Letnik 8
alpina
DELO
ŽIVLJENJE
11

DEVETMESEČNO POSLOVANJE
Obdoje zadnjih treh mesecev pomeni čas intenzivnega dela za iz voz, priprav za sodobnejše metode planiranja in že tudi priprav za plan prihodnjega leta.
V	finančnem oziru je bilo tretje četrtletje obdobje, ko sc pri sle močno do izraza težave v zvezi s finančnimi sredstvi. Kljub temu, da smo devetmesečno obdobje letošnjega leta zaključili p'c zitivno, se vprašanje-likvidnos-ti ni zboljšalo, ker vse več sr&ds-tev:.vlagamo-v investicije, ker je prodaja v letnih...in--zgo-d—-njih jesenskih mesecih še vedno nizka in ker so bile zaloge še
v porastu.
V	prvih devetih mesecih letošnje*-ga leta smo povečali celctni dohodek v tovarni za 25$, v predaj ni mreži pa le za 8$. V prodajni mreži se je' prodaja povečala le po vrednosti, po količini prodanih parov pa je celo 2,5$ nižja od istega obdobja lanskega leta .
Izvoz po količini smo povečali za 5,7$, po vrednosti pa za 3,3$, prodajo iz tovarniškega skladi -šča (to je angro kupcem in pro -dajni mreži) pa smo povečali po količini za o,9$, po vrednosti pa za 23,71$.
Nižja prodaja v prodajani mreži je vplivala tudi na višino osebnih dohodkov delavcev v prodajalnah. Povprečje osebnihudohodkov je znašalo kumulativno za devet mesecev l.o24.- din, lanske leto pa je bilo za 4$ višje. Povpreč-
je teh delavcev pa se je nekoliko popravilo z linearnim izplačilc.i v mesecu oktobru. Povprečje je ob računano po naših internih meto -dah, po sistemu, ki ga uporablja statistični zavod pa bi bili oseb i ni dohodki za nekaj $ višji.
V tovarni smo samo z izplačilom . d po obračunskih osnovah in delovnem učinku desegli 939,lo din mesečno za osebne dohodke. S tem povprečjem so se osebni dohodki povečali za 9,28$. Tudi v tovarni so osebni dohodki, ugotovljeni na osnovi vloženih ur, nekaj nižji kot so sicer v obrazcih za statistiko* Bb pcvečan.ih osebnih dohodkih se je povečala tudi vred ,noe-tr p^cdjzvodn^a^- Povečanje znaA ša 34$ po vrednosti, po količini pa le 5$. Na število izdelanih parov močno vpliva spremenjena struktura, -^etos smo namreč izdelali v proizvodnji več težke obut ve, ki zah eva mnogo več izdelav-nega časa na par. Značilno za pro izvednjo v tem času je, da je cesto primanjkovalo ustreznih materialov, da so bili nekateri materiali nekvalitetni in je bilo iz
v.
več razlogov izdelane precej obut ve, ki je bila prekategorizirana \ v B in C kvaliteto. Na normalen tek proizvodnje so negativno vplivale tudi določene pomanjkljivosi; priprave za proizvodnjo.
Poslovni rezultat devetih mese -cev je bil kljub vsem težavam ra, me roma ugoden. Zato smo lahko tu9:' di zmanjšali vrednost zalog nodov' šene proizvodnje in gotovih px>o~ ,izvodov za vse upravno-prodajne stroške in obratevno režijo* Za časna delitev dohodka nam je po ■ delnem kritju zalog še dala osta-' nek dohodka, ki je za 15$ višji
od lanskega leta, v prodajni mre ži pa je ostanek dohodka nižji od lanskega leta. V prodajni mre ži so se povečali poslovni stroški, prodaja, ki bo še krila del nastalih, stroškov, pa pričakujemo, da se bo povečala šele v zadnjem tromesečju.
Iz poslovanja tega obdobja torej povzemamo, da so se povečale zalege, proizvodnja in v manjši meri prodaja'in da je zaradi povečanih zalog delovna organizacija zmanjšala svojo plačilno sposobnost, ki pa upamo, da je začasna. Pri izterjatvah dolgov pri naših kupcih imamo namreč često probleme, ki se v mnogih primerih končajo s tožbo pred sodiščem in ne za majhne zneske.
Nakazani problemi narekujejo pri odločanju, ali bomo dali več poudarka • količini ali kvaliteti proizvodnje..
ALBINCA MOŽINA
^__PC S L 0 V C D3 KA KCNFD&SNCA JS ZA
NAMI
IComaj smo dobili s tržišča prve podatke o uspešnosti nekaterih jesenskih modelov, je že spet za nami važna naloga - izbira kolekcije in naročilo za prihodnjo spomladansko in poletno se -zono. Opravljeno je velike delo, katerega sadove pa bomo želi šele prihodnje leto.
V dneh 8. in 9. oktobra smo dopolnili domačo kolekcijo, pregledali, če zahtevana kopita, pete in barve zares ustrezajo, predlagali spremembe pet, izbrali tuje modele za dopolnitev kolekcije v iz -delavah, ki jih doma nimamo ter za vse modele določili prodajne cene. lo. in 11. oktobra so poslovodje naročali posamezne modele za svoje tržišče, 12. oktobra,zadnji dan konference-pa smo se pogovorili o skupnih problemih proizvodnje in trgovin ter skušali najti skupno recitev najrazličnejaim težavam.
Naši modjli so izdelani iz boksa, antik materialov, ševroja, laka in kroka, kopita so nekoliko ožja kot letos. Zahtevnejši modeli sa-lonk in sandal so izdelani iz finih telečjih boksov, laka, napa laka, cenejši pa iz govejega boksa. Izbrane so svetlejše barve in kombinacije, prevladujeta beš in slonokoščena, uporabljena kopita so udobna, pete široke, nekatere modele krasi okrasni paspul in okrasni podplatni vložki.
Za spcmladansko-poletno sezono lS7o je naročenih precej več domačih modelov kot letos, povečano je zlasti naročilo ženskih salenk in sandal pa tudi naši modeli se na tržišču vse bolj uveljavljajo. Od tuje obutve smo nekaj več naro -čili le v izdelavah, ki jih doma nimamo, ter v modelih otroške o- 1 butve, po katerih je na tržišču veliko povpraševanje.	^
Na splošnem delu poslovodake konference smo se pogovorili o raznih problemih v proizvodnji, o investicijah in o načrtih za prihodnje ie to. Po mnenju vseh bomo na tržišču
DEVETMESEČNO POSLOVANJE
Obdcje zadnjih treh mesecev pomeni čas intenzivnega dela za iz voz, priprav za sodobnejše metode planiranja in Že tudi priprav za plan prihodnjega leta.
V	finančnem oziru je bilo tretje četrtletje obdobje, ko so pri šle močno do izraza težave v zvezi s finančnimi sredstvi. Kljub temu, da smo devetmesečno obdobje letošnjega le ca zaključili po zitivno, se vprašanje .likvidnos-ti ni zboljšalo, ker vse več sredstev,vlagamo v investicije, ker je prodaja v letnih..in-zgod—--njih jesenskih meaecih še vedno nizka in ker so bile zalege še
v porastu.
V	prvih devetih mesecih letošnjega leta smo povečali celctni dohodek v tovarni za 25$, v prodaj ni mreži pa le za 8$. V prodajni mreži se je predaja povečala le po vrednosti, po količini prodanih parov pa je celo 2,5$ nižja cd istega obdobja lanskega leta .
Izvoz po količini smo povečali za 5,7$, po vrednosti pa za 3,3$, prodajo iz tovarniškega skladi -šča (to je angro kupcem in pre -dajni mreži) pa smo povečali po količini za o,9$, po vrednosti pa za 23,71$.
Nižja prodaja v prodajani mreži je vplivala tudi na višino osebnih dohodkov delavcev v prodajalnah. Povprečje osebnih-adohodkov je znašalo kumulativno za devet mesecev l.c24.- din, lanske leto pa je bilo za 4$ višje. Povpreč-
je teh delavcev pa se je nekoliko pcmravilo z linearnim izplačilc.i v mesecu oktobru. Povprečje je ob računano po naših internih meto -dah, po sistemu, ki ga uporablja statistični zavod pa bi bili oseb ni dohodki za nekaj $ višji.
V tovarni sm^t samo z izplačilom po obračunskih osnovah in delovnem učinku desegli 939,1 o din mesečno za osebne dohodke. S tem povprečjem so se osebni dohodki povečali za 9,28$. Tudi v tovarni so osebni dohodki, ugotovljeni na osnovi vloženih ur, nekaj nižji kot so sicer v obrazcih za statistika*. Bb. .povečanih osebnih dohodkih se je povečala tudi vred _nx>et" pr oi_zvcdn4£ -" P ove can j e zna—'"V ša 34$ po vrednosti, po količini pa le 5$. Na število izdelanih parov močno vpliva spremenjena struktura, -^etos smo namreč izdelali v proizvodnji več težke obut ve, ki zah eva mnogo več izdelav-nega časa na par. Značilno za pro izvednjo v tem času je, da je če-sto primanjkovalo ustreznih materialov, da so bili nekateri materiali nekvalitetni in je bilo iz več razlogov izdelane precej obut ve, ki je bila prekategorizirana \ v B in C kvaliteto. Na normalen tek proizvodnje so negativno vplivale tudi določene pomanjkljivoi^t" priprave za proizvodnjo.
Poslovni rezultat devetih mese -cev je bil kljub vsem težavam ra, meroma ugoden. Zato smo lahko tu9 ^ di zmanjšali vrednost zalog nadovc šene proizvodnje in gotovih pro-,izvodov za vse upravno-prodajne stroške in obratovno režijo. Za -časna delitev dohodka nam je po ■* delnem kritju zalog še dala osta-J nek dohodka, ki je za 15$ višji
- 2 -
i
cd lanskega leta, v prodajni mre ži pa je ostanek dohodka nižji od lanskega leta. V prodajni mre ži so se povečali poslovni stroški, prodaja, ki bo še krila del nastalih stroškov, pa pričakujemo, da se bo povečala šele. v zadnjem tromesečju.
Iz poslovanja tega obdobja torej povzemamo, da so se povečale zaloge, proizvodnja in v manjši meri prodaja in da je zaradi povečanih zalog delovna organizacija zmain j šala svojo plačilno spostbnost, ki pa upamo, da je začasna. -Pri izterjatvah dolgov pri naših kupcih imamo namreč često probleme, ki se v mnogih primerih končajo s tožbo pred sodiščem in ne za majhne zneske.
Nakazani problemi narekujejo pri odločanju, ali bomo dali več poudarka- količini -ali kvaliteti proizvodnje.
ALBINCA MOŽINA
___PCSL0V0D3KA KONFS&SNCA JS ZA NAMI
Komaj smo dobili s tržišča prve podatke o uspešnosti nekaterih jesenskih modelov, je že spet za nami važna naloga - izbira kolekcije in naročilo za prihodnjo spomladansko in poletno se -zono. Opravljeno je veliko delo, katerega sadove pa bomo želi šele prihodnje leto.
,V..dneh 8. in 9. oktobra smo dopolnili domačo kolekcijo, pregledali, če.zahtevana kopita, pete in barve zares ustrezajo, predlagali spremembe pet, izbrali tuje modele za dopolnitev kolekcije v iz -delavah, ki jih doma nimamo ter za vse modele določili prodajne cene. lo. in 11. oktobra so poslovodje naročali posamezne modele za svoje tržišče, 12. oktobra,zadnji dan konference pa smo se pogovorili o skupnih problemih proizvodnje in trgovin ter skušali najti skupno rešitev najrazličnejsim težavam.
Naši modeli so izdelani iz boksa, antik materialov, ševroja, laka in kroka, kopita so nekoliko osja kot letos. Zahtevnejši modeli sa-lonk in sandal so izdelani iz finih telečjih boksov, laka, napa laka, cenejši pa iz govejega boksa. Izbrane so svetlejše barve in kombinacije, prevladujeta beš in slonokoščena, uporabljena kopita so udobna, pete široke, nekatere modele krasi okrasni paspul in okrasni podplatni vložki.
Za spemlalansko-poletno sezone 197o je naročenih precej več domačih mo-v. delov kot letos, povečano je zlasti naročilo ženskih salenk in sandal pa tudi naši modeli se na tržišču vse bolj uveljavljajo. Od tuje obutve smo nekaj več naro -čili le v izdelavah, ki jih doma nimamo, ter v modelih otroške o-.' butve, po katerih je na tržišču veliko povpraševanje.	•
Na splošnem delu poslovodake konference smo se pogovorili o raznih problemih v proizvodnji, o investicijah in o načrtih za prihodnje le to. Po mnenju vseh bomo na tržišču.
uspeli le ob vse tesnejšem sodelovanju proizvodnje' in trgovin, skratka, da bomo vedno bolj zahtevnim potrošnikom nudili kvalitetno in modno obutev v času največjega povpraševanja.
V dneh poslovodske konference so se združili okusi najrazličnejših področij naše domovine, skušali sme najti najboljšo izbiro modelov za prihodnjo prodajno sezono z željo, nuditi potroš -nikom najboljše in najlepše modele .
A. GOVEKAR
BEOGRAJSKI SEJEM MODE
Dne 25. oktobra je bila otvoritev beograjskega sejma mode. Ta sejem je zelo razsežen saj so bili samo čevlji razstavljeni kar v štirih zgradbah. Razstavljala je tudi Alpina z manjšo količino modelov. Ostala jugo -slovanska podjetja so razstavila zelo veliko število modelov kar okoli 2oo do 4oo čevljev. Oevlji so bili kreirani na moderna kopita v kombinacijah rdeče-belo, črno-belo in enobravni. Seveda so bile tudi druge kombinacije, vendar v manjšem obsegu, ^ekatera podjetja so šla skoraj samo v rdeče-belo icombinacijo, druga pa spet v črno-belo.Prvič na sejmu sem videl tako enoten nastop takoimenovane plato izdelave. Ta način izdelave je predstavila obiskovalcem skoraj vsaka tovarna, ena bolj korajžno:; druga pa v malo bolj skromni ob-
liki. Za mene je bil precej zanimiv paviljon tovarne Peko,kajti ta tovarna se je letos predstavila s kar bogato žensko kolekcijo.
Na sejmu so bila kopita karo oblike, s plato izdelavo do 2 cm debeline. Pete so bile vseh mogočih oblik, vse pa v stilu imenovan zvonec. Pete in kopita so bili pre cej enotne zastopani. Novost na sejmu je bil tudi mečkani lak,saj ga lansko leto še ni bilo.Tudi ta je močno posegel med žensko modno obutev kot tudi v moško, samo ne v tako širokem obsegu. Poglavje zase je spet podplatna izdelava, s katero pa mi precej šepamo za ostalimi. Polagajo precej več pažnje in truda na lep izgled izdelka, robovi so lepe gladki, pri nekaterih čevljih so robovi okrogli in lepo zaglajeni, podplati pa so v dveh barvah z lepim žigom na podplatu, kajti vse to pripomore, k čim boljšem izgledu čevlja.
Naj na kraju povem, katera podjetja so dobila KOŠUTO:
za moški čevelj - PEKO Tržič za ženski čevelj - LEDA Knjaževo.c za otroški čevelj- POP Pančevo
Anton HRIBAR
-	"Kje naj kupimo tople čevlje za zimo, ki bo prišla ze lepo je -senjo?"
-	"Kje le, v prodajalnah Alpine vendar."
Za resnično toplo in kvalitetno obutev vam lahko jamčijo naši hrabri alpinisti, ki so z ALPINAs čevlji zagazili v sneg skoraj osemtisoč metrov visoke Anapr-ne 2. «
POMEMBNOST ANALIZE TRGA
Današnja proizvodnja v naših podjetjih je vezana na potrebe .in želje kupcev. Ob tem si za -stavi jamo vprašanje, kakšen naj" bo naš izbor proizvodov? Reši -;tev najdemo, če poznamo zahteve kupcev in naše proizvodne mož -nosti.
Danes bi kupce na trgu mogli razlikovati na tiste, ki radi posegajo vedno po novih modnih čevljih in na tiste^ ki so zado -voljni z manj modnimi čevlji . Pri tem bi se seveda srečali s kupci, ki imajo "globji žep", v katerega lahko posežejo ob vsaki modni novosti. Njihcv pomen kvalitete je vezan samo na modne no vbtari je .
Ostali del kupcev pa bi lahko i-menovali kupci z "normalnim žepom". Ti kupci se ne pojavljajo v naših trgovinah ob vsaki modni novosti. Njihov nakup obutve zato ni taicc pogost.
Kaj naj storimo kot proizvajalec obutve, da zadovoljimo kupce z. '/iglobjim žepom"? Njihov obisk v naših prodajalnah bo pogostejši, če sc naši novi modeli v skladu s tokratno evropsko modo. Prevzeti bodo od skladnosti oblik, barv in okraskov posameznih modelov .
Kaj naj storimo kot proizvajalec za kupca z "normalnim žepe m"? To je kupec, ki v našo prodajalno pride po nove čevlje šele takrat, ko stare ponosi. On ne sledi vsem modnim novostim, ker bi
mu to pomenilo prevelik izdatek iz njegovega žepa. Za njega naj bi proizvajali modne čevlje, ki pa so cenejši. Tudi on bo postal red ni obiskovalec naših prodajaln.
Med kupci, ki se "izogibajo" modni obutvi so tudi tisti, ki jim ta obutev ni udobna. Zanimivi so tudi kupci za specialno obutev, . n.pr. smučarske in planinsko obutev. Skupina teh kupcev obstoji in njihovo zanimanje pritegnejo varnost, udobnost in aodnost tovrstne obutve.
0 vseh značilnih spremembah proizvodov pa seznanjamo kupce s planirano najučinkovitejšo reklamo.
Proučevanje in ugotavljanje teh različnih želja in potreb kupcev nalaga proizvajalcem, da spoznavajo področja svoje prodajne mrože. Pomembno vlogo ima tu delitev prebivalstva na tisto, ki živi v večjih mestnih , industrijskih središčih ali izven mest in indu -stnjskih središč, delitev prebivalstva po višini osebnih dohodkov in poznavanje števila žensk in mošk. kih ter njihova privrženost modi.
Na področju prodaje naletimo tudi na naše konkurente. V obutveni industriji so zelo številni. Naša naloga je, da jih čimbolje spoznavamo.
Pomembno za naše planiranje je poznavanje sezone posameznega proizvoda (koledarski čas največje prodaje posameznih vrst proizvo -dov). Ta čas razčlenimo na dneve, tedne, mesece v sezoni. Spremljanje prodaje po teh časovnih raz --dobjih nam daje osnove za posta -vitev časovnih planov (časovni plan proizvodnje, nabave osnovne-
ga izdelavnega materiala, za -log gotovih proizvodov itd.)
Poznavanje sezone posameznih vrst proizvodov, vpliv mode,cen, konkurence tujih proizvajalcev obutve daje vrsto podatkov za tržne analize. Druga skupina po datkov za tržne analize so stroški proizvodnje, cene naših proizvodov, dohodek, ki naj ga pri tem dosežemo, itd.
Podatki o željah in potrebah kupcevy stroški in dohodek, ki se pri določeni proizvodni ko -lekciji pre-dvidijo - je osnova za_s^nemljanje (dnevno, tedensko,	i — so značilne za prodajo, s tem, pa tudi za proizvodnjo.
Franci Per."vt,
dipl.oec.
PRETEKLOST IN SEDANJOST
Uormalno je take, da se zelo radi spomnimo, skozi kakšna obdobja je šel razvoj našega podje -tja. Razvoj je šel od masovne-'" ga udarniškega dela, skozi leta odpovedovanja in velikih brig, da se dosežejo dobri rezultati in kljubuje času.
čas je prinesel velike spremembe, naše delo se spreminja in medsebojni odnosi so plod družbenega razvoja.
V letu 1965 smo stopili v obdob je gospodarske reforme. Videli smo, da je to potrebno in celo nujno, če hočemo ozdraviti go-
spodarstvo in če imamo res namen dati ekonomiki in mednarodni delitvi pravo mesto. Mnogokateri so so tedaj zresnili, drugi ne. Doseči samostojnost, prave mesto na domačen in tujem trgu, tega smo vsi želeli/
Ugotavljamo, da so nekatera podjetja z vso resnost jo'svojega dela in pravilno oceno situacije dosegla zavidljive uspehe in prav je, da sc zgledujemo po njih. Ko analiziramo njihove rezultate in poslovne po -teze vidimo, da nekako točno vedo, kaj hočejo in da je njihova zavzetost za poslovni uspeh zgledna, včasih celo-presenetljiva. Občutimo, da so pogoji dela težji.,__ -zalrtevne jfJ. Jja—naAp.	t i
ter odgovornosti večajo. Vse to zahteva tudi višjo stopnjo organizacije podjetja in stalno prilaga"— Jjanje. Dinamika dela in odnosov je tako pestra, da si ne moremo in ne smemo predstavljati podjetja v stalni nespremenjeni obliki.
Ni čudno, da v zadnjih mesecih zves zni- in. republiški orfani svojo ost usmerjajo v analizo krize v gospodarstvu. Treba je najti vzroke in jih odpraviti. Prišli smo do prepričanja, da je rešitev iz situacije take ali take samo v stalni naložbi v človekov razum. To je brez dvoma največji kapital, ki e~ dinc daje garancijo razvoju.
Če se je čas spremenil, smo se morali tudi mi. Kaj slaba je tolažba: včasih je bilo tako in tako, smo vse prodali in ni bilo nobenih težav in podobno. Ob raznih spominskih dogodkih pa spet: kolike jo borb, garanja in odpovedovanja,da smo lahko to kar smo. Marsikateri pravijo: mladi niti ne vedo, kako je bilo, nimajo težav z zaposlit-
vi .jo, s stanovanjem, imajo ugod ne pogoje dela, živi jenja,lahko študirajo itd.
Ti dve misli si krepko nasprotujeta in kdor misli., da bo šlo vse brez težav, cq res m^ti.Istočasno lahko beremo, gledamo in slišimo, da vsak priznava javno - vse težej postaja,vedno več napcrov je potrebno. Res pa je, da je precej ljudi med nami, ki vem, da govorijo samo o tem, kako jih skrbi prihodnost, medtem pa te skrbi ne prenesejo na delovno področje. Dosti bolje bo, da se manj govori in dosti več dela. Vsi smo zato v podjetju, da sprejemamo odgovornosti nase in da se trudimo. Učinek._našega dela je in
___b_o_jia.jvečji dokaz, kako nam je
pri srcu prihodnost kolektiva in podjetja. Zato pa je tudi čas, da se vse želje in besedičenja prenesejo na ustvarjalna tla v pcdjetju.
Na podjetje moramo biti ponosni, izločiti moramo osebne koristi in želje, podjetje je družbena stavba, kjer se najbolj zrcali družbena zavest in vzgoja.
I. R.
OSEBNA ZAŠČITNA SREDSTVA V LUČI NOVIH PREDPISOV
Pred krakim je' izšel nov pravil nik o rabi osebnih zaščitnih sredstev in varstveni opremi,ki je odpravil precej nejasnosti, ki so doslej bile na tem ptdro-
/
čju.	/
To področje je sprva urejal le S3, člen splošnega pravilnika o higien skih tehničnih ukrepih pri delu iz leta 1947. Ta pravilnik navaja, da mora delovna organizacija dati delavcem, ki delajo na nevarnih ali zdravju škodljivih delovnih mestih, ustrezna osebna zaščitna sredstva ali varstveno opremo, ki bo obvarovala delavca pred škodijivimi Ličinki delovnega okolja. Tudi temeljni zakon o varstvu pri delu ja to le ponovil.
Službe za varstvo pri delu so bile še vedno v nejasni situaciji. Nikjer ni bilo namreč točno določeno, katera delovna mesta bi bilo treba opremiti z osebnimi zaščitnimi sred stvi in kakšna osebna zaščitna sred stva bi morali delavci imeti pri delu na omenjenih delovnih mestih. Delovne organizacije so skušale reševati same z internimi pravilniki c varstvu pri delu. Urejenost tega področja v organizacijah pa je bila odvisna le od posluha samouprav-e nih organov in vodilnih oseb varstvo pri delu. Novi pravilnik tega ne dopušča, ampak točno navaja dela pri katerih morajo delavci imeti osebna zaščitna sredstva in kakšna morajo biti ta sredstva po kakovosti, obliki, izgledu in podobno. Vsa nova sredstva morajo biti izdelana po JUS (če niso po JUS, jih mora delovna organizacija dati testirati pooblaščenemu zavodu za varstvo pri delu). Novost, ki jo prinaša pravilnik je, da delovna organizacija, ki ta sredstva dajejo v upcrabp, skrbijo za vzdrževanje teh sredstev. Rok, v katerem mora delovna organizacija opremiti nevarna ali zdravju škodljiva delovna mesta z varstvenimi sredstvi, je eno leto od izida pravilnika. To je sicer precej časa,
v ndar moramo upoštevati, da je bilo to področje skoraj po vseh delovnih organizacijah še neurejeno in d . je oprema delovnih mest s temi sredstvi združena s precejšnjimi materialnimi sredstvi .
Mari-ja Kastelec
POSICVANJE Z ZLATORCGM ' - UDI A G V LETU 1969 JE ZAKLJUČENO
Poletje je za nami in obale so ostale prazne. Tudi Naš Umag sameva. Ze se pripravljamo na razvedrila na snegu, pa kljub temu poglejmo še obačun poslovanja s počitniškim dcmom Zlatorcg.----------
Odrasli so preživeli v Zlatoro-gu 2993 dni, otx-oci pa 978 dni, za kar je bilo skupaj vplačano ■•->9.959, oo din. Skupaj je letovalo 572 oseb, od tega 189 članov kolektiva ter 211 njihovih svojcev, 19 članov IPM ter 29 članov njihovih družin. Letovalo je tudi 18 upokojencev Alpi-r ne in njihcvih svojcev ter 62 tujih gostov. V počitniških hišicah zdravstvenega doma in mizarskega podjetja je letovalo 44 oseb.
Če pogledamo pregled izkoriščenosti posameznih izmen vidimo,da so bile prve tri izmene izkoriščene približno 7o$-no, četrta 93$, potem naslednje štiri loo$ in še nekaj več. Izmene v avgustu so bile zasedene 97$, le zad-
nja 86fc. Zadnji dve izmeni, t. j. v septembru, sta bili zasedeni slabše in sicer 55$ in 17$, kar je razumljivo.
Plan, ki ga nam je postavila Počitniška skupnost ZLATOROG Ljubljana, je znašal 2800 oskrbnih dni. ALPINA je dosegla 3«485.dni (računano dva oskrbna dneva otroka za 1 dan odraslih) in scjo plan presegli za 24$. Za vsak presežen dan dobimo priznano 5.- din,kar moramo porabiti za izboljšanje na ših počit iških hišic; v primeru nedosega plana pa nam zaračunajo pedale v isti višini.
Vsi podatki kažejo, da je bila sezoha uspešna. Kolikor smo uspeli zvedeti, so bili letovalci v glavnem zadovoljni in jih bomo ve jetno srečali v Umagu tudi prihod nje leto.
Majda Jesenic o
KADROVSKE NOVICE
V	mesecu oktobru smo povečali število zaposlenih od 1216 na 1219 zaposlenih skupaj.
V	obratu v Žireh so nastopili delo Janez Logar KV čevljar, Janez Seljak KV kovač in Franci Pertovt diplomiran ekonomist.
Delovno razmerje je prenehalo Og» rin Zdenki, Albreht Frančiški in Planine Antonu.
V	našem obratu v Gorenji vasi v preteklem mesecu ni bile novih
zaposlitev, niti primerov prenehanja delovnega razmerja.
Več sprememb je bilo v prcdajni mreži. Na novo so se zaposlili Novak Anton v Ljubljani I, Pavla Novak v Vinkevcih, Marija SAša v Slavonskem Brodu in Mileni ja Djordjevič v Nišul De -lovno razmerje je prenehalo le Dragumlilu Radivoju iz Novega Sada.
Ce primerjamo podatke o povprečju zaposlenih v lc~ mesečnem obdobju letos s poveprečjem lanskega leta, so podatki sledeči:
Povprečje zaposle-
nih za lo mesecev . 1968	1969
jJ.PINA Žiri 843	886
Alpina Gorenja vas 111	138
,'lpina prod.mreža 151	16c
Skupaj 1105	1184
A. F.
POROČILI SO SE:
JULKA PETRIČ, CIRILA ČADEŽ in MILKA MUROVEC.
čestitamo !
Pri odhodu v zasluženi pokoj želimo našemu delavcu ANTONU PLANINCU čimboljšega zdravja in prijetnega počitka.
MOJI VTISI OB PROSLAVI OBLETNICE JURIŠNEGA BATALJONA
V Žireh smo 18. in 19. oktobra 1969 proslavljali obletnico ustanovitve udarnega bataljona 31.divizije. Proslava te obletnice ni bila zgolj slučaj, ampak dejstvo, da je bil v začetku decembra 1944 ustanovljen navedeni bataljon pri Županu na Dobračevi. Proslava je scvpadla z našim krajevnim praznikom - 23 oktobrom.
Za prireditev je bile potrebno izdelati temeljite načrte. Skrb za izvedbo proslavljanja je prevzela krajevna organizacija ZB NOV Žiri ob sodelovanju odbora jurišnega bataljona. Trdim lahko, da so prišle ob teh pripravah do polnega izraza organizacijske sposobnosti članov odbora ZB NOV, saj je prireditev potekala v glavnem res po predvidenem načrtu. Po mojem mnenju je bila na prireditvi maniteatirana solidarnost vseh treh občin (Logatec, škofja Loka in Idrija), ki so bataljonu podelile domovinske pravico.
Čeprav nisem član odbora ZB NOV, sem bil povabljen k sodelovanju za pripravo proslave. Na skupnem, sestanku z odborom jurišnega bataljona na Gorcpekah in v Ljub -ljani, so bile iskane različne variante, kako naj bi proslava potekala. Ker smo Žirovci zaupali v sposobnost občanov našega kraja, smo predlagali, da izvedemo proslavo sami Žirovci, kar sc je tudi zgodilo. Svoje sodelovanje so ponudli: alpinska godba in
noski pevski zbor, mlade reci-tatorke iz osnovne šole in Alpine, neumorni kulturni delavec Anton Jobst z mladinskim pev -skim zborom, člani sveta kra -jevne skupnosti in drugi.Kakšna in kolikšna je bila finančna , materialna in moralna pomoč delovnih in drugih organizacij v kraju in izven njega, ne vem. Vsa ta pripravljenost Zirovcev za sodelovanje je dokaz,da smo Žirovci sami sposobni pripraviti še marsikaj, če nastopamo složno in organizirano. 0 tem, kakšen je bil kvalitetni nivo kulturnega programa prireditev, ne morem dajati sodbe , ker sem bil eden izmed članov ožjega odbora, ki je program sestavljal, oziroma sem bil zadolžen za vodenje kulturnih prireditev obeh dni. Zahvaliti pa se moram vsem sodelujočim za disciplinirano sodelovanje in tudi kvalitetne programe, ki so jih pripravili za proslavo. Ne mo -rem in ne smeirruiimo -velikega deleža v pripravah in sodelovanju naših učiteljev in učencev, ki se niso odrekli niti eni zadolžitvi oziroma prošnji za sodelovanje .
Ob odkritju spominske plošče pri Zupanu na Dobračevi je govoril drugi komandant jurišnega bataljona tov. Franc Kovačič-Tarzan, naslednji dan pa sta cčrtala pot in pomen jurišnega bataljona nekdanji komisar 31. divizije in sedanji poslanec republi -škega zbora tov. Ivan Franke -Iztok, in borec jurišnega bataljona tov. Janko Burnik - Boris. Značilno za vse govornike je bilo, da so bili v svojih izvajanjih preprosti, da so bili nji-
hovi govori dokumentirana resnica, zanimivi in brez različnih ovin -kar^enj, kar se ob takih prilikah često dogaja. Originalni nastopi komandantov, komisarjev in borcev nekdanjega bataljona so bili še zdaj jasen dokaz, da so bili "juri-šači" res izbrani fantje, pred katerimi je morala kloniti še tako zagrizena sovražna postojanka. Avtor spominske plošče na domu Svobode in borec jurišnega bataljona pisatelj Tone Svetina je na ploščo pritrdil orožje, kakršnega je bataljon uporabljal za pregon in ti-ničevanje okupatorja, to je orožje, ki ga je okupator izdeloval za u~ ničevanje osvobodilnega gibanja . naših narodov, pa je bil z istim orožjem premagan in uničen sam. S pridobitvijo obeh spominskih plošč, so Žiri postale kulturno in zgodovinsko bogatejše. Obe plošči bosta svetal spomin, predvsem mladini in bodočim rodovom, kako se je treba boriti za najsvetejši ideal kakega naroda - svobodo. Naša dolžnost je, da jih čuvamo in pono -sno pokažemo obiskovalcem Zircv.
Zdi se mi, da bi bilo prav, da bi še kdo drugi malo več spregovoril - napisal kaj o zgodovini jurišnega bataljona, ki je bila zajeta do -kaj jedrnato v posameznih govorih na proslavi.
Iz razgovora s posameznimi tujci, ki so bili na proslavi v Žireh, sem slišal, da so Žiri lep kraj, da tukaj prebivajo delovni in ponosni ljudje. Se lepši pa bi bil naš kraj, ko bi ob takšnih pomembnih praznikih visele prav na vseh ' naših hišah slovenske ali državne zastave, ki jih je doslej le redko opaziti. Žirovci, gradimo hiše, kupujemo avtomobile in druge tehnične novosti, pa bi bilo prav
in lepe, da si kr.pimo za kakšen stari tisočak še zastavo in jo obesimo na vidno mesto, saj tudi mi pripadamo slavnemu sloven slcemu narodu, k i je. bil dolga stoletja trd boj za svoj nacionalni obstanek. Tudi take $ma-lonkcsti" nam bodo lahko v ponos .
To so moji vtisi, ki opozarjajo na malenkosti, pa vendar za •• nas Zirovce ne bi smele biti malenkosti.
Franc ČEPLAK
C-OSPCDARSKA ZBORNICA SVET OBLAČILNE STROKE
Dne 11. novembra je imela usnjar ska veja industrije letno konferenco. Poleg rednega letnega poročila o doseženih uspehih in neuspehih je bilo največ govora o splošni gospodarsko družbeni situaciji in hadaljnih izgledih.
Osnovne ugotovitve, ki jih je podal podpredsednik Zbirnice SRS ing. Valentinčič, so bile: Celokupna•splošna potrošnja se je prekomerno povečala. Osebni dohodki ne rastejo v skladu s produktivnostjo. V zveznih organih se komaj sedaj formirajo prepotrebne službe za stalno spremljanje gospodarskih ten -dene, predvsem pa cen in potrošnje. Stalna opozarjanja na u-ravnovošenost gospodarskih posegov ne zaleže jo. Odprtih je cel kup nepokritih investicij. Vsa
prizadevanja ZlS-a in Zvezne skupščine bode v smeri rehabilitacijo g ospodarsko družbene reforme. Nastalo nelikvidnost bo treba rešiti, toda ne z besedami, ampak z dejanji, ukrepi in to takoj.
V zadnjem času se kažejo tudi veliki interesi za vlaganje tujega kapitala v naše gospodarstvo.Znano je, da imajo nekatere Zapadne države in seveda ZDA in Kanada znatne viške kapitala. Obstojajo močne kapitalistične grupacije,ki imajo interes in potrebo višek svojega kapitala gospodarno vložiti. Pri nas pa nastane največja težava tedaj, ko je treba najti interesenta, ker so običajno premajhni, vsaj v očeh lastnikov kapitala. Država bo nujno zahtevala integracijske procese v seveda interesni obliki ali bolje rečeno združevanje lastnih sil in moči za dosego večjih rezultatov in sposobnosti mednarodnega poslov inja.
I. R.
REKONSTRUKCIJA BENCINSKEGA SERVISA V ŽIRSH
^aradi velikega zanimanja občanov, zakaj se gradi bencinska črpalka na tem mestu in kako je do tega prišlo, pojasnujemo naslednje;
Vletu 1961 je AMD Žiri, katerega predsednik je bil Andrej Bolčina, dalo iniciativo, da naj bi se zgradila v Žireh manjša bencinska, črpalka zaradi naglega širjenja motcrizacije pri nas. Tedanja občina Žiri, katere predsednik je bil Vinko Naglič, se je s predlo-
gom strinjala in ukrenila vse potrebno za zbiranje sredstev za gradnjo. Temu vabilu so se odzvali predvsem tovarna Alpina, ki je prispevala okoli 800.000 S din, Blektro-Ljubljana, da-si ni imela od tega nobene nepo -sredne koristi, je na predlog Gantar Antona prispevala 5ocoo S din, veliko je dalo podjetje Modna 6blačila Žiri in vse razpoložljivo v materialu in de narju tedanja občina Žiri. Poleg vseh navedenih je tudi podjetje Petrol dalo polovico vseh potrebnih sredstev. Tako zbrana sredstva so nudila možnost, da se zgradi črpalka na takem mestu, kjer ne bi bilo potrebnih velikih investicij -skill sredstev.
Krajevni odbor Žiri je bil po priključitvi kraja k občini Logatec v letu 1961/62 formalni lastnik črpalke. Ker pa krajevni odbor Žiri ni bil gospodarska organizacija, je upravljanje črpalke prepustil podjetju Obrtni center Žiri.
Lokacijo, kje naj se zgradi črpalka, da bi bila na ugodnem dostopnem kraju in da investicije ne bi bile predrage, je ugotavljala komisija sestavljena iz krajevnih in občinskih predstavnikov. Komisija si je ogledala prostor pri Pečelinu in na prostoru bivšega župnišča v Žireh. Oba ta dva prostora je komisija smatrala za neprimerna zaradi nastopajoče vode ob poplavah. Dalje si je komisija ogledala tudi prostor nasproti trgovine "LOKA" na Dobračevi in prostor nasproti "Mrovca" v Stari vasi, kjer sedaj stoji blok. Oba ogle-
dana prostora nista ustrezala zaradi tega, ker bi investicija (odkup zemljišča, graditev stranskih dovozov) bila predraga mn nismo imeli dcvclj sredstev za to. Poleg tega sta bila ta dva prostora predvidena za poznejše stano -vanjsko gradnjo in bi bila črpalka obkoljena s stanovanjskimi hišami. Kot zadnji prostor, kjer bi se dalo graditi črpalko, je bil poleg zadružnega doma. Komisija je ugotovila, da je to trenutno najugodnejši prostor in sicer, ker KGZ "SORA" odstopa zemljišče brezplačno v uporabo, urejeni so od -toki in obvozne ceste, poleg tega pa na tem mestu ni predvidenih nobenih drugih gradenj. Tako je bil ta prostor kot najprimernejši za bencinsko črpalke začrtan tudi v urbanističnem planu kraja. Ker je motorizacija od tedaj hitro naraščala, peleg tega pa se je začelo kuriti v gospodinjstvih z kurilnim oljem, je vedno bolj primanjkovalo prostora v črpalki.Kurilno olje so vskladiščili v kleti zadružnega doma, kar pa je bilo seveda nevarno. Zato je KGZ Žiri zahtevala izpraznitev kleti. Skladišče pa so napravili delno na prostem dvorišču zadružnega doma, d lno pa v kozolcu Bačnar Marij«?. Seveda ta dva prostora ni sta odgovarjala za skladišče vnetljivih snovi. Zato je zahtevala Uprava za notranje zadeve zgraditev novega skladišča na drugem prostoru. Ker tudi za to ni bilo sredstev, potreba po popolnejši črpalki pa je bila vse večja zaradi širitve motorizacije in večje porabe kuriva v gospodinjstvih, je Krajevna skupnost Žiri pričela razgovore o prevzemu črpalke in njeni razširitvi s podjetjem Pe-
trol iz Ljubljane. V začetku teh razgovorov leta 1968 Petrol o tem ni hotel ničesar slišati, ker nova investicija ne .bi bila ekonomsko opravičljiva, poraba je bila še premajhna. Na ponovno prošnjo za prevzem so v letošnjem letu le pristali na to, da prevzamejo črpalko, vendar na staro niso hoteli dati svojega imena. Pristali so končno na to, da zgradijo oziroma izvršijo temeljito rekonstrukcijo s tem, da vgradijo namesto dosedanjih cistern s po lc m3 prostornine, za glavna goriva cisterne po 3o m3 prostornine, ker se jim le tako izplača pre-voz-goriva iz Ljubljane v Žiri. Pripravili so rekontrukcijske načrte in predračun stroškov za to rekontrukcijo, ki znaša okoli 5ofooo.ooo.- S din. V načrtih za-rekonstrukcijo so na številna osebna prigcvarjanja zastopnikov KS Žiri privolili v to, da poleg nujne rekonstrukcije ; :■ črpalke uredijo tudi okolico črpalke tako, da bo celoten prostor- okrog črpalke s priključki asfalxiran in urejen mali park.
Zaradi formalne odobritve re -konstrukcije in ponovne lokacijo je podjetje Petrol zaprosilo pri OS Logatec za komisijski o-gled stanja in odobritve rekonstrukcije, oziroma lokacije.SO Logatec je imenovala komisijo, v kateri so sodelovali dne 2. septembra '1969 naslednji:
1.	Tolazzi Anica, ref.za premoženjsko pravne zadeve
2.	Eabšek ing. Miran,RSNZ Lj. republiški inšpektor
3.	Usanik ing. Rafael, Komunal-
no stanovanjsko podjetje Logatec.
4.	Adamič Maks, referent za požarno varnost
5.	Marinič Jože, medobčinski sanitarni inšpektor
6.	Gantar Anton, predstavnik KS Žiri
7.	Šilar Janez, upravnik ljubljanskih servisov Petrola
8.	Čulik Stepan, Petrol Ljubljana
Komisija je na kraju samem ugotovila, da je ovstoječa črpalka neso-- \ dobna in nefunkcionalna. Strinjala se je s predlogom načrta za rekon- . strukcijo in d..la še dodatna navodila in dopolnila k načrtu. Med drugim so zahtevali prestavitev ' visokonapetostnega električnega om- \ režja, na kar je Elektro pristal.
Črpalka bo vsekakor veliko prispe- < vala kraju, ker bo sodobno urejena. > Nekateri neinformirani občani so \ ugovarjali, češ, da obstoji nevar-e '> nest, če stoji objekt na takem kraju. To pa ne drži. Doslej je bilo ' \ res nevarno, ker je bilo skladi-šče v kozolcu in je bil možnost > požara večja.
Poleg tega je ugotovljeno, da ima- \ jo vse sossednje dežele v mestih v najbolj prometnih ulicah po več , črpalk tik ob pločnikih in..hišah V in se doslej še ni primerilo, da bi se zgodila kaka nesreča. Zato je neumestna bojazen, da obstoja nevarnost zaradi sedanje lokacije.
Krajevna skupnost Žiri
. ;•	h
'Uredništvo je prejelo'pismo ADOLPA j PSČELIN, našega delavca, ki služi vojaški rok v Titogradu. Vse lepo pozdravlja in nam želi mnogo uspehov pri delu.
RAZMIŠLJANJE O USTANOVITVI PODRUŽNICE ŠKOFJELOŠKEGA MUZEJSKE GA DRUŠTVA	T
Vsakemu kraju daje posebno kvaliteto poleg dobrega gospodar -stva in gospodarjenja tudi kultura. In prav s to, zadnjo, smo v Žireh precej skromni. Ni dosti prilike za bogatenje misli .. poglabljanje čustev. 0 čem bi še mogli govoriti, če ne bi bilo požrtvovalnih pevcev in godbe -nikov Alpine in prizadevnih slikarjev samoukov?
Konec avgusta letos, ob proslavi 3o-letnice škofjeloškega muzejskega društva, je bil odprt v Železnikih v Plavčevi hiši nov oddelek škofjeloškega muzeja. To je bil najbolj viden rezultat dejavnosti pododbora loškega muzejskega društva, ki v Železnikih že nekaj let uspešno dela. No, in prav na tej proslavi so predstavniki škofjel. mu-"" zejskega društva izrekli upanje in željo,- da se bo mogoče v Poljanski doloni prav v Žireh tudi mogel ustanoviti tak pododbor in čez Čas kakšen oddelek, ki bi bil v povezavi s škofjeloškim muzejem, kar smo nekateri prisotni Žirovci z veseljem pozdravili. Po besedah tov. A. Pavlonca so na septemberski seji spet govorili o tem.
Da bi se pa te, želje uresničile, moramo sami najprej poprijeti za delo. Treba bi bilo ljudi-ustanovni odbor — , ki bi se po-
vezal z odborom loškega muzejake-ga društva in ustreznimi občinskimi organi, da bi mogli dobiti primeren prostor ali morda celo stavbo, ki bi bila tudi kul -turno zgodovinsko zanimiva in denar za odkup predmetov in da bi delal propagando, da bi prebivalci morda take stvari tudi podarjali in bi mogel pri nas res kmalu zaživeti "5IŠTARSKI" MUZEJ. Natančn nega naslova ne zmorem predvideti pa naj za prvo poimenovanje velja t . V tem muzeju oz. oddelku loškega muzjea bi bila največja pozornost posvečena začetku in razvoju čevljarstva v nasi kotlini do ustanovitve tovarne Alpine. Tako bi pcnuaabno ponazarjal preteklost kraja in ji dajal primerno spoštovanje, sedanjemu mlademu rodu pa. jo pomagal razumevati. Primerno bi ga mogli vključiti tudi v turistično dejavnost,
Morda bi tak muzej obsegal po posvetovanju in dogovoru s škofjel. muzejem še kak drug oddelek i& gospodarstva ali kulture, ki sta značilni za Poljanško dolino« Co bi mu pridružili še drobno zbirko naših slikarjev samoukov, bi njegovo vrednost tehtno povečali.
Dela bo dovolj, le dobre volje jo treba, ker zdi se mi, da smo skoraj dolžni zbrati in primerno u-rediti pa predstaviti čevljarsko tradicijo prav pri nas, ker #e bila prav tu najmočnejša. Ne
smemo dovoliti, da bi nas drugoč prehiteli. In še to: Sedaj se, čc tudi že največ na podstrešjih,še najdejo taki predmeti - ost čev^ ljarskega orodja, kot so: šila, smola za dreto, "rišpati", "knef-tre", itd. morda slike delavnic
in dokumenti o njihovem delovanju, pa delovnem dnevu čevljarjev do samih "na roko" de-lanih gojzerjev, "šihtavcev"in ljudi, ki vedo za vse to orodje domače delovne izraze. Spominjajo se še tudi iz svojih izkušenj, kako se taki čevlji delajo in še polno drugih stvari, ki jih je potrebno zapisati in ohraniti.
To je le nekaj nanizanih misli-ne strokovno podkrepljenih, le z občutkom dolžnosti, da je tre ba preteklost osvetljevati in tudi—t^ico- -bogatiti. sedanjost.
Počasi bi morda le prihajalo v zavest, da ni vse grdo, kar je staro in ne vse okusno, kar je moderno. Zaradi tega ali menda občutka manj vrednosti tako neodgovorno izginjajo stara rez-ljana vrata, prikupna okna pri hišah z nizkimi napušči 'in še mnogo kaj.
Bodi dovolj. Potrudimo se, da bodo besedam sledila tudi dejanja.
Marija Stančnik
ŠPORT
JUDO
Dne 28.9.1969 se je udeležila ekipa JK Alpine žiri tdkmovanja za pokal Vižmarskoga tabora v dvorani Tivoli v Ljubljani .Tekmovanja se je udeležilo 52 ju-
dcistov iz Kranj, Jesenic, Ljubljane in Žircv.
Vrstni red doseženih rezultatov za JK ALPINA:
do 58 kg III.mesto Bogataj Martin do 80 kg III.mesto Krvina ftajko do 93 kg II. mesto Mlakar Tone
Bralce obveščamo, da je bila pritožba JZS ugodno rešena in'smo se plasirali v I. Slovensko ligo, kjer sta že bila odigrana dva kola.
V nedeljo dne 26. oktobra pa je bilo v Žireh tekmovanje za pokal Alpine. Videlo se je, da je ta šport zelo priljubljen, saj je prišlo tekmovat 72 članov bližnjih klubov. Tekmovanje se je vršilo v 3 kategorijah za mladince in 5 kategorijah za člane. Pri mladincih so osvojili I. mesto tekmovalci Alpine. Pri članih pa tekmovalci Šiške, Alpina pa je dosegla pri članih II. mesto.
JK ALPINA
PRIPRAVA SMUČARJEV ZA ZIMO
Bliža se zimska športna sezona,katera bo odvisna od delavnosti članov smučarskega kluba - tcknova.1-~cev in od finančne moči kluba. V prihodnjo sezono gremo z novimi problemi, z novimi objekti, pa tudi z večjimi izkušnjami, vendar pa v tej sezoni z manjšimi finančnimi sredstvi, kakor leto poprej.
Skakalnica je v glavnem dokončana, njena površina je zaraščena z gosto travo, s tem se bo zemljišče umirilo in utrdilo, pa tudi sneg se na taki površini manj to-
pi. Na iztoka bo treba ukopati se odtočne cevi, v katere bo izpeljan potok na hriba, kateri naraš. a že pri najmanjšem dežja. Za te cevi bo potrebno 1.5oo,co din, katerih pa za to sezono ne zmoremo.
Vlečnico imamo shranjeno pri Ža-kelj Pavla, kjer je shranjena tudi oprema Plan|ške šole (smučke in skakalni čevlji). Ob primernem snegu bomo vlečnico montirali na teren, kjer bo naj -bolj odgovarjal tehničnim in finančnim zahtevam*
Nabava smučarske opreme ozir. pomoč članom kluba bo lotos minimalna, razlog so seveda finančna sredstva. Kot veste, je bila letos plačana vlečnica, katere cena je bila precej višja od predvidene. smo zbrali dovolj sredstev, je moral klub prepu -stiti celotne dotacijo cd Alpine za-plačilo vlečnice, tako,da imamo na razpolago v začetku sezone samo 5.oco,oo din.
Največja delavnost in organi -ziranost pri pripravi na pred -stoječe sezono ima prav gotovo Planiška šola, v kateri je vklju ceno 30 mladih fantov. Mladi ška kalci imajo dvakrat tedensko suhi trening, katerega vodita brata Erznožnik in predsednik pla -niške šole Ivan Žakelj. Alpski smučarji - mlajši so v glavnem študenti, si nabirajo mo či pri telesnem pouku na pesamez nih šolah.
Osrednja prireditev kluba v letošnji sezoni bo republiško prvenstvo v skokih za člane in starejše mladince, ki bo 15.2. 197o. To prvenstvo nam je dode-
lila Smučarska zveza Slovenije z obljubo finančne pomoči. Poleg tega bo v decembru trening naših najboljših skakalcev, za zaključek pa medklubska tekma. Tudi za alpske smučarje je predvidena meddru-štvena tekma v veleslalomu iz Go -repek.
Na kraju bi opozoril vse člane SK, da se zavedajo svojega članstva in na delavnost ter naloge posameznika, ki so jim določene.
Iz napisanega lahko sklepamo, da klub dela in predstavlja kraj in tovarno ALPINA tudi zunaj Žirov Jf vendar čustimo premajhno poveže. -nost z ostalimi organizacijami v kraju, delo kluba postaja preobširno in tako za katerega smučarski klub ni poklican.
Predsednik SK ALPINE
Marijan BOGATAJ
VPRAŠANJA - PRIPOMBE - ODGOVORI
Tov. urednik !
Želimo pojasnila, kdaj je delavski svet sprejel sklep za "tretjo izmeno malice", za katero je čas neomejen, saj so v tej izmeni le bolg.e plačani člani kolektiva.
"radovedneži:I
Odgovor: Vprašanje, kdaj je bila uvedena tretja izmena malice je bilo postavljeno na upravnemu cd -boru in ugotovljeno, da to ni iz9 mena za nekatere člane kolektiva, pač pa je dostikrat'nujna, če hočejo malicati. V bodoče upamo, da ne bo takih pripomb.
Obvestilo bralcem!
Ze večkrat je bilo v našem tovarniškem glasila "Delo, življenje" objavljeno, da anonimnih , t.j. nepodpisanih člankov ne objavljamo. Tako delajo tudi vsa časopisna podjetja pri nas in v svetu.
Za številko desot smo zopet prejeli prispevek brez podpisa oz. s podpisom "Delavci Alpine" in se odločili, da ga ne objavimo . Članek se nanaša na negativno reagiranje na predhodni članek tov. Pcrtovta z naslovom "Premalo izobraženih kadrov". Avtorjem tega članka prav gotovo ni bilo po volji, ker članek ni bil objavljen, zato so vsebino razmnožili in jo poslali nekaterim planom ur e clni škega - odbora, pre d^e dniku delavskega sveta, upravnega odbora in še nekaterim članom kolektiva „
Uredniški odbor je o tem članku ponovno razpravljal in ostal pri prvi odločitvi, Zaradi tega cbve-š-oamo vse tiste, ki so zainteresirani objavljati svoje članke v tovarniškem glasilu, naj se le podpišejo, ker nepodpisanih člankov ne bomo v nobenem primeru objavili . Uredniški odbor odgovarja za svoje delo in v primeru tož be mora vedeti za avtorja spornega članka. Lahko pa pisec poleg naslova pošlje tudi šifro, s katero se želi predstaviti bralcem.
Uredniški odbor
Pojasnilo
ITekate^i'v našem podjetju so o -čitno napačno razumeli moj čla -nek "Premalo izobraženih kadrov", objavljen v 9. štev. našega glasila. Slišijo se namreč govorice, češ, da je omenjeni članek naper-
jen proti določenim osebam, da posameznike žali, da jim grozi in podobno .
Kdor je članek pozorno prebral, ne bi smel priti do takšnih sklepov. Moj namen ni bil kogar koli užaliti in pri pisanju nisem imel pred očmi nobene konkretne osebe, pač pa katostrofalno nizko izobrazbeno strukturo slovenskega gospodarstva, posebej pa še našega podjetja. Z omenjenim člankom sem hotel le opozoriti na to, da naš kolektiv ne bo imel prihodnosti, če ne bomo poskrbeli za šolane strokevne kadre. Predvsem bi morali šolati naše dolgoletne delavce, ki že imajo prakso, vendar pa prav ti ne kažejo zadostnega zanimanja za šolo.
Z omenjenim člankom nisem oznanil nikake nove kadrovske politike,saj je delavski svet že pred leti sklepal o tem, da si morajo delavci na pomembnejših delovnih mestih pridobiti ustrezno izobrazbo. Poleg tega pa kadrovske politiko vodijo organi upravljanja, ki bodo prav gotovo gledali na to, da se^komu ne bo storila krivica in da ?udi \ v naprej vsakdo razporejen pc svo- \ jih sposobnostih, pri čemer šol -ska izobrazba ni edino merilo.
Stojan Pertovt
FILMSKI SPORED V KINU SVOBODE ŽIRI
za čas od 15.11. - 15.12.1969
15-16. PET FANTOV ZA SINGAPUR 11. francoski
19.11. ZGODBA, KI JE NI jugoslov. 22t23. PR3ROK 11. nemški
26.11.	NOČ LOČITVE francoski 29.-30.KAKO UKRASTI MILIJON DOLARJEV 11. ameriški
3. 12. GALIJA francoski 6-r7.12.STEZE SLAVE ameriški
10.12.	ŽIVO BLAGO nemški
13^-14.12.PIRATI IZ MONFL3DA amer.
Odlomek iz knjige
DOMINIK SMOLE ANTIGONA
Katero je dejanje torej lepo in kdo so tisti, ki so vsi ?
Co vsi bili bi tisti, ki z vzdignjeno glavo
brez straha za svoj mir in položaj, slede resnici,
ki jo zbudila je v njih prsih vest,
potem bi vsi bili res nekaj in nekdo!
iljih prav bi bil nas skupni prav, njih lepo moje lepo. A kje so ti ljudje? Kje je ta skupni prav in skupno lepo Veliko rek je presahnilo na svojih potih v morja, veliko jihjše-b/i^ j3rBiienr-b.o -aažel svet svoj^skupni prav.
Dotlej lahko storim le to, da iščem svojega; mimo laži vsakdanjosti, mimo varljive varnosti, mimo slepote.
Bedna misel: lepo jo, kar je lepo za vse !
Ko je ta misel gola, brez perja in petelinje rože,
se sliši karseda vsakdanje:
oazi nase, skrbi zase, zunaj mene pa naj gre, kot pač že gre.
Kdor išče s celim srčem, s celo mreže svojih, žil,
kdor se z odprtimi rokami vrže v svet,
temu zanesljivo na hrbet pade bič,
kdor pa je za lep6 na sploh, za prav na sploh,
komur torej ni za nič, ta zanesljivo prejme svoj cekin.
KRIŽANKA
Sestavil; VLADIMIR PIVK
1 " 2— 3~"~ : 4----5" 1	6 -T [S ;~9 |Lo"*;
j i ! _I	1 ' , I i
i!	T2" ! Til	I
u r4-^!16! i to
I p21!22
HK23	¥24 i
27 28 '29 3o 31 _______I I__________
32	T.....|33 ~f
i__]___ !_[_
VODC.'AVnO: 1. smučarska disciplina, 6. turške gostišče s prenočišči, 11. tuje žensko ime, 13.kvasilo, sredstvo za kisanje, 14.državna zakladnica v starem Rimu na Kapitolu, 15. upor, vstaja, 17. hrvatski izraz za staro ma -ter, babico, 18. travnik, livada, IS. dva seglasnika in samoglasnik, 2o. ime pokojnega mehiškega filmskega igralca Armendariza, 21,bajeslovno grško podzemlje, 23. izumrla vrsta velikih slonov, 24. anačilna primorska pokrajina,25. mejna vrednost, n.pr. v matematiki, 26. karcinom, 27. tovarna motorjev in avtomobilov v Jugoslaviji, 2S. lahka, lesketajoča tkanina za moške suknjiče, 32. ok -ras, nakit, 33. morska pena.
NAVPIČNO: 1. kemična prvina (simbol Ag), 2. najstarejše cerkveno petje, enoglasno, 3. veliko pristanišče na Japonskem, 4. barva, igralnih kart, 5. veznik, 6. nekdanja prestolnica Japonske, 7. brus sni kamen, 8. ime črnskega pevca Colea, 9. kemični znak za alumi -ni j, lo. zbornik zakonov, zakonik, n.pr. v medicini, 12. grška boginja lova in gozdov, 13. trimesečje, 16. mesto v Slavoniji v veli9 kem kelenu Donave, 2c. pogorje na jugovzhodu Sovjetske zveze,21. plužiti, 22. krsta, 23. ime znanega ljubljanskega TV reporterja, 24. podelitev imena (cerkveni obred), 25. albanska denarna enota,
27.	avtomobilska oznaka Prijedora,
28.	kvartaški izraz, 3o. avtomobilska oznaka Islandije, 3i. egip. čanski sončni bog.
■N
"DELO, ŽIVLJENJE" je glasile ALPINE tovarne obutve Ziri.
Ureja ga uredniški odbor: Silva Klemenčič, Jože Peternelj, Albinca Mo-
žina, Vladimir Pivk, Alfonz Zajec, Anton Žakelj, Anton Hribar, Ivan
Capuder - odgovorni urednik, Majda Jesenko - glavni urednik.
Izhaja mesečno, naklada 1000 izvodov.
Žiri, 15. novembra 1969