St. 30. V Maribora, četrtek 14. marca. Y. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na toden. vtorek. četrtek in soboto, ter velja po posti prejeman, ali v Mariboru s pošiljanjem na dom. aa celo leto 10 golrt.. za poi leta 5 pold.. M Četrt leta 2 ffold. 60 kr. — Za oznanila se pladnje od navadna ćetiristopne vrste 6 kr. če 30 oznanilo enkrat tiska. 5 kr. će se dvakrat In 4 kr. će so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se piaea štempeij za 30 kr. — Dopisi naj se izvoie frankirati. — Rolopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220 O p r a v n i s t v (t, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnici: F. S kaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 Klnlstcr tf'liluineclty lil »lovcncl. V Mariboru se je zadnji pondeljek slovesno odprla vinogradska šola. Mariborci so streljali z možnarji kakor na kaki kmetski svatovščini, so zložili po šest forintov od glave za veliko pojedino s Šampanjcem, zvečer go napravili slaboobiskan „fest-theater" in na noč nfest-ball", povabili so bili poslance, in prišla sta jim slavje veličat celo dva "mfiftvpjlš' Streniavr in Chlumcekv. Ob kratkem: vse je bilo veliko in veselo. Vse to bi nas malo brigalo. Kar se vinogradske šole tiče, znano je, da so si naši poslanci v graškem zboru vse prizadevali, da bi bila slovenska, in da je zlasti rajni dr. Prelog dokazal, kako neugodno mesto je baš „pikardija" pri Ma riboru za tako solo. Zdaj sani nemški direktor te sole kot strokovnjak priznava, da je Slovenec Prelog prav imel, — ali šolajo enkrat tukaj; vsled ambicij mariborskih klik in vsled nemške nenaravnosti kriv drugi, nego Nemci v Avstriji, taki Nemci ki so Chlumeckega posadili na stolček, kamor ne spada, Nemci, ki zatirajo jezik naših očetov v šoli in uradniji, ki imajo samo en namen pred očmi: slovenstvo noter do Adrije narodno zatreti. Narodni razpor je bolezen; ali ta bolezen izvira od krivične nemške roke, ki zasaja kol germanizacije in hegemonije v telo Slovenstva in Slovanstva. In tacemu Nemštvu moremo „bra tovsko roko" podati? Podaj jo, kdor izdajaš svoj rod, kdor veruješ medenim besedam, pa si slep, da ne vidiš, ka ti hoče glavo rezati oni, ki te boža in gladi! fKar se bode tukaj učilo, naj bode tudi stanovalcem slovanskega jezika pristopno", t. j. tudi Slovenci smejo v to šolo ho diti. Kako ste vendar milostljivi, gospod minister Torej tudi mi smemo v to šolo deca pošiljati Nij vrag! Ali mar ne plačamo krvavih davkov pri merno vsaj toliko kakor Nemci? Ali ni ta šola tis tam, kjer imamo pravico. In kdor milost deliti hoče, kjer bi moral pravico dajati in vršiti, temu se pozna, da bi rad še bolj krivičen bil, kakor je, samo da bi mogel. In kaj pa hočemo reči ua besede nemškega ministra Chlumeckega, ki je koncema čenčal, d bodo Slovenci priliko imeli tu v tej nemški šoli kulture naučti se, in od Nemcev še le naučili se, vino pridelovati. To je pač kos nemške ošabnosti in prevzetnosti, ktera meni, da je vse kar je dobro samo (»d Nemcev izšlo. A ni istina. Res so Nemci vednosti dosti storili. Ali Slovanjc vendar nismo tako brez kulture, kakor si nemški napuh domišlja. Slovenec in Slovan je preje vino pride* laval nego ga je Svab piti znal, in Slovan je z vinom tržil, ko je Nemec Še na medvedovih kožah ležal in ni imel druge „kulture" kakor meč s kterim je miroljubnega poljedelskega Slovana kulturno" uu:čeval. Vse frazo zgodovine ne izbrišejo," krivičnosti je tudi nemška. Ker je nam tudi taka tanovljena tudi z žulji slovenskega kmeta, obrt šola, ako more kaj k razcvetu vinogradstva po- nika itd. Mi ne potrebujemo dovoljenja in milosti magati, ljubša nego nobena, priporočali smo on-krat slovenskim mladeničem, naj se ne dado od-strašiti od nje. Vodila nas je pri tem misel, da Slovenci ne smemo nikjer nazaj umekniti se, nego da moramo tudi v one trdnjave zlesti in jih okupirati, ktere so proti nam zidane. Toliko o tej šoli. Ko smo 6uli, da se ta svečanost snuje in da prideta tudi minister uka in minister poljedelstva udeležit se, pričakovati smo bili opravičeni , da bode imelo praznovanje odpiranja šole značaj znanostnega, miroljubnega shoda. Saj jo vednost, znanost, šolski poduk in človečanski napredek baš ouo polje, naktcreiu se strinjamo vsi, ktero ne pozna narodnosti, ne prepira, temuč samo blagost vsega Človcčanstva. Pričakovati smo bili to opravičeni tem bolj, ker hc je svečanost obhajala blizu meje, kjer se Slovenstvo dotika nemštva, tem bolj, ker smo mislili, da ravno minister avstrijske države, ki se bode udeležil tu, nema poklica dotikati in razparavati rane narodnega razpora. Ali motili smo se. Baš minister Nj. V. našega cesarja, minister kmetijstva Chlumeckv je bil tisti, kije prišel na slovensko zemljo Slovence zasmehovat! Minister Chlumeckv jc rekel: „velike vred nosti je, da je šola ravno na tem mestu zidana, kjer se na m ej*i*) dotikamo sosedov slovcuskega jezika. Ako sta obadva roda v času tlačenja skupaj živela, z a k a j b i z d a j v času s vob o d c i u n a p redk a bojevala se m e d sel) o j ?" Ali niso te besede iz ust ministra denašnje vlade, ktera nam domače profesorje iz domovja tira, pa jima niti razloga za to povedati ueče, zasmeh Slovencev? Kakšna jc ta svoboda, ki nam je za slovenske vinogradnike in njih sine nemško šolo proti naši želji usilila? Kdo more o dcuašnji svobodi Slovencev govoriti, kterih 500.000 na Dunaji po nemški zdanji krivici niti zastopano ni? Gospod minister ima humor! Samo, da nam vzbuja tak humor vse druga čutila nego smehljaje. „Narodni razpor ni naraven, je s a ni o bolezen'' pravi minister poljedelstva. Kes je, gospod vitez Chlumeckv, narodni razpor ni naraven, je bolezen, če hočete. Ali kdo je te Ti gospod minister ji* v geografiji gotovo ndritt< imel ko ji' v šolo hodil; .sicer bi vedel, da je sl< vensko-nemika m rja dobre »Ive uri od Maribora ua sever. Staveo, Dopisi. Iz M u lil. pil lic. 10. marca. [Izv. dop.j Da se narodno društveno življenje vendar precej živahno giblje in da v leturgijo ne zapademo, zahvaliti se je BOSebno mlajšim močem, ki imajo v rokah dramatično društvo in „Sokol." Včeraj so ua „Sokolskom večeru" bile sobe čitalnične restavracije prenapolnene in „Sokolov" odbor je znal poskrbeti program, ki je izveden zadovolil sploh, davši zabavo in poduk. Humoristično berilo knjigo veza Mihelača je imelo sicer mnogo obrab Ijenih, a tudi mnogo dobrih in primernih udarcev na naše domače politično-socijalne razmere. So kolov starosta dr. Zamik je govoril o tematu „Slovenski narod na različnih voliščih". V uvodu svojega govora jc kot načelnik društvu izrekal željo, da bi ..Sokol" zopet povzdignil se do vzvišene stopinje, ktero mora po svojim poklicu m nalogu imeti, kteri nalog je: dosezati krepost in čilost na telesu in na duhu. Prehajajo na predmet govora pripovedal je humoristične anekdote in do-godbice na različnih v« d it vali po Slovenskem. Počel je z volitvami pri ogerskih Slovencih, ki volijo v poštanski zbor in obširno slikal volilni boj med Deakovccm grofom Žigrajem iu advokatom Berkom, dalje ostre boje v velevažnem mariborskem okraji, tjer je nemštvo in slovenstvo v najhujšem boji, in naš Strassburg (Maribor) Sloveuce terorizira. Za poredom oraenivši anekdote in dogodbice iz drugih volilnih okrajev, končal je govornik s pripove-danjem dveh šaljivih dogodbic iz svoje Lastne volitve (kako mu je nek hribovski volilee svojo ,,štimo" dal in kako mu je drug volilee pravil, da mu je nemogoče „vere" vzeti, ker ni niti ..kučma" ne „pruštof".) Zlasti zadnji dve so zbujale med mnogim poslušalstvom veliko veselost. — Berilo Jeločnika o ..Mlado-" iu „Stnroslovencib" je imelo mnogo dobrih, poslednje dovtipno zbada-jočih point. Za drugokrat je želeti, da se bralci v branji bolje izurijo, ker slabo branje je marsi-ktero dobro zrno v spisu zadušilo in učinek oslabilo. Čveterospevu in produkcijam „prve gorenjske pevske družbe" (sokolski pevci oblečeni kot gorenjski kmetski fantje) se ne da kaj očitati. Iz Iftllitujii. 10. marca. [Izv. dop.] (Svečanost v spomin Preširnu.) Sinoči se jc vršil komers na čast Preširnu, katerega je napravilo društvo tukajšnjih slovenskih študentov „Slovenija." Okolo osmih se je zbralo lepo število ljudi, največ seveda Slovencev, med katerimi smo videli tudi nekaj starejših tukaj stalno bivajočih rojakov. Izmed slovenskih državnih poslancev bila sta nazoča gospoda dr. Poklnkar in Rttdež. Od drugih slovanskih bratov nas je največ z dohodom počestilo Ruso v, kateri posebno radi med Slovence zahajajo; manj ko smo upali, je prišlo nih bratov. Ako kaj pomeni, naj še povem, da sta bila celo dva c. kr. komisarja nazoča. Program jc obsegal petje in govore. Pelo se prav dobro. Večina pesmi je bila Preširnovih, nekoliko smo slišali pa tudi drugih, med katerimi posebno omenjamo dve pesmi Borisa Mirana, katerim je napev komponiral Kocijančič. Šopek narodnih pesmi zvezan po Kocijančiču, kateri se bode kmalu po celi domovini pri vsaki veselici pel, tudi pri nas ni smel izostati. — Govori so se po večini raztegovali na našega ljubimca Pre-širna. Omenjala se jc doba. v kateri se je veljava tega pesnika hotela uničiti, in hvaleče je bilo rečeno, da je Stritar (kateri je tudi pri veseliti bil) rešitelj Preširnove veljave. Tudi šaljivost v govorih ni bila pozabljena. Po končanem programu začela se je prosta zabava. Kmalu so se oglasile napitnice, izmed katerih posebno omenjam ono bratom Rusom in nazočimn poslancema; napitnioa poslancema je izrekla željo naj se vkupno pošteno dela pri Slovencih, ne glede na ..stare" in „mlade." Dr. Poklnkar odgovori in obljubi, da bode izpol-noval, kar želi predgovornik. Največji učinek pa jc storila napitnioa tukajšnjega odvetnika (znanega Slovenca i g. dra. Pogačnika, namenjena slovenskim poslancem v državnem zboru. Kekel je dr. Pogačnik: ..Želim Vam, da greste domu! Pojdite domu. na Dunaji zdaj no do bos te ni<'!' Prišlo je tudi nekaj telegramov. Za stradajoče na Kranjskem B6 je nabralo «'»2 gold. pri tej veselici, katera se sme dostojno pri-vrstiti Blovesnostim prejšnjih let v slavo Preširnu. Iz Timh, 10. marca [Izv. dop.] (Pri-stojniki italijanske krone v Trstu. — Loška železnica.) Sinoči je bil v tukajšnjem gledišču Armonia maskami ples in veselica, katere čisti donesek je namenjen onim ubogim pri- stojuikom italijanskega kraljestva, ki v Trstu *ta-nujejo. V tem se zopet vidi mišljenje naših La-honov. Za domaČe siromake nimajo pomoči, pač pa za tujce. Ni se čuditi, ako se v Trstu potem godi toliko tatviu, tepcžev, umorov in ropov, kajti siromaštvo je zadnja stopinja pred zločinstvom. Za one, ki se iz Italije pritepo, skrbe naši La-honi i vso pazljivostjo, da nobeden pomanjkanja ne trpi, domaČe uboščeke pa stradati puste. Zarad te velike skrbi za italijanske državljane, ki v Trst dohajajo, se ni čuditi, da je bilo pri zadnji štetvi ljudstva v našem mestu 10.000 pri-stojuikov italijanskega kraljestva. Naših trgovcev veliko število je italijansko iu ti ljudje si iščejo skoro izključljivo služabnike iz Italije 5 Slovanu ali Slovencu ne dajejo radi služeh in ako že kateri pri kakem italijanskem trgovcu ali posestniku služi, ima od svojih tovarišev Lahov toliko pretrpeti, da mu kmalu veselje prejde do svoje službe. Tako po tem Lahi dobro izhajajo in ako že kteremu kaj pomaujka, brž mu pomagajo. V Trstu se smejo napravljati veselice za tuje držav^aue, v Ljubljani pa je vlada pobiranje pomočkov in napravljanje veselic za d o-mače stradajoče prepovedala. Glede železnice čez Predil ali čez Loko se so prepirali Tržačani. Sedaj pa so se poprijeli Loškega projekta, ker je ceneji in se bode lahko poprej izvršil. Ustanovilo se je društvo, ki bode z denarji podpiralo izdelovanje črte Loka-Trst. Ako Trst hoče obdržati svojo trgovsko veljavo, treba mu je nujno ceste za promet z avstrijskimi gorskimi deželami. Iz IlojillM- (pri Trstu) 11. marca. [Izv. dop.] Na spomin našemu pesniku Jenku, spisatelju po vseslovauskem svetu razširjene himne „Naprej", smo napravili v naši čitalnici v nedeljo 10. t. m. besedo. G. Jereb je v svojem slavnostnem govoru obilo zbranemu občinstvu razkladal veljavo in literarne zasluge slavnega pesnika S. Jenka in obrisal obširno njegovo življenje in delovanje na slovenskem slovstvu. — Igra Bob iz Kranja" se je igrala tako, da jo smemo med prve predstave našo čitalnice šteti. Izkazali so se posebno gospa Doliuarjeva, gospod Katalun (posebno je bil njegov kuplet, sestavljen iz času primernih Crneta šibajočih udarov, pohvalno sprejet), g. Resic, g. Hade.lap in gospodična Veselova. Po igri je bila tombola in ples. — Ker je predsednik čitalnice v svojem početnem govoru izrekel, da mora tudi naša čitalnica kaj storiti za stradajoče brate na Kranjskem, bodemo napravili besedo 24. t. m. v kteri se ponavlja igra „Bob iz Kranja", in ktere čisti dohodek je namenjen za stradajoče Kranjec. Vstopnina za vsakega moškega je 30 kr. Pričakujemo obile udeležbe. Iz lii*o|Mk. na Gorenjskem 11. marca. [Izv. dop.) Naš kraj hode kmalu čutil pomanjkanje na delavcih. Kakor je znano, je tukaj dosti to-varnic za žeblje, v katerih je mnogo delavcev treba. Ali izdelovanje žebljev in kupčevanjc ž njimi ne daje mnogo dobička, za to tudi delavci v tovarnicah za žeblje ne morejo dobre plače dobivati. Boljša plača se delavcem kaže pri železniških stavbah, torej popuščajo v celih tropah tukajšnji kraj in hodijo delat na železnice, in sicer, ne samo žebljarji, temveč tudi drugi krepki ljudje Spomladi bode težko delavcev dobiti za polje, naši gospodarji bodo morali s starimi ljudmi za-dovoljui biti in še te dobro plačevati. Ako žeb 1 jurski tovorničarji delavcev ne bodo mogli dobiti za sedanjo ceno, bodo seveda prisiljeni, delavce bolje plačevati: to pa bode tudi storilo, da bode cena žebljev poskočila. Zebljarski tovorničarji v našem kraji so zadovoljni, da delavci odhajajo kajti mislijo, da bode žebljarstvo več neslo, ako se ne bode več moglo toliko žebljev narejevati ko do sedaj. Upajo naši tovorničarji, da bode kmalu žebljev manjkati začelo iu po tem se nadejajo dobre kupčije. IZ Ifttre, 10. marca. (Izv. dop.j Puljska lahousko-inestjanska klika je zopet svoj latins ki patrijotizein izrazila iu po sklepu občine kega sveta tržaškim Italianissinuom svojo privrženost poročila ter jim z e-diujenje Is t rije s Tržaškim, Primorskim in Goriškim pod lahouskira pokroviteljstvom Trsta predložila. S tem agitatorssira činom je puljsko Lahonstvo izjaviti iu dokazati hotelo, da tudi ono k italijanski narodnosti spada", kakor njihovo, z rokodelskim denarjem zdr-žano glasilo „11 Pensiero" pomenljivo poudarja. Ta nesramni manifest je uajdoločnejši dokaz la-honskega tlačenja in hudobnega zatiranja, pod katerim istrijski Slovani ječć in po odrešenji iz sovražnih krempljev lahonskih zatiralcev zdihnjejo. Pa, dokler jim ti zviiačne*.i zapove dajo, nepogojno in neusmiljeno ž njimi ravnajo, slovanskemu življu sovražne iu škodljive zarote sklepajo in Slovane svojevoljno tujim narodnostim izdajajo, se brižni Istrijani ne morejo iz svoje nezavednosti zbuditi, ne svojega, dalje ncprenesljivega stališča poholjšati, niti svojega materijalnega in dušnega blagostanja povzdigniti, nego še dolže bodo potrpežljivo v revščini in malomarnosti životarili in odločitev črez svoj blagor in gorje ošabnim lahonskim usiljencem prepuščali tero, med tem ko se drugi rodovi iz mrtvila tisočletne nedoločenosti zbujajo in na potu poboljšanja svojega tužnega živobitja veselo napredujejo ter vedno bolj svojo narodno samostalnost zagotavljajo — še vedno le tuji velikosti trden podlog, na katerem se ponosno nasprotniki slovanskega naroda šopirijo in zaničljivo na zapuščeno in od njih neusmiljeno zatrto ljudstvo slovanskega plemena gledajo. Smešno pa je vendar, da si tukajšnji Lahoni domišljujejo, da je Pnlj italijansko mesto in da njegovo stanovalstvo toliko po zedinjenji z italijanskim življem lire peni; ne, gotovo ne! ker to mesto nima nobenega določenega narodnega značaja, najmanje pa ita lijanski živelj druge narodnosti pretežnje tukaj, se je veliko ljudstva različnih narodnosti zaradi vo jaškega mornarstva naselilo in Čuje se govoriti nemško, italijansko, češko, hrvaško , slovensko in mnogovrstna druga slovanska narečja; naj močnejšo preteženost pa ima slovanski živelj. Ako bojno pomorstvo v uradu in v službi najbolj nemški in laški jezik rabi, in v civilnih uradih italijanski jezik vlada, to vendar ne doka zuje, da bi tudi vse prebivalstvo zares laškega plemena bilo in tudi v resnici nije, nego vsakdo si prizadeva se taistega jezika naučiti, kateri je v uradu vpeljan iu s katerim se višjim prikupiti meni ; torej se tem Lahonom zaradi tega smeš nega postopanja tudi mornarstvo roga iu po uein škili časopisih njihovo ponudo k zedinjenju Istrije s laškim plemenom graja. — Morda ti napuhneni Lahoni menijo, da so zato Italijani, ker italijan ski govorijo in v uradu z laškim absolutizmom rospodarijo ter mislijo, da jc Pulj italijanski pp mestu blebetajo, vendar nije italijanski živelj močnejši, nego slovanski, in Pulj je tako malo italijanski, kakor Ljubljana in Maribor nemški da si tudi inestjani menijo, ker nemški govorč, da so nemškega plemena, — pa na Slovenskem ! Iz l»a. 11' marca. [Izv. dop.] Sa borske volitve še zmerom niso razpisane, kar pa nič ne preči, da se kandidati za poediuc volilne okraje iz obeh dveh taborov, narodnjaškega in magjaronskega, že sedaj postavljajo. Krdelo vladinih privržencev jc malo, in zavoljo tega vlada med njimi ne more veliko izbirati. Ce le hlače nosi in pet čeljev meri, pa je sposoben za vladnega saborskoga kandidata. Imena, ki smo jih do sedaj čuli, so res prave ničle. Ako bi se, postavimo, vladi posrečilo, da bi vse svoje kandidate v sabornico spravila, bi bil to pravi „Ježuš-marija-sabor" ! Narodnjaki bodo pa že za to skrbeli, da se naša vlada s svojimi kandidati n«! bode preveč blamirala, zavolj česar bi njim vlada šc hvaležna biti morala. — Vlada je vprašala svoje politične organe po deželi: kako v poedinih volilnih okrajih šanse za njene kandidate stoje V Odgovori na to vprašanje brž ko no niso bili naj povoljnejši, To se more iz tega zaključiti, ker Vakauovič pota in steze išče, kako bi se mogel našim narodnim vodjem približati. V ta namen i/duhtat je lisjak sledeči manever. Naprosil je več uglednih pa politično bolj neutralnih oseb, naj njejra in vodje naše naredne stranko na objede porabijo. Na ta način bi ..kakor slučajno'' 2 njimi »kup prišel. Do sedaj še ni nikogar v to past ulovil. — /namenita je njegova okrožnica na uradnike zlasti zavoljo tega, ker v njej zakonitost uaglašuic, sam pa kot glavar dežele zakonitost naj manje spoštuje. Afćra Trnskega jc dognana. On ostane veliki župan belovarski. Vakanoviču ki ga je hotel izgrizti, je bilo iz Pešte na dosta krupni način zažugano, da v prihodnje naj ne udarja več črez vojnice svojega delokroga. Bclovarska županija namreč še ne stoji pod deželno vlado, ampak še zmerom pod poverjenikom za razvojničenjo vojniške krajine Rosenzvveigom. Vakauovič sedaj z vso silo na to tišči, da se bclovarska županija tem preje iz sedanjega provizorija potegne in pod civilno upravo postavi. Prodno se to ne bode zgodilo brž ko no tudi saborske volitve ne bodo azpisane. Kakor se čuje, javil je tudi že Roscn-zvvcig vladi, da je pripraven belovarsko županijo vsak čas civilnoj upravi predati. Bclovarska županija pošlje S) zastopnikov v naš sabor. Vakauovič si domišljuje, da bo pod civilno upravo vendar mogoče, kterega tega svojih kandidatov tudi v belovarskej županiji „proturati". Telegrami v najnovejših dunajskih listih pa poročajo, da je Vakanovič ravno dobil zapoved volitve razpisati, in da jc Truski z Rosenzvveigom vred odpuščen. — Uredništvo.) Politični razgled. Najvažneja notranja novost je ta, da je po-mirjevanje s Poljaki došlo do tega, da se popolnoma razbije. — Morda pride iz tega konec dozdanjemu ustavovernemu divjemu plesu. V Peš t o, v ogerski državni zbor so obrnenc zdaj oči cele Evrope. Dogodjaji, ktere smo zadnjič omenili, ponavljajo se vedno. Skrajna levica, kteri se je tudi levica pridružila, govori in deba-tuje o malostnih stvareh vedno in vedno, tako da vlada ali Deakova stranka ne bode mogla priti do sklepanja svoje volilne postave. Levica se obrača naravnost na kralja, naj ministerstvo odpusti, ktero Ogersko pred celo Evropo smešno dela. Vladna stranka si ne ve pomagati in tudi v ustavovernih krogih takraj Litavc, kteri so s pomočjo zdaj stiskanih Dcakovccv do krmila prišli, je velika briga, kaj bode iz magjarskib ho mati j. in kako se bode pomočnica ogerska vlada rešila iz soteske, v ktero je uguana.Pravijo, da je Košut skrajni levici nasvetoval naj vladno strauko „do smrti govore". Veliki italijanski agitator in republikanec Josip M a z z i n i, ki ima toliko zaslug za zedinjenje Italije, in ki jc kljiibu mnogim svojim zmotam spoštovan zarad svoje nesebičnosti — umrl je v Pisi. Nemško cesarstvo skuša na vsako ceno Italijo pridobiti in proti Francoski naščuvati. V tem smislu deluje pruski poslanik v Kimu. Avstrija bode torej od vseh strani obkoljena s sovražniki, a naši višji krogi ne vidijo ničesa. Da se pruska v avstrijsko notranjo politiko meša, to je znano. Nesramno pa jc da mi-nisterijalni listi (kakor „N. fr. Pr«M) naravnost povedo, da Bismark prepoveduje pomnjenje s Poljaki. To je vendar čudno, tla pri nas vlada Bismark in ne ... . Razne stvari. * (O o d p r e t j i vinogradske sol e) govori inu na prvem mestu. Tu prldamo še, da županje iu drugi veljaki iz mariborske okolice, kjer BO ravno vinogradi, niso bili povabljeni. Mariborski lilister je hotel imeti „gaudiuni" sam za sebe iu za politične deklaniatorjc ki so prišli. Sicer tako ni bilo nič poljcdsljskega govora, nego dali so si političen komers. Štajerski Jcremias Kaiser-feld je nekoliko „frrrrfasungoval", miuister Strc-raayr mu je pri banketu pomagal, dr. Schrciner je izpustil en pruski izdihljaj po nemškem edin-stvu, in kjer je vse glasilo se, tudi slovenski re-genat Vrečko ni mogel molčati. Sicer so pili in eden drugemu kadili, kakor to radi imajo. — Pametno in k stvari je govoril menda edini direktor šole, g. Gothe, ki je možanee opominjal naj namena šole iz oči ne izgube in naj si iluzij ne delajo. * (16. občni zbor ljubljanske obrtniške po m agal ne družbe) je bil 10. t. m Zbor jc odprl predsednik J. N. Horak z govorom, v katerem pravi, da je družba 1. 1871 230.*25 gl. speČala, reservna zaklada znaša 7k5(> gl. 84 kr. Gotovine ni v nobenem mesecu manjkalo Vodstvo družbe je minolo leto skrbno delovalo pa vendar se stanje obrtnikov v Ljubljani ni zbolj šalo. Stavbni obrtniki tožijo, da jc premalo veselja do stavljenja v Ljubljani, trgovski obrtniki pravijo, da se malo izvaža. Mnogim se zdi po-trebuo ustanoviti konsumna in surovinska društva ker morajo deliti svoj zaslužek s kupčevalcem med producentom in konsumentom. Sploh pa je potreben popravek obrtniškega reda od 1. 18(50, da dobe ne samo dajalci dela, temveč tudi delavci postavno varstvo, kajti kapital preti iz sveta spra viti malo obrtništvo in tako občno oboženje posebno v mestih, kjer je užitninski davek velik uzročiti. — Po končanem govoru predsednika se v upravni odbor zopet volijo prejšnji udje gg Verhovc,, ltudholcer, Freiberger, in Gerber. Pre glcdovalni odbor se sestavi iz gg. Sventncr, lic gali in Ničman. Zbora se je udeležilo od 319 udov samo 56. * (Tri in dvajseta predstava drama t i č n e g a d r u š t v a) v deželnem gledališči Ij ub Ijanskem bode v soboto 10. marca. Predstav ljala se bode prvikrat k o m i čn a o p e r a ,,S cl s ki brivec" v 2 dejanjih, ktero jo po Scheuku po slovcuil g. Zabukovcc. Godba je znana kot dobra in spada v vrsto stareje v smislu Mozartovem Opera je še dnndcnes repertoirna igra na mnogih večjih glediščih in se bode gotovo tudi na slovenskem odru popolnoma udomačila. Pred opero se bode igrala tudi prvikrat izvirna veseloigra Alcšovčeva v 1 dejauji „Podlaga zakonske s r c č c." Pričakovati je, da bo obisk prav obilen, temveč ker bo to predzadnja redna predstava letošnje sezone. * (Za dve novi slovenski opereti) jc deželni odbor kranjski pred dvema letoma dvoje daril (250 in 200 gld.) razpisni. Po poročilih iz Ljubljane ni noben libreto dobil celega darila. Na podlagi razsodbe praških sodnikov jc za m u z i k o k prvi opereti „Gorcnjski slavček" (besedo od Lu jize Pcsjakovo) deželni odbor podelil darilo v znesku 250 gld. skladatelju g. Forsteru v Ljub ljani. Libreto je dobil nagrado v znesku 7."> glg. — Drugo opereto je spisal g. dekan Grabrijan pod naslovom Prepir o ženitvi", niuziko k njej je napravil g. učitelj Hribar. Ta opereta je dobila pohvalo in nagrado v znesku s O gld. * (Ljubljansko katoliško društvo) jc napravilo 10. t. m. tombolo na korist stra- 1daj oči m prebivalcem kranjske dežele. Udeležilo se jo te tombole nad 400 oseb in jc društvo tlo bilo za ljudoniili namen 275 gld. SO kr. * (Notarsko mesto) v Litiji na Kranj skem je izprazneno. Prošnje s priloženimi spričo vali, med katerimi mora biti dokaz znanja slo venskega jezika, se naj pošljejo v štirih tedni! notarski zbornici v Ljubljani. i: (Iz Postojne) se nam piše: Čitalnic naša napravi v nedeljo 17. dan t. m. veselico ktere čisti dohodki so za stradajoče sir o make na Kranjskem namenjeni. — Za kratk čas in radost je odbor dobro poskrbel, kci petji in tomboli bodo naši vrli diletantje predstav Ijali žalostno igro: „Mlinar in njegova hči." — Vse naloge igre so v dobrih rokah, torej se smemo nadejati jako zanimivega večera. Zavoljo tega in glede na dobrodelni namen, bode gotovo velika množica prijateljev vseh stanov počastila čitalnico svojo nazočnostj >. * (Iz Celja) beremo v „N. fr. Pr." tole: France Dobrila, respicijent pri finančni straži, jc že dalje časa v neugodnih razmerah živel, kar mu je pa koncem preveč postalo, zarad česa je pred nekolikimi meseci izginil in svojo ženo z dvema otrokoma zapustil. Zapuščena rodovina je po odhodu očeta še v večjo stisko prišla. Mati je šla z otrokoma v svoj domači kraj, v št. Pavel, pa tudi tam se ji jc hudo godilo, tako da se je začela bati, da ne bode dalje mogla prerediti sebe in otrok. Zarad tega gre enkrat v okrajno glavarstvo Celje, z otrokoma, pusti oba, katera sta še le eden pet, drugi sedem let stara, v prednji sobi okrajnega glavarja in — izgine kakor njen mož poprej. Otroke bodo poslali v Žužemberk na Kranj skem, kamor sta pristojna. * (D r. \V r e t s c h k o), c. kr. šolski nadzor nik, je premeten mož tudi kar se denarja tiče. On rad politikuje in rad banketira. Kadar je kje kaj tacega, glej, na gimnaziji že naprej profeso rij i in učenci vedo: Vrečko bode gotovo prišel ogledovat, če prav samo dve uri, da bo diete dobil za „ferfasungovanje" Tako je hodil z dieti kot c. kr. nadzornik v Celje, tako je „rihtig" bil tudi v pondeljek v Mariboru. * (S chonwctterju) so po poročilu „Ta gesposte" učitelji celjskega okrajnega glavarstva zarad njegovega odhoda iz Celja adreso izročili v kateri govore o Sehonvvetterjevih zaslugah izvedenji šolskih postav. Schtfnvvetter se je v dalj šem govoru učiteljem zahvalil in s o 1 z e (?) s o njega in učitelje posilile, ko je izrekel obžalo lvanje, da mu ni mogoče, več tukaj za šolo, za »olo, za ktero živi in umrje, delovati! Iies siro mak! * (Izpred s o dni je.) V Celji jc bila 8. m. obravnava proti nekemu invalidu, ki bi bil Vranskemu učitelju (g. Budni, nekedaj vnetemu narodnjaku) požugal, da mu bode „skoz okno svi nec v sobo poslal, ako ne gre iz Vranskega Nekateri so se že veselili, da bode obravnava po kazala, da sta gg. Sventncr in kaplan Geršak (vrla narodnjaka na Vranskem) onega invalida ad učitelja našuntala. V veliko žalost nekim ljudem pa se pred sodnijo ni moglo dokazati, da bi bila gg. Švcutner iu Geršak koga na g. Budno ščuvala tudi ni dokazano, da bi bil oni invalid res g. Budni žugal. * (Celje s plinom razsvetliti) je sklenil tamošnji mestni zastoji iu se pogodil z avs- rijskim plinarnim društvom ua Dunaji, da bode »revzelO razsvetljevanje mesta; za postavljanje pliuarnice bode mestni zastoji društvu prostor dal. * (Bolezen v gobcu in parkljih) se je njezdila med govejo živino v graški okolici. * (Učitelji Vranskega okraja) mislijo napraviti med seboj društvo za protistransko pt dučevanje in podporo. i: Pevsko društvo v Krškem) napravi nedeljo 17. t. m. v g. Gregorič-evih sobanah besedo s tombolo v podporo stradajOČih na Kranj skem. Program besedi je sledeči: 1) Govor. 2) Popotnik, zbor A. Nedved-ov. 3) DomoČutstvo, Čve-terospev D, Jenkov. -1) Nek dušinan vidi! zbor I) . Jenkov. 5) Božica, čvnterospcv llerines-ov U) Zvezdi, bariton-solo z zborom A. Nedved-ov 7) Veltava, zbor. napev češki, s) K slovesu, tenor Solo z glasovirom Kamilo Mašck-ov. !>) Glas do [novinski, zbor. 10) Jurček, šaljivi čveterospev II) Ma ples ! zbor dr. G. lpavie-ev. — Začetek je ob 7. uri. — Vstopnina 50 kr. Milodarnosti sc meje ne stavijo. Gotovo se bodo te veselice, ktere čisti znesek ima tako blag namen, udeležili vsi poštenjaki, kterim jc to mogoče, brez razločka stanu in političnega mišljenja. * (Prazne službe.) V stanu Primorskega nanicstiiištva služba namestniškega koncipista, evciitueluo okrajnega komisarja z letno plačo v znesku 800 gld., in za slučaj porabljenja pri na- mestnistvu v Trstu 200 gld. atan■ 5 i; S« rt 2 ž o ^ 'a © «j o rt ^ • rt 2 o rt o >-« O rt -3 3 rt > o .°° o 3 rt "O « rt 28:2 ce 2 PQ (I —TQ) |0 Mike: 5 10 15 cent. Kovan • uradno preiskan fttf/«' četiriogl. Nositeljna moč: 1 2 3 5 On«, riđ." 18 21 25 35 Nositeljna moč: 20 25 30 40 Cena, gld.: 70 80 90 100 110. tinta«tc#'•-»•«' vaa«' t Nositeljna moć: I 2 4 10 20 Cena. irld.: 5 15 55. 50 cent. SO fnt. Nositeljna moć: 40 50 7.60 60 12 70 15 IS. 80 fnt. Cf-na, gi.i.: •_'<> W 26 27.60 30. Vnar z it zirittt* z železnim obročjein in Utogi (geviliti: Nositeljna moč: 15 20 25 30 40 50 cent. Cena, gld.7 • " 150 170 200 230 300 350. Nositeljna moč: 50 60 70 80 100 cent. Cona, gld.: Nositeljna moč: Cena, gld.: 350 40U 450 120 160 200 50O 500. 800 cent. 600 O7)0 750 900. Hugiiili.v X. 4 oilip.. fabrikanti vag in utegov Naročilom proti pošiljanju denarja ali na postno poduzetje ustreže precej: (11—75) Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10. Epilepticni krč (božjast) zdravi pismeno z zdravilom, ki je že več ko sto ljudem pomagalo A. Wift. (00—2G) Linden-8trasse 18, Berlin. R. S. MIHELAČ, dozdaj knjigovez v Radoljci, preselil se je v IJ ubijano, kjer ima v židovski ulici svojo delavnico, ter se priporoča slavnemu občinstvu obetajoč pošteno, bitro in ceno postrežbo. (46—4) Kavno tu dobi izurjen knjigovezarski pomočnik pod prav dobrimi pogoji precej službo. mnmmmmimmnummmimfmm Krojaška asocijacija vis h vis Hradcckovemu mostu, Er/gersbergerjeva hiSa v I^jiiltljsiiii, Halon V i. nn«lMtro|)ji. Dovoljujem si p. n. občinstvo na uaše najnovejše modno blago za pomlad in poletje opozoriti, iu nase pripozuato elegantno in ceno delo spoštovanemu p. n. občinstvu najbolje priporočiti. Podpisani upa, da si bode asocijacija z naglo in reelno postrežbo, njej do sedaj v toliki meri skazano zaupanje tudi dalje obdržala iu pričakuje prijazna naročila. Naročila iz dežele bodemo naglo in najceneje izvršili. Z visokim spoštovanjem. \£ Predsednik krojaške asocijacije v Ljubljani. (48—3) #V«Stil A. t ♦ * 111 •; f t i. i 111 i. i: * 1 hl>* l ». F. tU » * t i l i/1 11*1 l>ima ji, ustanovljeno na vzajemnost s temeljnim kapitalom v znesku 5 liilljonov golflhiarjev« od katerih se bodeta izprva 2 mil j ona emitirala, daje vsakemu priliko, si z malimi mesečnimi plačili od 10 goldinarjev na višje tn z enokratno pristopnino v znesku 20 goldinarjev lastno hišo, posestvo, graščino itd. pridobiti. Vsako plačilo daje do prve bilance 5 peroentov obresti in je deležno vsega čistega dobička društva. Pisma o pristopa s priloženimi zneski sprejema glavno zastopstvo avstrijskega centralnega stavbnega društva: Rotliscliild & Co., Dunaj, Opernring 21, kjer bo prospekti, pravila itd. brezplačno razdavajo in razpošiljajo. U- f m Pravi prostor najboljše ure najceneje kupovati, je tovornika z« ure FIE*I1*A FltOlOfA JRot/iotthurmstrnssc, Nr, U, gctjciiHbcv dvr Wolheilc na Dunaji. Samo 40 ali 48 tihi. ?,att'r -i- z m.u piaiBem, Samo 75 ali 100 gld. Vso uro, na sekundo regulirano, ao prodajajo s 61otno gnraneijo. Samo 17 ali 18 old ,,rav angleška proftao v og*nJl po- ■ /.likuouu irODrna krunontelrnUa um 7. ilvojniiu pluit'ciii, pirtiuo i-iniiillniiiii, l veriilcu iz tahni/.liiln in iiii'i)uin \r><\. SamO 14 ali 17 Old. 1,niv »n»;l".ialoik.i •■iUii.Irasiu ura. v 9 <> niliinih, kristalimmii steklu, lino vcri/iiu i/. lalmi/.l;ii;i. usnjustint tokunt iu iiisiiicniui . U Hum Karaiitilnim lisiuiu, Samo 14 ali 18 gld. vn.iv »iia-i^sua romoiuciMioi um ° u in prince »t \Vaii-s niumoonej- icjfa kalibra s k ril talnim Iteklom, kolesjem i/, nikla v pravem, fiittem Blata; te ure imajo proti draslm prednost. tolnin,i,tekli,minijaturni format, preflno t otrnji pozlaćenti i. verižico za okolo vratu .">. 55, 7."», Album za 1'ot ogniti je /, muziko gld. H, lo. 12 do gl. lo. Tobučiiicu z uitiziko T gld. "i0 kr. Smodkamioe /. rnuziko 18 gl o;lii. Ure s trepetikeJjem lastnega izdelka s 5letno garancijo: Take, ki so vsak dan navijajo g\t\. 10, 11. 12. Take, ki se vsak H, d.in navijajo, gld. 16, 17, 18, 1<1. 20, 22. Take, ki se vsak S. dan navijajo in vsake pol ure bijejo gld. 80, :!•">. .">•"». Tako, ki se vsak 8, dan navijajo, vsako četrt ure bijejo in ure ponavljajo gld. 48, >r»o. 55. Tak Uro za pisarn Ure za kavai- uim I bile gld. nove. Cone l' .„ :> do ki se vsak mesec navijajo gld. 28, 30, 32. jiaaraice gld, 10 16, ''20. ne gld. 15, 25, 30. Velika delavnica za popravke. Stave ure, gostokrat dragi rotlovinski spo-i, se popravljajo in narejajo tako. kakor bi za popravke s oletno garancijo 10 gld. Edina in Njima zaloga pntv anglefkih str «#f K. itt K. f'iinunn7(r VMletl |i4>Mi'liiB«'arn Im«*ii€»»nuja dvorna zalagarja Nj. \'el. k.-aljiee Viktorije, kralj. Visokosti princa rValeskega in vojvode Edinburgokega, Nj. vol. sultana in Nj. Vel. kralja Portugalskega. P i smo ii a narorila se za poštni povzetek ali poslan znesek v -2-i urah store. Na posebno željo se tudi ure in veri/.iee pod povzetkom na izbir pošiljajo in za nazaj poslano denar vračuje, 4MJ Cene naše tovornioe so vedno nižje ko povsod najnižje in stojimo vedno s svojimi izdelki na vrhuncu eaaa. Vwl, ki nove naročiti žele, Vati. ki stare za nove za menjati žele, VmI, ki slabe za dobre zamenjati žele, S0 prošeni, naj se na tO firmo obrnejo. □S]S.| Staro zlato iu srebro, državni papirji, so za najvišje cene namesto plačila jemljejo. Dunaj, Tovornica za ure W. I rontiii-a Rothenthurmstrasse 9, #*#•#'## se srui'i ! V aajnovejiem času naznanjajo trgovci z igračami iu bazarji; ki si ime tovorničarji ur pri- svojujejo in celo svarila ua svitlo dajejo^ popolnem navadno ure brez vrednosti za angleške. Mnoge pritožbe, katero nam o tem dohajajo, nam dajejo povod svariti proti toni sleparstvom in |». t. občinstvo varovati škode. (3t;—i) LzdatelJ in odgovorni urednik Martin J e l o v i e k. Tiskar: F. 8 k a Z a in drogi. 87^8