med osmo in deveto uro proti, — Radi razpečavanja ponarejenega denarja^ večeru sta bila dejansko napadena gg. Miro Po nalogu goriške sodnije so orožn ki zaprli Vičič in Maks Šeber ml. od gg. Mafteja in Josipa Furlani-ja, ki je bil svoječasno obsojen Tribussona. Vsled energičnega nastopa g. Vi-j na dva meseca zapora radi razpečavanja po-čiča so bili napadalci kakor tudi napadena narejenega denarja. zaslišani na orožniški postaji. Napadalca sta — Za vojne invalid;. Narodno udružepje za pomoč in zaščito pohabljencev in invalidov je svoječasno ustanovilo lastno zastopstvo pri goriškem odseku vojnih invalidov v via Morelli bila — seveda izpuščena. Dovolimo si vprašanje na gosp. izrednega komisarja postojnske občine, kaj namerava storiti v varstvo tako ogroženih občanov, za št. 26 pritličje. Tja se lahko obračajo vsi po- edino, kar smemo poznati. Znan nam je tudi zakon, katerega izva'anje zahtevamo! K opazkam Maffeja in Tribussona, naj gremo v Jugoslavijo, moramo pripomniti, da je tu zemlja naših pradedov, katere ne zapustimo tudi ako pride nad nas kaj hujšega kakor sta Maffej in Tribusson. _ Prepovedana športna tekma. Poročali oddelek. Zdraviti se bo moral kake tri smo, da se je imela vršiti na binkoštno nede-tedne j I jo in v pondeljek nogometna tekma med te- — Obupen korak mlade vdove. V svo- Ipvadnim društvom -Postojna* in športnim habljenci in invalidi, Cci potrebujejo pomoči bodisi za svoje še vedno nerešene zadeve in le davčni vijak in bič pouličnega nasilja prošnje, ali pa pr: prošnjah za proteze, zdrav- * ** nišskc oglede, zdravila i. t. d- Razen tega dobe kar je kot tak odgovoren. Mi hočemo, da na? zaščitite pred temi ljudmi. Zelo dvomimo, da naj nobena članica ne manjka — Podsavezi. V svrho boljšega delovanja se v principu odobri ustanoviiev podsaveza . vuuptfn ■* "VI društvom < Adria». Nameravano tekmo je pre za goriško in eventuelno za Istro. Radi prak- »iem stanovanju v ul. Rigutti st 3 je vce- n občinski izTedni komisar. G. komisar tične izvedbe tega sklepa se bo vršil kasneje «*aj predpoldne skušala končati Z na- gi 2apomn;i da je prostor, kjer se je imela skupen sestanek z goriškimi članicami. njem 26-Ietna vdova Pavla Vecchieit, dni- tekma, last občanov postojnskih, — to — Burja — Adrija Opčine. V nedeljo 31. narica v tovarni jute pri Sv. Andreju. S je starišev nogometašev telovadnega društva maja se je odigrala na razsežnem vipavskem tem namenom je v času, ko je bila sama1 «Postojna». Razlogi, katere je g. komisar na-igrišču nogometna tekma med Burjo in S. D. doma, odprla pipo plinove napeljave v ku- j vedel kot vzrok — so smešni za tako resnega Adrija Opčine. — Vreme je bilo še precej sedla k mizi in čakala, da ji napoči moža. Razširja se govorica, da je izjavil pred-ugodno, le nekol.ko kapljic dežja je prav pn- , ^ ura n ure ko je mati;sednik tuk. fašja dr. Steckar, da ne bosta ni-merno ohladilo ozračje. i f7 , . ' _j______koli več tekmovali na označenem prostoru Ko je ob 4. uri 15 min zažvižgal sodnik za- ecchietove vrnila domov, e nasla hčer slovenski društvi. Mogoče je to v zvezi četek, je človek sodil, da bo igra v resnici za- ze nezavestno. IN a njeno prestraseino vpri^e i z odpovedjo rabe proslorov - vsaj vidi se nimiva. Napadalna vrsta Adrije je vodila žogo so prihiteli lfudje izvsosednih tsitartovanj m tako ka- ^ g komisar? — Na svidenje! prav do vrat Burje. Trije ostri streli so bili po nekdo je obvesitil o dogodku rešilno po- ' --- vratarju Burje lepo ubranjeni in s tem je bil j stajo. Zdratvaiik, ki je kmalu potem dokončan prvi in skoro da zadnji napad Adrija- j SpeJ na Jjce mesta, je Vecchietovo pO prvi šev že po prvih 8ih minutah. — Nato je pre- j pornočj dal prepeljati v mestno bolnišnico, vzela žogo nap. vrsta Burje k: je ostala odslej ' J-^ ^ ■ v ^ nevarnem stanju, stopi v nedeljo 21 v premoči, toda igra je ostala precej neodlo-' i- „a^.^__kim i Vesti iz Istre _ Herpelje. Pevsko društvo «Ilirija» na- jun.ja v Herpeljah z veli- vojni invalidi brezplačno zdravniško pomoč m zdravila v slučajn bolezni, nastale od posledic ran ali pa v slučaju bolezni, ki so v zvezi z ono, radi katere jim je bila priznana pravica do pokojnine. — V valovih Soče. V pondeljek zjutraj so zagledali delavci tvrdke Brunner, "to so dvigali zapornice pri električni centrali, v vod| mrtvo truplo približno 30 let starega moža, oblečenega v delavsko obleko. Dosedaj se še ni posreč lo dognati njegovo identiteto. Ni ravno izključeno, da bi utopljenec bil Ivan Kavs iz Soče št. 132, ki je dne 24. maia izginil neznanokam, čigar verižico in prstan pa so našli na bregu Soče, vsled česar se splošno domneva, da se je vrgel v Sočo. Je sicer malo neverjetno, da bi bilo prišlo njegovo truplo iz daljne Soče neopaženo po Soči do Podgore, vendar docela izključeno to ni, Atr je Soča v poslednjem času zelo narasla. Zveza prosvetnih društev — Ozeljftn. Proslava dvajsetletnice -Bral« nega in pevskega društva» z veliko vrtno veselico se bo vršila dne 7. junija ob 4 popoldne na vrtu g. Jožefa Špacapan na Otavi. Za ta slavnostni dan si je naše neumorno društvo izbralo lep bogat spored z vsakovrstnimi točkami in zraven tega moramo pripom-| niti, da bodo sodelovala tudi druga bratska koliko živahnejša. Napadalna vrsta Burje je j starejšo sestro, ki je bilo predamo orožni- in 0k0HCe so naprošena, naj opuste za ta dan A li - ♦ p - u i - i n rv Ni znano^ kaj je mlado vdovo privedlo in obranim programom, pod okriljem č ina in mrtva. Prvi polčas je končal 0:0. ; , . ' , ' .p , u -u «Godbenega društva». Na sporedu so za9^o- V drugem polčasu pa lahko rečemo da ni j <*? *>bupneJakora^"S f p^i starejši in mlajši skladatelji s svojimi naj-j ^^ iz bližnje oko]ice in< kar na]važne,šC, bila žoga na prostoru Burje. Igra je bila ne- j vidno iz pisma, naalov^nega na njeno boljšlmi proi2Vodi. Bratska društva iz Herpel, tudi m sen. Bombigem o spremembi — M. D. «Tabor» - Sežana - M. D. -Vi-i^?8^^ }forite šole v trgovski "vod ki šava» - Konkonel. V nedeljo dne 31. maja se ^ovarjal našim prejšnjim trgovsk.m aka- Zb5)rr;1"' — med Sežano mijam' *osel>no značilna za ta novi srednje- isioiaso goriški trgovsko-obrtni zbornici je podaljšan je podleči. Njeni gojitelji so morali daleč po do 15. t m. One trgovske tvrdke, ki se niso še 'širokem svetu in ni ga bilo človeka, da bi ji prijavile, naj store to čimprej, ker drugače 1 rešil življenje. Nič več ni cvetla in ne sadu ro-zapadejo kazni, ki jo predvideva ČL 70 kr. od- dila. manjkalo ji je delavcev. Tako je 4 leta loka-zakona od 8. maja 1924 št. 750. One tvrd-'prespalo društvo žalostno dobo. Ko pa smo ke, ki niso še prijele definitivnega potrdila o Se vrnili njeni ljubitelji na svoje domove, smo izvršeni prijavi, naj ga čimprej dvignejo pri | ga spet oživili in se ga z večjo ljubeznijo oklenili, tako da je pognalo nove mladike in je odigrala na igrišču «Tabora» in Štorjami prijateljska revanšr tekma med I. četo «Višave» m I. četo ►adla 1". 1. Opomniti je tre- i , „ - ,. , . - .. Tl ba, da je četa «Tabora» igrala s 4. rezervami. I delku ~ ed nem take vrste v celi Italiji — pa je tudi podaljšan do 15. junija t. uviuijuiu. 1 uovi/uu i.uni.uua m ba uv»i shuji|v- ' , « . .. ' ' - - rt - ^ šolski zavod ie okolnost, da bo imel dva od- m rok za vPls v Vf>"lni imenih trgovsko-obrt- in Štorjami prijateljska revansna_ nogometna deika. V ^ iz teh ^HcoVse bo priprav- ne zbcrnice. Kdor iz opravičencev se ni še bora. katera je^zpadla 1: 1, Opomniti je tre: | ^ ^ i ^cZŠL ^t^poldeljek je pričela v minut pred vrati Vala in dobil v peti minuti i 1. SVD ^Aii^'oSefi^ nedelb7 t hodo P"P«vljali in vzgajali bodoči občin- ! gonci porotna obravnava proti 51 -letnemu k gledamo vanj. oster protinapad, ki si ga je Val sam razbil. - i cestno dirko tf^štCnop-e^^apro^ ! tajniki. kvl^fic WeL "JtrTl^ ^ZTTV.rcL * a?*™* Skušal ,e popraviti in streljal z daliave 40 m \c________! Novi trdnv^i hn nK^toial W enega k?-Zltlc raneža umora, ker je dne 7. marca dite m pokusit« vsako povojno leto po dvakrat rodile zdrav in sočen sad. Letos pa ob dvajsetletnici njenega i:vljcnja je ta mladika rodila izvanredno velik in sočen sad. katerega vsi občudujemo in s ponosout je popraviti in streljal z daljave 40 m Opčine. Prošek, Gabrovec," Komen. Stanje 1 = Novi trgovski zavod bo obstojal iz . ..... . ... na vrata Salusa. Ven Sledil je v U mi. placi- DStovl ef Tom^j, OpčiTe 'kljuT^ad popravljalnega razreda in štirih letnikov. Po 192>RS tr*»l ^ ^ revolverja ubil na cesti ran strel proti Valu. Stojan ubrani. Martelanc Lonjerje^ no bošketu k SVP Iva^u Pravico z Uspehom dokončanih študijah bodo imeU ^a Po^lz Rom^is^ " Istega dne je obtoženec prisilil Postirjevega « £ Strel,atl1. Vc TaHv ^ dirkati imajo vsi društveni člani. Čas za vpis njega obiskovalci pravico do naslova trgovski jia.ae vratarja. V 21. min. prisili Salus Vala v k dirki je do 5. t. m. zvečer • —----; {—---------o*.. korner. Stojan izpade toda odbije prelahko cross industrijski ali aktuarni izvedenec in raču-S. D. «Adria». Danes ob 20. uri izredna novodja (ragioniere) in se kot taGci lahko vpi- rJ|r?ia ~ CrOSS, .SaIus^ uajde j odborova seja v navadnih" prostorih!' Ker'gre Sejo v seznam računovodij (albo dei raginieri) vraia prosta, uoi! Igra se poostri na obeh stra- ? ___a____:____j__•______K«^« l.kLn n^Aii* ShWana^amdnrSpalUS ^f0*1™^ ™ v^e h "odbornik o v neobhodno potrebi otojan zamore v 25. m v 28. min. dokazati svn- \r r te™ • * - * - ^ t. jo kapaciteto. V 30. minuti zleti žo^a /ooet H V ^nedeljo ob 5.30 zjutraj trening hazene. proti vratom Vala a najde pre^ic^Brambi: ^ P ° ^ P°lnostevllno za zelo važne in nujne zadeve, je navzočnost »ali Pa bodo lahko nadaljevali svoje študije na * " ** ^ 4 * * eni iz visokih trgovskih šol v dosego doktor- Salusa zagreši v odločnem napad« Vala svrho v kazenskem prostoru. Val strelja penaltv kavalirsko ven. Salus preide zopet v napad ki gre čez vrata (32 m.) Protinapad Vala se razbije pri vratarju, ki parira v korner ncizgub-Ijen.) Krasna kombinacija Salusa se razbije v 40 min. — drugi napad prisili Stojana do izpada. Izpada v toliko, da zamore sodnik iz-v?7gati roko-vratarja. V drugem polčasu vidimo v napadu Vala nastop Krpana Lukanca. Salus vzdrži zopet za tri minute svoj napad pred vratmi Vala n ga prisili v peti minuti v kornei. Grbec se polasti žoge in prisili s pomočjo svojih napadalcev Salus v korner, ki ostane neizrabljen. Tu je zamogel vratar Salusa pokazati dva krasna izpada. V dvanajsti minuti Salus zopet v kornerju. Igra se drži na sred. do 26. min. kjer gre žoga proti Valu. Stojan zopet reši. Zopet na igrišče. Slovenski motociklisti! V svrho ustanovitve motce PrePlasf.n skus^ s«;ti zf oddelek na ustanavljajoče« se zavodu ,ki bo 'C/ ■ č™ i- nasprotnika t „ixT„ ___■ - j", j -L i da naj nikar ne strelja. Ali Bolzan se ni dal vZ "I V T' ° uglednih.! omeh5ati in • oddal prvi strel, pod katerim Pod italijanskim občinskim zakonom ,e namreč se jc postir z' dil na ^ P besedami: služba obc.nskega tajnica ena iz ako uglednih -ru ^ i m f* t xt * • t> i . in tudi zelo dohodnih upravnih služb, za ka- ^0^0m!.Me Natoseje Bolzan pn- tero pa se zahteva tudi dobra in temeljita J ? - Sr)l ^ Ieh £ }c pred:zobiazba n|° s€ dva slrela z besedami: «Evof tu imaš! „ .. ._,, _, ! Sedaj grem zadovoljen v ječo!» In zares, Bol- — Pnjava trgovstali tvnlk gonila trgovsko- zan jc zbežal preko polta in se je še istega obrtni zbornici. Roa za prijavo trgovskih tvrdk dne javil orožn kom v Zagradu z besedami: vajenca Ivana Sponton, da mu je na postaji I kov o ter velezanimivi razstavi, a pogrešamo 7 ' ' ' 1 '" do sedaj podatkov o njeni veliki važnosti za vso Julijsko Krajino in morda za — vso Italijo. Kot je znano, je v starih pokrajinah Italije lov prost (caccia libera}: kdor ima orožni in lovski list, sme loviti, kadar in kjerkoli se mu ljubi. Ker so v star.h pokrajinah po večini izginili zajci, jerebice, srne in druga divjačina, se zabavajo «lovci» s tem, da streljajo na vse, kar nosi dlako in perje. Nočemo poudarjati, da to ni lov kot ga gojimo mL, lovci po božji milosti ki se ponašamo, da smo pravi učenci sv. Huberta. Najprej bodi povedano, da lov ni za vsakogar: daj kmetu lovsko puško v roko, pa bodi prepričan, da bo zanemarjal plug in brano, koso in srp. Morda nas kdo vpraša, kakšne koristi je lov pod zaščito starega lovskega zakona. V to svrho naj navedemo nekoliko statističnih podatkov. Lovska zakupnina znaša samo za Julijsko Krajino letnih 750 000 lir, ki se stekajo v občinske blagajne, s katerimi smejo razpolagati in ki olajšujejo davčno breme Poleg tega vzdržuejo zakupniki 733 lovskih čuvaiev. ki s svoj.mi družinami vred živijo od plače, ki jo dobivajo za svojo službo. Ako se odpravi stari lovski zakon, izgubijo občine onih 750 000 1 r in 733 družin bo pove- v Zagradu izročil eno posodo za mleko, češ da mu je njegov gospodar pred dnevi izmaCcnil eno tako posodo. Vajer.ec je to nemudoma naznanil svojemu gospodarju, ki je ves razkačen šel iskat obtoženca, da mu povrne nasilno odvzeto posodo. Postir in obtoženec sta se srečala na cesti med Zagradom in Romansom in Postir je zahteval, da mu Bolzan povrne posodo. Ker je med obema že dolgo vladalo napeto razmerje, povzročeno od nevoščljivosti, zavisti in medsebojni konkurenci, sta si bila možakarja kaj kmalu v laseh. Navzočni Postir-jev vajenec je hotel oba nasprotnika ločiti in pomiriti, toda v istem trenutku je Bolzan ne P O D LIS TEK V. J. KRIŽANOVSKA: Mož preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. SS£t "at0i Pa K ™PTtem{č™.<*>l?ž*]o: drobne trinožnike, ki sta ju napolnila z različnimi preživljajo težko dramo, ki se je odigrala pred nekaj ::Jemu1.P^eCei .?lD?mu krčevitemu gibanju, ni travami, polila z esenci jami in jih posipala z razno- stoletji, so zelo poučni. Vkljub temu. dani Karma <71> Valerij ina roka izpustila baronove. barvnimi praški. Nato p .. . . . j .----: ----—- je gospod Žerald postavil za — rrotistrup deluje m zdaj se letargično spanje ne križem sedmerosvečnik in nataknil nanj sveče iz rde- do izpremilo v — ^-J- 1— — — * 1 »••• - - - koliko časa je treba osvoboditi ne bo Ceg' MedtJm laZgatJ T^1ŠĆe7aine vonjave- zvočno himno ter mahal^nad glavo's svojim žezlom. svoietfa »riiaČ?; 1*■ Ul°mid /%trCV? Pp naročilu Črez nekaj tnenotkov se je na koncu žezla pokazal ultne in mu ^r^i T Ž°SP°d f*^ ZmOČiI baronove ki se je odtrgal in zažgal najprej sedmero- ustne in mu otiral s«ice z neko rdečo esenco; potem svećnik, a potem trave na trinožnikih, ld so se s pra- vedno neizprosna in udari krivca. Nikdo ne zbeži temu zakonu in vsak zločin skriva v samem sebi svojo ob- v «večno» Toda jaz ne morem določiti, čega voska. Postavil se je pred mizo, vzel v roke zopet sodbo in nese v bodočnost neizogibno odkupljenje. « osvo^dtt1'n ^"itnl^Z ™ ' Pf^i severu jugu, vzhodu in zapadu Mcd prtrcti sla na,la cne*a, ki je prcdslav »lega predno se ona zbudi, da mu pozivajoč na pomoč duhove elementov, nato e zarisal žensko vzhodnetfa tina roke: A^ PnJateIi. Prmesi kov- okoli mize magični krog, z umerjenim glasom zapel v roki rlvno UsitŽti eba je zazgati očiščevalne voniave. /v^n ----__i ' ____________v rOKI ravP<> «sti zlati Stopil je k postelji ter si previdno ogledal Pavla rJorisovica m Valerijo. Vezi prošlosti ju trdno drže, ker pa nista takrat • __. . - ——— pumu »»wun, Pokril z njim obličje, sketanjem razgorele v raznobarvnih plaTenTh. £ba brezumiu, v kar so ,u zapeljale strupene vonjave, s f^o DH^SmTa*^. T^^ «a P08«3"' na se )« napolnila®z oetrim, poživljajočim vonj^n. os vobodim' ^n rešTm »^ J* . » ^em'jn^ga de'laU. _ je no, k sreči ni bila doza tako vel^a a* u: ^ ^o je na ' ' spod Zerald umorila, ampak je samo v letargiji; njen organizem ^J*-. , pa je docela izčrpan m pnšla sva še o pravem času spregovoril nekaj formul predstavljal in očarujoče lepote. Držala je {^odstavek s čašo in steklenico na njem, ki sta ga ravnokar videla v Dinini sobi. — To je torej Jolanda, znamenita legendarna ciganka. Kako pa se je osmelila, da se je dala slikati s tem strašnim strupom? To je naravnost neverjetna predrznost, — je pripomnil Diomid Petrovič. Gospod Žerald je zmajal z glavo. — Ta ženska je razpolagala s tolikim znanjem, da se moram čuditi. Ta strašni strup, zmešan z drugimi tvarinami, more povzročiti tudi blagodejne in silne Črez nekaj minut se je vrnil Diomid Petrovič m 2erald m je mirno vse ogledoval, in ko je zapazil po- ronovo sobo in se odpravila v sprejemnico, kjer ju je trtost srojega prijatelja in učenca, je rekel z nasme- pričakovala Lolo, ki jo je uničila silna radovednost. ^ rft'srSJft fetd^^^t^v^si:^ hT ^, ^ k. VeSt, , Dina^ in da ie m {? vse dobro poerečilo: ko je tekoč«, izginil, v ^ n^ Z -jirstTr^^a mto N^i« ^T?"*' '".^E1110^' « * mofoi, tako nazorno mogoče rešiti, zopet pa ,e je silno razveselila, da sta Valerijino grlo, je njeno telo vzUepetaJo luSor od X Rakete S ^nda^i iftJf^ " veliki "oči proiloMii »d »danjostjo člo- baron m Valeriji živa in irta samo v kataleptičnem "" pod8"T*" 12 »andalovioe m štin veka. To staro tfnezdo in nearečn&i ki tedai vnovič stanhi. IV. V Trtrtu, dne 4, jaiS.a 1921», talo Število brezposelnih ljudi. Vprašajte nadalje, koliko krčmar)«v si je opomoglo na dežel! t»rl ^zadnjih pogonih«, ko se lovci zbirajo, da se v veseli druibi okrepčajo po naporni celodnevni hoji. — Ako zajci oglodajo trte in mlatio drevje, ako «poberejo» mladi grah in fižol, tako srnjak brusi svoje rogjlje ob mladih smre-Ikah in macesnih, ima vsak posestnik pravico jdo odškodnine. Ako se v starih pokrajinah po-jjavi redki zajec, je vsa vas na nogah in jo ube-fr-e za redko divjačino in tak pogon napravi ina njivah in nasadih več škode kot bi jo napravilo 100 zajcev; oškodovanci pa v lakom slučaju nimajo prav nobene pravice do odškodnine. Dognano je tudi, da je hektar zem-ftjišča, kjer se nahaja kaj divjačine, 7 8 lir več ivredhn >ot pa tam, kjer je ni več, oziroma kjer rje lov prost. Lovišča predstavljajo pod zaščito starega lovskega zakona ogromno narodovo premoženje, katero moramo varovati in ohraniti!!! K temu bo pripomogla lovska razstava v Gorici od 6.—20. septembra t. 1. v Gorici. Važnost te razstave pripoznava vsa Italija z moralno in denarno pripomočjo. Poljedelsko ministrstvo je v to svrho nakazalo 25.000 lir, pokrajinska uprava v Vidmu 15.000, mesto Gorica 25.000, osrednje gozdno ravnateljstvo v Rimu je obljubilo 5,—10.000 lir, tvrdka Brunner da na razpolaganje ves stavbni materijal v približni vrednosti 25.000 lir, lovski zakupniki bodo prispevali z 10—20% letne zakupnine. Vsi denarni zavodi v Gorici in po deželi so obljubili znatnih prispevkov, tako da je razstava zasigurana. Da se pokrijejo vsi stroški, ki so preračunjeni na približno 200.000 lir, bedo prispevale tudi zainteresirane občine na ta način, da bodo za eno leto plačale 20 do 25% svojih dohodkov na lovski zakupnini. Odbor ima nalog, da še posebej in osebno nabira te prispevke od županstev, in bo v prihodnjih dnevih začel s tem nabiranjem. Kako daiekosežnega pomena je ta razstava, dokazuje dejstvo, da so mnogi senatorji, poslanci in drugi odlični možje sprejeli častno odborn štvo — med njimi poslanec dr. Besednjak _ in da je Nj. E. Mussolini z navduša- oiem sprejel častno predsedstvo. Pričakovati je torej, da se zakon o zakupnih loviščih raztegne na vso Italijo in k temu bo v veliki meri pr pomogla ta lovska razstava, ki bo prva te vrste v celi Italiji. . Povedati moramo tudi, da to podjetje obsega vso Julijsko Krajino brez razlike narodnosti in da ima razven tega plemenit namen napravit velik korak naprej do zbližanja in medsebojnega poznavanja obeh narodnosti. Mi pa smo bili vedno pripravljeni ponuditi sodržavljanom »tal. narodnosti roko ▼ spravo in složno sodelovanje, pa hočemo o tej priliki zopet dokazati, da smo kulturni ljudje tu<£ v gojitvi lova in lovskega sporta. _—1— Znanost in umetnost izrabljanje zemeljske gorkote • Devetnajsto stoletje pomeni v kulturnem razvoju človeštva pravi mejnik. Dvoje iznajdb ie pognalo napredek v tehniki silovito naprej. -Ti dve iznajdb: sta: izumitev parnega stroja in izrabljanje električne energije. Naše stoletje pa se začenja v znamenju bencinskih motorjev. Vse te iznajdbe slone na principu prenosa energije. Znak energije pa je toplota. Do gor-kote pridemo potom trenja ali gorenja gorljivih tvarin. Razen te toplote imamo še soln-čno toploto in toploto naše zemlje. Človeški um se je do sedaj naučil izrabljati večinoma toplotno energijo gorljivih predmetov, kakor je les, premog, petrolej. Le v malem delu se izrabljajo danes vodne sile, ki se 5dado izpreminjati v električno in toplotno energijo. . » V splošnem pa moremo trditi, da so v naravi ogromne sile in energije, ki so še povsem J torej kot grejoče sredstvo, recimo za centra kurjavo celega mesta in za pogon par strojev. Množina energije bi seveda odgovarjala množini vode, 'ki bi jo diMvoo spuščali v prvi rov. Recimo, da bi se vsako sekundo segrelo 10 kubičnih metrov vode na 160 stopinj, potem bi znašala dnevna vrednost energij* 70 tisoč tonelat premoga Če pomislimo, da porabi vsa Švica 9000 tonelat premoga na dan, tedaj je razvidno, da bi se dalo s tako napravo zalagati velikanska mesta in velike kraie s toplotno in pogonsko energijo. Taka naprava bi bila podobna umetnemu vročemu vrelcu. Vroči vrelci pa se ponekod že izrabljajo v gonilne in druge svrhe. Že ta primera nam dokazuje, da je izrabljanje zemeljske toplote mogoče. , Seveda je treba napraviti proračun, koliko bi stala takšna naprava. Če računamo 10 zlatih mark za tonelato premoga, tedaj b: znašala vrednost dobljene energije Vx milijona mark. Recimo, da bi znašali stroški za napravo 600 milijonov mark, plačevanje obresti, amortizacija in vzdrževanje naj bi stalo 500 tisoč mark dnevno. To je sicer velika številka, toda če pomislimo, da porabi samo Nemčija letno 2 milijardi mark za premog, tedaj pridemo do sklepa, da bi bil gorenji način izrabljanja vendar vsaj za petino cenejši nego premog. To so za sedaj samo fantazije, četudi znanstvene. Važno besedo bodo pri tem imeli geologi. Pomisliti je treba, da ni naraščanje toplote v notranjosti zemlje povsod enako. 30 m za 1 stopinjo re velja za vse kraje. Na nekaterih krajih narašča toplina veliko hitreje nego po eno stopinjo na 30 m. V takih krajih bi seveda naprava manj stala, ker ne bi bilo treba vrtati take globine. Taki kraji bi bili v bližini ognjenikov. Tudi tehniki bi imeli razne pomisleke, ali se da takšen načrt tudi praktično izvršiti. En ugovor bi bil recimo ta, da ni mogoče delati pri 160 stopinjah. Kako naj torej delavci izvrše dela v podzemlju pri tako veliki temperaturi? To je sicer tehten ugovor, toda že zopet je treba poudariti, da je človeški um že več takozvanih «nemožnosti» premagal. Tako recimo niso mogli potapljači v globine morja. Meja je bila 30 m pod morsko gladino; danes pa zamorejo potapljači že preko 100 m. globoko v morju delati. Vsa dokazovanja o « nepremagljivem* vodnem tlaku se niso obnesla. Praksa je premagala teoretično ne-možnost. Velika toplotna energija, ki leži v osrčju zemlje neuporabljena, se bo v bodočnosti človeku odprla. Treba je pomisliti, da ni daleč čas, ko bo začel premog primanjkovati, a j konsum bo stalno naraščal. Pričakovati je tu- | di, da se bo človeški rod v nekaj pokoljenjih silno pomnožil. Svetu bo grozila preobljudc-nost. Kako naj zemlja preživi pomnoženo prebivalstvo, ako se ne izrabijo novi zakladi ener-gije? , Potreba bo morda že v nekaj desetletjih silila naše vnuke, da bodo začeli vrtati zemljo v svrho izrabljanja njene gorkote. ___ C petrolej, oblačila, kmetijsko orodje ter druge potrebščine. Ta zveza je leta 1920. izvozila za 89.321 ton najrazličnejših žit proti 77.929 tonam izvoženih od trgovcev. Letk 1901. in pozneje so zadruge skoro izključile trgovce od izvozničarjev, kakor nam priča predavanje, ki ga je držal Cvetko na 3. mednarodni konferenci dela. Iz tega vidimo, kako daleč je dospela zadružna organizacija na Bolgarskem. Bolgarsko zadružništvo je Šlo svojo zmerno ot in doseglo že leta 1911. 17. decembra z za-onom o reviziji zadrug svoj cilj v Centralni zadružni banki, ustanovljeni od Narodne banke in kmetske banke za Bolgarijo. Vidimo razvoj in uspeh zadružne misli na Bolgarskem. Leta 1920. je imela zadružna banka 993 zadrug kot rednih članic. Ta narod, ki je bil mučen in ponižan od Turka, si je znal dati ognjišče svojega gospodarskega snovanja. G. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Torre bine« št 19 in ul- Raffineria št 7 ima v zalogi: Vinogradniške potrebščine s Žveplo, dvakrat rafinirano in ventilirano, preiskušeno z 99.57% čistosti. Ml b UMIK efcrai v Mm g£ registrov a na zadruga z neomejeno zavezo vabi k ki se bo vršil v četrtek, dne 11. junija 1925. ob 2. url popoldne v uradnih prostorih v Trnovem DNEVNI RED: 1. Porodio načelništva. 2. Poročilo In nasveti nadzorništva. 3. Odobritev letnega računa za leto 1924. '4. Volitev načelništva in nadzorništva. 5. Slučajnosti. NAČELNIŠTVO. Opomba: Ako bi ob določeni uri ne bilo zbrano zadostno število članov, s« bo vršil občni zbor pol ure pozneje, v smislu § 35 zadružnih pravil, isti dan n bo sklepal brezpogojno ne glede na število nav-iočih. (4 45 Milo belo je neprekosljivo radi najboljših in najčistejših sestavin : dobro za vsako rabo Modro galico, angleško v vrečah po Lir 2.80 kg, angleško v sodih, po Lir 3.— kg. škropilnice, znamke ^Ferrari®, sistem «Ver-moreU, originalne «Vermorel» nam dospejo prve dni tel*, tedna. Žveplalnike, ročne in nahrbtne. Kose «Merkur», po Lir 15.30, 15.75 m 16.25, kose raznih znamk, po Lir do 12.— kov Za večja naročila popust. Umetna gntplila: 13-189S superfosfat, 40& kalijeva sol, čilski soliter. Semena trav nemškega izvora, detelje triletni;, cnkaraatne in lucerae. — Semena jesenske repe okrogle, po Lir 12.— kg, špinače po L 6 50, vse vrste poljskega, vrtnega in cvetličnega semena. Šape, okoličanake istrske in kraške raznih mer in velikosti, so ravnokar dospelb. Oni. xi so jih naročili jih lahko dvignejo v enem ali drugem skladišču. Pravi nemški biaulin zdravilo za na spolovilih obolelo živino je ravnokar dospel._ Priporočljive tvrdke DAROVI Mesto cvetja na svežo gomilo pok. Ivana Šapla iz Šturif daruje g. I. K- Lir 100.-— «Soi-skemu društvu«. Srčna hvala! Makuc Marii, Volč>'draga 143 daroval mesto venca na krsto prijatelju in botru Alojziju Kodernac 50 lir za «Šolako društvo- v Trstu in 50 lir za obrtno šolo v Vrtojbi. Denar hrani goriška uprava. BOLGARSKO ZADRUŽNIŠTVO. Kakor povsod, tako je bilo tudi v Bolgariji ljudstvo izročeno na milost in nemilost oderuhom. Ako je kateri kmet v katerikoli državi kaj pretrpel, moramo reči, da si naša Istra in Bolgarija v tem pogledu lahko dasta roko. Ako zasledujemo gospodarski razvoj te male države, vidimo da so bila pota bolgarskega kmeta dokaj težka. Posebno po osvoboditvi | Bolgarske izpod turškega jarma je občutila Bolgarija veliko pomanjkanje denarja. «De-. narja ni, kako naj živim in delam,» je tožil j kmet. Moral se je zateči k oderuhu po d«1" »v. ogromne sne in e,™,«. « ~ ~ pUčevati zanj ogromne^restK Ni bdo neizrabljene K tem silam spada brez dvoma redko, da je kmet dal 200—300% obresti. U toplota bodisi solnčna, bodisi ona naše zem- j tudi je kmet pod temi pogoji prodal celo le-Ije. že davno je mano da je notranjost naše | tino, ni^mogel zm^ovattjako težkega bre-zemlje vroča. Po Kant-Laplacevi teoriji o po- ( mena-stanku sveta je bila naša zemlja nekoč žareča krogla kakor recimo solnce. Polagoma se je zemlja ohlajevala od zunaj navznoter in napravila se je hladna skorja, ki je tista plast zemlje, po kateri hodimo in ki nam rodi. 1 a skorja je v primeru z debelostjo zemeljske krogle zelo tanka. Borina porodi«. DEVIZE Amsterdam od 990.— do 1010,— Belgija od 120 - de 132.-: Pariz 12»,- do l34 -Londan od U0. - do 120.50 ; New York od 25.65 do J4.b5; ŠpanHa oi 3a8 - do 31*2.— ; Srica od 476. do rŽ.-; Atea. |djld|> £-; B®rli« od 590. - do 593.— ; Bakarafct od 11.50 do lv.425: Praga od 7*.50 do 74. : 0«ska od 0.0340 do 0.0350; Dunaj od t.834"> do 0.0355; Zagreb od 41.— do 41.40. _ VALUTA; Avstrijce kron* od 0.0345 do 0.035^ dinarji od 40.?0 do 41.20 ; dolarji od 24.60 do 24 8" novci po 30 frankov od &6.— do 98.— fuat Ster-lingod 120,— do 120.40 Benečijske obveznice 76.—. „Adria čevlji" T - trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Vel ka zaloga raznih levljev za sport Ljudsko hranilnico in posojilnica na Kozini bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 7. junija 1925 ob 4 popoldne z običajnem dnevnim redom. (444) NAČELNIŠTVO. %%%% S Zlato, srebro« kro««, % | platin, zobovia .*» S n kupuje % 1 Zlatarna albert vm § m Trsi, Via M a zini 43 § % i1 % % ## tP dP fc&& SPtPi% cP% Pravimo Vam samo to: Predno kupite MALI OGLASI I Če je hotel živeti, se je moral spet zadolžiti. In tako je rastel dolg vrh dolga, katerega so občutili skozi dolga leta in katerega sledovi se poznajo Še danes. Se v večjo bedo je potisnilo bolgarskega kmeta leto 1877—1878. Takrat namreč hitro so se začele turške družine PRVA ŠOLA krojenja, šivanja, vezenja :n mo-disterija odpre dne 8. junija redne večerne tečaje v Via Lavatoio 5 prvo nadstropje. Ravnateljica Tiny Donda Klampferer. 739 KRČMAR z dobrimi spričevali, kavcijo in poznanjem okoliša Molino a vento — Rocol se sprejme pod ugodnimi pogoji. Nastop takoj. Pojasnila daje Tomašič, Caprin 4. 740 po osvobojenju — — —-— - w rv.^sie k*^«. . izseljevati. Bolgari so planili na posestva. Mc- Torej naša zemlja je v notranjosti vroča in ■ §čani sQ kupovali hiše in posestva. Kmetje «> ___.'__! _ ^ -.»-»(/-» t-»1 i o n n vrnfs tnasia • l____-1 •___1: _ ' _ i- „<>A Unt C<1 in m O iJl oh - --- ---------, ■ i ju — i . ,1: t sicer je jedro bržkone raztopljena vroča masa. j pf>kupili zemljo, in to več kot so jo mogli oto-- ---------1----» midim delat[ Spremenili so jo v obširne občinske paSnike. PRILIKA! Sldstiče, Ulica Carducci 22. Veli ka izbera kuhinjske posode po najugodnejših cenah. 734 Ni čuda| če se znanstveniki pečajo z mislijo, kako bi se dala zemeljska toplota izrabiti. Če se zdi na prvi pogled izrabljanje zemeljske gorkote nokaj nemogočega, je treba pomisliti, da sc je marsikaj zdelo nemogoče, kar je danes že dejstvo. Pomislimo samo na razvoj letalstva in radio telegrafi je. Torej da se povrnemo k stvari, se vprašamo, na kakšen način bi se dala izrabiti energija, ki leži v gorkem podzemlju? Vse življenje na zemlji, vsa gibanja na zemeljski površini, tekoče in gibajoče se vode (izvzemši plimovanja), valovanje vetrov, prav vse izvira iz energije solnca, ki je oddaljeno od naše zemlje 150 milijonov km. Gorkota naše zemlje pa leži jedva 5 km pod nami. Zakaj bi bilo torej tako nemogoče izrabljati to < bogastvo*? Simpionski tunel je dolg 20 km. Zidali so ga 7 let in stal je 50 milijonov frankov. Takšen tunel bi morali vrtati navpik v zemljo, kar je seveda težje. Vendar pa bi zadostovala globina 5 km. Najglobokejši rovi, ki so jih do danes v zemljo zvrtali, znašajo do 2000 m pod zemljo. Zatorej je tudi mogoče napraviti luknjo 5 km globoko. Kakšna je toplota v tisti globini, ni mogoče natančno in z gotovostjo določiti. Če vzamemo, da se za vsakih 30 m zviša toplota za 1 stopinjo, bi prišli pri 5 km globine do 160 stopinj toplote. Treba pa >e upoštevati, da narašča- postopno tudi zračni tla-'- V omenjeni globini znaša kaki 2 atmosferi. Vrelišče vode pri 2 atmosferah se nahaja pri 120 toplotn stopinji. V globini 5 km ostane torej toplotni prebitek kakih 50 stopinj. Ta prebitek bi se uporabil za izparavanje vode. V takšen rov bi mogli torej napeljati vodo, ki bi se tako močno ogrela, da bi začela naglo hlapeti. Paro je treba napeljati ven, pa imamo energijo, ki bi se dala uporabiti za pogon strojev. V principu gre za to, da se v globini izkoplje velika luknja, kjer bi se nabirala para. To bi bil nekakšen podzemeljski parni kotel. Do tega kotla vodi rov, ki bi bil napravljen v več kolenih. S pomočjo sesalk bi v ta rov napeljali vodo. radec te vode bi se dal v kolenih izrabiti, kakor izrabljamo recimo rečne vodne sile. Tako bi že ta voda gonila vodne turbine, pozneje pa, ko bi se voda ogrevala, bi že para gonila parne turbine. Spodaj v onem velikem parnem «'xotlu>». kjer bi imeli temperaturo preko 150 stopinj, bi se nabirala para, ki bi jo napeljali po drugem rovu na zemljo. Ta para, ki bi neprestano dohajala, bi se dala vsestransko uporabiti, BABICA diplomirana se priporoča. Via Ma-donnina 10/11. 732 isumc. - . . Ta tako veliki in mogočni gospodarski preobrat pa je imel marsikatero slabo stran. Kmet je prodajal svoj inventar, da je zamo-gel kupiti kos zemlje, ali pa si je izposodil denar po takrat običajnih obrestih. Ni bilo to zgolj iz ljubezni do lastne grude, ampak tudi sovraštvo do svojih tlači tel; ev je gnalo kmeta do tako nepremišljenih dejanj. Samo ako pogledamo denarai promet, ki je nastal v te> dobi, se moramo čuditi nad negospodarskim ravnanjem. Statistika je izkazala 102,158.237 pi astro v, to je skoro 24 milijonov predvojnih lir. V tej dobi je kaj cvetelo oderustvo. Ubresti 20—30—50% so bile nekaj jako navadnega, pa tudi obresti po 100—300% niso bile nic redkega. . Oderuštvo je bilo v tej dobi tako mogočno, da so imeli oderuhi po statistiki Jekimov-a iz 1. 1901. v 50 okrajih nič manj kot 300 vasi popolnoma, 450 po večini in okrog 200 deloma v svojih rokah. To je bila strahovita statistika. Ni pa še popolnoma izginilo oderuštvo. Se kraljuje, a ne več v taki meri kot prej. Pot so jim zastavile hranilnice in posojilnice, katere so dobile v Bolgariji največji odmev in razumevanje med kmeti. In to ne brez vzroka. Kajti ako pomislimo, da je oderuh zahteval poleg velikih obresti tudi gotove provizije in še druge ugodnosti, in da si je izbral za dospelost roka takšen čas, ko kmet ni :mei denarja, mu je bilo lahko pritiskati na kmeta^ Vse, kar je kmet obdelal na njivi in pridelal, je bilo last oderuha. Leto 1907. je bil dan novega dela v Bolgariji. Kmet je videl blagodejni upliv hranilnic in posojilnic ter se jih je oklenil z vso vnemo. V tej dobi zapazimo na Bolgarskem že okrog 700 zadrug po vzorcu Raiffeisen. To Število se je leto za letom večalo, tako da je v letih 1920.—22. že dosegalo njih število 2500, in sicer najrazličnejših zadrug. Vse kmetijske zadruge so danes včlanjene v mogočni organizaciji — Centralni zvezi — katera je počasi absorbirala generalno zvezo, ustanovljeno 1907. od 200 zadrug, in «kmet sko skladišče za nakup in prodajo na debelo*, ustanovljeno leta 1919. od 100 zadrug. Ta centrala ima svoje tovarne, ki se pečajo z mlinarstvom, pridelovanjem tobaka, in druge tovarne za izdelavo rožnega olja. Centrala oddaja svojim slanic««* olie soL HIŠICO« majhno, kupim za L 6 do 7.000. Ponudbe pod «Hišica» na upravništvo. 733 TEHTNICA decimalka, postavljena na trpežnem vozičku, dvigne 1500 kg, se proda v Via Cavana 14, urama. 736 V PRVAČINI, blizu železniške postaje, v prijazni legi, nudi penz^on po zmernih cenah. Naslov pri upravništvu. 737 SIDECAR Standard 10 H.P. v popolnem stanju, z elektr. lučjo, klaksonom .ampherjem, kilometersko in hitrostno mero, zadnjo sve-tiljko, se radi odhoda proda za L 7000. 2ga-njarna Bazovica 93. 738 17 LETNO DEKLE, zdravo, močno, dovršilo 6- razred, vešče jezw-w, nekoliko šivana, prosi mesta pri dobri družini, najrajše kot učenka v trgovini Cenjene ponudbe pod «Pridna» na upravništvo. ^^ DELAVCA za poljska dela iščem. Stanovanje in hrana pri družini. Pojasnila daje Padovan, Katinara (gostilna) BIRMANCI! Samo v odlikovanem fotogra-fičnem ateljeju Pietro Miani, Corso V. E. III št. 41, dob te moderne sli ce po najnižjih cenah. Porabite priliko!_ 4NDIAN-SCOUT, motorno kol* s sidecar-om 4—6 PH, zajamčeno v najboljšem stanju, komaj eno leto rabljeno, se takoj proda za ugodno ceno. Naslov: Lampe, Bač pošta Knežak (Fon*ana del Conte). 710 BABICA, avtorizirana se priporoča. Slavec, via Giulia 29. ^13 PRIZMATIČNE daljnoglede, tudi pokvarjene kupuje Hirsch, optik, via Mazzini 36, Trst. Plača dobro. 717 BREZPLAČNO očistimo stanovanja s forma-linovim parom, z Vermfaakm pa iztrebimo mrčesi, ako niso po prvi disinfekciji popolnoma uničeni kuhinjski šČurfd stenice itd. Zavod za disinfekcijo in uničevanje mrčes. Via Domenico Rossetti 2. 719 BABICA se priporoča. Via Chiozza 50, pritličje. 728 HLAPCA išče gostja Spatič na Katinari. Plača oo dotfovoru. nity tlarodna tiskarna združena s Knjigoveznico GORICA — Via C. Favetti 9. narodna knjigarna iMm s papirnico GORICA — Via G. Carducci 7. BRESČAK ANTON Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. oglejte si nalugčjo izbero pri M. STEINEH Vin Seppo 15 in 17 Vin Geppa 15 in 17 Brata CEJ slikarja GORICA — Via Ascoli 5. KOZMAN HIHA Kmečko leseno orodje in kuhinjska posoda Edini materijal za kritje streti GORICA — Via Rastelio 27. Zaloga: Trst, Via Miteno štev. 12 V. JANACH in DftUG. W >5i ft 1 KRUSlČ in SIN krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele III. 37. SULIGOJ JAKOB urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. SAUNIG BRUNO Zaloga usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, sveč, voska i. t. d. GORICA — Via G. Carducci 7. le edini vaš urar in ziaiar Alojzij Povh na Piazza Garibaidi št. 2 prvo nadstropje ANTON KOREN nasl. Zaloga stekla, porcelana in kuhinjske posode GORICA — Via G. Carducci 4. KERSEVANI JOSIP Dvokolesa, šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Cavour 9. HENRIK VOU^C mehanik in ključavničar GORICA — Via Favetti 7. Kje se dobro je in pije? I 1 -^- 1 [ i Cervo Scteht Jy ■ Gostilna „Črni orel*4 Dvorana, prenočišče, hlevi GORICA — Via S. Giovanni 6. MOIAR JOSIP Gostilna GORICA — Via Monache 11. Glavno zastopstvo za Italijo I. LEVI & C. Reka-Fiume lnseriralte« „Edinosti" Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladište pohištva tvrdko ALESSANDRO LEVI, MINZI Via Retterl it. f — Via Halcanlon It- 7-u Spalne sobe, obedne eobe. posamezni koal pohištva ^^ v veliki Izberi. OBLEK PO nem iz volnenega, angleškega blaga, kroji I. vrste po L 390.— Krojočnlca H. ZAMUDO, M ta 1. En. III. SI. 26, L Zaloga tu- In Inozemskega blaga po konkurenčnih cenah 413 Posebni popusti pri talcoj&njetnii plačilu