r* r*ftl prejemu ▼•]]•: Z» oelo leto predDlačan 15 rld*« u pol leU 8 rld., za četrt leta 4 rld., ta en meaee 1 rld. 40 kr. ▼ BiadMUtrselJi yrejeaiaii TelJi: Za celo leto 13 rld., za pol leta 6 rld.» »» eetrt leta ■ tM., u en meaee 1 rM> T Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. "O kr. več na leto. Posamezne števili« veljajo 7 kr. MaieSpine prejema »pravniitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške alioe it. 2,11., 28. Kacnanila (inserati) m iprejemajo in veiji trirtopna petit-vnta: 8 kr., če ae tiska enkrat; 18 kr če te tiska dvakrat; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večletnem tiskanji se cena primerno zmanjša Sekopisi le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitve je v Semeniškili aiioah h. št. 2, I., 17. Ishaja viak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. V Ljubljani, v sredo 30. aprila 1890. letnik: XVIII. Državni zbor. z Duuaja, 29. aprila. Dolenjska železnica Včeraj došli vladni predlog glede dolenjske železnice bil je danes poslancem razdeljen. V prilogi ga pošljem vredništvu, da ga objavi, ker utegne zanimati vse, ki se zanimajo za železnico samo. Že-leznični odsek se snide še ta teden, morda že v četrtek 1. maja, da vzame načrt dotičnega zakona v pretres in da o njem poroča državnemu zboru. Ni dvoma, da odsek in zbornica pritrdita predlogu, ki gotovo tudi v gospodski zbornici ne najde nobenega nasprotovanja. Za poročevalca bil je danes od železničnega odseka izvoljen poslanec Šuklje. Budgetna razprava. (12. dan.) Učno ministerstvo. Iz Nabergojevega govora mi je še dostavljati, da je zahteval od vlade vstanovitev slovenske šole v tržaškem mestu in konečno nasvetoval resolucijo, katera vladi naroča, z ministersko odredbo vravnati ljudsko šolstvo v Trstu, dokler je nemogoče skleniti deželni šolski zakon. Ce vlada to stori, bilo bi potrebno, da napravi za okolico poseben šolski okraj in da na ta način slovensko prebivalstvo reši iz r6k italijanskih mogotcev. Bendel je razpravljal šolske razmere v Pragi in Plznu in se čudil, da naj se šolstvo odtegne državnemu nadzorstvu in vzgoja vravna po naukih jedne vere. Tega levičarji nikdar ne privolijo. Kindermann je izročil neko resolucijo, ki vladi naroča, naj iz zdravstvenih ozirov preiskuje vdeležbo šolskih otrok pri procesijah. Gospodom liberalcem se zdi vsaka verska vaja zdravju škodljiva in nevarna, posvetne slavnosti, izleti itd. pa ne. Tudi v tem oziru velja stara prislovica: »Prijatelj, to je vse kaj druzega!" Kowalski je govoril o pritožbah Rusinov in dokazoval, da jim odrekajo po državnih temeljnih zakonih zagotovljeno jim ravnopravnost. Mirno in zmerno je govoril poročevalec dr. Bobrzynsky, ki je razpravljal načela, kako si desnica misli vravnavo šolstva, pri kateri se je treba ozirati na potrebe posameznih dežel, pa tndi na cerkvene zahteve. Za njim je obveljala potrebščina za šolsko nadzorstvo s 660.300 gld., zaklada pa s 25 gld. Dalje je bilo brez ugovora dovoljeno za znanstveno akademijo 87.000 gld., za umetnostni muzej 2500 gld. (zaklade 10.100 gld.), za obrtni muzej 40.000 gld., za statistično centralno komisijo 85.675 gld. (zaklade 4000 gld,), za geologično napravo 5000 gld. (zaklade 2200 gld.), za meteorologično napravo 30.100 gld. (zaklade 2600 gld.). Danes je govoril A dame k o troških za umetnostne in starinske namene, ki so obveljali v skupnem znesku 205.574 gld., iu sicer za umetnostuo akademijo ua Dunaji 116.200 gld. (zaklade 5180 gld.), za umetnostno šolo v Krakovem 19.910 gld. (zaklade 350 gld.), za slikarsko akademijo v Pragi 5000 gld., za godbo 30.464 gld., za ustanove 34,000 gld. Dohodki iz starinskih namenov znašajo 2200 gld. Bogočastje. Pri bogočastji se je oglasil dr. Kronawetter in po svoji neslani navadi udrihal po katoliški cerkvi in njenih duhovnikih, katerim je očital, da pobirajo štolnino, ki ni nič druzega, kakor simonija. Erona-wetter se vtika v vsako reč, dasi o njej toliko ume, kakor zajec na boben. To kaže zlasti pri verskih in cerkvenih zadevah, katere navadno tako grdo razpravlja, da je v soboto kmetski poslanec P las s prav imel, ko mu je rekel, da se mu njegovi govori zde, kakor da bi se mu v možganih mešalo, če bi obveljali njegovi nazori, imeli bi po Plassovi opazki pravi babilonski stolp. Za njim je govoril poslanec Jahn in priporočal vravnavo plač stolnih kapitularjev, ki dostikrat niso v nobeni primeri s plačami župnikov in bogo-slovskih profesorjev. Tudi je podpiral resolucijo Klu-novo glede pomnožitve bogoslovcev za čas pomanjkanja duhovnikov, katera resolucija je bila zadostno podpirana in izročena budgetnemu odseku, da izrazi o njej svojo sodbo in stavi svoje predloge. Po sklepu razprave govoril je kot glavni govornik levičarjev poslanec Heilsberg, ki je priporočal, naj 80 {komnoži podpora za {lopravljanje cerkve v Ne^bergu, glavni govornik desnice, knez čartoriski, pa je nasprotoval resoluciji budgetnega odseka, naj vlada z ozirom na IV. člen zakona z dne 7. maja 1874, drž. zak. št. 50 izvršujoč do-ločbe §§ 32, 37, 41, 42 in 43 tega zakona zbornici predloži načrte zakonov o vravnanji patronatov, o ustanovitvi in zastopanji farnih občin in o gospodarstvu s cerkvenim premoženjem. Knez Čartoriski je rekel, da država z omenjenim zakonom sega predaleč, da se v cerkvene zadeve nima vtikati in da bode desnica prav zaradi tega glasovala zoper omenjeno resolucijo. Po konečni besedi poročevalca Gnjevoša poslanec Pscheiden zavrača v dejanjskem popravku dr. Kronavvettra, rekši, štolnina ni simonija, in da je duhovniki ne pobirajo samovoljno, ampak po določbah izdanih od cesarja Jožefa II. Zatem je obveljala potrebščina za verske zaklade v znesku 5,878.550 gld. (zaklade 3,197.783 gld.), za gozde in graščine 686.030 gld. (zaklade 4,081.413 gld.), za katoliške ustanove in doneske 161.250 gld. (zaklade 13.460 gld.) Pri ustanovah je dr. Krona-wetter odgovarjal Pscheidenu, da na Dunaju ni tako, kakor v Gradcu, potem je zagovarjal resolucijo, kateri je še enkrat nasprotoval knez čartoriski. Poslanec Suess je ob kratkem poudarjal, da bo morala vlada vse eno predložiti take zakone, če se tudi odkloni resolucija. Pa tudi ta ugover ni nič LISTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) (Dalje.) Kavno nasproti, kakor prostozidarstvo, delajo skupine vojevalnega prostomiselstva očitno; pri teh, namesto skrivati, je delovanje drznosti. Boj ligarjev proti veri je razvidno ostuden, pa ni za hrbtom. Ligarji so izpostavljeni otroci protiklerikalstva; po-vžiti od slepe togote se drve z odkritim obrazom k napadu na cerkev, ne štejoč udarce, ki jih dele, ne teh, ki jih prejmo, brezmejni zarad zaslepljenosti, fanatični zarad brezbožnosti. Sodi naj se antiklerikalna liga po svojih prvih ustavnih členih. Temeljna načela antiklerikalno lige. (Zadniga Francije.) Prvi člen. Antiklerikalna liga, ustav bistveno socijalistišk, razglaša silno potrebo zboljšanja usode delavskih stanov v vseh ozirih. Ona spoznava, da neka mogočna sila, klerikalstvo, je provzročila, da so se zbrale v skupino različne koristi, ki nasprotujejo koristim delavcev, in da je ta sila tako glavna zavora vsakega družbenega napredka. Torej se je protiklerikalna liga ustanovila iz namena, da bi pobijala brez prenehljeja in z vso mogočo delavnostjo praznoverske nazore in njih širitelje. Drugi člen. Protiklerikalna liga ne dopušča nobenega verskega uka, ne bogočastja, ne obreda. Odbija vsako vero v kakoršno-koli božestvo iu preganja vsako zaznamovanje čeznaravnega bitja. Tretji člen. Protiklerikalna liga sprejema med svoje ude vse socijalistiške demokrate brez razločka šol ali sostavov; zadovoljna je, da njeni privrženci delajo za osvobojenje ljudstva. Zato se protiklerikalna liga ne izreka v prid nobene socijalistiške šole, ne sostava. Četrti člen. Morejo biti v protiklerikalni ligi udje prostomiselskih družb in sploh udje vseh zadrug, ki odbijajo vero na Boga stvarnika ali vladarja vesoljstva. Peti člen. Heslo protiklerikalno lige je: Delaj, kakor misliš! Torej terja protiklerikalna liga, da imajo vsi njeni privrženci pogum svojega mnenja; ker nikdo so ne more imenovati pošten mož, če ne spravi v soglasje s svojimi načeli svojega življenja, in zaničevati svoja dejanja, je zaničevati samega sebe. Sesti čle n. Protiklerikalna liga dalje misli, da dobro ne more biti neodvisno od resnice, katero nam daje edino vednost; da napredujoče in vednostno nravo-slovje mora biti popolnoma ločeno od zastarelih verskih ukov, katere pamet zametava; da so ver-stveni nauki nepoštenega bistva, ker spravljajo v dejanje najnevrednejše nagibe, da vodijo človeka: poželjivost in strah; da edinost v nazorih med možem in ženo edino more utrditi družino; da oskrbeti otroku vednost in vero, ki se med seboi pobijate, je v nasprotje postaviti srce :-azumu, napačno storiti razsodnost, vznemirjati vest, uničiti voljo; da je zmaga novodobnih družb zagotovljena pod izrečno pogojo, da branitelji prihodnjosti ne bodo več izdajali braniteljeni preteklosti svojih žen, svojih otrok iu svojih oseb; da več grajanov proglaša te resnice, in ker niso trdni v svojem prepričanji in ga ne store za neprelomljivo pravilo svojega obnašanja, da neprenehoma na laž stavijo s svojimi dejanji svoje besede; da ta slabost ima za nasledek omajanje značajev in otemnenje vesti; da iz popuščaja do popuščaja se pride, da se zgubi ves pojem o pravici, da se spremeni življenje v vedno laž, iu da se pade v sramotno mlačnost, ki je pripravljena za vsakoršen odpad in malopridnost; da delavna zadruga, ki daje vsem zgled, podporo Političen list za slovenski narod. pomagal ia omenjena resolucija je bila z 99 glasovi proti 79 odklonjena. Pri doneskih za protestantske bogočastne namene je govoril dr. Bareuther, pri pravoslavnih baron Stjrcea. Konečno sta obveljala oba zneska, prvi s 114.800 gld.. drugi z 92.300 gld. Vsa potrebščina za bogočastje znaša 6,932.930 gld., zaklada pa 4,094.873 gld. Visoke šole. Pri visokih šolah je prvi govoril nemški šta-jarski poslanec Derschatta, za katerim je vpisanih še veliko drugih govornikov, od katerih pridejo na vsaki strani le trije na vrsto. Ni se torej nadejati, da bi bila ta toČka danes dovršena, ker govorita gotovo tudi še minister in poročevalec. Dr. Smolka in I. maj. Predsednik dr. Smolka čedalje bolj slabi; nevarnosti zdaj sicer zanj ni nobene, ali pri starem človeku, zlasti pri tako krepkih ljudeh, kakor je Smolka, ki ni bil skoraj nikdar bolan, ampak zmerom čvrst iu vesel, se jako težko vračajo moči, če jih začno zapuščati. Kdo ve, ali bode še kdaj predsedoval zbornici ali ne. Preselil se je v zborniško palačo, kjer so dvorano poleg njegove pisarne zanj priredili. Pravijo, da se je dr. Smolka branil dne 1. maja imeti sejo, da morda razgrajajoči delavci ne bi motili zborovanja. Današnji listi pa naznanjajo, da bo imela poslaniška zbornica 1. maja sejo, ki se bode po stari navadi pričela ob 10. uri dopoludne. Tčeraj pričakovanih demonštracij ni bilo, zato prebivalstvo pričakuje, da tudi 1. maja ne bo nič in da mirno preteče delavski praznik. Državna podpora za Kranjsko. Govoril poslanec Klun v državnem zboru dne 25. aprila. Visoka zbornica! Željno so kranjski poslanci pričakovali te predloge, a ravno tako grenko so iz-nenadeni. Vzroke hočem ob kratkem navesti. Med vsemi deželami, katere so lansko leto zadele hude elementarne nezgode in slaba letina, je gotovo v prvi vrsti Kranjsko. Najhuje je zadelo ljubljansko barje, ki je bilo sedemkrat pod vodo, katera je uničila vse poljske pridelke, udrla v stanovanja in prisilila ljudi, da so bežali v zgorenje prostore, in pod strehe; živina je cele dni stala v Toni, krma in živež sta se popolnoma spridila. Pa ne le povodnji, tudi večkratna toča, slana in črv so v nekaterih krajih napravili tem večjo škodo, ker so uničili največ onih pridelkov, ki so glavni živež kmečkega prebivalstva. V vinskih krajih pa, kjer prebivalci žive takorekoč ob vinskem pridelku in so imeli že tri leta glede na kolikost in kakovost jako slabe letine, so letos kaj malo in slabo pridelali. Zaradi strupene rose grozdje ni dozorelo in ljudje niso mogli vina prodati niti po tri ali štiri goldinarje vedro (Cujte!); zato so ga morali na drobno prodajati po 10 kr. liter, mnogo pa se jim ga je spridilo v slabih kletih. Ljudje bi radi porabili sredstva proti strupeni in moč, more edina lahek storiti boj za pametno življenje zoper predsodek, navado in sebičnost. Vsled teh nagibov protiklerikalna liga naklada vsem svojim privržencem dolžnost, da nehajo delati po kakoršnih-koli naukih, katere načelno za-metavajo in da nikoli ne prejmo kacega zakramenta od nobene ločine in nobenega verstva: ne verstve-nega vpeljanja ob rojstvu, ne verstvenega obreda ob ženitvi, ne duhovna ob smrti. Protiklerikalna liga torej sestavlja družbo pro-stomiselskih in socijalistiških moči, ki ima za postavo vednost, za pogoj vzajemnost in za predmet pravico. Sedmi člen. Protiklerikalna liga se peča z brambo mladosti proti praznim veram in njih privržencem. Udje lige so dolžni, z vsemi pomočki, ki so v njih raoči, pomagati, da dobe službo in pouk otroci delavskih družin. Osmi člen. Protiklerikalna liga, ker ne priznava prednosti kacega stanu, priporoča svojim privržencem naj-te.snejše združenje zoper klerikalstvo in zoper vsako politično ali socijalno moč, ki zatera ljudstvo. Tukaj je program čisto vojskujočega se prosto-"»'S^^lst^a- (Dalje oledi.) rosi in trtni uši, toda nimajo denarja ali celo potrebnih sredstev ne, ker n. pr. minolo leto tudi imoTitejSi Ijndje uiso mogli dobiti proti strupeni rosi bakrene galice ali pa so jo morali trikrat pre-plačati po 90 kr. do 1 gld. 20 kr. kilogram. (Bes je!) Ako pa vinorejci ne pridelajo vina, nimajo potrebnega denarja ne za živež ne za davke. Kolikor razmere dopuščajo, pečajo se tudi pri nas ljudje z živino- in svinjerejo. Toda minolo leto tndi od tega niso imeli dohodkov. Da je bila namreč nesreča še večja, obiskale so osepnice ravno one kraje na Dolenjskem, katere so že itak zadele elementarne škode. Ker je bolezen trajala več mesecev, bili so prepovedani somnji, vasi zaprte, tako da ljudje niso mogli prodajati ne živine ne vina, ker kupci niso smeli v okužene kraje. Vsled tega so trpeli tudi poljedelski delavci, obrtniki in rokodelci, ker so morali doma sedeti več mesecev brez dela iu zaslužka, nastala je velika beda, da se je vsakdo bal največje revščine in pomanjkanja na zimo. Predno je prešla jesen, ko so ljudje navadno najbolj preskrbljeni z živežem, dohajala so z vseh strani tako žalostna poročila, da sta se deželni zbor in deželna vlada resno pečala z vprašanjem, kako bi se moglo Lajuspešneje opo-moči pomanjkanju. V ta namen so se naročila povsod o bedi poročila, ki kažejo žalostno podobo. Iz teh poročil deželnemu zboru, katera so tukaj gospodom na razpolaganje, je razvidno, da je v 20 občinah političnega okraja ljubljanske okolice, v 12 občinah okraja kamniškega, v nekaterih vaseh okraja kranjskega, v okrajih postojinskem, logaškem, litijskem, krškem, kočevskem, novomeškem in črnomaljskem tem večje pomanjkanje, ker so celo premožnejši prebivalci v jeseni ub času spravljanja poljskih pridelkov od mnogih vrst imeli manj v zalogi, kakor pomladi za časa setve; število stradajočih znaša 40 do 50.000 oseb. Vsa škoda je cenjena približno: Vsled slane 279.280 gld., vsled toče 285.705 gld., vsled povodnji 320.625 gl., vsled plazov po deževji 7420 gl., vsled požarov 130.327 gld., vsled črva in strupene rose 129.080 gld., torej vkupe nad jeden milijon j škode. Uradno so cenili škodo le v nekaterih okrajih na pol milijona. Naš deželni zbor je hitro dovolil T podporo revežem 20.000 gld., poleg tega so darovali posamezni dobrotniki in občine. Ob jednem se je obrnil na visoko vlado s prošnjo za državno pomoč ter ji predložil vsa potrebna nadrobna poročila, iz katerih se razvidi, da je na Kranjskem v resnici pomanjkanje, gotovo toliko ako ne večje, kakor v Galiciji, na Koroškem in Tirolskem. Upamo, da bode visoka zbornica po reku: „bis dat, qui cito dat" hitro rešila to predlogo, kakor za druge dežele. Morali smo čakati, ker iz nekaterih dežel še niso bila došla poročila. Toda med tem nismo mogli čakati s podporo, morali smo jo nadaljevati ter smo izdali poleg 20.000 gld., katere je dovolil deželni zbor, še 30.000 gld. Mislite si torej naše iznenadenje, ko je vlada določila le 25.000 gld., torej 5000 manj, kar smo že izdali. Kako je torej moglo biti pri srcu onim, ki so dobili nalog izpo-slovati to podporo, ko so videli, da bodo morali ustaviti podpore in ljudi prepustiti lakoti in stradanju. Deželni odbor, ki je prevzel razdelitev potrebnih podpor, postopal je jako varčno, ker je določil za posamezne družine 2 do 8 kg. koruze, in vendar je že doslej porabil nad 50.000 gld. Po tem bi moral deželni odbor ustaviti podpore, ako ostane pri tem znesku 25.000 gld., ki niso v nobeni razmeri s škodo in bedo. In ravno sedaj je pomoč najnujnejša, ker treba je sejati, ljudje pa nimajo semen. Kar so imeli, so porabili, semena morajo kupovati, in deželni odbor je ukrenil kot najboljši način podpore, da ljudem preskrbi potrebnih semen. Nakupil je torej oa svoj račun več vrst semen ter za prevožnjo po železnicah dobil znižane vozne cene, za kar bodeta dežela in prebivalstvo vedno hvaležna. (Res je! na desnici.) Ali naj sedaj nstavimo podpore, ko je še velik del polja neobisejanega in od vseh strani deželnemu odboru dohajajo prošnje za semena? Ali naj bodo poljedelci brez semen in njive neobsejane? Opravičena je torej naša prošnja na visoko vlado, da večjo podporo dovoli za deželo Kranjsko. Gotovo je tudi vladi na tem ležeče, da se ne ustavijo prepotrebne podpore. Velik del polja ostal bi neobsejan, država bi zgubila svoje davke, ljudje živež, in na jesen bi bila nova revščina, morda večja od sedanje, in dežela in država bi morali dovoliti Se večje podpore. Gospftda! Nedavno ste radovoljno dovolili še 700.000 gld. za Galicijo, ker prva podpora ni zadoščala. Prosim Vas, pokažite moji ožji domovini enako naklonjenost in pritrdite resoluciji, ki se glasi: »Visoka c. kr. vlada naj v podporo stradajočim na Kranjskem poleg po postavi ie dovoljene svote po potrebi določi višji znesek." (Pohvala na desnici.) (Konee sledi.) Govor poslanca l§ukljeja v državnem zboru dne 19. aprila 1.1. (Dalje.) Obrnem se sedaj k političnemu delu svojega govora in pričnem s češko-nemško spravo, ki je takorekoč piece de resistance letošnje budgetne debate. Smem poudarjati tudi v imenu svojih slovenskih tovarišev v zbornici, da ne nasprotujemo spravi in srčno želimo mirii med narodoma, ki bivata v lepi češki domovini. (Dobro! Dobro! na desnici.) To moramo storiti na korist avstrijske države (Dobro !), to storimo tudi v narodnostnem oziru. Ponavljam, na korist avstrijske države, in se strinjam z mnogimi predgovorniki. Vsiljuje pa se vprašanje: Kako pa naj obstoji država, kako se razvija, kako upira gibanju in viharjem prihodnjosti, ako se ne zjedinimo o narodnostnem vprašanji ter ne končamo tega prepira? Gospoda predgovornika dr. pl. Plener in dr. Stein-wender sta z vso pravico včeraj opozarjala na socijalno vprašanje. Vsi čutimo, da vre. Zdi se mi, da porodni popadki novega družbenega reda napadajo socijalno telo. Socijalno vprašanje se širi in država ima resno nalogo, da se loti rešitve tega vprašanja. Kako pa bode to mogoče, ako oni možje, ki zastopajo politično moč v državi, le na to mislijo, kar razdružuje, in na to pozabljajo, kar druži? (Dobro!) Kečem pa tudi, da v narodnostnem oziru želim konca narodnostnih nasprotij in prepirov. Ne more se mi ugovarjati, da pošteno ne zastopam stvarij svojega naroda. Narodnostnemu boju se ne umaknem, kjer se mi zdi potrebno; toda nočem ga grand tnčme, in prepričan sem, da uničujemo mnogo moči v narodnostnem boji, katero bi po pošteni spravi mogli porabiti na drugih poljih z mirnim in pozitivnim delom. (Dobro!) Ako se nam posreči, da dosežemo tako spravo, mnogo močnejše bode naše gospodarsko in duševno življenje. Korist bi bila na vseh straneh; toda pogoj je, da se doseže poštena nagodba. Kar se tiče češke sprave, je moja misel, da je potrebna; vendar pa so vzroki, ki utegnejo ovirati njeno izvršitev, njeno trajnost. Nočem kritikovati malo primerne vladne politike na Češkem, osobito nasproti Mlado-čehom. Dovoljujem pa si označiti svoje stališče nasproti besedam g. poslanca za Rovdnico. Poslanec dr. Gregr je skušal dokazati, kako škodljiva bi bila češka sprava koristim njegovega naroda. Pečal se je mnopo v govoru z državnim pravom; odgovor je že dobil, dostaviti hočem le še kratko opomnjo. Znana je beseda Mirabeau-a, ko so zasmehovali Bobespierra, čegar poznejšo veljavo še nihče ni slutil. Rekel je o njem: „Ta mož veruje, kar govori." Naravnost priznam, da sem pazljivo poslušal g. dr. Gregra. Spoštujem njegovo nenavadno govorniško nadarjenost, toda nisem dobil prepričanja, da on tudi veruje to, kar je govoril o državnem pravu. Pri tej priliki je rabil citat, kar se večkrat zgodi v pripravljenih govorih. Ta citat pa ni bil na pravem mestu. V zvezi s češko spravo je rabil pesnikove besede: „V mrzlih srcih zmrzuje zvestoba". Ponavljam te besede, in zato mi bodete odpustili oseben spomin. Prihodnje leto bode četrt stoletja, ko sem kot mlad vojak prvič stopil na češka tla. Videl sem Češko leta 1866 za časa nesrečne vojske in pozneje ob pruskem zasedenji. Spominjam se še dobro onega časa, kar je naravno. Toda našel sem toliko dokazov srčne udanosti in zvestobe cesarju in državi med češkim narodom, da odločno pov^m gosp. dr. Gregru, da v srcu češkega naroda udanost državi in vladarski hiši nikdar ni in nikoli ne bode padla do ledišča. (Živahna pohvala na desnici.) Gospod poslane dr. Gregr se je tudi pritoževal — ne v^m, ali je to zalivala ali očitanje — da (Dalje Y prilogi.) Priloga 98. štev. »Slovenca" dii6 30. aprila 1890. niso povabili Mladočehov k obravnavam. Z mnogih strani se graja napaka, celo staročeški listi so zadnje dni tega mnenja. Dozdeva se mi, da bi bilo to brezvspešno. Mladočeška stranka je preveč bojevita — nemir je njen oživljajoči element —; ne bi dovolila sprave, ker bi sama sebi izpodkopala obstanek. (Poslanec Saldšek: Tako je!) Gosp. dr. Gr^gr trdi, da je češko-nemška sprava za češki narod neizmerna škoda, poguba. Gospoda moja! Dovolite, da izpovem našo misel. Nasprotje med Staro- in Mladočehi je že davno več, kakor le domač prepir. Vsi ga čutimo. Akoravno tako natančno ne poznam čeških razmer, kakor gospodje iz Oeške, vendar vidimo stvari iz daljave mnogo mnogo jasneje in bolj nepristransko, kakor marsikdo, ki živi v tej homatiji in prepiru. Gospoda dr. Gr^gra, ki češko nemško-nemško spravo imenuje pactum leoninum in trdi, da imajo le Nemci dobiček, Cehi pa zgubo, vprašam naravnost, ali je on te misli, da bi bili Nemci pred 12 ali 15 leti podpisali te spravne točke? (Poslanec baron Hackel-berg: Nikoli!) Prepričan sem, da nikoli! Tedaj ste še upali, da obdržite gospodstvo na Češkem; tedaj ne bi dovolili razdelitve nefidejkomisnega veleposestva v posamezne volilne okraje; tedaj ne bi priznali, da to vprašanje ne spada pred državni, temveč pred deželni zbor češki. Danes pa so stvari drugačne, in trdim, da so se Nemci vsled sprave odpovedali gospodstvu na Češkem in da Cehi ne bodo več videli nemške večine v deželnem zboru. In kaj za nas to pomeni, vsi dobro v^mo. Vsaka prememba na našo škodo se je pričela z nemško večino v češkem deželnem zboru. (Res jel na desnici.) Priznam, da ta sprava utegne ovirati razširjevanje češkega življa, toda trdna postojanka v obrambo vsled sprave, zagotovljeno ozemlje je tolika pridobitev, da smemo višje ceniti to pridobitev nego zgube, ki so seveda tndi v tej pogodbi. Pa postavimo se na stališče dr. Gr^gra in pritrdimo mu, da imajo Cehi le zgubo od te sprave. Potem pa vprašam: Kdo pa je temu vzrok? (Prav dobro! na desnici 1).Kdo pa je pripomogel k temu položaju, ki je rodil spravne obravnave in njih posledice? (Prav dobro! na desnici.) Ali je nedolžna ona stranka, ki je rahljala disciplino v češkem narodu ravno v trenotku, ko je nasprotna stranka pokazala vzgled občudovanja vredne izurjenosti ? (Dobro! Dobro! na desnici.) Ali gospodje ne pre-vidijo, da je vera v avtoriteto za vsak narod potreba, in da so napačno postopali, ko so v narodu izpodkopavali vero v veljavo moža v trenotku, ko je ta vera bila zagotovile vspeha? (Pohvala na desnici.) V trenotku, ko je treba skupne narodove moči, ko se nihče ne bi smel odtegniti, so pričeli napadati v socijalnem oziru važno vrsto, dočim je nasprotnik zbiral svoje vrste k napadu. (Prav res! na desnici.) To so naše sodbe, izliv mojega prepričanja. Tudi obliko zagovarjam, ker se strinja z mojo, morda ostro individualnostjo. A kar se tiče stvari, zatrjujem gospodom iz Češke, da se vsa slovenska delegacija državnega zbora v tem oziru strinja z menoj. In gospdda moja, imamo pravico, da nas priznate kot najzvestejše in zanesljivejše za-ireznike češkega naroda. (Pohvala na desnici.) Stopimo korak naprej. Mladočeško gibanje je morda danes na Češkem močnejše. Mogoče je, in jaz upam, da se bodo stvari obrnile in da bodo na Češkem trezneje presojali in pomišljali. Ne verujem, da bi mladočeška opozicija bila nevarna češko-nemški spravi. Toda, gospoda, na nekaj Vas opozarjam. Mir se tudi na Češkem ne bode ohranil, ako bode omejen le na to deželo. (Poslanec dr. Ferjančič: Tako je!) To je nemogoče. Preslabo bi sodil življenja moč v češkem narodu, ko bi mislil, da bodo Cehi malomarno gledali, kako so godi njihovim sorojakom na Moravskem in v Sleziji. Bilo bi nesmiselno, ko bi na eni strani volilni red na Češkem postavili na pravične podlage, na drugi strani pa mirno trpeli čudovitost, da je isti narod v sosedni moravski deželi, kjer ga živi tri četrtine, pod gospodstvom manjšine, ki ima le 25 odstotkov prebivalstva. (Prav dobro! na desnici.) Upam, da tadi usoda malega slovenskega naroda Cehom ne more biti malovažna. Četudi nas je malo, pa imamo žilavo življenje ter zadržujemo velik de! moči naših Nemcev. Ako bi kdaj podlegli, potem se bodo te proste moči obrnile proti Vam in boriti se bodete morali z onimi težavami, ki bi bile posledica našega propada. Mislim, da kot generalni govornik nisem zašel s pota in ne preziram svoje naloge, ako obračam pozornost na naše pokrajine, (čujte! na desnici.) Oglejmo si dežele, kjer Slovenci zdržema prebivajo. Kaj mislite gospodje, kje se v resnici najbolj približujejo narodnosti? Mirno rečem: na Kranjskem, v našem narodnem središči, in sicer zato, ker so nam ravno tu najmanj skratili narodnostne pravice. Stvar se Vam morda zdi čudna, ker ste navajeni preveč na strastne članke svojih listov, toda navel bodem nekaj vzgledov, ki Vam bodo mojo trditev dokazali. Vzemimo edini mešani okraj v deželi, okrajno glavarstvo kočevsko. V tem okraji je slovenska polovica malo večja, in naglašati smem, da je ua obeh straneh živa na- ^ rodna zavest, da obe stranki dobro poznate svoj ^ položaj in nalogo. Pred nedavnimi leti ste se še , burno prepirali obe narodnosti, toda kaj se je zgo- | dilo pri lanskih deželnozborskih volitvah? i Vsi nemški volilni možje na Kočevskem, 31 po | številu, prišli so na volišče ter glasovali za dva strogo slovenska kandidata s slovenskim programom, (čujte! na desnici.) In nekaj dni pozneje je pri volitvi v mestni skupini čisto slovenski trg Bibnica, ki voli z mestom Kočevjem, tudi soglasno volil nemškega kandidata, akoravno je v Ribnici skoraj toliko glasov, kakor v Kočevji. (čujte!) Nobena teh strank se ni pregrešila proti svoji narodnosti, proti svoji narodni zavesti, pač pa ste praktično pokazali, kako se rešujejo v prijateljstvu taka nasprotja. (Dobro! Dobro! na desnici.) Ia če to ne zadošča, opozarjam na naš deželni zbor, kjer imajo Slovenci 25, Nemci 11 glasov; tu shajajo Slovenci z Nemci. Prejšnje čase narodnega pritiska so bili v našem deželnem zboru najhujši narodni prepiri, najsrditejši narodni boji, danes pa — obrnem se na čestite tovariše na levici, ki z menoj sed^ v deželnem zboru — danes se obravnave vrš6 stvarno in mirno. Skupno delamo na korist dežele, da smemo reči: naše razmere so se nepričakovano zboljšale. To je nasledek, ker vsaj deloma priznajo pravice Slovencem. (Dobro! na desnici.) Opomniti moram, da je v Gorici med Italijani in Slovenci že več časa ista razmera. (Konec sledi.) ll Hrvatske. (Izviren dopis.) Ko se je bil začel majati stol ministra-pred-sednika Tisze, mislili so naši opozicijonalni krogi, da pojde s Tiszo tudi naš ban Khuen-Hedevrary na ^odpust". Ugibali so to po tem, ker je ravno za časa ministerske krize naš ban prav pogostoma v Budimpešto zahajal. Celo po opozicijoualnih listih se je bil raznesel glas, da pojde zares Khuen He-dervary in da pride na njegovo mesto poznati ari-stokrat iz našega plemstva. Ali to so bila le ugibanja, kajti kdor pozna Madjare, ta mora drugače soditi. Oni ne menjajo svojega mišljenja nasproti svojim sodržavljanom druge narodnosti, in kot take smatrajo oni tudi nas. četudi je sedanji ban postal po priporočilu Tiszovem glavar Hrvatske, vendar on ni moral pasti ž njim, kajti vladni zistem ogerski je ostal nasproti nam isti, kakoršen je bil dozdaj, in katerega gotovo nobena stranka ogerskega zbora ne bi hotela spremeniti. Le-ta zistem pa zastopa sedanji ban na zadovoljstvo madjarske vlade z vso udrešitostjo ter tako zaslužuje tudi popolno zaupanje na merodavnem mestu. Ban Khuen-Hedervary stoji morda zdaj čvrsteje na banskej stolici nego poprej, kar nam je dokaz izjava sedanjega ministra-pred-sednika grofa Julija Szaparj-a. Pred enim tednom 80 se namreč predstavili hrvatski poslanci v ogerskem zboru novemu ministru-predsedniku. Predsednik kluba L. pl. Vakotinovič je pozdravil ministra-pred-sednika ter mu izjavil, da ga bodo hrvatski poslanci v ogerskem zboru pa tudi vsa ostala narodna stranka vselej zvesto podpirali. In kakor je minister v svojem nastopnem govoru naglašal, da stoji na stališču na-godbenih postav, tako se hoče držati tudi hrvatska stranka kakor dozdaj verno tega stališča, in minister-predsednik naj bode uverjen, da bode narodna stranka, ki nepomično stoji okoli svojega voditelja, ' bana, podpirala vedno tudi njega na temelju teh . nagodbenih postav. Miništer-predsednik je odgovoril na to hrvatskim poslancem, da ne misli izvesti samo besede teh postav, nego tudi duh in smisel njihov, a to je duh bratovske sloge, posebno na polju zajedničkih narodno - gospodarstvenih postav in upravnih mer, ki zahtevajo posebno negovanje. Kako so to vendar lepe besede od obeh strank! Pa kaj pomenijo? Nič drugega, da se bode v bodoče ravno tako vladalo v Hrvatskej, kakor dozdaj in da so Madjari z današnjim bauom in njegovo stranko popolnoma zadovoljni. Z ene in druge strani tekmujejo z besedami, kdor se bode bolj natanko držal izdane nagodbe, kakor da to ne bi bila dolžnost za vsacega že sama od sebe. Ali ker se nagodba v istini ne drži, zato je treba s frazami narodom dokazovati, kako se pozvani faktorji trudijo, da se postave v resnici izpolnjujejo. Ko bi pri nas res tako bilo, kakor je Vukotinovič govoril, potem ne bi bilo potrebno sedanjemu banu po njegovem prihodu v Hrvatsko npotrebljevati vsem poznata drakoničua sredstva, da se opozicija radi neobdrža-vanja nagodbe od strani ogerske vlade popolnoma zatre, kar se mu je tudi deloma posrečilo. Ko bi bile nadalje Vukotmovičeve besede resnične, ne bi se v saboru hrvatskem tolikokrat interpelovalo, kako se Madjari ne drže nagodbe, ker ne smatrajo hrvatskega jezika za edino postavnega v mejah naših kraljevin; tudi ban ne bi bil mogel poslati arhiva hrvatskega v Budimpešto, ko bi se držal postavne nagodbe. Se huje pa se bije resnici v obraz, ako mi-nister-predsednik spominja narodne gospodarske zadeve v naših kraljevinah Ravno tukaj se je najboljše pokazalo, kako slabo se je ravnalo dozdaj s Hrvatsko in kako se bode še v bodoče. Vpraša se prav lahko: Kje so regulovane naše reke? Kje izsušene ogromne močvare? Kako so zidane naše železnice in s katerimi sredstvi so zidane? Kakšne so železnične tarife pri nas, da z Ogerskega ceneje voziš robo na Reko, nego od nas? Takih in še drugih vprašanj bi se moglo postaviti nasproti oni izjavi, kako se vse drži nagodbe. Kadarkoli Hrvatski kaj treba, ni za-njo v budgetu pokritja, a če se kaj investuje na bivšem zemljišču vojaške krajine, to se upotrebljava denar iz investicijonalnega zaklada, ki se potem vknjiži kot državno dobro. V avtonomnem področju pa se čedalje bolj opaža vpliv ogerski. Kadarkoli se nove postave izdelujejo, morajo se z ogerskimi čim bolje izenačiti, četudi so vsled tega veči troški za avtonomni budget, kakor se je to dogodilo pri politični organizaciji. A dohodki naši so se kar čez noč zmanjšali za 1%, mesto 45®/,, dobivamo zdaj le 44''/o od dohodkov, pa vse to le zato, da se nagodba v duhu in ne samo po besedah izpolnjuje! Isto je z najnovejšo postavo ob odkupnini točarine, ki bode pri nas ogromne svote zahtevala in mnogim občinam vzela polovico sedanjega dohodka. Odkupnina spada med avtonomne posle Hrvatske po nagodbi, pa si je vendar v tem prilastila moč zakonodavstva Ogerska tudi za Hrvatsko. Ko je treba pa kakšno domoljubno podjetje začeti, tukaj mora pa le narod sam doprinašati brez vsake državne podpore, tako za akademijo, vseučilišče, gledališče itd. Pa da se nagodba neiz-polnjuje v pravem duhu — madjarskem. In to vršenje potem odobravajo vladni Hrvati javno v zboru ter se še hvalijo, kako so se trudili, da se je dozdaj izpolnovala želja in volja madjarska, in da so pripravni to tudi v bodoče vršiti. Cuduo ali resnično, pa tudi žalostno za — Slovana. Politični pregled. v Ljubljani, 30. aprila. Notrani« detel«. Antisemitaki izgredi. Iz Galicije se poroča, da so pri zadnjih izredih v Kolomeji napadali židove. Znano je, da ravno v Galiciji židje najbolj gospodarijo. Listi navadno molč^ o tem, le posamezni glasovi pričajo, da je v Galiciji Žid gospodar. Tako so Židje minolo leto okoriščevali se z bedo prebivalstva ter pod nič kupovali živino od stradajočih kmetov. Časnikarski židje sicer trdijo, da je ljudstvo razgrajalo proti graščakom v prvi vrsti. A li graščaki so tudi večinoma židje. VojaSka pomoi za vzdriavanje javnega reda. Po določbah službovnega pravilnika • odločuje političen uradnik o vojaški pomoči, dokler vojaki niso naravnost napadeni. Vojaški list „Reichs-wehr" to graja ter navaja, da so pri zadnjih izgredih na Moravskem posamezni uradniki vojake tje in sem vodili ter prepeljavali v kraje, kjer niso bili potrebni. Ta list misli, da bi vojaški poveljniki morali imeti več samostojnosti in politični uradniki ' naj bi bili le prideljeni vojaškim četam. Taanje držare. Rim. Kakor sa poroča listom, vržil se bode ! du^ 3. maja t. 1. v vatikauu sprejem nemškib ro- ' marjev. Sr. oče uamerava ob tej priliki podati važna , pojasnila o delavskem vprašanji v Nemčiji in o ' političnem gibanji na Bavarskem. ; Francija. Kakor poroča „Memorial Diplo-matique", pi.sal je kralj dahomejski Carnotu, pred- ' sedniku francoske republike. V pismu se kralj da- ' homejski pritožuje, ker so ga napale francoske čete } brez vsake vojne napovedi. Res je odpeljal ljudi iz Vyddau-8, toda le zavoljo tega, ker so se mešali v politiko, dasiravno niso bili vojaki. Prizadejal jim ne bode nič hudega, toda le pridržal jih bode za ' poroke, dokler ne mine vojska. — Dne 27. t. m. ' vrnil se je Carnot s svojega potovanja v Pariz. — ] Dn6 26. t. m. je bila obravnava v ministerskem svetu 0 položaji Dahomej-ja. Vojni minister je poročal, , da je Kotonu preskrbljen z živežem. Iz Senegala so šle pomožne čete v Porto-Novo. Križar ,Roland" ' bo odpeljal v Porto Novo stotnijo strelcev iz Senegala, kateri bodo nadomeščeni z enakim številom mornarjev. Vrhu tega odposlali bodo še sto mornarje.', ki bodo tam pomagali raztovoriti ladijo. Oetam so zapretili, da naj se drže vkupe v trdnjavicah in se ne spuščajo v brezpotrebne boje. — Vsi republikanski listi izražajo svojo zadovoljnost, ker so pri občinskih volitvah propali boulangisti. Časniki zadnjih pa upajo rešitve pri ožjih volitvah. Monarhistiški listi trdijo, da so te volitve z nova ukrepile konservativno stranko. — Kakor se poroča j iz Pariza, ne bode prvega majnika v francoskem glavnem mestu tacih nemirov, kakor se je sprva i mislilo; kajti marksistje in anarhistje. kateri so se j najbolj poganjali za novi delavski praznik, so po-stali dva jako sovražna si tabora. Anarhistje in boulangistje hočejo provzročiti pravi pravcati upor in oblegati več javnih poslopij, marksistje hočejo pa samo prvi majnik mirno praznovati. Najbolje je pa to, da ni nobena stranka preštevilna. Posebno razburjeni duhovi so med anarhisti, a vlada bo storila potreben korak, da bo zatrla nemir takoj v početku. Konjikov, žandarmov na konjih bo dosti po vsem mesta. Pešci bodo pa v vojašnicah pripravljeni na prvi migljej. Sicer pa, kakor rečeno, ni pričakovati velikih nerednostij, ker so se razburjeni duhovi mej delavci precej pomirili. Belgija. Afriški potovalec Stanlej predaval je preteklo sredo v Bruselji o strašnem lovu na suž-njike in o tamošnji kupčiji z ljudmi. Rekel je, da si hoče odslej še bolj prizadevati, da bi se odpravilo robstvo v Afriki; kajti s svojimi lastnimi očmi je videl sužnjikov nemilo usodo, njih jok in vzdih bil mu je na njegova lastna ušesa. Slonova kost naj bi se pridobivala dragim potom; kajti sedaj stane vsak slonov zob dve človeški žrtvi. Države na obrežji naj prepovedo izvažanje na tako neusmiljen način pridobljene slonove kosti. Uvažanje orožja bi se lahko omejilo. Posebne vrednosti je delo majorja "VViss-manna, ki je ponudil Arabcem priložnost, da se preživi z delom in ne več z ropanjem. Ko bode v Kongo-državi odpravljeno robstvo, svetila se bode ta država, kakor zvezda, katera blesti v njenem grbu. Pred vsem poganja se kardinal Lavigerie, da bi odpravil nečloveško robstvo nesrečnih Afričanov. NemHja. Poroča se iz Berolina: „Iz raznih okolnostij zagotavlja se lahko, da bode minil prvi majnik v Berolinu in v drazih velikih obrtnih mestih v Nemčiji brez kaljenja javnega miru in reda ter da bodo delavci le semtertja ustavili delo. Pred vsem, kakor se kaže, dobro vpliva strogo postopanje delodajalcev na razburjene delavniške kroge. V mnogih velikih nemških mestih so prepovedala po-litiška oblastva delavske shode prvega majnika. V Berolinu pa niso še dotična oblastva prepovedala delavskih shodov, ker je v tem mestu mnogo delavcev, kateri so proti praznovanju novega delavskega praznika. — Kakor se poroča v „Newyork Heraldu", izrazil se je baje knez Bismarck, da je razglas praznovanja prvega majnika čisto kaj nenevarnega. — Temu nasproti se lahko trdi, da štrajki niso vesela in nadepolna prikazen v človeški družbi, marveč bolezen, nevarna, pogubna bolezen, ki se je razširila, kakor koga, čez vso Evropo. Anglija, Te dni so imeli v Londonu državljanski uradniki pod predsedništvom generala Wol-selejja letni shod. Predsednik je zatrjeval mej drugim : ,Misel, da bi bila Anglija primorana vdati se, če bi bilo zmagano njeno brodovje, je smešna. Dežela je preskrbljena zmerom z živežem za osem mesecev. Vrhu tega je nemogoče tako zapreti s četami ' angleška pristanišča, da bi se ne mogel dovažati živež. I Egipt, Egipt hoče baje nazaj dobiti Nubijo | in Sudan. Kakor se poroča listom, poslala bode | omenjena država svoje čete proti Dongoli v mesecu j novembru ali decembru že letošnje leto. Vojni troški so proračunjeni na 240.000 funtov. Polovico troškov imel bode Egipt, polovico pa Anglija. Mčni se, da ' ne bode egipčanska armada imela nikakih ovir. Ka- j ^ kor je namreč znano, ima Kartum slabega vladarja, j kateri nima že več potrebne veljave, da bi zbral armado in se branil. Nekaj tisoč nesrečnih bojev- ' nikov, kateri so pali z Abdul-Alajem pri Toskiji, ' bili so glavni steber sodanskih vstašev. Dežela, v ' kateri ni več trgovine in izvažanja, podlegla bode zlahka prvemu, ki jo bode nasedel. Denarne zadeve ' egipčanske države so baje tudi v tako dobrem stanji, da ue bodo ovirale vojne in zmage. Izvirni dopisi. z Gorenjskega, meseca aprila. Od vasi Mojstrane onostran potoka Bistrice razprostira se skoraj uro daleč v gorenjo R&dolno neizmerna zaloga rujave krede. Dolgo, dolgo se za ta podzemeljski zaklad ui nihče zmenil, le sem in tje prišel je kak človek ter izsekal iz zemlje kos te robe, če je potreboval kaj za domačo rabo. Toda vlansko spomlad prišel je neki inžener iz Mudlinga, z imenom Amann preiskavat ta podzemeljski materijal in dobil je tudi od občine Dovje, kamor spada vas Mojstrana in zemlja okolu te vasi, dovoljenje za to. Ob enem kupi tudi od kranjske obrtnijske družbe že dolgo zapuščeno fužino v Mojstrani, a ker mu je še manjkalo prostora za svoje namene, pogajal se je z občino, naj bi mu ona prepustila nekoliko oralov zemlje. Dolgo se niste mogli obe stranki pogoditi in občina tudi ni imela začetkom pravega veselja prodajati tujcu svoje zemlje za napravo tovarne za cement, kakor se je mislilo, da bode g. podjetnik izdelaval iz krede. Neki dan v avgustu pretečenega leta pride kar na nagloma g. Amann k županu na Dovjem in ž njim vred kot posredovalci gg. Mallner, Bamberg in Galle s ponudbo, naj bi se pogodba sklenila. Hitro skličejo občinske odbornike skupaj. Tu se je pokazalo, kaj znajo nemški gospodje, pokazala tudi nemška poštenost, ki se tako hvalisa pri nas v Avstriji. Glavna reč je bila pač g. podjetniku in našim ^Tajč-krajnerjem" spraviti občinski odbor na limanice. Pogodili so se za 800 gld. za tri orale zemlje kot odškodnino občini, kamor bi postavil g. podjetnik svojo tovarno. Kakim namenom bode služila ta tovarna, ali se bode izdeloval cement ali kaj druzega, tega seveda v pogodbi ni omenjenega. A gospod podjetnik je hotel kupiti tudi zemljo, kjer bi kopal materijal za svoje izdelke. V to svrho pogodil se je, da mu prepusti občina oral po 350 gld. Občinski odborniki govorili in menili so se le o srenjski zemlji, ki se razteza zgoraj nad Mojstrano od desnega brega potoka Bistrice do zgorenje Radolne, ki krije v sebi neizmerno množino krede, ne pa tudi o občinskem svetu kje drugje ali celo o vsem občinskem svetu; a materijal bila jim je le sama kreda, ue pa kaka druga rudnina ali snov, izvzemši kamenje ali pesek, če bi ga potreboval g. podjetnik za zidanje. Toda govorilo in obravnavalo se je tako, pisalo pa drugače. V pogodbi, ki se je potem sklenila, ni določen niti prostor, kjer bi dobival gosp. podjetnik materijal za svoje izdelovanje, niti kakovost materijala samega. Po tej pogodbi ima torej podjetnik pravico kopati kjer hoče. kar hoče in kolikor hoče. Ko bi tedaj on naletel tudi na kako drugo rudnino kakor kredo, recimo, železo ali svinec, ne mogla bi mu občina ravno kaj, le da bi plačal določeno svoto denarja za oral. A še toliko bi mu ne bilo treba žrtovati; lahko brska in rije pod zemljo, ne da bi moral kupiti od občine cel oral, ampak prav majhen prostor zadostuje enako njegovim namenom. Po tej pogodbi tedaj tudi občina Dovje ni vež gospedar svojega še nerazdeljenega sveta, do davkov ima seveda še pravico in jih mora še nadalje od njega plačevati, toda deliti kedaj svojo skupno zemljo ne sme in tudi prodati ne sme nič proč, ker prav lahko bi se podjetnik skliceval na pogodbo in oporekal, češ, da bi mu na ta način lahko zmanjkalo materijala. Kako da se je s to pogodbo občina Dovje dala opehariti, razvidi se že iz tega, da se je g. Amann lastil že tudi gipsa ali mavca, češ, da v njegovi z občino Dovje sklenjeni pogodbi ni mavec nikakor izvzet; torej pripada njemu. Tako trdi ta gospod v nekem pismu na občinski odbor ter preti eel6 s tožbo, ako bi občina predrznila se odrekovati mu pravice do mavca. Slednjič sa je vendar dal g. Amann pregovoriti ter se je odrekel pravice do mavca in ga prepustil občini, kar se j« v pogodbi še posebej opomnilo. Toda s tem še občini ni dovolj pomagano. Pogodba je, kakor rečeno, še zmiraj nejasna in bode imela za občino Dovje pogubne nasledke. Tadi ja dal g. Amann po dovoljenju občinskega odbora pot, ki je bilu jako složno in gladko izpeljana skozi sedaj njemu pripadajočo posost, predstaviti in preložiti, a tako nerodno in nepraktično, da je nova pot ne le pre strma in preozka, temveč tndi nerarna, posebno po zimi zaradi plazu, ki bi utegnil pridrčati doli s pečine Oračiše. Poleti pa se bode ta pot z ravno nad-njo nakopičenim peskom tako posipala, da ne bode mogoče dalj« priti, ako se ne bode sproti >l«eti po grdem vremenu pesek odstranjeval, pri čemur bode imela obi^ina mnogo tropov. (Konec sledi.) Iz Florencije, 24. aprila. Ko smo se vozili proti Napolju, smijala se je nam narava v pomladanskem krilu. Proti Rimu nam je vendar po nekoliko izginjalo bujno cvetje, le okolica Rima ja zopet vele-krasna. Naj pa reče kdo, kar hoče, istina je: okolica Florencije je najlepša, kar sem jih dozdaj videl v Italiji. Ne zamdn se imenuje florentia (cvetoča)^ ker vsa skoro plava v cvetji. Hiše niso prezale, dru-godi — seveda po večjih mestih — so lepše; a nebeški umetnik jih je še z divno aaravno krasoto ozaljšal. Jednako cvete tukaj umetnost; lepo dovršene, — a žal, rekel bi, — aekatere preveč naravna slike in kipi nam stopijo pred oči. Veselilo m« je» videti tu veliko ljudij v cerkvah. Zares so zale iu preimenitne cerkev sv. Križa, sv. Lavrencija, sv.. Marka in stolna cerkev. Dve ste od zanaj pasehaa lepi; najbolj stolna cerkev, iz samega matmeljna lepo zložena, — a znotraj je prazna in silno temna. Prezanimiva je cerkev 9v. Križa; tu vidimo spomenike mnogih najslavnejših oseb. Vendar ločiti se moramo tudi od tega raja divne Italije. — Ozrimo se še jedenkrat nazaj na prelepo okolico in zahvalimo Boga, ki je tak kras podaril stvarem in naravi, ki je vendar poi Adamu prekleta. Koliko lepši je še le Stvarnik vse lepote I Iz Bolonje, 24. aprila. Z nekaterimi romarji pridemo 23. v Belonjo. Malo nas je že, ker se vsem domov mudi. Danes, 24., smo pregledali najimenitnejše cerkve bolonjske. Največja tu je cerkev sv. Petronija; rekel nam je spremljevalec, da ima pro^ štora za 30.000 ljudij; res je obširna in precej lepa. A lepša, da, najlepša je cerkev sv. Dominika, ia daleko najkrasnejša je kapela sv. Dominika, kjer njegovo sv. telo pričakuje vstajenja. Sicer se nam je dejalo, da tista kapela je najlepša v Evropi,, a jaz m^nim, da je jednako lepa sikstinska kapela t Sancta Maria Maggiore. Velika, a ne silno lepa je stolna cerkev, lekako gotična cerkev, če se ne motim, sv. Pavla; bila ia zidana t skaženem gotičnem slogu, a sedaj sa pa> pravlja. Najbolj, se v^, nas je zanimalo videti neatroh-nelo telo sr. Katarine Bolonjske. Vidali smo jo ter se dotaknili z svojimi rokami sicer od starosti za-črnelega, a čudežno ohranjenega telesa. Rekel ja nekdo: ,Tu-sem naj pridejo tisti, ki ne verujejo na vstajenje duš, na čudeže, in bodo še več vidjeli." Njeni dve prijateljici, — dve blaženi sestri, — ata tadi poleg nje kot sv. ostanki hranjeni, toda stroh-neni. Naposled sem bil na najvišjem stolpu italijanskem v Bolonji, ima 463 stopnjic; le vatikanska cerkev ima še 14 čevljev več visočine; gledal sem Benetke, morje, Raveno, Feraro. Hiše in druga poslopja so manj lepa, kot v Florenciji; a mesto ima čez 100.000 prebivalcev. Iz Gola, dne 25. aprila. (Čast, koiuur čaatl) Dandanes ža tvrdka in tovarna vsacega olurta razpošilja po svetu ne »amo svojih cenikov, ampak tEdi svoje agente, po katerih svoje izdelke priporoča. Toda tistim, kateri po takem |>otu ki^ naroiujejo, treba je previdnim biti, kajti nahaja se med mnogimi p«-štenimi tudi veliko sleparskih tvrdk io agentov, kar teri, ako le mogoče, svoje naročnike ukaiiijo.. Treba se ja pri tem držati raka: .Omnia probate, (juad bonum, tenete." Pretečeni postni čas prid« k meni tudi neki tak agent, in sicer Alojzij Fakia. Imaao»-vani je mnogim duhovaikom po ns£i dežaU sn&a, posebno tistim, katerim je strelovode na stolpib pci-ravnoval. Tudi takaj je tako delo z naj^ve^o lahkoto in spretnostjo izvršil (bodi nioBogredč aa taka dala cerkvenim predstojništvom gorko priporočen). Sprar jema pa tudi naročila za cerkveso oro(^a m pesodo za goap. Ivana Kregar ja, kateri je pr«d ne ravao davnim časom izdelovalnico tega obrta v I^jublj/)« otvoril in se v .Slovenčevih" inseratih za taka. dala priporoča. Videl je, v kako slabem stanu ja orodja tukajšnje cerkve in me začne nagovarjiati, naj. j« d4m prenoviti, oziroma posrebriti ali pozlatiti. Prav dobro bi bik> to, mu rečem, toda kako badam jac take velika troike vzmogel pci veliki ravščioi naie cerkve. Daje mi pogum, naj le d&m, troški nikakor ne bodo tako visoki, da bi jih cerkev vkljub revščini ne mogla poravnati. Ud4m se. Pošljem gasfb. Kregarju šestnajst svečnikov, štiri svetilnice, dva križa itd.; naročim tudi nekaj novega. Morem reči, da skero vse cerkveno orodje mi je pccnavil trkjno, in poleg tega pa za jako nizko ceno. Ko sem dobil orodje prenovljeno, sem mu pisal, da pn njem se najlepše uresničuje pregovor: „ Delo mojstra hvali*. Zatorej tega sicer še mladega, pa izvrstnega umetiika vsem svojim sobratom po škofiji z naj> boljšo vestjo in najtopleje priporočam. Kdor mu bode kaj dal popravljati, ali pa pri njem kaj novega naročil, gotovo se ne bode kesal. A. Len asi, karat. Iz Zagreba, 26. aprila. Pri nas imamo tudi svoje planinsko društvo, ki pa ni odvisno od nem* škega .Alpenvereina", nego deluje samostalno. Te dni je imelo to društvo svojo letno skupščino, iz katere se je razvidelo, da ono lepo napreduje in da je posebno v preteklem letu storilo jako mnogo za poznavanje naših lepih planin. Že sam položaj mesta Zagreba, pod obronkom visoke gore Slemena (1036 m) je tak, da vabi prebivalce svoje v goro. Da se more pa lahko vsakdo podati tudi na vrh te lepe gore, poskrbelo je planinsko društvo za dobra pota, iti so bila dolgo zanemarjena, zdaj pa so večjidel vsa po-pravljena in s kažipoti preskrbljena, tako, da ni mogoče zgrešiti pravega pota na vrh gore. Lansko leto je pa postavilo društvo na vrhn te gore veliko železno piramido, s katere je najlepši razgled na vse strani, tudi tje gori v štajarske in kranjske planine. Z veliko svečanostjo so izročili lani to piramido občinstvu, da jo more rabiti pri svojih izletih. Za samo piramido so dali nekaj čez 3000 gld.; v to svrho so upotrebili dohodke članov in pa dar deželne vlade ter mesta Zagreba. Društvo bi rado sezidalo tudi gostilno namesto sedanje pretesne, ali dozdaj mu primanjkuje sredstev. Tako bode sčasoma vsa okolica zagrebška zares jedna najlepših, in prebivalci že zdaj velikega mesta Zagreba (40.000 prebivalcev) morajo uvideti, da je vredno, podpirati to društvo, ki je probudilo v meščanstva ljubezen tudi do veličanstvene prirode, v katerej se more prebivalstvo vsaj za nekaj časa oddahniti ter odtegniti iz vsakdanjega t. žavnega življenja. Pa ne samo za okolifo zagrebško, nego tudi za druge gorske kraje želi društvo po mogočosti skrbeti, da se bolj spoznajo. Kako lepe so žumberške gore, pa vendar dozdaj tako slabo obiskovane. Kako krasen je razgled z Visoke gore (1170 m) po Hrvatskem in Slovenskem! Kaj pa še le Velika in Mala Kapela s Klekom (1180 »O ter Plešivica, pod katero leži trinajst plitvičkih jezer, ki se jedno v drugo izliva ter konečno nastane iz njih reka Korana. Tako lepih, romantičnih krajev, kakor je ta, je le malo v planinah, pa je v novejšem času precej poznat, ker je lepo opisan in fotografiran. Planinsko društvo hoče letos ta kraj tudi v znanstvenem pogledu preiskati in sčasoma gledati, da bode tudi ta kraj bolj obiskovan, nego je bil do zdaj. Planinsko društvo je tedaj za poznavanje naše Hrvatske v zemljepisnem pogledu posebno važno ter mu želimo lep razvitek in tudi vspeh. Dnevne novice. (Mestne volitve ljubljanske.) Pod tem naslovom smo prejeli naslednje vrstice: „Iz nadalj-nih naših poizvedavanj posnamemo, da smo gosp. Viktorja Bohrmann-u v št. 93 in 94 delali krivico, ker se njegovemu postopanju ne more očitati ničnekorekt-nega." Tem besedam je pisec dostavil, da se bode naš vrednik moral zagovarjati pred sodiščem, ako gosp. V. Bohrmann ne bode dobil tem potom zadoščenja. Gospode vredniKe in sotrudnike „81oven-skega Naroda" pozivljemo, naj nam dokažejo iz dotičnih številk našega lista, ali smo kje g. V. Rohr-mann-u predbacivali „sleparska dejanja"? Mi poznamo mnogo let g. V. Rohrmann a kot požrtvovalnega rodoljuba in poštenjaka v vsakem oziru, kateri je — mimogrede rečeno — jeden onih mnogih tukajšnjih odličnih meščanov, ki ne odobravajo vedno nedostojne pisave radikalno-konfuznega „moni-teur"-ja v Gospodskih ulicah. Dokaz temu, da ga vsled tpga naši radikalci minolo leto več niso volili v upravni odbor „Narodne Tiskarne", česar pa g. Viktor Rohrmann gotovo ne obžaluje. Naš ljubljanski dopisnik je trdil v 92. številki, da se je g. Viktor Rohrmann dotičnima volilkama predstavil kot agitator ^klerikalne" stranke, rekši, da dela za gg. Pollaka in Kalana. Ker smo se prepričali, da gosp. V. Rohrmann ni bil pri dotičnih dveh volilkah in da ni govoril predbacivanih mu besed, preklicali j smo takoj v 94. številki trditev našega dopisnika in j tako zadostili časti g. V. Rohrmanna, kolikor mu je naš dopisnik storil kriviee. Naš dopisnik pa ni trdil, da je g. V. Rohrmann popravil glasovnici ter spremenjeni iiročil g. dr. vitezu Bleiwei8-Trste-niškemu, torej glede te točke nismo nič nekorektnega očitali g. V. Rohrmann-u in nimamo ničesa preklicati. Popolnoma neosnovana in hudobna pa je »Narodova" opazka na naš dostavek v 94. številki, ker mi nismo trdili, da je g. V. Rohrmann tadi volil kot pooblaščenec v L razredu. Mi smo le vprašali, kdo in katere kandidate je volil s pooblastili? Ako nam gospdda dokaže, da ste dotični volilki po pooblaščencih v resnici tako volili, kakor ste zahtevali, potem je vsa ta polemika končana. Naposled pa še vprašamo gospode v Gospodskih ulicah, kako nam rešijo to-le zastavico: V 84. številki z dne 14. aprila je „Slov. Narod" trdil, da je g. V. Rohrmann že sedem let volilec v L razredu, v 95. številki z dne 26. aprila pa piše, da ravno ta domoljub ni volilec L razreda. „Erkliiret mir, Graf Oerindar ..." (Prvi maj.) Dijaki vseb tukajšnjih srednjih šol morajo vsled učiteljskih sklepov danes in jutri zvečer po sedmi uri ostati doma. Kdor bi se pregrešil zoper to prepoved, bode izključen. Opozarjamo sploh p. D. občinstvo, naj bi jutri ne puščali otrok in učencev na ulice iz radovednosti. Sicer se ni bati med našimi delavci nobenih izgredov in so vse govorice v tem oziru neosnovane. Vse nepotrebne skrbi medprebivalstvom provzročuje le nekaj kričačev, katerim je postopanje zabava. (Delavci tukajšnje predilnice) bodo imeli prihodnjo nedeljo, dne 4. maja, na Rožniku ob V»9. uri zjutraj slovesno sv. mašo s pridigo. K božji službi so povabljeni tudi drugi. (Mnzikalno-deklamatorlčni koncert,) katerega so dne 28. t. m. priredili gojenci kn. šk. Alojzije-višča v Ljubljani, počastili so navzlic slabemu vremenu s s trojim prihodom najodličnejši gospodje duhovskega in svetnega stanu, med temi prevzvišeni gospod knezoškof, deželni predsednik baron Winkler z visokorodno gospo soprogo itd. Muzi-kalui del je vodil g. prof. A. Foerster, tri točke je spremljal oddelek godbe domačega pešpolka št. 17. Vse točke so alojzniki točno in gladko iz-I vrševali, kar priča o marljivem vežbanji in spretnem vodstvu. Osobito so se odlikovali gg. deklamatorji. Poslušalci so izražali svojo pohvalo z glasnim odobravanjem. Zavod sme biti zadovoljen z vspehom tega slavnostnega večera. (Iz Zagorja) se poroča, da so odposlanci delavcev prosili vodstvo, naj bi jim dovolilo jutri prost dan, kar je vodstvo storilo. Tudi v nedeljo čez dan ne pojdejo delavci na delo. Delavski zastopniki so obljubili, da bodo delavci mirni. (Imenovanje.) Dr. Fran S vid a, profesor na realki v Trstu, je imenovan ravnateljem na državui gimnaziji v Pulju. (Hnda kazen za popotovanje v Ameriko.) Z Gorenjskega nam piše prijatelj našemu listu: A. Murnik iz Gorice, župnije mošenjske, je bil 1878 potrjen k vojakom. L. 1882. je prišel od vojakov ter premišljal, kaj bi počel. V Ameriki je imel že tri brate, katerim se dobro godi. Kaj ko bi šel za njimi, saj vojaško dolžnost sem dopolnil. To sklene Andrej in tudi stori še isto leto. V Ameriki pa mu je jelo hoditi po glavi, da ni še popolnoma doslužil vojakov. Ni imel miru, da se je 1. 1889. vrnil iz Amerike z namenom, da se oglasi pri dostojnem oblastva. Ko v Ljubljani stopi iz železničnega voza, gre naravnost proti vojašnici. Med potjo pa stopi v neko krčmo na šentpeterskem predmestji, da se po< živi po dolgi vožnji, gostilničarja pa prosi, da mu shrani prtljago, ker ne ve, ali se takoj vrne. Gostilničar ga iz radovednosti vpraša, kam gre. Andrej Murnik mu vse odkritosrčno pove. V sobi pa je bil neki vohun, ki je slišal ta razgovor. Hitro skoči pu tovariša, in ko Murnik stopi na ulice, zgrabita ga ter izročita vojaškemu oblastvu, Češ, da dobita nekaj srebrnjakov. Mati Murnikova zv^, da je njen sin zaprt v Ljubljani. Gr^ ga obiskat iu položi dotič-nemu oblastvu 24 gld. za slučaj, ko bi se ta svota izplačala vohunoma. A. Murnik je bil obsojen, da mora 4 mesece premišljati v ječi, kaj je vojaška prisega. Vohuna pa še čakata na plačilo in bodeta čakala boljšega plena, ker materi Murnikovi je okrajno glavarstvo vrnilo 24 gld. (Slovenskega kluba na Dnnaji) redni večer je v soboto dne 3. maja v Malekovi restavraciji „Zur Kugel", I. am Hof, ob 8. uri zvečer. Cital bode g. Navratil: „Zvezdc in luna pri raznih narodih". Nadejati se je obilne vdeležbe. (Dr. Mato Laginja), odlični hrvatski boritelj v Istri in poslanec v deželnem zbora, je odprl odvetniško pisarno v Pulju. Raznoterosti. — Kako se godi nemškim izseljencem v Braziliji, naj pojasni naslednje pismo, pri-občeno v ,Kreuz-Zeitung": Ljubi Viljem! Žalostnega srca jemljem v roko pero, da Ti pišem nekaj vrstic, kako sem pahnil od sebe dobri kruh, kajti tukaj je slabo, in še vsakdanjega kruha ni dobiti. Da ni morja, prišel bi peš v milo domovino. Ljubi Viljem, tukaj biva 600 mož in jokajo, da so zapu-:, stili ljubo nemško deželo. Ljubi Viljem, še pisatf Vam ne morem od tukaj; kajti prej, ko se mora pismo odposlati, odpro je, in ako stoji notri, da se nam slabo godi, je sežgo. Ker je pa prišel z nami nek slep mož s svojo družino in ga bodo zdaj domov v milo domovino poslali, izročil sem mu to-le pismo, da je nese čez morje v Evropo. Prosim Te, dragi Viljem, bodi toli dober in povedi milost-Ijivemu gospodu, naj dene rajši vsacega, ki bode hotel izseliti se v Brazilijo, v petletno ječo. Potem bi ostali ljudje doma, in jaz bom prosil milostlji-vega gospoda, da bode pisal cesarju, zakaj cesar to dovoli, da se nemški ljudje iz srečne domovine selijo v ta solzni dol. Moja edina želja je, da bi nas cesar nazaj domov spravil. Da sem jaz še jedenkrat s svojo družino na Nemškem, pal bi na kolena in molil očenaš; kajti tukaj ni vere, ni cesarja, ni nemške šole, ni nemške cerkve, tukaj živimo, kakor pogani. Ljubi Viljem, prosim Te, piši mojemu bratu Karolu, ki je tudi hotel sem priti, naj ostane doma in ne hodi v to solzno dolino. Naslov je: Kari Slieve v Kvisbernovu pri Polcinu, okrožje Beli Grad. Ljubi Viljem, jaz danes ne vem, kje bodem jutri, še zdaj nimam nič službe in ne morem Ti napisati mojega naslova. V Boga še zaupam, on me ne bode zapustil in upam, da bom še s Teboj govoril. Z Bogom, ljubi Viljem, pozdravljam Tebe, vso Tvojo družino in vse svoje znance. Z Bogom! Zdravstvujte v daljavi. Friderik Cemke. — Čudno je res, da silijo ljudje v Ameriko, od koder prihajajo dan za dnevom žalostne novice. Doma je sreča, a ljudje hodijo je iskat v tujino, iščejo grozdja po trnji; ko se jim odpro oči spoznajo, kaj so storili. — Statistika živalij. Pred kratkim so sešteli vse konje in govejo živino, kar je je na vsem svetu. Kakor je razvidno iz statistike, je drobnice (koštruuov in ovac) na svetu največ, in sicer 450 milijonov, goveje živine je kakih 230 milijonov, pre-šičev okoli 100 milijonov in konj do 60 miliionov. Največ drobnice ima Avstralija, namreč 100 milijonov; največ goveje živine v Združenih državah, namreč 50 milijonov; Rusija ima največ konj in sicer 20 milijonov; v Nemčiji je pa največ prešičev, namreč čez 50 m.lijonov. — Shakespearova slavnost. Stradford-on-Avon je bil 23. t. m. okrašen povodom 326. obletnice pesnikovega rojstva. Na njegovi rojstni hiši in oni, v kateri je nazadnje stanoval, so vihrale mnoge zastave. — Mokro poletje prorokujejo vremenski proroki. Letošnjo vspomlad je namreč hrast prej brstel, kakor jesen, in kmetski vremenski prorok pravi: Ce pred jesenom hrast brsti — ima poletje suhe dni._ Telej^rami. Dunaj, 30. aprila. Predsednik državnega zbora dr. Smolka je zbolel za nevarnim vnetjem desnih pljuč. Tudi minister P r a ž a k Je zbolel za vnetjem pljuč. Upanje je, da oba v kratkem ozdravita. Biala, 30. aprila. 300 tovarniških delavcev je ustavilo delo, sicer je"mir. Berolin, 29. aprila. Dne 1. maja ne bode seje. Mnogo poslancev se odpelje domov, da bodo skrbeli za mir. Darmstadt, 30. aprila. Angleška kraljica je odpotovala domov. Frankstadt, 30. aprila. Včeraj so bili resni nemiri. Delavsko četo so le s trudom odvrnili, da ni napala okrajnega sodišča. Tovarno Bumbalas so razrušili, zalogo blaga uničili. Vojaki so naredili mir in zabranili večje škode. V^abilo na naročbo._ S 1. majem prične se nova naročba na „SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi opravništvo. Cena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se og^lašajo, pa ne dopošljejo naročnine,, se ne ozira. Umrli bo: 22. april*. Helena Oril, gostija, 77 let. Kravja dolina 11. marasmus senilis. 23. aprila. Helena Panter, gostija, 65 let. Kapiteljske ulice 13, pljučna taberkuloza. 24. aprila. Mina Kberi, gostija, 68 let. Soteska 6, osta-relost. — Antonija Miklavec, zasebniea, 61 let, sv. Petra oesta 44, viled 9prid«nja srčnega mesa. — Helena Koželo, delavčeva vdova, 76 I«t, Dunajska cesta 12, catarrhus pulmonum acutus. 25. aprila. Aleksander Ozimič, natakarjev sin, 2 mes.. Ključavničarske ulice 5, bronchitis. VremeiiHko sporočilo. J Cai Stanje gg -'- Veter Vreme ? opazovanja »t^T p^iT.^j;?, | |žg i 7. tt. Iiittt.1 729-6 HTB si. zap oblačno 29 Ž. n. pop. 731-2 15 6 sr. jzapad oblačno 1-40 9. B.zvei 735 1 9 6 si. zaV , dež - —----- . _ _ _ _ , ----- „ Srednja temperatura ll-g" za 0-9° nad normalom. ]>uiia}t»ka borza. (Telegrafično poročilo.) 30. aprila. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 89 gld. 30 kr. Srebrna „ 5* „ 100 „ „ 16 5% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . . Akcije avstr.-ogerske banke . . . Kreditne akc^e....... London • • • ....... Srebro .......... Francoski napoleond...... Cesarski cekini........ Nemike marke ...... . 89 109 100 942 295 118 5 58 70 65 90 05 40 60 MATIJA HORVAT, čevljarski mojster V LJubljani, sv. Petra cesta št. 32 priporoCa se v obila naročanja raznovrstnega za gospod«, gospi in otroke, katera izvršuje cen6, pošteno, iz zanesljivo trpežnega blaga in po zahtevi od najfinejše do najpro-stejSe oblike. (11—4) Prečastiti duhovS^lni in slavnemu občinstvu priporočam svojo zalo|fo klobukoY in slamnikov najnovejšega kro^ in iz zanes^ivo trpežnega blaga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne ieploe po najrazličnejših cenah. Imam tudi v zalogi nove baše čepice xa požarne brambe. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna ■■ntiifTn7T.nTi!irT,TTnr^7CTiirf:nnmfm,i i.ui Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkv«nih posod in orodja iz distega srebra, kineSkega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot Tržne cene v Ljubljani dne 30. aprila. gLjkr |gl.|ltr.| Pšenica, hktl. ... 7! 33 Špeh povojen, kgr. . — 68; Kei, „ ... 5 33 Surovo maslo, „ . — 90i Ječmen, „ ... o — Jajce, jedno „ . — 2 Oves, „ ... 3166 Mleko, liter. . . . _ 8 Ajda. „ . . . 5i 33 Goveje meso, kgr. . — 60 Proso.....5 16 Telečje „ „ . - 58 Koruza, „ ... 4 66 Svinjsko „ „ . — 60 [ Krompir, „ ... 3 48 Koštrunovo „ „ . — 34, [Leča, „ ... 11 — Pišanee.....— bO Grah, „ ... 10 — Golob .....— IT Fižol.....9 — Seno, 100 kgr. . . 2 05 Maslo. kgr. . 1 — Slama, „ „ . . 2 23. Mast, „ . — 70 Drva trda, 4 □ mtr. 6 60, Speh svei, „ • — 58 „ mehka, „ „ 4 20, ter shranjujem koinhovino čez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klobučar in krznir, Kongresni %rg it. 8, v LJnblJani. a^ Gg. dijakom dovoljujem prednostne cene. IIb (15—10) itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Stare reči popravim, ter jih -v og^i^i pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vpnišanja radovoljno odgovarja. (52—18) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelll štev. 17. ManjaceliskeždoilGiiebpljice HM posebno zdravilno pri žolodčnih boleznih. IzknJene pri poiii»njl»nji tek», ilabosti iclodca. n»pcnjaiyi, kislem riginji, koliki, prehiajcnju želode«, tala^iv«.! J.S . v__i.__.1___V-1-- - • aelmtimarke. Varstveoa zD&mka. I vodilom rabe 40 kr.* dvojne steklenice 70 kr. ■Osrednji razpošiljatelj: Lekarner KAROL BRADV^ Kromerii (Moravija). Svarilo! Pristne marijaceljske želodčne kapljice se mnogo ponarejajo. — V znak priatnosti mora biti vsaka steklcnica r radečem zavitka* na katerem je odtisnjena zi^ori^inja varstvena znamka^ poleg tega mora biti pa na vsakem navodilu rabe zaznamovano, da je bilo tiskano t tiskarni O. Guseka v Kromeriii. (30) Marijaceljske čistilne krogljice. išče vodstvo deželne kmetijske šole na Grmu pri Rudolfovem. Naloga jej je za učence iu posle kuhati, kruh peči, posteljno in namizno perilo prati, nadzorovati mlečno klet, svinjake in kurnike. Za pomoč ima jedno deklo. Plača 10 gld. na mesec, prosta hrana iu sta-novanie. Slovenščine v pisavi zmožne, ie bolj priletne, skozi iu skozi poštene prositeljice oglasijo naj se do 1. maja t. I. (3—3) že rec let z najboljšim vspehom pri zaprtja in zapekanju rabljene krogljice se sedaj mnogo ponarejajo. Paziti je tedaj treba _ na zgorajš^jo varstveno znamko in lekarnarja C. Bradjja, Kromeriž. — Cena ikatljici 20 kr., 6 Skat-IJicam I gld. — Oe so denar naprej pošlje, stane 6 »katljic s prosto dopo-»iljatvijo I gld. to kr., li jikatljic 1 gld. 30 kr. Marijac.ljske želodčne kapljice in Ciatilne krogljice niso tujno-sredstvo. Predpis je pri vsaki steklenici in Akatljici naveden v navodilu rabe. Marijaceljake ielodine kapljice in iistilne krogljice se pristn» dobivajo v Ljubljani: pri lekamaijo Picoolijnj — lekarnarju Svobodi; — v Postojini: pri lekarnarju F. Baccarcichn; — v Škofji Loki: pri lekarnarju Karola Fabianiju; — v Radovljici: pri lekarnarju Aleks. Robleku; — v Novem Mestu: pri lekarnarju Dominiku Kizzoliju; — lekarnarja Hcrgmunnu ; — v Kamniku: pri lekarnarju J. Močniku; — v Črnomlji: pri lekarnama Iv. Blažku. M\i cerheiika in orga&isia more se takoj nastopiti. Sela pri Kamniku. (3—2) Cerkveno predstojništvo. Tuj cl. 28. aprila. Pri Hloria: Schrej' z Jesenic. — Weissman, trgovec, iz Trsta. — Kaiser iz lie-Ijaka. — \Vuilaume iz Prage. — Bergman iz Trbiža. — Sehffarz, Rosenthal, trgovca, iz Budimpešte. Ker se v kratkem začne uvajati nov mestni vodovod v hiše, usojam si p. n. hišnim posestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da sem koncesijo za to dobil ter sem si naročil spretnega sstroUoviijtilcn. Zagotavljajoč svojim p. n. naročnikom" najsolidneje delo, opozarjam, da na vsa to zadevo tikajoča se vprašanja odgovarjam in na zahtevanje predložim proračune troškov po najnižji ceni. Priporočujoč se v mnoRobrojna naročila, znamnjam velespoštovanjem PIliKO, ■tavbinaki kljndarski mojiter, Marije Terezije oesta itev. 4 (9) V Ljubljani. Trgovina z železnino Albin C. Ahčin-a v T^Jiil>lJaiii, ima vedno bogato zalogo Ntavl»iuNk(>{;a orodja, lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev i/, drota, vijakov, železa pleha, drota, mesinga, bakia kositarja, cinka, naklov, precepov z vijakom (.šraub.štokov), ter vrtalnih strojev za ključarje in kovače, kladev, svedrov, obličev, pil in dletov, tndi dinamita, vžigalnih vrvic in kapic. (.24_9) Staro železo, inosin«, baker, kosllar, cliik. sviiiee kupuje se vedno po najvišjih ceuali. ^oool Trgovina z železnino Albin-a C. Alicin-a v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8, priporoča svojo bogato zalogo poljedelskega orodja, po.sebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na v6do, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steselcev, os, zavornic za vozove, okov za vozč itd., šin za kolesa, podkev, cokel, ko^skih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. (28-8) Staro železo, mesimj, baker, kositar, cink, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah. Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. 00. Benediktincev opiitijo Soiilac? (Grii-oml«'). .Dom MAGUELONNE, prijor. Najcečje odlil-ovniije: ti ve zlati svetinji: Jtvn-selj ISSO, Lontlon 1SS4. Iznajdeno leta P" pvijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. BeuediktiDeev(po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti. Zares močno ustrežemo našim p. n. oitateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu. rttiej[('roix de !)Ui:a sc v vseh leharnaU tn proihijalnicah •■ " - rt 1 ii;''«.^«''' Bordeaux (Francija) lOs. iid»>telj; Matija K»lar, OdnovoTDi vrednik: Ignacij Žif»ik, Tisk ,. Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.