List
Tečaj
XVI
, (f. t - t ...
V
v	1
gospodarske, obertniške
v
naro
Ljubljani v sredo 17. novembra 1858
Nadloge prezgodnje letošnje zime

V saboto pred vsemi Sveti je jéla neznano huda burja r : saj at i in je razsajala 4 dni in veiiko škode po suhem in po morji napravila. Tudi našim krajem ni prizanesla. Ko je
po
snegu je pa pritisnil tak
vihár potihnil, je padel sneg, hud mraz, da 7. dan t. m. je bilo že vse mocno zmerz
njeno
9
ker
gorkomer
je kazal S stopinj
mraza ;
z majhnim
deblu škodljivo; zatega voljo jez vsako jesen okoli vseh drevés, kakor so bolj ali manj moćne, za 1 do 2 cevlja na debelo zemlje osu i em; v južnem vremu se odteka moca po nji lahko in teče tje, kjer se korenine najbolj razprostirajo. Spomladi pa nasuto zemljo spet odsipljem in prav srečen sem z drevesi. Delà s tem ni dosti in tudi stroškov ne prizadene. Naj me posnemajo vsi vertnarji.
razločkom je terpelo do 13. dneva t. m. Taka zima okoli vseh Svetih je nenavaden prikazek, in to toliko bolj, ker celo jesen* popřej nismo ne enkrat slane imeli. Al ravno ta prijetna jesen je menda zapeljala veliko kmetovavcov, da so odlašali še čez sv. Uršulo zelje, repo, peso in kor en je domu spraviti inje tako sneg zapadel mnogo polj
„Allg. Land
und Forst-Ztg.
u
Gospodarske skušnje.
» t
skih sadežev in jih je stiskala zmerzlina pod nemilim nebom. Kakor nam pismo iz Marborga danes pripoveduje, je na Siajarskem še tudi veliko grojzdja v nogradih. Da je pa
(Da jabelka ostanejo do spomladi lepe in ok usne), jih položi v suhi pesek, in mesca majnika in rožnika ti bojo še tako presne (frišne) in dišeče kakor da bi jih bil ravno pred z drevesa vzel; še recelj je sočen. Amerikanci tako delajo in ne morejo prehvaliti kako dobro
stelja še tudi zunaj pad pravi čas.

ni
čuda
i
ker za njo je še le listo
je to. jih
Pesek namreč brani, da ne more sapa do njih
?
ki
suši
?
brani pa tudi, da ne izpuhtijo iz sebe cvetú
r
ki jih prijetne delà
?
od
druge
strani pa pesek tudi vso
Vse to so velike nadloge za kmetovavce, ktere more
zmanjšati le tišti Gospod nad nami Koseski pravi

kteri
kakor nas
5
.piše veliko pratiko.
Ci
Danes (14. nov.) je odjenjai mraz in prezgodnji sneg je spet jel slovo jemati; Bog daj, da bi nastopili še topli dnevi in da bi ljudje mogli z vsemi svojimi pridelki domu! Po večletnih vremenskih skušnjah moremo boljega vremena tudi še pričakovati; saj dunajski možje, ki se pečajo z vremenostjo, pravijo, da v přetečen ih 100 le tih je le 14krat tako zgodaj mraz nastopil, da pa v vseh 14 letih no beno zimo vreme ni stanovitno bilo, ampak zdaj je bilo mraz zdaj toplo, zdaj sneg zdaj dež. S temi skuš-njami se ujema tudi stari pregovor naših kmetov, ki pravi:
mokroto na-se vlece, ktero potijo jabelka iz sebe.
(Da krompir kali ne poganja in dolgo dober ostane), naj se vsuje na grobo stolčeno oglje; tako shranjeni krompir še spomlad ne kali in je tako dober kakor da bi ga bil malo pred iz zemlje skopal.
(Kadar štala gori),
*
ni skor mogoče kónj drugač iz štale spraviti, kakor da se okomatajo kakor za uprego.
(Krompir za krave). Sirov krompir napravi, da krave dobro molzejo, pa mléko nima kaj dosti smetane; po kuhan em krompirji se dobro pitaj o, mleka ni m ajo toliko, pa je mastneje. Najbolji jim tekne zdro-zgani krompir; po njem krave obilo molzejo, mleko ima dokaj smetane, in tudi redijo se dobro.
r
če pred sv. Martinom zmerzuje

pred
Božičem še zlo
dežuje."
To nenavadno vreme, ktero nekteri hočejo 3?slovó re
Nektere poglavitne potrate naših kmetij
Brez krajcarja ni goldinarja

je ze star
pate zvezde" imenovati, smo zapisali v naš list le za to, pregovor, pa kmetje naši premalo porajtajo ta pregovor.
bojo nasledniki naši kadaj brali in vremenskim skuš- Priden gospodar mora tudi na majhne reči gledati, ker iz
da
ga
nja m vverstili.
Prav
za prav je
pa
namen
teh
verstic
le
opomnimo naše gospodarje, ako nastopi bolje vreme
i

pustijo zmerznjene sadeze
v
se
toliko časa v zemlji
da naj da
majhnega zraste veliko.
Naj omenimo tedaj nektere reči, ktere se le preveč zanemarjajo ; škoda je vendar precejšna.
1. Lis tje. Poglejmo le okoli sebe in vidili bomo skor
jim ono zmerzlino vén potegne, zlasti repo, ki še veliko povsod, koliko listja leži okoli, za ktero se nobeden ne raje premerje kakor terdniše korenje, in kolikor moč naj se zmeni kakor veter, ki ga na ceste odnese ali pa v vodo,
spravi suho v hrame, 2) kar je zmerzlina prevzéla, naj se porabi kakor koli pred, ker vse kar je zmerznilo, raje gnjije in
in vendar nikoli nimamo stelje prevec. 2. G noj in gnojnica. Koliko gnoja se po nemarnem
naj to, kar je zmerznjeno bilo, vselej potrati! Hlapec,
ki ga pelje
na njivo, ga stresa spotoma
9
dobro prekuhano živini pokladajo, da ji ne bo v škodo, ker znano je, da zmerznjene reči napravljajo mnogotere bolezni in breja živina po njih zlo rada zve rže.
in ce rnu ga tudi veliko z voza pade
9
Vertnarska skušnja.
(Osipanje sadnega drevja) priporoča vertnar Kôhler v kmetijski šoli Altenburški na Ogerskem. Rahljati zemljo okoli dreves in jim narejati kakor kolo veliko plitvo
ga še ne pogleda
ne. Gnojnica pa teče po dvorisčih in na cesto, kakor da bi bila prazna voda.
3. Voda. Tudi za vodo je kmetovavcom dostikrat premalo mar; namesto da bi lovili vodo in jo napeljavali na
pogublja, kakor da
bi ne bila trav
skledo okoli je ze stara reč
pravi Kôhler
je le spomladi; pred zimo pa je gotovo škodljiva in pokončá mnogo drevés; v južnem vremenu se steka v tisto ponvo namreč veliko moče, ktera ponoći zmerzne; to pa, da eukrat zmerzuje, enkrat pa se taja okoli drevesa, je
senožeti, se nečimerno nikom poglaviten živež!
4. Klaja. S klajo ravná včasih živina kakor svinja z mehoni, in gospodar pazi na to tako malo, kakor da bi je pa dobra imei Iia kupe brez konca in kraja. Meče jo živini v jasli
i
če jo živina z nogami teptá, ne vidi
9
in žleb, kolikor more
da je to velika zguba. Ni čuda potem, da gré enkrat z bàtom, drugikrat s psom.
\
363
Kratkočasno beríio
»
Abd-el-Kader in arabski konj.
V nekem francozkem časniku se bere
mično
pismo ki ga
dobro znanega arabskega emira Abd-el-Kadra je zastran arabskih kónj pisal generalu Daumas-u, ki ga je o tein vprašal marsikaj. Čeravno je pismo to pisano popolnoma v priličnem duhu tistega jezika, ki se govori v jutrovih deželah in kteri je včs razločen od vseh druzih jezikov, je vendar vse, kar Abd-el-Kader govori o naturozuanstvu arabskega konja popolnoma
resnično
y
kar pa se tiče
zgodo vinskih
reći

se opira vse le na
pripovedke in zato naj jih vzamemo tudi mi. Na vsako
stran je pismo tako mikavno, da ga bodo tudi
naši
bravci
radi brali. Posnamemo tedaj nekoliko verstic iz tega pisma
Pismo ima sledeči nadpis: Cast in hvala edinemu
v
Bogu!
Njemu
?
ki-
na vse
veke ostane nespremenljiv med vsemi prekucijami sveta."
Potem se začne pismo tako-le:
Našemu prijatlu, generalu Daumas-u !"
Î5
V
Blagor Ti bodi in milost in blagoslov Božji, od mene pisatelja, od moje matere, njenih otrok in vseh žlahtnikov mojih.
ln potem: Tvoje vprašanja sem bral in Ti odgovorim
u

a
v
na-nje tako-le.
Zvediti želiš od mene: od kod izvira a rab ski konj? pa Ti si kakor razpokljina zemlje, ktera je po solncnih žarkih ovenćla in ktere tudi še tako močen dež napiti
ne more.
a
„Vendar Ti hočem, kolikor morem tedaj s Tab«» k izvirku studenca stopiti.''
y
zej o
ugasiti
m
v
Vedi tedaj. da pri nas je ta misel, da
Bog
je konja
ustvaril iz vetra, kakor je Adama ustvaril iz perští.
«
je,
dati
,,Bog je konja ustvaril pred človekom. da člověk je imenitniša stvar. , cesar je potřeboval."
Bog je cloveku
Priča tega hotel vse
y>
Tudi je
Bo«*
o
konja ustvaril pred kobilo, ker o u je
, zakaj
žlahneji kakor ona, pa tudi krepkeji in terdneji je Božja moč vselej ustvarja krepkejšo stvar najprej. Zato je
arabské konje ustvaril pred vsemi drugimi, ker so
Bog
najžlahnejši med vsemi.
L(
Zgodovina
arabskega konja razdeljuje Abd-el-
od Adama do lztnaila,
od Salomona do
Kader v čvetero velikih dob: 2) od Izmaila do Salomona Mohameda, 4) od Mohameda do današnjega dné.
Največ za požlahnjenje in razširjenje
arabskega
konja
je storil Mahomed. On je nekega dné stopil pred sotor svoj in tako-le govoril:
„Tišti,
kdor konja za Božjo voljo redi in glešta
y
se
šteje v versto tistih, kteri podnevi in ponoći na tihem in očitno Bogajme dajejo: Vsi njegovi grehi mu bojo odpušeni in nikoli ne bo serca njegovega kak strah prešinil.
u
Na vprašanje: po kterih znamenjih se spozna
žlahni konj? odgovarja imenitni
mož
tako-le :
v
Konj
čistega
plemena ima tanke ustnice in tanek
nosni hrustanec; nosnice so mu široke;
glava je
suha
y
da
se ji vidijo žile; vrat nosi ponosno; griva mu je kakor svila, dlaka in koža kakor žlahno sukno; persi ima široke, člene močne, noge suhe, da se jim vidijo kite povsod. Zraven te°:a je žlahen konj pogumen in ponosen; svojega
jezdil
gospodarja ljubi in ne terpí, da bi ga kdo drug dokler gospodar na njem sedí, se ne očedi pa tudi ne kihne ne. Cisto vodo pod seboj z nogami rad kali; s svojim sluhom, duhom in vidom kakor tudi s svojo pametjo in ur-nostjo varuje gospodarja svojega sto in sto nesreč v vojski in na lovu. V boji se bojuje ž njim vred in neutrudljivo
sterpi vse nadloge.
u
Pismo pa sklepa Abd-el-Kader ta-kole
n
Sedaj pa prosim Boga
y
naj
Ti podělí srećo, ktera
nikoli ne mine. Ohrani mi prijaznost svojo. Modri možje
našega naroda so rekli

Bogastvo
utegne zgubiti
je le senca, ktera zgine, al pravi prijatel je zaklad ostane."
čast kteri
»Ta,
kteri Ti te verstiee piše z roko, ktero bo kadaj
smert osušila, je prijatelj Tvoj, revež pred Bogom
u
Sid-el-Hadj, Abd-el-Kader
Ben-Mahhyeddin.
Zgodovinske drobtinice

y
Nekoliko mien z rimskih kamiiov.
najdenik na zemlji starega Aorika in Panonije
ktere še dandanašnji živijo med sloveuskim ljudstvom.
Spisal Davorin Terstenjak.
Slavnoznani jezikoslovec Fr. Pott, profesor jeziko
slovja na hallskem vseuceliscu, je imenitno delo dal na svetio pod naslovom : „Die Personennamen ùnd ihre Ent-stehungsarten auch unter Berucksichtigung der Ortsnamen,
eine sprachliche Untersuchung, Leipzig 1853. V predgovoru teh bukev stran IX. piše, da v mertvih imenih je življenje, rekoč: „Im gewôhnlich todtgeglaubten Namen wohnt Leben; auch diese Wortgattung durchwallt lebendiger, wenn gleich
oft
i n
Schlummer versenkter
und
G e i s t.
wie gebundener
Nomina propria sind nicht sinnlos und
nicht Kinder der uneingeschrànkten Willkuhru
iz
i. t. d. V tem spisu sledeče temelje posebno navaja, kterih izvira početek osebnih imen. Jaz hočem nekoliko takošnih imen primerjati, kolikor se ujemajo s pogodbami, ktere je slavni Pott za pravila postavil.
Pot piše na strani 337, da rodbinske in osebne imena so nastale tudi po dre ves ih, kakor: Eller Olševski, Fichtner, S m reka r, Jelovšek, Dobni k, Hrastnik, Hrastovec itd.
Po dreves ih, na priliko, nahajamo na štirskih rimskih
kamnih žensko ime DERVA ; primeri ime kneza luzickih SorbovDervan (Fredegar c. 68), dalje po Serkunu posvečenem drevesu dubec, dobec možko ime: DVB-NISSVS *), in žensko: DVBNA. Dubnissus = Dubniš po obliki, kakor osebne imena: Jariš, Hertis, Skoriš Smodiš, Dubna po obliki, kakor: Radna, Verbna Kertna. Babna itd.

y
Dobnikov, Dubnikov, Dubravcov in enacih iz
besede dob
y
dub
y
rojenih imen je sila dosti po Slo
ven8kem. Da so stari Slovani po dubu imenovali svoje hčerke, pričuje ime hčeri kralja Boleslava leta 966: Dubravka. Dervani, Dervanjšaki so na Štirskem.
Thema je dhamba
novoslov. dob
dub.
A m.
an se
V
ze
v frižinskih spomenicih glasi kot u, primeri

dalje historično ime korotanskega vojvoda: Borut iz Bo
rant. Da je am
u
y
pričuje: sthamba
stub, zato
imena gor: Stubnik, Stubica. ponemčene v Stu bi ng, dalje: gambha, podbradek. = guba, goba, g u bec, gobec polsk: gemba česk. huba, hubička. Primeri cerkvenoslov. lončića, palus, slovensk. Luče, imena
muznatih krajev.
Osebne imena so tudi nastale, kakor Pott (str. 329) terdi, po krajnostih iOertlichkeiten) kakor: Hin t erbe r g e r, Podgoršek, Zahor ski, Waldmann, Silvester, Silvanus, Silvina, Logar, Kobal
y
Ko
bale itd.
Po krajnostih ste imeni BONONIVS in BANONA
Silvanus, Silvana, od bon, eine
grasreiche Wald
*) Vse te imena so vzete iz sledećih bukev: 1. Muchar, rora. Norikum in „Gesch. der Steierm." po çosp. Knabelnovem
berilu.
Ankershofen „Handbuch der Gesch.
des Herzo£
thuras Karnten."
Eichhorn ..Beitrage." Imena še danas živećih rodbin sem pa izpisal iz farnih kerstnih ali mert-vaških bukev, tudi iz škofijskih šematizmov iz tako imenovanih „Seelenstandsprotokollov" itd.	Pis.
huthung
y
v
se
v doljne-lužičkem narečji poznana beseda
i
y
rana in razun groba omenjenega Hasana ni viditi v nji nie
při Slovacih banj, ein ausgehauener Wald, sansk. Vana, zanimivega
sil va. Na Štirskem imamo les, kteri se veli banetina.
Ko potem na grad prideva, se nama odprè krásen
Učeni konsul dr. Hahn piše v svojem imenitnem delu razgled. Piramide, do kterih je iz Kahire skorej tri urer Albanesische Studien" : „Wald und Sumpf sind háufig stoje veličansko pred nama proti jugo-zahodu, kakor da bi
korrelate Begriffe", zato najdemo že v sanskritu: vana, ne bilo cez pol ure do njih. Posamesnih kamnov in sklad
Veliko zanimiviši in mikavniší
silva in aqua, primeri: slov. bana, bena, bona
muza, jezero
y y
voda
pa nisva mogla razločiti.
}I11U1C11. 01VV. U « 11 « , M V U h • W U 11 (4 j vvvIM, yv» j"" ' "	am^vv*«,..	. v.iuu t-Huuiinioi 1U uiinutllli?!
Benatki, vas v mokrem kraji kraj cerk- pa mi je bil pogled na sila obširno Káhiro, ki se proti niskega jezera, in pa gori omenjeno lužiško besedo: bon, severju razprostira. Mesto je prav za prav iz treh mest,
, ki ji
in slovaško: banj v pomenu „grasreiche Waldhuthung
y
«
namreč iz velike Kahire, iz stare Kahire
m
55
ausgehauener
Wald" , B o n o n

po obliki, kakor tudi F o stah pravijo, in iz Đul a ka. Pa ze velika Kahira
li o g o n, K a I o n iz r o g, cornu
i
kal
y
mons
y
bre«-
»
Kar
sama na sebi je sila veliko, čez celo uro dolgo mesto
y
in
K filon, Kališnik itd. pomenjuje, to tudi ime, ktero po-gostem na rimsko-slovenskih kamnih najdemo: COBALO
meri na okrog
y
do tri ure hodá. S staro Káhiro in z Bulakom vred šteje čez 300,000 duš mnogoverstnih narodov, Arab-
Kobel, der Bergriicken. Rodbin Kobal, Kobale canov, Koptov, Armencanov, Judov in Evropejcov raznega
najdeš zadosti po Stirskem in na Kranjskem.
pokolenja. Vélika Kahira ne stojí pri Nilu, ampak kake pol
Kar Kobalo pomenjuje, to tudi ime: CETIN1VS, ure od njega, pa širok rov ali vodotok s petnajsterimi mostovi je napravljen skozi mesto, ki šteje do 300 mošej in
ktero stoji na koroških rimskosl. kamnih, od kat
Berg,
zato Cetinje, die
Bergstadt.
cet
Rodbine z imenom
do 26,000 večjih
in manjših, večidel iz opeke, deloma pa
Ce tin živijo v celjskem okraji. V jurjevški in malonedelski tudi iz drobnega kamnja sozidanih pohistev in poslopij s fari najdemo vasi po redi stoječe, ktere imajo sledeče si plošnjatimi strehami. Mesto pa ni samo sila veliko, temuč
enake poznamovanja: Stara gora, na Bregih, Pred- tudi sila važno, ker je sedež vlade in središče kupčije med Evropo, Azijo in južno Afriko, — Fostah ali stara Kahira stoji malo čez pol ure od velike Ka-
ce tin ci, perva stoji na gori, druga na bregih pred četom.
y
tretja
n o s t i
Slavni Pott dalje piše (str. 604), da tudi po kakoš- hire proti jugu, Bulak pa, luka ali kahirske brodostaje
: Cla u- pri Nilu, še ne pol ure proti severo-zahodu.
Pa tudi na gradu sva imela marsikaj zanimivega ogle-
nog
so obviknile imena
in navaja imena
dius, Krunim itd. za přiklad.
Na Koroškem je kamen z imenom CR1NVON, nosljana dovati. Grad stoji na sila veliki skali, ki je severo-zahodni
svetninki po- rob ne ravno visoke mokatamske gore, toda od gore ne-
obiika za K r i v o n
primeri
izgovarjanje :
horskih Slovencov. Rodbine Krivo nj a, Krivec in slične kako odkrojen. Tù je vsekan v skalo 276 čevljev globok
živijo še dandanašnji po Kranjskem in Koroškem.
(Dalje sledi.)
vodnjak, ki ga „Jozefov vodnjak" imeuujejo Hebrejcu, Faraonovem namestniku, kakor
, pa ne po
mnogi mislijo
y
Putovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah
letu 1857.
ampak najberze po kakem Juzufu, ki ga je napraviti dal; zakaj Kahira je arabsko mesto, ki je bilo osnovano in so-zidano še le kakih 2600 let po smerti mogočnega Jako-
Spisal Mihael Verne.
LXII.
Ko se v gostivnici nekoliko
bovega sina.
dolgem vodovodu , in tii jo njaka čisto in hladno za potrebe grada.
Voda je napeljana v vodnjak iz Nila po
lobokega vod-
vzdigujejo
iz
S
okrepimo, se
zacnemo po
Na
gradu je
govarjati, kaj bi najprej ogledovali. Nekterim so bile le piramide pri sercu, nekterim pa mesto. Tudi jaz sem prej serčno želei, viditi čudovite piramide. Kakor hitro pa jih iz železnice od deleč zagledam in spremislim, koliko truda in terpljenja, koliko grenkega potů in kervavih žuljev je prizadjala ena sama 100,000 ljudem, ki so jo celih 20
pa tudi nekoliko vojašnic in drugih poslopij in shramb za razne potrebe, in lepo poslopje, v kterem je stanoval
dolgo
y
časa slavni Mehemed-Ali verli poglavar in vladar egiptovske okrajne. Pred poslopjem je lep, pa ne velik vert, poln rastlin in cvetlic , in blizo
let stavili, mi je prešla vsa volja do njih iti. Zato potegnem s tistimi, ki so hotli pred vsem Káhiro ogledati, in še le potem, če bo časa dovolj, k piramidam potovati. Ker nismo
že zgodaj
vse
bili tedaj vsi ene misli, se naslednje jutro razkropi. Večji del tovaršev jaha na berhkih burikih k piramidam, Kunstman in jaz greva po dolgem dolgem mestu naravnost na grad, da bi lego mesta in mestno okolico z eni m pogledom vidila, in še nekteri drugi se podajo drugam. K sreči se je bil zrak ponoči spet razhladil in nebo se razjasnilo, drugač bi saj jaz
tega poslopja stoji na južni strani grada nova velika in kaj krasna mošeja. Znotraj in zunaj je vsa z lepim egip-tovskim marmorjem převlečena, in razni kipi so lepo pozlaceni. V severo-zahodnem kotu mošeje je grob slavnega Mehmeda iz enakega kamna. Tudi tù nama ni bilo treba čevljev izzuti, ampak nekakošne platnene čevije so nama
verh naših pri vezali.
Kmali bi bil pozabil opomniti, da se vidijo z kakih pet milj deleč proti jugu, tudi menfiške pira
grada.
mi de.
Slavnega mesta ni
v
ze
davno davno več
nepo
trebne piramide pa so ostale.
ne bil mogel nikamor.
Ko sva bila tu vse natanko ogledala, greva spet, pa
Skorej celo uro hodiva s Kunstmanom po sirokem mestu. Memo gredé naji pelje dragoman ali tolmač v krasno sultan Hasanovo mošejo.
na drugi strani,
ki stoii že čez 600 let in ie ena
naj za nimi viših v Kahiri. Tù nama ni bilo treba čevljev izzuti, ampak nek mošejin čuvaj nama natakne verh najnih
z grada v mesto, in po raznih, vecidel ozkih in nesnažnih ulicah v gostivnico domu. Memo gredé pa obiševa tudi frančiškanski samostan, da bi z vedila, kdaj bova mogla v nedeljo, ki je bila že následuji dan
3.
maja
čevljev nekakošne druge cevlje iz bicja ali neke dolge terdne trave. Mošeja ta je velika in res krasna, toda prazna
razun mnogih arabskih napisov iz ko-
sveto mašo brati. Kmali po poldne pridejo tovarši od piramid nazaj
i
pa
nič kaj zadovoljni, ker niso imeli pravega
obširnega raz
kakor vse
druge, in
gleda
y
kakor so se nadjali. Pa sej sta sla le dva, Bogcha
') Niederlausitz wend. Worterbuch von Zwahr str. 410. Iz theniata bon. najdemo: Bonarje, Bonone, na Kranjskem in Koroškem, na Štirskem Bonině. Dalje se so iz themata bon imena: Bon cel na Kranjskem. Iz bona v pomenu muža je panonska beseda: bonas = bujvol, bivol, zavoljo suffiksa primeri ogerskoslov. : ka nag, der Schweinhirt od k a n , kane,
Eber, Wildschwein.	Pis.
in Milliner, na sila visoko piramido, ostalih pa se ni no
beden gori upal.
Po obědu se peljemo vsi skup v Šubro, eno uro od Kahire proti severju, kjer si je zasadil in napravil že toll— kokrat omenjeni Mehmed-Ali krásen gaj mnogoverstnega drevja iz vseh krajev. Vsred gaja je velik vodnjak, kakor
majhno jezero
y
ki ga
okro°-
o
in okrog krasno poslopje iz

3G4
belega marmorja obdaj
Poslopje to pa je prav za prav
slavnega
moza 111
iskreneg
S
*
ko so
topiîi
le velik pokrit, cveterovoglat in krásen mostovz z edino visje duhovno pastirstvo v Terstu. Med mnogimi mičnimi
V nekem řečmi beremo resnično povestieo, ki so jo rajni škol" Rav-
veliko in lepo okinčano sobo na vsakem voglu.
kotu obširnega gaja je bilo tudi nekoliko afrikanskih žival, nikar večkrat pripov
mika nas jo povedati tudi tukaj
divjih koz, gazél in antilopo v, in pa še prav mlad slon
O koliko premore in dov
v •
sem si spet mislil
mož, ki je terdne
olj
in bistre glave ! Pač škoda
i
veri
da
n
Bilo je v V da so se do slovensko
v neki kerčmi več mestnjanov. in na to
sitega d e ž e
najedl
in
m
pili, začnejo čez svojo i ski jezik zabavljati
kosa nemile smerti takim mozakom delj casa ne prizanasa, Ravno tain in pri tišti mizi se pa znajde tudi neki stotnik
in da Subi
imajo malokdaj sebi enake naslednikc
T
škodo čuti
T
posluša in posluša nekoliko časa to nerodno žlabudranje
že sedaj
m
arsikaj je jelo v lepi napravi ze kar se naenkrat
vzdigne
in jo tako s pestjo po mizi vreže.,
pod zlo iti
da vse zarožlja, rekoč: Jaz pa tako velim: d
leh
V nedeljo 3. maja po sveti maši se podamo nekteri v
9
k
s e
m
J
v
1
Fostah ali v staro Ka h
ki ji po pravici st
pra
m uj
t
VllO
9
ker je, čeravno z di
je
h

imenom
9
čez
1000 let sta
še tako imenitna
i n p n in
í e b a
mat
&
b
b
Vsi kakor s krop
jezika h r a pec,
i n
J
po
rejša od vélike Kahire. Že Cirov sin, divji Kambiz, je tù parjeni omolknejo, verli stotnik
k e g a rodu [»a se
nek mesto osnoval z imenom Babil azijatskega Babilona ob Evfratu , ki razdjal.
v spomin slovecega
pet vsede, svoje kosilice brez vse zabave dokonča in se
ga je
bil oce njegov nazaduje prijazno od svojih
se
Kambiz napade Egipt,
si ga podverze. razsaja po poslovi
u
zmiraj
Pri marsikteri mizi bi pač
še
nemih družnikov dandanašn ji
ze
deželi ko hud divjak, razdene slavno menfiško mesto
i
in
leli kakega takega stotnik
da bi udaril ob njo, k
teg
V
ze
utemelji namesti mesta Babilon kakih pet do šest milj niže ob Nilu tudi Kambizov Babil
toliko stoletij starega krasnega
Pa
ptuj
ki jejo slovenski kruh, ali pa domaći, ki ne znajo
nobenega jezika
zabavlj
našemu jeziku
mi
je bil
kdaj in kako, mi ni znano kavna je tud
god
Marij
Celj
i
Prav
popis poti
ze pod zlo přišel, ko so si Saraceni ali Arabčani Egipt
tje itd. in pa še več di
reci.
podvergli, in še je viditi mnogo velikih kupov žalostnili po
dertin. O m
pa
i
Mahomedov zet. Abubekerov následník
cilu „Drobtinc" s sercno izhajale in da bi nevtrudlj
želj
saracenskih mahomedanov dragi
kalif
gosp
Sklenemo to priporo-da bi vsako leto tako krepke
ednik obilo pomočnikov
ga
spet popravi in vedno imeli!
povzdigne posebno s tem, da ljene egiptovske dežele okliče mesto Kahira.

za glavno mesto pridob-in od takrat se imenuje
Še nekoliko kritike.
Mene pa ni peljala tje ne Omarova slava ne staro
davnost in zgodovinska zanimivost mesta, ampak le zrocilo, po kterem j^ta nek přečistá devica Marija in sveti Jožef z •Jezusom Gospodom našem po begu iz Betlehema nekoliko časa tu stanovala. — Vsred mesta, ki pa sedaj ni
Je li uam treba kritike? o takem vprašanji pri-naša 8. list „Glasuik" neki sostavek, ravno tako, kakor da bi doslej nihče ne bil spoznal potrebe prave kritike,
pa
veliko, stoji v nekem kotu revna koptiška cerkev, o
kteri
pripovedujejo, da je na tistem mestu sozidana, na kterem je stalo nekdaj Marijno in Jožefovo stanovališče. — Tudi v ti cerkvi je za velikim altarj em neka, pa ne obširna vot-lina
veduje, v omenjeno
razun pisatelja tistega sostavka, gospod Cegnarja, in njegovega zagovarjanca, gosp. Levstika. Ob enaki reči ili berž ko ne iz enakega upliva se je tudi „Neven" oglasil v neki opombi. Na obojem mestu sem tudi jez nekaj zadet, ali prav za prav, me je hotel kdo zadeti; pa ne vem ni saru sebe zadel.
y
ce
i
ki je spadala nekdaj, kakor starodavno zrocilo pripo
Ker
stanovališče.
(Dalje sledi.)
„Neven" povzame uni dan presojeno besedo k r i tik a, kritika, pa kritika! naj se meni dopusti še en krat nekoliko kritike, pa nikomur ne v ponos ali v opo
Slovensko slovstvo
n asa nje. kakor pravimo
drugod.
Da si pa ostanem v
»
Dr obline e
za
novo leto 1858. Učiteljem in
učencom, st arišem in otrokom v poduk in kratek čas. J\a svetio dal IM ih ae l Stojan, bras lové ki defiant. \r Celovcu natisnil in založ U Janez Leon.
besedi zvěst, hocem zopet nekoliko razločiti: „Qui bene di8tinguit, bene dočet." Tudi nočem ravno pretresati (durchschuttein, durchrutteln), ktera beseda se utegne le včasih v priličnem pomenu rabiti; bolj prav je, menim presojevati (beurtheilen, richten), ker gerška beseda
y
kritik a je prav za prav presodna umetnost; nemški Med bukvami, našemu ljudstvu priljubljenimi, se či- puristi so kritikarja imenovali Kunstrichter. Zdi se mi
y
slajo že 12 let „Drobtince." Tudi 13. tečaj se lepo vver-
stuje svojim prednikom, in s tem je v kratkem veliko rečeno. Prečastiti naš gosp. dehant Stojan so spet skerbno
da
9
ce bomo le pretresovali, se bo kmalo reklo:
Pretresovanje vaše le razpor delà.
Kar se prevec trese
9
gre
rado narazen; dopisnik
Raji
doversili nalogo marljivega vrednika in rodoljubni pisatelj i „Glasnikov" pa pravi: „Podajmo si bratovsko roko.1,4 so pripomogli spet letošnje leto namen doseći, ki so si tedaj pres oj ujmo, bodi si včasih tudi nekoliko ojstreje.
v
Drobtince" pred 13 leti napisale na čelo.
Tedaj naj bo moja beseda ravno beseda unstranskih kri
Kakor vsaki tečaj zaljša tudi letošnjega podoba doma- tikarjev.
čega svetnika. Sv. Jus ta Teržačana vidimo letos
9
podobo
1. Kritika, kritika, pa kritika! Tedaj kritika
in popis njegovega življenja so darovali prečastiti teržaški enkrat, dvakrat, trikrat. Eden kritiko rabi, eden kritiko
prošt gosp. M. Y7erne. Sledeči sostavki se verstijo tako,	terpi, eden kritiko pri nas a na dan. Naj se obernem
da je za vsacega bravca obilo lepega berila; spisi so ve-	naj poprej proti tretjemu. Ce je pervi po svoji misli rojen
čidel izvirili; beseda je gladka domaća brez pretesnega	v to, da je kritikovan, je tretji po moji misii poklican v to,
omejenja le na to ali uno podnarečje slovensko. Dva po-	da kritikuje za obojno stran. Ta — tretji pa je pri nas naj
sebno mična življenjopisa nahajamo v letošnjih„ Drobtincah" :	večkrat časnik, ali prav za prav, vrednik časnika ali ča-eden je slavnega maršala Slovana
grofa
drugi
Radecki-ga,	sopisa. Ravno casniki ali časopisi morajo pametno
škofa terzaskega gosp. Matevža Ravnikar-ja,	presojevat i, kakošne spise spreje majo, in na
Dr. Bleiweis je v „Novicah" leta 1845 po sporočilu	svetio prinašajo; njih vredniki se ne imenujejo zastonj
gosp. kanonika Pavšek-a spisal življenjopis rajnega škofa,	odgovorni. rNovice", vem, da niso zadovoljne z vsa-
kterega
so
v „Drobtincah"
dokler so v Ljubljani bili, prečastiti kanonik Kovačič, njih nekdanji kaplan, po-daljšali z napisom tistih dogodb, ki spadajo v življenje
kterim spisom, zlasti se ne pečajo rade s praznim prič-
se pred malim časom pre-ktere bi utegnile nepotreben
kanjem ; tudi od „Danice" sem
pričal
da se skuša ogibati reči
305
prepir roditi. Res, da je to nekterim pisateljem nepriležno, slovnice, ko je slovenščina še malo prijatlov štela! Pridite
«	i	•	•	»91	t	•	•	»V«.	J	1	t	«	A	«	• •	«	IS	_	_	A	«
ker zastajajo njihni spisi; pa obcinstvo se s tem rado za dovolji, ker je kmalo sito neprijetnega ravsanja
vsi
druffi
hvalj
dujte
slovnica rj i slovenski v s i ! preg
»
Napake slovenskega
2. Kritika, kritika, pa kritika! Eden kritiko najdete, kar niste vedil
pisanja
a
9
tr ft
lejte
9
ondi
se
le
rabi, eden kritiko terpi. Ce je pervi po svoji misli rojen v to, da kritiku je. mora po moji misli včasih tudi na-
3
pa k
Kritika, kritika, pa kritika! Eden kritiko rabi
o? Naj dobro pomni vsa-
aj J
b
in kak
menjen biti v to, da je kriti ko van. Tako obstojím pri kteri: Kritika, kritika, pa kritika! tedaj kritika trikrat
drugem; naj tudi gosp. Levstik in gosp. Cegnar terpita Tedaj naj se dobro razloci, po tem se prav
uči.
kako kritiko. Ce ona „ne kritiku jeta vselej po tovsko", naj ne zarnerita, če jima
bra
kterikrat kaj pové kak
distinguit, bene dočet
»
Qui bene
star ji brat.
b
Kritik
aJ
b
jpred pisatelj sam p
Po veljá vsakteremu pisatelju, bodi si mlaj
9
bodi
Gosp. Cegnar posebej pravi, da pervi stirje stavki si začetnik, bodi si mojster; brez lastne kritike tudi mojstrov
moje kritike so vegasti. Nasproti naj povem: ce je
11!
9
zacetniki pa, in to so ravno
dep
mlad
v •
bilo kaj vegastega pri meni, je bila vsa moja kritika naj si brez lastne kritike tudi ne obetajo pospeha
To je
vegasta, in ne samo stirje stavki; ce je
da ni samo hvalila, te mue
je bila v tem pomenu, tudi grajala; kakor sploh prava kritika dobro hvali na
bila pa vegasta, učil slavni rimski pesnik H
eni strani
,	^raja na drugi strani. Rajni Cop nam je
slabo
cr
kdaj pravil verstico, ki jo je pisal A. V. Schlegel:
Der Choliambe ist ein Vers fiir Kunstrichter."
»
Choliambus, to je, hromi jamb, je pesniška ver-stica, ki je sostavljena iz jambov, in se končava s trohejem, je tedaj nekako hromasta, ali če kdo raji hoče, vegasta. Ta verstica je primerjena kritikarjem, ker za hvalo se pri njih primaja rada graja (als hinkender Bote). V taki meri bi jez kteremu naših kritikarjev, ki se toliko znašajo s svojim pretresovanjem, hotel povedati:
Po druzih mahal si, pa si zadel sebe!
Gosp. Cegnar pravi, da jez v svoji kriti ki me sam resnico z neresnico. Pa mislim, da neresnicaje le pri mojem pretresovavcu. Jez sem vendar v začetku svoje kritike izgovoril besedo, da se v sostavku
slovnica
privzeti, sem tedaj njegov spis vendar tudi pohvalil; in moj pretresovavec nekako vegasto kramlja, kakor da bi bil samo grajal. Ce pa že mora biti, da sem neresnico izrekel,
r
Napak" še kaj nahaja, kar bi si utegnila naša
sem jo morda
v tem, ker sem g. Levstika
tudi za to hvalil,
kar so prav za prav že drugi pred njim pisali, je pa on kot svoje prodajal. Kar sem pa jez nad
„Napak" grajal, za drugo stran mojo be-
pisateljem , sedo poterdi
gosp
Cegnar s a m
9
on namrec pravi :
„Ne rečem, da bi ne bil gosp. Levstik včasih nekoliko pre ojster." Drugi ta „preojster" kak drugač
imenujejo
Gosp. Cegnar meni, da jez prazno g raja m brez dokazov; pa sam me brez dokazov hoče odpraviti; saj kar on rabi v dokaz za se, veljá za me. Pervi stavek moje
kritične graje je bil: Gospod pisatelj „Napak" tako govori, kakor da bi doslej nobeden slovenskih pisateljev ne bil razum el slovenskega duha. To po gospod Cegnarjevi misli ni resiiica, ker gospod Levstik na ravnost govori, da je Prešeren lepšal in gladil jezik. No! no! sam Prešeren! samo eden? to je veliko! Nemec bi rekel: „Einer ist keiner." K temu pa naj se privzemó še besede, ki jih gosp. Cegnar dalje piše od gosp. Levstika : Sicer pa bi bilo dobro za nas, da prebiramo njegove spise; v njih se na-
Dobro naj pomni vsakteri „za nikjer ni nič razločka, kteri vsi, tedaj se ne
haj a dobrega za vse.
vse
a
more drugač misliti, kakor vsi slovenski pisatelji, mladi in
V
stari, zacetniki in mojstri. Tedaj je vendar po lastni gosp. Cegnarjevi besedi resnica, da doslej nobeden slovenskih pisateljev ni razume! slovenskega duha, razun gosp. Levstika. Pridi torej (zakaj Prešeren je že umerl) gosp. Koseski, v kte-
rega pesmih smo še le našli jezik slovenski, da smo ster-
meli
?
tako veličasten
?
bogat in krepák ! Pridite drugi
slavljeni pesniki slovenski vsi! berite „Napake
ol A f? All mim IV n V\iriAninU *	Alf A	lr A It	r« 1 L A	/\ ^ /v	is In	! ^n.
slovenskega pisanja
»
glejte
?
kako slaba je še vaša pisa
r>
0
Nec virtute foret, clarisve potenti
armis
lingua, Latium, si non offend
m
Queraqu Porapilius
P
1 i m a e
b
et mora. Vos, o
sanguis

carmen reprehendite, quod non
Multa dies, et multa litura coercuit, atque Pertectum decies non castigavit ad unguem
u
Kritik
jat
aj
b
De arte poet. v. 289
P
tem prijat
P
9
k pri u č e n c u, m o j s t
P
294. * i p r
t n i k
To je druga kritika, ki
se pa godi p
bodi
v
s t n i besedi, ali v d o p i s i h. Tudi to
eni Horáci:
Tu nihil invita dices, faciesve Minerva;
uči ravno
po h Y
Id tibi jud Scripseris
esto, ea mens: si quid tamen olim
E
P
in Metii descendat, jud , et nostras, nonuit
q
aures, î p r e m
in annum.
Membranis intus positis. Delere licebit, Quod non edideris; nescit vox missa reverti.
c) Kritik
aj
b
De arte poet. v. 385
še 1
v
v
J
k
m
J
P
d
d
dnje pt vet. To
390.
ji pre je tretj
kritika, in tista se
abi
V •
t
bodi si v bukvah
ali
v
kih
ali v
utegne měnili H
vstvenih govorih. To kritiko ko se glasi:
Vir bonus, et prudens versus reprehendet
Fiet Aristarchus
O č i t n a
vse pervence i v časnikih pretresovati Cujte zopet H
kritika bi preve oadepolne mladi
De arte poet. v. 445. 450
imela opraviti, če bi
mogla
?
:ie, bodi si tudi bolj izbi bi časniki po tem imeli brav
9
Ind
doctumque fugat recitator acerbus
De arte poet. v. 474
Hicinger.
w V
Kratkočasnica.
K nekemu imenitnemu dohtarju v Peštu je přišel
te dní nek kmet iz Kečkemeta in mu položí na mizo pet tolarjev rekoč: „Ze pred več mesci ste mi ozdravljali mojo
zeno in danes Vam prinesem placílo. Zdravnik, ki je ze skor pozabil na ta dolg, se čudi, da mu mož pritira zdaj terdih tolarjev. „Zdaj Vam lahko plaćam svoj dolg, ker sem pred tednom poerbal precej srebra. Ker ste pa že tako
dobri bili, da ste mi ozdravili ženo
prosím." „In kaj je to?u „Da bi mi hotli sreberni dnar zmenjati. Dajte mi za-nj toliko bankovcov, kolikor mislite, da je prav.
9
Vas
v
se
nekaj lepo
«
Izgovoril
je pa
mož
te besede
tako pobitega serca, sreberni dnar za nič.
da se je vidilo, da misli, da je vès Ko mu pa dohtar odšteje v bankovcih celi znesek srebernega dnarja po njegovi popolni vrednosti
ga kmet debelo
tr t?
leda,
v v
ces
?
saj vendar ni tako slabo
9
9
imeti cel kup srebernih dvajsetic!
Novičar iz avstrijanskih krajev
Iz Marburga na Martinovo.

građo v,
. Posestniki vi n o-kteri niso še obrali, z žalostním obrazom hodijo
rija! Pridita tudi (zakaj Vodnik in Kopitar sta umerla) gosp. Metelko in gosp. Mur ko, ki sta pisala slovenske po svetu. V vinogradih naših je še dosti grojzdja potergati
366
Večji posestniki so komaj polo vico spravili na prešo, ker je sneg zadnji dan oktobra se že prikazat in do 8. tega mesca prav globoko tersje zakopal. Nekteri so v snegu brali, al iz 42 brent (put) komaj polovnjak (pol šterti-njaka) dobili. Drugi pa cakajo lepšega vremena. Tako, na priliko, so presvetli nadvojvoda Janez prepovedali svojemu vinogradniku, naj ne bere, dokler toplo vreme grojzdja ne otali. Tudi v Lutomerškem je več kakor polovica za brati ostalo. Nekdo je prerajtal, da je grojzdja na Sta-jerskem v vsem skupaj še za kakih 20,000 šterti-njakov pod nemilim nebom. Cena letošnjemu vinu ni velika; vina iz slovenskih goric so od 36—40 gold, štertinjak.
Iz Goriškega 6. listopada. Skorej bi člověk mislil, da pri nas nismó Slovenci; tako poredkoma se od naših krajev v „Novicah" kaj bere. Res, da v naših gorah se ne godijo reči kakor v Parizu, pa vendar zadnji na svetu tudi nismo. Saj nas poslednji vihár tudi pozabil ni. Naj-starši ljudje ne pomnijo, da bi bil sever kdaj tako hudo razsajal, kakor zadnji dan pretečenega in pervi dan tega mesca. Jaz sem z lastnimi očmi vidil zidane kozolce do tal poderte. Po čepovanski dolini so hiše večidel vse odkrite, sto in sto smrek je izruvanih; ajda, ki je še po kozolcih bila, je na vse strani raznešena, da še semena ne bo. Ker sem ravno zgorej čepovanske doline opomnil, hočem tukaj še par besedic od nje govoriti. Mislim namreč, da je bila po nji stara rimska cesta v Kranj: Iz Gorice gor g o r (Gargaro) do Pštale-v (postaja-statio) , če pa vun (Cepován) na Vrata (ime izhoda v idrijsko dolino), v Tri buša („in tribus aquis", ker se tam tri vode stekajo), dalje poleg Idrice in čez gore v Terbije („tres viae", in resnično se tam tri poti zedinijo) po p olj an ski <1 olini v Kranj. Na Vojskem nad Idrico je mesto, kteremu „taborišče" pravijo. Morda od vsega tega kdo kaj več vé? Koliko je moje misli pravega, drugi sodili bodo. Z Bogom!
Verhovski.
Iz Gradca 15. nov. Tukaj se je nekoliko slovenskih rodoljubov zbralo, ki nameravajo v prihodnjem letu cei venec slovenskih igrokazov (teatralnih iger) na svetio spraviti. Berž ko se bo toliko naročnikov nabralo, da se bodo tiskarski stroški splačali, bodo igrokazi v natis tekali, iz kterega bo redno vsaki mesec po eden izhajal. Igrokazi niso izvirni, vendar pa so za naš narod tako lično prikro-jeni, kakor da bi že njih izviri nalaš za-nj spisani bili. To počénjanje je sedanjim časom čisto primerno in bi utegnilo se prav dobro povesti. Srečo dobro!
Iz Zeleznikov 6. listopada. —• Da mi ne zastane
preveč pero, naj Vam, ljubljene „Novice", zopet enkrat pišem par verstic. — Lepe urice letošnje jeseni, kterih bi se bili radi še dolgo veselili, so nenadoma hitro potekle. Že přetečeni teden je po dolgem deževji pričel pihati silen in tako merzel sever, kakor da bi bil napeljan po cevih nepo-srednje iz same merzle ruske Sibirije, — bil je prav za kače vganjati. Ne zadovoljen s tem, da se je mokra zemlja vsled njegovih merzlih poljubov skerčila v terdo ledeno skorijo, mu tudi kozolci, ki so še plodno ajdo hranili pod svojimi strehami, kakor tudi visoke drevesa niso bile po volji. Ajdo je razmetal zopet, od kodar je prišla, po poljih; kozolci in drevesa pa tudi ležijo sèm ter tjè kakor da bi jih bil polomil sam štempihar. Naši kmetje, ki večidel bolj za-denejo vreme kakor vsaki pratikar, so koj rekli: „na veter bomo dobili sneg", in res, kar zavihalo se je krog gorá, in bilo je belo vse. Pa kaj! verhuncom visocih pecin in gorá
kaj tacega o tem času že podá, le ravnine bi se bile radovale še dalje rade lepe zelene odeje, toliko več, ker mnogo kuhe in zeljenadi je bilo še domu spraviti. Pa vse naše želje niso ustavile merzlega zimskega strica; pri-koračil jo je v ravnine, zagernil jih s svojim belim plajšem ter zasul ijudem mnogo kuhe, ljubi živinici pa pašo, in kar je še veliko huje, večidel tudi zimsko steljo. Ako sneg že zdaj obleží, česar se je zlo bati, bo za marsikaj dosti
čudna. Kje je še Božič? kje pa še le sv. Juri? Nehotoma
nas prešine mraz po herbtu o tacih mislih. Pa! — dobri in skerbni Gospodar nad nami more vse k našemu priđu oberniti ; toraj zaupajmo va-nj ! — Kakor menda povsod, tudi pri nas delà novi denar Ijudem sive lase. Eden vé to od njega, drugi uno, največ pa jih je, ki vedo od vsega skupaj malo več ko — nič. Kaj pa tudi hočejo vediti, saj ga večidel še le po imenu poznajo! Smejati se člověk mora, kakošne nekteri bašejo, in večkrat se spomnim res-ničnih besed, ktere je predlanskim neki člověk v gosposki suknji svojemu družetu rekel: „preštej mi, brate, denar, da bom vedel, koliko imam." — Vendar, šale gori ali doli; ako hoćemo resnico govoriti, bo se vteklo še dosti vode, preden se bomo ogniti mogli vsake pomote. Saj še take novosti imajo svoje težave, ki dotikajo le po sa m es ne ljudi; kolikoveč pa še le te, ki zadevajo več ali manj vsacega člověka od perve bogatincove palače do zadnje še tako borne bajtice. Kakor je pa čas že mnogo druzih reči pre-strojil, bo polagoma tudi to reč spravil v pravi red. ,,No-vicam" gré hvala, da so nam to reč, kolikor je moč, po domaće razjasnile, in res želeti je, da tis te ga poduka, ki je še na posebnih lis tih natisnjen, bi šlo kot listja in trave po deželi! — Ne morem se zderžati, opomniti še neke žalostné prigodbe, ki se je pripetíla přetekle dní ne daleč od nas. Vseh Svetnikov dan se iz neke samotne hiše zmuzne natihoma malo, okoli 5 let staro deklice ravno tadaj, ko so drugi domači južinali, in se podá ne deleč proč na polje k ognju, poleg kterega so se poprej pastirji greli. Sam Bog vé, se je li hotlo revše tukaj z ognjem igrati ali kaj. Mati punčko pogreší, g re gledat po nji, pa že jo sliši vpiti od dalječ. Na materni klic se zdaj deklica urnega teka proti domu spustí, pa — o groza in strah! svitel plamen punčko obdaja, kajti vsa obleka je v ognji. Mati ji hiti sicer hitro na proti, pa prepozno! — vse opečeno je malo ur potem zdihnilo ubože po silnih mukah dušico v roke svojega Stvarnika. Žalostna in strašna smert! — Nisem pa tega zapisal, kakor da bi hotel s tem komu kako zanikcrnost ali nemarnost očitati; — velikokrat člověka nesreća zadene, ko se je naj manj nadja, posebno pa še pri otrocih, ki včasih vkljub vse pazljivosti zginejo varhom spřed oči kot blisk. Opomniti hočem le s tem žalostním izgledom velike nevarnosti slednjega, ki ima kaj opraviti z ognjem, naj si že je po potrebi ali nepotrebi, in ponoviti mu nauk, naj pri takih nesrečah ne beži, ampak vleže naj se na zemljo ter valja okrog in okrog, da tako ogenj na sebi zaduši. Da pa take nesreće, da namreč kdo tako rekoč živ zgorí, niso nič novega, tega nas prepričujejo le prepogostoma časniki; kaj takega se lahko tudi vsakemu odrašenemu zgodi, ako zgubi um, in si ne vé prav pomagati.
Jos. Levičnik.
Iz Jesenic na Gorenskem 8. nov. A. P. — Se huje
morebiti kakor drugod se je tudi pri nas začel v saboto pred vsemi Sveti silen vihár in je gospodaril s strehami, drevjem in ajdo v stogih tako, da na vseh Svetnikov dan je bilo veliko ljudi prisiljenih na polji in na strehah delati kakor v delavniku. Ajda in še več druzih reči je bilo tako strašno razmetano, da jih ni bilo mogoče nazaj spraviti. Dilje s střeh so šle po zraku kakor listje. Ta strašna moč vetra pa ni povsod enako zadela; nekteri kraji so veliko več terpeli kot drugi, čeravno so bili blizo skupaj; kar se Ijudem posebno čudno zdi, je pa to, da so v nekterih krajih močne drevesa in močni stogovi grozno polomljeni in ravno v tistih krajih je pa več starih in že trohnelih dreves in pa slabih stogov, ki so brez škode ostali.
Iz Ljubljane. Ker smo zadnjič povedali, kako so se obnesli letošnji učenci kmetijstva, moramo danes še tudi povedati od učencov kovaštva in živinozdravilstva,
da jih bojo ljudje po deželi poznali. Med 22 učenci, ki jih je štela letošnja kovaška in živinozdravilska šola, so se skozi pol leta, kakor cesarska postava veleva, le samo
367
višjega kovaštva učili in preskušnje dobro prestali: in ker je Ljubljana na lepem središu za mnoge obertnijske Finkš Janez iz Toplic, Kapus Matevž iz Lesec, početja, moremo tudi gosp. Ambroževemu mlinu prero-
Zupan Jakob iz Beginj
j
posebno dobro
pa :
Resrnan France iz Zgoš, Svetel Juri iz Podgira in
Zajec Janez iz Drage. Kovači, ki so celo leto se poveduje, je gosp. Fr. Kwizda, apotekar v Korneuburgu
kovati dobro srečo.
Iz Ljubljane. Kakor dunajski časnik „Presse" pri
kovastva, zraven pa se tudi zivinozdravilstva učili v doljni Avstrii, čigar štupo za živino današnji in so preskušnje iz obojega znanstva prav dobro prestali,
n
nik
Oglas-
naznanuje, v poslednjem zboru parižkega družtva zoper Dor nik Gašper iz Teržiča, Hafner France iz terpinčenje žival 27. rožnika t. 1. s častno medaljo postavljen Dorfarjev in Ju van To maž iz Zagorja. Kot učenci kme- bil. Je tedaj to že 3. medalja, kakor tudi „Oglasnik pravi
^ 0 •	a	J	* •	V •	•	1	• 1	j	V • 1 •	t	m	*	. «	m	m	m	mm.	m	- .
SO
y
tij8tva so se tudi zivinozdravilstva učili in pres kušnje prav dobro prestali: Barb o rič Janez iz Lu
ktero je prejel omenjeni gospod za koristnost svoje znajdbe.
Ravno smo slišali, da prečastiti stolni prošt
gosp
Anton
terskega
Sela
y
V i d e m š e k France
iz
Doba
y
v
se
in pa Kos so izvoljeni general-vikar.
Siinoncic France iz Leskovca. Vsi drugi se toliko izučili, da bi bili mogli že letos šolo zapustiti
niso
y
ker
iz Ljubljane. Sledečim versticam, ker je
odgovor
nost vso gosp. pisatelj sam s podpisom svojim na-se vzel,
naukov je prevec, in kdor ni dobro izucen, se mu ne more nismo mogli odreci prostora v našem listu: „Naj mi dovoli
pismo dati
y
da je
V
ze
izucen. Zato je treba razlocke delati vredništvo, da očitno zabavljico, s ktero je neznan do
in ne vsak ega ze izucenega misliti, kdor je le v Ljub- pisnik v 253. listu „Laib. Zeit." o zadevah novega dnarja ljani bil: pa treba je tudi razločevati med takimi, ki so se vse tergovce na drobno omadeževal, tudi očitno overžem.
■ ■■ 4,1 l i i i mm mnj	^ ^^gf^Mit
den Kaffehsiedern und Detailverkáufern aber ist man durch-
samega kovastva učili, ker taki so sicer bolj ali manj Vsakega poštenega člověka so raz žali le besede: dobri kovači, iz živinozdravilstva pa ne umejo
• V
nic.
5)
To moramo enkrat očitno povedati, da ne reče kdo: „saj	aus nicht zufrieden" itd. V svojem imenu in v imenu še
sem bil v Ljubljani, znam vse." Le kar se je učil, to	več druzih tergovcov m o j e ve r s t e (Detailverkáufer) moram
zna, druzega ne.	naravnost reči, da to, kar dopisnik v omenjenem listu oči-
Iz Ljubljane. Kakor se kaže, se bliža našemu mo-	tuje, ni res! Da se je kje perve dni kaka pomota v ne-
cirju ali mahu nova dôba. Pervo dôbo, ki je nam ze znaném prerajtovanji zgodila, ne tajimo; tudi utegne biti,
al zatega voljo „durchaus"
toliko
dobrega
naklonila in nam še zmiraj na tavžente do- da je kdo kaj pregrešil
— ,	v>. — ~	jv ivu\j auj piu^iuou «--cti. /iuiv^a vviju	viiuuo
bička vsako leto donaša in ga nam, če Bog dá, še vpri- vsem čast jemati, je nespodobna pisarija, kteri se more hodnje douašala bode, imenujemo tisto, ko se je mah obde- vsak pošten člověk resilo zoperstaviti. Če dopisnik vé greš-
laval za kmetijstvo. Možje, ki so se za blagor mahú
ni ke
v tem obziru trudili in se trudijo
v
se
y
naj jih imenuje; poštene ljudi naj pa pri miru
dan današnji, so bili pusti; če pa že zabavljati mora, naj bolje gleda, da se
v našem listu ze tolikrát imenovani, da jih vsak dobro pozna in vredno spoštuje. Druga dôba, ki se našemu
. tista raba
i
mu ne zgodi spet taka kakor takrat, ko je v hudem mrazu
mahu zdaj bliža, je dôba obertnijstva
y
to je
y
kar noben drug
ni vidil, krajnske kuharce s „Blei
sote
y
po kteri se ima ona
y
vse
drugač
kakor dozdaj
vidil
stiftom in der Hand" jajca in pa peteršilj prerajtovati v
y
pil
novi dnar."
Janez Tavcer.
V
se
drugo rabo.
pravna narediti za kur javo, svečavo in Slišali smo, da gospod Baumgartner želi fabriko osno vati, v kteri se bojo svečava, olje in druge šote ; ker pa o tem
reči
delale iz
nimamo dostojne vednosti, tudi ne moremo več govoriti. Al dosti več smo v stanu povedati
Novičar iz raznih krajev
#
V
se
od pocetja gospod Ambroževega,
od
kterega drugo
Iz Dunaja. C. k. ministerstvo je prepovedalo orožje in střelivo iz našega cesarstva voziti v Serbijo.
Povedali smo, da je nova družba dunajsko-proti temu teržaško železnico prevzela, in to je res, ker so 1. dan
~	.	• 1 •	1 •• •	•	I	v • •	V	•	-m	v «
smo
ze
vidili take izdelke za kurjavo, da vse
je kakor noč in dan. Z mašino, tako pripravno kakor igrača, t. m. přejeli uredniki svoje plačilo že v imenu te družbe.
_	m t	1 1 •	•	1 t i	*	i	• v « li«	m -w	1
ktero je dobil iz Pariza od umetnika in fabrikanta fizičnega,
kemiškega
in
druzega orodja gosp
A. Frekot-a, iz naše
ujetih
Na dalje se je zvedilo, da mlajši blizo Hamburga
Ogrov
y
ktera sta bila v Novem Jorku ponarejanja
po-
mastne šote (vsaka ni za to pripravna) se napravlja tako avstrijanskih bankovcov delezna, jih je sam kurivo, da je zlo terdemu pre mogu podobno in da se magal delati, stařeji pa jih je le izdajal in je bil popřed sme misliti, da po vročini, ki jo tako napravljena šota grajšak na Ogerskem, pa je v poslednji vojski ob vse svoje
V«	• v 1	l i V • •	I V # fl	i	t	« ft *	f
v sebi ima
bi
utegnila
,	». «tv^uu«. nadomestovati derveno oglje premoženje přisel; mlajsi je sluzil pod Bernom, je bil od
ali popolnoma ali bo saj blizo toliko zdala, kar se bo zvedilo Rusov ujet in je šel pozneje na Turško. Ponarejeni
po skušnjah, ki se bojo skorej naredile na debelo.
Ce
bankovci pa imajo znamenje: J. N. 82,430.
Pismo iz Dunaja nam naznanjuje, da ljudje za
bo skušnja to poterdila kar se zdaj po očéh upati more in
za kar je imenovani mojster mašine porok, koliki dobiček	vročinsko boleznijo (močuhom ali tifusom) ondi tako
za fužine, kovače, ključarje in vse, ki oglja potrebujejo,	zlo bolehajo, da en sam dan (12. novembra) so jih v samo
- • _ _ . . •/ . . _ - __t v , i i i • v • • n i rv a
ker bo to kurivo tudi cenejše kakor
og
lje!
Ena sama obcinsko bolnisnico přinesli 120.
mašina
, ki se brez truda prestavlja sèm ter tjè, napravi na dan 90 centov suho vagane šote, tedaj v enem poletji
lz Českega. Iz Prage. V saboto, 13. t. m. je bil
grofa Radecki-ta
razgernjen spomenik rajnega marsala
okoli
18,000 centov,
in le 10 ljudi potřebuje, 7 možkih, o nazočosti Njih Veličanatev cesarja in cesarice. Podoba
_ .	_	mí	v «	* Vf	• Vi* 11 1 • *	«	1
troje pa otrok. Toliko za zdaj od te nove naprave
y
od
slavnega maršala stojí v vojaški obleki, z golo glavo, v
ktere, če bo vse tako po
sreči
šio
y
kakor po lastnem pre- levici zastavo (bandero), v desnici pa marsalsko
palico
pričanji upati smemo, bomo še velikrat govorili. Pri tej deržeč na vojakih vsake verste. Radecki-tova podoba je priliki tudi
V
se
, „^j ------- --- --- ------ - -- r-
to povémo, da novi mlin, od naših mo- čez 9 čevljev, podobe vojakov so 7 čevljev visoke.
Vse
karjev prav dobro suhi mlin (Dampfmuhle) imenovan, podobe so bronaste, iz Piemontezom vzetih kanon vlite
y
ker
ga
ne goni voda, ampak le hlap ali sopar
y
je
v
ze
tako
kterih so presvitli cesar 100 centov za ta namen podarili.
dodělán
y
da
bo
O" »
ospod
Ambrož prihodnji teden že Maršalovo podobo je modeliral Emanuel Max
y
podobe
mleti začel, in s tem bojo na enkrat ob tla vse govoríce vojakov pa njegov brat Jozef Max, vlil je pa vse po-
Vse podobe
tistih ljudí, ki se ne morejo povzdigniti čez staro kopito
dobe
v Nirnberg-u mojster Burgschmiet.
in kterim ne
gre
v glavo, da bi tudi mi to
mogli
kar mo- stojé na štalu iz likanega granita, v kterem je napis v
rej o
drugi.
Ker suhi mlini melejo moko lepše memo druzih, českem in nemškem jeziku: „Maršalu Janezu Jožefu ker vsaki dan prosimo v Oče našu „daj nam naš vsak- grofu Radecki-tu, vodju hrabre italijanske armade v letih
danji kruh1,4, tedaj se moke zmiraj dosti potřebovalo bode
y
1848
1849. Družtvo za umetnost na Ceskem v letu 1858."
%
368
S presvitlim cesarjem in cesarico je prišlo
se
čez 60 prevzel voz v imenu cesarja Napoleona in postavili so
generalov k slavnosti. Ta spominik za slavnega maršala je stal čez 100 tavžent goldinarjev; samo družtvo za umet
ga
v cerkev, kjer bo ostal.
nost je darovalo za-nj
blizo 80,000
lz Indije. Veliko repatico, ktero smo vidili le tošnjo jesen v naših krajih, vidijo sedaj, kakor iz Bom
Iz Dalmacije. Neka gospa, ktera se peča z rej o baja pisejo, v izhodni Indii, s vil oprej k je bila letos tako srečna, da je imela iz enacega semena trojen pridelk.
Iz Beneškega. Tudi v Benedkah se je zima silno
da
Prošnja

zgodaj
vselila; perve dni mesca novembra je medio
Za neko slovensko delo potrebujem imen vseh znanih
7
V
ze
brez snega in prav
je bilo strah, pa 8. t. m. je bilo prijetno kakor pomladansko vreme. Tudi v Florenci in v T urinu so imeli sneg, kakor je iz teh krajev brati.
jednih in strupenih
gob
ali
Of ©
ljiv.
Imam sicer ze
Iz Lombardije. Iz Milana 5. nov. Kakor povsod so tudi pri nas novi dnarji še skoro bele vrane. Sej se tudi ni čuditi, ker se ne manjka tudi novim dnarjem pre-kupčevavcov. — Predvčeranjem nas je obiskal pervi sneg. Stari ljudje ne pomnijo kaj tacega v tem času. Danas zjutraj smo imeli na toplomeru 3 stopnje mraza.
Iz Rusije. V poljskem kraljestvu je bilo doslej samo ruski gerb viditi. Sadaj se vidi vsled cesarskega
povelja na vseh javnih poslopjih zraven ruskega tudi ZI1anih: poljski gerb obešen.
precejšno število teh imen nabranih, vendar še ne vseh* in nektere gobe se tù tako, tam drugač imenujejo. Ker bi tedaj rad vse to zvedil, da bi se delo doveršilo kolikor je moč dobro, lepo prosim vsakega, ki je zveden v
gobah
in
njih slovenske imena vé, naj mi jih zapiše in berž ko more pošlje na moje stroške; naj tudi kakega kmeta ali
kmetico plača, da mu pové imena jednih in strupenih
cr
O
ob ;
vse stroške mu bom berž povernil. Ker pa vém, da mar 8Íkdo vé to in uno gobo po slovensko imenovati, nem
škega imena pa
ne
j
mu zapišem tù nekoliko nemških
imen, za ktere prosim slovenske, čeravno mi jih je vec
Plemenitazi iz Moskove se na dalje obotavljajo, po carovi volji kmete oprostiti. Ko je bil car 12. septembra v Moskovi, jim je bral ostré levite. Rekel jim je med drugim :
Pred dvěma letoma sem Vam v ravno tej sobi rekel
v
Žal mi je, da se Vam danes ne morem zahvaliti.
da
7
u
bo danes ali jutro treba, zastarané pravice sužnosti od-praviti in da je bolje, da se to od zgorej kakor od s podaj začne. Vi moje želje niste spolnili dosihmal. Se enkrat Vam tedaj ponavljam, gospodji, delajte tako, da mi bo mogoče z Vami dobrému biti.
lz Serbije. „Pražke Nov." pišejo: Zopet se je lepo pokazalo, da imajo S erb lj an i še vedno pravo ljubezen do domovine in da so zdravega uma. Ko so stranke vidile, da je nesloga med knezom in ministerstvom kvár domovini, so se kar zedinile, in Garašanin, kteri se je
hotel svoji oblasti odpovedati, je obderžal še dalje pred-sedništvo. Tako je potihnil vihár, in s kup šina bo mesca maja.
lz Svajca. Skoro ob enakem času, kakor v Ham-
burgu ,
je přijela St. Golska policija 3. dan t. m.
nekega
člověka iz Badena, kteri je přisel iz Amerike in je imel mnogo avstrijanskih po na rej en i h bankovcov po 100 gold.
Iz Nemskega. Iz Berlina. Volitve za deržavni
zbor dajajo zdaj največ opraviti in govoriti. Vse je na
in se pripravlja za volitve volivcov, ktere bodo 15. t. m.; izvoljeni volivci bojo volili potem še le poslance v deržavni zbor.
lz Francozkega. Veliko se govori zdaj od
ukaza, s kterim
nogah
tistega
je cesar Na pol
prepoved
8
silo naberati delavce v Afrik i, ker to je toliko kakor
a s sužnimi, le v drugi podobi. Francozki časniki
ku p čij a se vé da pojejo slovo temu ukazu le nekako
7
dru£fi
»
pa pravijo
»
da je
kasnj
poznanje poprejšne francozke
silovitosti, s ktero so se žalile p
tem takim mea culpa
a
pravijo
je ta Napoleon
o v e š t v a ; ukaz le očitno
po
n
k
V mnogih francozkih mestih se utemeljuje nov
" Kamor pridejo
d
namreč red „sester ubozih
te sestre, najmejo najpervo sobo ali stanico od hiše do hiše in naberajo dnarj hišo.
živeža
potem itd..
gredo
zidajo
v ktero jemljejo stare ljudi, da jim strežejo
5.
t. m
gležk
general
S
je izročil v imenu angležke kralj
John B o u r g o y
v
Parizu
voz, na kterem so rajnega cesarja Nap otoku sv. Helene k pogrebu peljali. Princ
Nap
e an-tisti
I. na
3n je
Garten-Champignon (Angerling na Štajerskem), Para
solschwamm ali Buberitze, Bubutzen, Schierlingsblatter
gnon, Gugemucke ( Wiesenchampignon).
schwamm, Giftchampi Bilzling, Pràtling (Milchschwamm), Hallimasch, Stock-schwamm, Mauroche, gemeine, Spitzmorchel, runde Speise-morchel,Riesenmorchel, ofFene Morchel, Eichelschwamm ( phal.
impudius) oder Gichtschwamm, Herbst-Lorchel, Riesenlorchel^ Stockmorchel, Gift-Stockmorchel, schwarze Triiffel, Hirsch-
Reitzger, Birkenreitzger, Gelbmilchreitzger, Habichtschwamm (Hirschschwamm), Kai-
brauner Birken-
?
trůffel, Weisse Truffel, Rothling,
serling,
Fliegen8chwamm, Perlschwamm,
schwamm, Mehlschwamm (Maischwamml, sternschwamm ), Lauchschwamm,
Drehlin^

(Au
Nagelschwamm, Nelken
blatter-Schwamm , Griinling, Stoppelschwamm (^blasser Hirschshwamm) , Klapperschwamm fScheberling) , Igel-
Konisrs-
schwamm

Leberschwamm
7
gelbe
Bárentatze
7
schwamm (rother Herrenpilz)
Schmalzling
^doppelres
Schafeuter^), Saupilz (Schmierschwamm), rôthliche Báren tatze, Korallenschwamm, violetter Keulenschwamm, asch grauer Keulenschwamm, handform. Keulenschwamm, Schaf euter, Mordschwamm, Brennreitzger fWaldteufel), Satanspilz
Gift-Rothling, Wollschwamm (wolliger Milehling), Pfeffer
schwamm, Krôtenschwamm, Schusterpilz (Judenschwamm), Giftreitzger,
rother Táubling
(Gift-Taubling),
Honiirtáublin
or
Stocktàubling,
Schwefelkopf, Bitterschwamm, Rothfuss. Ce bi morebiti kdo v kakem kraji bil, kjer ljudje posebno veliko gob poznajo, bi mu radi profesor Marquatove lepe podobě gób poslali, da bi jih takim pokazal in mu oni potem ime povedali. Prav lepo prosim, naj bi mi bili
zvěděni možje kakorkoli v pomoč, da zvemo kar najvec slovenskih gobnih imen.	Vrednik.
Za Vodnikov spominek
nam je se doslo:
od gospod Andr.
Mariotti-a, benefic. v Kastvi
«
V)
A. K raj o c a v Terstu
1 fl. 20 kr 1
77
7)
tedaj s poprejšnimi doneski skupaj . 1143 fl. 35 kr.
in pa 10 franko v v zlatu.
Pogovori vredništva. Gosp. A. IVI. v K. : Po Vaših željah
sem se oglasil na dotićnem mestu in obljubilo se mi je popraviti
tudi napačni naslov.
Gosp. J. B., fajm. v Z: Vodno apno je tudi
za ka pni ce po mnogih skušnjah poterjeno, pa dobro se morajo ž njim zamazati ali s ćistim ali s prav drobno sipo zmešanim, le z apnenim mortrom se ne sme mešati, će ne, ne derži. Zdravju ni ni-kakor škodljivo, že samo po sebi ne, še manj pa zatega voljo, ker se dobro vodno apno tako zlo sterdi v vodi, da ne enega drobca
ne zgubi v nji.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiveig
Natiskar in zaiožnik : Jožef BlâZDÎk
$