Zgodnja
Katollčk cerkven list.
Danica ishaja vsak petek na celi poli, in velj* po poeti sa celo leto 4 gld. 60 kr., sa pol leta 2 gld. 40kr., tačetertleta 1 gld. 30kr. ▼ tiskarnici sprejemana na leto 4 gold., sa pol leta 2 gold., sa četert leta I gold.; ako sadene na ta dan prasnik iside Danica __dan poprej.
Tečaj XXVI.
V Ljubljani 19. kimovca 1873.
List 38.
XXI. Mriz — sodnfi dan izroifenim čast, resetfe in zretičanje.
In takrat se bo prikasalo znamnje
Sina človeškega". Mat. 24. 80.
Kadar je Zveličar naš Jezus Kristus vzdignil se v nebo, in so aposteljni gledali za njim, tadaj sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih in sta rekla: Možje Galilejci! kaj stojite in gledate v nebo? TaJezue, kteri je bil vzet od vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga ▼idili iti v nebo." (Djanj. apost. 1, 1—11.)
Tako je, tisti Jezus, kteri je za nas umeri na križu, in je po svojem slavnem vstajenji od mertvih vzet bil v nebo, „pride spet v oblakih neba z veliko močjo in veličastjo" (Mat. 24, 30), „in mi vsi se moramo pokazati pred sodnjim stolom Kristusovim, da prejme slehern v svojem telesu, kakor je storil, ali dobro ali hudo." (II. Kor. 5, 10.)
Po vesoljnem vstajenji od mertvih bode vse človeštvo vidilo tedaj Sina človeškega, Jezusa Kristusa, prihajati v oblakih neba k vesoljni sodbi. Znamnje pa, ktero se bo prikazalo pred poslednjo sodbo, bode znamnje Sina človeškega, t. j. sveti križ, kteri se bo kakor blisek zasvetil na nebu od vzhoda do zahoda. To znamnje se prikaže na nebu. Kadar se pribojuje in premaga kako mesto, se na njegovem verhuncu postavi zastava y znamnje zmage; tako bo tudi Kristus v spomin, da je svet premagal in nebesa pridobil, sveti križ zmagovito razpel na nebu. Tedaj bode svetemu križu njegova Čast, tistemu križu, klerega je svet imenoval pohujšanje in nespamet. Tedaj se bodo veselili pravični, kteri so se bojevali pod križem, sovražniki njegovi pa bodo jokali in zdihovali.
Nekteri cerkveni prijatelji menijo, da tisti križ, na kterem je Jezus Kristus umeri in kterega po vsem svetu razneseni delci se sprimejo tedaj, poneso na nebu an-gelji in da se shrani potlej v nebesih na veke, kjer bode veličasten in nespremenljiv kot orodje večnega zveličanja, kot altar, na kterem se je Jezus Kristus nebeškemu Očetu daroval. Kakor se je meč, s kterim je David premagal Goljata, slavno hranil v tempeljnu; tako se bode tudi križ kot zmagoviti meč hranil v tempeljnu večne slave. Ravno to terdijo o ternjevi kroni. Mnogi menijo, da angelji pones6 to znamnje kot zastavo pred sodnikom. Drugi pa mislijo, da se prikaže tedaj le podoba križeva v toliki svetlobi, da previšuje solnčno, in da bode očitna vsemu svetu, vidna na vse strani. Tako se pokaže, da je Kristus podvergel si vesoljni svet ter premagal z močjo svetega križa vse sovražnike. Dalo se bo na znanje vsemu svetu, da križ je ključ, ki odpira nebesa. To znamnje bo pričalo, da nihče ne pojde v Kristusovo slavo, kdor se ni dobro vojskoval
pod zastavo svetega križa. Tedaj bode očitno, da vse naše dela se bodo cenile po križu; vsak namreč bo prejel plačilo, kakor se je vdeležil terpljenja in zasluienja Kristusovega; dela pa, ktere se niso godile v svetem križu, bodo zaveržene kot nevredne kraljestva nebeškega.
Pred sodnji stol Jezusa Kristusa morajo tedaj priti vsi ljudje, dobri in hudobni, pravični in krivični, živi in mertvi. „In vidil sem — govori sv. Janez — velik bel sedež, in njega, ki je na njem sedel, spred kterega obličja sta pobegnila zemlja in nebo, in njima ni bilo mesta najti. In sem vidil mertve, velike in male stati pred sedežem in bukve so se odperle; in druge bukve so se odperle, ktere so (bukve) življenja; in mertvi so bili sojeni po tem, kar je bilo zapisano v bukvah, po svojih delih. In morje je dalo mertve, kteri so bili v njem ; in smert in pekel sta dala svoje mertve; in so bili sojeni vsakteri po svojih delih." (Skriv Ras-odenje 20, 11—13.)
Pred Kristusov prestol pridejo bogaboječi očaki ali patrijarhi, kteri so med malikovavskimi narodi mnoge stoletja ohranovali in razširjevali vero v edinega pravega Boga. Sem pridejo razsvetljeni preroki, kteri so obljubljenega Odrešenika zvesto napovedovali in pričakovanje njegovo vedno poživljevali. Sem se postavijo jasne zvezde svete cerkve, aposteljni Jezusovi, sveti blagovestniki in očetje, kteri so s svojim učenjem in življenjem Kristusovo vero razširjevali po vsem svetu. Sem pride na tisuče nedožnih otrok, kteri so, preden so poznali greh, usahnili kakor nebeške cvetlice. Prikažejo se množice devic, ktere so brez madeža ohranile telo svoje, sprelepi tempelj svetega Duha, v vedni čistosti in svetosti. Pridejo v dolzih verstah sveti spričevavci in mučenci, kteri so zatajevali sami sebe, s vesti si boljii
{»rihodnosti zaničevali minljive posvetne stvari in vese-ice, v ponižnosti, pokorščini in rado volj nem ubostvu služili Bogu, ga hvalili in poveličevali, kteri so is ljubezni do njega terpeli prebritke bolečine, prelivali svojo kri in darovali svoje življenje. Sem se vstopijo mnogi pobožni očetje in matere, kteri so s pobožnimi sinovi in hčerami razmnožili Kristusovo cerkev. Pridejo tudi vsi miloserčni, kteri so zverševali dela duhovnega in telesnega usmiljenja, podpirali sirote iu vdove, tolažili žalostne itd. itd. Prikažejo se skesani grešniki, kteri so za svoje storjene grehe se spokorili, odpušenje in milost Božjo zadobili. Pa prikazali se bodo tudi ti, kteri so v erehih umerli, terdovratni v nespokornosti ostali, nedolžnost in pravičnost zatirali, vsakoršne krivice in hudobije doprinašali. Strašna bo tedaj sodba pravičnega sodnika.
In ta strašna poslednja sodba se bo godila očitno. Tedaj se bodo spomnili grešniki, da so tudi oni na zemlji očitno sodili Jezusa najsvetejšega, in sicer kri-
vično in neusmiljeno. Kadar jih Jezus v njih praznoti in hudobnosti pokaže pred vsim svetom, tedaj se bodo spomnili, da so tudi oni Jezusa hudobna slekli celo do našega. Kadar bodo dani v sraossto iatvpljenje, se bodo mogli spomniti, kako so oni Jesusa sasraaovali, bičali, s ternjem mučili in terpinčili svetega sodnika. Kadar bodo izročeni v večno smert, oh tedaj jim bo živo v spominu, da so Baraba izpustili, nedolžnega Jezusa pa
v	smert obsodili. In kadar se naposled očitno izreče in izverši ta grosna sodba nad njimi, tedaj bodo čutili, da so tudi oni očitno v Jeruzalemu pred Judi in premnogimi pogani smertno sodbo izrekli in grozno izveršili nad Kristusom. Kadar se v sodbi vsi življi obernejo proti grešnikom v pogubljenje, tedaj se spomnili bodo, da so tudi pri obsodbi Jezusovi solnce in mesec, zen. ja in grobi obračali se proti njim in s strahom jih napol-novali zavolj storjene krivice. Tedaj se bodo spomnili svojih hudobij nepoboljšani sovražniki katoliške cerkve, kako so jo zasmehovali, zaničevali in preganjali skrivej in očitno, z besedo in z djanjem. Tudi ti, ki so v katoliški cerkvi izrejeni vživali tolikrat presv. rešnjc Telo Jezusovo, pa so umerli v velicih grehih nespokorjeni, bodo spoznali, kolikrat niso poslušali glasu svojih dušnih pastirjev, nc glasu svoje vesti, ne opominov svojega angela varha; kolikrat so služabnikom Kristusovim za skazano poterpljivost in ljubezen vračevali le z zaničevanjem in preganjanjem. Spoznali bodo, da niso marali na zemlji za poštene in pobožne, marveč so jih zasmehovali in zaničevali. Njihove vlade je konec; lju-lika je ločena od pšenice, tfjih sodnji stoli so poderti, in čakajo jih zdaj le večne kazni in muke. Tu stoje zdaj pred solncem večne pravice, slišijo pred vsim svetom svoje grehe in hudobije; vidijo, da so zgrešili namen svojega življenja; spoznajo, da niso mogli nič storiti proti Jezusu in njegovi sveti cerkvi, da so s svojim preganjanjem le rasmnoževali njeno slavo. V svetlosti večnega bolnca sposnajo, da so se zastonj upirali zoper njeno vlado, in vse to jih napolnuje z grozo in brit-kostjo proti samim sebi. Zaničevavci Božjega razodenja vsi boao vidili, da so Jezusovi skrivnostni nauki in nauki njegove svete katoliške cerkve vsi resnični; kako nespametni so bili toraj, da jih v življenji niso hotli verovati, ne v svojesveličanje obračati! Zdaj pa vidijo, kako se vse stvari vzdigujejo zoper nje, tiste stvari, ktere so oni rabili namesti v čast, le v rasžaljenje Božje. Nimajo je nobene tolažbe, nobenega besednika; stran in groza in obapanje jih navdaja, vse gine in umira pred njimi; le on živi, kterega so zaničevali, kterega so zasmehovali in preganjali, Jezus Kristus, neskončno sveti in pravični Sodnik.
Sveti križ se bo tedaj lesketal na nebu; ne bo ved zastava vojskujočih, temuč znamnje večne zmage. Blaženi, kteri zaslišijo takrat vesele besede: „Pridite izvoljeni mojega Očeta in posedite kraljestvo pripravljeno vam od začetka sveta!" Pridite vi ubogi v duhu,
vi	ponižni, mirni, čisti, vi preganjani zavoljo pravice! PHcfite, da za kratko terpljenji prejmete večno življenje, za sveto vojskovanje venec nebeškega veličastva. rridite, ljubi moji! k meni, svojemu prijatelju, svojemu bratu, svojemu Jezusu, v mojo večno čast in slavo.
K unim na levi pa poreče : Poberite se spred mene, vi prekleti, v večni ogenj, prejmite zasluženo plačilo za svoie hudobne dela, za svojo nehvaležnost, za svoje grehe in krivice. Mnogokrat sera vas klical, pa me niste slišali; velikrat sem vas hotel zbrati okoli sebe, pa niste hotli, toraj poberite se v večni ogenj!
Kadar sc izreče ta sodba, koj sc tudi izverši. Z znamnjem zmage pojdejo spevaje izvoljeni za Jezusom Kristusom z vsemi angelji v večno življenje. Kako krasen in veličasten bo ta sprevod! Naprej pones6 an-
gelji sveto znamenje -Kristusovo, sveti križ, in za njim pojdejo devetere verste čistih duhov. Za temi pojdejo vsi svetniki in svetnica Božje. Tu so nedolžni otročiči s palmovimi vejicami igrajoči, tam modre device s sve-tilnicami hvalne pesmi svojemu ženinu pevajoče; tu pojde Sodnik sam s preblaženo svojo materjo Marijo; tam rednik njegov sv. Jožef s starimi očaki; ondi sv. Janez Kerstnik z vsemi preroki, sveti Peter z ostalimi aposteljni, sveti Štefan z rudečo versto mučenikov; tam svetla versta škofov in spoznovavcev, ter brez števila svetnikov iz vseh stanov, iz vseh rodov in jezikov!
In kako se radujejo! Minule so vsaktere težave, nadloge in britkosti; sedaj gredč v večni mir in pokoj. Minuli so vsi boji za resnico in pravico, sedaj jih čaka nevenljivi venec pravice. Končano je vsaktero terplje-nje, in pričenja se jim nedopovedljivo veselje. Poterta je moč sužnosti in hudobnega duha, in kraljevali bodo v kraljestvu svojega Očeta. Jenjalo je zasramovanje in poniževanje, zdaj bodo povišani in poslavljeni. Prešlo je časno življenje, prišlo pa večno, in z njim zveličanje, ktero ostane vekomaj.
Grozno pa bode obsojenje hudobnih in strahovito njih pogubljenje! Britko bodo vpili in plakali, kar se bere v bukvah modrosti: „Oh mi neumni, zgrešili smo tedaj pot resnice, in luč pravice nam ni svetila, in solnce spoznanja nam ni vzhajalo. Utrudili smo se na potu hudobije in pogubljenja, in smo hodili po težavnih potih, za pot Gospodovo pa nismo vedili. Kaj nam je prevzetnost pomagala, ali bahanje z blagom — kaj nam je prineslo? Ker to je prešlo kakor senca, in kakor memo tekoč sel, in kakor ladija, ktera po valečem morji splava, ki se ne najde, ko odide, ne nje sled, ne tir njenega gredeljna v valovih; — tako smo tudi mi bili rojeni, in smo kmalo jenjali biti, in ne moremo pokazati nobenega znamnja čednosti, temuč v svoji hudobiji smo poginili." (Modrost bukv. 5, 6 — 14.)
Plakaj, dokler je čas, da ne bo treba v bodočem življenji plakati vekoma; tu je usmiljenje, tam vlada pravica; tu je razveseljevanje, tam muka; tu je smeh in spčv, tam jok in večni ogenj; tu ošabnost, tam červo-jedina; tu napuh, tam poniževanje in kazen. Ponižui se tedaj v življenji in prav skesaj, da se ne boš kesat mučen v vnanjih temotah. Naj te nikar ne omami tukaj razveselevanje posvetnih reči, da te ne zadene tamkaj bridko cviljenje. (Sv. Anzelm.) Imej pred vsim ▼ časti sveti križ, veselo znamnje odrešenja in pribežišče grešnikov, ter hodi zvesto za svojim križanim Zveli-čarjem, da najdeš sodnji dan usmiljenje pri Jezusu Kristusu, kteri bodi češčen in hvaljen sedaj in vekomaj! Amen.
JKrfo fe lenuh in postopač?
So ljudje nove šege, kteri redovnikom, klošterskim ljudem očitajo, da lenobo pasejo, da so postopači, in veliko drusega ostudnega. Ali je to res? Ljudje, kteri tako gerdo svete redove čemijo, so sami malopridneži, ki dostikrat Bogd čas kradejo, ljudi pa hujskajo, šun-tajo in s svojim nečednim življenjem nadlegajo. Naj bi lc vsi ljudje imeli tako lepo za telesno in duhovno delo čas razdeljen, kakor ga imajo redovniki in klošter-ski ljudje, in bili tako vestni kakor uni, ne bilo bi toliko nesrečnih ljudi. Po svojih pravilih morajo redovniki vsi delati, in sicer duhovsko pa tudi telesno delo, poslednje zlasti, kar je bratov neduhovnov. Vodilo sv. Frančiška pravi: „Bratje, kterim je Bog zmožnost dal, naj delajo zvesto in pobožno, da odžen6 lenobo, ki je sovražnik duše, in vendar duha svete molitve in pobož-nosti ne ugasč, ktere mu morajo druge časne reči slu-
žiti. (Vod. V.) Koliko dobrega n. pr. fančiškanski red stori, bo najbolj pojasnilo, ako malo pogledamo v zgodovino tega reda.
Sv. Frančišk je bil rojen v Asisi na Laškem leta 1182. L. 1223 je papež Honorij III poterdil njegov red: 41 lčt pozneje (1264 je imel njegov red že v 33 okrajinah 8000 samostanov z več kot 200.000 prebivalci. Namen frančiškanskega reda je: Spreobračanje ljudi z zvestim posnemanjem nauka in ubožnega življenja Jezusa Kristusa in aposteljnov. Pokoršina, čistost in evan-geljsko uboštvo so tri cvetlice, k kterim se z obljubo zavezujejo. Njih obleka že sama kaže ostrost in zatajevanje. Vsaka hiša ali samostan ima svojega guardijana (stražnika) in vikarja (namestnika), kteri se na dve leti na novo volijo. Več kloštrov je pod eno provincijo (okrajino) in vikši cele provincije se imenuje provin-cijal (okrajnik), vesoljni red pa ima svojega velikega prednika, ki se imenuje redovni general (vesoljni prednik) in v Rimu stanuje. Blizo tako so vravnani vsi drugi katoliški redovi. Veliko svetnikov, in imenitnih in pre-slavnih mož je imel ta red.
Red sv. Frančiška je neizrečeno veliko delal in dela, terpel in terpi za sv. Cerkev. V 14. stoletji je 124,000 frančiškanov samo za kugo umerlo, tedaj počez vsako leto 1240 frančiškanov. Od 1. 1768—18o7, tedaj v 89 letih, je poslal ta red samo v sveto deželo 1799 frančiškanov (grejo na šest lčt), izmed kterih jih je 499 tam življenje pustilo; med temi jih je 117 umerlo za kugo, 4 so bili od turkov umorjeni, 6 so jih razkol-niški greki ubili, 18 jih je na moiju konec vzelo, 24 jih je umerlo za mertudom; 2 sta umerla v sluhu svetosti. In kolikor koli je v uni deželi težavno kake spre-obernjenja doseči, so jih vendar v tistem čssu spreober-nili 3297 (1565 grekov, 1040 armenov, 189 koptov, 149 protestantov, 17 judov, 437 poganov, 110 nestorijanov, monatolitov in jakobitov).
Zdaj je v sveti deželi veliko frančiškanov, ker imajo tam veliko kloštrov, namreč veliko duhovnov, veliko pa tudi neduhovnov, rokodelcev, učenikov, učencev itd. V Jeruzalemu imajo celo tiskarno za bukve, in tako oliko razširjajo po vsem Jutrovem, koder se arabska beseda govori.
Ves frančiškanski red ima zdaj po svetu kacih 60.000 redovnikov. Nekdaj jih je imel silo veliko več. V okraj ini sv. Križa je 12 kloštrov, pa 183 redovnikov.
Pred G00 leti je bil sv. Frančišk z 12 mnihi šel v sveto deželo, in tamkaj, pravi neki popis, je vstanovil kraljestvo, ki je bilo stanovitniše, kakor pa kraljestvo Bogomira Bouillonskega, ki je bil ob času križanskih vojska jeruzalemski kralj. In kaj so terpeli od tistega časa oo. frančiškani v sveti deželi! Turški meč, turška kuga, turška jeza in ječa, rop, preganjanje so bili njih trinogi. L. 1860, tedaj pred 13 leti, je bilo poslednje veliko preganjanje katoličanov po Siriji in na Libanu, v kterem je bilo do 120,000 kristjanov svojih posestev oropanih in pregnanih, kacih 14,000 pomorjenih, med temi samo na Libanu 111 redovnikov in mašnikov; tudi več redovnih sinov sv. Frančiška je življenje zgubilo; v Damasku so bili do zadnjega vsi frančiškani (njih 8) in skoraj vsi drugi duhovni pomorjeni; kazali so mi drevo na klo-sterskem dvorišu, na ktero, kakor so govorili, so bili turki enega patrov obesili že mertvega, ali je bil sam na drevo beial (ne ve se natanko) ter so mu roke zaporedoma posekali.
L. 1853 sem vidil v Aleksandriji v Egiptu angelsko pohlevnega škofa iz frančiškanskega reda, preč. g. Perpetua Guaskota, ki je pred nekterimi leti umeri. Le-ta, kakor je sam popisal, je bil še poprej delj časa v Jeruzalemu. Pripovedujejo pa, da skor vsako leto, ko je tam bival za predsednika pri varhih Božjega
groba, posebno pa I. 1834, je kuga na vse kraje gospodovala; v omenjenem letu je v enem mescu umerlo 19 menihov samo v samostanu sv. Salvatoija v Jeruzalemu, v kterem navadno stanuje kacih 60 frančiškanov. On sam ie vsim drugim za kugo bolnim stregel, in izmed obolčnih so bili samo 3 rešeni, da niso umerli.
Taki tedaj je križ, ki ga imajo nositi oo. frančiškani v sveti deželi, ter se vidi is tega njih delavnost, njih zasluženje, imenitnost tega reda.
Ena dogodba iz življenja omenjenega škofa Gua-skota pa še posebno kaže, kako Bog sicer terpljenje dopusti nad svojo Cerkev, kakor posebej nad frančiškanski red na zemlji; pa vendar od časa do časa očitno pokaže, kako on sam zmiraj čuje nad svojo sv. Cerkvijo in nad svojimi zvestimi služabniki. Blizo nekdanje Pilatove hiše, prav ob poti, je v Jeruzalemu cerkvica kervavega bičanja, III postaja križevega pota, kjer je bil Zveličar težki križ na ramo vzel. Ob času škofa Guaskota je bilo že 400 lčt, kar je bil eden turških pašatov oo. frančiškanom to cerkev vzel, in jo v konjski hlev spremenil. Ta turška nesramnost pa se mu je hudo utepala, ker vsi konji so mu poginili, ki jih je iz sovraštva do kristjanov deval v to svetiše. Spremenil je toraj iz togote ta kraj v jamo vse nesnage. Pod Guaskom pa so oo. 9 mescev neprenehoma tako prosili, tišali in dokazovali turškim vradnijam svoje pravice do tega kraja, da so ga jim poslednjič turki izročili, spo-znavši, da je „lastina latinskih bratov od vervi" (štrika), kakor frančiškane imenujejo. Skoraj celo leto so potlej potrebovali, da so kraj očedili in otrebili ter z njega izvozili perst, blato in razno nesnago, kar je bilo nakopičenega. Svetišče, ki sem ga sam vidil, je čisto novo in silno prijazno. —
Naj pokažejo liberaluhi le senco tega, kolikor so priprosti redovniki storili in terpeli za olikovanje človeštva, za njegov časni in večni blagor, — redovniki, ktere sedanja psevdointeligencija s lenuhi pita in ▼ tem vzroka iše: jih oropati, okrasti, pregnati, pa zapraviti in zadegati vse duhovsko, cerkveno, redovno premoženje, kar je pridnost s trudom pridobila.
0**ifene pistna.*)
Dragi prijatelj!
Tvoja v zadnjem pismu isrečena šumenja, da neki čez petdeset let bomo ini kristjani morali prositi od judov naredbo sterpnosti (Tolerancedikt), da smemo med njimi živeti, mi daje povod, se spet v obširen pogovor spustiti s tabo o sedanjih prežalostnih časih. In jaz bi to tvojo sumnjo več pripisoval tvojemu upanju, kakor a tvojemu strahu — ne zameri, da nisi pri meni v oljšem krediti — če nebi bil ti skupnega, čeravno napačnega mnenja izrekel, da menda prokletstvo našega Odrešenika teži na tistem osodepolnem rodu; pravim napačnega, kajti Zveličar sveta ni nikdar žive stvari proklel, zvun enega smokvenega dreva; še na kriii umirajoč je svojega nebeškega Očeta svojim trinogom odpušanja prosil! Oče! odpusti jim, zakaj ne vedo, kaj delajo; temuč judje so se sami prokleli, ko so vpili: ,,Njegova kri naj pride čez nas in čez naše otroke!" Zato, čeravno se judovski rod od dnč do dnč bolj množi, čeravno so judje povsod narveči bankirji, ter-govci, vlastniki železnic, čeravno se vrivajo v vse der-žavne naprave, v zbore, v časništvo in celo na mini-sterske stole, da na veliki zvon bije jo; in konečno čeravno obrezani judje imajo brezštevilno mnoštvo zaveznikov kerščenih judov, t. j. prostomišljakov, laži libe-
*) Hvaležno prejeli is vradninke roke.	Vr.
«
ralcev, prostozidarjev itd., vender do svetnega gosjpod-stva, na ktero z vsemi močmi nameravajo, dospeli ne bodo, dokler ne bo vsegamogočni Bog dopustil nastopiti tistemu strašnemu času, v kterem bo, kdor ni hotel cožje resnice sprejeti, lažim prisiljen verovati, t. j. dokler ne bo polčetertletnega gospostva na se potegnil. — Ah, antikristov je sicer že zclsj legijone na svetu, ali tih ni še nobeden judovski „mašiah", sedanji so le na-snanovavci njegovi, ki mu poti ravnajo. — Takrat bodo judje, kakor zdaj pri nas Nemci in Magyari, imeli der-žavno predstvo.
Ali, prijatel moj! takrat ne bo govora o toleranciji kristjanov; še kupovati in prodajati ne bodo smeli drugi kakor le tisti, ki bodo na čeli ali na desni roki nosili Antikristovo znamnje, t. j. njegovi verni. Kristjani bodo morali bežati in skrivati se v gore, pušave, gozde in v podzemeljske votline itd. Mislil boš morebiti, če nikdar prej, takrat bo konec kat. Cerkve! O kaj še! Vse drugo. Takrat še le bo kat. Cerkev konečno zmagala svoje sovražnike, ker bosta tista dva proroka Božja, ki nista še umerla, Henoh in Elija delala velike čudeže, in kristjane k stanovitnosti nagovarjala zbog česar bosta od serditega Antikrista na zadnje premagana in umorjena. Njuni sv. trupli, ne da bi se nju kdo smel dotakniti, bodete skoz tri dni in pol ležali na sredi sv. mesta (Jeruzalema); potem pa bodeta v neizrečen strah svojim sovražnikom, ter ravno v toljko veselje stanovitnim kristjanom vstala in bosta v nebc vzeta. Antikrist še s pomočjo peklenske moči, s ktero je dosihmal delal česnaturne čudeže, bode vse sile napel, in vzdignil se bo v pričo svojih včrnikov, kakor bog proti nebesom; ali prišel mu bo od zgoraj nasproti nadangel Mihael, ki ga bo z besedo svojega imena. („Kdo je ko Bog?") nasaj zavernil in končal. Kdaj pa in kje se bo Antikrist rodil, to ve sam Bog; pravijo, da v arabskem mestu Bagdadu prav blizo, kjer je bil stari Babilon — iz kolena Danovega, in to bi znalo res biti, ker stoji v 1. Mojz. bukvah poroda (I. Mos. 49. 17-18) da, kader je stari patrijarh Jakob na smertni postelji v Egiptu bil vseh svojih dvanajst sinov k sebi poklical, aa bi vsakemu svojo prihodnost prerokoval, je Dan u rekel: „Bodi Dan gorska kača na poti, četveronožna kača na stezi, grizeča kopita konia, da jezdic pade nazaj". In potem zdihne starec: „Na zveličanje Tvoje čakal bom; o Gospod!" Iz tega se vidi, da med tem, ko oče na Odrešenika sveta upanje ima, je sin z Njegovim nasprotnikom v zvezi.
Dalje je sv. Janez, apostelj, kakor se bere v nje-
fovem skrivnem Razodenju (7. 4—8), to je v tistem eli, ki ga sv. Cerkev bere v praznik vseh Svetih, iz vseh kolen Izraelovih sinov vidil dvanajst tisuč zaznam-njanih služabnikov našega Boga; kolena Dan pa ne imenuje.
Ker pa kakor nas uči sv. evangelij, kmali zatem ima slediti konec sveta in sodnii dan — nadjam se, da tvoja pamet ni tako piškava, kakor pamet natu-raiistov, in da ti veruješ, kar te vsakdanja skušnja uči, da vse materijalne stvari morajo en začetek in en konec imeti, da kdor seje, tudi žanje, Sin Božji je pred osemnajst sto leti Svoj nebeški nauk po sveti vsejal, bo tudi plod tega semena enkrat požet prišel; da veruješ in za spodobno ter Božji pravici, bi rekel skoraj,
Sotrebi, za primerno šteješ, da vsi tisti, ki so Ga o jegovem pervem prihodu zavergli in ua zadnje kakor hudodelnika na križ pribili, morali ga bodo, kakor jim je tolikokrat zagotovil, o Njegovem drugem prihodu v nebeški slavi in Veličanstvu kakor sodnika viditi — čas tega pa je Bogu samemu znan, tako mi ne moremo govoriti ne o petdeset, ne o sto, ne o tisuč letih. Če hočemo po človeško soditi, premisov (predznamenj) je
dosti, da se svet nekako h koncu bliža, če bi drugih brez števila ne bilo, ie že to: „Et quoniam abundavit iniquitas, refrigescet charitas multorum (Matth. 24. 12). Kdaj pa ie bila nepravnost veča, ko zdaj ? Kdaj je na mesto ljubavi gospodovalo veče sovraštvo, veči goljufije? Kdaj toliko lisičje hinavšine? Kdaj se je hudobija in potuna toliko krila v ovčjo kožo, kakor sedanji čas? Ali se ne štulijo ravno tisti za vernike in katoličane, kteri verske resnice in Cerkev očitno zasramujejo? Bilo je sicer časov, po kterih se je sklepalo na bližajoči se sodnji>dan, ali takih vender še ne; zakaj oblasti teme napredujejo v umetnosti, kdo bi si bil n. pr. pred sto, še pred pedeset leti izmislil besedo »liberalizem", besedo sicer lepega pomenka, s ktero se pa nedolžne duše, kakor tiči na limanico lovč (Deceptura avem fistula dulce canit) in s ktero se pa zakrivajo naj ne-sramniše laži, naj ostudniše tiranstvo!
Misel ta-le popolnoma priprosta: Naravna postava je terpela do dveh tisuč Ičt, namreč od Adama ao Mojzesa, pisana postava tudi nekako toliko, to je, od Mojzesa ao obljubljenega Odrešenika sveta; toraj od Njega razodeta postava morebit tudi ne bo delj ostala kakor toliko, dalje, ker je Bog v šestih dneh svet stvaril, sedmi dan pa počival, in sploh številka sedem ima ▼ vsem sv. pismu veliko veljavo. Ali kaj hočemo mi, v prahu nečimernosti ležeči červi s svojimi kombinacijami poštevati z Bogom, pri kterem je tisuč lčt kakor en dan, in en dan kakor tisuč lčt! Čujmo rajši, ker ne vemo ne ure ne hipa.	(Konec nasl.)
Prava vera in iainjive vere.
(Konec.)
Kdor se vd& pregreham, tudi navadno v veri peša. Iz pregrehe k krivoverstvu je prav kratka pot. Se v6, da veliko je krivovercev, ki se očitno ne razodenejo, ali pa celo nočejo za take veljati, dasiravno očitne verske resnice zametujejo.
Iz ust človeka, ki je pregreham vdan, se kmali zaslišijo besede, ki so že same kriva vera in pošastna laž, namreč: „vsaka vera je dobra." Vendar pa zdrava pamet človeka uči in ga prepričuje: ker je le en sam Bog, tudi ne more biti več pravih ver kakor le ena sama, en sam način in prava pot, po kteri se more k Njemu priti. Razne vere ne učijo pa le samo raznih, ampak tudi tako nasprotne reči, da nikakor ni mogoče, da bi bile vse prave in resnične.
Resnica vekomaj more in mora biti le ena. Ako je res, da dvč in dve je štiri, potem je vse drugačneje štetje in modrovanje gotova laž. Tako je tudi pri verah, ako ena uči neko reč, druga pa uči drugo tej nasprotno, ni nikakor drugač mogoče, razun da ena teh dveh v6r je lažnjiva. Ali kako se bode razločilo med tolikimi verami, ktera je prava?
Ako bi ne bilo druzih dokazov za spričanje, da le katoliška vera je prava, pravi nekdo, bi bilo zadosti že to, da vsi razni verci, zlasti protestantje dopuste, da katoličani, ako se derže svoje vere, se zamorejo zveličati; ko pa katoliška Cerkev očitno naznanuje, da zunaj nje ni zveličan j a, kakor o času vesoljnega potopa, ni bilo rešenja za ljudi, ki so bili zunaj Noetove barke.
Prav dobro vemo, kako hudovoljneži kriče, da katoliška Cerkev je tako terda in nesterpljiva (intole-rantna). Mi pa rečemo: Protestantje, prisiljeni od resnice, pač morejo spoznati, da se človek zamore zveličati v katoliški Cerkvi; nikoli pa ne bode mogel katoličan terditi ravno tega o človeku, ki je v protestanški veri.
Spoznanje protestantov, da tudi v katoliški Cerkvi se zamore človek zveličati, ne priča nič druzega, kakor da zmota je večkrat prisiljena resnici spričevanje dati; nikoli nikakor pa se resnica ne more v pogodbo spustiti s zmoto.
Toda razun v poprejšnem spisu naštetih znamenj Se drugi dokazi spričujejo, da edina prava vera je katoliška. Na pervem mestu je ta neutajljiva očitnost, da katoliška vera je podveržena vednemu preganjanju.
Jezus Kristus je napovedal, da njegova Cerkev bode v vedni vojski s peklenskimi vrati, da ie pa tč vrata nikoli ne bodo premagale. Ali ni res tak6 r Peklenske vrata so zmiraj škripale, se odpirale in zapirale. Obešali so se na tč vrata j udje, pogani, krivo-verci in hudobni izdajavski katoličani, in z njimi vred so se zaganjale vrata v Cerkev Kristusovo? Kaj pa je bil nasledek? Peklenske vrata so poslednjič preganjavce same Bterle in priperle v pekel, Cerkev pa jo vselej zmagala z Božjo pomočjo, in ohranila se je čista in nepoškodvana, kakor je bila od Boga vstanovljena. Druge verstva so poginile in poginiajo brez preganjanja; katoliška vera se razširja med naj hujšim preganjanjem. Katoliška Cerkev ni nikoli nikogar preganjala, nikomur krivice delala, kolikor jo tudi hudo-voljni krivoverci in drugi sovražniki obrekujejo. Sovražniki katoliške vere se pčhajo katoliški Cerkvi natvezti in podtikati marsiktere hude djanja in dogodbe, kakor je vojska zoperalbigence, bartolomejska noč itd.; toda zgodovina je za terdno spričala, da tacih djanj ni Cerkev nikoli ne poterdila in ne priporočala. Tudi katoliški učeniki velikrat katoliškim učencem lažejo, kakor so v lažnjivih krivoverskih in drugotnih zapeljivih zgodovinah brali in študirali.
Druga posebnost ie, da zgodovina nima zgledov, da bi na smertni postelji ljudje v krive vere prestopali ; ravno nasproti pa je brez števila zgledov, ali da bolj
Srav rečem, vsa zgodovina je polna tacih zgledov, a so nejeverniki, razkolniki, krivoverci v katoliško Cerkev prestopali in prestopajo na smertni postelji. Kaj pa to pomeni? Ali vam ne kliče vaša zavednost, da na pragu večnosti si človek tisto izvoli, kar iz naj globokejšega serca čuti in spoznd, da je zanesljivo, da ga k Bogu pelje in ga bode v večnosti osrečilo? Ali si upa to kdo tajiti? Kaj je takrat v pervi versti, narodnost, ali vera?
Še druga resnica je ta, da še nikoli noben človek ni zapustil katoliške Cerkve zato, da bi bolj pobožno, bolj čedno živel. Nasproti pa nas uči zgodovina, da vsi tisti, ki so zapustili katoliško vero, so to storili zato, da bi v kaki arugi veri, to je, krivoveri ali neveri, živeli bolj samopašno, prosto, razpreženo, neredno. To je prav dosti očitno znamnje, aa k temu zapušenju katoliške vere jih ni peljala resnica, ne čednost, ne ljubezen do Boga; ampak poželenje, da bi mogli bolj samopašno, razuzdano živeti, da bi si kaki dobiček dokopali, kako ženitvo osnovali, s vojn jezo iztresli itd. Strast tedaj je bil vzrok pri tacih. Kdor je zmožen te djanja utajiti in ovreči, naj se pa oglasi.
WJmno»t in neumnost.
Slavni francoski deržavnik in opravnik Jean P. P. Sauzet*) pravi, da „naj mičniši študija za človeka je človek"; — pa tudi, da „preiskovanja in premišljevanja duha so vender vselej vredne, da se na pervo mesto stavijo."
*) „Reflexions »ur le mariage civil et le mariage relig." Nemlko, Mainc 1873.
V tem oziru je kaj prav posebnega, da Človek, ki zajde in se zbega v nravnem (čednostnem) oziru, zgubi tudi tako naglo zdravi um.
Sveto pismo to poterjuje, ker priča, da je neum-nežev silo veliko število. To pričajo tudi vsakdanji ljudje, ki imajo natorno zbrisano pamet: precej ti razločijo bedaka, da le vidijo njegovo obnašanje, ali ga slišijo govoriti. Pravijo pa: „Ta človek nima nič moškega", — ali da je „terčen", „prismuknjen", ali tudi naravnost, da ie „neumen", „prismojen", „šema". Take in enake primse si nakopljejo pa slasti meseneži inna-puhneži, kterim je razuzdanost in napuhnjenost tudi možgane zmešala. Abraham a st. Klara pravi: „Stultua und Stolz wachsen auf einem Holz." Javaljne je večih norcev najti, kot so prevzetneži in napihneži."
Duh božji govori v sv. pismu, aa je neumne i', norec tisti, kteri Boga taji. To prepričanje je tako globoko vtisnjeno v um in serce, da vsakdanji ljudje s zdravim umom precej spoznajo tiste za neumneže, kterim vera in versko življenje nič mar ni, ki od Boga, vere in Božjih reči prav nič bolj spoštljivo ne govorč, kakor od smeti in plčv.
Taki vertoglavci se pa dandanašnji posebno kažejo v liberalnem pisarstvu. Kdor le en list kakega prosto-mišljaškega časnika v roke vzame in 5—6 verstic prebere, že spazi, kako neumno, brezglavno je to pisano. V tacih listih ne najdeš nič moškega, nič spodobnega, nič postavnega. Ob kratkem: vsakdanji ljudje s zdravim umom spoznajo zdajci, da tega ni pisal moi, ampak neumnež. O tacih reččh, ki otrok pri sedmih, osmih letih z, neko modrostjo, bi rekel, in z nar veči spoit-Ijivostjo govori, pa ti večkrat starec, človek, ki se je visoko šolal, morebiti celo „dr." postal, pa tako neslano in nemarno brusi, da se tudi nedolžnim otrokom ,,prismojen" zdi. Taki ljudje, kakor zinejo, jim neumnež izmed zob pogleda, — kakor pero v roko vzamejo, jim traparije ali pa bogoskrunstva in žaljenja bližnjega na popir sujejo.
Naj bolj smešno je, da taki vertoglavni ljudje sami sebe za „inteligencijo", ali za „umne ljudi" čislajo in se kaj ošabno bahajo, da so n. pr. ,, svobod ni", ki jih vender nespamet ima čisto v verigah! Zato pa
Sošteno kmečko ljudstvo gerdo zasramujejo in pravilo, a zdihuje ,4>od klerikalnim bičem" in več tacih neslanih laži". Tudi napihnjeni Golijat je nekdaj Izraelcem zabavljal, da so „sužnji", sam „apuriu8" se je pa za „svobodnega" ponašal. — Pravijo, da „omiko" razširjajo med narodom. Kakošno? Kakorano sami imajo, nespamet, neumost, pregreho, kakoršne je toraj zmiraj več nasvetu.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Kmet s hribov liberalcem.
Kosmata kapa! naši liberalci so kar naenkrat postali za vero vsi goreči. „Tednik" in njegov stric „Na-rod" pišeta v sostavku „duhovni in kmetje s povda-rom: „vera mora biti! Mi vere ne jemljemo, kajti vera se ne dd ukrasti; vero vsak človek v svojem serca nosi, do tje pa ne sega nobena roka; tudi gospodov duhovnikov mi (liberalci) ne sovražimo; Bog obvaruj! Ti gospodje oznanujejo Kristusovo vero ljubesni m sprave; v cerkvi, kadar od sv. evangelija govorč jih poslušajmo" itd. — Tristo zelenih cekinov! Prav tako je znal se hliniti — kadar je hotel nas priproste kmete
na limanice zvoditi......ski „ferboljtar", od kterega
je sploh znano bilo, da ima ravno toliko vere, kolikor njegov kuže. Toda poznali smo ptiča. Sej smo vidiii, da je bilo njegovo življenje popolnoma brezversko, dan-
današnji bi rekli: liberalno; toraj mu pa tudi ni nihče nikdar nič zaupal; sej je bilo vse njegovo djanje lepim besedam naravnost nasprotno. Krivo priseči mu je oilo nič; da je le kmeta ožulil. Sej kdor nima vere, nima tudi vesti. Tudi človeku, ki ni še ob vso vero, včasi vest oglasi; a dokler ima v sercu še kaj vere, se mu vender le prej ali poznej vest zopet zbudi; brezvercu pa se vest ne more v tem življenju lahko zbuditi, ker je skoraj nič več nima. Boga in pekla se ne boji, ker ne veruje vanj, cia se le s plajščem zunanje poštenosti pred svetom zagrnjati in svoje hudobne dela skrivati znA, pa je n& terdnem. — Kdor nima vere — dalje tudi nuna keršanske ljubezni. Ljubezen, ki ni keršan-ska je le samopaŠDa. Keršanska je pa brez vere nemogoča. Torej izvirajo vse še tako blišeče dobrodelne skazovanja liberalcev ne iz keršanske, ampak le iz sa-mopašne ljubezni (n. pr. če bi kak bahač mogočno vergel za kak dober namen nekaj petakov ali stotic, češ, glej me no! pa bi desetkrat raji vzel, nege dal, — če ne bi ga 6ebično skazovanje gnalo).
Podobni kakor oni »ferboljtar" se mi zdite tudi vi tako imenovani liberalci v mnogoteri obleki. Kaj je vam vera — ste že večkrat pokazali v svojem »Narodu", n. p. z zaničevalnim norčevanjem čez molitve, misijone, procesije, odpustke itd. Vaše spoštovanje do Boga se kaže tudi s tem, da ga pišete, skor bi mislil zaničevaje: „bog". (Rajci Metelko je gramatiko gotovo dobro znal, a njemu iziema ni bila protigramatikalna, da se mora pisati edini pravi Bog z veliko čerko; tako pišejo vsaj skoraj sploh olikani narodi, kterim ni Bog le prazna beseda.) — Celo v tem listu, ko hočete nas kmete učiti, da naj bomo terdno prepričani o vašem verstvu, govorite o molitvi prav Čisto brezversko, češ, da molitev v časnih rečeh ni za nobeno basen, razven da — kakor »pravijo" — v nebesa pomaga. Človek, ki tako zaničljivo o molitvi, o procesijah, s kterimi smo ubogi kmetje o hudi suši se k Bogu zaupljivo zatekali, o božjih potih, in zlasti z zagrizeno strastjo o cerkvenem poglavarji govori in očitno piše, — taki človek je nevaren; bojmo se ga! Sej pravi nar vikši Učenik sam, da celo tistega, ki Cerkve ne posluša, imejmo kot pagana in očitnega grešnika; kaj pa še velj£ od tistih, ki se bahajo s tem, da so ven in ven nasprotovalci njeni!
To fete tedaj vi liberalci. Zdaj pa, kdo so duhovniki, pred kterimi nas kmete svarite, da naj jih zunaj cerkve nikar odveč ne poslušamo ? — Jih tudi poznamo. Oni bivajo med nami in naše vsakdanje težave veliko bolje poznajo, nego vi marsikteri omehkuženi mestnjani, dohtarji in pisarčiki: Duhovniki, — vsaj fajmoštri — gotovo so večidel po deželi poleg nas posestniki zemljišč, so toraj kmetovalci z nami vred; sreča ali nesreča na polji, ki nas zadene, zadene tudi nje, plačujejo davke kakor mi in še veči. Pri njih sem še vselej tudi o rečeh, ki ne spadajo ravno bistveno v cerkev, dobil dober svet zastonj; jezičnemu dohtarju v Ljubljani, ki je liberalec, mogel sem plačati za to, da je par besedi z menoj govoril, takoj 5 t. — Pravijo, da v sili se dober prijatel spozna. To sem skušal v hudi bolezni pretepeno leto. Duhovnik je bil tolikokrat pri meni; prišel je pervikrat k meni v hudo viharni noči, precej dolgo pot, za ktero je zdravniški dohtar zahteval vselej 15 gl. In vi brezverski liberalci bi radi naše zaupanjo do du-hovšine spodkopali ? Ali mislite, da smo brez glave ? Če se najde kje kaki revež tudi med duhovniki, ga ne bom zagovarjal; pa ravno taki je vam liberalcem v vsem nar bolj podoben s svojim graje vrednim obnašanjem. Na deželi, to vidim iz skušnje, kjer koli se vgnjezdi kaki liberalec, — se ondod veči del škandalov ne manjka. Le-tam uni ima po dve, tri ženč, pa še to in
to poverhi; drugi je v pohujšanje otrokom in v spotika poštenim kristjanom, in če druzega ne, je žuljivec ubo-zega kmeta.
Sej vesti nima nič, ker nima vere in ne Boga. Tedaj-vas poznamo. Vaša lepa beseda: »vera mora biti", li nas veselila, ko bi bila resnična; pa nas hoče le'slepiti. Ktera vera? tega ne poveste. Vam bi bila nar ljubši nobena, ali pa vsaka druga ljubši, kot katoliška. Ta vam je nar bolj zoperna, morda zato, ker je vašim djanjem nasproti, kakor je bila že v začetku liberalnim saduceiem in prevzetnim farizejem. Sv. Janez Kerstnik je bil Herodiji zopern, kdo ne ve, zakaj ? Da je tudi vam duhovšina tem v oččh — ni čuda nič; — le nič vredna bi mogla biti, če bi bila vam po volji. — Da včra sploh in sama na sebi zarad vas ni v nevarnosti, to vam priterdimo tudi mi vsi radi. In akoravno se tudi ob vero lahko pride, kar ste nam vi priče (vera je po katekizmu namreč dar božji, ki ga Bog onim odtegne, ki je zarad prevzetnosti in drugih strast niso vredni), se vender tudi mi odveč ne bojimo, da bi jo nam spodkopali vi, če tudi vam volje k temu ne primanjkuje — (sej satan tudi želi, da bi vsi ljudje satani postali). Pa vi — rečem še — ste nam za ta del manj nevarni, kajti poznamo vas čedalje bolj, — zato se vas bomo vedili varovati — kakor tudi tiBtih vsih, ktere nam hočete vi vriniti za poslance. Bog in sveti križ nas vari sovražnikov križa.	P. P., kmetovalec.
Poslano s Gorenskega.
Po doveršenih duhovnih vajah je bilo vse v naj-veči vnemi, storiti, kar je mogoče, da dnevnik dobimo. Upajmo, da bojo vsi toliko značaj ni, da iste sklepe spolnijo. Tistikrat je bilo priznano, aa darovati je treba, in da darovati hočemo, ko bi si imeli tudi od ust kaj pritergovati. Delajmo zdaj, da se to spolnuje. Prepričani bodimo, da ljudstvu ne moremo boljega storiti, kakor da ga obvarujemo kužnega brezvernega liberalizma. Ker se pa ta hinavska prostost po brezvernem časništvu razširja, je naša sveta dolžnost ji nasprotovati in se prizadevati, jo z vsemi močmi premagovati. V tem oziru delajo čversto, brez strahu in vse hvale vredno »Zg. Danica", »Novice", »Slov. Gospodar" in »Glas". Pa to ni še dovelj. Sej vemo, da v Ljubljani dnevnik tudi v slovenskem jeziku, indiferentizmu popolnoma vdan, si prizadeva, kar le mogoče, vcepiti vernemu ljudstvu slovenskemu brezverni liberalizem. Da se razširja prava politika; da se naš narod olikuje na katoliški podlagi, moramo vstanoviti katolišk, političen, slovenski dnevnik.
V tej zadevi ne smemo rok križem deržati. Ljudstvo se nam mora smiliti. Pred vsem pa je treba sker-beti, da list ne stane previsoko, da bo tudi manj premožnim mogoče si ga naročevati. In ravno v ta namen je treba kaj darovati — darovati toliko, da se vloži »kavcija" in verh te še precej kapitala dobro naloži, da bo moč že z obrestmi nekoliko stroškov vsako leto poravnati. Ako se to zgodi, potem naj se še slehern prizadeva — kar le mogoče, list med občinstvom razširjati, ob enem ga pa tudi podpirati s pisanjem vvod-nih člankov in druzih dopisov.
Tako ni potem nobene dvomljivosti zarad obstanka
lista.
Vsak naj daruje po zmožnosti iz ljubezni do domovine in do naroda — kolikor več, toliko bolje, v terdnem prepričanju, da katoliški reči na Slovenskem v sedanjem času bolje službe ne more storiti.
Eden, ki želi katol. dnevnika iu toraj pomočkov zanj.
iS Ljubljane. Katoliški društvi imate 28. t. m. ob 6 uri zvečer v svoji dvorani slovesnost v spomin 9001etnice Praške nadškofije in ob enem tombolo za Dolence s točo poškodvane. Odbor, vljudno vabeči k obilnemu vdeleževanju pri tej slovesnosti, priporočajo ob enem, naj bi dobrotniki, ki imajo pripravnih reči za tombolo in jih uterpč darovati, nekoliko posker-beli za dobitke, da bode društvu manj treba nakupovati.
Kaže se upanje, da bode eden odličnih udov naše družbe zastopal tudi Slovence pri toliko imenitni slovesnosti v Pragi.
—	Društvo sa učiteljske vdove ima v sredo, 24. t. m. dopoldne ob 9 svoj redni občni zbor v Reduti.
—	Bukve družbe 8V- Mohorja, kar je bilo naročnikov pri ranjkem g. Lesarju, se dobiva pri sestri ranjcega, Neži Lesarjevi, v ravno tistem stanovanju ob Zvezdi h.-št. 30. Veliko jih je še oddati; naj pošljejo po nje, kteri jih še niso sprejeli.
—	Darov, nabranih po Danici za pogorelce v Vinici smo 17. t. m. poslali prečast. gosp. dekanu Ant. Aleš u v Semič 101 gl. 80 kr. — C. g. Šim. Zadniku je 22. avg. poslanih 12 gl. nabirk zaondotne pogorelce. (Upamo, da je ta denar dospel; poterdila še ni.)
—	Volitve po razrešenem starem deržavnem zboru bodo na Kranjskem za kmečke skupine 16. okt.; v mestih in tergin 23. okt.; za veliko posestvo 30. okt.
—	Narodov katekizem. Ta list, ki pravi, da „vero spoštuje in fajmoštrov ne sovraži," je v št. 212 povedal nov mirakel: da na Notranjskem vera ni v nevarnosti, tudi ne, ,,Če je kdo v petek meso jel". Pristavil je obrekovanje, da ga ti ljudje sami skrivaj jed6, in da se to smč, če jim kdo plača. — Ali čete še kaj več od teh »spoštovalcev vere?" —
Is Šmartna pri Kranji. 17. sept. J. K. — Svojim pri-jatlom in znancem dam vediti, aa 7. sept. 1.1., t. j., v nedeljo pred malim Šmarnom zjutraj precej ko je štiri odbila, je v farovško poslopje strela udarila, in v treh urah je strehe na štalah, in vse druge poslopja v pepel spremenila; živina je bila rešena, drugo je pa vse zgorelo. Ne ene pesti klaje nisem imel zjutraj oteti živini dati. Le dervarnica in farovž sta ostala. Ljudje so hitro pritisnili, in hvale vredno je njih prizadevanje z brizgljo, z vožnjo vode, s škafi itd. rešiti, ako bi se bilo kaj rešiti aalo. Saj to so ubranili, da na dveh strančn ogenj ni naprej segel, in so s tim mežnarijo, farovž, pa tudi cerkev rešili. Očitna hvala vsim pomagavcem.
Dopisniku iz Kranja v „Tagbl." št. 206 pa svetujem, naj k pridigam hodi, da ne bo po svetu laži razširjal, da v Smartnu toliko „od pekla in hudiča pri-digujem."
Is Krsnja piše nekdo v „Nar.", da je g. N. iz Ljubljane v ondotni „pevski besedi" Husa navdušeno slavil, ki so ga, Češ da, verski fanatiki požgali! — Kdo v6, če nevedni dopisatelj sam ni versk fanatikar — namreč zoper svojo lastno vero?... Zastran Husa bi tudi on lahko vedil, kar pravi zgodovina: „Nicht das Concil, sondern das gemeine peinliche Recht jener Zeit verur-theilte den Hus zum Tode." Ne kaki „verski fanati-kerji", ampak takratni juristi so ga k smerti obsodili.
Potfgradom, 9. sept. — Predraga Danica! zapiši včerajšn: dan nam v zlate bukve, da še poznejši rodovi vedd, kako vesel in imeniten je bil za našo podfarc in za vso okolico tukajšno. — Vinovaščani so sozidali prav čedno kapelico „Mariji pomagaj" v čast. Napravili smo v njej podobe Matere Šožje, sv. Ambroža in sv. Avguština in druge potrebne reči za mali altarček. Prosili smo mil. g. kneza in škofa, da so nam privolili v tej novi kapeli opravljati naj svetejši daritev nove zaveze, in pooblastili so me, da smem to hišico „Mariji pomagaj" po cerkvenih obredih blagosloviti. Zares ve-
liko veselje je napolnilo vse farmane, ko sem jim razodel to novico. — Na male maše dan ima pri nas družba naših poštenih fantov in deklet svoj misijonski
{>raznik in odpustke, kterih so se, mislim, tudi vsi vde-ežili. In ta za našo podfaro že tako imenitni dan je bil odločen za blagoslov nove kapele.
Po popoldanski službi Božji smo šli v prav slovesni procesiji iz farne cerkve do kapele, ki je le ka-cih 20 minut oddaljena. Bog sam, tako upam, je ozalj-šal ta dan. Ko je ves dopoldan deževalo, in še med drugo službo Božjo zares lilo, se je opoldne razjasnilo in bil je naj lepši popoldan Za križem in novim ban-derom so šli možje ter so molili sv. rožni venec, Za njimi je šlo veliko poštenih deklet s prižganimi svečami. Potem sta nesla dva mladenča podobi sv. Ambroža in sv. Avguština; za temi so nesle 4 ovenčane dekleta lepo ozaljšano pjdobo Marija pomagaj; za temi pa so nesli 4 možje krasno cvenčane svetinje (porta-tile). Okoli podob in svetinj so svetili naši verli tantje. Za svetinjami smo peli duhovni z drugim ljudstvom vred litauije Matere Božje.
Med priterkavanjem in streljanjem s Starega grada smo prišli do kapele in po slovesnem blagoslovu kapele in njenih podob je bilo darovanje za potrebe njene.
Tri dni zaporedoma bo sv. maša v novi kapeli. Danes je bila perva, pri kteri je bila tudi pričujoča 5 let stara deklica, ktera je bila na spomlad hudo zbolela, tako da 5 dni ni nič govorila, samo klicala je včasih: Marija, Marija! (Čudno zares, da majhno dete ni klicalo matere ali očeta, ampak le Marijo!) Njeni starši so jo obljubili v to kapelo k Mariji-pomagaj, in zopet je spregovorila in tudi kmalo ozdravela. (Kapela je bila že takrat s podobami vred dodelana.) Starši so le te terdne misli, da na prošnjo Marije pomočnice je Bog hčerki zopet zdravje dodelil, in kdo bi si upal jim ovračati to pobožno misel?
Kakor se na Gorenskem časti Marija-pomagaj, naj se tudi po Dolenskem povzdiguje in prepeva slava na čast Marije pomočnice. —	Janez.
Rimsko mesto.
(Spisal humoristično Val. Gafiperšič.)
(Dalje.)
Načert smo dali od Rima, sedaj pa koračim) od kolodvora proti mestu, pridemo do „Monte Cavallo", go katerem hribčeku se gre v mesto, vender se ober-nemo na desno po planoti proti „Monte Pinčio" ker se Rim nam odpre; sicer ne celo, ampak „Trastevere", in od daleč bazilika sv. Petra. Tukaj sedimo, in kar nam zdaj v glavo pride, more nam dati pavzo, pravi Ham-lei. Šest sto let je minulo, da je Rienzi, potem Tribun, na Aventinu stal, premišljevaje: Nesrečno mestč ti, kraljica tisoč narodov, obropana si od svojih odpadlih otrčfc. Razmere časov so skozi enake: Nič novega pod solncem! Takrat papež pregnan v Avinjonu, sedaj v Vatikanu zapert; takrat napadi po ulicah, sedaj rop na „monte Cittorio" (zbor laški); takrat novi poglavar na Kapitolu, sedaj novi kralj v Kvirinala, kjer se ga upanje boji, kakor angleškega kralja Henrika IV ▼ enakih okolišinah. Ali zgodilo se bode, kakor nas zgo dovina uči, kar večna pravica in evropejska civilizacija tiijajo (besede Papeževe). Ako ne, — bojimo se, da bode pal oltar, zemlja se stresla, troni se prekucnili.
V Vatikanu se ne delajo postave, katere so ,,opor-tunske" (le za tiste krivične prilike), tam vlada zistem, ki je nezmotljiv, da se spolni, kar je „vatikanano" (pri Mauzonu „vatikanare" pomeni prerokovati): ,,Roma aesterna". Napoleon I molči, ko mu Consalvi tako govori. Lepa cesta na desno pelje mimo palače ,,Barbe-
rino" v mesto na terg „del Popolo", ali mi gremo naravnost doli po visocih stopnicah.
Zagledamo tu naj lepšo ulico v Rimu „Corso di Roma". Po Korzi je hodil stari Caesar na Kapitol, prej ko je bil umorjen; tukaj so se vozili do Kapitola Avgust in drugi kervavi zmagovavci rimski. Po neprijaznem Rimu doli gremo do Tibere in čez most, kjer stoji „castello st. Angello", Angelov grad, od katerega so papeži mnogokrat Saracene zapodili. Pri ti priliki naj pomnimo, da Vatikan kakor terdnjava se proti sovražniku lahko brani; zakaj proti jugu je homec Vatikanski, proti vzhodu Tibera voda, proti SeverU mu grad Angelov močno varstvo dava.
Po dolgi ulici poleg Tibere pridemo do velikega lepega prostora, „terga sv. Petra". Od daleč na visočini stoji bazilika sv. Petra, dvojnato stebrišče ob desni in ob levi proti Vatikanu in Tiberi, na katerem se vidijo lepe statve; spredaj je prostor „San-Pietro". Pod stopnjami po kteri h v baziliko gremo, stojita velikanska lupa sv. Petra in sv. Pavla, tudi obelisk, od katerega se bere, da je vidil Izraelce, ko so se iz Egipta odselili; pa ogromna vodometa. Vodo v Rimu imajo v veliki časti, in zdi se nam, da nekaj od poganske ideje od boga Neptuna med ljudmi še zmiraj živi: po velikih prostorih vidimo velike, krasne „fontane" (vodnjake, studence), katere kinča stari Neptun in vsa njegova mokra družina. Pa tudi ie prav merzla voda; že stari Rimljani so imeli vodovode, katere, kakor diokleciianski, se še vidijo; tudi papež Pij IX so miljionov izdali za take naprave; tako siro v Rimu čuli, da so Rim z dobro vodo preskerbeli. Sploh pa na Laškem za telo ni veliko dobrega. Kadar se bomo zopet na pot podali, bodemo oči saboj vzeli, usta pa doma pustili.
(Konec prih).
Ha zgled pa mrelu.
Švicarsko. Časnik „Vaterland" v Lucern-u piše o toplicah v gornjem Engadinu pri sv. Mavriciju, kteri kraj je po dopisih od onaod že znan Čast. bravcem.
Služba Božja, pravi ta list, je primerno vravnana. Misijonar, iz Celja na Štajarskem (č. o. Maks), zraven svojega slovenskega materinega jezika govori popolnoma tudi nemško, italijansko in romansko; v pomoč ima svetovnega duhovna, ki govori francosko, angleško, španjsko in portugieško. Toraj zaraoreta ta dva gospoda slehernemu postreči v njegovih duhovnih potrebah. Ka-toličanje tudi to dobroto spoznajo in so gospodoma hvaležni, pa tudi drugoverei so jima prav prijazni. Neka gospa iz Vestfalskega je darovala cerkvici „harmonium", ki je vreden 1200 frankov. Drugi imeniten dar je križev pot, ki je vreden več sto frankov. Ako bode reč tako pospeševala, utegne vender 400- 500 raztresenih katoličanov dobiti lastnega pastirja. Sploh gosti pri skerbi za telesno zdravje ne pozabljujcjn svoje duše in dajejo lepe zglede. Ob nedeljah in praznikih je bilo zmiraj po 3000 ljudi pri Božjih službah. Zdaj se tujci že razhajajo, toraj je eden gg. duhovnov že odšel, čast. o. Maks pa odide v kacih 1 tednih, kadar se bodo tudi delavci odpravili, menda nazaj v Svajningen. Zdaj tam tako zidajo in delajo, da bojo drugo leto lahko čez 1000 več gostov sprejeli.
Nemsko-Laiko. Na Nemškem in na Laškem se delata dva nova \olika grtha. Na Nemškem šhofje volijo faj-mofttre brez privoljenja vlade; na Laškem fajmoštri molijo v procesijah brez dopušenja okrajnih glavarjev. Zato na Nemškem in na Laškem škofe in fajmoštre globijo in zapirajo: kajti živimo v času „vestne svobode" Neronov in Deoklecijanov. Zarad hudodelstva molitve in procesij n. pr. sta obsojena v Lombardiji župnika v Mapellu in v Ambiveri vsak za 30 lir, pravi „Unitk".	r
Za BOVi časnik ..Slovenijo" je po vsih krajih veliko navdušenje. Pomoči je že precej zagotovljene. Odbor prosi, kakor že tudi unkrat, naj se berž berž pošljejo p61e, ki so bile po dekanijah razposlane (ali pa tudi
Srivatno od posameznih krajev, ker sliši se, da vsi gg. ekani niso p61 kar precej naprej poslali). Kjer ni adresa že na pdli natisnjena, naj se naredi napis: Prejme „Od-bor za novi časnik Slovenija. Oddati v tiskarni Blaz-nikovi v Ljubljani."
MMuharshe spremembe.
V Ljubljanski Škofiji: Č. g. župnik v Kropi, Henrik Kahl, je umeri 12. t. m. R. I. P. Kropa fara je razpisana 15. sept.; fara Zali log pa 4. sept., ker č. g. fajm. Anton Pintar se pod& v pokoj. Prestavljeni in postavljeni so naslednji čč. gg.: Lapajne Karol a Predaselj v Kranjsko goro; Mohar Peter s Trate v Predaslje; Ramovš Andrej s Svibnega v ŠkoQo loko; Bevc Jan. s Cernomlja na Trato; Videmšek Mat., novoposvečenec, pride v Černomelj; Puc Alojz z Grada v Križe pri Terž.; v Grad Morč A nt., novo-posveč; Kristofič Lor., pride za provizorja v št Ožbald; Belar Jož. na Breznico; Kukelj Ant. iz Postojne v Vodice; Kor bič Ant., novopos., v Postojno; An ker s t Jan. (po lastni želji) z Javorja v Kamno gorico za duh. pom.; Kuhelj Mat. za prov. na Gojzd; ZalokarJan. v Šmihel pri Žuženberku za adm.; Lotrič Leop. in Polaj Vinc. v Žužen-berk; Gorenec Leop. v Šentjuri priSvibnem; Mer-
k"ašeč Jož. v Drago; Skvarča Jan. vSlavino; Juri ozman na Ig; Molek Mart., sem. duh., v Kočevje; Erjavec Jan. za adm. v Kropo; Kepec Fr. za pomočnika bolnemu fajmoštru v št. Gothard; Marinko Jože, sem. duh., v Kostanjevico; Lenasi Ant. v Sent Jernej in Klobus Val. na Vreme; Vi-dergar Jan. v Svibno; Bohinec Sigism. za pom. bolnemu fajmoštru na Dobrovo; Kralj Matija ▼ Sostro ; Ferjančič Jak., novopos., v Stari terg pri Poljanah. - C. g. Jak. Gr o s je dobil faro Zagorje.
MMobrmtml darovi.
Za sv. Očeta. Iz Smartna 2 gl. star. den. za srečno zadnjo uro. —
Za afrikanski misijon. J. Rihar 1 gl. Za Dolence s točo poškodvane. Farmani iz ČemŠe-nika 16 gl. — Neimenovana 40 kr. — Duhovni in verniki na Verhniki 40 gl. po pr. g. dekanu. — Dr. J. M. iz Mureka 5 gl. — Duhovni in verniki v Logatcu 20 gl. — Po preč. g. dekanu iz Smartnega pri Litiji 8gl.
*8. kr. — Frančiškanska tara 21 gl. 85 kr. _ Od sv.
Lenarta na Gorenskem farmani s duhovnim pastirjem gl. — Z Rakitine pastir in ovčice 7 gl. — Brez-imeni 2 gl. — Kranjskogorska župnija po č. g. duhovnem pastirju 13 gl. — Podbreska fara 8 gl. — Pred-
osljiški farmani in nekteri drugi dobrotniki 10 gl. _
C. g. Ant. Lampe 15 gl. 42 kr. — Dobrotnik iz Ljubljane 50 gl. — Kan. dr. H. Pauker 10 gl. —
Za pogorelce v Biški vasi. P. T. 2 gl. — Dr. A. Cebaškek 5 gl. — Z Rakitine 3 gl. č. g. pastir in verniki. — Mosešejnska fara 5 gl. 50 kr. — Predosljiiki farmani in nekteri drugi dobrotniki 10 gl. — Č. g. A.
Lampe kot nekdanji pastir ovčicam 15 gl. 43 kr. _
Dobrotnik is Ljubljane 30 gl. —
Za pogorelce v Vinici Predosljiški iarmani in nekteri drugi dobrotniki 10 gl. — Dobrotnik iz Liub-ljane 20 gl.	1
Za reveže it. Peterske f are pri Novem mestu, Dobrot-niki iz Ljubljane 25. gl. —
Odgovorni vrednik: Loka Jcran. — Tiskarji in založniki: Joief BlaiDitovl dediči v Ljubljani.