211. številka Ljubljana, v petek 16. septembra 1904. XXXVII. leto. tshaja vsak dan »večer, izimfil neoe^e in praznike, ter velja po potil prejeman za avstro-ogrske dežele m vse leto ■ K, za pol leta 13 K, m Četrt leta 0 K DO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem os dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 8 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroetopne petit vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, ca •a trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* žrankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah Bt. 5, in sicer oredniitvo v L nadstropju, upravnifitvo pa v pritličju. -7 Dpravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. 11 Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO It. Narodna tiskarna11 telefon it. 85. Kranjske deželne finance in učiteljske plače. VII. Znano je, da je kranjska dežela z zakonom iz leta 1875. uvedla pobiranje doneskov od zapuši in k normalnošolskemu zakladu. Finančni uspeh tega zakona je prav neznaten. Dežela kranjska je pač prav revna in bo večje zapuščine jako redke. Šuklje predlaga sedaj, naj se zakon o teh doneskih od zapuščin premeni tako, da bi se deželni dohodki zvišali. To naj se zgodi na ta način, da se čiste zapuščine do 20 000 K pusti pri sedanji pristojbinski meri, zapuščine od 20.000 do 200.000 K naj novi zakon razpredeli v presledkih od 10000 K zvišajoč pristojbinsko mero za 10 vin. od 200 K v vsakem razpredelku, progresija pa naj ne preneha pri znesku 200 000 K, marveč se naj nadaljuje tako dalee, dokler to dopusti finančni minister. Ne mislimo se spuščati v teoretično razpravljanje, če je davek na zapuščine opravičen ali ne in v kateri meri je dopusten. Naše mnenje je, da je primerno obdavčenje večjih in velikih zapuščin opravičeno, obdavčenje iranjših zapuščin pa ne. A kako je pri nas? Kranjska dežela spada že sedaj med tiste kr o novine, kjer so zapuščine najbolj obdavčene. V bogatih deželah, na Češkem, na Morav-skem, v Sleziji in na Nižjem Astrij-skem se plačujejo od zapuščin dosti nižji prispevki za šolstvo, kakor na Kranjskem, in če se hoče pri nas v tem otiru kaj premeniti, se mora to zgoditi na ta način, da se ne le večje zapuščine znatneje obremene, kakor predlaga Šuklje, nego da se obenem manjše zapuščine tudi primerno razbremene. V deželnem zboru kranjskem je bil leta 1900. stavljen predlog, naj se uvedejo novi doneski od zapuščin za bolnične namene. Predlagalo se j*, naj se pobirajo doneski od vseh za- puščin znašajočih nad 2000 K, a celo vlada je temu nasprotovala, zahtevajoč, naj se vsaj malim imetjem prizanese in naj se obdavčijo samo več kot 4000 K znašajoča imetja. Dotični predlog je bil odklonjen, a razprava sama je bila jako zanimiva, in kdor se za to stvar zanima, najde poučnih podatkov v stenogra-fičnem zapisniku deželnega zbora. Sicer pa je glavno vprašanje, koliko bi neslo tako obreme-njenje zapuščin, kakšen bi bil finančni efekt Šukljejevega predloga. Će se z obremenjenjem večjih zapuščin izvede obenem raz-bremenjenje manjših zapuščin, bi seveda bilo is tega vira še manj dohodkov kakor jih je danes. In vendar je razbremenjenje manjših zapuščin postulat pravičnosti, kateremu se pri kaki reformi veljavnega zakona iz 1. 1875. ne bo ubraniti, saj se je tudi država postavila načelno na enako j stališče, kakor se je pokazalo pri zakonu o prepisu kmetskim zemljišč. A tudi če se izvede reforma prav tako, kakor jo je Suklje predlagal, ne bo nič posebnega uspeha. Progresijo pri obdavčenju je pač lahko nasvetov a t i ali d o s e g 1 o se bo prav malo, ker je čisto gotovo, da se bo finančno ministrstvo krepko uprlo prav taki progresi j i, od katere bi bil o r e s p r ič a k o v a t i kaj efekta. Sicer pa se ne sme pozabiti, da na Kranjskem ne umrje vsako leto kak baron Born in da bodo lastniki velikih premoženj, če se izvede Šu-kljetov načrt, brez vseh težav našli pota in sredstva, da naslednikom ne bo treba plačati posebnih doneskov od zapuščin. Velika posestva itak razpadajo, gotova imetja pa je kaj lahko odtegniti obdačenju, tudi če se ne dela tako, kakor je navada pri duhovnikih. Kar zna ljubljanski škof, znajo tudi še drugi ljudje. Kaj je torej s Šukljetovim predlogom o novem obremenjenju zapuščin? Odgovor je kratek: Šukijetov predlog je mrtvorojeno dete, ki ne more priti resno v poštev, ker ni od njega pričakovati finančnega uspeha. Zlasti pa ta predlog ne more priti v poštev pri vprašanju o zvišanju učiteljskih plač, zakaj sa učiteljske plače je treba stalnih dohodkov, doneski od zapuščin pa so nestalni in odvisni, od slučaja in lahko se zgodi, da celo desetletje ne bo iz tega vira dohodkov, posebno če bodo ljudje spoznali, kako se morejo zapuščine odtegniti obdavčenju. _ Vojna na Daljnem Vztokn. Poročilo generala Kuropat-kina. General K u rop atkin je poslal carju sledečo brzojavke: Mandžur-ska armada je bila dne 26. avgusta nastavljena v treh skupinah j prva je zasedla pokrajino med Pe-goonom inAmpingom na desnem krilu, oentrum je bil priLian-diasijanu, dočim je zasedlo desno krilo Ašančiau Istega dne so za čeli Japonci napad na celi črti. V centrumu pri Liandiasijanu so bili vsi sovražnikovi napadi odbiti. Na levem krilu se nam je posrečilo po hudem boju naše glavno stališče pri Ampingu obdržati, toda sofražnik se je polastil ene niše pozicije ter je spravljal v nevarnost naše odmikanje na levem krilu ob Lnn-hovi dolini. Peljal sem vse voje na n»jprednejšo pozicijo pri Liaojangu, da pridobim časa ter prizadenem sovražniku težke izgube. Vsled strmega pobočja in od dežja razmočene zemlje je bilo dvednevno korakanje skrajno težavno ter se je izvedlo v popolnem redu le zato, ker se je moštvo požrtvovalno vedlo. Pri tem se je vsa artiljerija in ves tren s skrajnim trudom spravil preko gorskih prelazov. Še teiavneje je bilo korakanje po ravnini. Sovražnik je napadel zadnje naše čete, ki so morale biti ž njim vroče boje. Pri na-daljnem umikanju so zagazile bate-r je v močvirje. Priskočiti se jim je moralo na pomoč ter jih zakrivati. Pri tem je imel oddelek težke izgube. General R u t k o v s k i in podpolkovnik pl. Raaben sta padla. Vfcljub trudu in žrtvam so morale baterije nazaj. Dne 29. avgusta je bila armada zbrana pri Liaojangu. Eden voj je zasedel pozicijo na desnem bregu reke Taitsiho, drugi je. zasedel pozicijo na levem bregu. 30 in 31. so Japonci zgrabili s skrajno odločnostjo naše prednjeodde1 ke, todapovsod smo jih odbili z v ei ikansk imi izgubami. Na našem desnem krila in v cantrumu so se med temi boji izvedli številni protinapadi, ki so se razvili v boj na bajonete. Spe-eialne in splošne rezerve so se morale pritegniti na pomoč. Boj pri Šinkvantunu. To bitko opisuje Kuropatkin caru: Šele proti večeru istega dne je zasedel sovražnik od nas izpraznjene predne pozicije ter začel stre ljati s topovi na Liaojang. V sovražnikove roke ni prišlo prav ničesar. Za središče svojih operacij sem si izbral Šinkvantun. Nadalje pripoveduje, da se je sovražnik ponoči polastil zelo važne pozicije. Vsled tega je meral Kuropatkin svoje prvotne načrte spremeniti ter je dne 2 septembra pribojeval nazaj omenjeno pozicijo. Šele zvečer istega dne so bili vsi vrhovi okoli Šinkvan-tuna in Samaja v ruskih rokah. Ko pa je uvidel. da se tudi tukaj Rusi stalno ne bi mogli zdržati, temuč bi zapadli zasedi, začel se je 3. t. m. umikati dalje ter je dospel 7. t. m. srečno v Mukden. Izpraznitev Liaojanga. Liaojang so začeli Rusi prazniti 3. septembra ter so ga do prihodnjega jutra izpraznili. Vsa živila, obleko in sploh vse lažje prenesljive stvari so Rusi odneel:. Le zaloge intendanturb niso mogli odnesti ter so uničili živila, ki so bila namenjena za 8 dni. Nato so se čete umikale v popolnem redu. Japonski voji so seveda neumorno zasledovali umikajoče se Ruse ter jih posebno ponoči naskakovali. Tako je prišlo v noči 5. septembra do hude bitke pri Taliengu, kjer je najbolj izpostavljeni ruski polk izgubil do 500 mož. Drugi dan so se Rusi dobro zavarovali ob obeh krilih ter brez znatnth izgub nadaljevali umikanje, pač pa so preveč smelim J-tponeem neprenehoma zadavali občutne izgube. Svoje poročilo Kuropatkin zaključuje: »V vseh bojih od 30. avgusta naprej si sovražniki niso pridobili nikakih lavori k.« Kakor vidimo, je to poročilo čisto drugačno kot pretirano hvalisanje japonskih generalov o »sijajnih« porazih. Maršal Ojama Tudi japonski maršal Ojama, ki je dosedaj najrajši trdovratno molčal, se je začel oglašati s svojimi poročili. Dočim pa je nedavno še vedel povedati, da je severno od J a n t a j a „več ali manj*1 močni japonski oddelek, poroča sedaj svojemu cesarja, da je .znatni ruski oddelek ostal na jogu reke Hune.u Ta oddelek mu dela brezdvomno precej skrbi. Japonci ne prodirajo ved proti severu Kakor se poroča iz Harbina z dne 13. t. m. so ustavili Japoci prodiranje proti severu. Njihove predstraže so zapustile Sabo ter so se umaknile do J a n t a j a. Njihova glavna sila tabori pri Liaojangu. Splošno se sodi, da so Japonci vsled bojev pri Liaojangu tako oslabljeni, da jim za sedaj sploh ni mogoče prodirati. General Nodzu o bitki pri Liaojangu. General Nodzu poroča, da je bila huda b i t k a, ki se je je udeležila njegova armada, dne 3. t. m. pri Liaojangu. 20. polk, ki je dva pol-kovna poveljnika in štiri bataljonske poveljnike po vrsti izgubil, je brezupno naskok Čil na Ruse pri Jusfangmiau, vendar se je Japoncem posrečilo [?) pregnati sovražnika iz njegove ntrjene pozicije. Japonci niso imeli nobenega višjega Častnika več, razen stotnikov. Neki častnik Vegami je prevzel poveljstvo 20. polka ter je naskočil sovražnika. Rezerve so takoj izpolnile prazne prostore. Njegovi ljudje niso gledali ne na žične ograje ne na druge zapreke, ko so naskakovali med Iz Darwinove knjige. (Črtica spisal Gvidon Saj o vic.) (Dalje.) Kje so ostale rastline in kako so se aklimatizir&le živali v barki Mojzesovi nam Linne ne pove. Toliko, da boste vedeli, kakšno je bilo po mnenju Linnejevem skupno bivališče živalim. Ako pomislimo, da se šteje Linne med učenjake, pač ne smemo Mojzesu zameriti, da je uvrstil domačega zajca med govedo. Vsekakor pa noben trezno misleč in omikan človek ne more pritrditi niti Linneju niti Mojzesu. Različne ži valske vrste so se razvile na povsem oddaljenih krajih. Mi lahko vzamemo, da se je razvila vsaka vrsta samo enkrat na enem samem prostoru in ta kraj imenujemo »stvarstveno središče«. Potemtakem imamo več takih središč iz katerih so se razširile živali po zemlji. Vzrok razširjenju je bilo prvič prenapolnjenje krajev in drugič nagon razširiti se, ki je lasten vsaki živali. Seljenje je vsem organizmom lastno in ono je vzrok razširjenju živih bitij po zemlji. Ka kor potujejo ljudje iz preobljudenih krajev, tako zapustijo tudi živali in rastline svojo prenapolnjeno domovino. Način ratširjevanja je deloma aktiven, deloma pasiven; prosto gibljivi organizmi so se sami razširili, negibljiva živa bitja pa so razširile razne prirodne sile. Najlažje so se seveda razširile živali, katere se morejo same s prostora gibati kakor četeronožci, zlasti pa ptice in žuželke in v vodi živeče živali. Ostale živali in rastline je razširil veter in druge prirodne sile. V novi domovini so se morale prilagoditi prisiljene živali popolnoma novim razmeram, katere so vplivale na nje spreminjajoče in tako imamo tu zopet nov vzrok za postanek novih vrst; kajti priseljene živali so se večinoma popolnoma odtujile svojim sorodnim vrstam, pre-hodnji individui med njimi so sčasoma izumrli in tako bo nastale tem potom nove vrste. Kolikšen vpliv imajo nove razmere v novem ozemlju za živali, naj navedem par slučajev. Evropski morski prešiček (cavia cobava) se ne pari z braziljanskim, od katerega izhaja. V 15 stoletju so zanesli Evropejci na otok Porto-Santo domačega zajca. V novi domovini se je dotični tako spremenil in odtujil svojim sorodnikom v Evropi, da se nič več ne more pariti z njimi. Postal je veliko manjši in divji ter popadljiv, dobil je svetlo rjavo barvo, katera je konstantna in ne more tako varirati kakor pri evropskih oblikah. Že pred Daiwinom je sloveči geolog Leopold Buch dokazal ii razširjenja rastlin na kanarskih otokih pretvoritev vrst v nove vrste. Na otokih so nastale v globokih, od vseh strani zaprtih dolinah, v takozvanih »barankih« (Baranoo), posebne vrste rastlin; kajti visoki grebeni so rastlinam večja zapreka kakor pa širno morje. Mnogo enakih slučajev nam je navedel Darwin v svojih knjigah; zlasti za žuželke in polže, katere ovirajo v razširjenju predvsem široke reke in morje. Darwinova teorija, kolikor smo jo imeli priliko dosedaj spoznati Je v glavnih potezah pe-dobna desoendenčni teoriji, katero je postavil začetkom pretečenega stoletja francoski naravoslovec Lam j rek, kije razdelil živali po tipih. Kot vzrok novo nastajajočim vrstam je navedel rabo m nerabo organov, takozvano virtualno prilagodnost. Ravno v teh dveh točkah se razlikuje Darwinova teorija od Lamarokove; kajti Darvvin je zavrgel razdelitev živali po tipih in postavil rodovnik. Zelo razlikoval se je Darwin od svojega prednika v kausaini utemeljitvi descendenčne teorije, »Nauk o vzrokih«, kateri so povzročili pretvoritev vrst, je temeljna podlaga Darwinovi teoriji. Postavil je velepomembni nauk »O naravnem plemenskem izboru v boju za obstanek«, ter nam s tem dokazal, da se je vršila pretvoritev vrst in da se še vrši vsled različnih vzrokov. On je najpoprej opazoval domače živali, katere so se razvile iz divje-iivočih vrst. Tekom časa so se v udomačenju tako spremenile, da bi celo domače živali ločili lahko v različne vrste. Za vzgled naj le navedem najrazličnejše vrste golobov, domačih kur, konj, goved, psov itd. Vse te različne vrste so nastale vtč ali manj pjd vplivom človeka, ki se je posluževal sredstev, katera so še sedaj vsakemu živinorejcu tnana. Ako hoče vzgojiti slednji kako posebno vrste1, izbere v ta namen iimed dotičnih živali one, katere so sa to najbolj pripravne in jih spari. Potomci tega para se že bolj približujejo saželj**nemu cilju. Izmed potomcev itbero zopet najpripravcejše itd, in ako to izber večkrat ponavlja, doseže zaželjeni uspeh. Popolnoma enak proces, katerega vrši človek umetno pri udomačenju živali, sa vrši v naravi sami in enako prv*mu ga je iraenotal Darwm »naravni plemenski izbor« Obe prikazni temeljita na dveh važnih tizijologičuih funkcijah, na podedovanju in priia-godenju; slednjim se mora zopet iskati vzrok v tizikaličmh in kemičnih svojstvih organične materije. (Dalje prih.j navdušenimi klici ruske utrdbe. Eden bataljon je izgubil vse svoje Častnike in poveljstvo nad bataljonom je prevzel neki poddesetnik. Polk je izgubil do 1300 mol Vkljub utrujenosti so dne 4. t. m. nadaljevali takoj zjutraj zasledovanje Rusov. Zaradi pomanjkanja mostov so morali Japonci ostati južno reke Taitsi. Francosko brodovje v Vzhodni Aziji. Mornarieni minister P e 11 e t a n je povedal nekemu poročevalcu, ki ga je vprašal za usodo izginolega vojaškega atašeja deCuvervilleja v Port Arturju, da francoska vlada o tem Se ni dobila nobenega poročila. Toda ni izključeno, da je Cuverville š e vedno v Port Arturju. Francoska vlada se je obrnila za posredovanje do japonske vlade ter pričakuje v nekaterih dneh odgovora. Kar se tiče odposlatve kriiarke „Descartes" in desetih torpedovk v Indokino in Mandagaskar, ni to nikaka izredna odredba. Križarka „Descartes" bo nadomestila križarko „Pascal". Tor-pedovke imajo pa le namen, zavarovati francoske kolonije, kakor je to svoje-časno sklenila zbornica. Brodovje v Vzhodnji Aziji je dandanes močneje nego je bilo sploh kdaj poprej, zakaj isto ima tri oklopne križarke najnovejše konstrukcije, tri starejše take križarke in eno divizijo torpedovk, ravno toliko kot francosko brodovje v Evropi. Sicer pa je brez skrbi, da se ni bati napadov, posebno ne od Japonske. Pismo iz Port Arturja. Kodanjski list „Natioualtidende" je priobčil pismo nekega Danca iz Port Arturja pred 16. avgustom. Pisec pravi, da ne obžaluje ker ni trdnjave zapustil, zakaj tako kaj velikanskega bi pač ne mogel več doživeti. Dan in noč se vedno kaj zgodi, in življenje je tako zanimivo, da je Človeku žal, ker mora na dan nekoliko ur prespati. General Steselj je izdal ukaz, naj bi vse moške osebe v Port Arturju iz ljubezni do cara in domovine storile, kolikor jim je mogoče. General takorekoe nikoli ne spi. Povsod ga srečavajo, vedno svežega in veselega. „Saj se vrši vse prekrasno", pravi, in prav ima. Japonci nas pač lahko izstradajo, toda trajalo bo še pol leta. Moke, čaja in streljiva imamo odveč, zato pa imamo le malo konzerv in cigaret. Japonci so vražji ljudje. Včasih stojijo v najhujšem ognju popolnoma mirno ter se dajo kositi, Čisto mladi ljudje 17 do 18 let stari. Posebno grozno je gledati, kadar se razlete naše mine, tedaj se nebo za trenotek potemni s Človeškimi trupli. Tisoče min je podloženih ; kako se bo Japoncem godilo, ko uvedejo zaključne boje? Tukajšnji častniki so prepričani, da so Japonci dose-daj zgubili n a j m anj 2 5.000 m o ž. Danes je približno 3000 inžinerjev in delavcev popravljalo „Retvizana" „Se-bastopola" in „Pobjedo", ki so vsi hudo preluknjani. To se izvršuje hitro, ker imajo rezervnih delov v izobilju. Naša posadka šteje 31.000 mož brez mornarj ev. Aleksajev odstopi? Nekateri francoski listi vzdržujejo vest, daje car ie sprejel odstop Aleksejeva kot vrhov-nega poveljnika vojne; vendar še oetane nadalje sa namestnika v Vzhodnji Aziji. V bodoče bo imel A'ek-sejev ie politične in diplomatiČne posle ter bo rezidiral v H a r b i n u. Kuropatkin pa prevsame sam odgovornost za vsa gibanja vojske. — Iz Šankhaja pa je došlo poročilo, da je Aleksejev že prispel v Mukd.ii. Kitajska potrebuje denarja. Iz Pekinga se poroča v London, da Kitajska nujno potrebuje denarja za vojne reforme. V prvi vrsti se ji gre za to, da si ustvari zadostno armado, da zasede in brani Mandžurijo, ako ji i zroči Japonska nazaj to deželo. Nadalje pa hoče biti tudi pripravljena, da se upre predlogu glede delitve (?) Kitajske, katerega predloga se boji Kitajska po končani vojski. — Z druge strani se tudi poroda, da je Kitajska sastavila posehno poslanstvo, ki začne z Rusijo in Japonsko pogajanja glede povrnitve Mandžurije Kitajski. Nove ruske čete za bojišče. Car odide v nekaterih dneh v Odeso, da se poslovi od vojaštva, ki odrine v Vzhodnjo Azijo. Nemško narodno varstvo na Češkem. Praga, 15. septembra. Nemški okrajni načelniki so se sešli v Ustju, da se dogovore zaradi narodnega varstva. Načelnik dr. Frengel je poročal o ustanovitvi statisti -ške p i 3 a r n e n e m š k i h o k r a j n ih z s sto po v na Češkem ter s številkami dokazoval, kako ogromne? svote da dobivajo od dežele Cehi, kako malo? pa Nemci. Dr. Osthof je priporočal narodno ločitev okrajnih central in ustanovitev dveh nemških deželnih central. Dokler tega ne dosežejo bodo Nemci z vsemi postavnimi sredstvi ovirali posredovalnice za delo, ki so velika nevarnost za nemške okraje, ki jih prete preplaviti češki eiementi ?. Nemške osrednje stranke ne bo. Dnnaj, 15. septembra. »Lmzer Voiksblatt« odločno oporeka, da bi Ebenhooh nameraval združiti vse avstrijsko katolike v centrumu, ka kršnega imajo na Nemškem. Nemška ljudska stranka si je njegov tozadevni čJanek napačno tolmačila. V resnici se je šlo od začetka le za združitev avstrijskih nemških katolikov Sprejem bolgarskega kneza na Dunaju. Sofija, 15. septembra. V bolgarskih političnih kregih pozdravljajo z velikim zadoščenjem, da je cesar Franc Jožef sprejel kneza Ferdinanda. Petrograd, 15. septembra. List »Rus« piše o sprejemu kneza Ferdinanda na Dunaju, da je posebni pomen tega dogodka v tem, da' Avstro-Ogrska sprejme balkanskega vladarja sedaj, ko govori vse o zmedah na Daljnem Vztoku, dočim sta dosedaj Rusija in Avstro-Ogrska se podobnemu skrbno izogibali, varujoč status quo na Balkanu, da onemogočita vsakršno govorico, kakor da katera teh držav zapušča nevtralna tla. S sprejem m kneza Ferdinanda se je to načelo takorekoč prekršilo, toda prenagljeno sklepanje bi bilo iz tega, da hoče Avstro-Ogrska svoje lojalno vedenje napram Rusiji spremeniti. Skoraj gotovo je Avstro-Ogrska pred sprejemom v tej zadevi vprašala za mnenje pri Rusiji. Dunaj, 15. septembra. »Information« piše glede sprejema kneza Ferdinanda na Dunaju, da je Bolgarija tista dežela na Balkanu, kjer ima naša država iz tisočih virokcv največ simpatij, dočim si je Avstrija pokvarila simpatije na Rumunskem vsled preganjanja Rumunov na Ogrskem, v Srbiji pa Milanu na ljubo. Bolgarija je dandanes najtrdnejše zavetiičd evropske izomiko na Balkanu, kjer si mora Avstro Ogrska izbrati težišče za vplivanje na balkanske razmere- Kronanje kralja Petra. Bel grad, 15. septembra. Razen Črne gore posije tudi Bolgarija svojega eficialnega zastopnika h kronanju Jugoslovansko umetniško razstavo otvori princ Aleksander Karagjorgje-vić. Ljudstvo je že začelo prihajati od vseh strani dežele, pa tudi iz Dal maoije, južne Ogrske, Hrvatske in iz inozemstva. Stanovanja so vsled tega neizmerno dr&g?i. Za sobo v hotela zahtevajo po 50 frankov. Za goste, ki ne dobe prenočišča, pestavi mesto šotore. Sestanek ruskega cara in nemškega cesarja. Krakov, 15. septembra. »Czas« poroča iz Petrogr.. -i pride car kmalu na Poljsko, kjer se sestane s cesarjem Viljemom. Prvotno se je mislilo tudi na sestanek s cesarjem Francem Jožefom, vendar se je namera opustila, ker naš cesar z ozirem ca njegovo starost ne more prenašati naporov potovanja v inozemstvo. V Petrogradu prepisujejo temu sestanku veliko politično iražnost. Sestanek bo v Lublenicah. Dogodki v Macedoniji. Solun, 14. 8eptenibra. Vrhovni nadzornik Hilmi paša in civilni agentje pridejo jutri sem, a iz Soluna odrinejo v Skopi je, kjer bo ra dalje Časa sedež vrhovnega nadzorstva in civilne agenture. Carigrad, 15. septembra. Vali iz Kosovega, Šakir paša, ki se pogaja i upornimi Arnavti v Prizrendu, je obljubil voditeljema, bivšima orož-niškema častnikoma Ramadanu Zaakoku in Ahmed Agi, da bo« deta zopet sprejeta v orožnifiko službo, mlademu agitatorju Arif-Nazirju pa je aagotovil sprejem v earigrajsko juridičoo šolo na državne stroške. Nadalje je izpusti! 20 albanskih Ar-navtov ter obljubil še drugačne koncesije. Carigrad, 14. septembra. Včeraj ae jo vršil izredni ministrski svet ter se bavil z dogodki v Prizrendu. Sklenilo se je, da se odpošlje zadostna vojaška pomoč. flSrbski dom" na Nemškem. Berolin, 15 septembri. Dne 26 t. m. pokaže malo slovansko pleme, takozvani iužički Srbi, da vkljub pruskemu zatiranju Še žive. Ta dan se namreč otvori v BudvŠinu zelo slovesno »Srbaki dom«, ki ga je zgradila »Srbska Matica«. Ta bo v bodoče središče narodnega življenja in trdnjava narodne zavesti lužtčkib Srbov Slavnost se bo zaključila z veliko ljudsko veaelioo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. septembra. — „Izgredi" na drž. kolodvoru v Ljubljani. „Tages-posta" in „Grazer Tagblatt" sta poročala, da so bili Karnijolci na drž. kolodvoru napadeni in kamnani. O tem dogodku nam poroča popolnoma nepristranski očividec: Nekaj minut pred prihodom vlaka, ki vozi na Gorenjsko, je prišlo kakih 30 mladeničev na kolodvor. Vsi so si preskrbeli vstopnice. Ko je prišel gorenjski vlak z južnega kolodvora na drž. kolodvor, je začela imenovana množica žvižgati in klicati na karnijolce: Abzug, Feiglinge itd. Karnijolci, vedoč, da so v vagonih popolnoma varni, so se pokriti s svojimi Čepicami prikazali pri oknih se režali in se demonstrantom rugali. Na to je iz množice priletelo pet ali Šest gnilih breskev ali hrušk na voz karni-jolcev. Laž pa je. da je bil kdo ranjen ali sploh le zadet, kakor je tudi laž, da seje metalo kamenje. Dalje je laž, da je bila razbita neka Šipa in da je uradnistvo ravnodušno gledalo na demonstracijo. Železniško osobje se je vedlo popolnoma taktno in je pomirjajoče vplivalo na obe stranki. Gospod vitez Jauuscbofskv, ki je seveda prisostvoval izletu Karnijolcev, naj bo tako prijazen in naj sebi itak dobro znanim dopisnikom graških listov p o pravici pove, kako in kaj se je zgodilo na Šišenskem kolodvoru ! — Tomieeljski Knific je na leei naznanil, da je Tomišiju fara zagotovljena m da bo žegnaoske nedeljo inštaliran prvi fajmoster. Knific pa ni povedal, kdo da bo prvi faj-r^oštar, k d o bo žegn*;nsko nedeljo inštaliran. To pa farane toliko bolj zanima, ker je Kaifia že večkrat povedal, da pojde proČ in da ne ostane v Tcmišlju, tudi če se ustanovi samostojna f*ra. K^or Kniilca pozna, ve, da se ni čuditi, če bi župlinni redi vedeli, ostane li Knifia mož-bestda ali ne. Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. XVI. (Daljo.) V samostanu v Bistri so stražarji in hlapci stikali glave in se plašno ozirali proti glavnemu poslopju, iz čigar podzemskih prostorov se je slišalo grozno, pretresujoče kričanje. V širni dvorani, v kateri je nekoč prijor Celestin z bičem v roki hotel ciganko Ester prisiliti, da bi ga ljubila, se je vršilo novo zasliševanje obdolže-nih kmetov in prič in kdor ni ničesar priznal in ni potrdil stavljenih vprašanj, tega so podvrgli torturi. Jok in krik trpinčenih ljudi je bil tolik, da se je cul celo na samostansko dvorišče in da so trepetali celo tako trdosrČni ljudje, kakor so bili samostanski uslužbenci. — Na mučilnici prizna vsak kar se hoče, je menil eden stražarjev. Z mučenjem se lahko spravi najnedolž-nejšega človeka na vešala. — To pa že ni res, je ugovarjal drugi stražar. Če je kdo nedolžen, mu pomaga Bog, da brez bolečin prestane tudi najhujše mučenje. — To ni res. Tjsoč in tisočkrat se je zgodilo, da so bili nedolžni ljudje trpinčeni in umorjeni in Bog jim ni pomagal. — Bog je vendar vsegaveden in pravičen, nad vse usmiljen in dobrotljiv. — Vse to je, ali vzlic temu je pustil, da so nedolžni ljudje morali trpeti neznanske muke, da so priznali dejanja, katerih niso storili in da so morali iti v strašno smrt. — Kaj, praviš? Ti si bogokletnik! Čuvaj se, da ne prideš še na grmado. Stari stražar, ki ni hotel verjeti, da nedolžno trpinčeni ljudje ne trpe na mučilnici nikakih bolečin, je umolknil. Ni se več upal, zastopati svojega mnenja, kajti bal se je novega samostanskega poglavarja,/ki je glede krutosti še prekašal svojega prednika, uklonil je glavo in tiho sedel na klop poleg glavnih vrat. Morda bi se ne bil tako hitro vdal, ko bi bil vedel, da je tudi med menihi mnogo takih, ki so njegovega mnenja in ki so komaj premagovali svojo jezo radi počenjanja ljubljanskega sodnika in prijo rja Hugona. Na samostansko dvorišče se je pripeljal voziček, s katerega je skočil polhovgraški sodnik Strniša. Erazem je bil ostal na Vrhniki pri gospe Re- gini in nameraval tam počakati, da se vrne njegov bodoči tast. Stražarji so spremili sodnika Strnišo v samostan, a mu že med potom povedali, da bo moral na ljubljanskega sodnika in na prijorja nekaj časa Čakati, ker zaslišujeta jetnike. Obupno kričanje iz podzemskih ječ je udarilo tudi na Strniševo uho in spozna) je takoj, kako se zaslišujejo jetniki. — Prosim, prečastiti gospodje, pokličite hitro le hitro prijorja in cesarskega svetnika, je Strniša ogovoril menihe, katere je dobil v refektoriju. — Zdaj ni mogoče, je rekel eden menihov, zdaj se zaslišujejo hudodelci ki so umorili prijorja Celestina. — Ali ti hudodelci so nedolžni, popolnoma nedolžni, je vskliknil sodnik Strniša. Prav zaradi tega sem prišel sem* — Nikar tako ne govorite gospod sodnik! Kaj bodo nedolžni, ko so nekateri že priznali svojo krivdo in natančno povedali, kako so prijorja Celestina vjeli, ga ubili in obesili. Strniša je bil tako razburjen, da svojih besed ni natančno preudaril. — Ce je kdo kaj priznal, je to storil na mučilnici, vsled strašnih bolečin. A nedolžni so vsi in kri teli ne- dolžno trpinčenih in umorjenih ljudi kriči do neba in zahteva maščevanja. V imenu pravice in poštenja zahtevam, da pokličete sodnika in prijorja. Strniševa nevolja in eneržija je napravila na menihe vsaj toliko vtisa, da se je vendar eden odloČil in šel poklica! soduika in prijorja, ki sta tudi kmalu na to stopila o refektorij. Kaj je Strnišo pripeljalo v samostan, sta že vedela, ker jima je bil to povedal me nih, ki ju je bil prišel klicat. Prijor se je držal skrajno nezaupno in je jako hladno pozdravil Strnišo, saj je vedel, da je evangelik, da je vzel pod svojo streho ubeglega meniha Erazma in mu hoče dati svojo hčer za ženo, ter da je prijatelj Antona Magajne, največjega sovražnika samostana v Bistri. A tudi ljubljanski sodnik ni imel pravega zaupanja do Strniše, in to iz istih nagibov, kakor prijor llugjn. Strniša je na prvi hip spoznal, da bo imel težko stališče in da se bo treba mnogo truditi, predno prepriča ta dva moža. Po kratkem pozdravu so se vsi trije vsedli za mizo in sodnik Strniša je začel pripovedovati, kar je bil Erazem izvedel od dolgega Labana. (Dalje priti) — Občinske volitve na Ko. roMkem. V občini Strajavas pri Zilski Bistrici imajo Slovenoi večino, a se volitev niti — udeležili niso! Pri Sv. Jakobu v Rožu, ki je od ne kdaj slovenska trdnjava, so zopet zmagali Slovenoi, oziroma se nasprot niki niso udeležili volitve. — Koncert „Glasbene Matico", „ LJubljane" in „Sla vca" ▼ nedeljo, dne 18 septembra bo prti pojav »Zveze slovenskih pevskih društev«. V tolikem številu m o Ški zbor sploh še ni nastopil na Slovenskem. In ako smemo sklepati is navdušenja iz vztrajnosti pevcev vseh treh društev in iz vzornega, na mojstrski višini stoječega vežbanja pevskih zborov po koncertnem vodju gospodu H u -b a d u , nudil se bode koncertnemu občin« vu prvič glasbeni užitek, kakršnega pri moškem zboru Še nismo doživeli med Slovenci. Slavno koncertno občinstvo naj bi torej nikakor ne zamudilo te redke prili »Zveza slev. pevskih društev« bed fcakor vse kaže,radikalno preosnovala in blagodejno poživila vse slovensko petje. — Generalna »kušnja moških zborov »Glasbene M a t i c p«, »Ljubljane« in »S lavo a« za konoert dne 18 septembra bo v soboto, dne 17. septebra ob 8. ari zvečer v »N a r o d n e m dom u«. Naj bi vsi gospodje pevci sigurno in točno prišli, da se dosti* kar najpopolnejši umetniški utpeh pri koncertu. — K ,,/vezi slove skih pevskih društev" j« kot 25 društvo priitopii »Pevski zbur slovenskega delavskega podpornega društva« v Celju — Veseiiea „Čitalnice" in „Sokola" v ši»ki, ki se vrši v nedeljo, dne 18 septembra t. I. na Kosltrjevem vrtu, ima letos Še po-.•■-bno novo točko »poroda, namreč, da takrat nastopi vprviČ samo stojno vrsta telovadcev šišenskega »Sokola«, za njimi pa mladi naraščaj, ki bode proizvajal vaje s palicami ia v akup;n*h. Nadejati se je obile udeležba — Izpred sodišča. Franc« Kokalj, hud kl*rik*lec in trgovec Rakovniku ima sinčka, ki ni ravno bistre glave in ki je poleg tega Še posebno len. Mesto da bi oč« paglavca, ki je noul iz Šolo domov s.-mo »finfarje«, vzel v roke in ga saj po klerikalni metodi navajal k pridnost , ki bi mogla saj nekoliko prikriti trdo glavo fantovo, spravil s** je nad šolo, in ker gosp. župnik Berce n* trobi z po tej fari ra« a pit;mi klerikalci, tuli na župnik», češ, šola |sj za nič, župnik za ikif, župnik daje u hudobij«* njegovemu paglavcu slabe rede i'd Kokalj je bil vsled tega pozvan pred sodnika na odgovor, ki ie bii seveli višek zvijanja in hinavščine. Sodnik je D i mnenja, da se bo Kokalj mords le še poboljšal in ga je za to pot ob»o dil le na 50 K globe oz rima 5 dni zapora; Kokalj naj se znaša nad pa-giavcem — ne pa nad obče*poštova-nim župnikom. Zanimivo je bilo, kako so odlični župljani pri tej raz pravi g. župnika Bercela branili prr I surovostjo Kokal}n»vo — ki je h vsekako sodbo imeti, naj gre tudi kravica iz hleva Sedaj ima sodbo — svojo obsodbo radi dolgega ls> zika. —Otvoritev deželne sadne razstave v Radovljici na Gorenjskem. V sob; to 17 t m točno ob oolu enajsti uri dopoldne se bode vršila nlovesna otvoritev deželne sadne razstave v Radovi na Gorenjskem. Spored te slavncst. je sledeči: 1 ) Slovesna otvoritev ob 1 ,11. uri dopoldne. 2) O^led raz siave 3.) Skupni obed pr. H:ršmanu ob 1. uri popoldne. 4) Strokovno predavanje ob 3. uri popoldne. 5 | Konoert v sadni razstavi cb 6 uri avečer, na katerem svira slavna do mača radovljiška godba. V nedtl 18 t m. bode ista godba svirala pu poldne v razstavi. K slovesni otvo ritvi in k obisku razstave so prijazno vabljeni vsi interesenti raz stave, osobito naši gg. državni Is deželni poslanci, duhovščina, župani, šolska vodstva in učiteljstvo, vse go spodarske korporacije, uradniki | slavno občinstvo Sroj prihod k otvo ritvi in obisku razstave <*o zagot vili ekscelenca, g. deželni predaed nik baron H e i n , g. deželni glavar pl. Dete l a, slavni deželni odbor kranjski in razni drugi odlični gostje — Dekoracije razstavnega poslopia bodo zelo zanimive. Razstavlja? ci sadja in sadnih izdelkov pošiljajo pridno svoje pridelke v racata*o Zanimanje je od v«eh strani vel -kansko. Z neke strani se Čuie, d.-, se nameravajo prirediti posebni vlaki aa dobe razstave. Na razstavi se bode v posebnem oddelku tudi pas d.;jalo sr.dje na debelo. — Umor pri Škofljici. V gozda GubntSki vrh on ^kofeljci je — kakor smo že poročali — dne 9 t. m. našel posestnikov fin Ivan Kramar iz Gubnisča umorjeno žensko. Zdravniki, ki so bili dlani ko-coisije, so konstatirati, da je umor-ženska bila pred umorom oskrunjena. Nt itako se je dognalo, da je umorjenka že enkrat povila otroka. — Veliko smeha je bilo te dni na kamniškem vlaku, ko je neki uubljanaki gospod vgtopil v kupe TI raireda in prinesel seboj gorečo .— leSčerbo, kakor so rabijo po hlevih. N* kamniški progi vezi le en vagon II. razreda, a razsvetljava je taks, da se ljudje že norca delajo in ria navadna leščerba bolje sveti kot predpisana železniška svetilk?. — IdrijsKa realka. Občinski odbor je imenoval namestnega učitelja na gimnaziju na Dunaju g. J R^isnerja za pravega realčnega učitelja za veroučitelja pa kaplana tiri Sv. Petru v Ljubljani gospoda A. Plečnik* — Utonil je v Žužemberku pod mostom 501etni Andrej Markovič iz Zafare. Pobožni mož je bil velik šnop-sar in je v pijanosti padel v vodo. — Talijo za re&itev življenja je dobil Anton Krieger iz Krškega, ker je rešil Franca KostaujŠka iz vode. — Iz Zagorja na Notranjskem. Preteklo nedeljo smo imeli v naši vasi sopet javno preda-n n i e in sicer je govoril takrat nai domačin tukajšnji c kr. pošUr Alojzij Domio^li ml. o poučnem pot^-vanin kranjskih kmetovalcev po Švici. V šolski Bobi se je zbralo nad sto vedoželjnih kmeto-valcev iz domače in sosedno šentpe-trske občine. Poučnemu govoru, ki je trai.il skoraj dve uri, so sledili navzoči posestniki z velikim zaai-manjem, k r je dokazalo živahno medsebojno pomenkovanje v odmoru. Marsikaj no»^i n?m je povedal g. govornik, zlasti pa so se vsi čuditi visoki stopnji živinoreje v Švici, na kateri sicji v primeri z n»šo muerno. Vse to pa jo dosegel vztrajni Šviš&i kmet v teku zadnjih 50 let deloma s svojo lastno eneržijo, deloma pa tudi z deželno podporo N*j^eč se je pa moglo to doseči z umnim gnojenjem travnikov z gnojuico, tft? ae pri nas vziie vsem »pridigam« noče in noče storiti ter se r*je pušča, da ist* okužuje zr .k po vas- h in tr^h. Saveda pa ne zadostujejo samo lepi govori t-e posodo so pa pu Btili m b-* niso spomnili na pu4ioo. — Mariborsko porotno sodišče. V Rubgrabnu nad Mariborom je vzel viničar Fr. Harz mlado deklico Ljudmilo Dietrich za rejenko. Ko je bila deklica 13 let stara, začel je 501etni Harz z njo spolno občevati, za kar je tudi vedela viničarjeva 52-letna žena. Dekle je rodilo, a pri sodišču sta ona in viničarka prisegli, da otrok ni Harzev. Lansko leto je postala tedaj 151etna Dietrich zopet mati, a otroka je viničar usmrtil, dasi to taji. Obsojen je bil na smrt, dočim je dobilo zapeljano dekle 4 mesece, žena pa 2 meseca ječe. — Izvoftček, ki je vozil »Karnijolce" na kolodvor in fci je z bičem mahal po nekem Slo* vencu, ni bil številka 23 (Fr. Kovanj, temuč št. 3 (Kušarjev hlapec). To smo izvedeli iz verodostojnega vira. Voznik št. 23 je sicer bil isti hs tudi na kolodvoru, a ni vozil »Karnijolcev«, temuč nekega gospoda &a Vič. — Gasilska vaja. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo ima v nedeljo, dne 18 t. m., ob 9. uri dopoldne na bivši rafineriji veliko vajo Olhod ob pol 9. uri z Vodnikovega trga. Za gledalce je določeno levo obrežje ob vrtu deželne bolnica. Pri neugodnem vre menu se vaja ne vrši. — Tatvine. Ivanu Zormanu, hlapcu pri V. Aooettu na Trnovikem pristanu, je dne 15. t. m. okoli 6. ure zvečer neznan tat vlomil v kovčeg, ki je stal v odklenjenem hlevu in mu ukradel srebrno uro, vredno 14 K in 3 K denarja. Oškodovanec je dobil svojo uro pri nekem starinarju, ki je povedal, da mu jo je prodal n*ki prostak c. in kr. 17 pešpolka, čes, da jo je dobil od svoje sestre. Sumi se pa, da je prostak nam ukradel uro, ker je preje, predno je šel k vojakom, pri Accettu delal in so mu bile razmere znane. — Včeraj je postal goepod Fr. T ros t. nad učitelj na Studencu, svoji hčerki kovčeg obleke, vredne 129 K 88 vin. in ga pustil na vozu na dvorišču g. Lovrenca šarca na Karlovski cesti št 19 Ko je Troštova poslala po kovčeg, ga ni bilo na vozu vrč najti. Proti pol 6. zvečer je pa našel strojevodja g. Alojzij Premk navedeni kovčeg v nekem jarku v tivolskem gozdu, ki je bil ža vlomljen. Čakal je toliko časa, da je prišel mimo g. Jožef Nagode, s katerim »ta nesla kovčeg k mestnemu vrtnarju. O U>m je bila obveščena poiioija, ki je kon-štatovala, da je kovčeg last g. Trošta. Tat je najbrže nesel kovčeg iz tega namena v tivolski gozd, d* bi g* tam izpraznil, ki je bii pa pri delu gotovo prepoden. Sumi s\ da je bil tat kak tujec, ker sicer bi bit nesel kovčeg gotovo v svoje stanovanje v mestu, ne pa v tivolski gozd. — Tatvina? Danes zjutraj je mastna policija glede na to, ker so se v zadnjem ča*u začela zopet vršiti tatvine, po raznih šapah in kozolcih, kjer se po navadi skrivajo zelo temni individui, ?piošeu pohod in pri tem res zasačila nekaj delomržaežev. Tako je prišla ena patrulja tudi v kozolec g. Bavdekove na Zaloški cest). Mad tem, ko je preiskovala patrulj* na eni strani kozolec, je zbežal na drugi strani neki neznan človek proti cesti. Na mestu, odkoder je neznanec ušel, so našii 16 parov nočnih obuteii in 5 parov š\fletov, kater« je neznanec gotovo kje ukradel. Nesel je pete tako nitro, da g* ni^o mogli ujeti — Prijet tat. Včeraj smo po rcČ-ili, da je bilo dne 6. t. m. v Višnji gori in na Ptščeljaku v več krajih pokradeno in da je dotič.oi va-gant neznano kam odšel. Pojoča se nam, da je bil tat dne 14. t. m. po orožništvu v Trebnjem prijet, in s;cer v osebi Andreja Malarja iz Slepseke v mokronoŠki občini. Pri Malarju so dobili mnogo blaga in uiornsteljsk^ga orodja, s kojim je odpira! razne bi*e in shrambe. Maiar je pred nekaj ča som pri posestniku Francetu Žuretu zastavil nekaj mizarskega orodja, katerega je najbrže pokradel. — Ob kovčege ».ta prišla včeraj v nekem prenoćićču v Kolodvorskih ulicah ključars*i pomočnik Gregor Rajkovič in Oton Ciollom. Navedena sta tam prenočevala in kovčeg izročila nekemu uslužbencu, ki pa tudi sam ne ve, na kak način sta prešla. Poslužil se ju je gotovo kak uzmovič. — Pri tatvini zasačena je bila danes dopoldne v prodajalnioi g. Ane Kret?arjeve na Poljanski cesti št. 69 neka posestnica z dežele, ko je ukradla cel kos sladkorja, predpasnik in dve klobasi. Prodajalka je tatici blago odvtela in jo za kazen pošteno czmerjaia, b čimer je bila tatica še najbolj zadovoljna. — Prisiljenec pobegnil. Dne 14. t. m. je ušel od zgradbe hotela »Union« prisiljenec Alojzij Grue-sovin, 23 let star, rodom i* Trata. — Lovski pes. Pri g. Alojziju Taškarju, vratarju na južnem kolodvoru, se nahaja belorjav lisast lovski pe*, z znamko 1233 Lastnik naj se oglasi pri g. T&škarju — Delavsko gibanje. Vče raj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 35 Slovencev, na-z^j pa je prišlo 7 Hrvatov. — V Lond-Gastein je šlo 10 Slovencev, 15 Hrvatov je šlo iz Zagreba v Hrusico. — Izgubljene in najdene reči. Izgubljena jo bila zlata ovratna igla v podobi polumeseca z granati. — G. Frančiška Janova je izgubila denarnico z bankovoem za 10 K. — Na južnem kolodvoru so bile najdene, oziroma izgubljene naslednje reči: črn klobuk, Blamnik, dežnik, palica, star suknjič in hlače ter dva kovčega obleke. — Slovenci v Ameriki« N a sekiro je padel v gozdu v Sbrvocku 39letni Janez Kavčič iz Horjula ter si vsekal v glavo globoko rano, da je par ur nato umrl. — Najnoveše vesti. — De- fravdant Jenner namerava nej brž oditi preko Hamburga v Ameriko. Dunajska policija za gotovo upa, da se ga posreči v Hamburgu ujeti. — Kralj Leopold je svoji hčeri ubegli prinaecinji Lujizi odtegnil letno rento 50.000 frankov, tako, da je sedaj navezana le na tojo podporo. — Anarhista Cezarja Flore s, rojenega na Kubi, so v Madridu prijeli. Flores je dospel is Pariza, da bi izvršil napad proti neki visoko- stoječi osebi. Med njegovimi stvarmi bo d..bih več aaarhiatiških spisov in 6 dmamitnih patron. — Linška trgovska zbornica se je obrnila s prošnjo na trgovsko ministrstvo, ki naj glede vprašanja o kartelib, ki se je razpravljalo na shodu pratnikov v Ino-mostu, vpraša preje za muenje trgovske zbornice, predno zakonito reši vprašanje o kartelib. — Predsednik Loubet je rekel pri sprejemu županov okraja La B<*gude de Mazem, da sa bo z vso požrtvovalnostjo, ki jo je zmožen, posvetil delu ca domovino, da se bo pa preteku 16 mesesev umaknil v pokoj, ki misli, da si ga je aaslužil. — Urednik Jakčić v Bel-gradu je pobegnil, da se umakne aretaciji. Jakčić je bil hud nasprotnik poročnikov zarotnikov in je bil zaradi tega obsojen v daljši zapor, ki se mu je sedaj odtegnil — Zamorka White je napravila te dni v Kentuokiju izkušnjo in dobila — prva svojega rodu — pravico do izvrševanja odvetniške prakse. — Sleparska družba. Ruska policija je razkrila v D^inaku družbo, ki je v velikem obsegu iz dajala i'stioe za oproščenje vojaščine. Po 800 in 1200 rubljev je predajala liste, ki bi pristni atali po 10000 rubljev. — Bomba v sirotnišnici. V sirotnišnici v Barceloni se je razpo-čiia bomba ter poškodovala poslopje ne d& bi bil kdo zadet. — L j u d o ž r c i. Ob bregovih Nove Gvineje se je potopila angle šk*i ladja »H e c k b.u r t h«. Oaem mornarjev se je rešilo na suho, a so jih domačini polovili in baje pojedli. — U b e g 1 i profesor. Prcfesor dr. Salab a v Pragi je napravil za 200.000 K dolgov ter pobegnil. — Raztava špirita na Dunaju je dala 50 000 K dofaisk«. — Velika nesreča z srako p lovom. Blizu Stolnega Bei-gradt se vrše velike vojaške vaje. Nastopil je tudi oddelek zrakoplovcev 1. tcpnićar8kega poika Velik zrazo plov ■ 900 m3 vptbine je v visočini 50 metrov vleklo 64 topničarjev na vrveh domov. Hipoma pa se je zra koplov vzdignil ter potegnil skupaj zvezane vojake v srak. Poročnik Szubold je sic»:r vrv odrezal, vendar je priletelo šesj vojakov ob aekj skalo. Neki narednik in desetnik sta se ubila, neki drugi desetnik je hotel z bajonetom vrv prerezati, tod* bajonc-t mu je za^uaio v trebuh. * Ali ima občinski svetovalec uradniški značaj? O tem ;o imelo te dni razsoditi kasa-cijsko sodišče. Okrožno sodišče v Stanislava (Galicije) je namreč obhodilo občinskega svetovalb^ Asta iz Kaiusze v šosttedensko ječo, ker je d nekega Hellmanna sprejel 300 K *to, da bi ne prišel k seji glasovat de ponudbe za užitninski zakup, ■ sled Česar bi dobil H^ilmann zakup za 3000 K ceneje. Asi je den^r sicer vzel, vendar je prišel k seji ter glasoval proti Helimannovi ponudbi. To je Hellmanna tako razjezilo, da je Auta anonimno ovadil sodišču. DrŽ. pravdni štvo pa je tudi H&iimauna obtožilo, iu obsojena sta bila oba, Adt zaradi zlorabe uradne oblasti, Hellmann pa zaradi zapeljevanja k omenjenemu hudodeistvu na 4 tedne ječe. Oba sta se pritožila, a kasa-cijsko sodišče je obsodbi potrdilo ter izreklo, da je občinski svetovalec uradnik, njegova doiž nost je, prihajati k občinskim sejam. Ako občinski svetovalec sprejme darilo v ta namen, da bi k seji ne prišel, je to podkupljenje v uradnih zadevah, ter je vseeno ali je storil po naročilu ali pa celo nastopil proti koristim darovalca. ' Pametni vrabci. Blizu New Yorka ima ob železnici neki posestnik veliko pitališčo aa perut nino. Kadarkoli pa je nasul perutnini pšenice, priletele so cele jate vrabcev ter pomagale zobati. Da ne bo pital nepovabljenih gostov, začel je posestnik pitati svojo perutnino s koruzo, ki je za vrabca predebelo in pretrdo zrnje. Ko je prišel potem posestnik gledat na pitališče, zapazil je vrabce, ki so nosili koruzo na tir bližnje železnice, da so vlaki zdrobili zrnje. Seveda se ne sme pozabiti, da so to bili — ameriški vrabci. * Kako se postopa na Cu-nardovili parnikih z izšel-niki| o tem se poroča reškemu listu »Voce del Popolo« sledeče: Dosedaj smo smatrali popise v inozemskih listih o Škandaloznih razmerah na Cunardovih parnikih za neverjetne, ker se nam je zdel) nemogoče, da bi parobrodna družba, ki jo podpira ogrska vlada, postopala z ogrskim* izselniki b»roarako. Sedaj smo se prepričali, da je to vendar le res ter lahko potrdimo to tudi s pričami. S 1. m. m. se je uvedel nov vozni red ter odrine 1. in 15. vsakega meseca parnik s Reke proti New-Vorku. Mnogo izselnikov, ki s * prišli po 15 avgustu, je moralo čakati na Reki nad 14 dni. N:so pa jih dali v izsel-niški dom, o katerem govore prospekti, temuč so jih stlačili v kabine parnika, ki jih popelje v Ameriko. Takoj pa so tudi prišli pod »angleško disciplino«. Mornarji, natakarji in kuharji imajo pravico itscluike iz najmanjšega povoda pretepati — v ta namen so oboroženi z železnimi palicami. Deset dni po nastanitvi na paroiku so dobili ukaz, da se morajo preseliti v druge ka bine in svojo prtljago tja zanesti. Nekateri so ugovarjali, ker so svojo reči stlačili in razvrstili za c«lo po tovauje. Za ugovor so bili krvavo t e pe n i. Pri preseljevanju je pomagal neki mlagi mož neki dami nesti kov ček V drugi oddelek. Natakar ga je ustavil in poučil, da to ni dovoljeno, ' h-n-sm ga pa udaril po ustih, da mu jeizbii zob Ic ust in nosa krvaveč je šel mladi mož se pritožit h kapitanu, ki je pritožbo mirno poslušal, potem p* možu obrnil hrbet 2 besedami »aH rigbt!« S oer se je mož pritožil pozneje pri policiji, ■ ta mu ni mogla pomagati, češ. da je parnik »angleška tU« Sploh uslužbenci na parniku tikajo brez izjeme izselntke, najsi bo otroci, mož-e ali lene. V medkrovu je hrana neužitna, a prtljago zmečejo potnikom v pro store, kjer se jim pokvari. Pritožbam se uslužbenci le poamehujejo. Seveda so Angleži še brezobzirneji, ko prispe parnik se široko morje. * Uspehi bi anja na morju. Zdravniki bo se prepričali, da bivanje na morju oidravi mnogokatere bolezni, ki so se doslej trdovratno upirale vsakemu drugemu %drav-Ijenju. Večkrat se boiuiku že po kratKem času, nekaterim pa skoro tren tio obrne 06 bolje, nekateri bolniki pa tudi t«ikoj ozdravijo. Posebno uspešno je morsko podnebje za živčne bolezni in nevralgijo ter za obolelosti srca. Seveda ho pa cb predolgem kopanju ali o predolgem bivanju na hudem vttru bolezen rada ponovi. Niaakor pa ni izključeno, da morsko zdravljenja tudi padavico in takozvanu B&Scđcw:*ga bolezen znatno olajša, čeprav so to bolezni, ki se rade povečajo. Bolj znan ie zane sljivejši pa je uspeh morskega podnebja n, astmo, ki često že z v sto pcm na ladjo popolnoma poneha, pa se seved* prav rada na povratku domov zopet povrne. Dobro vpliva to podnebje tudi na mrzlico, posebno pa na škrcfulozo. Ta vpliv si razkladajo učenjaki tako, da vpliva na živce in na menjavanje snovi zlasti vtč]a množma kisika Telefonska in brzojavna poročila. Reka 16 septembra. Danes ponoči je ^ bil tu precej močan potres Čutiti je bilo dva sunka R,m 16. septembra. Kraljica Helena je včeraj ob 11. uri zvečer na gradu Racconigi povila sina. Novorojenček se krsti na ime Umbarto in dobi naslov princ pijemontski. Danes zjutraj je 101 strel iz topov naznanil, da se je porodil prestolonaslednik. Papež je naročil turin-skemu kardinalu, da krsti novorojenčka. Milan 16. septembra. V O stelluccio je prišlo med orožniki in delavci do konflikta. Žandarji so rabili orožje in ubili več oseb, več druzih pa ranili. Zaradi tega je nastal velikanski štrajk, ki sa utegne razširiti po vsi Lombardiji. V Monzi so že včeraj delavci 30 največjih tovarn ustavili delo. Danes se je začel generalni štrajk v Milanu. Med delavci in vojaštvom je prišlo že do bojev, v katerih je bilo več ljudi ranjenih in nekaj ljudi ubitih. Razburjenost med delavci je velikanska^_ Rusko-japonska vojna, Petrograd 16. septembra. Iz Port Arturja se poroča, da je v trdnjavi dovolj živil še za precej časa. Japonci onemogočajo pokop japonskih iii tvecev in streljajo na rusko sanitete. Port Artur se bo lahko še dolgo držal. Berolin 16. septembra. Pruski polkovnik Gad tke poroča „Taglattu" z bojišča: Evropski listi pročajo o bitki pri Liaojangu neresnico. Ruska armada ni bila premagana. Kuropatkin je umaknitev uzorno vodil. Kur oki je bil v največji nevarnosti, da Rusi njegovo armado uničijo. Samo vsled prenagljenosti ene divizije petega voja je Kuroki utekel tej usodi. Japonci so dosti več izgubili nego priznavajo. V Harbinu je 14.000 ruskih ranjencev, ali Kuropatkinova armada je nepremagana. London 16. septembra Ruska armada je koncentrirana okrog Mu k de na. Vojaški krogi so jako presenečeni, da Japonci niso izkoristili svojega uspeha pri Ljaojangu Neki strokovnjak, (angleški vojaški ataše?), ki je spremljal ruske zadnje straže proti Muk-denu, javlja, da Japonci svoje navidezne zmage niso mogli izkoristiti, ker so v bitki izgubili nad 40.000 mož in bili vsled utrujenosti nesposobni za vsako akcijo. V bolnicah Rdečega križa je 12 00- ranjencev London 16 septembra. ,Standard" javlja, da vlada okrog Ljao-janga popoln mir. Japonci so pokopali 3100 Rusov. Ob sklepu lista Zaradi dogodkov na kolodvoru, pri katerih je bil izzivač Malitsch pretepen, je sodišče danes dalo zapreti šest oseb, med njimi več slovenskih visoko-š o 1 c e v. Gospodarstvo. — Oskrbovalna komisija garnizijske bolnice št. 8 v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški *b r oči v L u *! j * u i, di bo preekrbe-vajij*? hra> e z\ imrnovano bolnico odd»lo za ftss r d 1 ja luvarja do 31. d«*c*-n.br» 1905 eY»Btaslaa ii tri leta, t. j. do 1907. Razprava o tozadevnih ponudbah bo vr5»li dne 7. oktobra 1904 ob 10. uri dapsliss v iicnoTaai boinic; v Ljsbfjan , Za- loAke c^8t* št. 29 Sjr**;*3ma!e se b le pismene ponudDe, in aiot?r nai do n*.Vfdenega r»zpravn*-ga dne 10 ure d poldne, v rniiijski bolnici H 8 v Ljubljani. Natančnost pogoji IQ poaossssJ viorci so v m-v* dem boinc. vaaki dan od 8. do 12 ufr* do*>o'dne na vpogled. — Železniško stavbno ravnateljstvo na Dunaju je naananiio trgovs&i in obrtniški zbornici v L;ublj«n , da je na postaji Gorica delne prege P-.lbrdo Gor:ca-Št. Peter v irradbi nahajajoče g^* Bc-hiiijske ielecmce izvtsittrv rhutalnih igradb po ponudbi oddati. Ponudb^ je najkasneje d> 6 obt>bra t I, 12. urn ODOUSS, vlolitl v vložoi »api* nik c. kr. Želez i ilktga stavbnega ravnateljstva na Djd»ju (k k. E sen-b#thnd.;r«*ktu n in Wien, VI, Gum-Lendorferstrai8e 10) Natančnejše do ločbe za vložitev ponudb, seznam cen itd, so pri ?menovan*nn ravnateljstvu in pri o kr. železniškem Btavborm vodstvu v Gorici na vpogled. Poslano. V nekem nemškem časopisu ao napadli mojo o?ebc, kot da bi ae jaz brigal za novomeško ž.vljenje. So.. . pravijo, leti name. Itiavlmrn s čaatno besedo, da jaz nnem »Novičar« »Slo venoaa. V take reč« vtikati, se mi zdi prenevredno in nečastno. Nečastno pa je tudi ud dopisnika »Grazer Tatr-blatta«, da je zvrnil *um n»m*. Ali ima s tem gotove namene I Idčenai »N o*sičarja«v taboru klerikal nega vodstva in kmalu b« spoznal blebetuljo, zadolženo osebo, dopisnika »S ovenča*. Novo mesto, 15. sept. 1904. Pater Pogačnik, umirovljeni učitelj. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon U^fT Hlabotne^ cervoznv in malo-krvne oteče, bledične, tlcke in otroke, ki slabo izgledajo, okrepča ze?eznato vino lekarnarja Plccolija v L;ubljani na Dunajski oeiti. — 8 Zunanja naročila po povzetju. 14 I__I Slovenoi In Slovenka 1 Ne zabite družbe ev. Cirile lr Metode! I Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dun. borze 15. septembra 1904. Knležbeni p up I rji 4°/0 majeva renta..... 4*2°/0 Brebrna renta . . . . 4°/0 avstr. kronska renta . . 4% „ zlata „ . . 4°/0 ogrska kronska „ . . . 4°/0 „ zlata , . . . 4% posojilo dežele Kranjske . *V«°/o posojilo mesta Spljet . 4>/.0/o » ■ Zadar • **/*•/• bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. 4°/0 „ n „ ž. o. . zst. pisma gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z. 10°/e pr....... zast. pisma Innerst. hr. „ „ ogrske cen. dež. hr....... z. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke ind. banke . 4°/o prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel..... 3°/0 „ juž. žel. kup. 1 ,7* . 4*/,°, # avst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 1854 ..... „ „ „ 1860", . . . . n . . 1864 ..... „ tizske...... „ zem. kred. I. emisije . „ ogr. hip. banke . . „ srbske a frs. 100— . „ turške...... Basllika srečke .... Kreditne „ .... 4V,°/o *V,°/o *v.°/. *V.7o **V/c InomoŠke „ . . . Krakovske „ . . . Ljubljanske „ . . . Avst rud. križa „ . . . Ogr. „ n . . . Rudolfove „ . . . Salcburške n . . . Dunajske kom. „ . . . Delnice. Južne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke Ogrske „ „ . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske inotan.....II 463*50| 464*50 D«n»r I Blago 99251 9945 100 10 100-30 99*30 99-50 119-25 97-15| 118-951 99-50 100 25! 100—I 100-70 99-60 9960 10150 107 — 100-50 100-65 100-20 100 — 100- 75 98*50 99'10 307-50 101- 10 18375 260-— 16150 309 — 297* — 269 — I 133-25 21-— 463.— 78-— 83— 69- — 54--29-25 66*— 75 — 517 — 119-45 97-35 11915 101 — 101*25 100 — 101*70 100- — 99-90 102-50 108-— 101- 50 101*65 101-20 101 — 101- 75 10010 309*50 102- 10 185*75 264 — 16350 319 — 307 — 275 — 134-25 22 — 473*-83-— 87 — 6950 56 -30*25 TISO— 527 — 87-75 88-75 642-50; 643-50 1611*—11621' — 652 25' 653"25 763*— 764- — 249-— 250 — 650 — 658-— Praške žel. indr. dr. 2445'— 2455" Rima-Muranyi......512'50 513 50 Trbovljske prem. družbe . . 326-— 330 — Avstr. orožne tovr. družbe . . ji 483-— 487'— Češke sladkorne družbe . . . | 170*— 171*50 Valute. C. kr. cekin.......I 11*35 1139 20 franki........;[ 1902 1904 20 marke........I 23*48 23*56 Sovereigns....... 23*94| 24 — Marke......... 117-35; 11755 Laški bankovci......L 95*10 95*30 Rublji......... 2*53 2 54 Dolarji.........|| 4*84) 5*— Žitne cene v Budimpešti. Dne 14. septembra 1904. Termin. Pšenica za oktober - april . za 50 kg K 10-42 Rž Koruza Oves oktober 1904 . „ april . . . . „ september . . „ maj ... . „ oktober . . . „ Efektiv. 10 vin. višje. 50 50 50 50 50 50 10-80 7"75 815 7-24 726 6-90 Meteorologično poročilo. Tišina nad morjem 306 2. Srednji zračni tlak 736-0 mm 15. 9. zv. 733 6 16. '7. zj. 733 8 11 0 al. szahod del. jasno 105 ; al. svzh. sk. oblač. 16 3 al. avzhoa oblačno 2 pop 7337 Srednja včerajšnja temperatura: 13'O-, normale: 14 9°. — Padavina v mm 319. Potrti od najgloblje boli javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere, gospe MARIJE POČKAB c. kr. postnega podoradnika soproge ki je danes, dne 16. septembra ob 9. uri dopoldne, previđena s sveto-tajstvi za umirajoče, po kratki mučni bolezni blaženo v Gospodu zaspala. . , Truplo drage pokojnice se bode v nedeljo, dne 18. septembra t. L, ob 4 uri popoldne v deželni bolnici svečano blagoslovilo in potem pa pokopališču pri Sv. Krištofu položilo k zadnjemu počitku. Sv. maSe zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanenja. Priporočamo drago pokojnico v blag spomin. Ljubljana, 16. septembra 1904. Žalujoči ostali. 2691 Lovski pes črno bel, na ime „Hektor" slušajoč, se je dne 14. t. m. zatekel. Najditelj se prosi, da odda psa proti nagradi v Bambergovi tiskarni v Ljubljani. 2671-2 Glavni zastop c. kr. pri*/, avstr. zavarovalne družbe „Dunav" v Kranju sprejme spretnega 2681—1 stenografa ali stenografitijo, zmožnega slovenske stenografije Strojepisci imajo prednost. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj ali s 1. oktobrom. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več iake prilike! 500 komadov za gld. 180. 1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za go Bpode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik* za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mosnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz doublezlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 36 prekrasnimi slikami, 5 Šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in 6e črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredua, velja samo gld. 1 80. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 2677 se denar naprej pošlje Dunajska razpošiljalna tvrdka Ch. Jungvvirth, Krakov št. 105. NB. Za neugajajoče se vrne denar. Gospodična želi poučevati klavir ali pa tudi šolske predmete. Ponudbe pod: „štev. 12", poste restante, Ljubljana. 2684—1 ki zna perfektno slovensko in nemško, s finim vedenjem, se sprejme na deželi. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 2689-1 Dijaki CM tO ca se sprejmejo pri učiteljski rodbini na hrano in stanovanje. Povpraša naj se: Rimska cesta 7, vrata 18. Službe iščoči vsakršnega poklica, ki se hote pečati s prodajanjem nekega lahko raz-pečavajočega predmeta, dobe lahko proti mesečni gotovi plači in visoki proviziji hitro službo. 2622—6 Ponudbe pod „M. G. 1069" na naslov Haasentain <& Vogler, A. G. Miinchen. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Velj^ven od dne 1. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 5. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 2 junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare. Karlove vare. Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3. uri 56 ni popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Pontabelj. Celovec, Franzensfeste, Moiakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastcin, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeno, Curih, Genevo, Pariz, čez Kle n-Reifling v Steyr, Line, Bndjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v«re, Prago. (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.\ Lipsko, na Dunaj čez Amstetren. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo (L ubljana-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROCA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osobni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne (»sobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni voz 1. in II. razreda). Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Lmc, Steyr. Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago (Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. —; Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, lnomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heb*, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubuega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z lnomosta in Solno^rada. — Ob 10. uri -io m ponoči o-obni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in prazn Mb. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Ob 9. uri 2*2 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vUki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po sredujeevropejskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. ■ . .7' Dvorski trg 3. od i. novembra dalje Prešernove ulice 3, ki se hoče posvetiti notarijatn, sprejme se s 1. oktobrom t. 1. v notarsko pisarno v Ljubljani. Ponudbe sprejema upravniStvo „Slov. Naroda". 2662—3 Gospodična izprašana iz francoščine in za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnin-jezikom, želi privatno poučevati. Natančneje: Rimska ces*a 13. Znižane cene! [£**$" Samo 6 dni a„ Haira i Nm-Trt vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki »Francoske prekomorske iroibe". Edina najkraj&a črta čez Bazel Pariz in Havre t Ameriko. Veljavne voasrae Hm«* in brezplačna po-JuMiilItt daje edino 236—18 oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani! Dunajska cesta 6 blizo znane gostilne „pri Figovcu". ptipozočata 2649—4 Bvičaz 8c ?)HLeiac J%u$//anoojo 6ovjato c-afe^o zaznovtotnifi, oSfacič &x cec Ac in čefitice v vsefi vcdfioztifi in c c na/i zamota vfjajoca, soficn o se sprejme na hrano in stanovanje. Več se izve v Križevniških ulicah Št. 3, I. nadstr._2.66 2 Mesečna soba lepo meblovana, v novozidani hiši, se odda v bližini vojašnice 27. pespolka. Ravnikarjeva ulice št. 4, I. nadntr. na desno. 2f>| Proda se ceno „Ljubljanski Zvon" 1881—1903 in 5 letnikov Dunajskega Zvona" skupaj ali posamezno; prodajo posreduje Iv. Bonaca trgovina papirja v Ljubljani. — Priporočljivo za bral; , društva in Čitalnice. 2646 Sprečjz^CLejo se pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni KITO Ponudbe naj se pošiljajo poJ ,,zavarovalni potovalci" na uprav -aištvo „Slov. Naroda". 921 Grenčica 55 Florian" B-211 in liker „Florian" najboljša kapljica za želodec. - Zahtevajte samo pravi - IndraTea najfinejši in najboljši čaj na svetu. Najfinejši zajutrek, izvrstna južina. 2293—11 Najboljše sredstvo proti prehladi. Osobito priporočljiv za pokvarjen želodec. Pospešuje prebavo ter brani želodec bolezni Elobiva se v tl-rojt«*rljali In boljših trgovinah s * p t*-curlja It I ni In tlel lUafe^iitnt bluaront. Naraven le v originalnih zavojih s stalno ceno. Na veliko poSilja Indra Tea Import Compaiiv Trst 3. mm ■k Knjigarna Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg 2 priporoča svojo '© "-Mi vti^h na tukajšnjih in zunanjih očilitfih, zlasti na tukajšnji c. kr. I in U drž gimnaziji, c. kr. državni v i S j i realki in c. kr. moškem in ženskem učitelj Iftn, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih šolskih knjig najnovejših izdaj v sešitkih in v stanovitnih šolskih vezbah po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajo zastonj. — Ljubljanski šolski koledar 2 vin. 2627—5 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital H 1,000*000.— Zamenjava iu ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in 25et->j Podružnica w SPLJET U. Urit ar tir %lo^r Mprrjrma v tekočem računu ah na vlužne knjižice \ ugodnim obrestim. Vložem denar obreetuu dne vloge do dne vzdiga. 39— lt^> Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne.