—~< 98 >++—
\h\\*p                       Oslovsko seme.
\))Sfte vže čuli kdaj o oslovskem semenu, prijateljcki dragi? Alia, nieiiim, da JN^f ne.   Za ptičje mleko,  za polževo kri iii pa za žabje perje vže verujem,  da
znate, ali za oslovsko seme, ej, ej — — to pa vže ne bode dalo. Dete vse šembraj! saj še jaz ne bi vedel za njega, pa sem vender vže malo voč posktisil, nego li kateri izmoj vas, da mi ni oni dan o njein povedal Molekov Matijee, nilad mizarsk mojster, ko se jo baš povrnil s svojega večletncga potovanja.
Sedim onega popoludne na klopčici pred hišo, kar ga prinese doli po klaujcu proti vasi Molekovega Matijeeta.
—  N6, od kod pa ti? — dejal sem mu in mu podal roko, saj sva si bila vrstnjaka. — Oul sem. da si se pred nekaterimi dnevi vrnil.
—   Baš taka je! — odgovoril mi je Matijčc iu k ineni prisedel.  Govoriva. govoriva,  pripoveduje 011 meni, pripoveduje,  prepotoval jo malo ne vess slovauski jug. Govoriva tudi o Bosni, govoriva o mahomedanskih Bošnjakih, kar vpraša oji meue:
—   Ti, si vže kdaj slišal o oslovskem semenu? —
—  Znate, čitateljčki mali,  da sem jaz ravno tako debelo gledal,  kakor vi. ko ste prečitali gorenji naslov in Matijčeta zvedavo poprašal:   ,,Kaj pa je vender to, oslovsko seme? —
Moiekov Matijček se je pa veselo zasmijal iu začel tako-le:
Sedel je Turek po kosilu  v seaei pred hišo,  pušil duhau in zijal v lepo
modro nebo.   Mimo hiše sta pa prikorakala kristjan iu osel,  kateri je nosil več
vreč v mlin.   Gleda Turek,  gleda in si misli:  Glej ga kleka! ta pa ni napačna;
zakaj da jaz  vedno sam vlačim vreče v mlin,  tako le četveronožno,  uhato žival
bi si kje umislil! —
—  Hej.  brate!  — zakričal je kristjanu, — kje si dobil to žival, katera ti tako dobro služi? —
—  Kaj ne, dobra žival je!
—  Ali jo prodaš? —
—  Prodam jo pa ne. Nego veš kaj, brate, povem ti raje, kako si lehko več takih le pohlevuih, dolgouhili živalij pridobiš, da te ne bode mnogo stalo.
¦— Povej mi, povej po Bogu brate! —
—  N6, pa ti naj bode! Bratec, pojdi ti jutri v Sarajevo, stopi ondu v pro-dajalnico in kupi za forint (goldinar) oslovskega seraena. Ko prideš doraov, okopaj ta-le svoj  vrt,  zrahljaj  zemljo  in  posej  oslovsko  seme.   Videl bodeš,  da  ti  ne bode žal. —
In otišla sta mož in osel dalje.
Vstane Turek zjutraj zgodaj, obleče si praznično obleko in hajdi proti Sara-jevu. Gre, gre, dokler ne pride v belo Sarajevo. Gleda Turčin, gleda, same lepe hiše — hiša pri hiši, prodajalnica pri prodajaluici. — Tukaj ]e dobim, česar po-trebujem! — misli si naš prijatelj in stopi v prvo prodajalnico.
—   Brate, kaj hočeš? —
—   Daj mj za forint oslovskega semeua!
—.¦< 99 >*-•—
—   K;ij si Ijiklast? — Mi uc prodajemo oslovskegu semeiia. Hajdi drugam! Turek stopi v drugo prodajalnico.
—  Brate, kaj hoeeš ? —
—  Daj mi za forint oslovskega semena! —
—  Kaj si na glavo padel ? Mi ne prodajemo oslovskega semena. Hajdi drugam! Turek stopi v tretjo prodajalnico.
—  Brate, kaj hočeš? —
—  Daj mi za forint oslovskega semena! Vže v dveh prodajalnicah sem ga iskal, pa ga nikjer nimajo, lepe prodajalnice imate v tem Sarajevu, lepe. —
Odprl je trgovec omarico in dal Turku komaj za jeden šnof neke trave, a on njemu forint.
Šel je Turek, šel, vesel iz Sarajeva, saj je uosil pri sebi oslovsko seme. Prišel je domov, okopal vrt pri svojej hiši, zrahljal zeraljo in pozval vse vaščane, da pri-dejo gledat, kako bode on sejal oslovsko seme. Prišli so vaščani, gledali okopan in zrahljan vrt in videli, da je njih sovaščan posejal na vrtu oslovsko seme. Majali so vaščani z glavo, čudili se in zopet otišli vsak na svoj dom. —
Otišel je Turčin k počitku. Po noči so pa prišli trgovei z osli, zagnali je na vrt našega znanca, a sami so otišli k počitku.
Vstal je zjutraj Turek, hitro tekel k oknu, pogledal na vrt in zagledal veliko tolpo takih četveronogih, uhatih živalij, kakeršna je bila ona, katero je imel mož, ki je šel v mlin.
Gleda Turčin, gleda, mane si oči, vidi-dobro, veliko tolpo oslov ua svojera vrtu, kjer je včeraj posejal oslovsko seme.
—  Mogočen si, oj Alah in tvoj prorok veliki Muhamed! Ej stara, glej kako izvrstno seme sem kupil,  evo vceraj sem ga posejal in danes je vže tak sad ob-rodilo. Idi pomagaj mi, da spraviva osle v hlev.
Otišla sta Turek in njegova žena in odpeljala osle jednega za drugim v svoj prostorni hlev.
Ali evo velike neprilike! Zbudili so se trgovci in prišli na vrt, kjerso sinoči pustili osle iu glej ga kleka! — nikjer ni bilo nobenega osla. — Da niso kam otišli! — mislili so ti trgovci in hajdi išči tu, išči tam, vprašaj tii, vprašaj tam — vse zaman — nobeden ni videl oslov. — Da jih ni kdo ukradel! — dejali so trgovci in zopet išči po hlevih, dokler niso prisli zopet do našega znanca in v njegovem hlevu našli svoje osle.
—  Ej brate! osli so naši, kako so prišli v tvoj hlevV ;—
—  Tako mi prorokove brade, osli so moji — odgovori jim uaš znanec.
—  Ni res, osli so naši. ti si je ukradel? —
—  Ni res, osli so moji, jaz jih nisem nkradel. Včeraj sera kupil v Sarajevu oslovskega semena, izkopal svoj vrt, zrahljal zemljo, posejal seme iu evo, danes je inoje seme obilen sad obrodilo.   Osli so moji!
—  Ej kaj praviš,  da so osli tvoji,  a osli so naši,  hajde brate pa idimo h kadiji (sodniku)! —
In otišli so trgovci in naš znanec h kadiji.
—  Kaj liočete tako zgodaj v jutro! —
—  Tvoje modre sodbe, modri kadija! — odgovorili so trgovci in naš prijatelj.
—»¦< 100 >•-•—
—  A kaj iinate? —
—  Sinoči prišli smo  s svojimi  osli v vas  tega le  brata.   Ker je bilo vže pozno,  pnstili srao svoje osle kar na vrtu tega moža,  a spat otišli smo drugam. Ko se zjutraj zbudimo, hajdi k našim oslom, a naših oslov ni nikjer. Išči tu. išči tam, vprašaj tu, vprašaj tani, a vse zaman, dokler jih nismo naposled našli v hlevu tega le brata.   Mi smo hoteli svoje osle zopet odgnati in dalje potovati,  a on ni pustil, rekoč, da so osli njegovi. Posejal je — pravi — oslovsko seme in osli so mu eez noč vzrastli. Ali osli rau niso vzrastli, osli so naši, oti jih je ukradel! —
—  Jaz jih nisem ukradel, modri kadija! — posejal sem včeraj seme in osli so kar 6ez noe vzrastli; če ne veruješ, poprašaj moje sosede! —
Poslal je kadija po sosede našega znanca in oni so vsi potrdili, da je naš znanec svoj vrt okopal, zrahljal zemljo in posejal oslovsko seme.
—  Hra, hm! zmajeval je kadija z glavo — to je zapletena stvar! •— A kje si ti za to seme zvedel in kje si ga dobil?
—  Sedel sem po kosilu pred svojo hišo, kar ,je prišel mirao mož z oslom — šla sta v mlin.   Poprašam ga,  kako bi tudi jaz kje kakega osla dobil, da bi ne moral vedno le sam v mlin nositi. Mož je bil zelo prijazen in mi povedal, da je najbolje,  če si kupim  za forint oslovskega  semena v Sarajevera  in ga potem vsejem na svojem vrtu. Otišel sem včeraj v Sarajevo in si ondu kupil oslovskega semena, posejal ga in danes vzrastlo mi je na vrtu veliko oslov.   Jaz sem je od-peljal v svoj hlev in menim, da so osli moji, a ne od teh trgovcev, ali nij tako, oj niodri kadija?
—  Da,  to bi  vže bilo.  ali povej rai še to,  pri kora si ti knpil to seme? čudno seme je to!
—  Pri kauru (kristjanu) sem ga kupil, modri kadija!
—  Hm, ako si ga pa pri kauru kupil, pa hajdi v miru, osli so tvoji — ker sam klek znaj — kaj še vse ti kavri ne vedo; zdaj so še našli seme, iz katerega vzrastejo osli.  Oudno serae, čudno! — aiajal je z glavo nčeni kadija.
Kaj so lioteli trgovci, otišli so po širokem svetu kratkih rokavov brez svojih oslov. Naš znanee je pa vzkliknil: — Mogočen si oj AlaJi, velik je tvoj prorok Muhamed, a učen in moder naš kadija! — otišel na svoj dom. poprodal veliko oslov, dobil za nje drage novce. a nekoliko jih pa doma pridržal, da so mu nosili v mlin.
A ujegovi sosedje so tudi šli vsi v Sarajevo po oslovskega semena, dobili so ga pač menda, samo to ne vem, ee so jim iz ujega tudi vzrastli osli, raožno je vse, saj jih je dosti na tem božjem svetu. — Srečna dežela, kaj ne, kder rasto osli. — Končal je svojo šaljivo pripovedko Molekov Matijček.
Moral je kmalu oditi Molekov Matijček, a jaz sein ostal sam na klopčici pred hišo in dejal: To le pripovedčico pa moram pri priliki povedati svojim pri-jateljčkom iu daues izpolnujem to svojo obljubo. Drugič pa kaj drugega, čitateljčki mali.  Na svidenje! -   — —                                                                          —l.