254. ste lika. Ljubljana, v torek 4. novembra. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan dan iveter« izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t rij sk o-oge rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za čel Jedeh mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na d četrt leta 4 gld., za i dom računa se po 10 kr. za meseci po 30 kr. za četrt leta, — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jtdenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 Kr., če se trikrat ali veftkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in u pravništ v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". UpraVni It V U naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vae administrativne stvari Ceska šola na Dunaji ali: srednji pot ni najboljši pot. —o.— Avstrijski naši Nemci sliš jo travo rasti! Kdor tega ne verjame, naj jih opazuje! kako slišijo rasti češko, slovensko vprašanje. Češka ljudska šola v X-em predmestji, založena po društvu „Komenskem". je Brečno prebila jedno leto in je Bedaj hotela pognati jedno stebelee naprej, razširiti se v drugi razred. Takoj so Nemci slišali, da trava raste. Tako grozno jim je rast češke šole prasketala po ušesih, da so poklicali deželni šolski svet na pomoč, naj ustavi šumno napredovanje te ek-sotne rastline. Na pomoč poklicani nemški bog je res uveljavil svojo šolsko mogočnost. Ti duševni siromaki ne vedo, da je treba rastlini sok zamoriti ali pa s korenino izruvati jo, drugače le raste, naj se Se tako upije, da ne sme rasti. Bogovi so, pa tega ne vedd! Drugače naš naučui minister, baron Conrad! Tudi njemu je češka šola na Dunaji, le odkritosrčni bodimo, hud trn v peti, ali vender se mu zdi, da po pameti ne gre samo z besedo prepovedovati, da ne sme rasti, kar je jedenkrat uuejano bilo! Zato je konečno dovolil, da se otvori letos drugi razred „Komeuskega" šole. Toda, da pokaže svojo mržnjo temu češkemu nepridipravu, da mu ne vzrase čez glavo, položil j« v svoje velikodušno dovoljenje nekoliko nikotinovih slin, tako kakor delajo umetelni vrt ari i, ki bi se radi znebili sitne rastline in ki zavoljo tega tako dolgo pečkajo okolu nje, da jame hirati in sama očitno kazati, da za življenje ni pripravna! Pravični baron Courad je torej odobril priziv proti deželnemu šolskemu svetu, a odloku svojemu je primes.l ukaz, da se mora na privatni češki Šoli v diugem razredu poučevati nemščina po več ur na teden, da je to poučevanje ob svojem času dajati z nemškim jezikom in da mora učitelj, Čeh, do konca tega leta dokazati popolno znanje jezika nemškega. Očividno gleda tudi iz te naredbe moreča skrb za jedino zveličalno nemščino in kranjski oti-cijozni malarji naj tega ne izgube iz pogleda, kedar se bodo vnovič napenjali dokazati, kako potrebna je preprostemu Slovencu nemščina in kako mila je sedanjemu kabinetu! Toda v istini pa naučni minister hodi z nikotinom okolu rahle češke rastline in po našem, kakor tudi po narodnem češkem mnenji to ni prav, dokler imamo noučnega ministra za to, da skrbi, ali se šolski naši zakoni pr*v izvršujejo in tolmačijo, ali ne? Dokler otroci popolnem neso učeni svojemu materinskemu jeziku, nema se jim ubijati tujščioa v glavo, toko govorijj šolski zakoni in da je torej s poučevanjem tujega jezika k večjemu pričeti še-le v tretjem razredu, to uči celo oficijonno pedagogstvo profesorja Šukljeja! Kako je z učnim jezikom na privatnih šolah, kakeršna je „Komenskega" na Dunaji, tudi to določujejo jasno zakoui šolski; kako bi torej češki vzdrževatelji le-Čene šole morali dopuščati, da se nemščina poučuje z nemščino, to se „de lege lata" uvideti ue da ! Prav tako pa se tudi ne more zahtevati, da bi učitelj na taki Šoli moral biti izprašan iz nemščine, vsaj tako dolgo ne, dokler uči prvi in drugi razred take češke, privatne ljudske šole. Baron Conrad poslužil se je torej neosnovane absolutnosti iz razlogov političnih ! Hotel je dokazati, da se je vlani prenaglil, ko je dovolil češko šolo na Dunaji in da torej hoče očim biti šoli, kateri že „a prioria za ves svet ne bi hotel biti očetovski udan! Udaril jo je torej sedaj b svojo nemilostjo in narezal jo tako, da bode s časom in z njegovo doslednostjo izgubila svojo češko rast in pre-menila se v nemškega divjaka. Potolažiti je pa tudi hotel svoje kričeče Nemce, in dobro se je potrudil, kakor je razvidno! A kako jih je potolažil? Očitajo mu nedoslednost, očitajo mu, da ga že peče vlan-sko dovoljenje, katerega bi pač nikdar ne bil dati smel. Dokazujejo mu, da samo tako je vzraslo vprašanje češko, vprašanje narodnosti slovenske. Že iz kraja se Slovanom ne bi smelo čisto ničesar dati, ničesar dovoliti, in Slovani, tako odpravljeni drugič, tretjič, naveličali bi se trkati in mirna bi bila Avstrija, ker bi bila samo Nemcem pravična! Ker pa se dopušča, da slovanskega semena ne pobero tiče izpod neba, zato to seme vzkali in rase, ubogi Nemci morajo slikati, kako rase ta Btvarj Tako mislijo, govorijo in pišejo liberalni naši Nemci, a tako ne mi, tako razun Turkov nihče ne v Evropi! Vender pa se s tega nemškega nenaravnega čuvstvovanja in kričanja lahko posname nekaj dobrega. Boljšo metodo im»jo pač ti Nemci, nego tisti, ki sedijo v kabinetu in na deželnih predsedniških stoleh! Oni bi radi napravili „tabula rasau iz zakonika, v katerem je zapisana in slovesno proglašena jednakopravnost narodna, v katerem je narodom zajamčena svoja individuvalnost. Tako bi torej za narodne pravice Slovanov ne bilo nikjer pri nas nobene zaslombe, nikjer nobenega narodnega kaljenja! Vladni možje pa ne morejo zauikavati naše ustave, a vender delajo tako, kakor bi ne videli radi, da se razvijajo slovanske narodnosti. Zato pač pripoznavajo in dovoljujejo tu pa tam trohico jed ■ nukopravnosti, a kedar se prikaže jednakopravna terjatev le za jtuuv potencijo višji, tedaj postanejo plašni in ne pustijo več k sebi. Narodne ljudske šole bi še dovolili, a srednjih šol, tega Bog ne daj! Pred okrajno sodišče že še sm^š priti s slovensko ulogico, a v Gradci, ali celo na Dunaji, tu sam glej, kako se ti zgodi s tvojo slovensko ulogico! Kdor tako stori, ta ima sicer zakon na svoji strani in sklicuje se tudi lahko na imperatif, ki oblastvom veli, da so dosledna, zlasti dosledna! Toda to ni dopuščeno 1 Kakor hitro narodnost požene prvo stebelce in prve liste, povezne se jo s piskrom, ki nema nobene luknjice na vrhu. S tem se sicer razvoj zavira, ali pa je to pametno od tiste strani, ki mora razvoj celo pogrešavati, to je vprašanje, ki mu odgovor ugane vsak otrok. Mi pravimo: ne nehamo, dokler ne dobomo vsega, vse ali pa nič, Nhši nasprotniki menijo: nič, — zato da Vam n» treba vsega datil Tretj« pa delajo tako, da hočejo zadovoljiti Slovane in Nemce, a prav zato ne zadovoljijo nobenega. Posledice temu so naše neprestane tožbe, na nemški strani pa fu>jologični kurijozum, da se sliši trava rasti. Deželni zbor kranjski. (XIII. sej a v 10. d a n oktobra.) (Konec.) Poslanec baron Apfaltrern odgovarja jako srdito g. dr. Pokluliar-ju, posebno so ga spekla besede, da je sramota za deželni zbor, ako je poslanec tako slabo poučen, kakov baron Apfaltrern. On pravi, da si ne prisvoja izredne vednosti, a vender o tem, kar govori, ga ne bode nobeden poučeval o temeljitosti. Baron Apfaltrern pravi, da ve veliko povedati, a neče, ker neče deželi škodovati. Ako hočejo g g. poslanci slišati več, bode tudi več povedal. (Klici: Povejte! Povejte!) Poročevalec dr. Poki u kar odgovarja, da ni baron Apfaltrern niti z jednim činom dokazal po njemu prorokovane katastrofe, tedaj je jasno, da je kakor deželnega knjigovodjo tako tudi deželni odbor in deželne urade sploh brez vBacih fakt neopravičeno napal. Pri glaBovauji vzprejmo se predlogi upravnega odseka. Proti glasujejo le nemški poslanci. LISTEK. Gianettino I' Ingleso. (Nemški spisal Fran pl. G a u d y, poslovenil L P.) (Konec.) Čez nekaj sekund ie oživela pustinja. Pisk se je ponavljal, psi so priskakali. Na višini begali so sem ter tja ogoreli korenjaki in polnagi otroci ter pripogibali se čez kamnito steno in radovedno pogledovali prišlece. Kmalu potem priskakal je tudi Comino po stezi doli, mahal je s slamnikom in klical je glasno: „Le pridite, ekselenca, Gianettino je doma. On hoče govoriti z vami. Nič se ne bojte, danes je on ravno pri dobrej volji. „Jaz naj bi bo bala, in njega?" vzdihnila je bolestno Angličanka. — Kmalu potem stala je pred nizko, s srobotom in divjim hmelom okrašeno kočo, ki je bila prizidans kakor podaljšek in nastrešček k globokej podzemeljskej jami. Na pragu je Btal mlad, krepak mož v bogatej, fantastičnoj razboj-niškej obleki, na vratu mu je viselo mnogo zlatih in Brebrnih verižic, na katerih bo visele svete podobe in talismani, za pasom imel je pa dva samokresa in širok nož, okrog ledij pa opasano rudečo pasilnico in kožuhaste sandale z jermeni namesto Čevljev. Njegov pravilen in lep, če tudi od solnca obžgan obraz bo je čudo ločil od divjih in priprostih obrazov okrog stoječih tovarišev. Modre oči obBenčevale so temne nagubančene obrvi; njegovi kodrasti lasje bili so Bvitlorumeni. V rokah držal je citre in peresni tul, b kiterim je malo poprej drgnil po strunah. Poleg njega stala je prekrasna mlada žena v gorskej noši, s kakor oglje črnimi, v kite spletenimi lasmi, zibala je speče dete v poli in prela kodeljo. Drugi deček se je pa valjal pri njenih nogah. Angličanka je mirno obstala pred razvpitim roparskim glavarjem — njene prsi so se vzdigovale — usta bo zastonj iskale besed, še le nazadnje je zagnala nekatere nejasne angleške glasove. „Govorite laški, signora," odgovoril je Gianettino. „Angleški sem nekdaj znal, pa Že davno pozabil. Povejte mi v mojem jeziku, kaj hočete?" „Anglpški si govoril," — zajecljala je Britanka b povzdignenima rokama, — „in ti nosiš rudeč križec iz korald s štirimi angeljskimi glavami in peruti na prsih. Glavar bil je ves zmešan, potegnil je s prsij omenjeni križec in zaklical osupnen: „Od kod veste to, — ali je ta tisti, katerega menite ?" „Verni Bog!* zaklicala je dama, „tedaj se je uresničilo moje dozdevanje, in tako sem te zopet morala najti. Ali me ne spoznaš? Jobnnie — Johnnie! Ah ti ne spoznaš svoje nesrečne matere?" 1/ Inglese se je podrgnil po čelu z roko, potem jo je pa stegnil proti strastno k njemu planiv-Šej Ženski, kakor bi je hotel pahniti proč. Lady Penelope klečala je na tleh pred svojim izgubljenim sinom. Opomnila ga je na roparski napad v Apeninah in klicala mu je v spomin podobo njegovega očeta. Rotila ga je pri vseh svetnikih, da Poslanec dr. Moache poroča vimenu finančnega odseka v prošnji občin Bled in Gorje glede podpore za nastavljenje zdravnika v Bledu. N.isvetuje, naj se pooblasti deželni odbor, da občini Bled da 300 gld. podpore za povidigo toplic n.< Bledu, a to le tedaj, če se deželni odbor prepriča, da je občina Bled vse potrebno storilo za povz ligo toplic. Deželni glavar, grof Tburn, živo priporoča finančni ga odseka predlog, ker bo le omogočil napredek Blejskih toplic, zlasti ko bi se ondu uvela zdravilna taksa (Curt*xe). Poslanec g. Kersnik se protivi predlogu finančnega odseka in izjavlja, da bode proti glasoval. Blejska občina ne bode mogla dokazati, da je res storila, kar je potrebno, da bi se Bied uvrstil mej kopališča. Če se občini Bied dovoli prošena podpora, potem se bodo po vrsti oglašale tudi druge občine in deželni /sbor bode imel sitni posel, z-tvra-čati take prošnje. Sploh pa občini Bled iu Gorje nesti tako revni, da bi ne mogli sami skrbeti za povzdigo topl'c. Tr< ba ie, da store imoviti posestniki v teh krajih svojo dolžnost. Poslanec gosp. Krsnik nasvetuje, da se o tej prošuji prede na dnevni red. Pri glasovanji ostane predlog g. poslanca Krs nika v manjšini. Prošnja podpornega društva na Duu ijskem vseučilišči se ne usliši; g. Franju Vilharju dovoli se za izdtjo njegovih skladeb 100 gold. podpore; prošnja ribiškega društva v Ljubljani pa se ne usliši. Udovi deželnega ingrosista g. Mariji Lovšiuovi dovoli se in.ločine 120 gld. Obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani dovoli se na predlog jioslanca Grasaellija 300 gold., čipkarski šoli v Žireh pa 80 gld. podpore. Poslanec dr. Samec poroča o gradenj i ceste Od Žita na Dolenji Logatec m nasvetuje: a) Deželni odbor naroči naj iz svoje srede voljenemu odboru treh udov, da si s pomočjo zastopnikov vseh udeležencev, potem okrajnih cestnih odborov Logatec iu Idrija, dalje poročevalca deželnega odbora v čednih zadevah in deželnega inženirja, eventualno tudi dogovorno s politi no gospodsko preskrbi z ogledom na lici mesta vse potrebno informacije glede cestnih črt Sora ia llačevo iu da povo potem svoje mnenje deželnemu odboru v po sebnem poročilu. Deželni odbor pa ima potem na podlagi tega poročila ter z ozirom na tehnične, ekonomične in na razmere prometa projektiranih cestnih črt staviti v prihodnjem zasedanji svoje nasvete glede izpeljave onega načita, ki se mu boljši zdi. b) Deželni odbor se pooblašča, da v slučaji, ako s* asi i aii sklada in zustrau alternative Loga-tec-Rovte-Sora-Žir in L'igatec Rovte-Račevo-Žir doseže spoiazumljenje mej cestnima odboroma Logaškim in Idrijskim in t'idi mej udeleženimi občinami, dovoli deželno podporo v znesku 2000 gld. na kor st dotičuemu cestnemu fondu in da dovoli tudi imenovanima cestnima okrajema priklaie za dotičm . kh-d. Dohodki iz teh priklad se ne smejo porabiti za druge eestue potrebe, ampak se morajo obrestonosno ualožiti dotle, da se začne graditi nameravana cesta. c) Deželnemu odboru so naroča, da du.Žeue vse v tem oziru potrebne izvedbe in o tem v prihodnjem zasedanji deželnega zbora poroča. d) Deželnemu odboru se naroča, ako se sporazum-ljenje doseže, in ako se izpolnijo vsi postavni pogoji, da o uvrstitvi nameravane ce9te Dolenji Logatec-Rovte-Ž'r predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji postavni načrt. V^i nasveti se vzprejmo. Prošnje občin Motuik, Radence, Stari trg in Novo Mesto o cestnih zadevah izroče se deželnemu odboru v rešitev. Prošnji občini Št. Ožbald, da bi se jej dovolila razdelitev v dve občini, se ne ustreže in opozori se občina, naj počaka, da stopi v veljavo novi občinski zakon. V odbor za pregled cestne črte Žir-Logatec se izvolijo gg.: Faber, LavrenČič in dr. Samec Potem se seja sklene. So li občine dolžne pobirati davke? Upravno sodišče je 31. oktobra t. 1. izreklo razsodbo velike principijelne pomembe. Vprašanje, so li občine v prenesenem delokrogu dolžne pobirati direktne davke — predmet, S k ter i in se je češki deželni zbor vsled raznih njemu poslanih peticij zadnje desetletje pogosto bavit, se je resilo na priziv mestne občine Kariinske (Karolinenthal) zailoji dan minulega meseca pri upravnem sodišči. Imenovana občina je meseca okfob.u 1882 okrajnemu glavarstvu naznanila, da bo z dnem 31 decembra 1882 pobiranje državnih davkov ustavila; okrajno glavarstvo v Kailiuu naj tedaj ukrene potrebne korake. Upravne oblastnije, v zadnji vrsti ministerstvo notranjih zadev, so pa ukrenile, da je ob ina zavezana davke pobirati. Te oblastnije so navajale v dokaz te dolžnosti §§. 115 in 29 češkega občiuskega reda, vsled katerih so oko'u 1850 leta izdani ukazi finančnega m-nisterstva in pouki zastrun pobijanja davkov še zdaj zakonito veljavna določila. Pritožba Karlinsko občine pa ugovarja, da se je zakonita dolžnost pobiranja davkov občinam po določilih začasnega občinskega zakona 1849 leta (§. 126 in 128) sicer naložila, da se je pa ta zakon po občinskem redu 1864 leta razveljavil in da se toraj tudi imeuovani finančnega mimsterstva ukazi, kateri so bili le poučni predpisi, izgubili svojo veljavno moč. Dolžnost pobiranja davkov se pa v občinski red 1864 leta ni vsprejelu. Po obiavnavi, pri kateri sta zastopala občiuo dr. Karol Dostal, ministerstvo tiotranjib zadev pa dvorni sovetnik vitez Ilelm, je upravno sodišče pod I predsedstvom grofa BeJcredija izjavilo, da se mora j izdani roinisterski ukrep preklicati. V razsodbi se navajajo kot bistveni uzroki: Po §. 29. Ctskega občinskega reda določujejo obseg prenesenega delokroga splošni zakoni, razun teb pa še deželni. Zdaj pa nemarno niti splošnega, niti deželnega zakona, kateri bi govoril o pobiranji davka v prenesenem dtlokrogu. Imeuovani upravni uk;i..i pa neso niti splošni niti deželni zakoni iu se opirajo na začasni občinski zakou 1849 leta, kateri je takrat zgubil veljavo. Po §. 115 Češkega občiuskega reda so ne more sklicevati na veljavnost paragrafa 128 začasnega občinskega zakona, ker je ta zakou vsled občinskega reda 1864. leta izgubil svojo pravno moč. B. Politični razgled. Notranje dežele* V Ljubljani 4. novembra. Ministerstvo vnaujih zad^v bode delegacijam predložilo piedloge o reformi kouzulstva. Po naj popusti to sramotno početje, — ter naj gre za njo — na bogata posestva na Irskem. Ropar je vedno molčal. Ko je pa razumela Peppine., ki»ko hoče odpeljati njenega moža, skočila je z vso strastjo razdražene Napolitanke mej moža in jokajočo mater. „Kaj bo pa z menoj?" kričaia je, „kaj z mojimi otroci V Zapustiti nas hočeš, prodati nas V Nesreča naj zadene ono žensko, ki hoče ločiti naju." „Le mirno Peppioa," odgovoril je soprog. Kdo govori o tem, da bi jaz zapustil Italijo. Signora, tu stoji moja žena, tukaj sta moja otroka, — moja srčno ljubljena dečka. Vaši denarji ju ne odvagajo. Da bi jih vzel soboj — na to misliti ne morete, — moja žena bi umrla daleč od svoje domov.ne — mej temi mrzlimi in imenitnimi ljudmi. — Ona je roparjeva hči — roparjeva žena. Jaz sam ne bi mogel prenesti tega. Že petnajst let ste jokali za menoj umršim, — mislite Še dalje, da sem res mrtev. — Vse to imejte za sanje. Jaz sem tukaj Bvoboden, svoboden, kakor orel v zraku, — tam ne, ne. — In vi ste moja mati, moja prava mati, ki me je dojila. u Iu obrnil se je proč od matere, ki jo od žalosti omedlela, in zakril je svoj obraz. Na jedenkrat se je pa vzdignil iu pianil je v gozd, kakor ne bi mogel dalje prenašati tega prizora. Peppina je vzdignila s pomočjo roparjev omedlelo tujko. Njeno spremstvo jo je odneido nazaj v Riofreddo. Čez pol leta je umrla od žalosti v samostanu angleških gospodičin v Rimu. O daljnej osodi Gianettiua molči zgodovina. Da je kmalu potem zapustil Rimske gore, to je gotovo — najbrž se je obrnil na jug na Abruce, kjer morda še zdaj biva, morda pod tujim imenom Mnogo ljudij, ki mislijo, da se čudni ljudje iu Čudni dogodki morajo tudi čudno končati, pa trdi, da se je Gianettino vender pozneje na boljše premislil in podal se na Irsko, ter je zdaj bogat vlastelin in član parlamentu, kjer se zdaj proti „orangeroen-om ravno s takim pogumom in spretnostjo bori, kakor proti papeževim strelcem. Jaz za se smatram to za laž. vekšala *e bode plača konzulski)m funkcionarjem, nadalje bodo konzuli vsak mesec inorJi poročati o trgovinskem položaji in ta poročila se bodo objavljala Poročila o falimentih se ne bodo pošiljala kakor do zdaj samo vladi, ampak tudi veletržcem, kateri to žele. Državni zbor se snide takoj po sklepu delegacij. Čaka ga obilo dela. Rešiti bode moral pristojbinski zakon, civilni pravdni red, delavski red, zakon o regulaci)i galiških rek iu opravilnik zbornice poslancev. Ker bode čas zborovanja kratek, ne pride nov kazenski zakon na vrsto, ravno tako se bode odložilo tudi nekaj davčnih predlog. Ce.tkl namestnik baron Kraus je poklican k cesarju v Gddollo, da bode poročal o položaji na Češkem in o poslednjem zasedanji deželnega zbora. Štedllna komisija še živi. Morda se še kdo spominja, da se je kmalu potem, ko so avto-uomisti dobili veČino v državnem zboru osnovala ta komisi|a. T-krat se je mnogo obetalo od nje, potem se pa leta in leta ni ničesar culo Mislili smo, da je morda umrla mirne smrti. Kar prinese „Bohe-miaw vest, da je ta komisija že izdelala svoje predloge in o njih poročala naraviiost cesarju. Predlogi so neki dvoje vrste. Prvi so taki, ki jih vlada more izvesti brez dovoljenja parlamenta, za poslednje je pa treba privoljenja postavodavnih zastopstev. Prvi zadevajo samo neznatne premene in bi se ž njimi dost> ne pr.branilo, po poslednjih bi se pa moralo opustiti mnogo uradov. Ti bi baje mej uradniki utegnili vzbuditi veliko nezadovoljnost, zato se pa te važne premembe tudi po Časnikih ueso objavile. Viiaiiij«* države. Francoski ministerski sovet je sklenil na predlog trgovskega ministra nastaviti izvenparlamen-tarno komisijo, ki bode posvetovala se o pripravah za svetovno razstavo. Predsednik jej bode Antonie Proust. Izid vseh volitev za nemški državni zbor je sedaj oficijalno znan. Izvolj Miih je: 69 konservativcev, 32 jih pa pride v ožjo volitev; 95 katolikov, 14 jih pride v ožjo volitev; 24 kand datov državne stranke, 11 jih pride v ožjo voltov; 35 narodnih liberalcev, 48 jih pride v ožjo volitev; 31 kandidatov svobodomiselne stranke, 47 jih pride v ožjo volitev; 9 socijalnih demokratov, 23 jih pride v ožjo volitev; 16 Poljakov, 4 piidejo v ož o volitev; 2 kandidata ljudske stranke, 6 jih pride v ožjo volitev; 14 Alzacijcev, 1 pride v ožjo vol tev. Vseh ožjih vol tev je torej 97, ki se bodo hitro vršile, v Vra-tislavu že 6. t. m. v Berolinu pa 13. t. m. Poprei je bilo v državnem zboru 53 konservativcev, 106 katolikov, 24 poslancev državuo stranke, 45 narodnih liberalcev, 100 poslancev svobodomiselne stranke, 13 socijalnih demokratov, 18 Poljakov, 9 poslancev ljudske stranke, 14 Alzacijcev in 6 Hanoverancev. Kakor se vidi jo največ izgubila svobodomiselna stranka, pridobili so pa konservativci. KutoliAki centrom bode bnjil blizu toliko poslancev kekor poprej, ravno tako tudi Alsncijci iu Hanoveranei. Ožje volitve za liolandsko drugo zbornico bodo 11 t. m. Bodo li liberalci obdržali večino, je še dvomii o. AfVa.M?;« konferenca se sui.ie 15. t. m. Posvetovanja se bodo tako vršila, kakor so se pri konferenci o grškem mejnem vprašanji. Tehnični svetniki bodo najprej pripravili gradivo, potem bode pa prišlo to pred skupno konferenco. Knez Bismaick bode predsedoval samo najvažnejšim sejam, drugim pa grof Hat/feld. Po poslednjih poročilih iz Tonkliigtra se je francoska gumizija v Tuyen-quangu morala štiri dni braniti proti morskim ropar|em, ki postajajo jako predrzni na tamošnjih morjih in rekah. Zato vsi francoski listi zahtevajo, da se v vzhodno Azijo pošljejo izdatne pomoči in se tako hitro napravi mir. Po najnovejših poročilih iz Sudana je šest ustaških divizij zvršilo napad na Kartum. Poveljniki so jim bili Ibrahim-el-Abid-Walad-B idr, Mustnpha-Iba-el-Fakib, Abdallah-Walad-Fakih, šejk Fadlo ia Mohamed ().man Mahdi m ki prodira proti Belemu Nilu. Danes je v severnoameriških zjedinje-nib državah volitev predsednika in podpredsednika republike. Kakor so prvotne volitve izpale, ima največ upanja kandidat republikancev Blaine, da bode izvoljen. Dopisi. Iz Drage 31. oktobra. [Izv. dop.] Dlje časa že namerava razdeliti vas Droga pri Čabru svoj s prelepim mehkim lesovjem zaraščeni pašnik, ki meri okolu 500 oral. Ko bi se to, več tisoč goldinarjev vredno zemljišče razkosalo, in bi dobil vsak solastnik kosec v vrednosti 1500 do 2000 gld., bi se gotovo močno povzdignila vrednost njegove kmetije. To pa bi bilo le tedaj pomenljivo, ko bi bili kmetje trdni in ue-zadolženi, a tacih je jako malo, ali pa nič. Kajti ju ko zadolženi udeleženci bi bili takoj prisiljeni po-prodati svoj les, iu ostalo bi jim -sopet le golo kamenje, ki bi jim za prihodnjost ne bilo ne pašnik ne gozd. Njih kmetije pa bi ostale revne bolj nego prej, kajti prej so imele Še kredit zaradi servitutne pravice do tega pašnika Takih slučajev bilo bi dovolj, in tako bi pripomogla razdelitev pašn'ka-gozda le kapitalu že obstoječemu, ne pa revnemu kmetu za pnhodnjost. Danes, ko vsi praktični in za kmetijstvo in njegov obstanek jako vneti možje in v prvi vrsti tudi država sama delajo na to, da bi se kmetje gmotno okrepčali in izkopali iz nesrečnega iolga in v to sv i bo posebno priporočajo ia ustanovljajo različne denarne zavode — dobro bi bilo tudi, oa bi si Dragarei kaj jednacega omislili, in ravno njim bilo bi to jako koristno. Lehko bi se tudi izpeljalo, ker imajo že dovolj — rastočega kapitala. Naj se toraj razdelitev pašnika popolnem v nemar pus:i in naj se skuje iz njega podstava krajnemu denarnemu posojilnemu zavodu. Že dorastlo drevje naj se proda, iu znesek, kakih 15.000 do 2O.000 gld. bode glavnica. Denar naj se potem posoja vaščanom proti majhnim obrestmi 3 do 4 gld. od sto. Onim kmetom, ki so jako zadolženi in brezvestnim upnikom po 10 ali še več od sto plačujejo, naj se dolg iz zavodovega denarja proti 3 do 4°/0 pophč.a in posojeni znesek uknjiži. A ne samo to, tudi svojim sosedom bi se s tem lahko pomagalo, ko bi se denar krajnega zavoda posojeval tudi po sosednih vaseh in občinah, a proti višjim obrestim po 5 do 6 gld. od sto. Kadar bi se več denarja skupaj nabralo, naj bi se potem čisti dohodek razdelil v svotah, ki bi bile nekake dividende, mej udeležence Še stoječe lesovje naj bi bilo tudi pod varstvom zavoda, kot kapital v nominalni vreduosti in s tem naj bi se delovalo popolnem logarsko — vsako leto nekoliko posekati in primerno zopet drugo posaditi. — Z novci za posekani les strženimi, naj bi se pa ravnalo, kakor z gori navedenim čistim dohodkom. Vaščanie bi si s takim zavodom ve'iko pridobili in svoje revno stanje gotovo zboljšali, a lehko bi pomagali tudi svojim sosedom. Ako se pašnik-gozd ra«deli, bode služd le kapitalu, a kmet revež bodo „čez ostt.1" s svojim gol;m kamenjem. Le dokler bode skupina pod dobrim varstvom in pravim gospodarstvom, bode vsem na korist. Sedaj imate priliko, Dragarei, ustanoviti sebi iu svojim potomcem veliko, hvaležno in blagodejno delo. Ustanovite si prvi krajni denarno posojilni zavod. Domače stvari. — (Vabilo k LXV. odborovi skupščini „Matice Slovenske") v sredo 12. novembra 1884. 1. ob 6. uri zvečer v Matičini hiši nu Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1 Potrjenje zapis mka LXTV. odborove seje. 2. Naznanila prvosed-Btva. 3. Poročilo tajnikovo. 4, Poročilo go&podur-Bkega odseka. 5. Posamezni nasveti. — (Dramatično društvo) ima pr hod njo soboto, 8. dan t. m , ob 7. uri zvečer v Čitalnici v društvenoj sobi svoj občui zbor. — (Imenovanje.) Poljedelski minister imenoval je g. Romuvalda II les-a v Idriji blagajnikom pri ravnateljstvu Idrijskega rudnika. — (Umrl) je včeraj zvečer ob 3/4 8. uro po dolgem bolehauji magistratni sovetnik g. Ljudevit Peroua. Pokojnik porodil se je v 27. dan avgusta 1827 v Novem mestu, šolal se v rojstnem mestu in v Ljubljani, pravoslovno študije pa dovršil v Gradei. Služboval je od 1850. 1., najprej v Novem mestu, potem pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, potem pa ustopil kot koncipist k mestni policiji Ljubljanski, kjer je bil kmalu imenovan načelnikom itd., naposled prvim mugistratnim sovetnikom. V svojem uradovauji prikupil se je vsaceiuu, kdor je z njim občeval, po svojem koncilijantnem obnašanji in po Bvojem blagem srci; bil je jako vesten in spreten uradnik. — Glavnim dedičem svojega nemalega premoženja imenoval je sv. Viucenca družbo v Ljubljani, svojim bližnjim sorodnikom pa je volil precejšnje vsote, skoro vsacemu svojih souradnikov iu prijateljev pa kaj v spomin. — Lahka mu zemljica. — (V novem učiteljišči) v Resljevih ulicah se je danes začela šola za učitelje in učiteljice in za učence v „ Vadnici". — (Slovensko delavsko pevsko društvo "Slavec") izredno napreduje. Včeraj zvečer napravilo je podoknico soprogi svojega predsednika g. Jeločnikovej, nastopilo je 54 pevcev in pelo tri zbore tako krepko in miloglasuo, da se je čula splošna pohvala, in to celo iz ust strokovnjakov. Vso čast pevovodji g. Justinu, da je svoje pevce tako izvežbal, javno pa moramo izreči tudi pohvalo vsem društvenikom, ki se tako marljivo in vztrajno vadijo, da je njih zbor imena .Slavec" v istini vreden. — (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zborovalo je 29. t. m. Navzočni je bilo 12 udov in 2 gosta. Zapisnik zadnje seje se odobri in predsednk dr. Schiffer naznani pristop polkovnih zdravnikov dr. Hauser-a in dr. Košmelj-a članom, ter se spominja umrl h društvenikov dr. Bohm-a, c. kr. okr. zdravnika i okrajnega ranocelnika Trau-ker-a. Vladnemu svetniku g. dr. vitez-u Stdckl-u se izrazi zahvala, ker je društveni knjižnici daroval mnogo dragocenih knjig. Slednji« se še prečita brzojav dvornega svetnika barona Lo^chner-a, ki se zahvaljuje za čestitanje k 50ietnici, odkar je bil promoviran doktorjem medicine. Potem se preide k dnevnemu redu: 1. Vladni svetnik prof. dr. Valenta poroča o saboru avstrijskih zdravnikov v Brnu. Bdo je 6. pot, da so se sešli avstrijski zdravniki, in ta pot se ima zabeležiti vepeh, kajti viBoka vlada je bila prvič zastopana, kar se pri druzih shodih ni oficijelno nikdar zgodilo. Iz vseh krajev Avstrije ao prihiteli odposlanci brez razločka političnega vereiz-povedanja, držeč se gasla, da „sloga jači" i da le s tem dosežejo zdravniki tudi pravice, dočim so se jim do sedaj skoro vedno le dolžnosti nakladale. Mnogo vpiašanj se je rešilo in pretresevalo, sosebno poročilo o podpirajočem zavodu vdov in sirot umrlih društvenikov, o zdravniški komori, kako bi se ma,-zači, kitero občinstvo le s sleparijami goljufavajo, zatrli. Vsi predlogi vsprejeli so se po specijelni debati. Ni mogoče tu drobneje poročati o izvrstnem rtferatu; omenimo naj le tO, da se je poročevalcu občna zahvala društva izrekla. Dr. Valeuta opiraje se wi poprej ormnjeni referat predlaga potem popravo društvenih prav;!. V ta namen izvoli Be odbor treh članov v pretres tega predloga. Izvoljeni so bili: Valeuta, nadštabni zdravnik* dr. Stnwa in južne železnice zdravnik Tomic. Potem se prično predavanja: Primarij dr. Dorntz predstavlja, dva bolnika, jako redka slučaja. Zaradi pozne ure preložilo se je predavanje dra. Gregoriča. — (Samomor trgovskega agenta Hermana Ah čin a.) Sinoč širila se je po mestu govorica, da je agent H. AhČin ponaredil menjico za 864 gld. ter na njo podpisal kot akceptanta tukajšnjega, trgovca g. Karola Kavšeka, potem to menjico • poslal „Živnostenski banki" v Prago in za njo dobil I od slednje sladorja, katerega je najbrže prodal ti-govcu vVakonigg u, kateri mu je takoj kupnino odštel. „Živnosteuska banka" je zaradi sladorja pisala go-Bpodu Kavsek-u, naj potrdi, da je slador prejel, na kar je ta odpisal, da ni ničesar naročil, torej tudi ne prejel. Mej tem čssom pa je AhČin poslal banki pod Kavšek-ovim imenom na račun nekoliko denarju. Banka je na to pisala Kavšek-u, zakaj da taji prejem sladorja, ko je vender na račun že nekoliko novcev poslal. Vsled tega zahtevala se je menda menjica in pokazalo se je, da je podpis ponarejen. Samomorilec Ahčin bil je za danes zjutraj pozvau k policiji na rotovž. Ker ga ni bilo, poslali so detektiva Mežana ob Va 10. uri v njegovo stanovanje v Špitalskih ulicah. Vrata bila so zaprta, a detektiv čul je močno hropenje. Ulomili so duri in našli H. Ahčina na tleh ležečega in umiiajočega. Ustielil se je z revolverjem v desno seuce. Ob 10. uri bil je mrtev. Ne. mizi našli so pismo: Moji ljubi stališi, bratje in sestre ! Po mirno prebujeni noii umrjem z vsem svetom spravljen. Odpustite mi, dalje ne morem živeti. Herman. Jednaka pisma je pisal še na par drugih osob. — Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. H. Ahčin zaigral je, kakor se govori, veliko denarja z neko francosko firmo na borzi in zgoraj omenjena inenjica ne bode jedina, katero je nesrečni človek ponaredil. Govori se, da je za več firm na isti način naročil sladorja in da je za več nego 10.000 gold. ponarejenih menjic v prometu. — (Gosp. prof. Povše) naznanil je deželnemu odboru goriškemu, da zaradi bolezni odloži svojo Blužbo kot vodja kmetijske šole. — (Vojaško). V novemberskem avauee-mentu bili bo imenovani gg.: Polkovnikom podpolkovnik Albin Švara, poveljnik kranjskega bram bovškega batalijona št. 24; majorjem: Btotnik Fran Čenek, poveljnik primorskega brambovskega batalijona št. 74 v Gorici, batalijonskim poveljnikom Miroslav vitez Sc h i 1 de n f el d , štajerskega brambovskega batalijona št. 20 v Cjlji. Stotnikom prvega reda so imenovani atotniki druzega reda' VVilibald Zieser, primorskega brambovskega bataljoni št. 72 v Trstu; Josip Franke in Ignac Ohlur pri štajerskem hrambovskem batalijonu št 21 v Mtriboru; Stotnikom je imenovan nadpo-ročmk Fran Arzt, kranjskega brambovskega batalijona št. 24 v Novemmestu; poročnikom je imenovan kadet Julij Scharf, štajerskega hrambo v skega batalijona št. 20 v Gelji. Pri neaktivnih bram-bovških batalijonih: stotnikom: nadporočnik Jurij Svastovič, primorskega brambovskega batalijona št. 74 v Gorici; nadporočnikom: Fran Kos, poročnik kranjskega brambovskega batalijona št. 24 v Rudolfovem, Oskar Buchler, primorskega brambovskega batalijona št. 72 v Trstu; Fran?Bern-bard in Adolf Pimper, oba štajerskega brambovskega batalijona št. 20 v Olji; Avgust Med i-' u s. primorskega brambovskega batalijona št. 72 v Trstu : dr. FrauŠtor, štajerskoga brambovskega batalijona št. 22 v Ljubuu; Fran An dol se k, kranjskega brambovskega batalijona št. 24 v Rudolfovem ; Fran Ibo v ni k, kranjskega brambovskega batalijona št. 24 v Rudolfovem; Gotfried pl. Ha-rent hal, kranjskega brambovskega batalijona št. 25 v Ljubljani; Alojzij Fabiani, kranjskega brambovskega batalijona št. 24 v Rudolfovem; Autoa Leveč, dalmatinskega brambovskega butalijona št. 79 v Zadru. Polkovuim zdravnikom z dostojanstvom stotinka prvega reda imenovan je dr. Edvard Wall-ner, kranjskega brambovskega batalijona Št. 24 v Rudolfovem in dr. Henrik Beneš, primorskega batalijona Št. 74 v Gorici. Polkovnim zdravnikom in .stotnikom druzega reda je imenovan dr. Ivan Wieser, štajerskega brambovskega batalijona št. 21 v Mariboru. — (Vojaška prememba.) Gosp. nadporočnik računovodja Kari Sonnabend preložen je od peškega polka baron RodiČevega fit. 68 h kranj-Bkemu deželno-brambovskemu strelskemu batalijonu št. 24 v Rudolfovem v službo za upravo kranjsko-primorskega dež.-brambovskega strelskega polka št 5. — (K preustroj bi deželne hrambe.) „Dežeino-brambovaki Naredbenik", izšli v 31. dan pr. meseca, prinaša nekoliko naredeb, s katerimi je preustrojba deželne brambe tudi formalno dovršena. Poleg dveh nu novo imenovanih geueralrnajorjev iz deželne brambe pridodanih je še šest deželno bram-bovskih polkovnikov k posamičnim deželno-brambov-Bkim poveljstvom. Pridodani so ti polkovuiki le „provizorno J, ker so te hlužbe ustanovljene kot »generalske službe". Pridodani polkovniki in generali bodo nekakšni namestniki in pomočniki deželno brambov-skih poveljuikov, ker le-ti so poveljniki vojev in zato ne morejo vsaki čas neposredno baviti se z deželnimi brambovci. Tudi so po „Dežeitio-brambovskem Naredbeniku" muogi računovodje prestavljeni v bIu-žečo deželno brambo z namenom, da upravljajo nove deželno-brambovske polke, za katero je torej uprava sedaj urejena. - (Za lovce.) Pretekli petek (31. oktobra) ustrelil je g. Hrena logar Peter nek v gozdu Po-noviške graščine jako lepega divjega mačka. G. Hren podaril je to že jako redko žival deželnemu muzeju. — (Poskušeua tatvino.) Včeraj popo-ludne namenjena sta bila mož in žena Kramaršifteva v sv. Florijana ulicah na pokopališče. A žena je pozabila svoj robec in zahteva na Starem trgu ključ od moža ter se vrne domov. Ko stopi v sobo, najde deklo Nežo MejaČevo iz Trbovelj, ko je ravno pričela stikati po predalniku ter imela ravno zmečkan petak v rokah, da bi ga potisuila v žep. Nezvesto deklo izročili so sodniji. — (Pri PodsuBedu) otvoril se je pretekli petek nov železen most Čez Savo, ved ka dobrota za prebivalstvo, posebno pa za Samoborski okraj. Most je 254 metrov dolg iu ima vsega vkupe 13 oked, devet oken ima po 12 metrov, glavna 4 okna pa po 36 4 metre svetlobe. Ves most stane 106.000 gl., akoravno je privožno ceato na obeh straneh prebivalstvo v lastnej režiji pobiralo- Mostnine se bode pobiralo od osobe 2 kr., za konje in goveda po 10 kr., za drobnico po 1 kr. od repa. — (Vabilo.) V zmislu § 27. društvenih pravil ^Slovenskega pevskega družtva v Ptuji" skliče 08novalni odbor dne 16. novembra t. 1. ob 3. uri popoludue zbor v Maribor v čitalničnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev odbora. 5. Volitev preglednikov računa. 6. Poaamičuosti. Osobua vabila se ne bodo razpo- iiljala. Iipolnene nabiralna pol« naj se blagovolijo poslati vsaj do 12. t. m. osnovalnemu odboru. Zvečer ob 8. uri veselica. K temu velikemu zboru uljudno vabi osnovalni odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu'4: Rim 4. novembra. V kratkem se bode imenoval Ledohovskemu naslednik za nadškofijski sedež v Poznanji. Možno je, da bode že v prvem konzistoriji prekonizovan. London 4. novembra. V gorenjej zbornici izjavil je Granville, da je vest, da so ustaši vzeli Kartum, neosnovana. Razne vesti. *(Baron Adolf Kriegsau f.) 30. oktobra t. 1. je umrl uh Dunaii c. kr. Umi sovetnik in bivši finančni minister baron Adolf Kriegsau v 62. letu svoje dobe. Pokojnik se je kot svak ministra pl. Bacha v državni službi hitro pomi-al vedno više ic vide in bil njega dni sekcnski šef v naućnem mini-sterstvu. Pozneje, ko so ga deli v pokoj, je služboval pri Dunavskem parobrodnem društvu kot upravni tajnik od 1870. do 1880. leta. 16 februvarja 1880. je bil imenovan finančnim ministrom, a mimstroval je le do 26. junija 1880., torej komaj 4 mesece in deset dni. Ker se ni čutil sposobnega težavnemu poslu finančnega ministra, je odstopil ii ministerstvo in se umaknil v zasobno življenje. Kriegsau je bil tudi marljiv sodelavec Dunajskega uradnega lista „Wiener Ze'tung" in je priobčeval svoje spLe z imenom „B Aba\ Poslano. Neka znana kukovica jo „Juriju a puso" par svojih jajc v št. 13 zlegla. Ne vem, bode li „Jurij* ona jajca tudi valil ali jih bode zopet kukovici „podložil", vsakako so pa ona jajca taka, da utegnejo še „Juriju" presedati, ako jih izuri. — Jožku, po domače „Košarju" iz Materije pa svetujem, naj se ozre raja na svoje sorodnike, kakor trn mojo malenkost, in mene ne smeši v krčmi. Da sem jaz od svojega rokodelstva umazan — štejem si v čast, ravno tako, kakor on od svojega rokodelstva — ko ljudem obira „sitne stvari". Za se očiHtiti zadostuje meni za jedeu krajcar žajfe; zamorec pa vedno zamorec ostane, črn kakor hudič, k ljubu žajfi. Da je kukovica odšla z Brezovice, je malo komu žal, ter mu mnogi za odhod zaklicejo: kuk m k! Materija, 27. oktobra 1884. Dekle v a Štefan, (700) npotentirani-politiš-šuster" v Materiji. Tujci: dne 3. novembra. Pri Nlonu t pl. Andriolli iz Gradca. — Jazbec, So-darič iz Rudolfovega. — Kunert iz Dunaja. — Klihnschebro iz Celovca. Pn Mallel : Wiener z Dunaja. — Scheck iz Trata. — Mulej iz Vrhnike. — Findej i Dunaja. Pri avstrijskem cesarji: Deu z Dunaja. —Knaf-iic' iz Šmarja. Meteorologično poročilo. o Čas opazovanju Stanje barometra v m m. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 3. nov. j 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739-34 mm. 738 30 mm. 739 50 o«. -f- 5-6" C -f- 9«rtC -f- 2-5°C si. j z. si. jz. Si. BVZ. obl. d. jas. jao. 0 00 mm. Srednja temperatura -f- &'$°7 za 0-9° pod normalom. dne 4. novembra t. I. (Isvirno telegrančno poročilo.) Papirna rei 1\........ Srebrna tenta .... Zlata renta ... . . 61 , marčna renta........ Akcijo narodne banke ...... Kreditne akcije ... . London . ..... Srebro ........ Napol.. .......... C. kr. c.-ki.... ...... 81 gld. 30 82 , 45 103 . 50 96 r 45 877 292 i 60 121 , 90 l 69'/. 6 p 78 Nemške marke...... i , državne »rećke iz I. 1>*54 -J50 gld. Drzavue srećke iz 1. 1864. 100 gld. V[u Avs'r. zlata renta. da\ ka prosta. Ugr*k* ilsta renta 6* „...... 4tti papirna renta 5o/0..... • , tajerske zemljišč. <>d/ez oblig. . . Dunava reg. »reeke 5° c 100 glđ. Zemlj. obč. svstr. 4»/1'/0 zlati tast. listi . Prior. oOlig. Elizabetine zapad, železnice Prrtr. oblig Ferdinandove <*«iv. Islesnioe Kreditne srećke......100 gld. Kudolfove srečke .... 10 , Akiije uiiglo avstr. banke 120 g VrHUiniwav-0, 3.50, 4, 4.50 do gld. 12 meter. Najnovejša pod klad^ za suknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. « ineter. Elegantno blago za hlače po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter. Pravi angleški popotni plaldi, 3*/9 metra dolgi in 1 meter 60 cm. široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do k Id. 16 kos. Velika zaloga sukna vsake baze za civilne in vojaško obleke, livreje, eerkve, bilarde in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranska in druga društva. Uzorci zastonj in franko. Blago se pošilja samo proti poštnemu povzetju ali predplači. Pošiljatve nad 10 gld. vrednosti poštnine proste. Karte z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom krojaškim ino|strom. — Normalno blago za obleko, normalne posteljske in potniške odeje, sistema dr. Gustava .lager-1« v Slnllu, v bogatoj izberi. v543—11) J) u življenje t Londonu. Filijala za Av.trljo: Filijala ia Ogrerako: Dunaj, G-iselaslrasse št. 1,1 Fešta, Franz-Josefsplatz St. 5 in 6, v hiši društva. v hiši društva. DruStvena aktiva.................. frank. 83,780.016-90 Letni dohodki na premijah in obrestih dnč 30. junija 18S3 ... „ 16,602.367 70 Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin i.d. za obstanka društva (1848) več kot.............. . „ 139,950.000-— V sledu jej dvanp jstmesećnej poslovalnej perijodi uložilo seje pri društvu za.................. „ 65,726.175-— ponudb, vsled česar znaša skupni znesek v s'ednjih 25 letih na uloženih ponudbah več kot........... „ 1.260,777.854-55 Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, 11. nadstropje pri Val. Zeschkotu. (309—7) Od visoke vlade švedskega privilegirani Njeg. Veličanstva is r s. 1. f dr Fr. Lengiel-ov Že sam brezov sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot iiaiizvrslnojče lepotilo; ako se pa ta sok po piedpisu izumitelja pripravi kemičnim por im kot ba'znm, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali dro-ri deli polti, locifo ae /e drugi dan nežnai-je Puškine od polti, ki postane vsled te^a čisto bela iu trda. Ta balzam zgladi na obrazu naBtale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polli pode!uje beloto, nežnost in čvrstoBt; od s; ni ni kaj naglo pege, žoltavosi, o^erce, nočno rudečino, zajedce in druge nosnažnosti na polti. Cena vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr. Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Jl, lekarnarji; glavna zaloga t na Dunaji pri W. Henu-u. (231—8} ▲ i zil h. te I j in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina ia tisk „Narouue Tibkarne"- 590313 7077 88