WBUOTECA C EN T fv-. L ti
GLASILO KRAJANOV PORTOROŽA IL GIORNALINO DEI CITTADINI DI PORTOROSE
junij 1991-giugno 1991
OBLEGANJE "KAŠTELA"
štev./№ 6
Še teden, dva, pa se bodo vsako popoldne, predvsem pa zvečer med stojnicami portoroškega "Kaštela" vijugale procesije žejnih in lačnih, zabave željnih, z radovednostjo, kaj je mogoče kupiti, prežetih ljudi. Če ne bo tujih gostov, bodo v večini domači obiskovalci.
Vhod v središče Portoroža -njegova izkaznica
Vsi smo bolj ali manj soglasni, da so vrata v središče Portoroža najbolj neugleden, prostorsko nedomišljen in neurejen del našega kraja. "Kaštel" je pri tem samo prva stopnica, nadaljnje pa so nekdanji "Helios", avtobusna postaja, sramotno zanemarjeno skladiščno poslopje na ovinku in ves del so krone neurejenosti, tj. nekdanjega "Vojkovega doma". O redkokaterem izmed teh spota-kljivih poslopjih je toliko različnih, nasprotujočih si mnenj, kot prav o "Kaštelu". Od tiste, da je to vzorec za popestritev turistične ponudbe, za katero je njen duhovni oče, Zvone Petek, dobil "turistični nagelj", do druge skrajnosti, da je "Kaštel" poleti vaško sejmarsko prizorišče. V anketi po naključnem izboru portoroških prebivalcev, so ti v glavnem navedli, da"Kaštel" sicer ni kakšna posebna zvezda turističnih privlačnosti, je pa zanimiv, obiska vreden in da bi ga pogrešali, če ga ne bi bilo. (Morda le zato, ker pač ničesar drugega in boljšega nil)
Začasnost "Kaštela " - izgovor za zanemarjenost
Že od začetne zamisli je bil "Kaštel" opredeljen kot nekaj začasnega. Dokler ne bi na tem prostoru zgradili trdnejšega, portoroškemu turizmu primernejšega poslopja s trgovinami In prostori za sprostitev in razvedrilo. In zato ima človek ves čas občutek, da so "Kaštel" postavili sejmarji, ki bodo lepega dne tako znenada odšli, kot so znenada prišli.
"Ideja "Kaštela" je bila predvsem navržena, dokončno pa ne izoblikovana", pravi direktorica "Avditorija", Fanči Kuhar. "Leta 1987 smo izdelali podrobnejši dolgoročnejši koncept, po katerem naj bi imel "Kaštel" izdelan zabavno glasbeni program s specialno gostinsko ponudbo in kulinariko, ki naj bi ponudil oblikovalcem različne izdelke umetne in domače obrti ter spominke. Za ureditev spremenjene podobe ni bilo denarja, zaradi začasnosti pa ni bilo tudi kaj veliko interesa, da bi vanj kaj več investirali."
Kaj bo letos "Kaštel" ponujal gostom nič kaj obetavne sezone?
Glasbeno programsko obetajo biti večeri privlačnejši. Tudi glede kulinarike bo na stojnicah več specialitet domačih kuhinj, pa tudi pijača bo imela označbe pretežno domačih vinski sort. Stojnice umetne in domače obrti bodo imele več izdelkov, kijih bodo obiskovalci radi odnesli domov, češ, to sem kupil v Portorožu. Glede spominkov pa vsi vemo, da je zelo malo idej za resnično novo in specifično ponudbo. Bodo "vrata" v Portorož kdaj imela boljšo podobo?
Letošnji"Kaštel" bo morda za odtenek bolj zabaven, nudil bo več sproščenosti, seveda pa ostane sejmarski. Zamisli in pripombe ob njem se bodo seveda porajale. Ne bi se pa smele ustavljati ob njem. Uperiti bi jih veljalo na vprašanje in pritisk, kdaj bo dobil Portorož že ob vhodu drugačno, sodobno, funkcionalno ureditveno podobo. Res je, denarja ni. Res pa je tudi, da bi že pred desetletjem tu lahko imeli raznoliko ponudbo lokalov. Takrat je bil na voljo denar, bili so investitorji. V množici zelo raznolikih zamisli pa ni bilo mogoče in nismo bili sposobni izbrati najboljših. In nam je ostala improvizacija, ki seveda nima samo temnih strani. Začasnosti pa nam je že zadosti!
Gustav Guzej
ANKETA ANKETA ANKETA ANKE
PORTOROŽANI O KAŠTELU
Albin MIKLAVEC z Vesne, 65 let, upokojenec:
Sam sicer ne hodim v "Kašter, vendar mislim, da ideja ni napačna. Le mesto za takšno tržnico - središče Portoroža - ni najbolj primerno. Mogoče bi bolj spadala nekam v bližino marine, v Lucijo. Tržnica je odprta skoraj vso noč, zato so zaradi hrupa prizadeti prebivalci, ki živijo okoli nje.
Včasih - za časa Italije - je bilo na tem mestu teniško igrišče; danes pa, mislim, da bi bil ta prostor primeren za manjše trgovine ali tudi stojnice, Iger pa ne bi prodajali takšnega kiča, kot sedaj, ampak kaj bolj resnega. Sedanja oblika stojnic ni lepa... Z boljšo ponudbo bi se gotovo dobilo tudi več denarja!
Marija ŽVEGLIČ Iz Mirnega kota, 43 let, prodajalka:
Tržnica "Kaštel" bi sodila v Portorož, če bi na njej prodajali izvirne izdelke npr. slovenska ročna dela, če bi ponujali kvalitetna domača vina in slovenske nacionalne jedi... Lepo bi tudi bilo, če bi na tržnici predstavili oblačila domačih kreatorjev. Na žalost pa je postala okolica "Kaštela" spalno naselje za brezdomce in nekatere, ki na tržnici prodajajo. Lahko bi ostala, le bolj urejena bi morala biti.
Se najbolj pa je tisti prostor primeren za trgovski center, ki bi delal skozi vse leto in ne bi bil namenjen samo turistom. To bi moralo biti nižje poslopje z veliko zasteklitvami, zgrajeno v krogu ali v obliki polmeseca.Poleg trgovin s kristalom, čipkami, umetnim kovaštvom in podobnim bi lahko bila tam še pekarna, lekarna, čevljarska delavnica, frizerski salon itd...
ANKETA ANKETA ANKETA ANKE
Nataša REĐEC s Prečne poti, 18 let,
diHakfnJa družboslovne $ole v Kopru:
"Kastel" obiskujem. Zdi se mi, da sodi v Portorož. Všeč mi je zaradi dobre glasbe, ki po mojem mnenju ni preglasna in zato, ker tam najdeš družbo. Ni mi všeč zaradi tega, ker tam točijo alkohol in ker prostor oreveč umažejo. Nisem za ukinitev gostinske ponudbe, predlagam pa, da bi tam delali tudi tipične primorske jedi. Lahko bi imeli stalnega nadzornika, k! bi pazil na čistočo.
Gordana DOLANC s Stare ceste, 17 tet, dijakinja Trgovske šole v Kopru:
Ga obiskujem. Sodi v Portorož. Všeč mi je zaradi glasbe, ko so dobre skupine. Ni mi všeč zaradi alkohola Od gostinske ponudbe bi ukinila točenje alkohola In namesto tega organizirala kakšne igre, npr. tombolo. Tudi v dopoldanskem času bi lahko bito kaj za otroke.
Ivanka LOPATEC z Lepe ceste, 56 let, upokojenka:
Tržnica "Kastel" je čisto v redu, le pijančevanje ne sodi vanjo, pa tudi to, kar ponujajo na stojnicah, je slabo. Več bi moralo biti slovenskih izdelkov, pa tudi slovenske hrane npr. potica, štruklji in podobno. Vsi moji gostje, večinoma tujci, so zelo radi zahajali v "Kaštel" in bili so zelo zadovoljni.
Dvomim pa, da bo letos še kdo hotel letovati v Portorožu. Moji stalni gostje iz Stuttgarta - že 20 let prihajajo k meni -letos niso nameravali priti, saj so slišali, da se pri nas streljajo, da bodo ostali brez svojega avta... Pa sem jih povabila na brezplačne enotedenske počitnice k sebi, da se sami prepričajo, kako je pri nasi
Mojca NEDELJKOVIČ s Stopnlške ulice, 14 let, učenka Osnovne šole Piran:
Ga obiskujem. Ne sodi preveč v Portorož, zaradi videza. Posebno mi je všeč, ko so modne revije. Če bi ukinili gostinsko ponudbo, se mi zdi, da bi bilo manj obiskovalcev. Omejila b[ točenje alkohola ali pa to sploh ukinila. Škoda je, da je odprt samo ponoči.
KDO JE KDO JE V PORTOROŽU KDO JE KDO
Tokrat vam predstavljamo poslovodje v trgovinah z živili v našem kraju.
ELEKTROINSTALACIJE
Roman KONTIČ
Belokriška 9, Portorož, telef.: 75 994 SE PRIPOROČA!
IME TRGOVINE	IME POSLOVODJE TELEF. ŠTEV.	
JESTVINA Koper Market 77,0bala20	Zlatko KRANJC	75371
MERCATOR-DEGRO Portorož Poslovalnica 11, "Sadje in zelenjava", Obala 53	Valerija PUCER	75372
JESTVINA Koper Poslovalnica 55 - mesnica, Obala 53	Milan PAVUN	73083
MERCATOR-DEGRO Portorož Poslovalnica 2 - market, Obala 53	Flavia WRATNY	73 241
MERCATOR-DEGRO Portorož Poslovalnica 5 - "Bomboniera", Obala 14	Marija TURŠIČ	73 076
JESTVINA Koper Poslovalnica 31, Stara cesta 2	Sladana MILENKOVIĆ	73 067
JESTVINA Koper Poslovalnica 32 - Market, Belokriška 17	(nismo uspeli dobiti)	73696
MERCATOR-DEGRO Portorož Poslovalnica 70 - Market, Belokriška 68	Ljuba MILOTIČ	73 490
MINI COOP zasebna firma, Market, Obala2, Bernardin	Mihael G UZIČ	75 764
PORTOROŠKI OBRAZI
Nesebična mentorica več generacij Medalja za igračo leta PortoroŽanu
Bolj kot poslopja so živa značilnost vsakega kraja nekateri ljudje. Osebnosti. Tako trdno zraščeni s krajem, da si je življenje težko zamisliti brez njih.
Tudi v Portorožu je precej takih osebnosti. Ena izmed njih je profesorica Erna ČESNIK. Starejšim, pa tudi manj starim, je nekaj desetletij po vojni pomenila simbol znanja željnih ljudi.
Po rodu Tržačanka. Poliglotka. Pred vojno je razdajala svoje znanje na Rakeku. Iz te dobe je prešlo v slovstveno zgodovino njeno druženje s pesnikom Cenetom Vipot-nikom.
Neposredno po vojni je prišla v Portorož. Na takratnem učiteljišču je oblikovala generacije poznejših šolnikov, pomagala pa je tudi povsod v javnem delu in ob tem posredovala jezikovno znanje mnogim. Neredko tudi samo za skromen "hvala lepa".
Zadnja leta se ji je zdravje skrhalo. Nakako osamela je njena soba, v kateri so prej leta in leta dobivali mladi in manj mladi začetne in nadaljevalne ure različnih jezikov.
Zdaj profesorico Emo Česnik srečujemo bolj poredko na krajših sprehodih. Vsi, ki so jo pred leti srečevali in uživali v duhovitih pogovorih z njo, pa čutijo še vedno nepremagljive vezi. Leta ji niso mogla vzeti ničesar, da ne bi ostala osebnost kraja.
Mirko Kos
Morda vam je kdaj med nakupovanjem pohištva pritegnilo pozornost sestavljivo otroško pohištvo oz. didaktična igrala z imenom AJDA ali pa ste lesene škatle, vozičke, pručke, stojala, predelne stene... prijetnih oblik in videza videli kje v vtrcu? Mogoče ste pomislili, da pri nas takšnih stvari ne znamo delati, da so "iz uvoza" ali pa da je uvožena vsaj ideja!?
Pa nI tako! Sestavljivo pohištvo za male in velike je oblikoval tako rekoč "znanec iz sosednje ulice", Žare LIPUŠČEK, kateremu je komisija za oceno igrač pri republiškem sekretariatu za zdravstveno in socialno varstvo letos podelila priznanje DOBRA IGRAČA za leto 1990.
Žare Lipušček zdaj sicer živi v sosednji Luciji, vendar se on ima za Portorožana, saj je odraščal na Bemar-dinu. Zamisel o igralih - pohištvu, ki bi "rastlo" z otrokom, je zorela postopoma, najbrž že takrat, ko je kot študent arhitekture svoj mesečni "proračun" zaok-rožal s prodajo igrač.
Zdaj - ko je tudi sam oče dveh malih deklic in se lahko od njih tudi marsičesa nauči in uporabi v svojih zamislih - bo svojo idejo "rastočega", enostavno sestavljivega pohištva razvijal dalje in ga tudi v lastni režiji proizvajal.
Livia Sikur Zorman
f
SOLA SE ODPIRA
Na podružnični osnovni šoli v Portorožu so s šolskim letom 1990/91 za učence prvega razreda začeli uvajati integrirani pouk. V Sloveniji zajema ta projekt 27 oddelkov, na področju obale pa tri (še v Kopru in Luciji).
Kaj je Integrirani pouk?
Tak pouk je medpredmeten, se povezuje z okoljem šole, upošteva otrokove izkušnje, njegovo lastno aktivnost, predznanje in sposobnosti. Lahko bi rekli, da se vrača k učencu. Veliko je skupinskega dela, kjer se otroci navadijo sodelovanja, si med sabo pomagajo in se drug od drugega učijo.
Kaj je cil| takšne šole?
Narediti šolo prijetnejšo tako za učence kot za starše.Otrok naj bi v sproščenem vzdušju pridobil veliko uporabnega znanja in se večstransko razvijal.
Kdo vodi tak pouk na naši šoli?
To je Irena ŽIGO. Seveda pa zahteva takšen način pouka veliko zunanjih sodelavcev, vključevanje staršev -nekatere so otroci obiskali na delovnem mestu in doma.
Ob zaključku šolskega leta pripravljajo otroci PRAZNIK ČRK, ko se bodo skupaj s starši veselili svojih uspehov.
GOR IN DOL PO PORTOROŽU - GOR IN DOL
PORTOROŽ - TUDI VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE
Kaže, da se bo končno uresničila dolgoletna želja, da bi Portorož postal tudi visokošolsko središče. V skupščini republike Slovenije je bil namreč nedavno sprejet predlog za izdajo zakona o ustanovitvi Visoke pomorske in prometne šole z osnutkom zakona, ki pomeni vsebinsko utemeljitev za ustanovitev visoke šole. Predlog so praktično pripravili na naši višji pomorski in prometni šoli, komisija za pomorstvo pri republiški skupščini pa je pobudo posredovala dalje - izvršnemu svetu RSIovenije. Če bo šlo vse po načrtih, bo zakon o ustanovitvi visoke šole sprejet še pred koncem poletja.
Kar pa še ne pomeni, da se bodo prvi študentje na visoko šolo v Portorožu lahko vpisali že v jeseni (visokošolski program je treba še prej strokovno verificirati). Zares bo visoka šola za tehnologijo prometa začela predvidoma delovati v šolskem letu 1992/93, študij bo potekal dvostopenjsko; pomorska smer pa bo ostala le na višji stopnji, izobraževala bo - kot doslej -predvsem za operativno delo na ladji. Jugoslovanski ladjarji namreč menijo, da za dek) na njihovih ladjah povsem zadostuje višja izobrazba.
Podjetje "Droga" je začelo obnavljati fasado enega skladišč soli - magazen "Grando" - za okoli 800 m2 fasade bodo morali izvajalcu, firmi "Finali", odšteti 2 milijona din. Obljubljajo pa tudi, do bodo odprli sprehajalno pot ob obeh skladiščih soli, ki poteka čisto ob morju. Prehod bo -zaradi varnosti - zaprt le ob raztovarjanju oz. natovarjanju ladij.
Za letošnje poletje pripravljajo v "Drogi" tudi vzlet reklamnega balona - zepelina - s katerim bo mogoče poleteti na krožno vožnjo nad Portorožem.
Lepa poteza - toda komu le se bo še zahotelo pogleda s ptičje perspektive, če turistov skorajda ne bo (jih ni!)??!
(Preberi spodnjo informacijo!
<&><£><&>
GO OQ <Л>
Portoroški hoteli so soočeni z vsakodnevnimi odpovedmi gostov iz tujine, ki si ne upajo k nam po vsem, kar slišijo in preberejo v njihovih medijih, da se tod dogaja...
Zaradi tega v hotelih "Palace" letos sploh niso odprli svojih depandans "Mima" in "Neptun", konec maja pa so celo zaprli hotel "Apolo" (odprt je le "GH Palace", stari "Palace" pa bo že tako ostal zaprt).
Tudi Emona hoteli Bemerdin niso odprli svojih depandans "Vile Park", načrtujejo pa tudi deloma zapreti hotel "Bernardin" in restavracijo "Grill".
Obnovljene "Jadranke" hoteli Riviera pa tudi še niso odprli.
<&><&>c&>
V podjetju Splošna plovba, p.o. - podjetju za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu - so prešli s kolektivnega na individualno vodenje. Za direktorja je bil izvoljen g. Aldo KREJAČIČ, dosedanji član poslovodnega odbora, ki je novo dolžnost prevzel s 30. majem. Dosedanji predsednik poslovodnega odbora, Lucijan STADINA, pa je še obdržal nekatera posebna pooblastila in zadolžitve v podjetju. Delavski svet pa je maja letos določil tudi prečiščeno besedilo statuta.
Manj sreče pri izboru direktorja imajo v Grand hotelu "Metropol", kjer imajo še zmeraj vršilca dolžosti (baje se med menda tremi kandidati za to funkcijo niso znali odločiti).
Če ste morda ostali brez službe, se prijavite na ponovni razpisi
ČESTITAMO
Veri in Milošu SOTLAR z Vilfanove ulice prisrčno čestitamo ob zlati obletnici njune poroke;
Majdi in Enrlcu BRAGHIERI, prav tako z Vilfanove, pa čestitamo za srebrno poroko;
Pavli MIHALIČ z Belokriške ceste vse najboljše za 75.rojstni dan;
iskrene čestitke Vidi in Antonu REBOLU z Vesne, ki oba praznujeta 70 let;
Ani VETRIH z Mirnega kota čestitamo za 70. obletnico
шжшшж
РТТ*РП*РТТ*РТТ*РТТ*РГГРТТ*Р
Končno se nam letos obetajo kvalitetnejše telefonske povezave, ki bodo izboljšale telefonski promet. Nova centrala v Luciji (s kapaciteto 2800 priključkov) bo omogočila 100 novih priključkov na območju Portoroža. Telefonski priključki novim naročnikom se bodo začeli vključevati predvidoma konec tega meseca. Pri tem bodo potrebne zamenjave telefonskih številk - tako bo del naročnikov iz Portoroža dobil nove telefonske številke. O vseh spremembah pa bo PTT podjetje Koper sproti obveščalo telefonske naročnike osebno in v sredstvih javnega obveščanja. -
Turistična agencija
Maestral
tel./ Fax. 066/ 75 860
organizira izlete po domovini in tujini, posreduje potovanja vseh domačih agencij,
za zaključene skupine izdela programe potovanj po naročilu, ponuja programe izletov po gradovih na Slovenskem, prodaja letalske vozovnice, posreduje zasebne kapacitete ležišč domačim in tujim gostom.
OJ, KJE BI JEMAL, OHRANIMO OKOLJ E! E?A BI ZA CESTE DAJAL...?
Skupščina občine Piran je sprejela program ureditve krajevnih cest v letu 1991, ki ga je že prej predlagala naša krajevna skupnost in sicer:
-	ureditev Lepe ceste (bivše Ladjedelniše
rebri),
-	asfaltiranje ceste na Vesni in
-	dokončanje (polaganje asfalta)
zgornjega dela Cvetne poti.
Za sofinanciranje urejanja krajevnih cest namerava občina Piran aktivirati tudi obveznice. Prednost pri urejanju bodo imele poti, za katere so krajani pripravljeni primakniti svoj denar in delo. Na konec maja sklicanem sestanku sosesk, kjer potekajo omenjene ceste, pa krajani niso pokazali pretirane pripravljenosti, da bi ureditev teh poti tudi finančno podprli. Menijo namreč, da so asfaltiranje svojih cest že davno plačali, le denar je bil porabljen drugje.
Ureditev dela Lepe ceste (od-vodnjavanje, asfaltiranje...) bi po predračunu podjetja SCT veljalo 352.57o din, asfaltiranje zgornjega dela Cvetne poti pa 188.660,90 din. Krajani, ki so se zbrali na sestanku o problematiki svojih cest, so bili v glavnem tisti, ki vsakodnevno na svojih nogah občutijo, kaj pomeni hoditi po blatu, vandar so menili, naj občina In krajevna skupnost ne iščeta denarja v njihovih obuboženih žepih.
"Če je z denarjem tolikšna suša, je potem treba prenehati npr. z "olepševanjem" Tar-tinijevega trga in ta sredstva preusmeriti v vzdrževanje krajevnih cest", je menil krajan s Cvetne poti.
Zedinili pa so se, da je del Lepe poti resnično tako razrit, da je prvi potreben obnove.
Livia Sikur Zorman
Predstavljajte si, da je vaša usoda prepletena z usodo južno ameriške plezalke a!i pa z usodo nežne rožnate cvetlice z daljnega "Madagaskarja. Če bi tema dvema rastlinama grozilo iztrebljenje ali bi pohiteli in ju zaščitili?
In če bi vam povedali, da so mnogi pacienti po težkih operacijah odvisni od sredstva za sprostitev mišic, ki je izvleček amazonske plezalke Chondrodendron tomentusum? Ali da 4 od 5 otrok z levkemijo preživijo zahvaljujoč kemikalijam vicristine in vinblastine, ki ju podarja rožnati zimzelen?
Ali je usoda teh rastlin zbudila vašo pozornost? Bistveno pa je, da vzpodbudimo več kot samo vašo pozornost - želimo vaš aktiven odnos do ohranitve zelenega planeta.
Vsak dan še kar rijejo kopači, onesnaževanje se nadaljuje, neskončno število živih bitij je uničenih, živali, ptic, plazilcev, insektov, da ne omenjamo ljudi. Vsak dan v tem nevidnem klanju tiho izumre 5 rastlin.
Samo po sreči so se zgoraj omenjene rastline ohranile dovolj dolgo, da nam lahko pomagajo.
Kdo ve, kakšno orožje proti raku, AIDS-u, srčnim obolenjem ali pa proti prihodnjim trpljenjem smo za vedno izgubili? •
Pridružite se Društvu za varstvo okolja Piran In pomaga|te preobrniti ta proces uničevanja! Že skoraj 25 let se društva za varstvo okolja v Sloveniji borijo proti oblastnim strukturam in skušajo nanje vplivati in izobraževati v imenu ohranjanja. Kar je bik) do včeraj skrb nekaj zanesenjakov, je danes boj za človekovo preživetje.
Pridružite se nami Pomagaje z denarjem, z delom, z besedo!
Naslov društva: Pot pomorščakov 12, Portorož.
GOSTILNA ■ B E L ! K R I Ž
PETER Č A R M A N
1
odprto vsak dan od 7 do 22 ure
Po ugodni ceni nudi vsak dan i malice ter jedi po naročilu.
Spoštovani! Želimo vas obvestiti, da smo odprli novo trgovino v Piranu, v kateri vam nudimo bogat izbor tehničnih izdelkov: od vijakov, okovja, žebljev pa do vodovodnih pip, predmetov za instalacije... ter ročno in električno orodje. Naslov trgovine:
ŽELEZNINA MATEŠIČ
Daija Matešič, Goriška 2, Piran (za zdravstvenim domom Piran)
delovni čas : od 8h do 12h
in od 17h do 20h sobota od 8h do 12h.
Obiščite nas in z veseljem vam bomo postregli
DEVETDESET LET PORTOROŠKEGA LOKALNEGA PROMETA
Istrski kraji so bili nekoč zaradi slabih prometnih zvez težko dostopni. Zato se je kmalu po otvoritvi železniške proge Divača- Pula porodila ideja o njihovi povezavi s Trstom. Istrska obmorska mesta so se odločili povezati z ozkotirno železnico. Traso so zakoličili leta 1895.
Piranski mestni veljaki so takoj ugotovili, da bo proga obšla Piran, četudi je imel takrat 12700 prebivalcev, več kot Koper (10350) in Poreč (10050). Zaskrbljeni so bili zaradi možne izoliranosti. Zahtevali so, da se mora proga Piranu čimbolj približati. Prvotni projekt so spremenili in jo speljali skozi
Piranski tramraj po ro/m v centru fortumža. Tudi tu so vozile odprte letne prikolice.
Portorož in Sv. Lucijo ter se približali Piranu na nekaj več kot 5 km. Po ozkotirni železnici, s tirno širino 76 cm, je peljal prvi vlak aprila 1902 iz Trsta do Buj, nekaj mesecev pozneje pa do Poreča. Med Piranom in Portorožem ter postajo SV. Lucija so v začetku uvedli vozove s konjsko vprego.
Po zgledu nekaterih evropskih mest, ki so za mestni	promet
POMAGAJTE PREPREČITI BIKOBORBE!
Organizacije proti mučenju živali v Španiji so se obrnile na Svetovno zvezo za varstvo živali v Londonu (WSPA), naj sproži svetovno kam-panijo proti obisku bikoborb v Španiji. WSPA je že dala na tržišče zajeten propagandni material (letake, plakate, majice, žoge, zastave, kasete, Itd.) za zmerno oeno, da bi z njimi preplavila svet in turiste, namenjene v
Španijo, odvrnila od ogleda corride. WSPA se obrača tudi na državljane Slovenije, naj z zbiranjem podpisov pomagajo preprečiti bikoborbe, da bi sčasoma propadle za-radi bojkota turistov.
Peticijo proti bikobor-bam lahko podpišete v tajništvu KS Portorož, Obala 16 (l.nadstr. desno).
"IL GIARDINO DEI MUSI"
ČRNA NADALJEVANKA ČRNA NADALJEVANKA ČRNA NA
Tečni" odborniki (poslanci) v skupščini občine Piran so končno dobili dolgo zahtevani (in pričakovani) prvi spisek črnih gradenj v naši občini, ki ga je pripravil Sekretariat za inšpekcijske službe obalnih občin. Seznam je zajeten, mi pa smo sklenili, da iz "črnega" seznama objavimo prvo nadaljevanje nedovoljenih gradenj na območju naše krajevne skupnosti. V tej številki objavljamo le nekaj primerov vzetih iz spiska urbanističnega inšpektorja (vseh naenkrat zaradi obsežnosti seznama ne moremo objaviti). Potolažite se, vsi ne morejo biti prvi, zato tokrat le tele:
ŽERJAL-EMRI Tatjana, Solinska 10, št.parc. 2616,k.o.Piran II, stanovanjski prizidek; BEKAVAC Boris in Marija, Belokriška 42, št.parc. 1632/12,k.o.Piran II, podporni zid; VALIČ Roman, Vilfanova 12, št.parc.1909/2, k.o.Piran II, gospodarski objekt; HENIGMAN Drago, Fizine 13, št.parc.3396,k.o.Piran II, stanovanjski prizidek; PURNAT Zvone, Strma pot 16, št.parc.2933/1,k.o.Piran II, adaptacija in prizidava objekta; PODGORNIK Milan, Sončna pot 2, št.parc. 1731/2 Piran II, podporni zid; BANOVEC Janko, Pot pomorščakov 29, št.parc. 1785/12, k.o.Piran II, adaptacija stanovanjskega prizidka;
BAR KI DI J A Miho, Senčna pot 29, štparc. 929, k.o. Piran II, garažni objekt;
BIRSA Viktor, Ladjedelniška 7, št.parc. 2741/1, k.o. Piran-mesto, adaptacija
stanovanjskega objekta;
VITEZ Oskar, Obala 119, štparc. 1328, k.o. Piran II, stanovanjski objekt;
se nadaljuje...
Zapora Pirana ni nov izum. V starih časih, ko je bil istrski osel - poleg bark -najbolj razširjeno prevozno sredstvo, je imel Piran "parkirišče" za osle, imenovano uil giardino dei musi". Si predstavljate, da bi osel prav pred "comun" spustil svojo figo -mestnim veljakom v veselje in zabavo?
Tako, Pirančani so nam tudi za letošnje poletje pripravili prometno zaporo pred "njihovim" mestom, zato ne bo odveč nekaj nasvetov, kako ravnati:
-	Če le morete, pustite svojega "osla" doma in se peljite s Slavnikovim javnim prevozom ali pa - če hočete še posebej nagajati občinarjem - se popeljite raje s taksijem.
-	Če imate le petminutni opravek, se kar zapeljite v mesto in če je malega piva vendar preveč, naj vam ne bo žal 30 MDIN, ki jih boste morali odšteti pri izhodu. Toda nekajkrat pa le poglejte na uro, da vas pitje malega piva ne bo preveč udarilo po žepul (Opomba: MDIN = Markovičev dinar, potreben hitrega kroženja - beri zapravljanja.)
-	Bolj poceni bo, če se ustavite kar na velikem parkirišču, ki ga bomo torej imenovali po starem "il giardino dei musi".
-	Malo parkirišče pri kopališču in tisto pri obzidju ni za nas- rezervirana sta za Pirančane. Ne splača se jim nagajati, saj so že tako dovolj prizadeti zaradi nas turistov.
P.S. Kaj če bi tudi Portorožani za "turiste" npr. iz Lucije in od drugod, ki nam s svojimi sodobnimi "osli" delajo gnečo na naši obalni promenadi - po vzoru Pirančanov - postavili en takšen "giardin 'dei musi"?
uporabljala breztirnično električno vozilo imenovano "trolejbus", so se piranski mestni očetje odločili za taka vozila, ker za tirno povezavo niso dobili dovoljenja od dunajskega Železniškega ministrstva. Za uvedbo trolejbusnega prometa pa dovol-
jenja niso potrebovali.
Tako so 24. oktobra 1909 izročili javnemu prometu trolejbusno progo Piran-Por-torož, prvo na Balkanu. Za ta promet so nabavili 5 vozil, v njih je bilo 15 sedežev in 10 [ich stojišč. Z enosmerno јод napetostjo 500 V je trolejbus-no progo oskrbovala termoelektrarna, ki je bila v ladjedelnici, nekako v sredini proge.
Zaradi makadamske ceste je bila vožnja dokaj neudobna, saj so bila kolesa trolejbusa s trdo gumo, zato so tak promet 19. julija 1912 ukinili. Po vztrajnih zahtevah po povezavi z železniško postajo v Sv.Luciji so na nešteto prošenj leta 1911, torej pred 90. leti.dobili dovoljenje za gradnjo tram-
vajske proge Piran - Portorož- Sv. Lucija. Slovesna otvoritev je bila 20.julija 1912. Tramvajska proga je potekala od piranskega magistrata ob obalni cesti do Portoroža in naprej do železniške postaje Sv. Lucija. Proga je bila enotirna s petimi izogibališčt. Skupna dolžina je znašala 5447 m.
Na tej progi je vozilo pet živordečih dvoosnih pogonskih voz, ena dvoosna zaprta in ena dvoosna odprta prikolica. V vsakem vozu je bilo prostora za 40 potnikov (20 sedišč in 20 stojišč), v odprti prikolici pa za 32 potnikov.
Tramvaj je vozil do leta 1935, ko so ukinili ozkotirno progo Trst-Poreč. Takrat se je začel promet zmanjševati. Navzlic temu pa je tramvaj vozil med Piranom in Portorožem še več kot 10 let, saj so ga ukinili 31. avgusta 1953.
Miha Berdnik
KAKO PORTOROZANI SKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE?
Že dalj časa je v prostorih hotela "Palace" športna rekreacija, bolj znana pod imenom fitness. Njen program obsega vaje na aparatih, gimnastiko, talno gimnastiko, streching (vaje gibljivosti), plavanje in savno. Program traja tri mesece in je namenjen predvsem boljšemu počutju ter krepitvi telesa. Pred samim začetkom pa je potrebno opraviti še zdravniški pregled.
Pomembno je poudariti, da je vadba vodena , kar omogoča vsakemu, ne glede na starost izvajanje vaj. Kot je povedal vodja prof. Sretan Stanišič, ima najmlajši "telovadec" 12 let, najstarejši pa 76. Obisk domačinov in tujcev, ki prihajajo predvsem v poletnem času, je precejšen. Vendar je krizo opaziti tudi pri tem. Odkar je hotel "Palace" zaprt, so nastale težave še z bazenom in savno. Ljudje morajo namreč hoditi v Terme". Pripomnil je še, da se vse preveč pozornosti posveča turizmu, na domačine pa se pri tem pozablja. Namen fitness-a je zato ponuditi način preživljanja prostega časa.
V tem primeru ima prof. Stanišič prav, toda skrb za zdravje je stvar posameznika, kar pri nas še premalo poudarjamo.
Kunst Larisa
LIONS KLUB ZA GOSPODE Z LEVJIM SRCEM
Razen tega, da so Portorožani ali pa so še kako drugače povezani s Portorožem, so gospodje Zvest Apollonio, Livij Jakomin, Nino Spinelli, Stanislav Valič, Dimitrij Živec (tudi podpredsednik IS SO Piran), Marino Antolovič (pri TOP LINE Portorož) tudi člani LIONS KLUBA Koper - Capodistria s sedežem v Portorožu.
LIONS KLUB so na pobudo botrskega kluba San Giusto ustanovili 17. januarja letos, 25. marca pa je pršel pod okrilje LIONS INTERNATIONAL
Iz pozdravnega govora uglednega Portorožana g. Apollonia sledi, da bo njihov program delovanja zajemal vse plasti javnega življenja - od gospodarskega, zdravstvenega, socialnega in kulturnega pa do varovanja kulturne dediščine in okolja. In ker je eden od smotrov lionisma spodbujati ljudi, da stalno, učinkovito in nesebično pomagajo pri napredku družbene skupnosti, pri dvigu moralne zavesti v trgovini, industriji, v poklicnem, javnem pa tudi zasebnem življenju, lahko pričakujemo njihovo pomoč tudi pri reševanju majhnih-velikih problemov našega kraja.
Mitja Jančar
P.S.
Ženski del uredništva je predvsem opazil, da med ustanovitelji Lions kluba ni nobene ženske. Levjesrčnice, bi ustanovile svoj klub? Mogoče bi visoki smotri lionisma ne ostali le črke na papirju!
Z Adriatieom prihaja plima
Sliši se kot zanimiv* vremenski napoved, vendar sporočilo ni namenjeno le ljubiteljem morja in morjephvcem, ampak vsem, ki jib zanima sklenitev kakovostnega zavarovanja.Se več, pomembna ni le sklenitev, Se pomembnejše je hitro reševanje škodnih primerov,
Adriatic, zavarovalno družbo d.d. Koper poznajo zdaj že mnogi.Krog naših zavarovancev se širi po vsej Sloveniji in HrvaškLZaradi velikega zanimanja smo v nekaj mesecih uspešno razširili svojo mrežo z novimi poslovnimi enotami v
Sežani, Ljubljani in Pulju.
Da bi Adriatic kar najbolje približali vsem,
Adriatic
zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.
ki potrebujejo nasvet, informacijo aH sklenitev zavarovanja, smo v našo organiziranost uvedli novosti. Plima, Agent, LB.C Itd, Optimist, Sekomar in Zavarovalec-to so podjetja, ki ekskhizivno zastopajo Adriatic in nudijo vse naše zavarovalne storitve. Če boste namreč v piranski občini iskali Adriatic, boste našli podjetje Plima, ki je na tem območju naš ekskluzivni zastopnik.
Vse kar vas zanima, boste izvedeli hitro in zanesljivo-tako kot na Jadranu nastopi plima.
Adriatic, zavarovalna družba d.d Ljubljanska cesta За, Koper tel. 33-115; 33-131
plima
ekskluzivni zastopnik Obala 107, Lucija tel. 76-715
TELEDEKAGRAMI * TELEDEKAGRAMI * TELEDEKAGRAMI * TELE
Oh, ta divja smetišča!
Ste se ze kdaj podali v ozadje objekta imenovanega "Vojkov dom"? Že park pred stavbo deluje zanemarjeno, za njo pa je prava goščava! Dolina 'Vojkovega doma" bi lahko bila pravi raj, toda z zgornje strani (s Senčne poti in Vesne) je za nameček nastalo še divje odlagališče smeti.
Morda se boste vprašali, kdo tako brezobzirno odlaga smeti na javne površine? Vrtnar, ki je nedavno čistil brežino nad Avditorijem (oglejte si jo, zdaj je namreč tega vredna!), je povedal za primer, ko so bližnji stanovalci na Senčni poti -kljub njegovim protestom - odvrgli gradbeni material pod cesto - tja, kjer je on še prejšnji dan čistil!
os*
Belokriška cesta je že strašno pokrpana in luknjasta, a verjetno Cestno podjetje Koper še celo tam prej zakrpa luknje kot tiso na cesti Obala, ki je nastala pred najmanj 3. tedni na prehodu za pešce med parkom pri stavbi KS in marketom na drugi strani ceste!
Za tako ugledno podjetje kot je Splošna plovba, bi se spodobilo, da naziv svoje firme na tabli pred vhodom v njeno stavbo napiše tudi v italijanskem jeziku - glede na to da smo na dvojezičnem območju.
Beli križ nosi ime po kamnitem križu, ki stoji na križišču... vendar pa le-ta kmalu ne bo več viden, saj ga bo prerasla cipresa, ki raste v bližini. Ob križu stoji tudi stara vodna "pumpa", najbrž še iz predvojnih časov, vendar iz nje ne priteče niti kapljica vode. Lepo bi bilo, če bi žejnemu popotniku - pa čeprav nič več prašnemu, saj se vozi v avtu - spet privoščili požirek vode! Bilo bi pa tudi koristno, če bi kamniti križ očistili in ga restavrirali, da se pokaže v svojem nekdanjem blišču.
rastejo na pločniku. Sila rastočih korenin je namreč dvignila asfalt, ki je zdaj v samih "gričih in dolinah". "Znanstveno" smo ugotovili vzrok! Pa zdaj? Bomo čakali, da si kdo zlomi nogo?
№
Komunalna inšpekcija ugotavlja, da je okolica Kosmačeve hiše zanemarjena. Veje dreves in grmičevja ter drugega rastlinja segajo čez podporne in ograjne zidove, kar na Stari cesti ovira pešcem prehod. Matični knjižnici Piran, upravljalki hiše in zemljišča, se zato na podlagi 5.ČI. Odloka o varstvu, urejanju in videzu okolja odreja ureditev okolice hiše.
Mogočni borovec pred stavbo Splošne plovbe v Portorožu oz. bolje pred turistično agencijo Atlas raste v podobni smeri kot svetovno znani stolp v Pisi - postrani nad pločnikom. Previdneži si ne upajo hoditi pod njim, kajti lahko bi se prav njim zrušil na glavo, odločneži predlagajo, radikalno in nesimentalno rešitev - da se ga odstrani, naravovarstvenih pa, da se ga podpre (s stebričem ali čim podobnim).
Imate tudi vi kakšen predlog?
In kaj storiti z granitnimi kockami, ki jih je drevo dvignilo?
DS»
V majskem "Portorožanu" smo bralce pozvali, naj nam sporočijo ali so v pomarančah, ki so jih prodajali v "Sadju in zelenjavi" po 71 dinarjev morebiti našli zrnca zlata.
Pa smo potem le razočarani ugotovili, da smo Portorožani premalo svetovljani, ker ne poznamo eksotičnega sadja. V trgovini so nam nevednežem namreč velikodušno ponujali sadje/križanec iz uvoza, imenovano MANDORO, po 71,50 din za kilogram!
шшштштшшштшштттшшшшттт
"GNOMA"
Peter ĐLAŽEVIČ
gostinstvo - novosti - marketing
objavljanje sporočil na svetlobnem displayu v Portorožu
telef.: 066/ 76 072, Postajališka 6
CS3
In kaj je z bivšim hotelom "Helios"? Začeli so ga obnavljati, da bi v njem odprli več trgovinic, pa se je izkazalo, da investitor iz Ljubljane nima ustreznih dovoljenj za tak poseg. Potem so fasado prebarvali, zdaj pa stavba nemo, nemočno stoji. Iz obveščenih krogov smo izvedeli, da je investitor na odločbo o ustavitvi del vložil pritožbo, ki pa zdaj menda čaka na razrešitev na ljubljanskem sodišču...
Nekaterim članom uredništva -rekli boste, da tistim bolj nerodnim - se je na eminentni portoroški promenadi zgodilo, da so se na lepem pošteno spotaknili in kar "odleteli" za nekaj korakov. Ko smo videli še nekaj primerov takšnih "poskokov" pri presenečenih turistih, smo zadevo preučili od blizu in ugotovili, da so krivi borovci, ki
KKC AVDITORIJ * PROGRAM * KKC AVDITORIJ * PROGRAM * KKC A
Cenjene obiskovalce filmskega gledaliSča obveščamo, da že napovedani film, uspešnica režiserja Kevina COSTNER-ja "PLEŠE Z VOLKOVI", zaradi izrednega zanimanja za ta film v Ljubljani, v soboto 15. junija odpade. Costnerjev film bo v Avditoriju na sporedu predvidoma konec meseca julija. V Avditoriju prosijo za razumevanje!
nedelja, 16.junij ob 21. - filmsko gledališče - PREBUJANJA, drama v bolnišnici z Robertom DeNirom
sobota, 29. junij ob 21. - v tednu Svetovnega slovenskega kongresa - BALETNI VEČER najboljših slovenskih plesalcev
nedelja, 30.Junij ob 21. - filmsko gledališče - HAVANA, dnevi pred zmagovito Castrovo revolucijo, režija Sydney Pollack
Tjulij • julij • julij* Julij* julij ***********
četrtek, 4. julij ob 21,30 -letni oder avditorija - filmske uspešnice: ULIČNI POLICIST nedelja, 7. julij ob 21. - piranski glasbeni večeri: CERKEV PORTOROŽ -orgelski koncert - Luigi Celeghin iz Italije nedelja, 7. julij ob 21.-letni oder avditorija-koncert: OLIVER DRAGOJEVIĆ in FARAONI četrtek, 11. julij ob 21,30 -1 e t n i oder- filmske uspešnice: DVA JACKA
petek, 12. julij ob 21. - piranski glasbeni večeri - KRIŽNI HODNIK v Piranu: Jasminka STANČUL, klavir sobota, 13. julij ob 21. -1 e t n i oder- MODNA REVIJA Društva modnih delavcev Slovenije nedelja, 14. julij ob 21. -1 e t n i oder- filmske uspešnice: KO UTIHNEJO JAGNETA sreda, 17. julij ob 21.30 -1 e t n i oder- filmske uspešnice: PTIČ NA ŽICI у ууу y
INCONTRO DI CORI
La Comunita' degli Italian! "Giuseppe Tartmi" di Pirano organiz-za anche quest* anno il tradlzionale incontro di cori. Nell' arco di dieci anni piu' di settanta complessi corali provenienti dalla Slovenia, Croazia e dali' Italia si sono esibiti dal palcoscenico deli' Auditorio di Portorose.
Quest* anno per Г undicesimo incontro saranno ospiti i seguen-ti complessi:
il coro giovanile femminile di Duino,
il coro virile "Lorenzo Perosi" di Fiumioello, il gruppo corale folcloristico delle "Šavrinke" di Ravne, Г ottetto della SAC "Karol Pahor" di Pirano e il coro misto della Comunita' degli Italiani "G.Tartini" di Pirano. L' incontro dl quest' anno avra' luogo sabato, 22 glugno alle ore 21 nella sala dell' arbergo "Bernardin" .
Certi di poter contare sulla presenza dei nostri concittadini, vi invitiamo a questa manffestazione che portera' un piacevole e sereno diversivo al solito sabato sera. Inoltre Г ingresso e gratuito, ed e' anche questo un punto a favore!
Cesarina Smrekar
prostovoljni prispevki * hvala * prostovoljni prispevki * hvala *
V sklad za izdajanje "Portorožana" so v preteklem mesecu s Prečne poti pa naslednje družine: DOBRAVC 500 din, PIRC
prispevali:	150 din, TIMIC, KRNEL-UMEK, OGRIN, RITOŠA po 100 din,
Mitja JANČAR (član uredništva, predsed. Sveta KS) 216 din,	STERGULC, PETRINJA, MIKLUŽ, FIRM, KRIBEL po 50 din,
iz Fizin pa Kristina VELKAVERH in Majda MALLY po 100 din,	FAKIN, LOTRIČ po 40 din.
Bruno MUSEG 50 din in Julija PEROŠA 30 din,	Sklad je še odprt!
UREDNIŠKI ODBOR GLASILA KRAJANOV PORTOROŽA/ COM IT ATO DI REDAZIONE DEL GIORNALINO DEI CITTADINI DI PORTOROSE : Gustav GUZEJ, Mitja JANČAR, Mirko KOS, Jovan NIKOLIČ, Marko PODGORNIK, Ira STEGEL, Livia SIKUR ZORMAN; naslovnico je oblikovala / copertina di: Ana JONTEZ, dipl. arh.; tehnično je uredil / redazione tecnica : Boris VUK Naslov uredništva: KS Portorož, Obala 16, Portorož, Tel. 73046 / L'indirizzo della redazione: CL di Portorose, Lungomare 16, Portorose, Telef. 73 046.