Posnema štev. 1 K j;!taJ* OD 4 sjutraj. Stan« eeloletno 130 S nasečao. . . t& » ca zased osaratj« 300 v ca tnosesnstv. Oglasi ta vsak mm vfgine stolpca 138 mm) 2 S tiaii oglasi do 30 aus •tolsjea <53 aml I . Onovnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, Uredništva MDdoSičeva cesta tt Mfc Telefon *t 7i Upravnl&tvo; Sodna aH« it. & Telefon *L3& Ca£sn kr. pošt. «ek uradi i ter. 11.844 Minisier Kukovec o svojem Bod^?®SS?w»Jd angleškem pofovan u Danes jenteks ograd kot zastopnik naše države pc odo..! lah. i udi angleški minuter trgovine angleškega industrijskega veletrga g. Home bavil is js s tem težkim po„etil London. Glasgovv in Birming- vpt pa.isment Beograd, " 10. marca. (Izv.) Člen ustave glede veiikega gospodarskega tam. Na kolodvoru ga je pozdravil v n0o-0voru s Švicarji, Angleži in ga značaja se prcd;ože veiiuemu go-1 Berlin, 10. marca. (Izv.) Vest o za-predsednik deželne vlade dr, Ealtič. drugimf veš&ki sem videl nedo na- pod. rskemu svetu predno gredo sedbi Kamborna po ententnih četah .-.sanjem. a-tante Mtinz, 10 marca. ti in trgovine drugih držav. Bili smo v veznic m pnstaiusc na jadranskem predjtavlj .jo slobodno voljo dotičnih Londonu istočasno Amerikanci, Fran ^^ Donavi. Treba da oho- {. ofac(=J Veliki gospodarski svet cozi,.Italijani, vse zavezniške države runo ^ta, seveda pa moramo pazi- { , ^ ^ j niso in mi. Bilo je ob času razračur.avanja to kje ]ia otvorimo m komu, cdTt)VOrni M svoj gJ£ ^^ Po. zavteznikov z Nemčijo, četudi brez m ^ ščitimo naso gospodarsko m s ^ & - redpiJs * gospodarski kake bližje medsebojne zveze dogod-j politično neodvisnost pSdSb* oUe o ve- kov. j Zadnji dan mojega bivanja v Lon- i&enl gosp. svetu donese posebni za- ^ Ze na potu v London unel sem v; donu položili so se v našem poslan- kon vlada šg ni zavzela definitivne-Parizu seetanek s francoskim trgov- stvu na sestanku s poslanikom Ga- 'ga stališča, ekim ministrom g. Diorom in njego-' vrilovičem, generalnim konzulom dr.: virri referenti za zunanjo trgovino. Jovanovičem, glavnim referentom 1 Shod OfIV Uliti H3* še mnogo bolj smo sc-nznali v angleškega ministrstva trgovine g. lnAS?sitfou u MAcfnMll Londonu, Birmmghamu in Glasgo- Pelydickom in našimi delegati teme- • rf«,!:?B,in'sm v/u. Na. sijajnem banketu pri lord- iji snujoče se angteško;'*~o~V-sriske1 • majorju- v Londonu 3. t." m. sem trgovske komore. Nocoj se je vršil v dvorani. Me^t- "" , nega doma shod zasebnega »radni- Proilboi'ševtška revo.itci a STS^«: m "* vah, ki se tičejo skupnih njegovih S socialnih težav..in pokaral je obenem, ^ ■« da se njega pripadniki res smejo pri- Lcndon, 10. marca. (Brezžično), ca v Vzhodnem morja stavila na raz-!z Revaia se javlja, da so tri četrtine polaga novosestavljeni socialistični fetrograda v rokah revolarijonarjev. vl;di. — Kakor poročajo iz Helsingforsa, ima Moskva, 10. marca. (Brezžično). Trockij svoj glavni stan v petropav- I.ienin je imel dne 8. marca govor o lovski trdnjavi. Napad na to trdnjavo notranjem položaju Rusije in je dejal po upornikih ja bil. odbit. med drugimi tudi glede revolucije" v Bsrlšn, 10. marca. ^Achiuhr Abend Kronštatu, da bo od Francije s po-blctt» javlja iz Bazla: «Times» pri- močjo socialnih revolucionarov prenašajo brezžično brzojavko iz Kron- vzročena revolucija zatrta prihodnje štata, po kateri se ja ruska mornari- dni. — - Kari Mafosfoiirf! pripravim za Vel. mož wmfev v Avstrijo Danaj, 10. marca. (Izv.) V današ- pripravijo na vrnitev cesarja Karla, f.jš seji narodnega sveta je izjavil član ki pride v Veliki noči v Avstrijo. V prop: izjavil, da žinah med prebivalstvo letake, s ka- Avstrijo zvezala magari s peklom in šerimi agitira za vrnitev cesarja Kar-, hudičem, da to prepreči. Hampel je la. Te dni so policijski uslužbenci in pozival vlado, da naj s skrajnimi iend_nni v vsi republiki dobili o- sredstvi zatre vsako habsburško agi krožnice, v katerih se pozivajo naj se iacijo. — SI© . Barcelona, 10. marca. (Izv.) Podei-prišla na sled veliki teroristični organizacij ki je v zvezi z atentatom aa ""»istrskega predsednika Data. Pri-pravhen ie bil tudi atentat na guvernerja Batcelcne ker ga delavci dolže, da se je na njegovo zapoved zgodila pred ftekai meseci ona katastrofa, ko ie vlada dala na neki ladji deportirati 300 sindikalistov, a se je ladja iz ne--jmeiTiih in nepojasnjenih- razlogov potopila Anarhistično - teroristična organizacija je razširjena po vsi državi. Število aretacij po vs?h v??i'h me- s sli7: h veliko. Bunai, 10. marca. (Izv.) Tukajšnja v!ada je dobila- iz Pariza obvestilo, da ho vrhovni svet energično zahteval, da mora Avstrija brezpogojno takoj izročiti zaveznikom, vse število Sivine (med drugim' 20.000 molznih krav), ki jo je dolžna po mirovni pogodbi. Vrhovni svet Lo stavil to zahtevo na pritisk Italije in Jugoslavije, ki vztrajata na nepomirljivcm stališču, da mora • Avstrija izvršiti takoj tozadevno svojo obvezo. Lontioa, 10. marca. Listi javljajo »z Liverpoola. da se v okolici mesta vsaf: dan ponavljajo požari, pogostost tudi na več krajih obenem. Beograd, 10. marca, (Izv.) V ministrstvu pravde se izdeluje velikf tiar, katerim se Izpopolnijo v?a .nesta sodnikov. carinske in finančne postaje premeste na meje novega zasedenega ozemlja. Tako je novo zasedeno ozemlje pri-klon'te-10 okupiranemu ozemlju. FAR1Z, 10. marca. (Inv.) Francoski poslanik v Nemčiji Loraune. ki se je danes vrnil iz Londona, je po nalogu vlade odpotoval v Berlin. Berlin 10. marca „Achtuhr Abend-blatt" poroča iz Bazla: Vodilni trgovinski krogi v Švici. Holandiji, švedski in Norveški nameravajo prositi svoje v ade, da bi pri zvezi narodov posredovale, da bi zavezniki omilili gospodarske represalije za Nemčijo. Berlin, 10. marca. Prusko državno ministrstvo je podalo demisijo. Obenem se je kabinet izrazil, da bo tekoče posle in-statu demisionis vodil toliko časa, dokler se ne sestavi novo mini strštvo. Berlin, 10. marca. Uradno se raz glasa, da je nemški kabinet na svoji današnji seji soglasno odobril postopanje zunanjega ministra v Londonu ter se ž njim solidariziral. Danaj, 10. marca. Na začetku današnje seje avstrijskega parlamenta je predsednik dr. Weiskirchner podal izjavo, katero so poslanci stoje poslušali. Obžaloval je, da ententa v Londonu ni priznala dobre volje Nemčije _____________________ in je zato j>rišla do sklepov, ki so ve- števati k inteligenci, to je. da mislijo lika nesreča za ves svet Ententne če-s svojo glavo in stvarno ter da se ne j te že uvajajo nasilno politiko, ki bo udajajo izvestnim demagoškim po- zopet oagodila na nedogleden čas skusom. Dvorana Mestnega doma'le^p^^gj velike sprave med narodi*, bila nanolnjena. Prisotnih je bilo naj- j Akoravno je Avstrija navezana na K5US uradnice. Videlo se le, da so vsi ude- ^ Nemčiji svoje bratsks IeZencl urišli reno, vsem skupno mi- j Simpatije zdruzene z nado, da kmarn s!ijo:-PIačarine, ki vs!ed sprerrenje- napoči dan, ko bo zopet pravica ve-' ' ' " ' Ijala več nego sila. nih ra-.mer no cbstr-'cčem avstr. zakonu znaša okrog JO % prejemkov zasebnega nameščenca, no moremo nositi., ona sega po temeljih našega obstoja, krivična j r. zato se mora takoj odpraviti, ne da bi kedaj stopila v ve'javo. V tem pravdnem prepričanju so vsi prisotni sprejeli govore, ki so bi i govorjeni na tem shodu z večjo ali rrrmjšo soret-ostjo. Rc kedaj naj !eš na shodih takšno eno-duSncst. Prc*seinik druživa g. Gre-hek je ob otvoritvi nag' " stvarno jedra shoaa, isto js ponovil g. Mi-hevc, na to je pos!r.nec g. Reisn.r dal Dunaj, 10. marca. (Izv.) Za poslanika Avstrije v Berlina je Imenovan sekcijski r'" * k v trgo in-?:em ministrstvu dr. dl. Italijanske zadrege ra i Baroii in Delte Trst. 10. marca V Opatijo |e dospela i alijanska razmejitvena komisija za določitev meie ined svobodno reško dr žavo ter Italijo in Jugoslavijo. Takoj po njenem prihoda v Opatijo, je dospel o -*ednisa tega davka; poslanec g. Xorun se jc v Klavnem pridružil nje-Tovim izvajanjem, in poverjenik g. l^ibnfitar je dal izjavo, da bo uradno jredložii zadevo ministru socialre politike, ker zadeva ni samo finančnega, ampak eminentrio socialnopoli-iičnega značaja. Na to je sledil po-lar.ee -Bernot, ki pa ni orav pojmoval namena shoda in ie vsled fc«a ;oskusil demagoški a citirati za svojo si— * Zborovalci so ta poskus odklonili. S!ediIo je nekaj pojasnil med gg. Reisner.iem, Lenčkom in BeriK>toni, in končno sta gg. Hiter in Ozebek konštatirate. prvi, da je shod pokazal popolno enodušnost zboro-valcev in vseh onih strank, ki so poslale svoje zastopnike na ta shod (JDS. JSDS in NSS). drugi, da bo orscani-acija zasebreta uradn'štva vztrajala pri povsem nepolitičnem strogo strokovnem delu. Resolucija proti aameravard pla-čaritri je bila- sprejeta soglasno. Beograd, 10. marca. (Izv.) Od danes je-dovoljena obnovitev sistiranih prazna de"avskih. sindikatov, v tonfcor se tiče njihovih ekonomskih potreb. Dominioni, z več č ani reške vlade, ki so imeli daljša posvetovanja z razmejitveno komisijo. Vsebina teh pogovo rov se čuva v največji tajnosti. Vendar se trdi v informiranih krogih, da je dobila razmejitvena kom;sija od italijanske vlade točna navodila glede luke Baroš in Delte, še nedavno je bila ita lijanska vlada pripravljena, priznati Baroš in De!to Jugoslaviji, toda z ozi-rom na javno mnenje in skoraj neizogibne posledice, ki bi nastale vsled tega. je vlada poverila komisiji nalogo, da nai doseže v ton vprašanju kompromis, ti bi obstojal v tem, da se prepusti Jugoslaviji administracija luke, a da ae ohrani pri tem teritori-jalna savereniteta samostojne reške države nad luko. Reška vlada pa ni zadovoljna s takim kompromisnim predlogom. ki ne pomenja rešitve tega vprašanja; vrhu fega pa tudi ita'ijanska vlada ni opravičena stavljati take predloge brez predhodnega sporazuma z reško vlado. Za sedanjo reško vlado je vprašanje luke Baros tudi izrednega političnega pomena, ker bi izguba luke Baroš pri volitvah ra reško konstituanto pomenila tudi poraz naeijo-' naliftične stranke. Pogajanja z Avstrijo zopet brezuspešna Beograd, 10. marca. (Izv.) Danes popoldne se je vršiki konferenca med avstrijskimi in našimi delegati zaradi depotov in sekvestrov. Od naše strani so se konference udeležili Arangja-lovič, Kostrenčič, dr. Žerjav, Pra-protnik in Rotar, od avstrijske strani Polinger in Kronholz. Avstrijci so izjavili, da vztrajajo na tem, da imajo naše terjatve plačati v avstrijskih kronah, češ da se člen 271 sentžer-menske pogodbe tiče samo predvojnih terjatev. Na to so pa jugoslovanski delegati izjavili, da je to stališče za nas indiskutabel in da vsled tega tudi ne morejo razpravljati o ukinjenju sekvestrov. Avstrijci so nato prosili -'i par dni odloga, da jim še vla-d di njihovo stališče. Smatra se, :gajanja z Avstrijo s tem me-... zaključena in da bo vlada prishjena, da ukrene potrebne mere v varstvo svojih državljanov. Vesti o nasilju proti slovenskemu življu na Koroškem situacijo še bolj poostru-jejo. — Vesti o frsneosko*i» gostov, konvenciji Rim, 9. marca. Tukajšnji listi javljalo iz Pariza, da je bivanje bivšega predsednika jugoslovanske vlade dr. Vcsniča v Parizu političnega pomena in da je Vc3nič poslan v Francijo z zaupno misijo. Po poročilih istih listov razvija dr. Vesnič intenzivno akri-jo, da bi dosegel med Francijo in Jugoslavijo konvencijo političnega, gospodarskega in vojaškega značaja. Francoska vlada je baje pripravljena na tako konvencijo, aH pod pogojem, ca sklene Jugoslavija istotako konvencijo z Romunijo in Poljsko, katere ost bi bila naperjena profi sovjetski vladi. Po dosedanjih znakih pa Jugoslavija ni voljna skleniti sporazuma s Poljske in Romunijo, dasi Francija poskuša vsa sredstva, da bi Jugoslavijo prepričala o potrebi take zveze in ako tudi so francoski razlogi dr. Vesniča že pridobili za to idejo. Sporazum z muslimani Beograd, 10. marca. (Izv.) Danes je minister Krizman zaključil pogaja nja z muslimani. Rezultat bo predlo* žen v odobritev muslimanskemu khjr bu in ministrskemu svetu. V politih nih krogih se smatra, da je sporazum gotov, da treba zanj dobiti tudi od ga oddelka zunanjega ministrstva, kj bo vodil seznam in kontrolo vseh iz. danih potovnic. Madiarsk^ in Jusoila* vi?a Budimpešta, 10. marca. V madžarskim parlamentu je danes zunanji minister Gratz na interpelacijo glede razmer v Baranji odgovoril, da se tamkai položaj od 4. -februarja ai znatno izpremenil. Nonna'na uprava mesta Pečuha je rkiniena. Nekaj dvomljivih eksistenc se smatra za vodje, in sicer s podporo organov jugoslovenske države Minister ne more verjeti, da srbska vlada, ako bi le hotela, ne bi mogla napraviti konec tem razmeram. Minister prosi, nai se ne bi nasedlo govoricam, ki hočejo vedeti e aneksiji baranjskega ozemlja. Minister konča, da so ne toliko svetovna vojna, temveč sedanje nevzdržljive razmere vzrok, da se mirni odr.ošaji med Madžarsko in Jugoslavijo ne morejo razvijati. kakor bi se želc!o. Interpelant in zbornica so vzeli odgovor ministna na znanje. BodimpeSta, 10. marca. Policija je obvestila vodstvo socijalno - demokratske stranke, da ne dovoljuje kongresa stranke, sklicanega na 13. in 14. t m. Govor Rttkovca v Londonu. Dne' 3. marca je priredil v znamenitem Mančion House župan (lord •navor) mesta Londona svečani obed zastopnikom evropskih in iransoce-anskih držav, ki so se udeležili velikega angleškega industrijskega trga. j večine mojih tovarišev tukaj. vidimo in da jih kupujemo. Stoječ pred Vašo bogato razložbo trgovskega blaga vse vrste, sem bil v zadregi pri misli: Kako to kupiti? Jaz mislim, da je bilo to tudi čuvstvo »Prireditev je bila sijajen sestauek nsjodličnejših zastopnikov evropej-.;ke gospodarske politike. Navzoči so bili med drugimi trgovinski mikiistri Norveške G. M. Brun«, Jugoslavije cir. Kukovec, Kanadske G.H.Perlev, Ne želim Vam govoriti o silnih težavah, ki jih imamo pri nakupovanju Vaših produktov. Vsakdo na kon-tinentu jih pozna. Samo eno sredstvo napram tej ne-je. namreč organi- s ugodni situaciji oelgije M.Waniers, Bolgarije R. Da- j zaciia kredita s ciljem izravnavanja ■ kalov, Danske Nielscn. državni pod- i nakupa s prcdiio, temelječa na sc-lajniki za trgovino Francije G.Vidal, delovanju vlad. " talije A.Rubilll Nove Zelandije J., Take razsfclve jrončoo za države z AUen predsednik ne\vyorske »rgov-j neil?odno va!uto Re mcrcjo poraeni-:vke zbonnce Bush, delegat. skot;-., ti njčesar ^o jim ne sledi raetodič-vseh velikih svetovnih gospodar?.-.h organizacij iz Evrope in Ameriko. .Anglijo so zastopali pod vod'• •. om konferenci katoliških škofov iz Dalmacije v Splitu. Škof Uccelini, pravi vi dopisnik, je cerkveni dostojanstvenik globokega narodnega prepričanja širokih koncepcij, človek, politik in duhovnik Strossmayerjevega kova, ki je za časa avstrijskega režima vršil dolgih trideset let v južni Dalmaciji apostolsko nalogo bratske ljubezni in verske tolerance. Škof je rekel: Srečni in zadovoljni moramo biti, da smo doživeli rstvnrjenjc svojih najvišjih idealen'. Pritegniti moramo vse sile in moči, da uredimo svojo narodno državo, a da se ne vrnemo v čase, ko smo se kregali med Ljubljana, 10. maroi. • LUJO VO J NOVIC V LJUBLJA- i stoifaiiw je ista, ki velja tndi za NI. V torek dne 8. t. m. je prispel v Ljubljano dr. Lujo knez Vojnovič, da se kot odličen zgodovinar in estet seznani s prosvetnimi delavci v Slove-ji, zlasti s profesorji ljubljanskega vseučilišča in da pobliže spozna kulturno delovanje Slovencev. Kakor znano, je Vojnovič določen za vladnega delegata pri pogajanjih za u-stvaritev konvencije o kulturnih od-nošajib med Italijo in našo državo. * IMENOVANJE. Za urednika v 6. činovnem razredu v tiskovnem odseku predsedništva deželne vlade v organizacija kredita. Brez tega 'oadonskega lord mavora državni tajnik Lloyd Greaune, šefi vseli gospodarskih oddelkov angleške vlade, predsednik londonske trgovske zbornice St. Machin in mnogi odlični tlani angleškega parlamenta. Na obed so bili povabljeni tudi zastopniki londonskih velikih listov in svetovnega časopisja. Po sporazumu med oiicijelnimi begati tujih držav je prevzel jugoslovanski minister trgovine in industrije, dr. V. Kukovec nalogo, da sc -ahvali Angležem na izkazanem gostoljubju. V naslednjem podajamo njegov tudi v stvarnem oziru veleza-;?imiv govor. Minister Kukovec jo -ieiai: •Velika časf mi je, da sem povab--ien, zahvaliti se Vam v imenu delegatov, zbranih tukaj z vseh delov -veta za čudoviti sprejem, ki smo ga bili deležni v Vaši prestolici Londonu, . . , , W ni samo središče industrije, am.. daj tako polna nereoa ui zmešnjav, bomo staii — da sc poslužim izraza sira Llovda Gcorgca — kakor ljudje v capah pred Vašimi bogatimi okni. Zelo veseli smo, da se je Vaš trgovski minister Sir Roberr Horne v svojem govoru pretekli ponedeljek dotaknil te kreditne organizacije. Čestitamo trn odkritosrčno ~aio. Gotovi smo, da b odeta vlada in trgovski svet, ki ie vedel organizirati te čudovite razstave, tudi vedela organizirati prodajo svojega biaga. Potrebno je, da se vrnemo k svetopisemskemu pravilu ^pomagajmo drng drugemu*; združimo ee v svrho organizacije kredita. Od tega je odvisna vzpostavitev marsikatere evropske države, l i je trpela vsled vojne, ki je pa polna sredstev; cd tega jc odvisno prospe-vanje Vaših industrij in Vašega občudovanja vrednega delavskega razreda. 7o bo prineslo zopet prospeh in splošen mir sirom Evrope, ki js se- seboj v korist tretiega. — Dopisnik stavil škofu sledeče vprašanje: Kaj Ljubljani je imenovar dr. Fran Vi- ^ mislite o govoricah, ki jih objavlja d jc, bivši urednik državnega zako-j™ gotovo časopisje, da preti katoliški , .., veri v naši državi nevarnost. Škot kpatsKI Uccelini je nato odgovoril: <*Jaz ne opažam nobenih rasnih pojavov, po katerih bi mogel slutiti kako nevarnost. Meni se zdi, da ne bi smeli verski interesi in verski čuM biii monopol karcrkoli politične stranka, s tem se veri le škoduje. V vsaki stranki, trdi v socijalistični, so lahko dobri katoliki. Zakaj naj bi mi ljudi, ki so slučajno drugega političnega prepričanja kot mi podili i7 katoliške cerkve?:- — O fconkordatu z Vatikanom Jiio. * ŠOLE ZA ŽENSKA ROČNA DELA. Ministrstvo trgovine in industrija je izdelalo uredbo o .šolah za ženska ročna dela v naši kraljevini, katere subvencijonira država. Takih šol je r naši državi - PREMEŠČANJE OFICIRJEV. V vojnem minisrtstva se izdeluje velik razpored oficirjev, ki so službo vab doslej v Črni gori in južni Srbiji ter sc bodo v kratkem zamenjali z oficirji, ki so doslej službovali v severnih krajih. - VOJAŠKA SLUŽBA FARMACEVTOV. Ministrstvo za vojno hr mornarico je odredilo, da imajo di- ki farmacevti, ki služijo v raznih pak tudi glavno mesto tradicijonelne angleške gostoljubnosti. Naj predvsem povem, da smo očarani od Vaše razstave, ki presega vse naše pojme in je velika manifestacija industrijskega sveta, organizacije in moči z dalekosežniini Tu številnimi rezultati. Ta razstava dela čast Vaši vladi, Vašim trgovcem, Vašim tovarnarjem in Vašim delavcem. Težko je najti besed, ki bi bile zmožne izražati naša čustva globokega občudovanja. Zato se omejujemo samo na to, da Vam čestitamo k uspehu, ki ste 4a dosegli in da Vam izražamo veliko veselje, ki ga čutimo, ko vidimo Vašo sijajno ekonomično situacijo. Toda mi nismo prišli sem samo -/a to, da smo zgolj gledalci. Vi ste ias povabili z namenom, da nam poksžete Vaše produkte in da nam jih prodajate. .Mi smo prišli, da jih in ki je danes zatemnjena s črnimi in viharnimi oblaki. Predno končam svoj govor, imam izvršiti prijetno nalogo. Mislim, da je moja dolžnost, da se poslužim te prilike, da izrazim kot reprezentant kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in v imenu vseh mojih rojakov našo najglobokejšo zahvalo britanski industriji za io, kar je storila za nas tekom svetovne vojne. Pomagala nam je zopet pridobiti našo prostost in naše edinstvo. Upam, da se bo aktivno udeleževala materielne vzpostavitve naše države v dobi min. Končujoč sem gotov, da bom zadostil željam in zahtevam vseh delegatov, čc izrazim našo globoko hvaležnost za sijajni sprejem, ki ste nam ga dali in ako predlagani, da napijemo prospevanju britanske industrije in prospehtt mesta Londona . - .Muslimani in politična sitnari- j mur je dokaz io, da je vlada od prve-Ja. Iz Sarajeva poročajo, da se je tja ' ga začetka bila gospodar situacije, vrnil član muslimanskega kluba Sa-'— Kar se tiče Radiča in njegovega iiib efendija Korkut. Ker se je govo- 'postopanja, ga smatrajo v Beogradu rilo o važni politični misiji, je po-j vsi za separatista in sovražnika naše slanec Korkut izjavil: «Jaz ne priha- jam v nobeni politični misiji. Vodstvo naše stranke je dalo poslaniškemu Mttbu popolno pooblastilo, da rodi pregovore z vlado. Zato nam niso potrebna nobena navodila in odo-brenia. Kar se tiče pogajanj z vlado, lahko izjavim, da je situacija jako dobra. Izgledi za uspeh so jako po-voljni. Prepričan sem tudi, da bodo iispeia tudi pogajanja v agrarnem \ prašaniu, katera sedaj vodi minister Krizman. Vstop našega kluba v vlado je vprašanje, ki se bo rešilo v par dneh. — Zemljoradniki so prekinili svoja pogajanja edino zato, ker vakajo, da pridejo pred ustavni od-?>or zahteve našega kluba. Ninčičpa ve sporočil zemljoradnikom, da ta pogajanja ne spadajo pred ustavni odbor, ampak, da so stvar vlade. Si-«.er je racufcalna struia v zemljorad-niškem klubu precej močna, ali med ?!jimi so tudi zmernejši in treznejši politiki, a to je v prvi vrsti dr.Voš-liiak, ki je načeloma za to, da vstopi r.jegov klub v vlado. Tudi naša bo .anska zemijoradnika Divjan in Dju-kič sta za zmerno politiko. To stališče ie pravilno in bi delovalo poniir- države. To je siališče tudi srbske javnosti, ki jc dokazala to pri beograjskih občinskih volitvah, kjer so doživeli republikanci popoln poraz edino le zaradi svojih zadnjih pogajanj z Radičevci. Narodni klub je izgubil na svojem ugledu mnogo ramo zaradi iega, ker ga smatrajo kot nekakega Radičevega zagovornika, — Jugoslovanski klub, v katerem prevladujejo Slovenci, se jc umaknil v ozadje in je precej rezerviran. Dr. šimrak je sicer v svojem glasilu ope-tovano razglašal, da je naš klub prekinil pogajanja z vlado, a dobro informirani krogi trdijo, da je to delal samo zato, ker so gospodje v Jugoslovanskem klubu mislili, da bi priskočili potem oni m se začeli pogajati z vlado. Toda pogajanja so načelno končana, koliko naših ljudi sfopi v vlado, še ni rešeno, ponujajo nam tri portfelje in io za javno delo, zdravstvo in vero. Mi bi pa hoteli eden od važnejših portfeljev, in to onega za šume in rude, ali pa za industrijo in trgovino. Toda tudi tu pride do sporazuma, ki ga dosežemo tudi v vprašanju bosanske vlade, kjer ne zahtevamo predsedstva, pač pa Ijivo tudi na naše domače razmere v poverjer.ištva za notranje zadeve, so-Bosni in Hercegovini. Stališče seda- cialno politiko in prosveto.» nje vlade je trdno, mogoče se je vča-' -!- Naroden škof o n»r» ih zdelo, zlasti v ustavnem odboru, _ j.._____frv Naroden škoi o narodnih bt verskih vprašanjih. Zagrebški «Ju- da vlada popušča opoziciji, toda to tarnji Lisb donaša razgovor svoje- hila k politična taktika -.'lade: če- • ga dopisnika kotor?Wm škofom co ic škof Uccelini izrazil, da up? v možnost, da se skkne konkordat. Po njegovem mišljenju je za konkordat s Vatikanom najprimernejša oblika konkordat, ki jo je sklerila svoječas-no z Vatikanom Srbija, ker je ta liberalen in predsretljiv. O borbi za glagolico in naroden jezik v cerkvi je rekel škof, d? upe r-> zmago v tem vprašanju, ali uspeh jc v prvi vrsti odvisen od svečeništva samega; ža! da je ravno svečenišrvo samo krivo, da nismo dosegli svojih zahtev. Mlado svečeništvo sicer Ynnogo govori o glagolici, a uči se jc prav malo. < Po mojem mnenju je jako važno, da se v cerkev uvodi kar najbolj narodni jezik, ker to deluje na srce in dušo vernikov*. O imenu naše države se je škof Uccelini izrazil: Jugoslavija je bila sinteza naših idealov v preteklosti, naj bo torej še sinteza našega d^Jiv bodočnostih T Albanci žele prijateljskih odnošajev 7. JagopJavijo. V Beograd je dospela deputacija albanskih poglavarjev, ki bo biskala naše državnike. Dopisnik «Jutarnjega listam se je razgovarjat s članom te deputacije, fci mu ie izjavil, da so prišli v Beograd z namenom, da izroče vladi spomenico, v kateri se izraža želja albanskega naroda, da stopi v čim tesnejšo zvezo z Jugoslavijo. -h Vojaške priprave na češkoslovaškem. Iz Prage poročajo dne 10. marca: Broške «Lidove novinv> poročajo, da bo vlada z ozirom na mednarodni položaj še ta teden zahtevala kredit približno pol milijarde kron za opremo moštva. -f Zdravstveno stanje predsednika Masaryka. Iz Prage poročajo dne 9. marca t. L o zdravstvenem stanju predsednika drja. Masaryka: Predsedniku se je vnela žila dovodni« na nogi, s je vnetje kmalu izginilo. Nato pa je nastopilo vnetje na levi nogi. Temperatura se je zadnje dni gibala med 36.1 in 37.5. Žila precej hitro bije, srce deluje popolnoma v redu. Splošno stanje je dobro. Jr Londonska konferenca. Iz Londona poročajo dne D. marca: Voditelji zavezniških delegacij so se danes popoldne sestali in so uredili različne posameznosti uporabe sankcij nam tamkaj delniško društvo t; iok kateremu ic naloga, du kuni uo-mokratsko stranko primeren doni. , katerem se namesti iudi strankina ti- \,c -i_____ _____j-.jxt.-~ ______1-2__... IniKi I ; NAJMLAJŠI OFICIR V NAM VOJSKI. Te dni ie bil imenovan ra pešadiiskega podporočnika narednik- : Pika. Ako služijo pri bolniških četah Icadru, morajo služiti 14 mesecev, ...ipo ciosluženem roku pa napredujejo ■ čin rczen-riih lekarniških podporoč- skarna, uredništvo strankinega glasi- j n,K0V- la ter za strankino delovanje norrd> ne oisarne. Nakupi se tudi tiskania, ki bo izdajala st«-""Vino glavno glasilo "Deniokratijoj iu druge publikacije v smislu strankinega programa. Osnovna društvena glavnica znaša .500.000 dinarjev, ki na sc sme zvišati eventualno na 1.000.000 dinarjev. ITstanovniki delniškega društva so med drugimi Ljubomir Davidnvič, Miiorad Draškovič. Svetozar Pribičevič. V. Vilder, dr. T. Tomlienovič in dr. Voja Veljkovič. - UBOGI CENTRALIZEM. Mariborska «Straža» sc jeji, ker roma ne ko uradno pismo iz Maribora v Št. Jakob v Slov. goricah že cclih deset dni in še ni prišlo naslovniku v roke, zaradi česar se ui mogel vršiti komi sijonalni ogled v zadevi zgradbe nove okrajne ceste Vclka - Malna. Nor.naien človek bi zvalil vso krivdo za to malomarnost na poštna urada v Maribora in Sv. Jakobu, ker nihče drugI kriv ne more biti, ampak «Stra-ža-j »vklika patetično: «To so prvi sadovi — ljubega centralizma.* — Nota bene: Tudi avtonomistični klerikalci zahtevajo centralizacijo poštne službe. REGENT NA SOKOLS^EM ZLETU V OSJEKU. Sokolski odbor v Osjeku ie sklenil, da povabi prestolonaslednika regenta Aleksandra na pokrajinski sokolski zlet, ki se vrši v Osjeku na letošnji Vidov dan. * MINISTER NOTRANJIH ZADEV V SKOPLJU. Iz Skoplja poročajo, da so sprejeli ministra notranjih zadev Draškoviča zelo navdušeno. Od tam je nadaljeval pot v Prištino. Prebivalstvo ie prosilo ministra, da hi svoje bivanje v Skoplju podaljšal. Zastopniki raznih krajev so prosili, da bi so rok za izročitev vojaških begnnccv podaljšal -—; «'o I. aprila. Ministrski svet je sklenil na brzojavni predlog ministra notraujih zadev, da se ta rok podaljša do 20. t m. c LJUDSKO ŠTETJE V NOVIH KRAJIH. Ako se bo cvakuacija novih eraiev definitivno izvedla do 1. maja, se izvrši popis prebivalstva naibrže 15. maja. BRZOJAVNI PROMET Z REKO sc ie otvoril te dni preko Italije. Br-zoiavlia sc lahko v vseh jezikih. Pri- dobrovoljcc Branko Popovič, ki j-sedaj najmlajši oficir v naši vojski. Popovič ic bil tudi najmlajši \'ojtti dobrovoljec. uer ic vstopil v komitski odred pokoinega Vojina Popo\iČ£'. že v vojni s Turčijo, ko ie bil star šele 12 let Tudi v naslednjih vojnah io služii nepretrgano kot voinj dobrovoljec. Bil jc večkrat ranjen in odlikovan z najvišjim redom za hrabrit. ' VIZUM ZA POTOVANJE NA! POLJSKO. Vsak naš državljan, k? hoče »jotovati na Poljsko, si mor." preskrbeti vizum poljskega poslaništva v Beograda, ali pa generalnega konzulata v Zagrebu. * REVIZIJA UKAZNIH URADNIKOV se bliža svojemu koncu in b» bržkone končana okoli 20. marca. Sklepi odbora, ki vrši to revizijo, bodo predloženi ministrskemu svetu V odobritev. * PREPOVEDAN LIST. List «Ju-goslavenski svet v . ki izha?a v Nct- -yorku jc prepovedan. DEPUTACIJA BEOGRAJSKE OBČINE V PARIZU je bila v torek svečano sprejeta na Sorboni. a NAKUP LEKARNIŠKIH POTREBŠČIN IN SANITETNEGA MATERIJ ALA. Ministrstvo za narodne; zdravje odpošlje te dni v inozemstvo posebno komisijo strokovnjakov v. svrho nakupa lekarniškega ih sank tetnega materi.iala več milijone." dinariev. f l^POSOBLJENOSTKE PBEIZKl> fiKJE zx. ljudske ut lueščsjjoke eole v f«mladansketii roku 1f*2l pricno t>4 državnem oa«elji^cn v Ljithljani v pofii!.. dnf- ShJ. aprila oh 8. uri. Pravilen opremljene prot-njc- ta pripn?t. !; usposobi jc.' nostni prcrekn?Ti.ii so ti*j predložc po >kem vodstvu pravočasno okrajnemu skenra svetu, da bodo najpostne-je do 3"». april« v n>kab izpr.).š«.vJoe komisiji^ s- KONJENIŠKA PODOnCIP^KA ŠOLA V SUBOTTCL V konjeniško podoficir-sko šolo v Snbotiei se sprejme rnladpničev. Toasdevni raipi" j*. iiaWt n-^.-mastni deski. ° MO\OPC»LSKA TAKSA NA SLAP KOR. Monopolfka taksa n;i sladkor iznosu 8 K ?a kilosram ee pobim ssic- Prosveia. — Damir Feiget, Tik sa fronto. —- V Lj&hij&ni Iftefl- ZalozDa Tiskovna iadra-<»a. Broš. 36 K, po poŠti Ž K več. Vojni dogodki v Gorici od Jaške vojne napovedi pa tik do zavzetja a»e5t» tvorijo m-in.S okvir toh 21 črti«-. Nenosno vrvenje ob odhodu zadnjega vir^ka, ko so odhajajof: isročali pisatei.hi woj;» stanovanja v varstvo, obiski .sovražnih letal s ?bivno. trrimi lističi, prvi rtreli ob v*.rnern za Nemčiio po nasvetu veščakov. Mm obokane kleti, zanimivi Sklenili so' d?, hndo sankciie veliav- vo-fnP i" profilakse proti Sklenili so, da bodo sankcije veljavne do tedaj, ko bo po zaveznikih po-voljno rešeno vprašanje reparacij, razorožitve m vojnih zločinov. Konferenca je naročila višjemu komisarju zaveznikov v Porenju, naj povabi zastopnika Italije, da se udeleži razprav glede gospodarskih vprašanj, ki izvirajo iz sankcij. -r Poostritev pogajanj" v Rigi. Iz Berlina poročajo dne 10. marca: Pogajanja v Rigi so se bistveno poostrila, ker hoče sovjetska vlada, da se gubernije Viiebsk, Smolensk in Me-hilev prisodijo sovjetski Rusiji, ne pa Beli Rusiji. To pa bi nasprotovalo preliminarnemu miru, ki vsebuje določbe, da morajo med Poljsko in sovjetsko Rusijo biti neposredne me-ie. Kemalisti zasedli Bafam. Iz Pariza poročajo dne 0. marca: Po poročilih iz Carigrada so turški nad- orialisti v ponodclHc zajedli Bstum nalezljivim boleznim, originalni občni zbo pevskega društva i;i našteto drngih Kakti-li»nib dogodkov ' vse to jc prtdiuet prijetnega kramljanja. Blagor mu, kemnr h ostf.Io med ivižgajočimi hrapneli in tuk1-čhni orsnataini toliko neprisiljene.;« 1'-morja! Seveda si ga .je 7iwl pisatelj priboriti po svojih tesnih zvezali z raaaimi gostilnlčarkami in prijatelji tudi f« tedaj. ko se je že gosposka s svojimi kategoričnimi nasveti vmešavala v upor;>!» pijače i:i živil. — »Uradni dan«, >Jnri-aično tempirau Srapiiei«, .-.RobicEOoova odkritja i, :Pasji dane ir, še več dmvdh spravijo vdobro volio tudi najl)olj čnter-nega filistra. Primorskim rojakom b<» * ■'• bujala knjiga otožno - vesele fiK>i!!ir>e, vsak prijatelj zdrave« Isninorja. pa ostane pi-aJeljij hvaležen za prijete1 urice, ki mi jih ho knjiga nakicnUa v obilni meri. - Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna "Ika t>. — J. S. Bachov Pasijoa. V soboto. t. m. ob polu 7. zvečer bu gosp. uiii^. prof. dr. Joa. Mactuani o Eachu in o ptpHsp*} r r»m Me^tn«^! ma. Pristop vsakem« dovoljen, vstoj.-tirne ni, — -Slcvtnnka Matica. Ciane Spodtijt; ur Zgornje .ši^ke opozarjamo, da jr-. poverjenik Slovenske Matiec za oba imenovan; • kraj^ višil revident južne železnice, gos;--. Ivan Petek, fanujoč v Spodnji Šiški. K«-!odvor?k.% cesta Ifll. Ker ne toor« 6aw vseh članov obiskati, jib prosinio. da bi se blagovolili pri njem /qrla*iti in članarino. — IX. simfonični koncert. Mariboisk;? vojaa muzilta priredi jiod vodstvom ki pclnika Ferd.t H«rroga v petek, dne 1?. t. ia. ob 20 v Gotoovi slavnostni dvoiair? svoj IX. simfonični koncert s s odelo vanjem opernega pevca gosp. Josipa Križaj*. basista na kraljevi operi v Zagreb'!. Sporni h« obsegal sledeče točke: t-) Be t thoven: Leonom, 111. onverturi-Goldmark: Seljaška svatba: n) Ttient« kou variatiom? (Svatovski izprevod). •.■'; Nevestina pesetu. c) Serenada. č) vrtu. d) Pios. $.) Dvorak: Holoubek (Gotobček). (Simfonična slika). L a) Wa»-ner: »Večemiei« iz opere >Tanu'naii?eT»-. Poje g. Josip Križaj, b) Čajkovski]: Arija G remi na iz opere tjevgenij Ori>i-gin-. Po.je g. Josip Križaj. .:) Lajovic; Romanca. Poje g. Josip Križaj. S.) F.. Strause: Smrt in preobraženi«. (Simfonična slika). —: Prcdprodaja vstopnic i?« detajiirunih sporedov počenši s ta. t.. ». v trgovinah Zlata BriSnik, Slovensk.i in -los. Tl; ?er. Šolska »ilica. — Predavanje ženskega drnstva v Mariboru V poseiieljefc, 14. t. m. ob 20. uu predava v tnali dvorani Katodnega. iir't"r dr K-irVif o ?ji.«J/>rjf.tj JtarP^ora. slažfiMiji iz -.-tadkOEne, pese in Jiarf-"noroega trsa, bodisi da je sirov ali rafi-Tjjran. Na vse drnge vrste sladkorja, hi se nporabljajo namesto sladkorja, v tsvrho i.slsjenja, kakor škrobni sladkor, sadni feiadkor., kakor od grofija, slauni sladkor itd-, se pobira razven trošarine mo-nopolska taks« po 1,60 K. od kilograma. - UREDBA O DELAVSKIH SINDIKATIH. Uredba o delavskih sindikatih. katero ie izdelala posebna ko-■r^sija v ministrstvu za socialno politiko. se predloži ministrskem« svetu v diskusijo in odobreni c v eni prihodnjih sej. u NAJSTAREJŠA VDOVA V SLOVENIJI. V Koprivniku pri Kočevju : • dne 5. t. m. umrla Magdalena Kraker v visoki, starosti 98 let. Vdova je bila od leta 185S. ter je živela pri svoji 70!etrii hčeri. Do zadnjega je bila še telesno in duševno zdrava ter r?x-»neroma čvrsta. " Z OBCNECIA ZBORA DIJAŠKE KUHINJE -DOMOVINA» posnamemo, da jc bilo v zadnji poslovni dobi treh let podpiranih 500 dijakov in dijakinj srednjih šol. Razdelilo se je skuono 129.242 obedov in večeri], izdatki te dobe so 179.413 K. Iskrena zahvala gre vsem dobrotnikom, '.ako zasebnikom kakor tudi javnim faktorjem, bankam in posrjilnicam, ki so se z darili spominjali kuhinje, ki je izined človekoljubnih čritšte" brezdvorna eno najvažnejših. Izvoljen ie bil sledeči odbor: podžupan doktor Kare! Triller, predsednik; poverjenik y-s socijalno skrbstvo Adolf Ribnikar, uod predsednik; prof. Pran Jeran, rajnik: prof. Jos. Breznik, blagajnik; odborniki: ga. Frartja Tavčarjeva, ga. Anica nrof. Jeranova, rrimarij doktor Jernej Demšar in profesorja Fr. Pavlic in Vlad. Lapajne: r-egledniki: Ivan Podpornik, poštni ravnatelj, Miroslav Gregorka, nadrevident j. ž., iu dr. Jos. Lavrenčič. Vsa narodna javnost se naproša, naj se čestokrat spominja z darili socijalnopoHtično tako važne dijaške kuhinje -Domovin a>. ® ■ fZ MARIBORSKE MESTNE HRANILNICE. V četrtek 10. t. m. popoldne se je izvršila predaja mestne hranilnice v Mariboru novemu vodstvu. ki je poverjeno gerentu dr. Ir-rioličn in okrajnemu glavarju doktorju Lanjšiču. S tem je končala strahovlada. ki so jo uvedli klerikalci v ta zavod in ki je bila tako velika, da se uradniki sploh niso upali več v društva. ki niso klerikalna. a DOBITKI RAZREDNE LOTERIJE. Pretočeni ponedeljek in torek se je vr-fiilo v BeogTfsdu žrebanje tretjega ko-a tazredne loterije. Dobitke po 40 ■ 2941, 3529, »323, 0371, !*S60, 11837. 11871, 12365, 14314. 1525«. 36766. 16330, 18092, 18672, £0431, 21508. «153, 24261, 29792, 30357, 32439, ^097, fiS289, 40506. 41018, 41220, 12537, 47986, »356, 49796, 58804, 55105, 58668, 59570, »144, «>719, 68341, 80845, 83638, 85018. : §433. 86085. 87223, 89076, 90754, OflBPSj 1914, 95175, 98323, 94943, 96910, 96023. ■750, 98-368 iu 98360: po 800 dinarjev d priprostih grabelj do velikih pp.rriih plugov in mlatilnic. V posebnem paviljonu je bila tekstilna rob a. Ta paviljon bi bil Ishko šc l»Ijše opremljen, ~ Narediti za zavarovalnice. Minictcr dt trgovino in industrijo j« zavarovalnin' družbam izdal naslednjo naredbo: 1.) Police vseh vrst zavarovanj, sklenjenih v naši kraljevini, morajo bili izdano v našem službenem jeziku. 2.) Svota zavarovanja mor.-, biti označem v naši domski vjJtrti. 3.) Kot kraj izdsnjs mora biti n.'i-veden sedež zavarovalnico ali — če ni domačit - sedftž glavmjga, zastej»9t»'a. — Uverenje za izvoz živil v poštnih na-Vetih. Generalni inšpektorat ministrstva financ jc z odlokom l br. 25.335 odredil, tis je treba za jtošfcne pakete, v katerih se pošiljajo manjše količine živil brez osi-guranjs valute, da se pristojni carinav-itici, kjer se vra izvozn« ekspedieij«; predloži posebno potrdilo generalne'« inšpektorata. = Nova tovarna za leti v Osjeku. 7, reza mesarjev jc skleuiU sezidati lastno tovarno za nmetni led. Led i« tc tovarne aH nemški industrije) ix severne Cešhe se niso hoteli polnoštevilno ndcležiti, ker hočejo razstaviti svojo blago tia prihod-nojem veletrgu v Libereih. Tekstilno bla-go ju bilo po svoji kvaliteti dobro, popolnoma predvojne kvalitete. Blago za obleke jc večinoma iz volne. Cene so od ICO do 250 čeških kron 2« meter bUigs za m.v Sko obleko. Italijansko bfctgo je sicer ceneje. zato pa mnogo slabše. Češki industrijalci p.i pazijo na kvaliteto. V velikih paviljonih so bili izločeni p a-pirni in grafični predmeti ter pisarniške potrebščine. Kar se tiče barvotieka, ce zaostaja češka industrija za bivšo avstrijsko, t ploh so bil? iKipirni otidelki tako liogato za.loženi, da ja vsak trgovce dobil zaželjeno blago Steklarska industrija, .jc vzbr-jala posebno /».nimanje na veletrgn. Bn-šeno steklo vsake viste kakor tudi pri-prosto steklo se jo nudilo po cenah, Ki I d Ivi JC v vjlIU J*- UUI1S3M 1VVU 1\J- - ____ ko; tudi na glavi injia trebuh« je - - LŽ& A težko ranjen. Nek 91etni fantek je ostal na mestu mrtev, ra\Tio tako 7-letno dekle, tretji otročiček pu je na glavi smrtnonevarno ranjen. c ZMRZNIL. V četrtek zjutraj je bila orožniška postaja v Studencih obveščena, da leži na cesti, ki vodi v študentski gozd, mrtev človek. Orožniki so Spoznali v mrtvecu okoii 40 let starega zidarja Pckonjo. sta-nujočega na Obrežni cesti 76 v Studencih. Pekonja se jc najbrže prejšnji večer preveč napil, padel n potem v mrzli noči zmrznil. * NEVARNA IGRAČA. Trije šestletni dečki Anton Kranja. Marijan Purkart in Danijel Slamnjak so se igrali za hišo na vrtu ob Dolenjski cesti. Iztaknili so nekaj vojaških oa- 52? SSSt ^-.f^^J^i0: troti. S; jih razbija« in iz njUi jemati smodnik. Potem so prinesli iz kuhinje žerjavico in so smodnik zažgali. Užgani prah pa je Purkartu bušil v obraz in oči. Na srečo je dečkova poškodba le lahka. 4 BEG JZ KAZNILNICE. Iz moške kaznilnicc v Mariboru je pobegnil kaznjenec Friderik Godec, ki je bil zaradi tatvine obsojen na štiri lela težke ječe. Godcc ic doma iz ljutomerske okolice. * cCRNA ROKA" NA.DEŽELI. Trgovec Anton Šavnik v Škofji Loki je pred dnevi okoli polnoči prefef grozilno pismo, v katerem je neznana oseba zahtevala 2000 dinarjev. Gotovo je neznanec pos^nmal ljubljansko ičmo roko». a mu je soodletelo. ° ROPARSK! NAPAD. V gozdu tik Slovenske Bistrice sta te dni doslej neznana roparja napadla pri belem dnevu nekega krošnjarja ter mu vzela gotovino in blago v skupni vrednosti 30000 kron. Kroštijar je vsled prespanega strahu hi vsled bolesti nad svojo izgubo zblaznel. Prepeljali so ga v blaznico. __ ■OUIBHMHiaHBnmiMMMMMMMMMMMMM Razna poroiila. PARIZ, 9. marca. Predsednik Mil-lerand je novemu predsedniku Zedi-njenih držav čestital ob prevzetju poslov v brzojavki, v kateri izraža svojo odkritosrčno željo glede proevita-nja Zedinjenih držav in se spominja slavnih dni preteklosti, ki so za vedno zediiiiii oba naroda, čijih interesi iti čustva zahtevajo od obeh repaMik, da se podpirata. Harding se je zahvalil in zagotavljal svoje neomajno prijateljstvo do Francije ter izrazil željo, da postane vez med Francijo in Zedinjenimi državami še ožja. DUNAJ, 9. marca. Kakor poročajo pozni večerni ilsti, je izbruhnil v je-klarnicah v Ternitzu požar, ki je uničil vrtilnice s stroji vred. Škodo cenijo na več kakor 30 milijonov kron. V^rok je Wl. rr}ec-^kom in drugemu občinstvu, da predava y soboto, dne 12. t. m., ob pol devetih :-večer v restavraciji --Zlatorog« gospod •loško Kevc o temi: ^Koroška nekdaj ;n i^sdajs;. Ker je koroško vprašanje raviso v.daj zelo aktualno, je želeti, da se tega zanimivega predavanja kdor le more •idcJežL i: SOKOL V ST. PAVLU. Pripravljalni ?«ibor zopet oSivelega Sokolskega dru--•»va v Sv. Pavln pri Preboldu naznanja, 'la, se vrši ustanovni in redni občni zbor 'trm 20. t. m. ob 3 uri popoldne v gornjih i-rostorib gosp. Frauc Vcdenika. Spon?d: .}. Ustanovni nagovor. 2. Volitev novega s.-dbora. 3. Raznoterosti. • DRUŠTVO SLUš. F1L. FAK. priredi j Jia, univerzi v zbornici javno predavanje; v nedeljo, dne 13. marca ob 10 dopoldr.-.-. j •fredava gosp. vseuč. doc. dr. Fr. Webenj ■Vera in znanost« v 3 delih. KLUB KOLESARJEV IN HOTOCI--^LJfoTOV ILIRIJA. Dirkači imajt. .-»voj rediii sestanek v petek 11. t. m. v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet«.. Sestanek je obvezen za vse dirkače in za vse one člane, ki nameravajo letos dir-errti. • SMRT KRVNIKA. Z Dunaja poročajo. da je tam umrl v starosti 67 iet iz svetovne vojne znani avstrijski general oberst Kari Tersztyan-V začetku vojne je bil poveljnik arrnade na srbski fronti, kjer se je odlikoval z najogabnej£o krvoločnostjo. i je njegova armada zavzela Šabr je da! postreljati veliko Število meSč-anov in meščank, a vrhunec ?V»čifn?fv» ic bil takrat, ko Zlato, srebro, dragulji in izdelki iz njih so biii razloženi v posebnem paviljona. Prekrasni predmeti, ali kupčije ni Wlo dosti, ker so bilo cene previsoke. 7, ozirom ga obče pomanjkanje stanovanj v mestih jc nudil veletrg stavbenikom veliko izbero stavbenih pro.l-metov. Poleg vsakovrstnega stavbenega materiala so bil? izstavljeni nw*i tiovi sistemi za lutre zgradbe. Izmed drugih jtanog, ki so bile na • elo-trgu zastopane, naj omenimo >aaio strojno t.or sploh železno in kovinsko industrijo, nadalje industrijo v živili, kemično iu keramično industri jo ji d. itd. Na drugem praškem veletrgu se je videlo, da j>i dovolj blaga tu, in da mora. induntrijalec sam skrbeti. d;i proda svoje blago. Žc na prvem veletrgu, ki M; je vršil od 12. do 28. septembra 1920, sc je pokazalo, da s*; mora češka iadustri;a organizirati 5u da more le s pomočjo dobre onranizaelje prodati večje množine blaga. Na prvem veletrgu se ie pnxla!» blaga zz 1.25 miljard<^ čeških kron. Na sedanjem veletrgu psi je bfla pr«!aj» vsled preobilice bla^ra nekoliko bolj počasna. Kvaliteta blaga je bil sicer dobre, ali trgovci večinoma računajo ■/. mož nostjo, da bodo cem- padle. SploS«* stagnacija, ki v!ad:t skoro po celi Evropi, je imela tudi na praški vefetrg vpliv. Radi tega po bili češki industrijalci nekoliko popustljivi posebno, kar tiče pogojev, pod katerimi po prod-jjali, Lansko leto se je namreč- trgovalo veti noma proti takojšnjem plačilu, sedaj pa so industrijalci prodajali blago tndi ir proti temu. da se phtča ob prejtimu. Ven dar pa v tem ožini šc ni bilo cootnega postopanja. Sedanji čaf »i Inl to vtlehg ugoden. Predvsem jc avstrijska konkn-rentra radi slabe valute Se jako občutna. Vrh tega, je stopilo nemško blago v odkrit konkurenčni boj s češfcifu iit nemški industrijci so v nekaterih panogah eeneji kakor češki. Tradi se na vso načine, *la bi pokazala svojo i»tdn?trijsko superio riieto. Značilno je, d» so Nemci vedno bolj zavedajo resnosti češk« konkurence. Češka Indubtrita je navdana precejšnje ga — priznati so mora. d« upravičenega — optimizma. Pripravlja se na pot v Rusijo. odkoder prihajajo vedno opiimistič-nejš&rvesti o obnovitvi reda iu dela. V tem slučaju bodo češki industrij'.:! mogli prodati vse svoje zaloge, posebno manuf akt orne robe iu jioljedelekih strojev po ugodnejših cenah kakor pa danes. Računa se, da sa bodo razmere n* Ruskem žo tekom tega poletja razjasnile iu potem bo mogla industrija mahom:: k??,: >d:i'.i vse svoje zaloge. « Tarifa izvoznih earin. L'rauui ii*t. deželne vlade za Slovenijo objavlja v št. J6 odločbo, s katero se izpreminja tarifa izvoznih rx» k« opor**}**** ietere- bi stil 60 do 70 K. dočim stane sc.?aj 100 K. — Ob».ovit«v go.sfjsSarskih pogajanj meti našimi in avstrijskimi delegati v Beogradu. V Beogradu so. kakor '•mo že poročali, obnovila podajanja ine« našimi iu avstrijskimi delegati. Naži delegacitc predseduje dr. .\rangjelo>-io- ki sta mu dodeljena pomočnika finančnega ministra dr. Kostrenčič. bi hunčni ravnatnlj P:a-protnik. Avstrijsko delegacijo zasl lcgacijski svetnik dr. Iloffingfir iu držav-:«i svefnik dr. Kronholz. Na dnevnem redu ji} pet vprašani: 1. Dvigujenje sekvestrov nad imovino avstrijskih državijano\' v Jugoslaviji. 2. Dvigu jen je zabrane, ki jt« stavila avstrijska vlada nad imovin«! jugoslovanskih državljanov v Avstriji. 3. Ureditev predvojnega dolgs. 4. Ureditev' dolga blvSe avstro-ogrekc in .ivstrijski> vlade. 5. Prometno vprašanje. Najprej s-t y razvila generalna debata, pri kateri so so pokazala takoj diametralna n»sprotf.t\a, med obojestranskima nabiranjema. Glede prvih dveh točk jc bil dosežen principi jelci -porazum glede junktima. Dvignj'-n.m sekvestrov nad avstrijskim imetjem v Jugoslaviji ima istočasno ^taliti tud: dvignjenj« z-tbranc n.id jugoslovanskim pretnožcnjpiu v Avstriji. Avstrijska delegacija je g!i ir.u predsedoval konzul kake nevtralne države. N-t*a delegacija na ta predlog šc «i odgovorila. Glede točk 3 iu 4 ni bil dosežen spora z um. ker stoji avstrijska delegacija mi princ.ipijclncm stališču, da sc te dve vprašanji nc nahajate v senžermcn .ki mirovni pogodbi. Glede vprašanja medsebojnih obveznosti je predlagala avstrijska delegacija, naj plačajo Jugoslovani v jugoslovanski. avstrijski pa v avstrijski vala-ti, kar je naša delegacija odločno odklonila. Pogajanj;) s« nadaljujejo, vendar pa ja malo izgleda na ugoden uspeh. - Postojna kot obmejna postaja. Vodstvo državne želczmcc razglaša, da jc vsled določitve meje po aplikaciji rapail-ske pogodil transitna postaja med .lugo-slavijo in Ttalijo Postojna, luiiiansko carinsko in železniško poslovanje se 1» vršilo v Postojni, jugoslovansko pa na Rakek'!. Fttzija denarnih zavodov. Hrvatska vseobča kreditna banka se pogaja s Stc-diono v Čakovcu gledo fuzije. stediona bi postala podružnica imenovane banke. = Izvor knponov dovoljen. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja nradeo: Po odloku generalne direkcije državnih dolgov- jc dovoljen izvoz kuponov založr.ie Avstro-Ogrsko banke ter kuponov ostalih državnih iu zascbn^i vrednostnih jiapirjcv birše .\v?tro-OgTSke monarhije. == Na mariboraist sejem, ki se v- vr^il dne fi. starca, jc I>il.» prignanih 8 bikov, 128 volov, 214 krav, 10 telet, 14 konj "m 2 osla, skopaj 376 glav. Knp."ija je bila jako živahna. Gene /a kilogram živii teže t;o bile sledeče: deteli voli 16 do 17, srednji 14 do 15, plemenski 12 do 14, suhi 8 dT 1?, debele krave 13 do 11.50. srcfl nje 10 do 13, za klob-isarje 8 do 10, molzne krave 1 i do 15, brejf) 13 do 15. mlada živina 12 do 11,50. teleta 16 K. Prex!alo sc je nad polovico prignane živine. Reorganizacija zagrebške borze. Zagrebški borzni svet je sklenil reoru?ni zirati blagovni oddelek bone. Sklepne to sledečo izpramembe: Od 12. marca t. 1. se vrše iia borzi vsako soboto glavni Vjrini SKtataaki va blago, nekak borzni semenj. Tudi blagovne kupčije se mortjj sklep.*'.; s |x>3r».-0 630 700 15CH 680 700 1360 1170 1180 740 <45 6000 6i0 64.' 397 40O 1800 700 7 Iii Borza 10. marca. Zagreb, d e v i z e: Berliu 231 do 232,10. Budimpešta 35 do :>5J25. Milan 543 do 516, Ijondon 575 do 580, Newvork 146,50 do 147,75, Praga 190 do 191.50, Švic;. 2450 do 250O, Dunaj 19-50 do 19J55. Pari;. 1058 do 1062. Valute: dolar 146 do 146^5, avstr. krom: 20-50 do 21, levi 162. češke krone 182, franki 1030 do 10»! napoleondori do 49-4, marke do 23"», leji 195, liro 533 do 535. Banka za Priioorjc » . . ilrvatsk.i eskomptna banka , Banka Brod na Sav! ... Jugoslavenska banka . . « Ljubljanska kreditna banka . Praštediona . .... j Reeka pučka banka . . » . Slovenska eskomptna batika Kksploatacija drva % ■ « • Gorania Gutmau »««•■»(* Slavonia ..»«.»*» Srpska banka . . i. Dubrovačko paiobrodno dr. Narodna banka . . . » « Trjcovsko-obrtna banka « . Jadranska banka. . . « • Narodna šumska indostriia . Beograd, valute: dolar 36.75 do franki 25>> do 262, lire 135 d.« 135^», leji 49,50 do 49,75, levi 40.-50 do 41. marko 57 do 58, napolcondori 124 u>» 124.50. Devize: London 144rVl do 145 Pariz 2(« do 267. Solun 280 do Pr ga 47.60 do 47,75, Dunaj 4.!<0 do 4,95. Berlin' 57,50 do 58, Milan 137 do 187-5«». E r e. k t i: Narodna banka SHS 3100. Dunaj, deviz e: Zagreb 50T50 do 511'50. Beograd —-, Berlin 1198 d" 1204*50, Budimpešta 171'SO do 1T3'5t>. Bukarešta 98750 do 99T50. Londf;" 2920 do 29-10, Milan 2740 do 2760, Ne» Vork 753-50 do 759, Pariz 5360 do 5400. Praga 474'50 do 98050, Sofija 895 d.? !»05, Varšava 82'75 do S4!75. Curih 1382T, do 12875. — Valute: dolar 744'50 df-748"50. levi Š90 do 900, marka 1195 d -1201, funti 2900 do 2910, lire 2735 do 2755. dinarji 2010 do 2030, poljske marke 86 do 88. roit). rnljel 290 do 298, š-vjr. frauki 12775 do 12825. čehoslovaske kr-v IX- 973*50 do 974*50. Avstr. kronska renta < . . . „ tnajska renta < « » * » 39 ao O^TSka kronska renta . . « ■ So®1— V. avstrijsko vojno posojilo . » 79.— Tnrške srečke ..... t « 4350.— Avstr. kred. zav. za trs. ia ind. Anglobanka > • k * • r • > 1645-— Bankverein ■*«•««•( 1335.— Landerbank . ....•>> 2890.— Avstro-Ogrska banka > . > ■ 5920"— Bosanska zetnaljska banka . ■ —•— Zivnostenska banka . ■ . ■ f 3848-— Državne iclezuice . . • » » 6740— Lombarde 1380-— Alpine-Montan . 6 « u • • » PraSto železua industrija » « •-•598'— Trboveljska premosokopna < . —-— Leykam. papirnica . . . , « 1U000 — Kranjska železna industrija . • 11700-— Zenica-železo...... . 3950.-- Hausse pri papirnih delnicah, Levkam se. skočilo za 2150. Praga, devize: Berlin 11675 0<« 121'25, Curih 1288*50 do 1241'50, Milan 281 do 283, Pariz 540'50 do 549*50, London 299 do 301. Ncwyork 76 do 77. Beo grafi 208*50 do 210'50, Bukarešta 105*37 do 10687. Sofija 93'50 do 94*50, Dunai 9'68 do lfl'68, Varšava 837 do 9'37. Z.t greb 51*75 do 5275. Budimpešta 17'9fl do 18*90 — Valute: marke 119*25 do 121*25. frw)e. franki 543*50 do 54650, švic. franki 1283'5<1 do 1286*50. lire 278 do 289. dolarji 75 do 76. funti 297 do 291». dinarji 199'.V> do 20850, levi 89*25 do 90'25 ar. strijske krone 9*68 do 10*6^. poljske murke T37 do 8"37. Berlin, devize; Italija 28U'Ž5 Konzorcij ^Jutra". <>few!wni usednik Vi*. F. lelen^r it 4 je izšla na 28 straneh. alrla številka stane S K. Celoletna narotnlna na (nalman! 20 zvezkov * 24 strani) znaša 120 K. Za naročnike »Jutra" stene 60 K. = se v uprsvi MJutra", = • ------Ll^lisns, Sodna ulica 6. S"* • alfidiiste ! znam več kot ti, ker sploh nobene ni- v , „ .... , I mam. Bolj -reven- spleti ne moreš biti y fn h pr-ofeen norec se ne vidiš da ne Vi Re iaz {ukaj ijaam že nekaj ;.e treba razdejan to gospodarstvo? mnr;c tobaka; rtafed>: .si cigareto. da Kdo jim je dal pravico.živeti na ra- ^ ^ si pa pri. oai našega življenja !?Ka j misineži žvepienk ne zmorem že dol->sn, b povzdigujete Jugoslavijo? „° ner> Caj ne vidite, da mora oriH preobrat.> cče 'nijB3Ž VTg iot hsfo> •aj j« nujno, ker tako delajo. Narav- ;tj ^ vzanien,,, a posledica izzivanj je da se odzo- j , bi ne žeielj da te do- -cDa, vi se smejete, ker ne veste, se^c rovoiucija, ki te nutoa v teh sc posmehujete sami sebi in svoji ide- razmerah. • •logiji oni buržujski, ki vas tlači in epe, vi pa 30 božate in pravne, da •2 vaša, pa je ne poznate še». Pa mu pravim: -E, pomiri se brate, saj vem kako aisliš, ali zakaj se srdio na me; re- Oglasi se drugi: Kdo ho začel, ali m?s ti? I11 zopet treij': Pusti ga naj govori! On pa nadaljuje, kakor jda ga nihče ne moti: > -Država kakor je danes, mora razpasti. To je nekulturna institucija XX. stoletja. Najhujša pa je nacijo-nalna država, kakor je Jugoslavija, to je nestvor, kakor si ga zamisli gospodujoča država, da tlači prole-♦arnat — Zopet ga prekine drugi: Državal država? saj si država — On zopet: Kakšna:država?! Tepec, ki ne veš, da si orodje, masina ic ns človek, v rokah onih, ki se ti smejejo, *ebi in Mojemu hlapčestvu? «Država je zato iu, da ima r—od svoj dom.» •*Tepec! Kaj pa je to narod m na-a in jezik in kaj vem, kaj se vse. Kaj je to: načne? To je neumnost, nacijonalist pa je zločinec v človeški družbi. * . In Jugoslavija ni boijša, zato bo padla kot vse druge države,- ki iim čas ne pusti več, da bi 5e eksišti-rale. Nacijonalizfcft je blato, ki ga brozga jo p^clcisrci, da si zarnažejo oči... <0, tovariš stoj! (hrup nastane).-Oziraj se na nas, ki si ne pus?!ino kaj takega reči —*> In oglasi se eden izmeti tistih bednih Jugoslovanov, ki i> sov biti sp danes Jugoslovan — Primorec, ki mu je domačija Lakor v prognan-stvu — «Nam je Jugoslavija sveta, čeprav ni to naša domovini danes, aH tu se počutimo doma. Mi vemo, iaj je svoboda! He, svoboda, bedak! kakšns svo j j hoda? Da, iar v«n, kaj je svoboda,« ki je nimam. C* prav pravijo, da smo1 mi Primorci prodani, vem da ni tako, da niso vsi taki kot ti in k nefcai tvojih pajdašev. (Dalje prihodnjič.) Hugh Conway: 10 Iz icmc v luč. Roman. «Sa{ ne bom več storil«, sem dejal. «Zdaj mi pa prinesite zajtrk, čaja pa prepečenega kruha — kar je». In odšla je, da mi izpolni željo. Nisem storil tega, ker sem bil lačen. Hoče] sem I«, da bi bil nekaj trenutkov sam, da bi mislil — vsaj toliko, kolikor mi je dopuščala boleča me glava. : Spoomil sem se vsega, kar se je prigodilo izza trenutka, ko sem zapri hišna vrata, na bojo, ki me je priprav Ua vsega iz sebe, pijanega vodniki.: in kažipote, petič, ki sem ga bil siišal irr zatem onr. grobne, po meniir.'e glasove in razburjenje. Nato sem se spomnil na vso grozo, k: mi jo j; povzročalo ono, kar sem čun!, da m: je teklo po roki, ko so me pritiskali dol.na.padlega človeka. Poklical sem Priscilo. < PogIejie». sem rekel, iztegnivši dcr.nico proti njej, cali je čista — ali h l ila čisfa, l>o ste me našli ?» -Ciste — moj Bog, ne. gospod Gilbert!» •Kaj pa je bilo na njei?^> "Čezinčez je bila oblaten.?, kakor di bi se biii valjali po obcesniem žlebu. Ko sem vas pripeljala domov, je biiO prvo, kar sem storila, da sem vam uinila roke in obraz. Upala sem, da vas pripravim s tem zopet k zavesti — ponavadi se to zgodi, kakor veste*.. Ampak rokav moje suknje — moji srajce. Na desnici. Poglejte, če jc kaj na njih.* Priscila se je nasmejala. »Saj niste ;mel? nobenega desnega rokava. Nad komolcem je bil odtrgan ali odrezan. Roka je bih go!a.» Tako je izginil vsak koscek ožjih dokazov, ki bi mogel potrdid moje pripovest. Kot dokaz ni bflo mogo če navesti nič drugega, kakor trditev slepega človeka, ki je v nočni temi odšel z doma in ki so ga čez več ur pozneje našli milje daleč in v takem stanju, da so bili varuhi javne nravnosti primorani poskrbeti zanj. Vendar nisem mogel molčati, ko mi je poznanje takega zločina težilo dušo. Drugi dan sem se docela otrese! vseh učinkov opojne pijače in sem sklenil, da pošljem po svojega pravnega zastopnika Bil mi je zaupen prijatelj in sem se odločil ravnati po njegovem svetu. Pa že čez prav malo časa sem spoznal, da je vsaka misel zaman, da bi ga prepričal. Resnobno me je poslusaC si dajal duška z besedami: «Moj Bo?!> *Siraš-no!-> in podobnimi izrazi začudenja, z besedami: vendar sem spoznal, da mi želi samo ustreči m je vse skupaj smatral kor samo prevaro. Ni bilo. dvoma, da je Priscila govorila Z njim ter mu povedala vse, kar je ve-dels. Njegova nevernost me je ozlcv voljila, pa sem mfi k-ratkomalo izjavil, da ne bom več govoril o celi zadevi. «Veš kaj?,, jc rekel, «i jaz ne bi, c'a bi bil na tvojem mestu.T> < Torej mi ne vemješ?» «Prepričan sem, da govoriš, kar mirliš, da je resnira; ker ne pa vprašaš, ti povem, di je moje mnenje, da si v spanju hodil ckoli in se ti je vse to sanjalo.* (Dalje.) Opozarjamo vse p. n. trgovce in to-bakarne na današnji oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. Noben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez njih! Konsumemie, zahtevajte edino le to vrsio! " (493)' Nudim bres&bveano Ciril - Metodove vtpfa ifT-DRAVA« - V2!G A.LJCEl :H družbe sv. Cirila in Met jdat. a HiiininiiitiniuiiiininMUM irrrr Stopar žil 5 manufafeturna trgovina PS Ljubljana, Dunajska cesta it. 5 Lv prtd kritni »». Glri!* Ia t—^ ^H^^L^^JŽ Pri pescsssstHi zebo>!b ffistljica K 10o ed Ljci>ijiia&. EngiesKii iaajo prict&rio pcpsri. j. Perdan, L|k&?farsa. lsai!US5i(i|S aakooai h-rj. otjofe pri oljSi diMci: (?osj:a hi bila priprs^ljesa j „v3&ti tsiji gbspodlsjetrs. -Poasiba jed-, ,I.3ebijaa6i»a" e>. upta«> "2 j ■''TTTfTTTrTr^TTTTTTTI 111111 rXYXrrrriJLlXl l m XXX > ^ DRAGO -B&SELJAK Ancriisl -in Snformafin! vsved, Carfeariicvo na ar. S. a u -C." ai 30. šis sv r. adaja in nakup pssestev, I 23sji!£, trgovske šEravnave, ;ienške zadeve, ^ospsdarska Jsarna. dr. 5Y. CEHNE, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. S, 47 teiefon 37. 337 t?-s I«©© s« . astiina, restavracija ali hots! ____t.. .. 03 —___:;: ujem mostu v Sloveniji v najem ali nakup, ibo ped kR/61" na Anončni zavod PRAGO BESELJAK v 474 3—S Ljubljani. R/si Stara obrt v po°eero 475 3-3 obržlll. ■ 3 Sfifcvnico, ?&!oatjjc, kabioio la malo 0,-b c>i ta BaipronieioejfeTa prestaro v t,inb!jmi h take} proda. Samo p'e-pod 62" Da Ac učei savod DSAGO BESELJAK, Ljobijast. Zahtevaite v kavarnah, gostilnah, Driv??icah in javniii tskaiih » 1B HMVK Naročajte in Širite sledeSe lepoilov&e knjige: Acatale Freaca-»©beljak: Hegeittsk: olefe. Ec»su. Cesti tesš. 48 K, • 5vo poŠti i^risor. 2 K 40 v »eč. Dostojevski j-Levsiik: Besi. Kcmaa t IV. deiiu. brv6. ss E, ree 46 B, pa pošti opjpor. 4 S'61) v ved. Genooirrf-PaBtaiikln: Dekle Elisa. Eotjaa. B:i>t. 10 K, res. IS S, po pošti 1 Ii 80 v več. C«rvante8-£er!i; Tri wn?eK Bro^. tO E, vea. K, po pe«tl 1 K SO v »as. Shakespeare - Kmpaa£l6: štsa fcrssae bočš. B?oš. 53: E, ves. 23 K, pa poŠti t E &> t vež. Aaie BebeHak: ftatet« ia senc«. Bro^ tO K. ves. ?5 E; pa p«6tS I B 83 r ved. Stritar' va aatelogijs. Uredil dr Iv. Fnjats!j. Brcl^ 18 E, po pesti ■2 K 60 v vffč. JcEi'ja tibriLtS sjsta". DragiitalajE. Crtefl dr fvse FHfatel). T. sves. " Usji. 20 K, eo pošt: 3 S roi II. eto«. broš. S3 S, pa pafeti 8 K 6) v Knjige se naročajo pri založništvu: TiskdTia zadruga v Ljabljaai, Sodna ulica 6. ks m 0o&n o&paojBfl glasouir TZŽ proda. V mSs se »a je ogled pri biraiei. Maribcr, Spiarorsta oli«a 4. 48S 3-3 2—2 Stenosraiinio m strojepisko kveiiba&o. sprejmem takoj. Flaoa. po uo^ovor Odvetnik dr. JOSIP KLEPEC Janez Trdinova ulica št. 8. Veliko zalogo velikonočnih In dragih «21 6 razglednic po zelo nizki ceni pr.po* roCa tvrdka Ivan Bonač, Ljubljana. izr/TStio, caravro, be5<> a;i rde^c, coro ali sw.ro. po vrlo slcki na, nslo ali veliko, požilia v poslanih sodih C:glar, ttgorien vira. Stubica. Hrritseo. '/acrirjf. SI& O—l« easoKasBM as0«£X9SK«!xsaas a a SoiMonslie strojno * Olje. labto, ja vrejcaa; p otje ea tnoemisljs, & oije, sii-ojno ia poljedelska stroje; J olja, sirojno ra teVce stroje; • f« • C a s i ■ g 1 eamaai olje ca avtoaobiid, Ltbko; olja . » . isredco težio; • olje rs. cilindre; S Olj* preti praba. 67 104-68 "J Glavne s*"oga: 4 K MmbMl ti U I prej A. Zanagoji ia plača po dogovoiu. Ponudbe pod ,,Tovama" na upravniatvo BJutra0 481 2-2 99 Naročajte d* z o« z. 2! 1J4- 5S LMiana, Dunaiska cesta St. 9 iuia v skiadiSsa in oddaja po najnižjih esnah: Pženicne stok« prvovrstno banaske, fesraza. oves, piesične etrehe, cženične raeks ?a krm«, preacna kaže. jeSprenj, siadkor beli «nW feristai, deški v kockah, kave, elje naJSoejie {»mizne, riz, lažna tadje vseh vrst, čaj Cejfien, diiave vssh vrst, slive besaneke zračite sušene, čebule makevske, erehe bseaneke, petrolej salonski, helo ciŠGsr, hsfiGin v zabojih, sveče, sol Riorsbe hi Rensko hdie, tascenlns vSčh vrst, koiinsko kave in pražene jačutenevs kava, koiucnaz jansčeno oljnati izdelek v zabo &kih in škatlicah vesN ve?ifcesti, mHe eraine, kristalne »ode, portiend cemeet, Čevlje msšlce. deske in sorska, trpežno rožno dele. v vseh atevKkeb, ter različno drugo blage. Oddaja se le v večjih mnofteah. Točna postrežba. letnik 1921. Ljabljenski Zvon je najstsrejši iu najbolj?! slovenski leposlovni nesečnic. Nori letnik prinaša celo vrsto povesti ia e'askoT, ki bodo vsakogar, kžel je popolnoma nori opremi ££ 20fi 22 Cf?oIeina earažnina snaša ISO K, polletna SO E, četrt« Istrsa 45 K. Lihsja vsak ciesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica O m^mM. ZAYAROYALNICA Ustsmovilena leta 1131. v (JUaica^azioni Generali -sr Trato) Ufttanov«iena fefia m Generalni mtep za Siovenlid v Ljubljani, Mariiin trg—Sv. Petra cesta Stsv.2, v lastnem domu. 431 Zavaruje zoper požare na poslopjib. pohištvu in blagu, tatinski vlom, Škode vsled pr-važanja, poškodbe zrcal In zvonov. Na ž vljenje ia za dot« v vseh mogočih sestavah. Družba je izplačala za škode nad poldrage milijardo kron. Premoženje dražbe znaša preko 55' milijonov kron. Kdiaaila Dsbižka tžskait*: d. i v Ii«bUexL