plaćana ▼ gotovini. Uto LXIX. St. 128 Ljubljana, sobota a. \um)a 1936 izaaja «raaK i^n popoldne, izvzemal aeaeije ld prazauce. — inaerao no SO peui rrst a Din 2, do 100 vrst a Dio 2.50. od 100 do 800 vrat a Din &. većjl inserau peUt mta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davea posebej. — »Slovenata Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-. za inozemstvo Dm 25 - Rokopisi ss ne vračajo UREDNIŠTVO CN CPRAVN14TVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica fttev. ft, Telefon: 31-22. 81-23. 31-24. 31-25 tn 81-26 Podružnice: MARIBOR «trossmayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon sl. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.35L Za kulisami mednarodne diplomacije: Berlin med Rimom in Londonom Nemčija spretno izkorišča sedanjo napetost v mednarodnem položaju in skuša izbiti zase čim večje koristi bodiis v Rimu ali v Londonu po načelu: kdo da več! Pariz, o. junija, v. Pariški diplomatski krogi zasledujejo z največjo pozornostjo potek obiska a\strijskega kancelarja Schusrhniuji.3 \ KalijL Po francoskih informacijah je h;l glavni namen obiska avstrijskega kancelarja prepričati Mus-solinija, da bo osta'a a\-strijska vlada tudi v bodoče zvesta obveznostim, ki jih je prevzela z rim kim protokolom. Italijanski krojni so b-li namreč po poročilih bivšega p dkancerarja kneza Starhem-berga, ki je bil nosilec italofilske politike na Dunaju, malo v skrbeh glede pol-novrednosti njihove avstrijske karte v mednarodni diplomatski igri, ki jih čaka v bližnji prmodnjosti. Kancelarja dr. Schusehnigga pe je privedla v Italijo tudi pereča želja zvedeti kaj več o razgovorih, ki se pletejo zadnje ča>e med Rimom in Berlinom. O tem krožijo v mednarodnem diplomat-skem Metu najrazličnejše verzije. Gotovo pa je, da je nemški poslanik \ Runu von Hassel zelo živahno na delu. Berlin pač poskuša povsem razumljivo izkoristiti sedanji mednarodni položi j ter vodi politiko pod devizo »kdo dn več«* ki se je že park rat dobro obnesla Berlinska vlada ima >edaj v ognju dva železa: rnega v Rimu, drugega v Londonu. Neničija se dosedaj še ni definitivno ničesar obvezna ter ima še \edno proste rok«3 roke /a angažman z eno ali drugo velesi'o. Dočhtt poskusa na rti v Rimu nemški poslanik von Hassel čim bolj ugodno osnovo za itali jansko-nemški sporazum o ureditvi problema srednje Evrope, vodi v Londonu živahna pogajanja opolnomočeni posebni Hit!erjev odposlanec von Ribbentrop z angJeskimi vrdi'nimi krosi. Cilj njegovih razgo\o-rcv ;e sklenitev ancleško-nemške pogodbe, ki bi dala vse potrebne garancije za mir na nemških zapadnih mejah in istočasno omogočila Nemčiji zelo intenzivno akcijo v vzhodni in srednji Evropi. Avstrijski kancelar je upravičeno v skrbeh, ker vc, da je v vprašanju usoda sedanjega avstrijskega režima, ki ga drži v glavnem samo Rim s svojo veliko avtoriteto. V zvezi s tem poroča pariški »Tempa«, katerega dobre zveze s francoskim zunanjim ministrstvom so dobro znane, da krožijo sicer še nepotrjene vesti, da je v vprašanju tudi Češkoslovaška, katero skušajo vplesti v svoje račune Nemci pri svojih pogajanjih v Londonu in Rimu. To naj bi bil nemški odgovor na uspehe sovjetske diplomacije, Id jih je dosegla v zadnjih mesecih v Pragi. O vsem tem je Praga dobro poučena ter je ravno temu nemalo pripisati izrecno željo prezidenta dr. Beneša, da se sestane-jo poglavarji vseh treh držav Male an-tante v Bukarešti, kjer bodo razora vi ja-li o nastalem položaju. Kaj ponuja Hittcr Angliji Priznanje statusa quo v Evropi in aktivno podporo nemške mornarice London, 6. junija, r. Iz zelo dobro poučenih krogov se doznava, da je stavil Ribbentrop v imenu Hitlerja Angliji zelo dalekosežne ponudbe za primer, da pride do zaželjenega sporazuma med Nemčijo, Anglijo, Francijo in Belgijo. Će doseže Nemčija priznanje zasedbe Porenja in novo ureditev lokarnske pogodbe v smislu nemških zahtev, je pripravljena skleniti ne samo nenapadalni pakt za daljšo dobo z zapadnim i velesilami, marveč ponuja Angliji celo vso svojo pomorsko pomoč. V tem primeru bi mogla Anglija koncentrirati vse svo-je pomorske sile v Sredozemskem morju in bi se ji ne samo ne bilo treba bati nemške vojne mornarice, marveč bi celo lahko računala na njeno aktivno pomoč. Razen tega 'je Nemčija pripravljena skleniti dogovor, po katerem bi priznala sedanji status quo v Evropi v pogledu državnih meja, ter možnost revizije mirovnih pogodb samo na osnovi samoodločbe prizadetih narodov potom plebiscita pod mednarodno kontrolo. Tu misli Nemčija seveda v prvi vrsti na Avstrijo in Češkoslovaško. Sedaj se tudi doznava, da se je angleški minister za socialno politiko cela dva tedna inkognito mudil v Berlinu ter o vseh teh vprašanjih vodil osebna pogajanja in razgovore s Litlerjem. Angleška vlada si bo sedaj prizadevala pridobiti za te predloge Nemčije tudi Francijo. Ce to uspe, potem bo Anglija rahko energično obračunala z Italijo in rešila tudi Abesinijf. Sestanek Schuschnigg-Mussolir Po rimskih zagotovilih je bil zasebnega značaja, ni pa razpršil bojazni Dunaja Rim, 6. junija. A A. V zvezi s sestankom v Roccu della Caminate se izve, da se je sestanka med Musolinijem in Schuschnig-gom udeležil tudi Suvich. Po skupnem kosilu je kancelar odšel v Benetke, kjer ho ostal en dan in si ogledal umetniško izložbo ki ie hila včeraj odprta. V rimskih krogih izjavljajo, da je bil ta sestanek zgolj informativnega in zasebnega značaja in da je bil ves v okviru rimskih protokolov. Dunaj, 6. junija. A A. V dunajskih krogih se izjavlja, da je Mussolini na sestanku v Roccu della Caminate pokazal popolno razumevanje za motive, zaradi katerih je kan-celer Schuschnigg izvršil zadnjo rekonstruk- cijo svoje vlade. Glede izmene misli o zunanje političnem položaju med Suvichem, Mussolinijem in Schuschniggom se povdar-ja, da iz teh razlogov ne more nastati nobena sprememba v orijentaciji teh treh držav. Istočasno hite ti krogi izjavljati, da je bil sestanek zelo prisrčen. Vendar pa se gotovi dunajski krogi zelo boje preusmeritve italijanske politike napram sosedom Avstrije. Prevladuje pa prepričanje, da vprašanje sankcij še ni dozorelo in da zato Italija ne more izvršiti sprememb v svojih rriiatelj-skih zvezah lavcev tovarne za gumi svetovno znane tvrd ke Dunlop. Delavci so zasedli tovarno. V Parizu so bile do nadaljnega odpovedane vse konjske dirke. Položaj se je poboljšal samo z delavstvom, ki dovaža in iztovorjuje živež na pariških trgih. Ti delavci so ponoči začeli z delom. Frank v nevarnosti London, 6. junija. A A. Angleška javnost se interesira v glavnem za stavke v Franciji in za notranje politične težave nove vlade. Na londonskem trgu se opaža, da frank zelo niha. Kasneje je bila izvedena uradna akcija, da se je frank stabiliziral. »Evening News« pišejo, da je stavka pokazala, da je vse to spretno incenirala komunistična stranka in da je cilj te stavke čisto političen. Ti dogodki samo potrjuje tisto naziranje, da more danes urejati razmere v Evropi samo avtoritativna država. Hoare — novo upanje Italije Zopetni vstop Hoarea v vlado navdušuje rimske kroge z nado na skorajšnji sporazum ^-----, 6. junija, z. Bivši zunanji minister Samuel Hoare je imenovan za prvega lorda admiralitete namesto lorda Monsella, ki je že odstopil. V rimskih krogih prevladuje velik optimizem zaradi vrnitve sira Samuela Hoarea v vlado. Londonski dopisnik rimske Tribune povdarja. da je vrnitev Hoarea simbolično dejanje. Hoareov položaj v vladi se bo zelo ojačil in ni izključeno, da bo on glavna osebnost, ki bo sklepala sporazum z Italijo. Hoareova glavna naloga bo, da umakne na časten način angleško brodovje s Sredozemskega morja in na ta način pripravi zbližanje z Italijo. Po mnenju vodilnih mož se je pojavila možnost sklenitve sredozemskega pakta. Tak pakt žele vsi angleški uplivni krogi. Naklonjenost za ukinitev sankcij se se ne izraža javno. To bi se storilo šele tedaj, ko se sklene sredozemski pakt. Ta pakt bi bil. prav lahak, ker Anglija zahteva od Italije, da bi se slična pogodba sklenila tudi za Rdeče morje in bi se Italija tudi obvezala, da ne ^ —"r^ske vojske v Evropo. Železniška nesreča v Astri]! Dunaj, 6. junija. A A. Pri postaji Ebels-berg je ponoči iztiril brzovlak Dunaj—Parir.-Lokomotiva in nekaj vagonov se prevrnilo. Po zasebnih vesteh sta mrtvi dve osebi, več pa jih je ranjenih. Uradnih vesti še ni. Nesreča se je zgodila zaradi tega, ker je brzovlak z vso hitrostjo dirjal preko mesta, kjer so popravljali progo in vlakovodja ni opazil znamenj za počasnejšo vožnjo. En milijon delavcev stavka Stavkovni pokret se nevzdržno širi Pariz, 6. junija, r. V stavkovnem gibanju danes ni bilo bistvene izpremembe. V pariških tržnicah se je danes dopoldne promet razvijal več ah' manj normalno, tako da je bilo pariško prebivalstvo dovoljno preskrbljeno z živili. Pač pa je davi osobje velikih pariških klavnic v La Vilette stopilo v stavko. Stavka se je tudi razširila na velike trgovinske hiše. Danes dopoldne prodajalno osobje velike trgovske hiše Le Primtems ni hotelo poslužiti kupce, nakar so trgovino zaprli. Nato so zaprli tudi ostale trgovske hiše v daljnji okolici Pariza so v mnogih tvornicah davi zopet pričeli z delom. Pač pa so delavci v drugih tvornicah zopet stopili v stavko. Tudi obrat v večini farmavcevtič- nih tvornic v Parizu je ustavljen. Železničar ii so zaenkrat odklonili sodelovanje v stavki, in je s tem nevarnost generalne stavke zaenkrat odklonjena. Tudi preskrba najvažnejših živil je začasno zagotovljena. Stavkovni pokret se dalje širi in stavka sedaj že nad 1 milijon delavcev. Včeraj so stopili v stavko tudi nameščenci drugih velikih francoskih industrij. Tudi nameščenci v avtobusnih podjetjih so stopili v stavko. V severni Franciji je stavka zajela ne samo tekstilno industrijo, ampak seje razširila tudi na rudnike. V Arrasu je izbruhnila delna želez ni carska stavka in snoči 5000 rudarjev ni moglo zaradi tega na svoje domove. V Montluconu je stopilo v stavko 25.000 de- Berlin, 6. junija- AA. DNB: Nemati pajki dobivajo zopet svoje imejitelje in se s tem obnavlja predvojna tradicija nemške vojske. Prvi je dobil svojega imejitelja polk v Spandauu, kateremu je bil imenovan za imetnika general von Seeckt. . Iz prometne službe Beograd, 6. junija, p. v železniški službi so bili premeščeni: poverjenik Ivan Ke-bec iz Ptuja k prometno-komercialnemu oddelku direkcije v Ljubljani; višji kontrolor Štefan Šifrer z Zidanega mostu k občemu oddelku železniške direkcije v Ljubljani; kontrolor Ludvig Fatur * iz direkcije k I. sekciji za vzdrževanje proge na Zidanem mostu; kontrolor Friderik Ber-not iz Novega mesta k prometno-komerci-alnemu oddelku v Ljubljani. Upokojen je zvaničnik Ludvik Brezelj pri direkciji v Ljubljani, odpuščen iz državne službe pa Peter Tome, vlakovodja v " Knez - namestnik Pavle odpotoval v Bukarešto V Kumuniji mu pripravljalo svečan sprejem Beograd, 6. junija. AA. Včeraj je Nj. Vi«, knez namestnik Pavle odpotoval v Rumu nijo na obisk k rutminskemu kralju Ka roiu. V njegovemu spremstvu so minister dvora Milan Antić, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Vojin Čolak Antić, in ordo-nančni častnik Nj. Vel. kralja kapetan Milan Prose rt. Na železniški postaji v Tope i deru so se poslovili od Nj. Vis. kneza namestnika Nj. Vis. kneginja Olga in knegi-nja Elizabeta, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, minister za vojsko in mornarico armijski general Lju-bomir Maric, maršal dvora Boško Čolak-Antič, poveljnik kraljeve garde general Stankovič, upravnik dvora polkovnik Le-ko, rumunski poslanik na našem dvoru Gu-ranescu z vsem osebjem romunskega posla-štva in češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Girsa. Pred glavno skupščino JZSS Izvleček iz obširnega tajniškega za skupščino upravni Ljubljana, 6. junija. Jutri bo v »beli dvorani« hotela Union 14. redna glavna skupščina JZSS, za katero vlada veliko zanimanje zlasti zaradi znanih spo rov glede planiškc skakalnice. LTpravni odbor saveza je izdal za skupščino obširno tajniško poročilo, obsegajoče 73 strani. Poročilo generalnega tajnika g. Gorca prinašamo v izvlečku. Poročilo navaja uvodoma velike uspehe na IV. zimski olimpijadi, kjer sta se prav posebno proslavila Smolej in Praček. Tudi naši vojaški smučarji so dosegli na tekmah Male antante velike uspehe. Planiška prireditev je ponesla ime Jugoslavije po vsem svetu. Dosežen je bil skok 101 m, Novšak se je pa s skokom 89.5 m uvrstil med 16 najboljših skakačev na svetu. Jugoslavija je bila prva, ki je svetu pokazala, da more leteti človek brez kril nad 100 m po zraku, kar je zasluga našega človeka, inž. Bloudeka, graditelja planiške skakalnice. Poročilo nadalje ugotavlja, da je bila lanska snežna sezona najslabša odkar deluje savez. Tudi letos se je pokazala prednost onih krajev, kjer imamo v višinah smuške domove. Brez doma na Pokljuki bi bil nemogoč olimpijski trening naših repre-zentantov. Isto velja za Krvavec in za Sta-ničevo kočo. Mladinsko tekmovanje je moralo zaradi pomanjkanja snega odpasti. Sploh je bila sezona v športnem pogledu ena izmed onih z najmanjšim številom tekem in tečajev. Udeležba na državnem prvenstvu je bila zelo pičla — posledica pomanjkanja snega in oddaljenosti kraja prireditve. Državni prvaki so postali: v klasični kombinaciji Tone Dečman (Ljubljana), v teku Lojze KJančnik (D<»v je Mojstrana), savezni prvak v skokih Franc Pribošek (Ilirija), v smuku, slalomu in alpski kombinaciji Hubert Heim (Skala, Jesenice). Poročilo omenja delovanje posarnc/nih podsavezov ter trenerje, ki so pripravljali naše tekmovalce. Zlasti hvali Finca kuismo, ki je največ pripomogel dvigniti naš ra/red. US Planica je uvedlo novost z otvoritvijo stalne šole za smuške skoke, ki jo je vodil Norvežan Oedegaard. Sola je bila brezplačna in odprta vsem. Savez je priredil poseben tečaj za smuške učitelje pod vodstvom Ivana Tavčarja. V pogledu novih naprav je vsekakor najveličastnejša planiška skakalnica in obe manjši za skakalno šolo. Nove skakalnice so bile zgrajene nadalje v Beogradu, v Delnicah, v Celju, v Sv. Lovrencu, na Pokljuki in na Polževem. Od novih domov moramo omeniti dom Srpskega plan. društva na Kopaoniku, novi dom Ilirije v Planici in dom SPD na Planini na Kraju. V območju soveza je bilo letos 36 tekem, smuških domov 77, saveznih sodnikov 140, savezni smuški učitelji pa 104. V gospodarskem pogledu je bilo delovanje izredno ugodno in je blagajna prvič postala aktivna. Upravni odbor je v znak priznanja podelil Francu Smoleju in Bogu Šramlu zlati, Lojzetu Klančniku in Cirilu Pračku pa srebrni zimsko športni znak. Poročilo obravnava tudi »planiško afero«. Padel je očitek, da je bilo dosedanje delo in uspehi klubov in tekmovalcev s planiško tekmo uničeno. Upravni odbor je določil posebno preiskovalno komisijo in je na pod lagi zbranega gradiva prišel do zaključka, da mora vložiti protest pri FLS proti načinu njenega postopanja, norveškemu savezu pa da pošlje ugotovitve preiskave, ki kažejo, da norveški savez ni postopal tako, kakor je med športnimi savezi običajno. JZSS mora ščititi svoj ugled in se zaveda, da ni manjvreden član FLS. Ce lahko F1S priredi celo olimpijske tekme protipravilno na skakalnici IL kategorije v Nemčiji, more tudi JZSS prirediti tekmo z omejeno mednarodno udeležbo na naši skakalnici iste kategorije. Poročilu je priključeno besedilo protesta na FIS, ki vsebuje vse podrobnosti in ugotovitve preiskave ter končno prošnjo: 1. naj FIS izvoli preklicati vsebino dopisa s dne 10. marca z ozirom na poročilo, ki 0* je prejela od JZSS ter ga proglasiti brez- poročila, ki ga je izdal 2. FIS naj izvoli preklicati okrožnico 3/1036 z dne 10. marca 1936, ker je na pod* lagi poizvedb ugotovila, da predpostavke* ki so vodile do odloka o takojšnji zapori velike skakalnice v Planici, niso bikj točne. Zrbor smuških učiteljev je imel več početničkih, nadaljevalnih m turnih tevaje\ v Kamniških planinah in Julijskih alpah. Zbor šteje 104 člane in sicer na področju UZNP 37. tiZJSP 12, ZZSP 15, SZSP 9. rtZSP 23, MZSP 7 in KKSP I. Zanimiva je konstatacija /bora glede FLS, češ, da zlonamerno ovira planiško skakalnico, kajti skoki nad 80 ali 100 m so pokazali, da so na pravilno zgrajenih skakalnicah manj nevarni, kakor tekme v smuku na slabih terenih z nevarni mi ovirami, kakor so bile letos v Ga Pa in v Insbrucku. Zbor je zato zavzel načelno stališče, da se smuškim poletom ne odmerja dolžina, kakor se pri tekmah v smuku ne more predpisati hitrost. Rekordi so se in se bodo rušili v vseh športnih panogah. Zelo obširno je blagajniško poročilo T na Jesenicah, ki je dala plačan dopust svojim nameščencem za trening in za olimpijado. Olimpijski fond in razne nabiralne akcije so prinesle okoli 150.000 I) m. s čimer se je JZiSS lahko udeležil olimpijade in drugih prireditev v inozemstvu. Stari dolgovi, ki so znašali 76.433 Din, so bili znižani za 40.564 na 26.879 I>in. razen tega je pa savez kril še vse izdatke, ki so znašali 207.289 Din, kar je najlepši dokaz za uspešno delovanje uprave. Stroški za olimpijski tečaj na Pokljuki so znašali 62.000 Din, na Krvavcu in na Triglavu pa 15.7M I>in. Vso oskrbo naših tekmovalcev v Ga-Pa je plačal Jugoslovenski olimpijski odbor. Udeležba v Insbrucku je stala nad 11.000 Din. Izdatki so znašali za tečaje 84.506 Din, za udeležbo v inozemstvu 83.000 I>in in za opremo 6.463 Din. Sledi obširno poročilo tehničnega odbora o uspehih na olimpijadi ter o delovanju mladinskega odseka. Na koncu je seznam tekmovalcev, razdeljenih po razredih, seznam saveznih sodnikov, saveznih članov, smuških skakalnic in smuških v zimi oskrbovanih planinskih domov. Carinski oddelek v Martinju Beograd, 6. junija- p. Po odredbi finančnega ministrstva je bil oddelek gornjerad-gonske carinarnice I. reda premeščen iz Tvrdkove v Mart inje. V bodoče bo posloval pod imenom carinskega oddelka Mar-| tinje. Odredba je stopila v veljavo z da-j našnjim dnem. Curili, 6. junija. Beograd 7. Pariz 20.S8, I London 15.13, Newyork 309.75, Bruselj • 52-35. Milan 24.35. Madrid 42.225, Ajruster. j dam 209 1T5, Berlin 124.60, Dunaj 56.55. 1 Praga 12.80, Vartava 58, Bukarešta 2.&0. PREMIERA VELKFULMA O Danes ob 16., 19.15 in 21.15 EV JUTRI OB 15., 17., 19.15 in 21.15 UBI LJUBEZNI IN BORBAH V AFRIKI VIHAR NAD AFRIKO Ljubavni roman pod žgočim soncem Afrike. Dva oficirja angleške kolonialne armade sta v sredini. In žena med njima! Strahote in grozo vi tosti v carstvu vodnih bivolov. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 15 ure naprej. [„Elitni kino Matica" — Telefon al-24 im I Seja trboveljskega občinskega odbora Na dnevnem redu so bile tekoče občinske zahteve Trbovlje, 5. junija. Včeraj popoldne se je vršila v občinski posvetovalnici v Trbovljah seja tukajšnjega občinskega odbora- Sejo je vodil v odsotnosti obolelega predsednika podpredsednik občine g. Jordan, ki je takoj po uvodnih formalnostih prešel na dnevni red. Uvodoma je podpredsednik g. Jordan pojasnil, da je banska uprava vrnila občinski proračun 6 pripombo, da ga ne more v predloženi sestavi odobriti Froračun je treba uravnovesiti, o čemer naj razpravlja občinski odbor. Na predlog ohč. svet. g. Ahaca se pritožbi TPD in elektrarne Fala z*>pet trošarino na električni tok zavrneta, zlasti ker banska uprava v zavrnitvi proračuna sama priporoča povišanje trošarine na električni tok. Obč. svet. g. Murn prečita na novo sestavljeni proračun- Obč- odbornik g. Praš-nikar predi aea znižanje predsednikovih prejemkov, kar pa večina odkloni. Iz proračuna je Črtana postavka za zgradbo stanovanjske hišo. Na tozadevno vprašanje nekaterih odbornikov je pojasnil podpredsednik g. Jordan, da namerava občina najeti posojilo v ta namen in sicer 40(1.000 Din, kateri znesek je potreben za gradnjo 6 stanovanjske hiše. Ohč odbornik g. Vrta čnik izraža mnenje, da bo posojilo težko dobiti in je za to, da se vnese v proračun znesek 120.000 Din v ta namen, kar ie bilo sprejeto. Obč. odbornik g. Prasnikar predlaga, da naj občina dela na to. da pri-ves denar, ki ga plačajo Trbovlje v bed-no^tni fond. zopet nazaj v Trbovlje. Obč. odbornik g. Vrtačnik predlaga pri dohodkih, da se črta trošarina na sadjevec, ki ie bila letos vstavljena v proračun, namesto nje pa naj se poviša trošarina na luksuzne nijače. kar je bilo sprejeto. Ker je bila po predlogu obč- odbornika Vrtači« ka vnesena v proračun postavka 120.000 Din za gradnjo stanovanjske hiše je bilo nato so- glasno sklenjeno, da se zviša trošarina na električni tok znova od 6.5 na 7.5 para na kiiovatno uro Ta pozicija sc potem lakom poviša od S22.000 na °4S.5tX) Din Sledilo je glasovanje za uravnovešeni proračun, ki izkazuje 3.607.283 Din dohodkov in Din 3,595.153 izdatkov, torej 12-130 Din prebitka. Proračun je bil z vsemi proti dvema glasovoma sprejet. Sledilo je revizijsko poročilo, ki je bilo prav tako soglasno odobreno. Po predlogu obč. sve4. g. Bergerj ase učitel:skih stanarin za učiteljevo vodenske šoJe ne more izplačati, ker občini primanjkuje sred~4ev, za poravnavo stanarin z zaostanki vred pa bi občina potrebovala 250000 Din Sklene se, da se neizterljiva trošarina črta- Nekaterim prošnjikom je na predlog g. Mal-<4aja zagotovljen sprejem v občinsko zvezo. Prošnji občinskega blagajnika za upokoji ev se na predlog g. Bergerja ugodi ter vodstvo blagajne poveri g. Juvanu. Sprejme se predlog g. Ahaca za zamenjavo zemljišča za občinsko cesto Cestnik—stara občina z g. Ličarjem. Sklene se priporočati prenos gostilniške obrti na Trnovec Franca, Miklošič Jožef o in Kljun Zofijo. Slednja se je iz točilnice za stoječe goste spremenila v gostilno. Gradbenemu vodstvu za gradnjo ceste Trbovlje—Sv. Pavel se dolg 0.000 Din za gramoz iz občinskega kamri olema črta. Na predlog g. Murna bo občinska uprava sklepala o prošnji brezposelnih, ki so delali pri javnih delih, da bi se jim vsled znižanih mezd priznala stanarina. Izjava obč. "odbornika g. Lavrinija, ki je priiavil svoj izstop iz občinskega odbora, bo predložena sreskemu načelstvu* mora pa prej n a vesti razloge svojega koraka. Ker se nihče več n: oglasil k besedi in J je bil dnevni red izčrpan, je podpredsednik ob 19. uri zaključil sejo. i ni predsednik: Dr. Milan Korun; predsednik: Jugovec Franjo; podpredsednik: Gslof Albin; tajnik I: Fain Ciril; tajnik U: Ba-cak Ladi; blagajnik I: Salamon Kari; blagajnik II: Skapjn Rajko; načelnik: Logar Stane; odborniki. Kralj. Malovrh, Štrukelj, Štre-kelj, Jakše, Kamnikar, Zanoskar; nadzorstvo: Cogala, Sinkule. Rihter. Vozni red in nered Novo mesto, 6. junija. Brez voznega reda si ne moremo misliti železniškega prometa, toda niKče ne more tudi tajiti, da si ne moremo misliti voznega reda brez prometa. Morda si sicer kdo domišlja, da se mora promet podvreči voznemu redu v vsakem primeru, a kljub temu lahko ostane vozni red brez prometa. Vlak sicer vozi, a z njim se nihče ne vozi. Promet ni več promet in red ni red, temveč nered. 2al se dogaja tudi pri nas, da je vozni red sam na sebi odločilnejši kakor ljudske potrebe in zahteve. Ljudje so potem takem zaradi voznega reda in ne vozni red zaradi njih. Kljub temu se pa ljudje nočejo sprijaz niti z diktirajočim voznim redom ter se zaradi tega ne vozijo. Tako n. pr. vozi ob nedeljah in praznikih na Dolenjsko že ob 5.25 izletniški vlak. Kdove, zakaj vozi, ljudje ne vedo. Sicer je zdaj že ob 5. dan. vendar ljudje ne hodijo na izlete sredi noči, če se hočejo peljati nekaj postaj daleč. Večina izletnikov še tedaj spi. ko izletniški vlak že sopiha na Dolenjskem. Na Gorenjsko sicer odhajajo izletniški vlaki zgodaj, ker se izletniki res vozijo daleč. n. pr. do Kranjske gore ali Planice, toda na Dolenjsko se izletniki ne vozijo do hrvaške meje. Da je res tako, se lahko vsak prepriča po tem, da so izletniki v dolenjskem izletniškem vlaku odkar imamo ta nemogoči vozni red zelo redki. Drugih potnikov pa tudi ni, ker ta vlak nima zveze v Ljubljani z drugimi progami. Seveda občinstvo se ne razume na prometno politiko in je ne sme kritizirati, samo čudi se vlaku, ki vozi prazen, ker pač ne more razumeti tudi tega, da mora vlak voziti prazen, če je tako po volji tistim, ki delajo vozne rede. Ob delavnikih vozi na Dolenjsko osebni vlak ob 7.24. Ob nedeljah in praznikih seveda ne vozi, ker je nedelja gospodov dan. Pa tudi zato ne vozi, da bi se kdo ne peljal, kajti promet, zlasti tujski, - . Vlaki ne vozijo Zutadi tujskega prometa ter zaradi muh ljudi, ki se nočejo voziti samo tedaj in tedaj. Vlak se požvižga na tujski promet, glavno je, da vozi točno po voznem redu. Ali naj torej prosimo za uvidevnost železniško upravo? Ali naj dokazujemo, da bi se uprava morala ozirati na želje in po- DANES PREMIERA ! Gustav Frohlieh Sy bila Schmitz Albrecht Schonhals Predstave danes ob 16.. 19.15 in 21.15, jutri, v nedeljo, ob 15., 17., 19. in 21. Nad slavnimi Stradivarljevimi gosli »Bearrice« je ležalo prekletstvo in šele velika ljubezen jih je odrešila stoletne usodne moči... Pod mojstrsko režijo GEZE BOLVAB Y-j a je o tej temi ustvarjeno prekrasno filmsko delo Med gromom topov, čarobnimi zvoki ciganskih melodij, med ječanjem ranjencev, je pela ljubezen svojo visoko pesem! KINO UNION! TELEFON 22-21 \mmnamm STR ADI V ARI • Nesmrtne gosli Nepozaben film, preskrbite si vstopnice v predprodaji! NOV FOXOV ZVOČNI TEDNIK! Vihar nad Afriko Ljubljana, 6. junija. Filmi Paramountovc produkcije so redko razočarali gledalce. To veliko ameriško filmsko podjetje stremi vedno za tem, da nudi občinstvu kaj novega, privlačnega ali eks-:cntričnega. Prav te dni je Elitni kino Marica predvajal njen film »Bengali«, ki je :ehnieno, vsebinsko in režijsko umetnina, a »koraj sličen mu je film »Vihar nad Afriko« katerega premiera bo drevi. Tudi ta film slika nevarnosti in pustolovščin polno življenje angleških oficirjev v eksponiranih angleških postojankah. Mnogo se je čitalo zadnje čase o pokojnem polkovniku La\vren cu. ki je vedno potoval v zagonetnih in tajnih misijah ter si pridobil s svojo diplomatsko spretnostjo mnogo zaslug za angleški imperij. V podobni misiji med Afriko in Azijo sta dva junaška angleška oficirja, ki nastopata v filmu.- Usoda ju napravi za tovariša in tekmeca — zaradi lepih ženskih oči. Dogodki se odigravajo, v divjem kurdista-nu. ki ga je že Kari Mav tako zanimivo opisal. Kurdi so divji, svobode ljubeč narod, ki spadajo pod Rusijo, deloma pod Turčijo Sirijo, Perzijo in Irak. Zaradi razcepljenosti so tudi vedno sprti med seboj ni zato so neprestar»o v bojih: proti svojim gospodarjem, proti oblasti, proti sovražnim plemenom in bijejo se tudi sami med seboj. Kurdistan je res koridor za Indijo in za to je ogromne politične važnosti, zlasti za Anglijo. Zato so tam v službi angleškega Inteligence Servica junaški, vsem nevarnostim kljubujoči oficirji, katerih delo je vedno posvečeno domovini. Zgodba o zadnjem fortu. ki se odigrava v našem filmu, je zgodba naključja in usode, borba vesti med dolžnostjo prijateljstvom in ljubeznijo. Glavno vlogo igra Cary Grant, eden najsimpatičnejših ameriških igralcev, a ženske vloge so poverjene Gertrudi Michael in Katarini Burke. Film je v nemškem jeziku Iz Celja —c Ljubljanska drama bo uprizorila v torek 9. t. m. ob 20. v celjskem gledališču Liichtenbergovo učinkovito veseloigro »Mladi gospod šef« v režiji prof. šesta in prvovrstni zasedbi. Predstava je za abonma. Ne abonentom svetujemo, da si takoj nabavijo vstopnice v predprodaji v trafiki g. Frajleta na Dečkovem trgu. _c Celjski igralci bodo uprizorili na Tetovo 11. t. m, ob 16. v Mestnem gledali. Scu mladinsko »igro >PBcica in Tonček« v režiji ge. Sadarjeve. —c Gasilske siavnosti v Celja, ob proslavi GSletndce prostovoljne gasilske čete v Celju bodo danes in jutri sledeče prireditve: Drevi ob 20.30 baklada, nato velik ognjemet na brvi pri mestnem parku. Jutri ob 8.30 masa v Marijini cerkvi. Po maši blagoslovitev novega reševalnega avtomobila pred mestnim poglavarstvom, nato rtttfltnfitmn aaja v sejni dvorani na mest- nem poglavarstvu. Ob 11. promenadni koncert v mestnem parku. Ob 14. velika tombola na mestnem poglavarstvu, po tomboli ljudska veselica na dvorišču mestnega poglavarstva. —c V celjski bolnici je umrla v četrtek 451etna posestnikova žena Marija Kolar-jeva z Drenskega rebra pri Pilštanju, o kateri smo pred dnevi poročali, da si je v soboto pri padcu z lestve zlomila desno nogo. —c Sokolsko društvo v Celju bo priredilo svoj, v četrtek zaradi slabega vremena preloženi večerni telovadni nastop na Te- J lavo 11. t. m. ob 20.30 na dvorišču mestne narodne šole. —c V nedeljo bo sveže pecivo. Ker bo v nedeljo v Celju birma in gasilski dan, bodo celjski peki pekli tudi v nedeljo pecivo. —c Sprejemni izpiti na gimnaziji. Na državni realni gimnazij* v Celju bodo sprejemni izpiti za I. razred v petek 26. t. m. ob 8. zjutraj. Nadalje do 23. t. m. je treba predložiti ravnateljstvu pismene prošnje, kolkovane s 5 Din, rojstni in krstni list ter zadnji šolski izkaz. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 12. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj« na davnem trgu. trebe ljudi? Vsega tega bi pri nas ne mogli nikomur dopovedati, kajti neprestano dopovedujemo ter dokazujemo, a novi vozni red ostane kljub vsemu dogma. Iz zdaj smo, že sami prepričani, da bi morali vzklikati: aj živi vozni red in nered v njem! Iz Kranja SPORT Občni zbor SK Svobode, Ljubljana Vsem, ki se količkaj zanimajo za naš šport, je še dobro v spominu bivša stara ljubljanska Svoboda, ki je po fuziji z našim ligašem A. S K. Primorjem, prenehala ogrožati položaje najboljših slovenskih klubov. S prenehanjem bivše Svobode pa se je pojavila na zelenem polju novs mlada Svoboda, obstoječa iz. bivših idealnih Svo-bodašev, ki jim je ljubezen do svojega delavskega kluba več, kot pa igranje v ligi. Posebno pa se je oklenila z elanom kluba mladina, kateri posveča klub največjo pozornost. Že danes se je postavilo v bok našim najbolj znanim klubom, tako da rezultati ter volja in elan dečkov daje upanje, da bo nova Svoboda vredna naslednica stare Svobode. Napredek sicer precej onemogoča to, da klub nima lastnega igrišča, toda upamo, da se bodo tudi razmere časa zbolj-šale in bodo tudi delavskemu športu šli merodajni krogi bolj na roko. Vsi vodilni delavski klubi v državi imajo svoja igrišča, tako Beograd, Zagreb, Sarajevo, Split in tudi povsod v dravski banovini n. pr. Maribor, Celje i. t d. dočim je Ljubljana brez njega. Vse razumevanje pa je pokazal ASiC Primorje, ki nudi klubu igrišče m ostale ugodnosti, za kar se. mu odbor in članstvo iskreno zahvaljuje. Na klubovem občnem zboru dne 29. msjs t. 1., ki je konstantiral velik napredek kluba, je bil ob ogromni udeležbi ta navdušenju članstva izvoljen sledeči odbor: Čast- — Kranjčani na morju. Menda še nikoli ni pohitelo na izlet na morje toldko Kranjčanov kakor letošnje binkostne praznike. Iz tovarne »Semperit« je odšla skupina okrog 30 oseb, nameščencev in delavcev, avtopodjetje C. Grajzar. ki je priredilo izlet na Sušak in v Crikvenico, je z dvema polno zasedenima avtobusoma odpeljalo o k roc; 50 izletnikov. In če še prištejemo one, ki so se vozili z vlakom, ali osebnimi avtomobili, vidimo, da je za binkošti nad 100 Kranjčanov posetilo morje. Pozdraviti pa moramo podjetnost domačega avtobusnega podjetja Grajžar, ki je nabavilo dva nova avtobusa, s katerima prireja stalne izlete. Prihodnji izlet bo 38. in 29. junija na Grossgloc kner- — Požar. Posestniku Bučanu 'Antonu v Britofu pri Kranju je ogenj v torek zvečer okrog 23. ure upepelil vse gospodarsko poslopje šesto ječe iz skednja, drvarnice in treh šup. Poslopje je bilo leseno, krito z opeko. pos»tavlj«eno šele pred 15 leti. Zgorelo je tudi vse orodje, razni stroji, drva, pet voz krme in slame ter precej desk. Vnemal se je tudi že sosedov skedenj Bu-čanova hiša, ki je bha od skednja nekoli-koliko oda!jena, je Ogenj srečno brez škode prestala. Skoda znaša 40.000 Din. Bučan je pa bdi za gospodarsko poslopje zavarovan za 22.000 Din. Gasili so gasilci iz Britofa, Kranja, .Predoselj in Suhe. Požar je bil podtaknjen in sumijo nekega berača, ki je iskal prenočišča. — Gasilska Čete na Kokrlci, ki priredi 16. t. m. veliko loterijo, vabi občinstvo, da si ogleda bogato izbiro dobitkov, le* so razstavljeni pri Laknerju. Obenem opozarja na nakup tablic, katerih števflo je omejeno. — Hranilno knjižico je utajil. Uslužbenec hotela »Stara pošta« Rate j je svojemu znancu, delavcu Ludviku S-, ko te ta ob neki pril>ki Šel v Ljubljano iaročil krti 12-nov. hranimo knjdžaco Mestne hranilmice ljubljanske, glaseče se na vsoto 3.600 Din z naročilom naj dvigne »nj 600 Din. S. se je pa vrnil brez denarja in knjižice, Rateju je pa dejal, da denarja ni doba, knjižica je pa ostala v hrandinici. Ker pa S. knjižice le na vrnil Hjub vsem opominom, se je letos 18. maja Ratej peljal v Ljubljano. Tam je uffotovil. da je bila na knjižico dvignjena vsota 1000 Din. Pozneje se je tudi ugotovilo, da je S. s pomočjo dveh tukajšnjih brivskih pomočnikov knjižico prodal za 1J8S0 Din v Ljubljani, tovarišema posrednikoma je P* dal 350 Din nagrade. Orožniki so te dni S. zaslišaiH- — Jutri 7- junija prične voziti na progi Kranj Jezersko nedeljski izletniški avtobus. Iz Kranja odhaja ob 8.20 zjutraj, z Jezerskega se p« vrača ob 19. — Na realni gimnaziji v Kranja se vrše izpiti po sledečem redu: od 2. do 16. junija privatni izpili, IX, 13 in 14. junija pismeni višji tečajni sap*; 17-, 18. m 19. jn- | nija ustni višji tečajni izpit; 30. junija pismeni nižji tečajni izpit; 22., 23-, 24. in 25. junija ustni nižji tečajdi izpit; 26. junija sprejemni izpit za redne učence. Prijave se dobe pri slugi. Priloaiti se mora krstni list in šolski izkaz, starost sme biti 10 — 13 let. Prijave je oddati do 20 junija. — Novost zs Kranj je kino na prostem, katerega je za poletno sezono pripravil ki-nopodjetnik v Narodnem domu Tine Hvala. -Prostor za občinstvo in projekcijsko de&ko je na terasi Narodnega doma nad čitalnico, kino-aparatura pa v iston prostoru kot dosedaj, samo. da se mora premakniti. Poizkusne predstave so se prav dobro obnesle in bo v poletni vročini kino na prostem vsakomur dobro došet. —J Kranjski Ishisti prirede jutri v nedeljo popoldne skupen izlet na Smarj^tno goro, kjer bodo zmagovalcem nedavno odigranega turnirja razdeljene nagrade. Kmetijska šola na Grmu Novo mesto, 5. junija. Na banovinski kmetijski soli na Grmu pri Novem mestu se p« ene novo šolsko leto celoletne šole 15. septembra. 1036. Sprejme se 30 učencev. Vsi učnei stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji. Lastnoročno p»«>ane prošnje, kolkovane z Din 5, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15 avgusta 1936. Prošnji je priložiti: krstni list. domovnico, zadnje šoLsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pr* onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki reflektirajo na banovinsko aH kako drugo štipendijo iz javr« h sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domaći kmetiji, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu prejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Oskrbnina znaša od 25 do 300 Din po premoženjskih razmerah prosilca in «e plačuje mesečno naprej. Prodici za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih ''ji gospodarskih razmer. Taki prosilci naj zaprosijo podporo še pristojni sreskj kmetijski odbor ter naj predložijo prošnji za sprejem v kmetijsko Solo i zk azil o o višini prispevka kmetijskega odbora. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni učenci absolvent! dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Iz Višnje gore — Težave pri grad bi kopališča. Pred kakimi 14 dnevi je pričel kopališki odbor z izkopavanjem plavalnega bazena. Sprva je napravil licitacijo za težaška dela. Ker pa je odbor sprevidel, da mu bo prišlo ceneje, ako vodi delo v lastni režiji, je licitacijo razveljavil in pričel z delom. Od začetka je delo hitro napredovalo, ker je pokrivala prostor debela plast rodovitne prsti, ko pa so prišli do naplavijenega peska in je nastopilo večdnevno deževje, je pričela po pesku dotekati v izkopani bazen voda iz Višnjise, ki ima nekoliko višje ležečo strugo. Kmalu je ves bazen zalila voda, da so morali za ta teden prekiniti delo. Dasi so uporabili za pomoč vodno črpalko, vendar vode niso mogli zaradi neprestanega dotekanja in slabega vremena odstraniti. Ne samo da se bo s tem delo zavleklo, temveč tudi podražilo se bo. - — Nova gostilna. Na praznik je gospa Ivanka Omahnova odprla v svoji novi hiši pri kolodvoru gostilno, ki bo velikega pomena za tujski promet. Ne samo zaradi ugodne lege pri kolodvoru, temvteč tudi zaradi krasnih prostorov inn solidne postrežbe bo postala gostilna važno izletniško oporišče.Sploh si višnjegorski gostilničarji zadnje čase mnogo prizadevajo, da bodo nače gostilne čim privlačnejše. Zanimivo je. da je bila Omahnova gastilna v starem poslopju otvorjena pred 22 leti tudi na binkoštni ponedeljek. Iz Škofje Loke — Škofjeloška šolska mladina pojde na morje. Se tako lepe in vzpodbudne besede ne morejo opraviti tega, kar bo storil v propagandi za naš Jadran izlet dece v nedeljo 7. t. m. Iz škofjeloške deške šole odpotuje pod vodsrtvom poverjenice PJS ge. Aamdlje Lendovškove na mor je 50 otrok iz vseh razredov. Otroci skoraj ne morejo pričakati dneva, ko bodo pohiteli z avtobusom na Jadran, na morje, o katerem so čuli pod okriljem PJS že toliko zanirrv-vega in lepega Nesebičnost požrtvovalnih aranžerjev in kraj. odbora -TS ter ostalih dobrotnikov dece, je omogočala, d* krenejo naši otroci na pot v nedelvo. zgodaj zjutraj tako, da bodo dopoldne že na Sušaku« Po ogledu tamošnjih zanimivosti in ob«ku Trsata odidejo v dom Franje dr. Tavčarjeve v Kraljevici, kjer je zanve že vse pripravljeno. Domov se povrnejo v ponedeljek pod noč. _ Gradnja reteške iole zagotovljena. O reteSki šoli, ki nikakor ne ustreza zahtevam današnje dobe, smo že pisali. Vprašanje se je vleklo skorai v desetletja, zdaj pa vendarle upajo, da bodo z gradnjo nre-potrebneg* šolskega poslopja pričeli. Prišla je namreč vest, de je zs gradnjo nove reteike šole banovina odobrila večje brezobrestno posojilo, s čimer upamo vsa i. se je ta zadeva končno premaknila z mrtve točke- Novo šolo, bi so zanjo načrti že iz* gosovijeni, bodo zidali tik sedanje, ob že- lezniški progi, pole« postaje, kjer ima < •vet že zakol.cen. — Ob 15-letnici Obrtnega društva ju Zg. Slike in okolico. Jutri pros'avi Obrtr« društvo v Zg. Šiški 15-letnico svojoj dru šrvenega udejstvovonja. Ob 10 uri dopol dne se prične v dvorani narodne^ pr«. svetnega društva »Vodnik« slavnostni ob čni zbor. Proslova se nedalj'iic p-jpoldn« ob 16. uri pri Kirtu« v Z-^. Šiški z v*1 i« kim obrtniškim taborom 7 zeo pestrim ir zanimivim programom Obrtno dru>t\o \ Zg. Šiški si je pr d-bilo teko n ovoie:j M letnega delovarv« najuglednciš> tradicno. Zato te^a slavnostnem trenutka nt infi M prezreti, ne da bi poudtrH nje"o\ ih za slug za razvoj slovenske ob»-ti l'>'*nov'-tev društva datira iz čavov. ko je rvse vj<">-sn» darstvo k« maj slutilo, kako ve'ik' s*i-."vki se bliža. Nepregledna vrsta ntl'n nVo-d'.h gospodarjev in r.b-tnilcov *e ir tek' m tega oosa s pomoč k) J rušiva oču\i'o n*i-hujse^a. Zsrto nikoli iv no «oč> d-v -'i •] i no poudariti pomena «^snov**k'h < br'n>* ;h organizacij Po-sehn-o danes, more • in b -do prepevale k refitrl *e>kih . b-'n ; ih vprašani ed'no le stanovsk** o>rp-*Mi/MV r, orostovolinp borbene edinc^ ki ed*f»o m*v rejo s svojo gibčnostio, skonno, t*e*o n vsestransko vza iemno*' jo dvi »n • o-ni. £ki stan na ono s*oonio k' m-' r» > n r^-i številč'^rti. njegovi paoči Hl tr< 'ci'i r";-P-ada. Trezna ra/y>^nor! nb-+n š* . « / * -škc in okolice je poka/idobro folifl /o-to u«neh ne Ko i/^tal Obrtno e1-"4 ' KOLEDAR Dane«: Sobota 6 junija. Katoleani: Norbert. Miljutin. »lutri: Nedelja. 7 junija K*t*->.:ča-il: Robert, Bogon>l DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vihar nad Afriko Kino Ideal: Vsaka žena ima tajno. Kino Sloga: Pri belem konj ftku Kino Union; Stradivan — Nesmrtne gosli, matineja >01io VITI.« ob 14.15. Kino Šiška: Mala mamica (Frančiška Gaal). Sokol Ljubljana >iš^a: javna telovadba ob 20 na letnem telovadišču. Društvo absolventov državnih trgovskih šol: Občni zbor ob 20.30 v restavraciji štrukelj. Lahkoatletake prireditve olimpi jake-fjm dne ob 18., v nedeljo ob 16. na igrišču Primorja. JUTRIŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vtfiar nad Afriko. Kino Ideal: Vsaka žena ima tajno. Kino Slovar Pri belem konjiOku. Kino Union: Stradivari — N^imrtne gosli. Matineja jOlio VTTI.« ob 10.30. Kino Šiška: Mala man* ca. Glavna skupščina JZSS ob 8. v beli dvorani hotela Union. Pokojninski zavod: Obrni zbor ob 9. v Trgovskem domu. Društvo orožniških upokojencev; Obonl zbor ob 10. pri »Novem uvetut. Jugoslavenska ženska zveza: Obftni zbor ob 9.30 v zeleni dvorani Zvezde Sokol I.: Javna telovadba ob 16. na te-lovac^šću na Taboi^i. Sokol n: Javna telovadba ob 17. na Prulah. DEZFRNE LEKARNE. Daneta hi jutri; Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43, Trnkoczv ded Mestni trg 4, U*tar selenburgova ulica 7. Iz Trbovelj = Sedanje deževno vreme dela najvea preglavic n.tAemu kmetu. Prihaja doba košnje, kmet pa je prisiljen odlašati I košnjo, ker ne more sušiti. Žito je v cvetju, pa dež pere kl»?je. da bo ostala sama slama, še pred tednom se j* jrovorilo o i/.redno bogati letini, toda če bo trajalo de/.evje feo 14 dni, SS utegne letina spremeniti v eno najslabših zadnjih let. Nedelja, 7. junija 8: Z dobro voljo v dober dan t (plo*eei_ 8.45: Napoved časa poročila, objava »ponuda- — 9- Ruski sekstet. — 10: Prenos cerkvene glasbe iz Tržiča (o priliki lOMetnire posvotitoe župne rerkve). — 11.15: Kadilki orkester: Operetna glasba. —.1-: Napoved časa. objava sporeda, olrvestila. — 11*139 Prenos z velesejma (Trboveljska godba). — 13: Kar imamo to vam damo (plošče po željah). (Oddaia prekinjena od 14. do lr>) — 16* Kmetijska M»; Sociologija vasi (g. KroM Joža). — 16.20: Trenom župnijske proslave iz Tržiča. — 18.30: Otroška ura: Oa-Sperrek. _ 19: Napoved časa, poročila. Ofcr java sporeda. - 19.30; Nae. ura- - 20: p»v. ski koncert »Ljubijanskena Zvona«, vodi g. Dore Matul. — iO.4."); Koncert radijskega orkestra. _ 2*2; Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Plesna K,asba- iPra radti^ki jazr, vmesne vložke poje gdč. Ja;ka lgličeva. Ponedeljek, S. junija 12; carstva cvetic (plošče). — 12.46: Vremenska napoved, poročila. — 13: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. —13.1^: Pesnn in plesi današnjih dni (plošče*. — 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava spo-eda. obvestila. — 19/HO: Nac. ura 19-jO: Zvoki iz Ukrajine (plošče). 20.10; Zdravniška ura: Kako se zavarujemo pred strupenimi plini? (g. dr. Matej Justin). — 20-30: Novejša češka glasba (prenos iz Hul.adove dvorane; igra gospod Lipovšek Marian). — 22: Napoved *a-sa. vremenska napoved poročila, objava sporeda. — 22.15- Prenos z velesejma URus-]anv Et Volge) Tor^k, 9. junija 12: Koncertne suite*. Schumann: Karn*-valska; CajkovaJti: Trlec (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13; Napoved časa, oL java sporeda, obvestila. — 13.15: Veseli zvoki (radirki orkester). 14; Vremensko poročilo, borzni tečaji. _ 19: Napoved časa. vremenska napoved, porodila, objava sporeda obvestila. — 19.30; Nac. ura. 19.50: Plošče- Štev. 128 »SLOVBNSKI NiEODt, sobote, «. jnrife ■m! Zadnje 3 dni velesejma cena aa preproge, počno delo Din 600.— za kvadratni meter v gotovini. Izdelava in barve brez konkurence! Tkalnica preprog „MEKKA" — Paviljon E. Prof. Evgen Jarc Ljubljana. 6. junija-V svoji vrit v Zetrnikovi ulici je snoči po 20. 2» vedno zaitisnil očd bivši podžupan rjdbijonski g. prof. Evgen Jarc. Pokojni je bH rojen v Novem mestu kot srn trgovca. Gimnazijo je študiral v domačem mesrtu, potem pa j ©odšel na EKinaj, kjer se je vpisal na filozofsko fakulteto. Že kol visokošoiec se je odlikoval po s voli iaJoiaLi mosti in je rnnogo delal v akadem-ak Hi društvih. Po dovršenih studi iah je aicrzboval kot profesor več let v Kranju, kasneje pa dpiga leta na humanistični gim-v Ljubljani- Zgodaa že je stopil v politično življenje in ae udejstvoval ob strani dr. Janeza Evangelista Kreka. dr. Šušteršiča in Lam-peta. Se mlad je bil izvoljen za poslanca v deželni zbor leta 1910. pa je kandidiral v Beli Krajini v dunajski državni zbor, kjer je zastopal Belo Krajino. Po vojni se jo nekaj časa umaknil iz aktivnega političnega življenja. Politično je jel spet delovati, ko eo bile poklicane v življenje oblastne samouprave Takrat je bil kot član SLS izvoljen za oblastnega poslanca in nato še za člana oblastnega odbora, v katerem je igral vodilno vlogo. Posebno vidno vlogo je igral pokojnik zadnja leta po upokojitvi leta 1926. v javnem življenju Ljubljane. Dolga leta je bil član občinskega odbora in daljšo dobo podžupan ljubljanski. Lete 1931. se je dvignil nad etrankarstvo in kandidiral v volilnem okraju Ljubljana okolica. Član mestnega sveta je ostal tudi potem, ko je nastopil režim JRZ-, a je zaradi bolezni njegova volja do dela čedalje bolj padala. Dobro leto že je njegovo zdravje vidno pešalo, vendar je budno zasledoval naše javno in gospodarsko življenje, ter navzlic oslabelosti še vedno često iniciativno posegal vanj. Večinoma pa je ostajal zadnje Čase doma, kjer je pridno pisal svoje spomine. Navzlic bolezni se ie rad za kratke ure pokazal v družbah in še včeraj se je pomud.il na velesejmu. Popoldne se je vračal domv, kjer pa se je pred vilo v Zarnikovj ulici nenadoma zgrudil-Domači so Ca prenesli v sobo, kjer je padel v agonijo in ga je kmalu po 20. odrešila trpljenja bela žena, .šele v 58. letu starosti. Prof. Evgen Jarc zapušča žalujočo soprogo, rojeno Omahnovo iz Višnje gore, sina Vojteha, ter hčerko Marijo. Ivico in Mihaelo. Bodi ohranjen priznanemu javnemu delavcu najlepši spomin, žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje! Velike čarovnije arelami Na velesejnra se ljudje zelo zanimajo za vedeževanje Najbolj se je lamiafmaa- kapfija pod ma-realni sredi veEkega ssgme in ^ng^ velikih dogodkov. Tega res ne more nihče prezreti, da so prodajalci pod mareiarm najboljši vzor podjetnih trgovcev in da prodajajo same neverjetne reči, seosaczjonaine predmete, ki so tako zvani šlager sezone. Njega dni je baje imela btgoviua zlato dno, zdaj 5a ima zlata trgovina marci o nad seboj, adi boste priznali, da marsikaj prezre te na obrtni razstavi, kjer razstavljajo naši obrtniki umotvore svoji rok; njihovo delo nedvomno zasluži, da bi si ga ogledati tudi tisti, ki se zbirajo pod marelami. Toda kako bi se naj potem takem ogledali nezaslišane čarovnije?! Usoda je pač, da se Človek hočeš nočeš ustavi tam, kjer so najbolj glasni m kjer je največ gledalcev. Človek se mora vse življenje učiti in kdo bi zamudil tako lepo priliko?! Le bliže! vabi učeni mož pod mareio, ki je znotraj poslikana s kabalističnimi znaki. Naši ljudje vedno stojijo tako zadaj, da bi se česa ne naučili. Vi. smrkavci pa bežite i Saj vem. otrok hoče videti vse blizu in v vse vtakniti nos. To ni za vss! Vidite, gospoda, tu je kompas in tukaj imam magnet. Le bliže, aaj tako daleč ne vidite! Magnetna igls se vrti! Človek nikdar vsega ne vel Kdaj »te rojeni, gospa? Mož jo gleda s prodiraj očim pogledom, da gospa poveša oča in odgovarja kakor hipnotizirana. Povedala Je pravo starost. In naj še kdo reče, da se ne gode pod marelami na velesejma čadeKl Mož ps pravi, da je bil tisti dan torek. Samo pobožno zavije oči in že čita njeno bolezen iz datuma njenega rojstva in menda iz kabalističnih znakov pod mareio, ali pa s kartona, ki je obrnjen tako, da ljudje ne vedo. kaj je na drogi strani Toda to so vse šele priprave. Zdaj sale mož začne predavati o čudoviti in čudodelni »roži«, ki rase samo v sveti deželi in ki je ne morete kupiti nikjer drugje kakor tu pod mareio. Kakor vidite, gospoda, tu je ta jerihonska roža, suha tako, da se lomi. zaprta in mrtva. Gez dve minuti jo bom oživel v tem kropu. Rešila mi je življenje. Bil sem že v mrtvašnici ... operiran na možganih... s to vodo, ko se v nji roža odpre, se umijete in zgodi se čudež. Samo dve minuti, glejte na uro! Epilog je seveda kupčija, ko se »roža« v kropu odpre. Komad 30 alt 20 EKn. Ljudje kupujejo, saj takšne rastline vendar ne rasto v Ljubljani za plotom. Tu učinkuje kabalistična umetnost, tam pa zgolj trgovska. Ljudje se nenadno spomnijo na madeže, ki jim gsene življenje na | otisVAali, in je res vredno žrtvovati nekaj msnot propagandnemu predavanju o sredstvu, ki čisti vse madeže tega sveta. Verjeti morate svojim očem, ko ste priče epohalne demonstracije. Samo zaradi tega bi bil za marsikoga potreben vel esejem, da se ljudje na njem založijo s sredstvi za Čiščenje madežev. In vsako leto so ta sredstva čudovitejša. Trgovec seveda ne izda recepta za svojo učinkovito propagando. Kako se čistijo madeži, da. naključju pa ta ali oni kupec opazi, da nekateri ljudje stalno, dan za dnem kupujejo čudovite preparate. Vedno povežejo po ijm prvi, ko še množica okleva. In led je prebit. Seveda ti kupci nimajo tovarne za čaščenje madežev. Skrivaj vračajo blago, saj gre vendar za reki smol Nesodobna soba Najbolj se ljudje zanimajo za skrivnostne vede, za čarovnijo ter vedeževanje. Nekaj prodajalcev prodaja samo predmete za čaranje, karte pa tudi povsem enostavne predmete. Garate lahko tudi z malimi lesenimi ploščicami. Zdaj je ns ploščici pika — hokus-pokus — ploščico obrnete, pa pika izgine. Za 4 Din vas prodajalec nauči Ča-rati Karte so nekoliko dražje, toda ljudje jih radi kupujejo, saj znajo prodajalci zbu- diti v njih atavizem, davno željo, da bi postali čarovniki Ce žrtvujete še 10 Din, vam drugi prodajalec razodene vso bodočnost. Kupite horoskop in vsa vaša usoda je napisana na kosu papirja. Prav za prav je natiskana, kajti industrijalizacija prodira tudi v tej panogi pridobnitništva. Vendar ne smete misliti .da ljudje kupujejo vse slepo v brezmejnem zaupanju. Vsak prodajalec mora prej dokazati, kaj zna. Zato medij, prodajalčeva kompanjonka, z zavezanimi očmi odgovarja na »skrivnostna« prodajalčeva vprašanja. N. pr. prodajalec vprašuje, kaj ima v roki, ko ima navadno legitimacijo »klijenta«. »Medij« seveda odgovori na vsa vprašanja, pove celo ime lastnika legitimacije, letnico rojstva itd. Skratka, gode se čudeži, množica narašča, da medij sredi nje komaj diha. In ni vrag. da bi ne cvetela kupčija. Vsa nesreča je torej v tem, da se naši trgovci premalo pečajo z okultnimi vedami. To je zelo važen činitelj, ki bi ga morali upoštevati pri proučevanju gospodarskih vprašanj. Skupine na velesejmu Vreme tudi letos ni naklonjeno našemu velesejmu, vendar pa vlada na sejmišču vse dni živahno vrvenje. Posebno mnogo je letos posetnikov v skupinah, med njimi zlasti šol. Tako so si ogledali naš velesejem udeleženci esperantskega kongresa, »Vesna« iz Maribora, delavci tvrdke \Vcston iz Celja, gospodinjska šola Šv. Jurij ob južni železnici, kmetijsko nadaljevalna šola iz Maribora, eskurzija pevcev Bočna, več skupin Korošcev, trgovska akademija iz Zagreba, realna gimnazija iz Loznice, skupina Su-šaČanov, državna ženska obrtna šola iz Bjelovara, meščanska šola iz Trbovelj, gospodinjska šola iz Splita, trgovski tečajniki s Sušaka, tukajšnja orožniška šola, mnogo osnovnih šol iz bližnje in daljne ljubljanske okolice, vse osnovne, meščanske, srednje in obrtne šole iz Ljubljane in več skupin akademikov. Jutri je predzadnji dan velesejma in zato bo poset še posebno velik. Monopolska razstava 2e drugo leto razstavlja uprava državnih monopolov na ljubljanskem velesejmu svoje izdelke in vzbuja s svojim okusnim aranžmajem splošno zanimanje. V slikah, nam ponazoruje na letošnji razstavi razstavi tobačnega lista od setve do žetve? od nizanja do sušenja. Tobačno listje^ razstavljeno po kategorijah in razredih, nam pove, kateri kraji v naši državi goje tobak. Tu vidimo male lističe najboljših južnosrbskih tobakov iz raznih krajev: Pri le pa. Strumice, Radovišta itd. velike liste, ki po kvaliteti nič ne zaostajajo za prvimi iz krajev nase Hercegovine: Širokega brega, Čapljine, Imotskega itd., zopet druge iz Stare Srbije in končno največje liste »iz Vojvodine in Banata. Vsi ti tobak i v različnih mešanicah dajo naše izvrstne izdelke. Te mešanice vidimo razstavljene v okusnih zabojčkih, pokritih e prozornim celofanom, skozi katerega zapel »v o vab1* krasno zdatorumeno listje. Nad temi zabojOki pa so razstavljeni odgovarjajoči izdelki v okusraih kartončkih od najnavadnejše do najluk suznejše cigareta, vae izdeluje uprava državnih monopolov, da more zadovoljiti kadilce vseh slojev. Razstavljen je tudi tobak v balah. Prosti tobakr, kot tobak iz Vojvodine, ki se rabi največ za navadne cigarete, tobak za pipo in za navadne cigare, so embatirani v velike zavoje do 150 kg. Najboljši to-baki (najmanjše listje) pa zopet v majhne komaj 10 kg težke bale. Vsak zavoj je označen s kartonom, na katerem stoji točna zabeležba kategorije, razreda, izvira "in tipi. ki ga predstavlja. Razstavljeni so seveda tudr! drugi izdelki. Dobro je poskrbljeno tudi za kadilce cigar. Cigarne kolekcije, posebno primerne za darove, so res okusne. Najbolj raz. vajen kadilec pri nas mora biti zadovoljen, saj je izbira veteka. Tudr'. nosljanec in pa >klobase dol ulezhek>. de na konz samu an riav zhrnikast ogrz ostane. So rud sni veHka krofssti sauri, taki rib se ne u latam inu ne sanka na nosne, sa vidni. Pa tudi she golobi, kiri rep kuker farm poJconz nosio inu sni drusjt veh" k i tizhi lepu rdezbe inu riucnu nsfsTbani, i« enim dougten repam, takirth imena na vem, so tam lepu perkasani. Sta bila tam glihi-vishi «feu* debeUa vofia evoih 50 zentou teshka. de ha moia se shcsss isuseten*. she hi samu arriga notr postavio, inu so kasali tam eno sver, tak eri se korkordil pravi. Ima svoi stnshdn gobi z kuker ana brana as is spizastmi sob mi potresen, inu so take kazhe kuker mlai. Me ie bilu kmalu moih debelih vounenih natikazheu sram, ko sim take tanke, kuker an mlad bukou list samerkau. So mu glihivishi is ana di-shezha voda poshrizal po gla'u inu sim reku, da nei enoie irhouze tud she mal sa ni h starost inu nih hudig« obnuzeina talla vodio poshprizaJo So se fletnu sme i ali i inu mi voilo storili, de me ie "sherta dema sprashuala: »PerluM moi Janes kaku ti deshish, al si s zukran potresen, a] u gvirzih leshish?« Jest pa sim jesik nasai drshau pa tudi riga nisim Mizi povedau. de ussaki oshatiri na seminu an pol-izhik sim ga stisniu. K pretepu na nogometni tekmi Trbovlje, 5. junija. Glede na članek pod gornjim naslovom v našem listu od 3. t. m. nam pošilja tukajšnji SK. Amater sledeče pojasnilo: Poročilo zagorskega dopisnika o pretepu na nogometni tekmi v Zagorju je precej tendenci-jozno. Pisec sam priznava, da je nudila igra do zadnje tretjine lep užitek, koj nato pa da so sodniku odpovedali živci. Nič čudnega bi ne bilo, če bi sodniku, ki je bil vseskozi skrajno objektiven in pravičen, spričo brezprimemo surovih izpadov športno ne-vzgojenih in nediscipliranih zagorskih dru-karjev. ki so povzročili pretep, odpovedali živci. Če bi se smel kdo pritožiti o kaki pristranosti sodnika, potem bi to gotovo ne mogel biti SK. Svoboda, ker se je mogel sleherni udeleženec tekme prepričati, da je sodnik, ko je videl absolutno tehnično premoč SK. Amaterja, postopal proti koncu tekme prej v prilog SK. Svobode nego SK. Amaterja, ki pa se radi tega prav nič ni vznemirjal, ker je poznal rigorozno objektivnost sodnika. Apelirati tedaj na neke instance, da bi se takim sodnikom vzelo »licenco«, kakor se izraža pisec, smatramo za škodljivo splošnim športnim interesom, ker bomo sicer lahko doživeli, da bodo razni vročekrvni pretepači, kakor svojo športno publiko pisec imenuje, lahko pri vsaki priliki sodnike izigrali in eventualno še pretepli, nato pa zahtevali, da se jim »licenca« odvzame. Pisec bi bolje storil, da bi o priliki, tega za naš šport žalostnega dogodka raje napisal kak primeren članek o potrebi prave športne vzgoje naše mladine, ki se še vedno ne zaveda pravega pomena športnega gibanja. Vsi kulturni narodi smatrajo šport za važen kulturno-vzgojni smoter, ki mora pravilno služiti svojemu namenu. Šport mora biti viteški in plemenit, zlasti nogomet, ki mora izključevati vsake surove ir brutalne podvige posameznikov. Odločitev sodnika na igrišču mora biti vsakemu sveta, pa četudi na videz ne bi bila povsem nepristranska. Za reševanje event. nepravilnih odločitev sodnika ni pristojna niti publika, niti drukarji posameznih klubov, marveč višje nogometne instance. Kaj bi bilo. če bi se na tako »viteški« in »plemenit« način poseglo s strani drukarjev v odločitve sodnika? Konec bi bilo športnih pokretov! Na^e mnenje je, da je vsak klub, ki povabi tuj klub v goste, pa četudi je to prvenstvena nogometna tekma, ki običaj) bolj razvoame duhove, odgovoren za red in disciplino na igrišču. Da je zagorsko športno občinstvo in drukarji udrlo na igrišče ter pretepalo sodnika in go-ste-Amaterce, je torej kriva SK. Svoboda in njeni reditelji, ki niso znali vzdrževati miru in redu za časa igre. To je predvsem pozabil povedali pisec omenjenega članka, pa smo smatrali za potrebno, da to naši športni javnosti pojasnimo. Za v bodoče pa priporočamo zagorskemu piscu, da bi svoje športno nagnjenje usmerjal raje v pravec pravilne športne vzgoje zagorske mladine, da se ne bo več ponovni na zagorskih igriščih pretep, ki zagorskemu športu ne dela baš posebne časti. — SK. Amater, Trbovlje. Iz Maribora — Brezposelnost vedno večia- Kljub živahnejšemu gradbenemu gibanju, je brez poselnost v Mariboru še vedno zelo občutna, kar dokazujejo že številke pri Borzi dela, kjer pa zdaleka niso prijavljeni vsi beeaposeini. Tako je pretekli me^ec po aajrtastiČnTh podatkih v Mariboru bilo 1126 brezposeln i kov. med temi 273 žensk Na podporah je Borza dela izplačata 24.756 dinarjev. — Slava 32. top. polka. Včeraj so v lepo okrašeni in v državne trobojnice odeti vojašnica 32. topni carske g a polka v Mariboru praznovali prmemben narodni dogodek. V vseh prostorih živahno vrvenje, na dvorišču so se zbrali številna predstavniki ci-vikiih in v<« -».»kin ob.asri fn zastopniki vseh mariborskih nacijonalnih ter kulturnih organizaciji h krstni slave v spomin, ko je 32- ropmčarski pik zmagoslavno vkorakal v osrčje Koroiana. ko so baterije prvič prodrle na Gosposvetsko polje. Vojaštvo in vse goste je nagovoril kapetan Franjo so hitro sveže c-prane — Vzemi -amo LUXl pristen samo v t^m zavitku Golub, ki je v krasnem in navdušenem patriotskem govoru orisal pomen polkovne-ga praznika in čestital polku k tako velikemu dogodku. Službo božjo sta opravila kurar g. Zavadlal in prota C. Bulovan iz Celja. Po oficijelnem delu polkovne slave, se je rarvil-o animirano razpoloženje pri bogato obloženih mizah. — Ker je ubila svojega moža, je mah kazenski senat včeraj obsodil 2S letno po-sestnico Julijano Kučerjcvo iz Radize-le na 4 leta robije. O do01impijski koncert« v mestnem parku in nabiTalna akcija po mesr-nih uiioab. Na praznik, v četrtek 11. t. m. bo ob lo. uri na stadionu SK Železničar na Tržaški cesti nogometni brzo turnir vseh fnariborakih klubov, propagandni lahkoatletski nastopi, eksibicij^ke igre najboljših teniških igralcev Maribora- Spored je zelo pesrter, zanimanje zanj precejšnje. — Uboj v Prekmurju. Iz Adnjaneev v Prekmurju nam javljajo žalostno vest, da je tam posestniški sin Ludvik Matuš s kolom ubil svojo macelio Ano Maituševo. Do tragičnega dogodka je prišlo zaradi posestva, ki ie povzročilo med obema smrtno sovraštvo, ker ga mačeha ni hotela izročiti Ludviku. Ubijalca so orožniki zaprli. — Mladina izginja. Trcorv«*c Franc Kosi iz Poličke vasi že več dni pogreša svojega lnletnega sina Franca, dijaka I. razreda trgovske akademije. Za pobeglim manjka vsaka sled, zato je oče v v^lfkih skrbeh za usodo svojega sina. — Na Pohorje, na morje! ie želia 9IQ otrok, ki so zaprosili mariborsko mostno občino, da fih brezplačno pošlje v svežino zelenega Pohorja ali na solnčno morsko obalo. O prošniah ie razpravi lal včeraj socijalni odsek in izbml .v» prosilcev, ki pojdejo na morje ter 10f» otrok, ki jih bo pozdravilo šumno Pohorje. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški — Telefon 33-87 Najlepši film FRANČIŠKE GA AL MALA MAMICA Otto WalbuTK, Ernst Vere bes, Huszar Puffy. V dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik. Predstave v soboto ob 7. in 9.. nedeljo ob 3-, 5., 7. in 9., ponedeljek ob 8. uri. Prihodnji spored: DUŠICA BOŽAM ARIJ A iz Kamnika _ Kamniška želemiea. Da se železniška uprava za našo progo in vlak zelo malo zanima, to vemo, da se za naše prošnje in pritožbe ne zmeni, to tudi vemo, da pa nikogar ne zbode v oči postaja Trzin na kamniški progi, tega pa ne moremo razumeti. Lepo število let je namreč že minilo, odkar je okrog te postaje hodil pleskar. Zob časa je oluščil barvo z zidovja in danes, ko je minilo 18 let, odkar živimo v svor»odni državi, je na postajnem poslopju zanle*tel ponosen napis »Tersain<- _ Mislimo, da |t hi vsak komentar odveč, želeli bi pa, da se ta neljubi spomin na doto na saga t!a-Čanstva z javnega poslopja čim prej odstrani. Nas srčno ljubljeni, nepozabni soprog in oče, gospod ERNEST VARGAZON, NAČELNIK DIREKCIJE DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LJUBLJANI V P„ REZERVNI PEŠADIJSKI KAPETAN L KLASE, j« sredi svoje življenjske poti, posvečene rodbini, sočloveku in sreči Jugoslavije, v četrtek 4. junija t. L ob 21.30 zvečer, previden z zakramenti za umirajoče izdihnil svojo plemenito dušo. Na poslednji poti ga spremimo izpred hiše žalosti, Ljubljana, Miklošičeva c. 13, v soboto 6. junija t. 1. ob 17. uri popoldne, do glavnega kolodvora, odkoder bo prepeljan v svoj rojstni kraj Središče ob Dravi, Irjer se bo vršil sprevod izpred kolodvora v nedeljo 7. junija t. 1. ob 14. uri popoldne na središko njivo miru. V LJUBLJANI, 6. junija 1936. ALOJZIJA, roj. JUVANCIC, soproga; DUŠAN, BOGOMIL, sinova, in ostalo sorodstvo. SOBOTA, NEDELJA IN PONEDELJEK OB PRIMERNEM VREMENU PO 2 V A R I E T E PREDSTAVI DNEVNO NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU OB Va3. URI POPOLDNE IN 8. ZVEČER DNEVNE VESTI _ Spored proslave Stritarjeve lOOletnice. Na predvečer dne 4. julija ob 8- uri slavnostna akademija v Vel. La-Ščah. Na dan proslave 5. julija: 1. ob 4. zjutraj budnica, 2. sprejem costov pri dopoldanskih vlakih. 3- po prihodu v]akov sprevod iz Vel. LaT«č v Podemreko, 4. v Pod?mreki sv- masa na prostem z ljudskim petjem ob spremljanju godbe, 5. po masi odkritje spominske plošče Josipu Stritarju 8 slavnostnim govorom in petjem pevskih zborov, 6. popoldne ob 3. v Vel. Laščah ljudska veeehra z godbo, petjem in dr. — Odvetniška re>t. Odvetnik v Šmarju jari Jelšah dr. Rupnik Srečko je umrl 29. ■waja. Za zasasneza prevzemnika pokojnikove pisarne je imenovan dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju. — Prodaja alkoholnih pijaP t zaprtih steklenicah. V skladu z določbami finančnega zakona za leto 1930-37. morajo davčne oblasti napotiti prodajalce alkoholnih pijač v originalnih zaprtih steklenicah, da zaprosijo najpozneje do 25. t.m. prirotne finančne direkcije za dovoljenje prodajati aLkoholne piače v zaprtih steklenicah. Zato bodo morali vsi trgovci, ki prodajajo alkoholne pijače v zaprtih steklenicah in ki hočejo to p-avico obdržati, najpozneje do 2o. trn poslati prošnje pristojni finančni direkciji, sklicujoč se na odredbe par. 26 finančnega zakona za leto in pravilnika za izvrševanj'5 odredb tar. hr. 62 taksne tarife zakona o taksah, da se jim dovoli prodaja alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah. Pros-nje je trebi poslati priporočeno jn recepise shraniti, dokler ne pridejo dovoljenja. Če bi prosijec do 25. t.m. ne dobil dovoljenja, mu služi recepis v dokaz, da je za dovoljenje zaprosi! in ne bo kaznovan zaradi ncr dovolfene prodaje. KINO SLOGA TELEFON 27-30 Vedno lepa in privlačna opereta Pri belem konjičku Christl Mardavn, Herman Thimig. Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri, jutri, v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri. Po enotni znižani ceni Din 4.50 MLADI ZDRAVNIK (RANJENO SRCE) Prekrasni film iz zdravniških krogov, danes ob 14.15 in jutri ob 10.30 dop. _ Razširjenje delovanja PZ na vso dr- zafo. Včeraj so se odpeljali iz Splita v Ljubljano člani Pokojninskega zavoda z ozemlja Dalmacije na občni zbor zavoda. I>nJ-matinsiii delegati so pripravili za občni zbor pismen predlog glede razširjenja po-kojnimskega zavarovanja privatnih nameščencev na vso drŽavo- Vse stanovske organizacije, zainteresirane na pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev že davno zamevajo, naj se pokojninsko zavarovanje razširi na vso državo, dočim je zdaj jo zakonu obvezno samo za ozemlje bivše Slovenije in Dalmacije. \* Pokojninskem zavodu se to vprašanje že del j časa proučuje in S'itri bo padla na občnem z koru odločitev. k!ep o razširjenju pokojninskega zavarovanja na vso državo bi moral odobriti še minister socialne politike. — Znižana voznina za prevoz lubja. Prometno ministrstvo je dovolilo prevoz lubja za strojenje kož od postaj Črnomelj, Kandija. Kočevje. Grosuplje, Kranj. Metlika, Novo mesto. Radohova vas, Sti&na, Straža Toplice., št. Janž, škofja Loka in Velika Loka do postaje Mokronog. Bistrica po posebnih znižanih vozarinskih postavkah. — Izlet v >Dolino gradov« od Novega mesta do Kostanjevice dne 14. t.m. Avtobus moderen, odprt, odpelje iz Ljubjane ob 5-uri 30. min. pred kavarno Emono ter se vrne istega dne ob 2*2. uri. Izletna pot vodi preko Stične. Trebnjega na Dol.. Novega mesta do znamenitih gradov Otočce, dalje Klevevž. Stn Tolsti grad. Vrbovo, šmarjeških toplic, dolenjskih R^netk >Kostanje-vice-c kartuzije Pleterje, ob Krki, pod Gorjanci. Krasna in divna okolica mora marsikoga navdušiti, da se tega izleta ubdeleži. ki ga za zasebnika priredi združenje žel. uradnikov v Ljubljani. Stroški avtobusne vožnje iz Ljubljane do Kostanjevice in nazaj, vklj. prvovrstno kosUo znašajo Oo Din, prijave sprejemajo Putnik Ljubllana, Maribor in Zagreb ter v pisarni združenja žel-uradnikov vsak dan med 18. in 19. uro. Prijavite se takoj ter ne zamudite edLnstvone prilike. _ Iz >Sluibenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovinei št. 46 z dne 6. trn- objavlja uredbo o spremembi področja občine Sv. Lovrenc na Dravskem polju in občine Pobrežje ter o spremembi imena občine Pobrežje, uredbo c spremembi področja občine škofja vas in občine Vojnik, odločbo ministra za trgovino in industrijo o povračilu potnih stroškov za uradna dejanja po zakonu o obrtih, poslovni red za industrijska (tvorniška) podjetja, pojasnilo o državnih taksah, ki se plačujejo za gradbeno in uporabno dovolitev oziroma prijavo po gradbenem zakonu in veljavnih stavbnih redih, razglas (popravek) o volitvah občinskih odborov za občine Brusnice. Orehovica in šmihel - Stopiče, in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. _ Počitniška kolonija mladih planincev — članov mladinskega odseka SPD: SPD v Ljubljani priredi za člane 6vojega mladinskega odseka — letos še samo za mo Ske člane — počitnrško kolonijo v Mal-narjevi koči pod Crno prstjo ter ob Bohinjskem jezeru pod Pršivcem. Vsaka kolonija bo trajala tri tedne, pričensi od 12. julija dalje ter bo pod nadzorstvom načel nlka mladinskega odseka, nastavnika meščanske šole na Prulah g. Janko vi ća Bratislava Celokupna oskrba znaša za osebo dnevno Din 10, za dva člana iste rodbi ne Din 16. Vsak prosilec za počitniško kolonijo se mora podvreči zdravniškemu pregledu, ki ga izvede društveni zdravnik pred odhodom v kolonijo in pri povratku. Pri izbiri se bo upoštevalo tudi vedenje dijakov. Vsak prijavijenec mora predložiti člansko izkazn:co mladinskega odseka ter dijaško knjižico. Pismene prijave morajo biti vložene v p sami SPD, Ljubljana. Aleksandrova cesta 4/1 najkasneje do 15. t. m. Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter strokov-njasko zmasiramo noge v naši peciikuri. Obiščite nas, prepričajte sel Nega nog Din 10.— Ljubljana, Šelenburgova 7. — Slovensko zdravniško druSTv0 priredi XVII. znanstveni sestanek v po-lovnem letu 1936 v predavalnici internega oddelka v ponedeljek S. t.m. ob l£. s sledečim dnevnim redom: docent dr. Ivan Matko: Zgodnja diagnoza srčne insuficience. Vabljeni vsi zdravniki in medicinci! — Slovensko-hrratsko zborovanje, sklicano za jutri v Prezidu, se ne bo vršilo _ Trgovec, ofe treh otrok, siromašen, bolan, star, onemogel in brezposeln prosi za malenkostno podporo. Darove zanj sprejema uprava »Slovenskega Naroda«. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme Tudi včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Skop!ju 26. v Mariboru 22, v Sarajevu in Sp]itu 21, v Ljubljani 20.2. v Beojradu 20. v Zagrebu 19. v Rogaški Slatini 15. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.6. temperatura je znašala 10.4. — Olld - Boys moštvo Športnega kluba »Ilirija«. Za bivš? aktivne nogometaše pripravlja SK ■Ilirija« ustanovitev Olld -Boys moštva. Kdor se zanima za igranje, naj se prijavi na naslov: Olld-boys SK >llirijaci predsednik udruženja trgovskih potnikov Felix Buranv star 60 let. Zapustil je poslednje pismo, iz katerega je razvidno, da se je že več dni pripravljal na samomor V pismu prosi sina. naj se pomiri z materjo, da t* si tudi ona ne končala življenja. — Ugrabitev se bo končala pred oltarjem. Včeraj smo poročali, da je mladi tehnik Franjo Gregurič me Gregorič > v Brnu ugrabil hčerko bogatega židovskega trgovca Dekle se p^e Edith Lieber. Na očetovo prošnjo je začela policija mlada zaljubljenca takoj zasledovati. Zatekla sta se v Bedekovčino na Hrvatskem, fantov rojstni kraj. Ugrar»tev pa ne bo imela hudih posledic, temveč nasprotno vse ka že. da bo moral stari popustiti in da se bosta zaljubljenca vzela. _ Medenski easilci prirede Jutri popoldne pri Ci rmanu svojo veselico, na katero prav vliudno vabijo. Izletniki! Ugodna dnevna avtobusna zveza Ljubljana Turjak-Lož-Stari trg-Iga vas, odhod iz Ljubljane izpred Mestnega doma ob 15.30. vsako nede'jo in praznik odhod (Mastni dom) ob S. u riz jutra j. odhod iz Ige vasi ob 16.50 prihod v Ljubljano ob 19 4"). Avtopodjetje Pečnikar _ Ljubljanski mladi harmonikarji ki so na vseh svojih dosedanjih nastopih želi največje uspehe, prirede koncert v Trehn-e.m na praznik dne 11. junija ob 15. uri. Pridite vsi. ki ljubite slovensko pe*sem. Iz Ljubljane —lj Delavstvo »e v torek vrne na delo, če vsa podjetja podpišejo sporazum. Za danes dopoldne ob 10.30 je sklicala inspekcija dela gradbeno delavstvo v dvorano Delavske zbornice, na kateri so zastopniki delavstva poročali o včerajšnjih pogajanjih in končnem sporazumu med delodajalci in zastopniki delavstva. O pogajanjih je poročal delavski delegat g. Le-skovšek, ki je povedal da je na sporazum pristalo S0% podjetr.ikov, 20% se pa temu protivi. Apeliral je na delavstvo, da sprejme sporazum, toda le pod pogojeno, da ga v ponedeljek podpišejo vsa podjetja. V tem primeru se delavci v torek vrnejo na delo. LeskovŠkov predlog je bil soglasno sprejet. —I j živilski trg je dobro založen kljub slabemu vremenu. Danes je bilo na njem toliko blaga, kakor ob naj živahnejših dnevih. Posebno dobro je bil založen sadni trg in prostor za gobe in jagode. Mnogo je že domačih čresenj. čeprav zaradi neprestanega deževje ne morejo dobro dozore ti in zaradi tega tudi niso sladke. Mnogo več bi bilo tudi jagod m borovnic, če bi bilo solnfcio vreme. Vendar prodajajo jagode po 3 Dm liter, borovnice pa po 2.50. Jurčki so po 3 do 5 Din merica. Domače črešnje prodajajo od 5 Din kg navzdol. Izmed domaćega letošnjega sočivja je. največ graha, ki je po 3 do 4 Din kg. Uvoženi grah je malo cenejši, sicer bi ne mogel konkurirati domačemu pridelku. Prodajajo ga po 3 do 3.50 Din kg. Izredno mnogo je stročjega fižola, ki je po 4 do 6 Din kg, l2nned novosti na sadnem trgu je treba omen>ti breskve, ki so po 6 Din. V splošnem so cene sočivja ostale n«iz preme-njene od zadnjega tržnega dne. —lj Danes paleti ljubljanski župan v Celovec. Včeraj se je z Junkersovim le-Calon ljubljanska župan dir. AdleŠič vrnil s celovškim županom s Sušaka in izstopil na ljubljanskem letahšču. a danes popoldne se odpelje v Celovec s sušaškim županom Kužićem. da vrnejo poset celovškemu županu. —lj Društvo orozniskih upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani je sklicalo za jutri 7 t m ob 10. v prostorih restavracije-^, Novi svet« na Gosposvetski cesti svoj redni letni občni zbor. Vsi člani in stanovsk/ tovar.ši vljudno vabljeni. Odbor. lj— Na I. driarni reaini gimnaziji ▼ Ljubljani (Vegova ulica) bodo sprejemni izpiti dne 25. in 26. junija tj. Prijave, kolkovane s 5 Din. se bodo sprejemale v ravnateljevi pisarni dne 22. in 23. junija dopoldne. Sprejemali se bodo uJenci, rojeni v letih 1923 do 1926. lj__ Jufiroslov. ženska zveza vabi svoje Sanice na občni zbor, ki bo v nedeljo dne 7. junija t.l. ob pol deseti uri v zeleni dvorani >Zvezde«. Obenem opozarja na članski sestanek s predavanji drevi o spremembi obč. drz. zakona, ki bo ob 20. uri v ma-gistratni dvorani. _ Mina' je prekmalu eksplodirala. Popovi č Ivan. 20 letni miner pri tvrdi »Slo- grad-t na Javomiku. je včeraj v kamnolomu razstre.lieval skale. Nenadno je ena mina predčasno eksplodirala in Popovif ie dob'1 nevarne poškodbe po obrazu in po vsfm telesu, ponesrečenca so prepeljali v Ijubljar.sko bolnico- ■KINO UNION, tel. 22 21J3 Za mladino in tiste, ki se radi zabavajo, po enotni znižani ceni Din 4.50 veleburka Olio VIII. STAN LAURE L m OLI\ ER HARDV danes ob 14.15 uri in nepreklicno poslednjič jutri, v nedeljo ob 10.30 dopoldne. lj_ Zakaj ne izrabite priložnosti in se ne udeležite izredno cenenih potovanj vzdolž naše obale, ki jih prireja pamik Dubrovačke plovidbe »Pelješac:.? Vsa potrebna pojasnila dobite pri SPI) In Putniku v Ljubljani ter pri društveni agenciji na Sušaku. Lazarittijev cviček iz Gadove pežidobto^ D Pamti — Javni nastop Sokola r LaSkaiu a* zaradi nestalnega vremena in razmočenega igrišča jutri v nedeljo ne bo vršil in se preloži na Y julija. — Sokol I Ljubljana Tabor poziva »voj*-članstvo, da v čim vetjem .5t**viiu spreuu na zadnji poti pokornega brata Ern»*ta Var-fazona, bivšega načelniki drž ze| po^r»b bo danes ob 17. uri izpred hiše žalosti. M košiceva cesta 13 na glavni kTim!a«rjevc in >Timfarir« s pipo m piščalkami. Neizreino bodo isti. &sdaj odradi moški in ženske, veseli, ako lih bodo za-mogli po tolikih letih pozdraviti v n*de |e 14. junija v svoji s.-edi, ko bo ob 3 un popoldne otvoritev doma, za kate.reg.3 to doprinesli toliko žrb>v. tmda in neprilik dobro se zavedajoč, da niso ha* naiboli*; sadovi, katere obletavajo srš*»ni in ose. Zal tudi danes niso na&protetva minila nap*am Sokolu, četudi je ta viteška ors.Tnizarija m nudi svojim Članom vse telesne m duiavn* dobrine, kar izpričujejo vsi bivši Sokob. hvaležni vojaki, i. dr., ki se vračajo v svoje rojstne domove. Predsedstvo mestne občine ljubljanske naznanja žalostno vest, da je umrl član mestnega sveta ljubljanskega, gospod df*C profesor v p., bivši podžupan ljubljanski, državni in deželni poslanec i. t. d., u U d. Vslezasluznega moža, hi je vse svoje sile posvetil delu za napredek našega mesta, bo ohranila Ujubljana v trajnem spominu. V LJUBLJANI, dne 6. junija 1936. lesiptKa^ff LAS: Vsi si želimo konca nepovoljnega stanja na denarnem trgu in iz tega. izvirajoče gospodarske krize! Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja! Pomagajmo si sami! Vlagajmo svoje prihranke, vir blagostanja, v domači največji denarni zavod, to je MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA V LJUBLJANI NIZKE CENE dvokoles, otroških-igrač-ofh-invalidskih vozičkov. prevoznih trlcikljev, šivalnih strojev. Cenik franko. »TRIBUNA« F. BAT JE L, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4» Podružnica. Maribor. Aleksandrova cesta štev. 26. Obiskovalcem velesejma se priporoča tvrdka IVAN JAVORNIK Mesar, prekajevalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega in suhega mesa. LASTNI IZDELKI Bi MODERNA HLADILNICA. LJUBLJANA — Domobranska cesta št. 7. PODRUŽNICE: šolski drevored (poleg Zmajskega mostu), Wolfova ul. 12 in Dolenjska c. 49 tnasproti Rakovnika) TELEFON 27-03 TELEFON 31-57 Lepo frizuro, bo Imela dama, če si da lase trajno kodra ti na najmodernejšem aparatu brez elektrike, brez žic ta to v frizerskem salonu Franchetti Engelbert NOVO VODSTVO Tvrševa c, vis-a-via kavarne »Evrope«« Izvršuje se tudi specijalno vodna ondtilacija, moderno barvanje las L t d DOBRO IN CENENO hrano Vam nudi najboljša jedilnica v centru meata modema menza NOVA KUHINJA Aleksandrova cesta štev. 5, I. nadstropje. Izbira po jedilnem listu, postrežba restavracijska Se priporoča: Terezija Kmetic, lastnica DRAŽBA hiše v Bohoričevi ul. 33 z dvoriščem in vrtom se vrši dne 9* junija 1936. ob deseti uri v sobi 16. sreskega sodišča v Ljubljani. Odpiranje trgovin čez poletje Ljubljana, 6. junija- V sobotnem »Slov. Narodu« ste objavili nekaj besed trgovca, ki izreka ob koncu dopisa željo, da se otvori o zgornjem vprašanju debata. Zato prosim cenj. uredništvo, da to res stori in pošiljam k tej debati nekaj besed kot odgovor na dopis g. t novca. Gospod trgovec se vprašuje, katera veČina trgovcev je to, Češ, da pride na občne zbore komaj, odn. niti 10% trgovcev. Pač slabo spričevalo daje ta dopisnik zavednosti svojih tovarišev. In gospod dopisnik bi moral vrdeti da je po določenem času občni zbor sklepčen oh vsakem številu navzočih in so sklepi polnoveliavni ter ne pomaga pozneje jadikovati češ, koliko pa jih je bilo na obrnem zboru. Pa to mimogrede. V svoji notici ni Zveza pomočniških zborov nikjer trdila, da se je večina gg. trgovcev na občnem zboru i/rekla za to. Na letošnjem občnem zboru Združonja se o tem sploh ni jrovorilo in zato domnevam, da se g. dopisnik istega ni udeležil. Poglavje o krošnjarjih je poglavje zase. Kro?njar ne more nikoli resno konkurirati solidnemu trgovcu in tudi ne more v svoji krošnji imeti take bogate izbere, kot jo ima lahko tnrovee. Pa pustimo to. Hvala bogu, da je ta ljubljanski trjrovec tako uvideven, da dovoli nedeljski počitek podeželju. Sedaj h glavnemu. G. dopisnik pravi, da lanskoletna akcija ni uspela, ker se večina ni držala navodil Zopet slal>o spričevalo stanovske zavednosti. Občni zbor je sklenil uvedbo poletnega časa in res je bilo nekaj gospodov, ki bo kršili sklep, češ, ^.as ni bilo na občnem zboru in za nas sklepi niso obvezni. Popre>rno mišljenje. Za vsakogar bi morali biti sklepi skupščine sveti, ker sicer je zaman trud še tako dobrega odbora. G. dopisnik se je v svojem dopisu nekoliko zaletel. Pravi, da ni naloga ne banske uprave, še manj pa -ženskih gospodinj, da to določijo, namreč, da se uvede v ljubljanskih trgovinah poletni čas. In pride do trditve, da morajo samo trgovci odločiti, kdaj naj bodo trgovine odprte, nikakor pa ne gospodinje. Ta je pa dobra! Ta je pa korajžen! Govori tako. kot bi bile jrosnodinje odvisne M trgovcev in ne obratno. Ja, človek božji, kaj hi Vi n«"*ki počeli, če bi ne bilo gospodinj, ki so glavni odjemalec vsake trgovine? In tudi ste v zmoti, ko pravite da nimajo one odločati. V kolikor je meni znano, si niso nikoli prisvajale te pravice, pač pa smo v notici povedali, da se je ljubljanski pomočniški zbor obrnil tudi na Zve«> gospodinj odn. na dvorno damo g. Franjo Tavčarjevo in jo zaprosil, naj bo tolmač željam ljubljanskim pomočnikom pri vseh ženskih društvih, ki se naj izrečejo za uvedbo poletnega časa, to pa iz razloga, ker se oni trgovci, ki so proti temu, izgovarjajo, da radi gospodinj tega. ne smejo storiti. G. dopisnik pa naj bo le potolažen. Banska uprava pa ima to nalogo, da predpisuje, kdaj smejo in kdaj ne smejo biti trgovine odprte, ima pa tudi nalogo zasliševati vsa mnenja o tem in ne samo enega, kakor bi si g. dopi.-nik želel. Jaz ne Bmatram tako za neumno, če si kdo lasti pravico svetovati, kdaj naj bi bile trgovine odprte, in kdaj ne. Ce bi vsak lahko delal po svoje, bi bil dopisnik gotovo morda eden onih, ki bi imel vseh ?4 ur odprto trgovino in bi na blagu spal kot so še do nedavna delali nekateri trgovci v Sarajevu. Ne, ne, je že prav, da so tudi radi tega vprašanja najde forum, ki naj to uredi. In tak forum že imamo, dasi mu g. dopisnik odreka pravico odločanja. Pa ne gre drugače. Zakon je zakon in preko njega ne gre. Kdor hoče kaj javno pisati, naj bo ljubitelj resnice in naj ne zavija. G. dopisnik govori o utesnitvi delovnega časa, dasi imi je gotovo prav dobro znano, da o tem ni govora. Trgovine bi bile le opoldne eno uro del j zaprte, zato pa zvečer eno uro del j odprte. In to ni nobena utesnitev delovnega Časa. ker isti ostane v dosedanjem okviru. Zakaj ni bil dopisnik še tako ljubeznjiv in tudi naštel vseh onih dobrot, ki jih imajo odn. uživajo pomočniki v primeri s starejšimi trgovci. Nam o .tem ni nič znanega in bi bili zadovoljni, če nam jih na šteje. Morda je dobrota to, da smo nekateri starejši pomočniki izgubili skoraj polovico svojih preišnjrh prejemkov? Obrate, ki kršijo predpise o odpiranju in zapiranju trgovin, budno nadzorujemo in smo jih nekaj že prijavili pristojni oblasti, ki pa je ž njimi milostna in jim grehe odpušča. Podvzeli smo akcijo potom Združenja, a ka; to pomaga. če pa ni pri članih discipline, kar je potrdil sam dopisnik. Ja, tudi nekaj prav ima dopisnik v svojem dopisu. Ima prav, ko govori o sramotno nizkih plačah, ki znašajo v nekaterih primerih celih 200 Din mesečno. Toda, ali se ne bije dopisnik sam po zobeh, ko govori malo preje o nekih dobrotah? Toda, da ne bomo predolgi, povemo tudi to, da pride tudi vprašanje plač še na vrsto in bomo videli, kako se bo takrat zadržal g. dopisnik. Glede kopališke sezone se z dopisnikom ne strinjam. Ni res, da mora gospodar vztrajati, pač pa mora vztrajati pomočnik. Gospodar si lahko sam uredi tako, da mu do treh ni treba v trgovino, pomočnik pa mora, in tu je razlika, ki je pa dopisnik nočr) videti. In kaj pa naj delajo, če dežuje vprašuje dopisnik? I. kaj, če se ni mogoče kopati, se pa lahko eno uro delj sprehaja ob Ljubljanici ali pa po tromostovju, kjer je sedaj zelo živaimo. Smešno vprašanje! Zakaj naj bi Ljubljana ne imela tega kar ima Zagreb in Beograd! Zakaj naj bi Ljubljana vedno kazala obličje provincijalnega mesta! Zakaj ne bi Ljubljana pokazala, da koraka z duhom časa! G. dopisnik naj bi raje vprašal stare, solidne in ugledne ljubljanske firme, ki so same uvedle poletni Čas, koliko izgube so imele v takem času. Nobene! Odjemalci, ki nikakor nočejo diktirati trgovcem, kdaj naj imajo odprto in kdaj zaprto, so upoštevali želje pomočnikov in so kupovali v času, ko so bile trgovine odprte. Sled pomočniki bo morda res nekaj takih ki so raje zvečer prej prosti, kakor pa opoldne. To je tudi med trgovci, kar dopisnik sam potrjuje. Ne gre pa tu za posameznika, temvt č za večino. Tn mislim, da je treba upoštevati želje večine, ne pa posameznika. Ker je to vprašanje načeto, bi bilo res prav, če se oglasijo še drusri. Zelo radi bi slišali mnenje naših vrlih odjemalk. naših gospodinj, ki jim c:. dopisnik odreka pravico do vmešavanja v to vprašanje. V. K« (Zaradi preobilice tekočega gradiva objavljamo ta članek šele danes, čeprav smo ga prejeli že pred dobrim tednom. Op. ured.) Letalec Vodopjanov se je vrnil Rusko letalo prvič preletelo Barentsovo morje in doseglo 83* stopinjo severne širine 20. maja zjutraj so je dvignil sovjetski letal« c Vodopjanov v Narjan-Mam k poletu na zadnjem delu svoje drzne poti iz Moskve na Zemljo Franca Jožefa. Iz Ark-tide se je vračal v Moskvo preko Vologde. Njegovo letalo je varno preletelo tudi to pot nad neskončnimi močvirji, neprehodnimi tundrami in gozdovi Po kratkem postanku v Vologdi je Vodopjanov gladko priletel na moskovsko letališče, kjer so ga pričakovali prijatelji, družina, poami raziskovalec profesor šmidt, junaški letalec Molokov. s katerim je Vodopjanov reševal Č^Jaskmoe, polarni detalec Babuakin in mnogi drugi. čuhnovski Na letafr'šču je bila zbrana velika množica, ki je začela navdušeno vzklikati, ko se je temno zeleno letalo SSSR N 127 gladko spustilo na tla. Prvi je pozdravil drznega letalca njegov štiriletni sinček, ki mu je iz materinega naročja zakif.cal: >Do-bro, papa, da si se vrnil, zdaj poletim jaz!« In papa je smeje potolažil svojega sinčka Miška, rekoč: »Poletiš, seveda poletiš!« Profesor šmidt je pozdravil Vodopjano-va ter čestital posadki letala k uspešnemu poleu *lz Moskve na Zemljo Franca Jožefa. Pri tej priliki je rusko letalo prvič preletelo Barentsovo morje in dospelo do 83. stopanje severne širine. Vodopjanov je preletel v spremstvu mehanika Basejna, ra-diotelegTafista Ivanova in krmarja Akura-tova skoraj 9.000 km z letalom, ki &e je že obneslo pni reševanju Ćeljuskincev in je bilo pozneje še izpopolnjno v domači tovarno. Vodopjanov je posebno hvalil segrevamo napravo na letalu. O svojih izkušnjah na dolgem in nevarnem poletu je izjavil med drugim: »Najtežja je bila pot oZelo! TO je prvi polet Čez Barentsovo morje. Prinesel je nam mnogo izkušenj in dragocen znastveni materijal, ki bo obdelan v Moskvi*. Menim, da se bodo dale v območju Nove Zemlje otvoriti redne zračne proge, ki bi povezale ta najbolj naseljeni arktični Otok e kulturnimi središči Zemlje. Proti severu se da letati tudi čez 80. stopinjo. Na progi Moskva - rtič želja se da letati vse leto. Najbolje bi se obneslo dvomotor-no letalo, opremljeno pozimi s smučmi, poleti pa s čolniSki« Vodopjanov si še ni Wl odpočil m že je smeje izdal svoj bodoči načrt; >Ze zdaj eem pripravljen poleteti na severni tečaj! « Prof« Smidt o Vodopjanovetn poletu Polarni raziskovalec prof. O. J. š-midt je izjavil o Vodopjanovem poletu: »Z njim je zaključeno slavno razdobje osvajanja severa po ruskih letalcih. Začenši z letom 1924 do leta 1925 so sovjetski letalci stalno prodirali proti severu. SVjajno so obv'a-dali tehniko letalskega islcanja (Babuškin t proučili od začetkov Kariko morje (čuh-novaki), Cukoto in Jakutsko (Kalvic^ Ga-Mšov, Levanevskl, Slepnjev itd), Tajmir-flkd polotok do rtiča Ćeljuskincev (A'eksej, Molokov), potem pa Severno Zemljo (A3e-ksej, Tiindel). Končno sta letos Vodopjanov in Mohotkin prvič v zgodovini preletela Barentsovo morje in dosegla Zemljo Franca Jožefa. i Polet Vodopjanova pade v dobo, ko pri. tiska na severu še strupen mras- Poleg ledolom*lca je postalo letalo najvažnejše / \ i*1 1 -""T pere perilo bleščeče Zares, Schichtovo terpentinovo milo pere tako prizanesljivo, da tkanine prav nič ne poškoduje. Odpravi temeljito iz perila vso nesnago in ga napravi lepo belega. / in za namakanje Ženska hvala sredstvo za proučevanje in osvajanje severa. Ta polet čez Barentsovo morje od Nove Zemlje na Zemljo Franca Jožefa in nazaj je prinesel točno s iko stanja h-du v teh težko dostopnih krajih ledenega morja. Ta opazovanja so naj važne j £j temelj napredovanja o stanju ledu v bodoči plovni dobi in pomagrala nam bodo pravilno pripravit* težke plovbe po severnem Ledenem oceanu. Polet Vodopjanova, zlasti po-set Rudo'fovega otoka, najisevernejšega otoka skupine Zemlje Franca Jožefa in prodiranje na sever za 83, stopimjo je bila izborna priprava posadke, že zdaj smo dovolj pripravljeni in opremljeni, da se lahko lc»« m o proučevanja osrednjega polarnega bazena tja do severnega tečaja. To nam je nujno potrebno, kajti pogost? j-še plovbe po Ledenem oceanu zahtevajo točno znanje o premikanju ledu, o postanku ciklonov in drugih pojavih v Ledenem oceanu. Zato moramo biti veseli, da je prišlo do tega poleta na našem pr* izkušenem letalu, ki je pokazalo svoje sijajne lastnost* ze pri reševanju Ćeljuskincev. Misel kurjenja letala Ln konstruiranja njegove arktične varijante pripada M. Vodopjanovu in uresničiila jo je tovarna št. 89. Vodopjanov je znova pokazal svojo žilavost, brezmejen pogum in umetnost orijentirati se tudi v najtežih pogojih. On je sijajno izpolnil svojo težko nalogo. Madžarski vampir V bolnici v Hongkongu je umrl oni dan mož, ki je na smrtni postelji priznal, da ie živel 32 let pod tujim imenom Pisal se je t resnici Bela Kisz. Umirajoči je prosil, naj obveste o njegovi smnli madžarske oblasti, češ, da se bodo zelo zanmale zanj. In ni se motil. Ime Bela Kisz je bilo svoi-5as na Madžarskem dobro znano- Pred 22 leti je bil Kisz premožen lastnik vile v predmestju nekega večjega madžarskega mesta. Imel je mlado, zelo lepo /eno. Nekega d^ne je pa izjavil, da mu je žena ušla % domačim prijateljem. Od tistega dne ni bilo o nji duha ne sluha več, brez sledu je pa izginil dudi mladi slikar, ki naj bi bil njen zapeljivec Kisz je živel potem dolgo kot samotar, naenkrat je pa izpremenil način svojega življenja in začel je voditi iz Budimpešte lepotice v svojo vilo. V začetku vojne je moral k vojakom in vila ie ostala prazna. Med vojno je tudi na Madžarskem primanjkovalo industrijskih izdelkov in med rekvizicijo so preiskali tudi Kiszovo vilo. Tam so našli mnogo sodov, v njih pa žen-aka trupi«. Našli &o tudi z apnom zalito Andre Theuriet: 6 lepotica Roman — Da. je pritrdila Terezija zamišljeno. — Kristina se gotovo zaveda, da naju ima mati preveč rada ... Posebno mene. Sam sa videl, da tvoja sestra ni nič kaj vesela, da ie ostala stara devica. Nikoli mi ne bo odpustila, da sem se omožila pred njo in jezi se name. da sem vzela tebe. Sborila sem vse. da bi Si pridobila nieno naklonjenost, pa je bil ves moi trud zaman. — Veš. Kristina je bila vedno taka. Nobena stvar £ ni šla k srcu. V bistvu ni slabo dekle, toda celibat in svetohlin-stvo sta Jo pokvarila. Podobna 'e y:nu brez alkohola, ki se ie skisalo v kleti... Toda kai bi si belila glave z nienvm; muhami. Mamica naiu ima rada. jaz te obo-žuiem in to ie glavno. Terezrji so se zaiskrile 5rne očri in rahlo »e s*tisn;la Jakobovo roko. — Ali me res še vedno tako KuW|? — Vedno boli. — Ali ta nisem premalo izobražena, preveč omejena, če me primerjaš z lepimi damami, ki hodijo za teboj prav do ateljeja in govore o slikarstvu s tako samozavestjo in ti porio slavo? —- Priznavam, da si stokrat pametnejša s s vajo neposredno sodbo in odkritosrčnostjo. Nikar ne misil, da me more človeška hvala in prilizovairje zaslepiti. Poslušam jih, poitem pa ne mislim več nanje. Vse te dame, ki me vabijo na pojedine, bi se ntti ne ozrle name. &e bi novine ne pisale .o meni... Slikarstvo jim je moda, hodijo v galerije kakor na konjske dirke, na umetnost se pa razumete prav tako malo, kakor pes na šopke. Če pa pokažem tebi svojo sMo, če jo pogledaš z Minervinimi očmi in mi rečeš: Zadovoljna sem, je to čisto nekaj drugega. To ie pohvala, ki me zadovoljuje in vzpodbuja. Ti. Terezija si mola najboljša svetovalka, moja vzpodbuda in moja sdla. — Ljubim te... In zato hočem, da ostaneš samo moj. In če bi se ne peljala na jug zavoljo tvojega zdravja, priznavam, da bi bila enako navdušena za potovanje v Nizzo. kajti v.kraui. kjer naju nihče ne pozna, se lahko 5© boli na-veževa drug na drugega. — Oh. kar se tega f.če. ne... wh**.. Zaprla bova vrata pred vsiviiivci. Ce sva že zapustila Pariz, bova vsaj izrabi- la ugodnosti najine preselitve. Kako prijetno življenje se nama obeta v udobnem, s solčmrnri žarka zalHem kotičku. Toplota iskrenosti bo prevevala najine izprehode do poiljnh in radost bo naju prešinila, ko sedeva zvečer k novi knjigi ali ko pokramljava o slikah, ki $h nameravava slikati po najinem povratku domov. S plarnteoo gorečnostjo svode umetniške domišljije se ie Jakob že videl v beli hišici, ovenčana z rožami. V svojem ognju in navdušenju ni niti opazil, da je Terezija, utrujena od dela čez dan, zaprta oči, in smehljajoč se še, ko je njen mož tako plamteče govoril, je še podila od sebe spanec, počasi ji je pa glava omahnila nazai in zadremala je. — Zdi se mi. dušica, da s; jela kanka-ti. — je prekinil Jakob svoje pripovedovanje. — Oprosti, dremlje se mi! — Počakaj, pripravim tli poste**/, — je dejal smeje. Pomagal ji ie odložnti klobuk in natakniti mrežico na lase. V kot je položi blazinico in pregovoril zaspano ženo. da se je iztegnila na sedežu. Potem jo je pa odel s pletom. Komaj je opravil svote delo. je Terezija zaprla o&\ položila prst na usta in zaspala sladko kakor otrok. — Spi sladko, Rezika, — je zasepetal Jakob in jo poljubil na čelo. — Tudi jaz bom poskusil zaspati. Zasenčil je luč, se stisnil v nasprotni too»t in poskušal zadremati. Toda priprave za potoavnje so ga bile tako razburile, da ni mogel zaspati. Kri mu je praskala v senca in noge so mu postajale vedno težje. *# Obračal se je zdaj na eno. zdaj na drugo stran, da bi udobneje ležal in ker ni mogel pomiriti razburjenh živcev, je sedd v kot. zazdehal. odorl potno okm in se zagledal na bežečo kraiino. Vlak je bil privozil iz Montereaua in zdai se je vil v dolino Yonne. V mesečini, prodirajoč skozi meglo, so bila gola polja skorai bela. Tuli med naihitreišo vožnjo ie Jakob razkVeval nekatere podrobnosti nokrav*-ne. Gole v#»?e ob progi razDros^araoče-ga V gozd:ča v snani** rx>grezn:eno vasico, zmotno kmet^'o. kier Ui HI o «5^mn eno okno Se rn^svezeno. sHhueia ^ed-rt?a *n sro!obn;aV^ ob ssH*trf S Vnn;Č3<;to streho ie naenkrat obudila v niem sno-min na nodohno kmet^o v niegov^m m'. Strnem Vraju. Vfcr se W» b:l sernirrl s Te-r*7"o Na nočni vozni? z vlaVnm se ic odvihala or#»d megov"*«: rv^m* dolga vrsta spominov iz otroških let. truplo mladeaa slikarja, kisza hi bili morali aretirati, toda vojsške ohlasti so odgovorile, da je umrl v bolnišnici in da je že pokopan Čez štiri leta ga jp pa srečala neka njegova znanka v Budimpešti in od fttrahtl it ie onesvestila. Oblasti so pregledale »nrliški list in to jim je da.lo povod /a domnevo, da j<* Kisz polvCnil f, h šča z dokumenti nekea« težko ranjenega vojaka, ki je pozneje v bolnici umrl- Zdaj se je izkazalo, d>a je bila ta domnev« urt<»-mel jena- Kje bo abesinska pr estolica ? Italijanski listi poročajo, da Addtis A beba najjbrž ne bo ostala pre^tolica abesjn-ske-ga cesarstva, temveč da stopi na njeno mesto starodavni Ak*um aLi Oiredaua, morda pa tudi Harrar. Znano je, da je bila Addifi Abeba ustanovljena r*red AS leti in da je štela lani v septembru 120.000 prebivalcev, od teh 3000 tujcev. V Aksu-mu in drugih abesinskih mestih obuj« prebivalstvo že zdaj sdare pravljice o kraljici Sabo. Ko se je tej mogočni kraljici po njeni ljubavni pustolovščini rodilo dete, prvi kralj kraljev 'A besi ni je, je izgovorila kraljrica preroške besede: »Dokler bodo moji potomci vladali tej deželi, si je ne bo podvrgel noben tujec«. Leta 1Q16 ja častihlepni ras Taffari strmoglavil s prestola dinastijo Menelikov. neposrednih potomcev prvega kralja kraljev ter sprejet ime neguša HariJe Selassia. l>očim je bil pravi vladar obsojen na težko žiivljenje v ječi, se je uzu/rpartor oženili s hčerko Me* nelika II. Zodibu, ki je bila nezakonski otrok in ni imela nobenih vezi z starodavno dinastijo, Stari Abesnici pripisujejo zd»aj negušev padec prorokovanju kraljice Sabo, ki ti je treba priznati da je imela toliko pro. roške modrosti kakor njen kraljevski in nezvesti ljubček Konćno besedo o koncu Abesindje je imel čitatelj angleškega lista »Times« Robertson Scott. ki pravi v dopnsu. poslanem uredništvu omemjenega lis/ta: »Ce je Abesimija kot članica Društva narodov plačala nanjo odpadajoči del prispevkov, zakaj bi jii ne mogli vrniti vsaj tega denarja?« Neguš bi pač lahko trdni, da od svojega denarja ni imH bas mnogo koristi. Toda Abesinija kot članica Društva narodov, zaradi katere so utrpele mnoge države po progla-sitvi sankcij proti Itali}i milijonsko škodb, nikoli ni plačala v Ženevi nifli paTe. VRANICA IN URA — Kaj. ti niti ne veš, kje ima; vranico? Vranica |i vendar tam. kj**r imas uro. — Ta je pa dobra! Vranieo imam potem takem v zastavljalnici Kmetija, nazvana Prieurc, je stala nad rečico Anjou. Iz štirioglatega stcloiča, namenjenega golobneaku, >e bil čez sadni vrt razgled na vijugasto rečico ob vznož ju hriba, kjer so se otrocj kopal, tam na nasprotnem pobočju se je pa razprostirala velika senože*, kjer se je pasla vaška živina. Jarte vrabcev so se spreleta-vale tam med glavam: živine. Tam je Živela Terezija, sirota po očetu in materi, s teto Evfrosdno. svojo skrbnico. K njima e prihajal Jakob v modri bluzi, v cokljah in gologlav. Vedno, kadar ie bil prost, se ie igral z deklico, k; je bila postala njegova prijateljica, čepmv je bila šest let mlaša od njega, a njemu je balo že trinajst let. Vedno se je zavzel za nežno deklico Črnih oči. ki je kazala že takrat v zgodn;; mladosti nekaj resnega in odločnega. Držeč se za roke sta hodila na vrt, spočetka si nista upala daleč od hiše, pozneje sita se pa ojunačila, napravila luknjo v plotu m po mostu sta pogumno stopala tia do kravic na paSi Po tem se je pa kar pretrgala nft spominov na dekKco in Jakob ie prišel na gimnazijo v Langres. Roditelja sta morala doprinesti težko denarno žrtev Gospa Moretova je polagala velike nade na svojega Benjanfna m njena vroč želja ie lila. da bi postal pozneje državni "radnik. I 70 ■'tćVžŠb &*ŽJ \ /Ss-^rj &3 MM&ŠT^ŠM SSS? » ....... 6989S-S19* .......... ■.? 7S37-27 / .. \4a • : v. " • • • - • • .« »p^v..;- •v;:';'-'-i-!-v^^v:;-.'v-- . ^T- .-. .->•'. -.. x» . • v''.^'.^.'. /tf?« ŠPEDICIJA BC Ljubljana OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Telefon mterurban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnico prevzema PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi icuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjske vprego kakor tudi s tremi najmo dernejšimi avtomobili Telefon interurban 21-57. Masarv-kova c. 9 (nasproti tov kolodvora) a A VSA LETNA OBLAČILA, lister. hurol. kaša. v odlični izdelavi dobite poceni pri P r e-skeriUf Sv. Petra cesta 14. O.-K. Cenjenemu občinstvu se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Marn Josip, soboslikar in pleskar Ljubljana Wolfova ul. 12. — Tel. 30-68. 5U par entlanje ažuriranje vezenje zaves, perila, monosjramov gumbnic Ve,ika zaloga perja a 6.75 Din. •JuUiana«.. Gosposvetska 12. l/T ELEKTRIČNE INSTALACIJE za luč, moč, signale in vsa v stroko spadajoča popravila Vam izvrši solidno Ivan Mihelčič elektrotehnično podjetje Ljubljana, Borštnikov trg 1., tel. 27-04. /35. R. LOKAL za vsako obrt. zlasti za krojača ali čevjjarja odda ADAMIČ, Goeposvetska 8. l7:jl SPREJME se vajenka takoj. Salon >Verac. Nebotičnik VI-ladetropje. 1734 GRAFOLOG, hirozof N. Sad-lucki v Ljubljani sprejema vsakodnevno: 9. — 1-. in 14. — 10. Naslov: Ljubljana, hot^] »Slon,:, soha 64. 1720 ŠTAJERSKO KOPALIŠČE GLEICHENBER6 neprekosljivo za zdravljenje katarja, naduhe nabuhlosti in srčnih bolezni. Edinstvena klima, priznani zdravilni vrelci, la ravne ouliikovo-kislinske kopeli, pnevmatične celice in in-halatorjL —Sezona maj-septem-her. Polna penziia po f> S. Prospekte pošilja zdraviliška komisija. 24-R. Priporoča se KOŠAK IVAN slikar in pleskar Ljubljana GORTJPOVA LTLICA 4. 261etna GOSPODIČNA želi resno, veselo znanje s starejšim intelijjenlom- Ponudbe "Slov. Narodu: pod »Nobena vsakdanjost«. 1714 TRAPISTOVSKI SIR (polnomasten) od 5 kg naprej pošilja po povzetju poštnina in odpravnina prosta po 14 dinarjev kg. Mlekarna Kudolf Bam-bach. — Srpska Omja, dunavska banovina. 1607 SPALNICE pleskane 1700 Din šperane 2.200 Din dalje (psihe r. ogledalom) nudi I. Bitenc, Gosposvetska 10. 1732 OPOZARJAM vsakogar, da nisem pjačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žema No-rak Alojzija. Novak Cveto. 1741 Naš dobri papa. prof. Evgen Jarc bivši deželni in državni poslanec ter podžupan ljubljanski, je danes, spravljen z Bogom, preminul. K večnemu počithu ga bomo spremili v ponedeljek, dne 8. junija, ob 4-30 popoldne, iz Hiše žalosti, Zarnihova ulica št. 19, na pokopališče h Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v več Ifubl jott-skih cerkvah. Ljubljana, 5* junija 1936. i MARIJA roj. OMAHEN, soproga; MIHAEL OMAHEN starejši, tast MARIJA, VOJTEH, IVICA, MIHAELA, otroci. Urejuje Josip aunmnfttt. — Za »Narodno Oakarno« Pran dal Usta Oton CHristoL — Vat f Ljubljani. 9858