KORONA APLIKACIJA #OSTANIZDRAV IS SN 1 31 8- 10 17 Z A B A V N A E L E K T R O N I K A I R A Č U N A L N I Š T V O I N O V E T E H N O L O G I J E Samsung Galaxy Note20 Ultra Huawei P40 Pro Plus Prenosnik Huawei Mate X Pro E-stonija Zakaj korona aplikacije ne delujejo PODROBNO: Poslovna programska oprema Računalništvo v oblaku veliko večji in veliko cenejši 7 BLAGOVNIH ZNAMK OD 300 DO 3000 EVROV TEST TELEVIZORJEV SEPTEMBER 2020 U LETNIK 30, ŠTEVILKA 9 U WWW.MONITOR.SI CENA: 5,20 EUR 2 september 2020 EVIDENCA 30 56 62 FOKUS Vedno večje in vedno ceneje DOSJE Digitalizirajmo državo Danes je Estonija ena najbolj naprednih dežel na svetu. Tega ji pred skoraj tridesetimi leti, ko se je osvobodila sovjetskega jarma, ne bi pripisali. A kombinacija progresivnih idej, strateške lege in dobro udejanjenih družbenih inovacij je omogočila točno to. Kako jim je torej uspelo? NOVE TEHNOLOGIJE Obrisi prihodnosti Brezžični internet, ki uporablja svetlobo namesto radijskih valov, naglavni senzorji za branje možganskih valov, očala s spremenljivo goriščno razdaljo in čipi, ki se samo sestavljajo. Pred časom so jih predstavili (zagonska) podjetja, univerze ali inštituti z delujočimi prototipi. Nestrpno čakamo, katerim bo uspelo zlesti na prodajne police. SEPTEMBER 2020 Televizorji, ki jim je nekoč grozilo »izumrtje«, saj je bilo pričakovati, da jih bodo nadomestili računalniki, doži- vljajo preporod. Vgrajena pamet in predvsem njihova ve- likost sta jim zagotovili pomembno mesto v naših domo- vih. 32 Vodnik po tehnologijah 36 Preizkušeni modeli 44 Cene se nižajo 45 Android TV za »nepametne« televizorje 45 Zlati monitor september 2020 3 SEPTEMBER 2020 VKLOP U 04 Beseda urednika VKLOP 06 Moje znanje (si) zasluži več 08 Novice 12 Nowwwo 13 Najboljše na Youtubu IZVIDNICA 15 Ni certifikata? Ni panike 16 Z aplikacijo nad korono 18 Medklic AMD 22 Nadgrajena in dodelana beležnica 23 Najzmogljivejša tablica Android NA KRATKO 24 Urejanje fotografij MOBILNO 26 Naš izbor na Androidu 27 Prenavljanje hiše 28 Naš izbor na iPhonu 29 Mobilni vrtičkarji FOKUS 30 Vedno večje in vedno ceneje NAJBOLJŠI 48 Telefoni 52 Prenosni računalniki DOSJE 54 V vrtincu pesimističnih novic 56 Digitalizirajmo državo NOVE TEHNOLOGIJE 62 Obrisi prihodnosti IZ TUJEGA TISKA 66 Osem milijonov ljudi in štirinajst alarmov – zakaj nekatere aplikacije za covid 19 molčijo 68 Zmoremo tudi drugače NASVETI 70 Panoramska posodobitev 74 Pisma bralcev 76 Pro et contra IZKLOP 78 Legende – TikTok 80 Pogled nazaj 82 MONITOR PRO NAPOVEDNIK 96 29. septembra nadaljujemo 82 48 Huawei P40 Pro+ Huawei P40 Pro+ je resnično izjemen kos strojne opreme. Kar 10-kratni optični zum, izredno hitro brezstično polnjenje, hitro delovanje in odličen zaslon. Žal na njem ne bomo našli Googlovih aplikacij in storitev. 84 Novice 88 Tudi poslovna programska oprema se seli v oblak(e) 92 Oblačna moda, kolekcija 2020/21 TELEFONI 48 Huawei P40 Pro+ 49 Samsung Galaxy A41 50 Nokia 5.3 51 LG Velvet PRENOSNI RAČUNALNIKI 52 Huawei Mate X Pro NAJBOLJŠI MONITOR PRO MONITOR PRO 82 september 2020 cenarijev, kaj vse gre lahko narobe v (raču- nalniškem) oblaku, ne manjka. Praktično so identič- ni situacijam, ki se nam lahko zgodijo v lokalnem IT-okolju, a z dodatnim tveganjem, poveza- nim z izpadom povezljivosti in storitev. Kaj je torej najhujše, kar se lahko zgodi ponudniku oblač- nih storitev? Odvisno, koga vprašate. Če vprašate osebo ali oddelek, ki skrbi za stike z jav- nostjo, je to vsak daljši in oči- tno zaznaven izpad delovanja. Ta je pravzaprav širša težava, saj ni omejen zgolj na ponudni- ka ali podjetje, ki je doživelo iz- pad, temveč (negativno) vpli- va na celotno IT-industrijo. Tre- nutno smo v fazi, ki bi jo lahko označili za dozorevanje oblačne ponudbe. Motnje v zagotavlja- nju storitev iz oblaka so manj pogoste kot v preteklosti in na- vadno trajajo krajši čas – pogo- sto zgolj nekaj sekund ali minut, česar večina uporabnikov sploh ne opazi. A izpadi podatkovnih centrov (beri: oblakov) se do- gajajo, zato so tudi izpadi stori- tev neizogibni. In ko se pojavijo, bodo najbolj jezni med uporab- niki, pa naj so to podjetja, kate- rih poslovanje je odvisno od kri- tičnih aplikacij v oblaku, ali do- mači uporabniki, ki zgolj visijo na družbenih omrežjih, zagnali vik in krik. Njihov glas se bo sli- šal daleč, ugled ponudnika (ali drugega krivca, če bo ta jasen) bo omadeževan, poslovni izidi pa slabši. Z nedelovanjem oblakov ni šale. Če vprašate vzdrževalce oblakov, bodo skrbi naslovili z odpovedjo strojne opreme. Na udaru so predvsem diski in po- goni SSD. Ti opravljajo tlako bra- nja in pisanja podatkov v aplika- cijah, ki so med uporabniki naj- bolj priljubljene in praktično ne poznajo predaha. Odpovedi di- skov v strežnikih navadno dose- gajo med enim in tremi odstotki, ravno toliko, da sistemski skrb- niki ne morejo mirno spati, saj jih skoraj vsak dan čaka kakšna obnova podatkov iz varnostnih kopij ali ponovno vzpostavljanje polja RAID. Ob res veliki smo- li ali malomarnosti lahko pri- de celo do črnega scenarija – iz- gube podatkov stranke. To se si- cer bistveno pogosteje dogaja v lokalnih IT-okoljih kot v oblaku, kjer so podatki pogosto shranje- ni vsaj dvakrat. Varnostne strokovnjake skr- bita vsaka nova ranljivost in po- večana aktivnost digitalnih ma- lopridnežev (beri: hekerjev). Ugled ponudnika oblačnih sto- ritev je zanje hiša iz kart. Skoraj vsak javnosti znan varnostni in- cident ga lahko povsem poruši. Digitalnih groženj pa danes do- besedno mrgoli. Čeprav so po- datkovni centri nadpovprečno varovana okolja, imajo vseeno veliko tarčo na svojem hrbtu, saj hranijo obilo za napadalce vre- dnih podatkov. Lastnike podatkovnih centrov skrbijo naravne in druge kata- strofe, takšne, ki bi za dlje časa prekinile podatkovne povezave ali dobavo električne energije. Ali pa požar ali poplava, čeprav so sodobni podatkovni centri zelo premišljeno zasnovani in so tovrstne težave velika redkost. Na potrese, udare strel, cunami- je in podobno pa ljudje vendarle nimamo večjega vpliva. »Koronavirusna kriza« je pre- izkusila ponudnike oblakov na načine, ki jih nihče izmed njih ni mogel napovedati vnaprej. Indu- strija je doživela prej redko viden preizkus ohranjanja razpoložlji- vosti in stabilnosti ob nenadnem in ogromnem porastu povpraše- vanja. Prebivalstvo po svetu je skoraj čez noč postalo odvisno od oblačnih storitev, saj so bile te ključne, da smo ljudje še naprej (skoraj nemoteno) delali, se uči- li in zabavali. In čeprav so se ponudniki sto- ritev javnih računalniških obla- kov v prvi polovici leta precej do- bro izkazali, so skoraj vsi velika- ni morali priznati, da imajo na trenutke resne težave. A zaupa- nje javnosti v poslovni model oblačnih IT-storitev se še vedno krepi – ker boljšega od oblakov ta hip nimamo.  Oblakom ni lahko MIRAN VARGA S N O V E T E H N O L O G I J E Z A P O S L O V N I S V E T 88 84 92 Novice Tudi poslovna programska oprema se seli v oblak(e) Oblačna moda, kolekcija 2020/21 september 2020 89 MONITOR PRO e pred desetimi leti je ta- krat moderno računal- ništvo temeljilo na IT- -ekipi, ki so jo sestavljali skrbni- ki podatkovnih centrov, skrbniki omrežja ter programerji. Za po- slovanje ključne aplikacije so te- kle vsaka na svojem ločenem (a pogosto podvojenem) strežniku, v rabi so bile monolitne IT-stori- tve, veliko je bilo ročnega dela z nadgrajevanjem in s posodablja- njem. To je vodilo do stopniča- stega razvoja IT-okolja, kar je za podjetja predstavljalo občasne, a resne izzive. Na trenutke je bilo namreč IT-virov premalo, spet drugič preveč – pa jih je bilo vse- eno treba plačati. To je bila pač cena ustvarjanja konkurenčne prednosti ob pomoči napredne poslovne programske opreme. Danes je stanje že precej dru- gačno, predvsem oblačno. Pod- jetja uporabljajo več oblačnih okolij, hibridne oblačne postavi- tve, storitve brez strežnikov itd. V svetu, kjer je IT-infrastruktu- ra praktično opredeljena s pro- gramsko kodo, se vse odvija hi- treje. Programska oprema kot storitev iz oblaka (SaaS) je pred desetletjem predstavljala vse- ga dva odstotka vse programske opreme, letos pa že skoraj četrti- no (ocena znaša 23 odstotkov). Dejstvo je, da vse postaja močno opremljeno s programsko kodo, saj tudi ponudba platform kot storitev (PaaS) in infrastruktu- re kot storitve (IaaS) močno na- rašča, obseg te oblačne ponud- be pa naj bi se glede na današnje razmere, ki se finančno že meri v več deset milijardah evrov, do leta 2022 kar podvojil. Kako bo to mogoče? Šlo bo za organski prehod v oblak. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je danes že vse v oblaku, vendarle ni tako. Kar 77 odstotkov poslovne pro- gramske opreme, ki jo uporablja- jo podjetja, še vedno teče na stre- žnikih na njihovi lokaciji. Ta de- lež naj bi, kot že omenjeno, v na- slednjem desetletju pospešeno strmoglavil, saj se bodo v oblak preselile tako platforme kot in- frastrukturni viri, na katerih teče poslovna programska oprema. Tudi v nadaljevanju opisani tren- di bodo znatno spremenili način razvoja in dostave poslovne pro- gramske opreme. Podprto z umetno inteligenco Z naprednimi sodobnimi teh- nologijami, kot sta umetna in- teligenca in strojno učenje, lah- ko poslovna programska oprema doseže povsem nove ravni delo- vanja. Na ta način podprte »pa- metne« poslovne aplikacije lahko zaposlenim pomagajo do lažjega dostopa do kritičnih podatkov o strankah. Podatki, kot so pretekli računi, transakcije in plačilni po- goji, se lahko v prilagojeni obliki dostavijo vsakemu uporabniku poslovnega sistema, kar bo vo- dilo do boljšega zadovoljevanja potreb strank in učinkovitejšega zaključevanja poslov. Aplikacije, podprte z umetno inteligenco, prinašajo novosti na praktično vsa področja delovanja podjetij, tudi v kadrovsko službo. Ne po- magajo le »pregledati« na tisoče prošenj in življenjepisov za posa- mezno delovno mesto z izbrani- mi kriteriji (in ključnimi beseda- mi), naprednejše med njimi lah- ko analizirajo delo zaposlenih in razvijejo (bolj) optimalen urnik dela zaposlenih. Gartnerjevi analitiki ocenju- jejo, da bo kar 40 odstotkov novorazvitih poslovnih aplika- cij in programov že vključeva- lo tehnologije umetne inteligen- ce. Te številke so pričakovane, saj vedno več ponudnikov program- ske opreme testira in s pridom uporablja algoritme umetne in- teligence v svojih poslovnih reši- tvah, ta trend pa naj bi se v pri- hodnje le še okrepil. Razloge gre iskati je v tem, da lahko množič- ne podatke učinkovito analizi- rajo in obdelujejo le s strojnim učenjem in z umetno inteligen- co podprta orodja, denimo orod- ja BI, aplikacije za poslovno po- ročanje itd. Po zaslugi omenje- nih tehnologij tudi prenovlje- ni poslovni informacijski sistemi postajajo učinkoviti kot še niko- li doslej. Skrb za (kibernetsko) varnost O tem, katero poslovno pro- gramsko opremo izbrati, vse po- gosteje odloča tudi skrb ponu- dnika za kibernetsko varnost. Nihče si namreč ne more privo- ščiti, da bi bil v očeh poslovne javnosti videti ranljiv ali neza- nesljiv. Kibernetska varnost skr- bi tako podjetja, ki uporabljajo v lokalnem okolju nameščeno pro- gramsko opremo, kot tista s pro- gramskimi storitvami iz obla- ka. Slaba petina (18 odstotkov) podjetij je namreč v preteklem letu doživela vsaj en varnostni incident. Raziskava Cloud Secu- rity Spotlight ugotavlja, da pod- jetja skrbijo predvsem izgube in uhajanje podatkov (67 odstot- kov) ter grožnje zasebnosti po- datkov (61 odstotkov) in kršitve zaupnosti (53 odstotkov). Skoraj vsa podjetja (91 odstotkov) pa skrbi varnost v oblaku, pri čemer se stopnja zaskrbljenosti močno razlikuje. Medtem ko je 22 od- stotkov podjetij zelo zaskrbljenih za varnost v oblakih, večina ne »zganja panike«. Tako ponudniki programske opreme v oblaku kot varnostni strokovnjaki so si eno- tni, da je za varnost programske opreme v oblaku v povprečju bo- lje poskrbljeno kot v lokalnih IT- -okoljih podjetij, saj specializira- ni ponudniki premorejo ekipe Tudi poslovna programska oprema se seli v oblak(e) Težko je slediti vsem trendom v industriji razvoja poslovne programske opreme, saj se stvari zelo hitro spreminjajo. A če želi podjetje doseči konkurenčno prednost na trgu, mora poiskati ponudnike, katerih rešitve nudijo najnovejše funkcije. Miran Varga Š t Kar 77 odstotkov poslovne programske opreme, ki jo danes uporabljajo podjetja, še vedno teče na strežnikih na njihovi lokaciji. 4 september 2020 VKLOP BESEDA UREDNIKA9 odimo pošteni – inter- net obstaja samo po za- slugi ZDA, še več, po za- slugi ameriške vojske. Tako kot iz istega razloga obstajajo tudi cele veje svetovnega gospodarstva, ki temeljijo na satelitski navigaci- ji. Zaradi inovativnosti (tudi ozi- roma celo predvsem) ameriških podjetij se je internet vsa ta leta tudi razvijal in postal to, kar je danes – nekaj, brez česar si mo- dernega sveta ne moremo več predstavljati. Po drugi strani si nekatere države internet pred- stavljajo precej drugače. Severna Koreja sploh noče biti povezana z njim, Rusija si prizadeva imeti možnost iz njega kadarkoli oditi, Kitajska pa se je od njega že dav- no polprepustno ogradila. Kar za državo Kitajsko od internetnih vsebin ni sprejemljivo, Veliki ki- tajski požarni zid zadrži zunaj. Združene države Amerike so tako omejevanje internetnih svo- boščin od nekdaj obsojale, dr- žave, ki izvajajo internetno cen- zuro, pa obtoževale, da so ne- demokratične. Je mogoče, da se bodo po mnogih desetletjih na te nedemokratične izolacijske okope postavile tudi te iste Zdru- žene države Amerike? S spiska ponudnikov strojne opreme, po kateri teče internet, naj bi bila izključena »nevarna« kitajska podjetja (5G, Huawei), s spiska ponudnikov program- ske opreme, ki teče nad njim, pa naj bi bile izključene (nekatere) kitajske aplikacije in storitve, ki jih je ameriška država proglasila za »nevarne«. Tudi če za trenu- tek izpustimo težavnost dokazo- vanja »nevarnosti« – sta obe pre- povedi kaj drugačni od tistih, ki jih za uvrstitev pred Veliki kitaj- ski požarni zid uporablja država Kitajska? Oblasti nekaj rečejo in zgodi se. Na Kitajskem ali v ZDA. Še več, g. Pompeo, zunanji mini- ster (kolikor vem, ni strokovnjak za računalniško varnost) meni, da kitajske aplikacije, med dru- gim, »razširjajo viruse«. Google, kjer strokovnjakov za varnost kar mrgoli, meni drugače, saj sicer aplikacij Tiktok in Wechat v nji- hovi trgovini Play ne bi bilo. Obeta se nam torej balka- nizacija interneta – tudi ZDA bi imele v njem le tisto, kar se jim zdi prav, vse ostalo pa bi Internet ni eden, internetov bo več Mike Pompeo, ameriški zunanji minister, bivši šef CIE in naš novoodkriti prijatelj, pravi, da bi ZDA rade imele »čist« internet. Čist? Tukaj nekaj smrdi. B prepovedale. Pa smo prepriča- ni, da ni bilo tako že prej? Tudi ZDA so že nekoč davno prepo- vedovale izvoz napredne šifrir- ne tehnologije (denimo PGP) in s tem namerno oslabile »demo- kracijo« na internetu. Oziroma so s tem ojačale svojo moč nad- zora nad informacijami, ki kro- žijo po njem. Prav v okviru CIE, ki jo je vodil tudi g. Pompeo, so državam po svetu celo prodajale namerno oslabljeno šifrirno teh- nologijo, ki je to moč še dodatno okrepila. Je mogoče, da se danes vse to dogaja, ker ta moč počasi upada? Ker na področju razvoja novih tehnologij (5G) prednjači- jo kitajska podjetja, občasno in vedno pogosteje pa se kitajskim podjetjem to posreči tudi na po- dročju aplikacij in storitev? We- chat, denimo, je vrhunska apli- kacija/storitev, ki je Kitajsko že pred leti na prehitevalnem pasu popeljala v tako oddaljeno digi- talno prihodnost, da tam razvi- tega zahodnega sveta še nekaj let ne bo. Wechat Kitajci upora- bljajo za medsebojno komuni- kacijo, plačevanje računov, na- kupovanje v trgovinah, plače- vanje prevoza in celo za iskanje zmenkov. Enotni sistem name- sto Whatsappa, Facebooka, In- stagrama, Paypala, Uberja in Tinderja. Je zloglasni Tiktok tudi tako pomemben? Niti približno. Tako kot je Tiktok uspešen in tako kot je razširjen, je Youtube že dolga leta. Uspešen in priljubljen je pri milijardah uporabnikov, enako uspešno pa tudi zbira in »v cen- tralo« pošilja bolj ali manj oseb- ne podatke uporabnikov in nji- hove navade. Morda je bolj po- membno to, da gre za zelo boga- to molzno kravo, ki, prvič, nago- varja starostno skupino uporab- nikov, ki je doslej ni uspelo nago- voriti še nikomur, in, drugič, ni v lasti ameriških podjetij, ampak kitajskih. Za zdaj. Tukaj namreč smrdi to, da se za nakup »apli- kacije za filmčke« zelo zanima- jo resna podjetja, kot so Twitter, Microsoft in celo Oracle. Oracle! Smrdi torej – po denarju. Kaj se bo iz teh smradov izci- milo, žal ne znam napovedati. Z žalostjo le ugotavljam, da smo se s podpisom »skupne izjave o var- nosti omrežij 5G« pridružili ti- stim, ki so po novem proti eno- tnemu internetu.  G. Pompeo, zunanji minister (kolikor vem, ni strokovnjak za računalniško varnost), meni, da kitajske aplikacije, med drugim, »razširjajo viruse«. Google, kjer strokovnjakov za varnost kar mrgoli, meni drugače. MATJAŽ KLANČAR odgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si 6 september 2020 VKLOP KOLUMNA9 redi junija me je v po- štnem predalu pričaka- lo sporočilo, ki je zaradi mešanice ‚kopipejstanja‘ in roč- nega dela takoj vzbudilo moje zanimanje. Gospodična zapiše: »Naša vi- zija je narediti znanje dostopno vsem. Videli smo, da imate sami objavljenih kar precej zanimi- vih tematik, zato bi Vas z vesel- jem povabili k sodelovanju. Išče- mo predvsem nasvete s področja uporabe Officea 365, bloganja, oblačnih storitev, mail marketin- ga … Verjamemo, da bi lahko s skupnimi močmi dosegli še bol- jše vsebine in prepoznavnost ter zgradili mostove do potencialnih strank v prihodnosti.« Tukaj bi mi že moral svetiti rdeč alarm. Dec v meni je ob pre- verjanju LinkedIn profila gospo- dične nekako pozabil na privzgo- jeni bullshit detektor. In tako sem se ob dogovorje- nem času znašel na Verovškovi, da se domenim za »gradnjo mos- tov«. Kakšen naivec, tale Matic. Za veliko mizo pridno poslu- šam, kaj vse delajo in kako bi moje znanje koristilo njihovim strankam. Cene se namenoma ne dotikam. Jo proti koncu gos- podična sama sproti omeni. In me pusti s povešeno čeljustjo. 25 evrov za uro izvedbe splet- nega seminarja. In to z davkom. Huh, še dobro, da sem normira- nec, kajti takoj sem že samo na račun DDV, ki mi ga ni treba ob- računati, 4,5 evra na boljšem. Kakšna bogatija. »Nismo imeli najboljših izku- šenj s prejšnjim predavateljem o Officeu 365, pa se nam vi zdite bolj primerni.« Ma nemoj, če mu ponudijo 25 evrov, česa drugega ne morejo pričakovati. Za mizer- no plačilo mizerna kvaliteta. Že zaradi svojega imena si ne upam, da bi šel kar ‚na suho‘ pre- davat o Officeu 365. Moja ocena je, da bi za kakovostno pripravo enournega spletnega predavan- ja potreboval okrog 10 ur, nato pa še kakšno uro za sestavo tes- ta za preverjanje znanja. Ob nji- hovi urni postavki, ki je na meji spodobnosti, se mi zdi 300 evrov vsaj za silo poštena cena. Gospodični povem, da je po- nujena cena žaljiva in da to raje naredim brezplačno ter tako ohranim vsaj dostojanstvo. Njen odgovor: »A veste, da niste edi- ni, ki mi je to rekel?« Daaaa, kaj vam potem ni jasno? Zaradi takega odnosa do znanja sem čez njih potegnil črto. Samo še unsubscribe gumb bom pritisnil v naslednjem Moje znanje (si) zasluži več Mazzinija sem vedno bral z nekaj rezerve, kajti težko verjamem, da so njegove prigode resnične. Zadnje po- letje pa mi je prineslo spoznanje, da se Miha ne šali. mailu, ki ga dobim. Nisem tako zloben, da bi jih označil za ne- želeno pošto, čeprav to zaslužijo. Gospodična je vmes napre- dovala v Talent Acquisition Spe- cialist. S 1.200 evri, kolikor jih ima na voljo, lahko dobi največ tri dobre predavatelje ali pa 30 slabih. Niti mi ni treba kaj dosti ugibati, kaj od tega bo prioriteta. Pa tile šaljivci niso edini. Kma- lu za njimi dobim pošto od neko- ga, za kogar sem prvič slišal. Ma- gicFriend mu je ime. Nekje je izbrskal, da znam re- šiti njegov omrežni problem. Wi- Fi usmerjevalnik je postal nedo- segljiv po tem, ko mu je operater zamenjal modem. V svojem mailu začne tako- le: »Pozdravljen, midva se še ne poznava, ampak me vseeno za- nima, ali mi lahko pomagaš …« Aja, čakaj. Ne. Tako bi jaz začel, če bi pisal neznancu. Moj MagicFriend pa piše: »Po- zdravljen, že nekaj časa nazaj sem iskal IP-naslov za Zyxel, vendar ga ne najdem. /…/ Zelo vesel bi bil vaše pomoči.« Rešitev je seveda enostavna in mu jo napišem v nekaj točkah – njegova dostopna točka je pač obvisela v starem podomrežju. Čez dan al i dva dobim navdušen povratni mail. V navdihu trenutka sem se odločil, da naredim eksperiment, zato mu odgovorim: »Če ocenjuješ, da sem ti pomagal in rešil problem, sam oceni, koliko je ta moja pomoč vredna, in mi na moj Paypal ra- čun nakaži donacijo.« In dobim odgovor: »Nimam Paypal računa, vendar ti povem, da je bila tvoja pomoč zelo vred- na. Hvala.« V tem trenutku sem se spom- nil Churchillovih besed: »Če greš skozi pekel, se ne ustavljaj.« Zato ne odneham in mu odpišem, da sploh ni problema, ker mu lahko izdam račun za pol ure dela. In potem je bilo vse tiho. Moja pomoč je bila »zelo vred- na«, ampak ko jo je bilo tre- ba pretopiti v evre, je postala ničvredna. Tretja izkušnja letošnjega po- letja pa se vrti okrog ‚omnipre- zentnega marketingarja‘ pri nas. Prepričan sem, da ima veli- ko znanja in izkušenj, a njegova prodajna besedila so kot crknjen konj na begu. Ponudil sem mu, da mu jih popravim, da bo videl, kakšne rezultate da eksplozivno prodajno besedilo. Že nek aj časa se greva pingpong prek maila. Seveda, predrag sem. Vse, kar zanj šteje, je cena za stavek in zapičil si je v glavo, koliko je za nekaj stavkov še pripravljen plačati. Ne kaj dos- ti več od šaljivcev na začetku. Pa sem ubral drugačno takti- ko. Nase sem prevzel vse tvegan- je – vse mu napišem brezplač- no. Plača mi le v primeru, da se bo konverzija na njegovih prista- jalnih straneh drastično popravi- la. Višja konverzija, več zasluž- ka, lažje me plača. Win-win po- nudba, torej. Don Corleone bi bil ponosen name. Hmm, ne. On ima v glavi, ko- liko je vreden en stavek. Četudi mu z učinkovitim besedilom pri- nesem desettisoče evrov, je moj prispevek še vedno vreden le to- liko, kolikor je vreden seštevek stavkov. Ne, Mazzini se ne moti. Pri nas šteje le vrtenje krampa in lo- pate  Moja pomoč je bila »zelo vredna«, ampak ko jo je bilo treba pretopiti v evre, je postala ničvredna. MATIC ZUPANČIČ S 8 september 2020 VKLOP NOVICEU U Mozilla odpušča zaradi covida Iz Mozille so sporočili, da bodo odpustili 250 zaposlenih oziroma pribli- žno 25 odstotkov svoje delovne sile. »Naš načrt iz časa pred covidom ni več uresničljiv,« je pojasnil šef podjetja, Mitchell Baker. Podjetje se bo tudi delno prestrukturiralo in se bolj osredotočilo na Fi- refox. Omenjena so razvijalska orodja, ki se jim bodo po novem manj po- svečali. Mozilla bo tudi zaprla svoj oddelek nv Tajvanu. Mozillino poslovanje je neposredno in ključno povezano z brskalnikom Firefox, ki mu tržni delež iz leta v leto upada. Analitično podjetje Net Ap- plications je zapisalo, da je tržni delež Firefoxa julija letos znašal 7,3 od- stotka, kar je 12,8 odstotka manj od deleža, ki ga je imel lani. Mozilla 91 odstotkov (podatek je za leto 2018) svojega denarnega toka ustvari s pri- spevkom iskalnih podjetij (Google), ki je neposredno odvisen od števila uporabnikov, zato so finančne težave podjetja logične. U Mark Zuckerberg je tretji zemljan z več kot 100 milijardami dolarjev Premoženje Marka Zuckerberga se je zaradi rasti delnic Facebooka ob- čutno povečalo. Pridružil se je Jeffu Bezosu ter Billu Gatesu in ima kot tretji zemljan premoženje, ki je večje od sto milijard dolarjev. Zurckerberg je lastnik 13 odstokov podjetja Facebook, ki ga tudi vodi, delnice podjetja pa so nedavno zrasle za 6 odstotkov. Razlog je predsta- vitev »tiktokovske« novosti v aplikaciji Instagram, ki so jo poimenovali Reels. Z Instagram Reels bodo lahko uporabniki izdelovali sestavljene vi- deo posnetke dolžine do 15 sekund in jih opremili z različnimi filtri. Glede na to, da se je nad Tiktok zgrnil pogrom ZDA, je rast delnic Face- booka, ki ima v lasti tudi Instagram, kar logična … U Facebook sklenil pogodbo z glasbenimi založniki Po poročanju agencije Bloomberg je Facebook s tremi največjimi glas- benimi založniki podpisal pogodbo za predvajanje glasbenih spotov na svojem omrežju. Gre za podjetja Universal Music Group, Sony Music Entertainment in Warner Music Group, s tem bodo okrepili svojo storitev Watch za predva- janje videa. Na tem področju seveda dominira Youtube, kjer so glasbeni spoti izredno popularni – več kot polovica uporabnikov tega spletišča ga redno uporablja tudi za predvajanje glasbe. Tudi seznam najpopularnej- ših video posnetkov je poln glasbe – na prvem mestu je video za pesem Despacito z 38 milijoni všečkov. Kaj to pomeni za ostale ponudnike, torej Youtube, Spotify in druge, še ni jasno. Telekom Slovenije je danes za- gnal prvo komercialno omrežje 5G pri nas. Trenutno gre za nadgradnjo obstoječih baznih postaj, omrež- je uporablja obstoječi frekvenč- ni spekter 2600 MHz, isti spekter kot omrežje 4G. Kot pravijo, bodo uporabnikom v evolucijsko nad- grajenem omrežju 4G/5G že v trenutnem razvojnem koraku na voljo večje hitrosti prenosa podat- kov kot v omrežju LTE/4G, polni potencial pa bo mogoč po pode- litvi dodatnih frekvenčnih pasov. V prvem koraku so nadgra- dili 150 baznih postaj, s tem je Poslovni portal Bloomberg po- roča, da se podjetje Nvdia že ne- kaj časa intenzivno pogaja za na- kup družbe Arm. Morebitni do- govor bi sprožil največji nakup ali združitev na področju elek- tronike doslej. Nekateri ocenju- jejo njegovo vrednost na okoli 55 milijard dolarjev. Nvidia bi po- stala največji ponudnik tehnolo- gije procesorjev na svetu. Ome- niti velja, da je tudi brez te po- slovne poteze v me- secu juliju po borzni vrednosti prehitela družbo Intel, ki je de- setletja zasedel vrh med proizvajalci in- tegriranih vezij. Poznavalci sicer opozarjajo, da dogo- vor še ni gotov. Po- leg visoke cene, ki bi jo Nvidia morala pla- čati sedanjemu lastniku, japon- ski družbi Softbank, ostaja odpr- to vprašanje, kako bi se na pote- zo odzvale protimonopolne dr- žavne komisije v različnih drža- vah pa tudi dosedanji tesni par- tnerji družbe Arm. Ta namreč li- cenicira arhitekturo družbam, kot so Qualcomm, Apple, AMD in tudi sami družbi Intel. Ko je Softbank leta 2016 kupil druž- bo Arm za 32 milijard dolarjev, so obstajali sicer podobni pomi- sleki, a je Softbank ohranil nev- tralno vlogo pa tudi Intel je bil v boljši kondiciji. Softbank menda išče kupca za Arm zato, ker želi s tem poplačati dolgove z drugih področij delovanja tega podjetja. Nvidia je že danes največji proizvajalec grafičnih procesor- jev pa tudi vodilni ponudnik ele- ktronike za področje umetne in- teligence in računalniškega uče- nja, denimo tehnologije za sa- modejno vožnjo avtomobilov prihodnosti. Z nakupom druž- be Arm pa bi postala tudi vodilni ponudnik tehnologije procesor- jev za vse vrste naprav, od mo- bilnih telefonov do strežnikov. Podatek iz leta 2019 priča, da je bilo do tedaj narejenih čez 130 milijard naprav s procesorji Arm. Poznavalci sicer menijo, da je poslovna namera družbe Nvidia dobra zamisel, saj imata druž- bi podobno poslovno strategi- jo. Obe namreč sodita v skupino proizvajalcev »brez tovarn«, kar pomeni, da skrbita predvsem za razvoj in upravljanje intelektual- ne lastnine, izdelke pa proizvaja- jo pogodbeni partnerji. U Nvidia v pogovorih za prevzem družbe Arm pokritost z omrežjem 4G/5G 25-odstotna, do konca leta pričakujejo prek 33-odstotno po- kritost. Naprave s podporo tega omrežja naj bi predstavili v krat- kem, ko bodo proizvajalci za- ključili ustrezne nadgradnje pro- gramske opreme. Z novim omrežjem prihajajo večje potencialne hitrosti preno- sa v obe smeri in krajši odzivni čas z manjšo zakasnitvijo. Hkra- ti so ta omrežja učinkovitejša pri povezovanju velikega števila na- prav, denimo naprav interneta stvari (torej raznih pametnih na- prav in tipal). U Telekom zagnal komercialno omrežje 5G. Uporabiti ga še ne moremo. NOVICE VKLOP U september 2020 9 unanji minister Anže Logar je z ameriškim zunanjim ministrom Mikom Pompeom ob obisku v Ljubljani podpisal skupno izja- vo Slovenije in ZDA o varnosti omrežij 5G. Pompeo je sicer eden najvišjih predstavnikov ameriške admini- stracije, ki je obiskal Slovenijo po več kot desetletju. Zadnji viso- ki ameriški obisk je bil leta 2008 udeležba tedanjega ameriške- ga predsednika Georgea Busha mlajšega na vrhu EU-ZDA v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. Zadnji dvostranski obisk ka- kšnega ameriškega državnega sekretarja v Sloveniji pa sega v leto 1997, ko je Ljubljano obiska- la Madeleine Albright. Leta 2010 je Slovenijo obi- skal tudi tedaj sicer že nekdanji ameriški državni sekretar Collin Powell. Udeležil se je Strateške- ga foruma Bled. V ospredju Pompeove turne- je po štirih evropskih državah, ki jih je označil za »velike prijate- ljice Amerike«, so bili predvsem pogovori o varnosti telekomuni- kacijskih omrežij naslednje ge- neracije. Čeprav to ni neposre- dno navedeno, pa naj bi bilo to bilo uperjeno predvsem proti Ki- tajski in njenemu tehnološkemu velikanu Huaweiju. Besedilo med drugim določa, da je treba natančno preveriti po- nudnike in njihove dobavitelje. Pri tem je treba med drugim pre- veriti transparentnost njihovega lastništva, spoštovanje pravic in- telektualne lastnine in ali so zave- zani zakonodaji, ki zahteva tran- sparentnost korporativnega upra- vljanja. Državi bi s skupno izjavo prav tako izpostavili nujnost zave- danja o pomenu varnosti omrežij na ravni zveze Nato in EU. Ker bi izjava lahko omeji- la sodelovanje Huaweija pri vzpostavljanju omrežja 5G v Slo- veniji, so v tem kitajskem tehno- loškem velikanu slovensko vla- do pozvali na pogovore o varno- stnih vprašanjih tehnologije 5G, vladi pa so ponudili tudi podpis sporazuma o neprisluškovanju, s katerim bi zagotovili, da ne bo dopustil uporabe svoje tehnolo- gije za nadzor. Na vladi se na ta poziv niso od- zvali. Na vprašanje STA, ali se bodo odzvali na ta poziv Huawe- ija, so iz vladnega urada za komu- niciranje odgovorili le, da »vlada o tej temi še ni razpravljala«. U Zunanji minister Logar je s Pompeom podpisal izjavo o varnosti omrežij 5G A Varnostno podjetje Check Po- int se je v svoji raziskavi, ki so jo poimenovali Achilles, poglobilo v signalni procesor DSP. Vsebuje- jo ga vsi moderni čipi SoC, ki po- ganjajo (tudi) moderne mobilne telefone. Konkretno so raziskali DSP, ki je vgrajen v SoCe Snap- dragon podjetja Qualcomm. V Qualcommovem DSP so na- šli prek 400 varnostnih lukenj, ki bi nepooblaščenim hekerjem teoretično omogočile telefon spremeniti v »popolno prislu- škovalno orodje«, ga popolno- ma onesposobiti ali pa namesti- ti zlonamerno programsko opre- mo, ki je ne bi bilo mogoče več odmestiti. Raziskovalci opozarjajo, da je varnostno preiskovanje proce- sorjev DSP, ki so v resnici speci- alizirani računalniki v okviru sa- mega procesorja, izredno težav- no in da jih tudi proizvajalci tele- fonov v resnici vidijo le kot »črno škatlo«, ki ji morajo zaupati. Za- radi tega je zelo verjetno, da imajo podobne varnostne luknje tudi drugi DSP drugih proizva- jalcev. Hkrati menijo, da je zelo malo verjetnosti, da bi te luknje kdaj opazili tudi zlonamerneži. DSP se sicer v telefonih upora- bljajo za obdelavo fotografij, vi- dea in nadgrajeno resničnost, po- magajo pri zvoku in celo pri pol- njenju telefona (hitro polnjenje). Qualcomm je bil o varnostnih luknjah že obveščen in pripra- vlja popravke, ki jih bodo dosta- vili proizvajalcem telefonov, ti pa uporabnikom. Mobilni procesorji (SoC) Sna- pdragon so sicer vgrajeni v kar 40 odstotkov mobilnih telefo- nov po vsem svetu, najdemo jih tudi v vrhunskih telefonih podje- tij Samsung, Google, LG, Xiaomi, OnePlus itd. Anthony Levandowski je bil eden ustanovnih članov Googlo- ve ekipe, ki je pred leti začela ra- zvoj tehnologije za samovoze- če avtomobile in iz katere je ka- sneje nastalo podjetje Waymo. Leta 2016 je odšel iz podjetja, še pred tem pa je na svoj prenosnik prenesel prek 14.000 Googlovih dokumentov o omenjeni teh- nologiji, nato pa ustanovil svoje podjetje Otto. Tudi podjetje Otto se je ukvar- jalo s samovozečimi avtomobi- li, kmalu za tem pa ga je kupil Uber. To je na podlagi znanja, ki je nastalo v Googlu, kaj kma- lu začel preizkušati samovozeče avtomobile in celo tovornjake, ki so se po cestah samodejno orien- tirali ob pomoči Lidarjev, kjer je bil pionir prav Google/Waymo. Sodnik v San Franciscu je Le- vandowskega obsodil na 18 me- secev zapora in obsodbo ko- mentiral z besedami, da gre za eno največjih kraj poslovnih skrivnosti do zdaj. Levandowski je sicer tudi v osebnem steča- ju, saj je Googlu (oziroma krov- nemu podjetju Alphabet) zara- di kraje že dolžen 179 milijo- nov dolarjev. Tudi Uber je Levan- dowskega seveda kaj kmalu od- pustil. U Prek 400 varnostnih lukenj v mobilnih procesorjih Qualcomm Snapdragon U Bivši Googlov inženir zaradi kraje obsojen na zaporno kazen 10 september 2020 VKLOP NOVICEU U Prihajajo telefoni, ki se v petih minutah napolnijo do 50 odstotkov Qualcomm je napovedal tehnologijo Quick Charge 5, s katero se bodo baterije telefonov v pičlih petih minutah napolnile do 50 odstotkov. Quick Charge 5 je sicer kompatibilen že s trenutnim procesorjem Sna- pdragon 865, a bodo telefoni potrebovali tudi Qualcommovo namensko vezje za upravljanje energije (konkretno čipa SMB196 ali SMB1398). Take telefone se pričakuje v naslednjih mesecih. Trenutna tehnologija Quick Charge 4 ponuja približno trikrat počasnejše napajanje baterij. Čeprav so jo predstavili že leta 2017, pa jo uporablja razmeroma malo telefonov. Nova različica naj bi bila tudi do 70 odstotkov učinkovitejša od sedanje, ti napajalniki naj bi se tudi manj segrevali. U Reuters: Ne, v zaščitnih maskah ni anten 5G Časi so takšni, da se tudi zelo resne ustanove, kot je Reuters, ukvarjajo tudi s preverjanjem resničnosti novic, ki krožijo po internetu. Včasih pre- verjajo tudi trditve, ki se bralcem Monitorja zdijo neumne, pa vendar – marsikomu se očitno ne zdijo take. Lotili so se tudi video posnetka, kjer avtor razdre običajno zaščitno ma- sko in – v njej najde kovinsko žičko! Popolnoma samozavestno jo poime- nuje »ubijalska antena 5G«, nato pa še nekaj govoriči o njenem vdihova- nju (ali morda signalov 5G?) »neposredno v možgane«! Kakorkoli že, pri proizvajalcu 3M so odgovorili, da je žička tam, da lah- ko masko bolje oblikujemo okoli nosu, zaradi tesnjenja. Tako, zdaj veste. U nVidia je postala najvrednejši ameriški proizvajalec čipov V preteklem tednu se je zgodilo nekoč nemogoče – Intel je mesto ame- riškega najvrednejšega podjetja, ki se ukvarja z integriranimi vezji, pre- pustil konkurenci. Prehitelo ga je podjetje nVidia, ki mu gre zadnje čase odlično. Intel ima zadnje čase (no, leta) hude težave, kar se očitno kaže tudi na borzi. Njihovi procesorji so doživeli že kar nekaj afer na varnostnem po- dročju, podjetje ima težave s prehodom na napredno proizvodno tehnolo- gijo (procesorji se še vedno izdelujejo v litografiji 14 nm, medtem ko kon- kurenca uporablja 7 nm), procesorji AMD so v zadnjem času za Intelove (pre)trd oreh pa še Apple je napovedal, da se bo počasi odpovedal Intelo- vim procesorjem in uporabljal svoje, ki temeljijo na arhitekturi ARM. Legendarna letala Boeing 747- 400, ki so z nami že od leta 1988, so vsa ta leta obdržala prazgodo- vinski računalniški artefakt. Po- sodabljajo se s 3,5-palčnih disket. Raziskovalci iz podjetja Pen Test Partners so po upokojitvi letal v British Airwaysu dobili možnost, da si pobliže ogledajo ta stroj. Po- snetki so zanimivi in so jih pred- stavili na (letos virtualni) konfe- renci DEFCON. Nvidia je na spletu objavila na- javo dogodka v začetku septem- bra, kjer bo najverjetneje predsta- vila novo generacijo zmogljivih grafičnih procesorjev RTX 3000. Reklama sicer ne razkriva vsebi- ne in napoveduje zgolj 21. oble- tnico nastanka družbe in prve ge- neracije procesorjev GeForce. Spletni forumi seveda že na veliko špekulirajo o tehničnih podrobnostih novih procesor- jev. Če je verjeti tem informa- cijam, bo nova grafična kartica RTX 3080 Ti (morda pa jo ime- nujejo kar 3090) imela neverje- tnih 24 GB hitrega grafičnega po- mnilnika, ki bo s procesorjem ko- municiral prek 384-bitnega vodi- la. To je še precej več od sedanjih ultra dragih kartic RTX Titan, ki premorejo 16 GB velik pomnilnik. Seveda pa je to le vrh ponudbe, sledile bodo še druge rahlo manj zmogljive izvedenke. RTX 3080 bo na voljo tudi v dveh cenejših različicah z 10 in 20 GB RAM, obakrat s 320-bitnim vodilom. Nova kartica RTX 3070 bo na vo- ljo z 8 ali 16 GB RAM in 256-bi- tnim vodilom. Na dnu ponudbe bo kartica, ki bo verjetno nosila oznako RTX 3060, imela pa bo 8 GB VRAM in 256-bitno vodilo. Hekerski napad na Garmin, ki je potekal 23. julija, se je končal. Garminu je uspelo ponovno za- gnati vse storitve in obnoviti vse podatke, kar pa ni bilo zastonj. Po zanesljivih informacijah Blee- pingComputerja je Garmin pre- jel ključ za dešifriranje datotek od izsiljevalcev, za kar je bržkone moral plačati odkupnino. Napad se je zgodil 23. julija, ko je obstala kopica Garmino- vih storitev. Kmalu se je poka- zalo, da so vzrok hekerji. Izsilje- valski virus WastedLocker je bil razlog, da so bili Garmin Con- nect, flyGarmin, Strava in inRe- ach nedosegljivi. Po neuradnih podatkih naj bi hekerji zahteva- li 10 milijonov dolarjev odkupni- ne, česar Garmin ni želel komen- tirati. Štiri dni pozneje so stori- tve začenjale delovati. BleepingComputer ima doka- ze, da je Garmin prejel ključ za dešifriranje. To se zagotovo ni moglo zgoditi zastonj, a odku- pnina vseeno ni znašala 10 mili- jonov dolarjev. Vsaki takšni zah- tevi sledijo pogajanja, ki ceno ponavadi krepko zbijejo, včasih tudi več kot razpolovijo. V poga- janjih sta sodelovali podjetji Em- sisoft in Coveware, kjer so stro- kovnjaki za računalniško var- nost. Uradnih potrditev ni. U Nvidia pripravlja družino RTX 3000 U Garmin bržkone hekerjem plačal odkupnino Ko so letalo dizajnirali, so bile diskete na višku popularnosti. Letala potrebujejo redne poso- dobitve; ne kot Windows, a vsee- no – navigacijske sisteme je treba posodabljati. To se še danes izva- ja z disketami, zato imajo leta- la 747-436 (konkretno ta model so si ogledali) disketni pogon in skladišče disket, saj je treba vsa- kih 28 dni posodobiti zbirko z navigacijskimi podatki. Čeprav je javnost najbolj nav- dušena nad tem dejstvom, to se- veda ni glavni poudarek ali celo namen sprehoda. Raziskoval- ci, ki se ukvarjajo z računalniško varnostjo, so preverjali, ali je mo- žnost s potniškega sedeža prek razvedrilnega sistema vdreti v le- talske računalnike. Odgovor je bil ne – ker ni nobene dvosmerne komunikacije med razvedrilnim sistemom in nadzornimi sistemi. Sicer pa si oglejte celoten video- posnetek, ker je res poučen. U Boeing 747 se posodablja z – disketami september 2020 11 NOVICE VKLOP U meriški predsednik Trump je podpisal dva izvršna ukaza, s kate- rima ameriškim podjetjem čez 45 dni prepoveduje poslovanje z aplikacijama Tiktok in Wechat. »Prepoved sodelovanja« se- veda pomeni tudi do- stop do aplikacij v Goo- glovem PlayStoru in Applovem AppStoru ter seveda kakršnokoli oglaševanje v aplikaci- jah. Gre torej za prepo- ved aplikacij. Če je bilo prepoved sodelovanja s Tikto- kom bolj ali manj pri- čakovati, saj se o tem govori že nekaj časa, je prepoved Wechata presenetljiva »bomba«. Wechat je namreč na Kitajskem ključna aplikacija, brez katere si sodob- ni Kitajci ne znajo več zamišljati življenja. Uporabljajo jo za med- sebojno komunikacijo, plačeva- nje računov, nakupovanje v tr- govinah, plačevanje prevoza in celo za iskanje zmenkov. Enotni sistem namesto Whatsappa, Fa- cebooka, Instagrama, Paypala, Uberja in Tinderja, torej. V ZDA pa je Wechat ključno orodje za komunikacijo s sorodniki in po- slovnimi partnerji na Kitajskem. Rešitev (no, v resnici bolj »re- šitev«) za Tiktok se kaže v mo- rebitnem Microsoftovem (»ma- fijskem«) nakupu aplikacije za ameriško tržišče (kar vključu- je tudi Kanado, Avstra- lijo, Novo Zelandijo), s čimer bi v resnici dobili tri Tiktoke – ameriške- ga, kitajskega (tam se imenuje Douyin) in Tik- tok za vse ostale. Ali bo Microsoft na koncu pri- stal na to, da bo (majh- na) šahovska figura v boju svetovnih super sil, bomo sicer še videli. Glede na ve- liko prisotnost na kitajskem trži- šču ima v primeru kitajskega od- govora marsikaj izgubiti. Mimogrede, omrežje Tiktok je bilo v času ameriških protestov Black Lives Matter (#BLM) eno ključnih orodij, prek katerih so protestniki posredovali video po- snetke policijskega nasilja. Bolj zanimiva bo zgodba z We- chatom, ki ga Kitajska šteje za svoj tehnološki dragulj. Sploh pa – ZDA so bile dolgo ključni pod- pornik enotnega in svobodnega interneta. Kako je mogoče, da bo morda prav ta država tista, ki bo internet razdelila na več vedno manj povezanih delov? Tiktok se je na izvršni ukaz od- zval s sporočilom, da bodo svoje pravice branili pred ameriškimi sodišči. Naj spomnimo, podobno se je lanskega marca odzval tudi kitajski Huawei. Za zdaj ni vide- ti, da bi jim to pomagalo. U Trump z izvršnim ukazom prepovedal aplikaciji Tiktok in Wechat A Razmere na trgu pametnih tele- fonov so že pred časom dale slutiti to, kar se je zdaj dejansko tudi zgo- dilo – kitajski Huawei je prvič postal največji svetovni proizvajalec pame- tnih telefonov in je na tem mestu na- sledil družbo Samsung. V zadnjem desetletju sta se na tem prestižnem mestu izmenjevala zgolj Samsung in Apple. Največje vprašanje je, ali bi se sprememba zgodila, če ne bi vmes posegla pandemija covida 19. Po- drobnejša analiza rezultatov proda- je družbe Canalys kaže na to, da sta obe družbi v letošnjem letu zabeleži- li upad prodaje pametnih telefonov, le da je ta pri Samsung drastično ve- čji kot pri Huaweiju. Kitajski proizvajalec je kljub kri- zi in ameriškim sankcijam zabele- žil »le« petodstotni globalni upad prodaje v primerjavi z letom 2019, kar gre pripisati predvsem zelo do- bri prodaji na domačem kitajskem trgu, kjer je dobršen del krize zara- di epidemije že mimo. Samsung je medtem v istem obdobju zabeležil upad prodaje kar v višini 30 odstot- kov, zlasti v ZDA, Evropi, Braziliji in Indiji. V absolutnih številkah je v leto- šnjem drugem četrtletju Huawei prodal 55,8 milijona telefonov, med- tem ko jih je Samsung 53,7 milijo- na. Kako velik učinek na globalno prodajo ima Kitajska, lepo ponazar- jajo naslednje številke. Medtem ko je predvsem zaradi ameriških sank- cij delež družbe Huawei v zadnjih treh četrtletjih začel strmo upadati (po vrsti od Q4 2019 41 odstotkov, 39, 28), se je v istem obdobju de- lež na Kitajskem močno povečal (59 odstotkov, 61, 72). Huawei je zara- di globalnega upada, a domače rasti nenadoma postal številka ena. Naslednje vprašanje je, ali bi Hu- awei brez ameriških sankcij vseeno prehitel Samsung, če ne bi bilo pan- demije. Huawei je brez dvoma v str- mem tehnološkem vzponu, in če od- mislimo politične vplive, izidi proda- je, tam kjer ni sankcij, govorijo kitaj- skemu proizvajalcu v prid. Pričakovati je, da se bo po norma- lizaciji razmer vodstvo najbrž vnovič spremenilo, je pa to tesno poveza- no tudi z uspešnostjo novih genera- cij modelov in morebitnim nadalje- vanjem sankcij proti kitajskemu teh- nološkemu velikanu. Manipulativne objave in širjenje neresnic na družbenih omrežjih postajajo velik problem, letos pa mu svet posve- ča več pozornosti iz dveh razlogov – zaradi razmaha med epidemijo covida 19 in bližajočih se ameriških predsedni- ških volitev. Že volitve pred štirimi leti so namreč potekale v senci napadov tujih (pogosto se obtožuje Rusijo) trolov. Podobno je bilo tudi med kampanjo za britanski izstop iz Evropske unije, kjer se je splet prav tako šibil pod težo za- vajanj. Za destabilizacijo in vnašanje nemirov na- mreč ni več treba na ulice – dovolj je razdor in ne- zaupanje sejati po spletu. Enostavne rešitve ni, zato se v boju proti tej na- dlogi preizkušajo različ- ni koncepti. Raziskoval- ci na univerze v Princetonu so razvili algoritem na podla- gi strojnega učenja, ki je sposoben z veliko natančnostjo prepoznati tovrstne kampanje dezinformacij na družbenih omrežjih. Gre za nadgradnjo običajnega iskanja botov, ki jih lahko tako in tako identificiramo po nekaterih vzorcih obnašanja (veliko objav, malo sledilcev ipd.). Raziskovalci so prečesali objave na Twitterju, ki so jih zapi- sali troli med decembrom 2015 in decembrom 2018, ter na Redditu med julijem 2015 in decembrom 2016. Primerjali so tiste, ki so jih napisali troli, z legitimnimi objavami. Umetno inteligenco jim je s strojnim učenjem uspelo naučiti, kako prepoznati trole brez človeške pomoči. Seveda ni prepozna- la vseh, jih je pa polovila zelo veliko. Iz Venezuele 99 odstot- kov, iz Kitajske 90 odstotkov, iz Rusije 85 odstotkov. U Huawei je postal številka ena pri telefonih U Umetna inteligenca prepoznava bote in trole 12 september 2020 VKLOP NOWWWOU V zraku Splet je prava zakladnica znanja, ima odgovore na številna vprašanja in po- nuja izkušnje, ki jih v resničnem svetu težko doživimo. Med temi je tudi le- tenje. Le kdo si ni želel postati pilot ali astronavt, ko je bil mlajši? Na nasle- dnjih spletnih straneh se nam otroške sanje vsaj za trenutek izpolnijo. T Earth Observing Dashboard Novi koronavirus ni spremenil le na- šega vsakdanjega življenja, temveč je imel ter še ima velik vpliv tudi na okolje. Učinke ene redkih pozitivnih plati pandemije lahko spremljamo na spletni strani Earth Observing Da- shboard. Podatke o kakovosti zraka, zemlje in vode zagotavljajo agencije NASA, ESA in JAXA. eodashboard.org T Travelbounce Pred potovanji se je v zadnjem času dobro pozanimati o omejitvah in ukrepih, ki veljajo na cilju našega vandranja. Travelbounce je spletna zbirka zadnjih novic iz najrazličnejših držav, ob pomoči katere bomo vedeli, kaj nas ob prihodu čaka na izbranem mestu. Informacije so zbrane po kate- gorijah, za nameček pa so jim dodani podatki o trenutnem številu okužb z novim koronavirusom ter smrti. www.travelbounce.co.uk T Unescova mesta filma Od leta 2009, ko je Bradford postal prvo Unescovo mesto filma, se je bri- tanskemu mestu pridružilo še se- demnajst drugih. Vsa so zbrana na spletnem mestu Unescova mesta fil- ma. Spletišče s klikom na izbrano lo- kacijo ponuja dodatne informacije o projektih, dogodkih in festivalih, ki potekajo v mestu. Dodane so še no- vice in nedavno posneti filmi. Stran je na voljo tudi v slovenščini. citiesoffilm.org T Muzej Van Gogh V času novega koronavirusa so dalj- ša potovanja in obiski oddaljenih zna- menitosti težji, zato nam pridejo prav spletišča, kakršna je uradna spletna stran muzeja Vincenta Van Gogha. Ne da bi se odpeljali ali poleteli do Am- sterdama, lahko uživamo v slikah ni- zozemskega slikarja in delih drugih umetnikov. Barvita spletna stran zbir- ko predstavi na privlačen in dostopen način. Iskanje po vsebini je olajšano z učinkovitim iskalnikom, medtem ko za zabavo poskrbita še primerjava sli- karja s posameznimi deli ter otroški kotiček s kratkočasnimi aktivnostmi. www.vangoghmuseum.nl/en T Barvanje umetnin Google med svojimi spletnimi pro- jekti Arts & Culture ponuja barvanje umetnin priznanih svetovnih slikar- jev. Skrbno izbrane barve lahko po želji obrnemo na glavo in znanim iz- delkom damo popolnoma novo po- dobo. Med preobrazbo se izbranim barvam samodejno doda tekstura, ki poskrbi, da so končni izdelki vide- ti kolikor toliko spodobno. Mojstrovi- no na koncu lahko prenesemo na ra- čunalnik v obliki PDF. artsandculture.google.com/ experiment/art-coloring- book/1QGsh6vSfAQBgQ T FamilySearch Odlična spletna stran FamilySearch popolnoma brezplačno ponuja zmo- gljiva orodja za izdelavo družinskega drevesa, zvočne spominske knjige, foto albumov in podobnih stvari, za katere bi drugje precej mastno pla- čali. Spletišče ima bogato zalogo in- formacij o naših prednikih. Sicer se z njimi osredotoča na tujino, a je v sto- ritev mogoče uvoziti lastne podatke v obliki datotek GEDCOM. www.familysearch.org/en T Igra z zastavami Na spodnjem spletnem naslovu pre- verimo svoje znanje o zastavah držav po svetu. Spletišče je zasnovano kot igra z lastnim točkovanjem, namigi ter lestvicami. Pravilne odgovore ugi- bamo s postavljanjem podanih zastav na ustrezna mesta na zemljevidu sve- ta. Na začetku igre si izberemo eno izmed petih tematik. Na voljo so ugi- banje zastav držav z največjim oze- mljem, po številu prebivalcev, gospo- darstvu, financah ali prepoznavnosti. apl.esri.com/jg/Flags/index.html T Phantom Islands Fantomski otoki so lažna zemljišča, ki se pojavijo na zemljevidih, pre- den dokazano obstajajo. Interaktiv- ni zemljevid na spletišču spodaj nam pokaže, kje so se nahajali, kdo jih je odkril (beri: si jih izmislil), kdaj so se prvič pojavili ter kdaj so jih z zemlje- vidov odstranili ter zakaj. andrewpekler.com/phantom-islands V Belorusiji zaradi volitev in protestov internetni mrk Malce pred volitvami so v Belorusiji ostali brez interneta. Težave so imeli tudi s telefonskimi linijami in z mobilnimi telefoni. Vzrok ni bil he- kerski napad ali okvara. Oblasti so same izklopile internet. Sprva so se sprenevedale in krivdo pripisovale neznani tuji državi, ki da je izvedla hekerski napad DDoS. To so trdili oblasti, center za odziva- nje (CERT) in državni mediji, a so podatki nevladne organizacije za spre- mljanje stanja interneta po svetu NetBlocks pokazali drugačno sliko. Iz- klop ni bil nenameren, temveč celo zelo natančno načrtovan. Belorusija izvaja pregled prometa oziroma DPI (deep packet inspec- tion), kar omogoča blokiranje povezav do vsebin, ki so označene kot ne- sprejemljive. Skovali naj bi seznam več kot 10.000 pojmov, ki predstavljajo T Flight Arcade Prvo spletišče, ki nas postavi v čevlje pilota, je Microsoftova storitev Flight Arcade. Gre za igri podobno simula- cijo letenja, ki nam naloži nekaj na- log, s katerimi odklepamo dosežke ter nova letala. Spletni izdelek je bil ustvarjen kot predstavitev zmoglji- vosti Microsoftovega spletnega br- skalnika in tehnologij, ki so vključe- ne vanj, med njimi WebGL, Web Au- dio API ter Gamepad API. Leteti je moč tako s tipkovnico kot z igralnim ploščkom ali palico. flightarcade.com T GeoFS Simulator letenja GeoFS nam ponuja edinstvene izlete s potniškimi letali, z vojaškimi reaktivci in celo z vesolj- skimi plovili. Med letenjem smo de- ležni vremenskih pogojev iz resnič- nega sveta, pravih prometnih raz- mer in letališč. V nasprotju z drugi- mi tovrstnimi programi GeoFS za de- lovanje ne potrebuje namestitve in v celoti teče pod okriljem dežurne- ga spletnega brskalnika. Uporaba je brezplačna, plačljivi so le zemlje- vidi višjih ločljivosti, ki nas olajša- jo za 10 evrov letno, odstranijo ogla- se in postrežejo s pogledom iz pilot- ske kabine. www.geo-fs.com T Space X ISS Sim Ko se naveličamo letenja v nižjih zračnih plasteh, v brskalnik naložimo simulator Muskovega podjetja Spa- ceX. Spletna stran nas postavi za kr- milo druge potniške vesoljske lad- je podjetja Dragon 2. Naša naloga je pristajanje na mednarodni vesolj- ski postaji International Space Sta- tion (ISS). Izvajamo jo z identičnim nadzorom, ko ga imajo astronavti ameriške vesoljske agencije NASA. Premikanje je počasno in umirjeno, potrebna je velika mera potrpežlji- vosti in natančnosti. Igranje je veliko bolj sproščujoče kot v primeru dru- gih simulatorjev letenja, ki so več- krat stresni. Občutek ob uspešnem pristanku je enkraten. iss-sim.spacex.com T NASA’s Eyes Svoj izlet po našem sončnem sis- temu v čudoviti interaktivni izku- šnji ponuja tudi ameriška vesoljska agencija NASA. Osrednji simulator je treba sicer namestiti na računalnik, a spletna stran omogoča še popolno- ma brskalniško raziskovanje Marsa v vozilu Curiosity. Med vožnjo po rde- čem planetu lahko celo posnamemo selfi in ga prenesemo na računalnik. eyes.nasa.gov T Solar System Scope Solar System Scope je fantastičen si- mulator 3D, ki omogoča, da v real- nem času raziščemo naš sončni sis- tem ter vesolje onkraj njega. S tip- kovnico letimo mimo znanih plane- tov, z miško približamo pogled na plovila, satelite in oddaljena ozvez- dja. Vse v resničnem času na podla- gi trenutnih podatkov, ki jih zagota- vljajo aktivni sateliti. Iskanje po ve- solju je olajšano z vnosom imena ali kataloške številke posameznega ve- soljskega telesa. Po želji se spreho- dimo tudi po vesolju iz preteklosti, nastavimo datum in čas ter preve- rimo, kakšni so bili planeti in zvez- de včasih. Uporaba spletišča je pov- sem brezplačna, medtem ko nas na- mizna različica storitve, ki jo name- stimo na računalnik, olajša za enkra- tnih deset evrov. www.solarsystemscope.com nezaželene vsebine. Blo- kirali so družbena omrež- ja, medije, forume in šte- vilne druge tuje strani. Na podoben način tudi Kitaj- ska že leta blokira del in- terneta, a ni edina, le naj- bolj konsistentna. Ob vo- litvah, protestih in podob- nih dogodkih so že števil- ne države eksperimentirale z izklopom interneta, denimo Indija, Iran, Turči- ja in Etiopija. september 2020 13 YOUTUBE VKLOP T Digitalni Frankenštajni Neke dolgočasne nedelje ste začeli pogledovati proti otrokovi škatli Lego Mindstorms. V glavi že imate načrt za robota, ki zna sam do hladilnika in prinesti pivo. Tako se običajno začne. Da pa bo pohod v svet robotov lažji, je tu nekaj izobraževalnih YouTtube povezav. _ How To Mechatronics Sledilcev: 436 tisoč Uradni kanal sicer znane istoimenske izobraževalne spletne strani, ki se ukvarja predvsem s platformo Arduino, a po drugi strani tudi kanal, ki pokri- va skoraj vse. Od projektov DIY in nasvetov do videov na temo, »kako delu- je«. Videi so vrhunske produkcije in jasni v razlagah tudi za tiste, ki začenja- jo s popolne ničle. www.youtube.com/c/HowToMechatronics _ James Bruton Sledilcev: 854 tisoč Mladenič, ki je nekoč razvijal igrače, zdaj pa je postal kar nekakšen digital- ni guru za področje robotike, elektronike in mehaničnega inženirstva. Ko umanjka kakšen pomemben delček, tudi tiskanja 3D. James je simpatičen tudi zato, ker ne hlepi po perfekciji, zato se pred kamero pogosto uči sko- zi lastne napake. www.youtube.com/user/jamesbruton _ DIY Builder Sledilcev: 122 tisoč Kanal, ki ga je Surajit Majumdar ustvaril šele pred dvema letoma, a zaradi doslednega vztrajanja pri konceptu poceni robotike, torej z deli, ki jih večino- ma napaberkujemo v starih napravah in igračah, hitro pridobiva sledilce. V ospredju so predvsem samodejna vozila in platforma Arduino. www.youtube.com/c/DIYBuilder _ DroneBot Workshop Sledilcev: 234 tisoč Delavnica za Arduino, Raspberry Pi, elektronika, področje IoT in celo stvari, ki potem poletijo pod nebo. Delavnica, ki ni samo TV-studio, pač pa garaža člo- veka, ki se že več desetletij ukvarja z robotiko. Sleherni video na tem kana- lu ima tudi pripadajoč, z vsemi podrobnostmi naphan članek na istoimen- ski spletni strani. www.youtube.com/c/Dronebotworkshop1 _ RobotShopTV Sledilcev: 7,4 tisoč Kanal enega večjih globalnih prodajalcev domače in profesionalne roboti- ke. Vredno ogleda, zlasti ker je ob obilici »naredi sam projektov« včasih do- bro pregledati tudi trende in dogajanje na področju robotov, dronov in dru- ge samodejne navlake. www.youtube.com/user/RobotShopTV _ Boston Dynamics Sledilcev: 1,8 milijona Čeprav so pri redoljubnosti objav precej zanikrni, na spisku verjetno ne sme manjkati trenutno najbolj znani ameriški ponudnik robotov. V videih v raz- ličnih vlogah nastopata njihova razvpita izdelka, človečnjaški Atlas in pas- ji Spot. www.youtube.com/user/BostonDynamics IZVIDNICA7 14 september 2020 IZVIDNICA 18 22Medklic AMD Medtem ko potrpežljivo čakamo, kaj bo AMD konec leta pokazal ob predvidenem lansiranju naslednje, že četrte generacije procesorjev Ryzen, »rdeči« vseeno ne stojijo križem rok. Nadgrajena in dodelana beležnica Samsungove beležnice so zadnja leta bolj ali manj »spolirani« telefoni zadnje serije Galaxy S in tudi tokrat je tako. Kar seveda sploh ni slabo. 16 Z aplikacijo nad korono Od 17. avgusta je na voljo slovenska aplikacija za sledenje stikom, kjer bi se lahko okužili s koronavirusom. Preteklo je ravno dovolj časa, da jo na hitro pogledamo in raziščemo, kako deluje. september 2020 15 IZVIDNICA 7 ovačeva kobila je pogo- sto bosa in tudi to pot je bilo enako. Kolega mi je omenil, da je slišal za storitev smsPASS, ki naj bi obstajala po- leg digitalnih potrdil Sigenca. Vzel si je pol ure in si na najbliž- ji upravni enoti priskrbel storitev. Po isti poti je šel tudi pisec teh vr- stic in ugotovil, da sploh ni treba vedno na upravno enoto. Digitalna potrdila v Sloveniji uporabljamo že dve desetletji in jih kot fizična oseba danes lahko pridobimo na upravni enoti (SI- GEN-CA), Pošti Slovenije (PO- ŠTARCA), NLB (AC NLB) in Hal- comu (Halcom CA). Ker je le prvo brezplačno, ni skoraj nobenega razloga, da bi uporabljali in pla- čali katero drugo, razen če vas kakšen ponudnik v to prisili (sple- tna banka NLB Klik je tak primer, saj deluje le z AC NLB). Z digital- nimi potrdili izkazujemo svojo is- tovetnost v digitalnem pravnem prometu, saj so zakonsko digital- ni podpisi izenačeni z lastnoroč- nimi. Tako lahko z digitalnimi potrdili vstopamo v eDavke, eU- pravo, eVEM, in še kam. Z digi- talnim potrdilom lahko podpisu- jemo tudi katerekoli dokumente (PDF), elektronsko pošto itd. In tako smo bili dolgo časa na- vajeni, da moramo pri vsakem ponudniku narediti svoj račun, ki ga povežemo z digitalnim po- trdilom. Pomanjkljivost digital- nih potrdil je dejstvo, da jih mo- ramo imeti pri sebi. Naložiti jih moramo na računalnik, kar je v resnici varno storiti le na doma- či (in morebiti še službeni) ra- čunalnik. Če smo kje drugje, do- stopa nimamo. Alternativna mo- žnost je shranjevanje digitalnih potrdil na pametne kartice ali pametne ključke (Algoritmi, ki varujejo svet, Monitor 02/16), ki pa si jih moramo kupiti posebej in še vedno nositi s seboj. Kaj pa, če bi želeli do, na primer, eDav- kov dostopiti nenačrtovano? SI-TRUST (Državni center za storitve zaupanja), ki deluje v okviru ministrstva za jav- no upravo (MJU) poleg iz- dajanj digitalnih potrdil (certifikatov) nudi tudi sm- sPASS. Ta je del storitve SI- -PASS, ki jo nudi SI-TRUST. SI-PASS je enotni sistem za preverjanje istovetno- sti uporabnika in e-podpi- sovanje na daljavo. Če se v SI-PASS uspešno prijavi- mo, bo SI-PASS informaci- jo o naši istovetnosti posre- doval želeni storitvi. Tako ne potrebujemo posebnega ra- čuna in gesla za vsako storitev, ki jo nudi naša državna uprava. V SI-PASS je trenutno povezanih skoraj 40 storitev, med njimi eU- prava, eDavki, eVŠ, eVEM, MFE- RAC, eJN, AJPES in številne dru- ge (seznam na: https://www.si- -trust.gov.si/sl/si-pass/seznam-e-sto- ritev-prikljucenih-na-sistem-si-pass/). Identifikator v SI-PASS je elek- tronski naslov, lahko pa jih seve- da dodamo več in so vsi poveza- ni v isti račun. Ko imamo vzpo- stavljeno digitalno identiteto v SI-PASS, se lahko prijavimo na različne načine: z digitalnim po- trdilom, uporabniškim imenom in geslom, s smsPASS, z Arne- sAAI, s Facebookovim, z Googlo- vim ali Microsoftovim računom. Seveda ne gre vse z vsakim nači- nom prijave. Vsaka storitev sama določa, kateri načini identifikaci- je v sklopu SI-PASS bodo podpr- ti. Z digitalnimi potrdili gre prak- tično povsod, s smsPASS tudi zelo pogosto, ArnesAAI je že red- kejši, Facebook, Google in Micro- soft pa so bolj eksotika. Na tam mestu nas zanima smsPASS. Ko imamo ustvarjen lastni profil SI-PASS, za kar potrebuje- mo je delujoč elektronski naslov (kasneje jih lahko dodamo več, denimo službenega, če je nanj registrirano naše službeno digi- talno potrdilo), izberemo prija- vo s smsPASS. Ker to počnemo prvič, nas bo sistem pozval, da ga vzpostavimo na enega izmed dveh načinov. Če posedujemo v SI-PASS povezano digitalno po- trdilo, lahko smsPASS naročimo od doma, tako da zahtevek pod- pišemo z digitalnim potrdilom. Z navadno pošto domov čez ne- kaj dni dobimo 12-mestno geslo. Če digitalnega potrdila nimamo, moramo iti na upravno enoto ak- tivirat smsPASS (če smo že tam, si naročimo še digitalno potrdi- lo, čeprav ni nujno potrebno), da preverijo našo istovetnost, geslo pa dobimo po elektronski pošti. V SI-PASS izberemo potrditev smsPASS, vnesemo 12-mestno geslo in svojo telefonsko števil- ko, kamor prejmemo potrditve- ni sms z enkratno kodo. Ko potr- dimo še to, je sistem pripravljen. Odtlej se lahko v SI-PASS, s tem pa tudi v vse storitve, ki podpira- jo smsPASS, prijavimo brez digi- talnega potrdila. In res, pri obisku strani eUpra- va lahko izberemo možnost sm- sPASS, se prijavimo z elektron- skim naslovom in geslom (od SI- -PASS). Sistem nam pošlje sms s kodo, ki jo vnesemo, nato nas spusti v eUpravo. Enako deluje- jo tudi eDavki in ostale storitve. Zadeva preprosto deluje. Neka- tere storitve privzeto uporablja- jo SI-PASS, kjer lahko izberemo med digitalnim potrdilom in sms (tak primer je eUprava), dru- ge uporabljajo hibridni sistem. V eDavke lahko vstopimo nepo- sredno z digitalnim potrdilom (istovetnost preveri Furs) ali pa prek smsPASS, ko podatek o is- tovetnosti pošlje SI-PASS. Hkra- ti SI-PASS omogoča digitalno podpisovanje na daljavo, kar po- meni, da, na primer, v eDavkih končno odpade mučno name- ščanje lokalne podpisne kompo- nente. Dokument se podpiše na strežniku. Še več, SI-PASS ima možnost naložitve ka- teregakoli PDF-dokumen- ta, nato nam ga vrne pod- pisanega. V praksi to pomeni, da za dostop do digitalnih stori- tev državne uprave ne po- trebujemo več digitalnega potrdila. O varnosti dosto- pa prek sporočil sms na tem mestu ne bomo razpravlja- li, čeprav je znano, da tak sistem ima pomanjkljivo- sti (ranljivosti v SS7, kraje kartic sms itd.). Tak sistem je sicer zelo praktičen, če se moramo prijavi- ti s tujega računalnika, ki mu ne zaupamo preveč. V tem primeru moramo vpisati le geslo, ki ga se- veda lahko kasneje spremenimo, kodo pa dobimo prek sms. Mi- mogrede, uporaba smsPASS se- veda ni vezana na osebni raču- nalnik. Ker je tudi pametni tele- fon računalnik v malem, lahko do vseh teh storitev nenadoma dostopamo kar prek telefona, saj moramo vpisati le geslo, avtenti- kacija pa bo tako in tako izvede- na s pošiljanjem sms – na ta isti telefon. Na koncu ostaja samo še eno vprašanje. Zakaj državna upra- va tega ne promovira bolj? Govo- ril sem z vsaj 20 ljudmi, ki jih šte- jem med digitalno bolje pisme- ne, pa nihče ni vedel, da kaj ta- kega sploh obstaja. Čeprav ima- mo smsPASS že od leta 2018. Zdaj veste.  Ni certifikata? Ni panike Naša državna uprava ponuja številne digitalne storitve, a za nekatere ve le malo ljudi. Pred mesecem dni sem po naključju izvedel, da poleg identifikacije z digitalnim potrdilom že dve leti obstaja tudi storitev smsPASS, kjer za digitalno poslovanje z državo zadostuje pametni telefon s telefonsko številko. V resnici je smsPASS le del širše storitve SI-PASS, ki je nekakšen državni upravljalnik digitalne identitete. Matej Huš K  Pri prijavi v digitalne storitve državne uprave izberemo način preverjanja istovetnosti. Nekateri podpirajo tudi smsPASS. 16 september 2020 IZVIDNICA7 torej aplikacijo namesti in pozabi nanjo. Če gre vse po sreči, ga na- njo spominja le ikona vključene- ga bluetootha, ki mora biti stal- no aktiven. Pričakovali bi, da bo to strahovito praznilo baterijo, a je dvodnevno testiranje (več časa ni bilo) pokazalo, da aplikacija nikoli ne porabi več kot odstotek baterije. Na avtonomijo torej ne vpliva opazno. Razlog se skriva v uporabi teh- nologije Bluetooth Low Energy (BLE), ki porabi manj energije kot običajen bluetooth. Za delo- vanje aplikacije moramo vključiti bluetooth in lokacijo, kar je pov- zročilo precej dvignjenih obrvi, koliko nam aplikacija sledi (če- prav sama ne zahteva pravic za dostop do lokacije). Razlog je tehnične narave, saj je iz blueto- otha tehnično mogoče ugotovi- ti lokacijo na posreden način (če ima povezana naprava vključeno lokacijo). Google zato ne dovoli uporabe bluetootha brez vključi- tve lokacijskih podatkov. Aplika- cija pa nima pravice za dostop do lokacijskih podatkov in tudi ne dovoli zajemati zaslonskih po- snetkov. Kako deluje Pa poglejmo, kako deluje. V starih predkoronskih časih je morala biti aplikacija, ki je upo- rabljala bluetooth, v ospredju, si- cer povezava ni delovala. Prav tako je običajni bluetooth, če- prav BLE seveda ni nov, tratil veliko preveč energije. Da ne bi vsak razvijalec packal po svoje, sta Google in Apple sedla skupaj in razvila standardizirana API (application programming inter- face), ki ju uporabljajo vse tovr- stne aplikacije. Rešiti je bilo tre- ba dva na prvi pogled izključujo- ča problema: varovanje zasebno- sti in beleženje stikov. Da aplikacija uporablja blueto- oth, ni presenetljivo. GPS je po eni strani premalo natančen, saj raz- ločljivost pet metrov ne zadostuje, lovenska aplikacija #OstaniZdrav je edina, ki ima v imenu »lojtro«. Nemci imajo Corona-Warn-App, Avstrijci Stopp Corona in Hrvati Stop COVID-19. Če pustimo vne- mar dejstvo, da slovenska apli- kacija uporabnike tika (uporab- nice pa ignorira), jo je zato težko najti. Kdor vpiše v Google Play Store »ostani zdrav«, aplikacije ne bo našel. Šele vpis besed sku- paj, bo na tretjem (?) mestu (za nemško in hrvaško aplikacijo) videl #OstaniZdrav. Razlog za lojtro v imenu je neznan. Aplikacija deluje na Androi- du 6 ali novejšem, na iOS pa bo potrebovala vsaj različico 13. Slednja bo na AppStoru izšla ko- nec avgusta, obljubljajo. Sloven- sko aplikacijo je po naročilu Na- cionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) in ministrstva za javno upravo (MJU) prilagodilo podjetje RSteam, saj gre v glav- nem za lokalizacijo nemške apli- kacije. Razvoj slednje je stal 20 milijonov evrov, je poročal Deut- sche Welle junija, mesečni stroški obratovanja pa znašajo 2–3 mi- lijone evrov (večina odpade na vzdrževanje linij za pomoč upo- rabnikom in bolnikom). Mi smo za prevod aplikacije RSteamu plačali zgolj nekaj več od 4000 evrov. Če namestitev nemško različi- co aplikacije, je očitno, da je raz- lika z našo res zgolj v jeziku. Pri nas imamo na voljo slovenščino, italijanščino, madžarščino in an- gleščino. Jezika ne moremo iz- brati ali v aplikaciji spremeni- ti sami, temveč je to privzeto je- zik operacijskega sistema An- droid (ali angleščina, če imamo kaj tretjega). Ko aplikacijo na- ložimo, se moramo najprej pre- biti skozi kup opozoril, obvestil in navodil. Uvodni naslov: na- prej. Politika zasebnosti: naprej. Vklop spremljanja stikov: naprej. Kaj storiti ob po- zitivni diagnozi: na- prej. Prejemanje opo- zoril o tveganju: naprej. Dovoli aktivnost v ozad- ju: naprej. Stalno izvaja- nje v ozadju: naprej. In nato nam uspe priti do aplikacije. Treba je priznati, da je uporabniku prijazna. Na- stavitev skorajda ni. Edi- ne možnosti so: vklop ali izklop beleženja izposta- vljenosti, vklop ali izklop prikazovanja obvestil o tve- ganju in vklop ali izklop pred- nostnega delovanja v ozadju (aplikacija lahko vedno pošilja obvestila). In to je to. Uporabnik Z aplikacijo nad korono Od ponedeljka, 17. av- gusta, je na voljo sloven- ska aplikacija za sledenje stikom, kjer bi se lahko okužili s koronavirusom. Preteklo je ravno dovolj časa, da jo na hitro po- gledamo in raziščemo, kako deluje. To pot v Slo- veniji niso izumljali tople vode, temveč so »preve- dli« nemško aplikacijo, ki uporablja standardizi- rane Googlove oziroma Applove vmesnike. Matej Huš S s Novi telefoni Huawei, ki zaradi ameriških sankcij nimajo Google Play Services, aplikacije ne morejo uporabljati. september 2020 17 IZVIDNICA 7 po drugi strani pa izdaja absolu- tno lokacijo uporabnika. Blueto- oth pa napravam omogoča, da se najdejo bliže, predvsem pa je iz ja- kosti signala moč sklepati, na ko- likšni razdalji sta bili napravi. Če predpostavimo, da ljudje telefon nosimo ves čas v žepu in da je raz- dalja med telefonoma, kakor na- tančno je pač ugotovljena, merilo za oddaljenost med dvema oseba- ma. Če telefon pustimo na pisalni mizi in gremo v menzo, nam seve- da ne koristi. Filmskega piskanja, ko bi se pri- bližali komu okuženemu, ni. Pr- vič, kdor je bolan, mora biti doma ali v bolnišnici. Aplikacija je name- njena beleženju stikov pred doka- zano okužbo. Drugič, tako piska- nje bi hudo kršilo pravico do za- sebnosti. Drugače gre. Aplikaci- ja vsak dan generira dnevni ključ, ki je anonimni, a enolični identi- fikator naprave. Ključ se hrani iz- ključno na uporabnikovi naprave, iz njega pa se vsakih 15 minut iz- računa nova koda, ki jo aplikaci- ja posreduje drugim telefonom z aplikacijo, s katerimi pride v stik. To je potrebno zato, ker je enolič- na številka telefona še vedno samo psevdoanonimna in bi bilo teore- tično mogoče slediti, kje se telefon giblje (z verigo stikov). Ob stiku se beležita trajanje in razdalja. V tej fazi se podatki ne pošilja- jo na noben centralni strežnik. Šele če zbolimo za covidom 19 in imamo potrjeno pozitiven test, lahko v aplikaciji to označimo. Tedaj bo aplikacija poslala naše pretekle enodnevne ključe na strežnik. Do tega strežnika apli- kacije vseh uporabnikov dosto- pijo enkrat dnevno in preverja- jo okužene ključe s ključi v svojih stikih. Šele če odkrije ujemanje, nas opozori, da smo bili v prete- klih dneh v stiku z okuženo ose- bo. Izvemo le, katerega dne je to bilo, koliko časa je stik trajal in kako intenziven (glede na jakost signala bluetooth) je bil. Prav tako aplikacija vsak dan prika- zuje tveganje za okužbo na pod- lagi preteklih stikov. To je lahko majhno (zeleno), srednje (mo- dro) ali veliko (rdeče). Zlorabe se preprečujejo tako, da za vnos pozitivnega testa po- trebujemo šifro (teleTAN), ki nam jo skupaj z izvidom posre- duje Nijz in je veljavna eno uro. In da, če uporabljamo dva telefo- na in imamo na obeh aplikacijo, nam bo Nijz dal dve kodi. Apli- kacije trenutno ne podpirajo in- teroperabilnosti, zato je treba za potovanje v vsako državo naloži- ti svojo (in obratno, turisti mo- rajo imeti slovensko). Logično, mar ne? Niti ne. Obveznost in koristnost Dobršen del opozoril in ob- vestil je namenjen ozaveščanju uporabnikov, da je aplikacija le pripomoček. V nobenem prime- ru nas aplikacija ne more nepo- sredno zavarovati pred okužbo. Lahko pa to stori posredno, saj ljudi po stiku z dokazano oku- ženim o tem obvesti, da se lahko gredo testirati še pred razvo- jem simptomov in s tem skraj- šajo čas, ko širijo virusne del- ce naokoli. Obstoji kup scenarijev, kjer aplikacija ne more pomagati. Če telefona nimamo pri sebi. Če aplikacije ne bo namesti- lo zadostno število uporabni- kov. Nemški epidemiologi so ocenili, da bi jo moralo (pra- vilno) uporabljati vsaj 60 od- stotkov prebivalcev, da bi bila učinkovita. V dveh dneh je apli- kacijo naložilo 10.000 ljudi. V Nemčiji jo je v prvem mesecu 20 odstotkov prebivalcev. S pravil- no uporabo mislimo tudi, da je ne izklapljajo, da ob pozitivnem testu dejansko v aplikaciji to tudi označijo itd. Mogoči so seveda tudi lažni pozitivni rezultati, saj skozi stene signal bluetooth lah- ko potuje, virusi pač ne. Uporaba aplikacije ni obve- zna, so ob predstavitvi zatrdili na ministrstvu. Kljub nekaj kri- tičnim opazkam, da se utegne to spremeniti, in 28. členu ZIU- PDV (PKP4), ki predpisuje obve- zno uporabo za ljudi v karanteni ali s potrjeno okužbo, je situacija kompleksnejša. Nemška aplika- cija Corona-Warn-App, na kateri de facto sloni slovenska izveden- ka, uporablja Googlove/Applo- ve API. Ti pa v pogojih uporabe izrecno določajo, da mora biti uporaba prostovoljna. Po drugi strani pa ljudje, ki jim je odrejena karantena ali so bolni, seveda ne smejo hoditi naokoli, zato tedaj uporaba aplikacije ni več smi- selna. Koristila bi, če bi jo upora- bljali, tik preden so zboleli. Zara- di vsega naštetega jo lahko v naj- boljšem primeru jemljemo kot pripomoček, pa še to ne preveč inteligenten, nikakor pa ne kot dokončno orodje za boj proti tve- ganim stikom. Google in Apple sta v specifi- kacije vgradila še vrsto varovalk. Med drugim bosta sama izključi- la delovanje API na geografskih območjih, kjer sledenje stikom ni več potrebno. API lahko upora- bljajo le uradne aplikacije držav- nih organov na določenem geo- grafskem območju. Aplikacija ne more zajemati podatkov o loka- ciji, prav tako pa mora imeti upo- rabnik kadarkoli možnost izklju- čiti spremljanje stikov. Mimogre- de, slovensko aplikacijo smejo uporabljati zgolj starejši od 16 let. Uporabljati ali ne Aplikacija beleži trajanje in bli- žino stika z drugimi telefoni, ki imajo aplikacijo. Vse, kar je več, je stvar discipline pri uporabi in interpretacije. Aplikacija nas in- dividualno ne bo pred ničemer zavarovala, lahko pa doprine- se zelo majhen košček v moza- ik ukrepov. Precej manjši, kot je umivanje rok.  Izvorna koda aplikacije je do- segljiva na Githubu: github.com/ si-covid-19/ Bo bluetooth zmogel? Bluetooth, ki nikoli ni slovel po stabilnih povezavah, ima zdaj mo- žnost, da reši svet. Jaap Haartsen in Sven Mattisson, ki sta ga izumila, sta za The Inrecept pojasnila, da se za oceno bližine stika uporablja RSSI (Received Signal Strength Indication). V teoriji močnejši signal pome- ni večjo bližino, a na jakost vplivajo tudi ovire, odboji itd., zato se lahko zgodi, da sta telefona zgolj meter vsaksebi, a ker je med njima človek, je signal dovolj oslabljen, da se registrirata kot 10 metrov oddaljena. Torej smo pred neizbežno dilemo: strogost določanja stikov nagniti proti več lažnim alarmom (false positive) ali proti spregledanim stikom (false ne- gative). A idealne rešitve trenutno pač ni. Kaj se v resnici pošilja Googlu? Aplikacija sestoji iz dela, ki ga upravlja nacionalno telo (Nijz), in GEAN (Google/Apple Exposure Notification), ki je del Google Play Services. Medtem ko prvi del ni problematičen, prek GEAN vsakih 10–20 minut do Googla tečejo podatki, kot so naslov IP, IMEI, serijska številka, števil- ka SIM, naslov MAC, elektronski naslov, sta ugotovila Douglas Leith in Stephen Farrell s Trinity Collegea v Dublinu. Ti podatki se do Googla pre- našajo, kadarkoli vključimo Google Play Services, torej tudi GEAN. V pra- ksi to pomeni, da naprave brez Google Play Services aplikacije ne mo- rejo uporabljati (na primer novi huaweiji, zaradi ameriških sankcij). Drži pa tudi, da ima velika večina uporabnikov tako in tako vključene Google Play Services, zato se z uporabo aplikacije Googlu ne posreduje nič več osebnih podatkov kot sicer. Google (in Apple) vesta in bosta vedela pre- cej več o posamezniku (ne pa diagnoze!) kot Nijz in MJU. 18 september 2020 IZVIDNICA7 pribitki malenkostni, in testi to potrjujejo. Doprinos XT se meri v nekaj odstotkih, zato realno gledano položaja bistveno res ne spremenijo – ne v dvoboju AMD : Intel kot ne pri izbiri za privržence rdečega tabora. Kdor že ima ryzene (ali intele) novej- ših generacij, mu res ni treba v trgovino po novince. Ti so name- njeni prvenstveno tistim, ki me- njajo starejše čipe in so obenem dovolj zanesenjaški, da bodo znali poseči po spodobnejši hla- dilni rešitvi in jo z rabo tudi izko- ristiti; ostali lahko mirno vzame- jo lanske inačice. Ryzeni 3000XT so v svojem bistvu žuganje AMD tekmecu, ki mu poskušajo ukra- sti veter iz jader tako, da tržišče zasujejo s čim več svojimi izdelki. Naš nasvet ima trenutno še dodatno težo, ker so cene razli- čic XT, žal, povsem podivjale. Za primerke je bilo treba neposre- dno po izidu vreči 50 evrov več (ali pa še kaj zraven) od pripo- ročene cene, kar je norost. Tudi v času pisanja teh vrstic, sredi av- gusta, se situacija še ni čisto umi- rila. Tu so se očitno združili ko- ronske motnje v distribuciji, no- rija za novostjo in pohlep trgov- cev, kar smo lahko videli že ob Intelovih comet lakih, zato se Izbranci Ryzen 3000XT Konec maja je Intel splovil de- seto generacijo procesorjev Core za namizne računalnike, s ko- dnim imenom Comet Lake. Ne moremo reči, da je z njo AMD vr- nil ugrize iz zadnjih let, je pa po- kazal zobe. Kot smo omenili ob testu cenejših ryzenov 3 v maj- ski številki, so tudi comet laki izdelani v Intelovem 14-nano- metrskem proizvodnem proce- su, medtem ko čipi AMD nasta- jajo v naprednejšem 7-nanome- trskem TSMC. Pri Intelu lahko zato iz svojih vezij iztisnejo kon- kurenčno zmogljivost le tako, da jih poganjajo pri večji porabi elektrike. Pa vendarle: za tiste, ki jih ne motita ne gretje ne dej- stvo, da ima AMD zaradi podpo- re PCIe 4.0 boljšo platformo, so nekateri od novih intelov pov- sem spodobna izbira, saj pri do- ločenih nalogah – kot so igre – ryzene malce prehitijo. AMD ni treba zagnati panike, dobro pa vedo, da ne smejo tekmecu pre- pustiti niti milimetra, zato so pri- pravili takojšen odgovor: tri mal- ce navite modele, in sicer Ryzen 5 3600XT, Ryzen 7 3800XT in Ryzen 9 3900XT. V čem je trik? Razlika v primerjavi z obstoje- čimi Ryzen 3000X je preprosta: nove inačice imajo malce višji takt boost, se pravi frekvenco, do katere zna procesor med zahtev- nejšo obremenitvijo skočiti sam, dokler je še v zapovedanih mejah porabe. 3600XT in 3900XT zmo- reta doseči 100 MHz višji boost od 3600X ter 3900X, medtem ko gre 3800XT lahko 200 MHz više kot 3800X. Treba je poudariti, da pride funkcija do izraza le, ko je obremenjenih do približno 80 odstotkov vseh jeder, saj se meja skupnega dovoljenega toplotne- ga izpusta čipa ni spremenila in še vedno ždi pri 142 vatih. Če vzamemo za primer osemjedrni- ke, bomo torej skok v taktu opa- zili, če je obremenjenih do šest jeder, ne pa tudi več. Pri močno večnitnih procesih zaznavne raz- like pri XT zato naj ne bi bilo. Pri AMD pravijo, da so izbolj- šave posledica manjših posodo- bitev proizvodnega procesa in da gre torej za čisto običajno vme- sno nadgradnjo. Toda več po- drobnosti kaže, da smo v resni- ci verjetno priče odbiranju pri- merkov procesorjev, ki s tekoče- ga traku pridejo kakovostneje iz- delani, čemur v čipovnem žargo- nu pravimo binning. Najočitnej- ši namig v to smer je dejstvo, da novinci ničesar ne nadomešča- jo, saj tako različice z X kot brez njega Ryzenov 3000 ostajajo v trgovinah, kar da misliti, da gre pri XT za omejeno količino pri- merkov. Ob tem imajo povsem enake priporočene cene kot is- toštevilčni modeli X, se pravi do- brih 250 evrov za 3600XT, do- brih 400 za 3800XT in dobrih 500 za 3900XT. Enačaj pa je tudi teoretično mogoč le v primeru 3600XT, ki edini od nove trojice s seboj v škatli nosi privzeti hla- dilnik Wraith Spire, medtem ko ga moramo pri drugih dveh ku- piti sami. Logično bi bilo, da bi predsta- vitvi sledila pocenitev obstoječih inačic, zato smo v AMD vprašali, kdaj jo lahko pričakujemo. Dobi- li smo zanimiv odgovor: takšna pocenitev trenutno ni v načrtu, Xi in XT naj bi deklarirano nosi- la enaki cenovni nalepki. Podje- tje razlaga, da se za kupca razli- ka dejansko skriva v strošku, in sicer pri hladilnem sistemu. Tako imamo po njihovem na izbiro, ali bomo dolgočasni z X v škatli ali pa si bomo omislili XT s primer- nim naprednejšim hladilnikom, ki bo iz njega iztisnil največ. Čakajoč Zen 3 Že iz opisane premise gre pričakovati, da bodo hitrostni Medklic AMD Medtem ko potrpežlji- vo čakamo, kaj bo AMD konec leta pokazal ob predvidenem lansira- nju naslednje, že četr- te generacije procesor- jev Ryzen, »rdeči« vsee- no ne stojijo križem rok. Na trg so čez poletje po- slali navite inačice ob- stoječih čipov s pripono XT in primerke z integri- rano grafiko. Oboji ima- jo zelo usmerjeno na- membnost, a iz različnih razlogov. Jurij Kristan Cena: 600 EUR X Zmogljivost. Z Minimalni dvig hitrosti za previso- ko ceno. AMD Ryzen 9 3900XT Cena: 480 EUR X Zmogljivost. Z Minimalni dvig hitrosti za previso- ko ceno. AMD Ryzen 7 3800XT s Razlika v primerjavi z obstoječimi Ryzen 3000X je preprosta: nove inačice imajo malce višji takt boost. september 2020 19 IZVIDNICA 7 ne izplača prenagliti. Ne naza- dnje je šefinja AMD Lisa Su čez poletje večkrat obljubila, da kljub pandemiji že konec tega leta prispejo čipi Zen 3 oziroma namizniški Ryzen 4000 ... ki jih ne smemo pomešati s 4000G v nadaljevanju. Namizniško-mobilniški Ryzeni 4000G Izdelki serije Ryzen 4000G prihajajo iz čisto druge veje ra- zvoja kot XT. Gre za namizniške izpeljanke čipov Ryzen Mobile 4000, s kodnim imenom Renoir, ki so prvinsko zasnovani za pre- nosne računalnike in imajo in- tegrirano grafično vezje. Takšno sorto procesorjev AMD označu- je z APU oziroma accelerated pro- cessing unit. Od tod izvira tudi malce neposrečena imenska she- ma – 4000 je namreč teoretično že oznaka naslednje linije ryze- nov na arhitekturi Zen 3, toda podjetje je pri nalepkah apujev vedno prehitevalo na tak način. Tudi z omenjenimi prenosni- škimi čipi je AMD letos pomla- di prevetril tržišče, saj se je po- šteno zajedel v Intelovo pogačo v tem segmentu. Prvič v zgodo- vini smo lahko videli, da so pro- izvajalci prenosnikov širom sve- ta množično predstavljali lastne naprave na osnovi AMD. Ravno zato smo tudi za namizne škatle prirejene primerke pričakovali z zanimanjem. Serija novincev vsebuje dva- najst modelov, toda osrednji so v bistvu zgolj trije: osemjedr- nik Ryzen 7 4700G, šestjedrnik Ryzen 5 4600G in pa štirijedrnik Ryzen 3 4300G. Njihova poglavi- tna razlika v primerjavi s preno- sniškimi različicami so zrahljane toplotne omejitve, zato imajo ti nativno porabo 65 W, za preno- snike pa 45 W. Nadalje ima vsak od naštetih treh čipov tudi varč- nejšo različico GE, z nativno po- rabo 35 W in seveda nekaj nižji- mi frekvencami. Ta šesterica pa ima še svoje izvedenke Pro, torej za profesionalni del trga, kar pri- nese podporo pomnilniku ECC in vrsto dodatnih, predvsem varnostnih storitev. Spoznamo jih po 50 v zadnjih dveh štev- kah – na primer 4750G – in so med vsemi na voljo najprej, zato so tudi med našimi testnimi pri- merki. Monolitno drobovje Apuji serije 4000 v sebi zdru- žujejo procesorska jedra arhitek- ture Zen 2 in pa grafični čip ar- hitekture Vega – se pravi prejšnje generacije, kajti aktualne gra- fične kartice AMD Radeon nosi- jo gpuje družine Navi. Inženir- ji so grafične procesne enote po- šteno spremenili in so več kot po- lovico učinkovitejše kot v prej- šnji generaciji. Čeprav jih je na papirju manj kot prej – 8 proti 11 pri najmočnejših modelih –, v splošnem velja, da je grafični del novih apujev približno četrti- no zmogljivejši od tistega v seriji Ryzen 3000G. Razen dodane grafike lahko ostale pomembne razlike v pri- merjavi z namizniškimi CPU Ma- tisse, kot so opisani XT, strne- mo v tri točke. Za renoirje AMD ni uporabil čipletnega dizajna, temveč gre za monoliten kos sili- cija, v celoti napravljen v procesu 7 nm TSMC. Takšni čipi so varč- nejši in imajo lahko tudi razme- roma visoke frekvence. Po drugi Cena: 260 EUR X Zmogljivost. Z Minimalni dvig hitrosti za previso- ko ceno. AMD Ryzen 5 3600XT Cena: 360 EUR X Dobra cena, spodobna integrirana grafika. Z Le vodilo PCIe 3.0. AMD Ryzen 7 Pro 4750G Cena: 210 EUR X Odlična cena, integrirana grafika. Z Le PCIe 3.0, grafika prešibka za zahtevnejše igre. AMD Ryzen 5 Pro 4650G Cena: 160 EUR X Odlična cena, integrirana grafika. Z Le PCIe 3.0, grafika prešibka za zahtevnejše igre. AMD Ryzen 3 Pro 4350G 0 100 200 300 400 500 600 565 554 545 529 504 489 489 463 448 401 390 364 355 Cinebench 20 Single-core AMD Ryzen 7 3800XT AMD Ryzen 9 3900XT AMD Ryzen 5 3600XT AMD Ryzen 7 3700X AMD Ryzen 7 Pro 4750G AMD Ryzen 3 3300X AMD Ryzen 5 Pro 4650G AMD Ryzen 3 Pro 4350G AMD Ryzen 3 3100 AMD Ryzen 7 2700 AMD Ryzen 3 3200G i3-8100 AMD Ryzen 5 1600 0 100 200 300 400 500 600 700 159 208 232 280 341 352 392 489 496 619 Cena v času pisanja (EUR) AMD Ryzen 3 Pro 4350G AMD Ryzen 5 Pro 4650G AMD Ryzen 5 3600X (primerjava) AMD Ryzen 5 3600XT AMD Ryzen 7 3700X (primerjava) AMD Ryzen 7 Pro 4750G AMD Ryzen 7 3800X (primerjava) AMD Ryzen 7 3800XT AMD Ryzen 9 3900XT (primerjava) AMD Ryzen 9 3900XT 0 2:00 4:00 6:00 8:00 10:00 12:00 3:12 3:52 4:29 4:41 5:19 5:07 6:09 6:37 6:42 6:47 7:23 9:36 11:03 Handbrake 1.3.2 (4K v FHD, m:s) AMD Ryzen 9 3900XT AMD Ryzen 7 Pro 4750G AMD Ryzen 7 3800XT AMD Ryzen 5 Pro 4650G AMD Ryzen 5 3600XT AMD Ryzen 7 3700X AMD Ryzen 7 2700 AMD Ryzen 3 Pro 4350G AMD Ryzen 3 3300X AMD Ryzen 5 1600 AMD Ryzen 3 3100 i3-8100 AMD Ryzen 3 3200G 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 6810 6763 6634 6627 6130 5459 5092 PCMark 10 AMD Ryzen 7 3800XT AMD Ryzen 9 3900XT AMD Ryzen 5 3600XT AMD Ryzen 7 3700X AMD Ryzen 7 Pro 4750G AMD Ryzen 5 Pro 4650G AMD Ryzen 3 Pro 4350G 0 2000 4000 6000 8000 10.000 12.000 11421 9695 9544 8385 7410 5515 4265 3DMark Time Spy Processor AMD Ryzen 9 3900XT AMD Ryzen 7 3700X AMD Ryzen 7 3800XT AMD Ryzen 7 Pro 4750G AMD Ryzen 5 3600XT AMD Ryzen 5 Pro 4650G AMD Ryzen 3 Pro 4350G 0 1700 3400 5100 6800 8500 8420 5822 5482 5433 4728 3657 3447 2572 2497 2353 2329 1452 1444 Cinebench 20 Multi-core AMD Ryzen 9 3900XT AMD Ryzen 7 3800XT AMD Ryzen 7 3700X AMD Ryzen 5 3600XT AMD Ryzen 7 Pro 4750G AMD Ryzen 5 Pro 4650G AMD Ryzen 7 2700 AMD Ryzen 3 3300X AMD Ryzen 5 1600 AMD Ryzen 3 3100 AMD Ryzen 3 Pro 4350G AMD Ryzen 3 3200G i3-8100 20 september 2020 IZVIDNICA7 strani je število jeder omejeno na največ osem, ker pač v tem pri- meru ne morejo zlagati poleg dodatnih čipletov z jedri. Druga posledica je okleščeno vhodno- -izhodno vezje, ki podpira le vo- dilo PCIe 3.0 in ne 4.0 kot večji bratje. To je pomemben poda- tek za tiste, ki potrebujejo zmo- gljivejši računalnik, obenem pa je PCIe 4.0 ta hip ena poglavitnih prednosti AMD nasproti Intelu. In tretja točka: renoirji imajo kar osemkrat manj predpomnilnika L3 od matissov – po en megabajt na jedro, nasproti osmim v Ryze- nih 3000. To ima viden učinek na zmogljivosti, a je bila pač nuj- na žrtev pri snovanju prenosni- škega procesorja. Računalnik za babico Pri hibridnih procesorjih z in- tegrirano grafiko se vselej naj- prej poraja vprašanje, ali so do- volj zmogljivi za samostojno po- ganjanje iger. Čeprav Ryzeni 4000G hitrostno letvico kar za- znavno dvignejo in smo bili nad številom sličic na sekundo v ne- katerih zahtevnejših igrah me- stoma presenečeni, pa spet ob- stanejo ravno pod mejo, pri kate- ri bi lahko dejali, da gre za dober stroj za igričarjenje v 1080p. To- rej: tudi 4750G še vedno ni pro- cesor za resnejšega »gamerja«, vsekakor pa trojica dobro poga- nja manj zahtevne naslove, kot sta Rocket League in Fortnite. Da bi takšen procesor posku- šali povezati z zmogljivim radeo- nom ali geforcem, pa zaradi vo- dila PCIe 3.0 tudi ni preveč smi- selna možnost, obenem pa tako žrtvujemo poglavitno prednost – odsotnost potrebe po ločeni gra- fični kartici. Tudi ti apuji so upo- rabni za enake naloge kot njiho- vi predhodniki: brskanje po sple- tu, pisarjenje in video. Po doma- če: izberemo jih, ko sestavljamo »mašino« za babico. V tej vlogi se odrežejo odlično, saj so tudi cene privlačne. Vstopni model Ryzen 3 Pro 4350G je pri 160 evrih le desetak dražji od štirijedrnika 3300X, Ryzen 5 Pro 3650G pa je pri dobrih dvesto evrih zelo spo- doben primerek šestjedrnika. Treba pa je poudariti, da te pri- merke trgovci v tem hipu ponuja- jo na lastno pest, kajti uradno so zgolj del sestavljenih računalni- kov, zato naj bo kupec pozoren, ali je v ponudbi priložen hladil- nik in podobno. V AMD pravijo, da naj bi jeseni napovedali še ne- kaj zmogljivejših, diskretnih mo- delov. A vprašanje je, koliko se bo izplačalo odločiti za nakup le nekaj mesecev pred prihodom novih zenov.  Model AMD Ryzen 7 Pro 4750G AMD Ryzen 5 Pro 4650G AMD Ryzen 3 Pro 4350G AMD Ryzen 9 3900XT AMD Ryzen 9 3900X (primerjava) Generacija Ryzen 3 Ryzen 3 Ryzen 3 Ryzen 3 Ryzen 3 Izid 2020 2020 2020 2020 2019 Jedra/niti 8/16 6/12 4/8 12/24 12/24 Osnovna frekvenca (GHz) 3,6 GHz 3,7 GHz 3,8 GHz 3,8 GHz 3,8 GHz Najvišja frekvenca (GHz) 4,4 GHz 4,2 GHz 4,0 GHz 4,7 GHz 4,6 GHz Cena v času pisanja (EUR) 352 208 159 619 496 Model AMD Ryzen 7 3800XT AMD Ryzen 7 3800X (primerjava) AMD Ryzen 5 3600XT AMD Ryzen 5 3600X (primerjava) AMD Ryzen 7 3700X (primerjava) Generacija Ryzen 3 Ryzen 3 Ryzen 3 Ryzen 3 Ryzen 3 Izid 2020 2019 2020 2019 2019 Jedra/niti 8/16 8/16 6/12 6/12 8/16 Osnovna frekvenca (GHz) 3,9 GHz 3,9 GHz 3,8 GHz 3,8 GHz 3,6 GHz Najvišja frekvenca (GHz) 4,7 GHz 4,5 GHz 4,5 GHz 4,4 GHz 4,4 GHz Cena v času pisanja (EUR) 489 392 280 232 341 s To še vedno ni procesor za resnejšega »gamerja«, vsekakor pa dobro poganja manj zahtevne naslove. 22 september 2020 IZVIDNICA7 brezžično (prek Miracasta), kar pomeni, da zanj potrebujemo te- levizor oziroma ustrezno brez- žično opremljen monitor. In – novost je vgrajen čip za UWB (Ultra Wide Band), ki za zdaj nima nobene resne uporabe (o UWB smo v Monitorju že pisa- li). Toda če ga imajo Applovi te- lefoni, ga morajo imeti tudi Sam- sungovi. In to je v resnici to – kot reče- no, Note20 Ultra je nekoliko iz- boljšan telefon S20 Ultra. Če po- trebujete in uporabljate pero, vas bo navdušil, če ga ne, nakup, še posebej pa nadgradnja, ne bosta nujna. Še to – na voljo je tudi neko- liko cenejši model Note20 (brez Ultra), ki je manjši in – nima 120-herčnega zaslona. Ker kljub temu stane skoraj tisoč evrov, bi ta model težje priporočili kot to- krat preizkušenega Ultra.  etošnji telefoni serije Ga- laxy S so po vseh kri- terijih vrhunski, zato ne čudi, da bomo isto rekli tudi za najmočnejšega iz serije Ga- laxy Note20 – model Ultra. Mal- ce bomo poenostavili, toda to je Galaxy S20 Ultra z nekaj nadgra- dnjami in popravki, z malce bolj tradicionalno oglatim ohišjem/ zaslonom in dodanim peresom S-Pen. Najprej – zaslon ima diagona- lo kar 6,9 palca. Spomnimo se, nekoč smo kupovali tablice, ki so imele 7-palčne zaslone. Res pa je, da so imele več roba, naj- novejši telefoni, tudi Note20 Ul- tra, jih skorajda nimajo več. Sli- ko prikazuje odličen zaslon AMOLED, ki omogoča 120-herč- no osveževanje, zaradi česar je delo z zaslonom izredno meh- ko. Novost v primerjavi s telefo- ni Galaxy S20, ki so tak zaslon prvi uvedli, je, da se osveževa- nje samodejno prilagaja. Če ga potrebujemo, se vklopi, če ga ne, se izklopi (frekvenca se zmanj- ša). Razlog? Varčevanje z elek- trično energijo. Modeli Galaxy S20 so v 120-herčnem načinu baterijo porabili več kot 20 od- stotkov hitreje kot v 60-herčnem. Potrdimo lahko, da v Note20 Ul- tra vgrajena baterija 4.500 mAh brez težav zdrži dan napornega dela, celo dva. Kot se za model »ultra« zadnje čase spodobi, ima najmočnejša beležnica na zadnji strani tudi gi- gantski izbočen del za kamero. Kamere so tri – ultraširoka, te- lefoto in običajna (ta uporablja Samsungovovo 108-megapikno tipalo). Izstopa seveda kamera telefoto, ki je narejena v obliki položenega periskopa in omogo- ča odličen petkratni optični zum (mimogrede, letošnji najmočnej- ši Huawei omogoča že desetkra- tni zum!). Po novem je paketu dodan še laserski merilnik razda- lje, zaradi česar je ostrenje hitrej- še in natančnejše kot pri mode- lih Galaxy S20. Nekaj pripomb imamo le na algoritme glajenja in »olepševanja«, ki se pretirano oglašajo pri kameri za selfije. Sicer pa je delo z najmočnej- šo beležnico v užitek. Pero de- luje odlično, vgrajena aplikacija za izdelavo zapiskov ravno tako. Omogoča celo zajemanje pisane pisave in pretvorbo (OCR) v obi- čajne znake. Dokaj dobro. Pero omogoča nekaj »fensi« daljinskih upravljanj telefona, toda meni- mo, da prav veliko lastnikov tega telefona tega ne bo uporabljalo. Vgrajeni namizni način de- lovanja Dex po novem deluje Nadgrajena in dodelana beležnica Samsungove beležni- ce (torej telefoni Galaxy Note) so zadnja leta bolj ali manj »spolirani« te- lefoni zadnje serije Ga- laxy S in tudi tokrat je tako. Kar seveda sploh ni slabo. Matej Šmid L vrhunski telefon z vgrajenim pe- resom Kdo: Samsung Cena: 1.280 EUR za model s 256 GB, model Note20 od 940 EUR naprej. X Odličen zaslon, pero S-Pen, nami- zni način delovanja Dex, hitro de- lovanje, kamera ima kar petkratni optični zum. Z Zelo visoka cena. SAMSUNG Galaxy Note20 Ultra september 2020 23 IZVIDNICA 7 telefoni Note10, S20 in Note20), vendar priloženi napajalnik zmore največ 15 W (na preizku- su Samsungovega napajalnika 45 W smo oktobra lani ugotovili, da telefon Note 10 napolni dva- krat hitreje kot 15 W, saj polnje- nje ni linearno). Zakaj se je Sam- sung odločil za tako »applovsko« potezo, ni znano. Kakorkoli – Galaxy Tab S7+ je največ, kar lahko dobite med an- droidnimi tablicami. Vrhunsko hitrost z vrhunskim zaslonom in vrhunskim peresom.  pple je bil pred časom prvi, ki je tablice zastavil tudi kot resno in profesi- onalno orodje. Njihov iPad Pro je bil celo oglaševan kot nekaj, kar bi morda nekoč lahko nadome- stilo prave prenosnike. Opera- cijski sistem Android za tablice ni tako dobro prilagojen kot iOS, pa vendar si lahko nekaj podob- nega zamislimo tudi za Samsun- govo tablico Galaxy Tab S7+ – z dodatno magnetno tipkovnico/ ovitkom bi lahko uporabniku po- menila kar edino »računalniško/ tablično« napravo. 12-palčna tablica je strojno v vseh pogledih vrhunska. Najprej, kar pade v oči, je res izreden za- slon OLED, ki je živ, kontrasten in izjemno »mehak«, saj podpi- ra osveževanje 120 Hz, ki ga je Samsung prvič predstavil v te- lefonu S20 (in kasneje Note20). Premikanje po zaslonu in odpi- ranje aplikacij sta v užitek tudi zato, ker tablico poganja vrhun- ski procesor Snapdragon 865+. Tisti, ki je vgrajen tudi v ameri- ško različico telefona Note20, medtem ko je v evropskem neko- liko počasnejši Samsungov pro- cesor Exynos. Aplikacije se od- pirajo hipno, izvajajo pa ravno tako. Tudi grafični del procesor- ja je izredno hiter, tako da je, de- nimo, delo z aplikacijo Google Earth enako hitro in mehko, kot če bi jo »vrteli« na namiznem ra- čunalniku s katerim izmed Inte- lovih »resnih« procesorjev Core. Procesor (pomaga mu 8 GB pomnilnika, shrambe pa je 128 GB) je dovolj hiter tudi za na- mizni način delovanja, ki ga pri Samsungu imenujejo Dex. Ob njegovem vklopu se namizje iz klasičnega Androida spremeni v nekakšno »namizje Linux«, kar pomeni, da je prilagojeno delu z miško in s tipkovnico (priklo- pimo ju prek razdelivca USB ali bluetootha) oziroma morebitne- mu dodatnemu ovitku s tipkov- nico in sledilno ploščico (kar sta- ne še poštenih 229 EUR). Dex je zdaj star že nekaj generacij (po- znamo ga iz telefonov Galaxy Note, kjer pa se kot zaslon upo- rablja monitor oziroma televi- zor) in je že kar odrastel. Omo- goča običajno delo v prekrivnih oknih, delujejo celo že nekatere igre, nekaj aplikacij pa svoje de- lovanje brezšivno preseli tudi na- zaj v Android, ko Dex ugasne- mo. V resnici nam lahko Dex slu- ži tudi kot edino delovno oko- lje, še posebej, če si omislimo miško. Le Microsoft ima pri ta- blicah drugačno politiko kot pri telefonih, zato je tu za delo v pa- ketu Office (Word, Excel …) po- trebna naročnina na Office 365 – v Dexu in običajnem tabličnem okolju Android. Lahko pa seve- da uporabljamo brezplačni Goo- gle Docs. Omenili smo že, da ima tabli- ca priloženo pero S-Pen, s kate- rim jo lahko uporabljamo za za- piske, uporaben pa je tudi kot nekakšen daljinec, s katerim upravljamo vgrajeni fotoapa- rat in morebiti opravimo kakšno predstavitev. Tablica je žal pre- tanka, da bi lahko v sebi hranila pero, zato morda vseeno ni slaba ideja dodaten nakup magnetne- ga ovitka s tipkovnico, ki ima za to namenjen prostor. Velikost tablice so pri Samsun- gu izkoristili tudi za vgradnjo (za tablico) res dobrih zvočnikov in za veliko baterijo. Ta zmore kar 10.090 mAh (današnji vrhun- ski telefoni imajo 4.500 mAh), vendar se s priloženim napajal- nikom kar dolgo polni. Tablica namreč resda podpira hitro pol- njenje z največ 45 W (enako kot Najzmogljivejša tablica Android Zanimanje za tablice že nekaj let upada, še po- sebej za tiste v ekosis- temu Android. A očitno je še vedno dovolj veli- ko, da se proizvajalci ob- časno vendarle potrudi- jo. Galaxy Tab S7+ je naj- več, kar na tem področju zmore Samsung in v re- snici katerikoli »androi- dni« proizvajalec. Matej Šmid A vrhunska tablica Android Kdo: Samsung Kje: Bolje založene trgovine. Cena: 930 EUR (različica LTE/5G 1130 EUR). Cena magnetnega ovitka s tip- kovnico 229 EUR. X Odličen zaslon, izredno hitro de- lovanje, namizni način delovanja Dex, priloženo pero S-Pen. Z Priložen le počasen napajalnik, aplikacije Microsoft Office zahte- vajo naročnino na Office 365. SAMSUNG Galaxy Tab S7+ 24 september 2020 VKLOP NA KRATKOU Urejanje fotografij Programi, ki smo jih tokrat priložili na naš DVD. es je, na kakovost foto- grafij dandanes stavimo vedno manj, strinjamo se z vsem, kar naredi naš priročni telefon. Občasno že kar na njem popravimo svetlost, fotografijo malce poravnamo in – hop na In- stagram ali Facebook. Pa vendar, foto orodja za osebni računalnik znajo narediti še marsikaj druge- ga, zato si jih je vredno ogledati, četudi le iz radovednosti.  GIMP. Noben spisek progra- mov za urejanje in popravljanje fotografij ne more preskočiti le- gendarnega GIMP (GNU Image Manipulation Program). Gre za odprtokodni program, ki deluje na vseh mogočih platformah in ima izredno podporo skupnosti, zato je v marsičem zelo blizu le- gendarnemu Photoshopu. Zanj obstaja malo morje dodatkov in razširitev, ki so pisani kar v po- sebni različici Pythona, zato je z njim mogoče narediti vse. Teža- va je le v tem, da so ga posvojili »programerji«, kar pomeni, da je uporabniški vmesnik, no …, ne- koliko programerski. Ko ga usvo- jimo, pa deluje. GIMP Kje: www.gimp.org gimp-2.10.20-setup-1.exe Cena: Brezplačno.  Paint.NET. Podobna legen- da kot GIMP je tudi Paint.net. Nastal je kot zamenjava za ul- tra preprosti Paint, ki ga Micro- soft še vedno prilaga sistemu Windows, vendar je z leti prido- bil kar nekaj naprednejših oro- dij. Podpira delo s plastmi, ima ogromno filtrov in dodatkov ter bo zadostoval za veliko večino domačih uporabnikov. Le upo- rabniški vmesnik je še vedno tak, kot je že nekoč bil (in je še ve- dno) Microsoftov Paint. Kar bo marsikoga tudi odvrnilo. Paint.NET Kje: getpaint.net paint.net.4.2.12.install.exe Cena: Brezplačno. Monitor DVD Na tokratni Monitorjev DVD smo priložili še: • film Gospodična Nemitežit • MonitorTV – Huawei Mateboox X Pro • arhiv Monitorja in Monitorja Pro v obliki PDF in še 3 GB najrazličnejših programov!  ACDSee Photo Studio Home 2020. ACDSee je neka- kšen starosta programov za pregledovanje in urejanje foto- grafij na osebnih računalnikih. Iz majhnega pregledovalni- ka je nastala resna družina programov, ki vsebuje tudi resne- ga specialista za področje urejanja datotek RAW. Tudi Photo Studio Home je, kljub »domačemu« imenu, resen program. Osnova je še vedno pregledovalni način, kjer vidimo vse gra- fične datoteke v imeniku, vendar je nadgrajen z urejevalni- kom, ki zmore veliko. Od samodejnih barvnih in svetlostnih popravil do ročnih dodatkov v obliki besedila in natančnega retuširanja. Seveda lepo deluje tudi paketno delo z več foto- grafijami naenkrat. Le brezplačnosti se bo pri ACDSee te ravni treba odpove- dati. ACDSee Photo Studio Home 2020 Kje: www.acdsee.com acdsee-photo-studio-home.exe Cena: Preizkusni, nato 30 dolarjev.  Ashampoo Photo Optimi- zer 2019. Programe iz serije As- hampoo smo že velikokrat po- hvalili, saj se za malo denarja ne- veščemu uporabniku potrudijo približati sicer dokaj zapletene opravke. Tudi Photo Optimizer 2019 je tak – s preprostim upo- rabniškim vmesnikom, ki se mu je lahko privaditi. Do neke mere omogoča celo paketno delo, saj lahko več fo- tografij hkrati obrnemo ali zrca- limo, ne moremo pa spremeni- ti barvnih parametrov ali jih, de- nimo, posvetliti. Tudi samodejno »popravilo« fotografij večinoma deluje dovolj dobro, čeprav bo R september 2020 25 NA KRATKO VKLOP U občasno treba poseči po ročnih nastavitvah. Photo Optimizer 2019 je brez- plačen, obstaja pa plačljiva raz- ličica Photo Optimizer 9. Kljub brezplačnosti je Photo Optimizer na voljo celo v slovenščini, če- prav ta včasih ni najboljša. Ashampoo Photo Optimizer 2019 Kje: www.ashampoo.com ashampoo_photo_optimi- zer_2019_30092.exe Cena: Brezplačno.  Photoscape je še eden iz- med programov, ki na uporab- niški vmesnik ne da prav veliko. Videti je kot nekoliko naprednej- ši Okenski raziskovalec, ki zna prikazovati fotografije in opra- viti nekaj operacij. Uporabniški vmesnik je nenavaden, saj zmo- gljivosti sestavlja pod posamezne zavihke, tako da se mu bo treba kar nekaj časa privajati. Po drugi strani pa omogoča osnovno manipulacijo s fotogra- fijami in hkratno paketno delo z njimi kot tudi resnejša opravila, med katerimi je tudi konverzija fotografij v formatu RAW. Tega v programih, namenjenih »ama- terjem«, ne najdemo velikokrat. Photoscape Kje: www.photoscape.org PhotoScapeSetup_V3.7.exe Cena: Brezplačno.  Photo Pos Pro. Počasi se pri- bližujemo izdelkom, ki niso več popolnoma zastonj. Photo Pos Pro sicer še vedno je, vendar je omejen v toliko, da je izhodno fotografijo mogoče narediti le v najvišji ločljivosti 1.024 × 1.024 pik. Če se s fotografijami ukvar- jate le za uporabo na družabnih omrežjih, bo to dovolj dobro, si- cer žal ne. Po zmogljivostih gre sicer za enega najnaprednejših izdelkov. Ker z veliko zmogljivostmi, deni- mo delo s plastmi in krivuljami, ni vedno enostavno, je uporab- niku na voljo tudi zagon v »eno- stavnem načinu«, ki ga priporo- čamo začetnikom. Fokus pro- grama je v natančnih popravilih fotografije, čeprav lahko izbira- mo tudi med velikim številom vnaprej narejenih filtrov. Photo Pos Pro Kje: www.photopos.com PhotoPosPro3_SetUp.exe Cena: Brezplačno, z omejitvami.  Adobe Photoshop Express. Gotovo je vsem jasno, da je abso- lutno najboljši program za ure- janje fotografij Adobe Photo- shop, vendar je namenjen profe- sionalcem. Kar pomeni, da zmo- re »vse«, vendar je tudi zaple- ten za uporabo, povrhu vsega pa je »profesionalna« tudi njegova cena. Za nekoliko manj zahtevne je na voljo različica Express. Upo- rabniški vmesnik je preprostejši, zmogljivosti je nekaj manj, še ve- dno stane 100 dolarjev, vendar za ta denar tudi amaterskim po- znavalcem prinaša veliko. Adobe Photoshop Express Microsoft trgovina www.microsoft.com/en-us/p/adobe-photo- shop-elements-2020/9ntch7zcxc25 Cena: Preizkusni, nato 99 dolarjev. 26 september 2020 D MOBILNO NOVO NA ANDROIDU Naš izbor na Androidu Boris Šavc  Mi Control Center. Programsko nadzorno središče omogoča višjo sto- pnjo prilagodljivosti in učinkovito lo- čevanje obvestil od hitrih nastavitev v operacijskem sistemu Android.  NotificationHistory je tuja iz- boljšava splošne funkcionalnosti An- droida, ki se ukvarja z beleženjem zgodovine prejetih obvestil.  Access Dots. Nedavno vgrajeni sistem opozarjanja na delovanje ka- mere v ozadju iz operacijskega siste- ma iOS je z aplikacijo Access Dots na voljo tudi na Androidu.  Calendar.AI je z umetno inteli- genco podprt digitalni koledar, ki se po novem rad druži s priljubljeno kon- ferenčno storitvijo Zoom.  HEY Email. Poštni odjemalec pod- jetja Basecamp se od tekmecev razli- kuje po odličnih filtrih, videzu, zašči- ti zasebnosti ter precej visoki in neo- bičajni ceni.  Dodo Drop obljublja najhitrejše prenose dokumentov, slik, video po- snetkov, glasbe in aplikacij z ene na- prave na drugo.  Secur. Dvostopenjsko potrjevanje pristnosti je na sodobnem spletu nuja, ki jo za različne spletne strani in stori- tve podpira program Secur.  Microsoft Family Safety. Micro- soft predstavlja mobilno aplikacijo, ki staršem omogoča nadzor upora- be programov ameriškega giganta in uvaja splošno digitalno zaščito mlaj- ših družinskih članov.  Bibino. Stare tablice ali telefone lahko z aplikacijo Bibino preobrazi- mo v sposobne nadzorne kamere ali v učinkovito digitalno varuško.  iRobot Coding. Učenje progra- miranja je z aplikacijo iRobot Coding nadvse zabavno, še posebej, če si la- stimo robota iRobot Root, ki ustvarje- ne ukaze ubogljivo izvaja.                      Oto Music. Glasbeni predvajalnik Oto se ponaša s spodobnim naborom zmožnosti, med katerimi ne manjka- jo predvajanje brez premora, spanje, nočni način in podpora Chromecastu.  RainViewer. Napovedovalec vre- mena RainViewer prikaže podatke in slike iz več kot tisoč vremenskih ra- darjev z vsega sveta.  JioMeet je nov predstavnik v po- plavi programov za videokonference, ki jo je sprožila pandemija novega ko- ronavirusa.  Keen. Mlado družabno omrežje, ki nastaja pod okriljem Googla, se ime- nuje Keen in omogoča tudi mobilno iskanje ter deljenje različnih interesov.  Leavemark je mešanica oblač- ne shrambe in družabnega omrež- ja, ki naše slike in dokumente hra- ni ter deli popolnoma brezplačno in brez oglasov.  Pair Wiimote. Če se nam po hiši valja igralna palica konzole Wii, jo lahko s programom Pair Wiimote spa- rimo s telefonom Android porekla in uporabimo namesto prsta.  The Everlasting Regret. Več- no obžalovanje je igra, ki na osno- vi istoimenske kitajske pesmi ponuja edinstveno izkušnjo reševanja ugank s spreminjanjem čudovitih umetni- ških slik.  Motorball. Igro Motorball najlaž- je opišemo kot 2D-klon priljubljenega nogometa z vozili Rocket League.  The House of Da Vinci 2 Lite. Drugi del mobilne sobe pobega The House of Da Vinci se predstavi v laž- ji in brezplačni različici, ki nam zado- stno nakaže, kaj ponuja plačljiva raz- ličica igre.  Red Stone Plateau je s šahom navdihnjena igra, ki s petdesetimi ra- znolikimi stopnjami razveseli še tako zahtevnega misleca. september 2020 27 DNOVO NA ANDROIDU MOBILNO ouzz  je celovita reši- tev za uporabnike, ki si želijo prenove hiše ali stanovanja. Aplikacija se ponaša z bogato slikovno zbirko, ki pre- more več kot 19 milijonov nav- dihujočih fotografij. Iskanje pra- ve ideje med njimi olajšajo zmo- gljiv iskalnik s shranjevanjem ter mogočni filtri, ki uredijo zbirko po tipu sobe, lokaciji, stilu in po- dobno. Pri izbiri so uporabniku v pomoč številna mnenja ter obo- gateni pogled, ki izbrano ob po- moči v telefon vgrajene kamere prikaže na želenem mestu. Pro- gramu za nameček ne manjka nasvetov, ki jih posredujejo drugi uporabniki in celo pravi profesi- onalci. Video navodila posredu- je vgrajena zmožnost Houzz TV. Brez načrtov pri prenovi hiše ali stanovanja preprosto ne gre. Lahko jih izdelamo sami, četu- di nimamo znanja, ki je potreb- no zanje. Z aplikacijo Planner 5D  zlahka ustvarimo tako na- videzni prostor 2D kot 3D ter ga opremimo s predmeti iz prilože- ne zbirke. Ta premore na tisoče različnih kosov pohištva in dru- ge opreme. Po želji spreminja- mo barvo in teksturo predme- tov, sten in tal. Program podpira navidezno resničnost, kar po- meni, da se lahko z očali Google Cardboard po izdelanem prosto- ru tudi navidezno sprehodimo. Podoben nabor zmožnosti po- nuja Home Design 3D , ki pa se od tekmecev razlikuje po spre- minjanju višine in debeline sten. Funkcionalnost je v nekaterih primerih nepogrešljiva. Za na- meček nam Home Design 3D pri prenavljanju hiše nudi tudi načr- tovanje zamisli za osvežitev oko- lice. Sleherni predmet znotraj aplikacije je mogoče spreminja- ti do onemoglosti. Končani izde- lek lahko delimo po elektronski pošti ali prek priljubljenih oblač- nih storitev. Vsaka prenova hiše ali stano- vanja se začne z idejo. Dobimo jo na spletu ali ob pomoči aplika- cije Homify , kjer najdene za- misli priročno shranimo v navi- dezen zvezek Ideabook, obenem pa si pomagamo z nasveti profe- sionalcev, ki so objavljeni znotraj programa. Za konec se pomudimo še pri večnem problemu, izbiri barv. Če tudi sami spadamo med tiste, ki se bojijo, da bodo z barvami pri prenovi grešili, si pomagamo s programom Color Pal .  Prenavljanje hiše Novi koronavirus je poskrbel, da smo vsi po vrsti postali mali mojstri domačih opravil. Časa je bilo med splošno karanteno dovolj, da smo nadoknadili vzdrževalna dela za deset let nazaj. Apetiti so zrasli in pojavile so se težnje po večji prenovi hiše ali stanovanja. Ker gre za naslednjo stopnjo mojstrovanja, poiščemo pomoč. Boris Šavc      H 28 september 2020 D MOBILNO NOVO NA IPHONU  Bergfex/Weather. Ena najbolj- ših, predvsem najnatančnejših vre- menskih aplikacij za iOS, namenjena predvsem gorskemu svetu.  Speechbot. Zmogljiva aplikacija, ki samodejno spremeni pisano besedi- lo v zvočno, denimo spletne članke ali besedila iz naloženih datotek.  Highlighted: Book Scanner. Aplikacija, namenjena digitalni hram- bi pomembnih delov besedil. Vnese- mo knjige, optično preberemo dele besedil in jih digitalno podčrtamo, to pa shranimo in organiziramo.  NBA: Official App. Košarka se po koronavirusu vrača, v uradni aplikaci- ji ameriške lige NBA lahko spremlja- mo vse rezultate, ob naročnini pa tudi tekme v živo.  Google Arts & Culture. Z Goo- glovo aplikacijo lahko s svojo napravo digitalno obiščemo čez tisoč muzejev iz sedemdesetih držav po vsem svetu.  Supr: Camera & Stories Edi- tor. Aplikacija za ustvarjanje zgodb (video posnetkov) iz posnetkov, foto- grafij in filtrov za objavo na družab- nih omrežjih.  Bricks Camera. Še ena fotograf- ska aplikacija, ki zajeto fotografijo pri- kaže kot sestavek barvnih kock različ- nih velikosti.  Ephemeris: Star & Moon ca- lendar. Zmogljiva aplikacija, name- njena fotografom nočnega neba. V njej si lahko predstavljamo, kakšna bo v danem trenutku pozicija teles na nebu.  SUP Trotters je namenjen bele- ženju izletov s supom, torej vesljaški deski, vključno s sledenjem GPS in z ogledom izleta na zemljevidu.  Watched – Multimedia browser. Brskalnik za različne vsebi- ne, predvsem video posnetke iz najra- zličnejših virov. Te poiščemo na spletu, lahko pa začnemo kar z watched.com.                      Prodajko – mali oglasi. Sloven- ska aplikacija z malimi oglasi, organi- ziranimi v različne kategorije, iščemo lahko tudi glede na oddaljenost ozi- roma regijo.  Vectornator X. Zmogljiva aplika- cija za vektorsko risanje in ustvarjanje z intuitivnim uporabniškim vmesni- kom ter naprednimi funkcijami.  Beer Buddy. Družabna aplikacija, namenjena iskanju prijateljev, ki so na pijači, oziroma obveščanju prijateljev, kje smo in kaj pijemo.  WeFish je namenjena ribičem, da načrtujejo in beležijo svoje ribiške iz- lete ter ulov.  Magica. Aplikacija za spremlja- nje avtomobila – od beleženja vo- ženj do servisov, porabe goriva in vse- ga ostalega.  Overlap by Moleskine. Eno- stavna, pregledna aplikacija za pre- tvorbo časa v različnih časovnih pa- sovih – za vse, ki pogosto potujejo ali prek spleta sodelujejo z ljudmi z raz- ličnih koncev sveta.  Two Dots. Prikupna in enostav- na ugankarska igra z 2.900 stopnjami različnih težavnosti.  Tiny Decks & Dungeons. Stra- teška igra, v kateri se z različnim orož- jem borimo s pošastmi, te pa lahko tudi ulovimo in jih imamo kot pomoč pri naslednjih avanturah.  Legends of Runeterra. Ena iz- med bolj popularnih spletnih iger s kartami, Legends of Runeterra, je po- stavljena v priljubljeni svet League of Legends.  Slay the Spire. Vrhunska igra, v kateri se z enim izmed štirih likov po- damo v napad na stolp, poln sovražni- kov, pri tem pa nabiramo nova znanja v obliki kart. Naš izbor na iPhonu Jure Forstnerič september 2020 29 DNOVO NA IPHONU MOBILNO reden se lotimo vrtič- kanja, je dobro vedeti, s kakšno zemljo imamo opravka. Aplikacija mySoil  priskrbi natančne informaci- je glede na lokacijo. Na pladnju nam postreže s podatki o kislo- sti, tipu, temperaturi in hranil- nosti izbranega kosa zemlje. Ker je aplikacija britanska, je pokrita večina Evrope. Žal bomo infor- macije o slovenski grudi v pro- gramu za zdaj zaman iskali. Lah- ko si pomagamo s sosednjimi oziroma primerljivimi državami ali še bolje, podatke priskrbimo sami in z njimi pomagamo dru- gim navdušencem nad vzgaja- njem rastlinja. V drugem koraku se lotimo načrtovanja. Program iScape  nam omogoča, da se lotimo vr- tičkanja in urejanja okolice pre- mišljeno. Navidezen vrt ustva- rimo iz bogate knjižnice objek- tov, priloženih programu, ob po- moči obogatene resničnosti ali s sliko, ki jo posnamemo s fotoa- paratom, vgrajenim v telefon. Z izdelanim 2D- in 3D-načrtom si bomo lažje predstavljali, kakšna bo naša zamisel videti kasneje v praksi, zato morebitne napake ne bodo tako usodne, kot če bi se dela lotili brezglavo in po trenu- tnem navdihu. Projekt lahko de- limo neposredno iz aplikacije in tako dobimo dovoljenje boljše polovice, še preden primemo v roke lopato. Naslednji pripomoček je vr- tnarski koledar, ki ga ustvarimo z aplikacijo Gardening Com- panion . Poleg koledarja in z njim povezanih različnih opo- mnikov program ponuja še obi- lico vrtičkarskega znanja, s kate- rim bo naš vrt uspeval kot niko- li doslej. Eno bolj priročnih orodij za vr- tičkarja oziroma splošnega nav- dušenca nad rastlinami je apli- kacija, ki prek vgrajene kamere prepozna slikano rastlino. Gar- den Answers  pozna več kot dvajset tisoč različnih rastlin in je pravi zaklad pri odkrivanju no- vih vrst bodisi na sprehodu bo- disi na domačem vrtu. Upora- ba programa je preprosta: rastli- no najprej fotografiramo, sliko s prsti obrežemo ter pošljemo na strežnik. V kratkem smo za svoj trud nagrajeni z natančnimi in- formacijami o zelenju, ki ga ima- mo pred sabo. GardenTags  je neke vrste družabno omrežje, ki povezu- je navdušence nad gojenjem ra- stlin. Poveže nas z enako misleči- mi uporabniki, ki nas navdihne- jo za prihodnje podvige, nam po- delijo vrsto koristnih nasvetov ali zgolj podpirajo na naši vrtnarski poti.  Mobilni vrtičkarji Vrtnarjenje oziroma skrb za najrazličnejše rastline je ena bolj sproščujočih dejavnosti, ki v današnjem času predstavljajo protiutež sodobnemu tempu življenja. Da bi iz nje izvlekli, kar največ, poskrbijo naslednje aplikacije za telefone iPhone in tablice iPad. Boris Šavc P      30 september 2020 FOKUS TELEVIZORJIX Vedno večje in vedno ceneje september 2020 31 TELEVIZORJI FOKUS X amet v televizorjih so proizvajalci nekoč hoteli doseči z vgrajenim sple- tnim brskalnikom, toda na koncu se je izkazalo, da je resnična pa- met tista, ki jo prinese trgovina z aplikacijami. Tako kot pri pame- tnih telefonih so danes resnično pametni televizorji tisti, ki imajo povezavo z res enostavnim siste- mom sprotnega nameščanja apli- kacij. In to so v resnici vsi – tisti z Android TV (Sony, Philips, Vox), z WebOS (LG), s Tizenom (Sam- sung) ali z Rokujem (Panasonic). Vsi proizvajalci so do danes ugotovili, da mora biti v trgovini čim več aplikacij, ki so prirejene za velikanski zaslon, in takih, da jih lahko upravljamo z da- ljinskim upravljalnikom, ki veči- noma nima »miške in tipkovni- ce«, ampak se trudi biti majhen, priročen in s kar najmanj tipka- mi. Tisti najbolj pogumni danes televizorjem prilagajo daljinske upravljalnike, kjer je ključna tip- ka za mikrofon, sledita pa mu tipki za Netflix in Amazon Prime video. Televizor naj bi torej upra- vljali z govorom, na njem pa tako in tako gledali le še ameriške pretočne video sisteme. V angle- ško govorečem delu sveta to že gre, pri nas pač (še) ne. Če se je Netflix že kar nekako udomačil, pa govorno upravljanje v slo- venščini ne deluje. Če nas Goo- glov pomočnik, ki je vgrajen v te- levizorje z Android TV, še razu- me, ko iščemo vsebine, navigaci- ja po TV-vmesniku na ta način še ne deluje. Upravljanje televizorjev je s tem danes bolj ali manj rešeno, dostop do vseh mogočih zvoč- nih in video servisov ter igranje z aplikacijami (tudi igrami) tudi. Kako pa kaže samim tehnologi- jam, ki so osnova vsakega tele- vizorja? Trenutno se na tržišču še vedno borita (že do skrajno- sti izboljšana) tehnologija LCD in novejša OLED. Vsaka ima svo- je prednosti in slabosti, vendar bo vsak, ko bo prvič videl televi- zor OLED, prisegel nanj. Slika na zaslonih OLED je izredno živa, kontrastna in ostra. Res je sicer, da je barvno bolj neuravnoteže- na od tiste, ki jo zmorejo LCD (ti se sicer hvalijo z imeni in s pred- ponami, kot so Nano, QLED in podobno, vendar so to še ve- dno LCD), saj je bela barva bolj modrikasta. Res je tudi, da slika OLED ni tako zelo svetla kot pri LCD, vendar povprečen uporab- nik, ki vsebine ne bo gledal rav- no na soncu, tega ne bo opazil. Tudi težave z vžgano sliko, kjer so imele prve generacije OLED nekoč težave, proizvajalci s pro- gramskimi triki uspešno odpra- vljajo. Po drugi strani pa je res, da so lahko televizorji LCD celo nekajkrat cenejši od najcenejših OLED, zaradi česar se v svetu in pri nas veliko slabše prodajajo. ••• Na tokratnem preizkusu smo poskušali zbrati večino proizva- jalcev televizorjev, ki se proda- jajo pri nas, in hkrati zagotovi- ti raznolikost prikaznih tehno- logij, operacijskih sistemov in – prodajnih cen. Kot boste lahko razbrali v nadaljevanju, je da- nes 55-palčni televizor moč do- biti že za 330 evrov, lahko pa se odločimo za vrhunski model, ki nas bo stal dvatisočaka. Razlika med tema dvema skrajnostma je takšna, da jo bo brez težav raz- bral prav vsak kupec novega te- levizorja.  Televizorji, ki jim je nekoč grozilo »izumrtje«, saj je bilo pričakovati, da jih bodo nadomestili računalniki, doživljajo preporod. Vgrajena pamet in predvsem njihova velikost sta jim zagotovili pomembno mesto v naših domovih. Matej Šmid P s Televizor naj bi upra vljali z govorom, na njem pa gledali le še ameriške pretočne video sisteme. 32 september 2020 FOKUS TELEVIZORJIX ačinov, kako pričarati gi- bljive slike v naše dnev- ne sobe, se je do danes razvilo že cel kup. Vsem je sku- pno, da lažejo oziroma izkori- ščajo pomanjkljivosti naših oči in možganov, da nam pričarajo ilu- zijo gladko tekočega posnetka (s pripadajočim zvokom). K sreči naših oči ni težko prevarati, zato je tudi tehnologij precej. Najbolj- še dajejo rezultat, ki bi ga zlahka zamenjali za realnost. Vidimo, ko v naše oko padejo fotoni. Ti imajo različno energi- jo, kar glede na dualnost delci- -valovi ustreza različnim valov- nim dolžinam elektromagnetne- ga sevanja. Ljudje smo sposobni zaznati svetlobo z valovnimi dol- žinami med 380 in 740 nm, kar ustreza celotni mavrici (od mo- dro vijoličaste do rdeče). Sve- tlost pa je povezana z intenzite- to svetlobe, kar pomeni število fotonov, ki padejo na mrežnico v očesu. Vidimo v barvah, ker ima- mo tri vrste čepkov, kakor se imenujejo specializirane celi- ce za zaznavanje barv. Glede na barvo, ki jih aktivira, jih imenu- jemo modri, zeleni in rdeči. Bar- ve zaznavamo zaradi različne aktivacije posameznih čepkov, ki jo povzroči svetloba različnih valovnih dolžin. Modri najbolje zaznavajo svetlobo pri 430 nm, zeleni pri 540 nm in rdeči pri 570 nm (kar sicer ni rdeča bar- va), širina odzivnega območja pa je okoli 100–200 nm. Kadar so vzbujene vse tri vrste čepkov, vidimo belo svetlobo. Poleg čep- kov imamo še paličice, ki so ob- čutljivejše, a ne ločijo barv, zato ob mraku vidimo črno-belo. Dejstvo, da barve vidimo gle- de na različno vzdraženost zgolj treh vrst palčic, izkoriščamo pri reprodukciji barv v televizorjih. Vsaka valovna dolžina sproži značilen odziv, kar različno moč- no aktivira tri vrste čepkov, zato lahko goljufamo, in namesto da bi reproducirali monokromatsko oranžno svetlobo ustrezne va- lovne dolžine, ki približno ena- ko močno vzdraži rdeče in zele- ne čepke, lahko pripravimo pri- bližno rdečo in zeleno svetlobo, ki bo tudi vzdražila oboje čepke. Videli bomo oranžno. Poglejmo, kako to poustvarimo. Katodna cev oz. CRT Začnimo v tehnološki prazgo- dovini, ki jo ponazarjajo okor- ni in težki televizorji. Takšni so bili zaradi katodne cevi, po ka- teri so dobili tudi oznako CRT (cathode ray tube). V vakuum- ski cevi imamo katodo (nič dru- gega kakor kovinska nitka), ki je segreta, zaradi česar oddaja ele- ktrone, ki potujejo proti pozitiv- no nabiti anodi, ki ima luknji- co. Električno polje je usmerjeno tako, da jih skoncentrira v tanek snop, ki pospešuje proti zaslo- nu, saj vsi ostali zadenejo ano- do. Fino krmiljenje s tuljavama (ena za navpični, druga za vodo- ravni odklon) omogoča, da snop popiše celotno vidno polje zaslo- na. Notranja stran zaslona je pre- mazana z luminiscenčno snov- jo, ki oddaja svetlobo, ko jo zade- ne curek elektronov. To je fosfo- rescenčni premaz, ki zaradi vpa- dnega curka elektronov žari – oddaja svetlobo. Čisto prve izvedenke so bile monokromatske, kasneje pa smo dobili še barvne inačice. Že za časa zaslonov s katodno cevjo je bilo jasno, da bo za reprodukci- jo barv dovolj imeti fosforescenč- ne elemente treh barv. To so rde- ča, zelena in modra, kar je tudi Vodnik po tehnologijah N Včasih je bil svet preprost, televizorji pa s katodnimi cev- mi. Ko nam je razvoj prinesel LCD, so se zdeli kot mana z neba: tanki, varčni, brez utripanja. Naslednji korak so bile svetleče diode (LED), ki se v takšni ali drugačni obli- ki uporabljajo v večini današnjih televizorjev. A zme- da med potrošniki je danes popolna. OLED in QLED ali microLED in miniLED imajo paroma precej manj skupne- ga kakor OLED in microLED. Kaj neki je QD-LED in ali je WOLED boljši od OLED? Za razjasnitev berite dalje. Matej Huš eden izmed osnovnih sistemov za prikaz barv (RGB). S spremi- njanjem svetlosti pik posame- zne barve lahko dosežemo iluzi- jo vseh barv, saj človeško oko na razdalji gledanja ne zazna posa- meznih pik. Enak trik uporablja- jo tudi vsi ostali načini prikazo- vanja slike. Danes televizorjev s katodno cevjo ne uporabljamo več. Plazma Prvo večjo revolucijo je pri- nesla plazemska tehnologija, ki je poskrbela za tanke televizor- je (in se do danes tudi že poslo- vila). Plini so v običajnih razme- rah sorazmerno dobri električni izolatorji, a če nam skoznje vse- eno uspe voditi električni tok, se zgodijo zanimive reči. Ko plin prevaja, preide v četrto agrega- tno stanje, ki se imenuje plaz- ma. Atomi oddajo zunanje elek- trone, ki prosto potujejo med na- stalimi ioni. Tak plin ni le prevo- den, temveč žari. Veliko večino svetlobe sicer odda v ultravijo- ličnem spektru, kar ni uporabno niti varno. Če pa te UV-žarke ulo- vi fosforescenčni premaz, bo ta žarel v varni vidni svetlobi. Tako delujejo plazemski televi- zorji. Med dvema steklenima pa- neloma imajo na tisoče majhnih prekatov, ki predstavljajo pile. V vsakem je mešanica žlahtnih pli- nov in dodatkov (npr. hlapov ži- vega srebra), na koncu pa fosfo- rescenčni premaz. Ko električ- no vezje skozi posamezno piko pošlje električni tok, plin oddaja  Relativna občutljivost čepkov na svetlobo različnih barv.  Shema zaslona s katodno cevjo: 1 – elektronski top, 2 – curek elektronov, 3 – tuljave za fokusiranje, 4 – tuljave za odmik, 5 – anoda, 6 – maska, 7 – fosforescenčni premaz v treh barvah (rdeča, zelena, modra), 8 – povečava premaza. Slika: Søren Peo Pedersen (CC BY-SA 3.0) september 2020 33 TELEVIZORJI FOKUS X UV-svetlobo in ta stimulira fos- forescenčni premaz, ki proti gle- dalcu oddaja svetlobo. Barvo do- sežemo z uporabo treh različnih fosforescenčnih premazov. Glav- ne prednosti plazemskih televi- zorjev so dober kontrast in re- produkcija barv, hiter odziv- ni čas in enakomerna osvetlitev, slabosti pa zelo velika poraba električne energije, visoka cena in občutljivost. Tekoči kristali (LCD) To je prva izmed tehnologij, ki se še vedno uporablja v dana- šnjih televizorjih. Tekoče krista- le, kakorkoli paradoksalno nji- hovo ime zveni, tvorijo moleku- le primernih oblik, tako da tvori- jo stanje nekje vmes med tekoči- nami in kristalnimi trdninami. V zaslonih LCD se uporabljajo ne- matični tekoči kristali, za kate- re so najpripravnejše molekule v obliki paličic. Molekule v nema- tičnih tekočih kristalih lahko te- čejo, a še vedno ohranjajo prefe- renčno orientacijo. Pred plastjo s tekočimi krista- li in za njo sta polarizacijska fil- tra, običajno paroma pravoko- tna, skozi katera svetloba sama ne more potovati. Prvi bi namreč prepustil le horizontalno polari- zirano svetlobo, drugi pa le verti- kalno (ki je ni več, ker jo je odfil- triral že prvi). V odvisnosti od orientacije molekul v zviti ne- matični fazi, kar krmilimo s pri- tisnjeno napetostjo (električnim poljem), pa lahko poskrbimo za rotacijo polarizirane svetlobe (zaradi prvega filtra) pri preho- du skozi tekoči kristal, tako da jo bo (vsaj nekaj) prepustil tudi drugi filter. Z drugimi besedami: tekoči kristal je filter za svetlobo, ki ga lahko krmilimo z električno napetostjo. Zasloni LCD imajo veliko šte- vilo razdelkov (pik), v katerih so tekoči kristali, katerih prepu- stnost krmilimo s pripadajočimi tranzistorji, ki skrbijo za vklop električnih polj. Če tekoči kristal svetlobe ne vrti, skozi drugi filter ne pride. Čim bolj jo zavrti, tem več je pride skozenj. Če pa posa- mezen tranzistor odpove, dobi- mo piko, ki bodisi trajno sveti bo- disi je črn. Natančen bralec bo opazil, da v nasprotju s predhodnimi teh- nologijami tu nismo nikjer ome- njali žarjenja oziroma nastajanja svetlobe. Tekoči kristali so le zelo dovršeni filtri za svetlobo. Med- tem ko najbolj primitivni LCD- -zasloni sploh nimajo vira svetlo- be, temveč imajo zadaj le ogle- dalo (pasivni LCD), zaradi če- sar delujejo le na svetlem, so te- levizorji seveda aktivno osvetlje- ni. V »klasičnih« LCD je za zaslo- nom preprost vir nepolarizira- ne bele svetlobe – običajno je to kar fluorescenčna sijalka (CCFL – cold cathode fluorescent lamp). Ta deluje podobno kot vir sve- tlobe v plazemskih televizorjih. Skozi cev, ki je napolnjena s pli- nom, steče električni tok (za kar potrebujemo visoko napetost), ki plin ionizira. Dodane pare ži- vega srebra zaradi tega oddaja- jo ultravijolično svetlobo, ki jo fosforescenčni premaz absorbi- ra skozi sijalke in odda kot vidno svetlobo. Do barv pridemo tako, da ima vsaka pika pred seboj še filter v eni izmed treh osnovnih barv. LCD imajo običajno dve sijalki. Difuzor poskrbi, da je osvetlitev panela enakomerna, kakor da je vir svetlobe daleč stran. LED-LCD Nobenega posebnega razloga ni, da bi osvetlitev morala zago- tavljati prav fluorescenčna cev. V modernejših televizorjih LED- -LCD (ki so često zavajajoče poi- menovani LED) je vsa tehnologi- ja tekočih kristalov še vedno bolj ali manj enaka, le vir svetlobe so svetleče diode (LED). Teh je lah- ko v primerjavi s fluorescenčni- mi sijalkami več, prav tako pa so lahko enakomerneje razporeje- ne. Običajno jih je od nekaj deset do več sto in so v urejenem vzor- cu razporejene po celotni zadnji strani za tekočimi kristali (direct LED full array). Druga možnost je razporeditev diod po robovih zaslona (edge-lit LED). Dolga leta so bili v uporabi televizorji z osvetlitvijo z roba (edge-lit), kar prinaša določe- ne prednosti, predvsem pri ceni in debelini zaslona. Prav tako je mogoče neodvisno vklaplja- ti, izklapljati oziroma regulirati svetilnost posameznih diod, kar daje boljšo reprodukcijo barv in močnejši kontrast. Korak naprej so bili zasloni z osvetlitvijo od zadaj. Ker imajo res veliko diod, tudi do nekaj sto, lahko s prilagajanjem svetilnosti posameznih diod v odvisnosti od kadra dosežemo zelo dobre re- zultate. Sicer je pik še vedno pre- cej več od diod (nima vsak svoje, kakor bi bilo pri plazmi), a razen pri zelo pomešanih slikah tudi to zadostuje. Tej tehnologiji pravi- mo local dimming. Cenejša različica pa so tele- vizorji, ki imajo diode sicer še  Tekoči kristali delujejo kot filtri svetlobe, ki jih je mogoče krmiliti. Zasloni OLED prilagajajo sámo svetilnost osnovnih elementov. Slika: Nikon  Kljub oznaki LED gre za običajne zaslone s tekočimi kristali (LCD), le da so fluorescenčne sijalke kot osvetlitev zamenjale svetleče diode (LED). Slika: Flatpanelshd.com 34 september 2020 FOKUS TELEVIZORJIX vedno za zaslonom, s čimer od- pade potreba po difuzorju, a ne omogočajo regulacije svetilnosti posameznih diod (direct lit). Ves čas svetijo na polno. Zaradi tega imajo tudi diod manj, saj je tre- ba doseči le zadostno celokupno osvetljenost. Takšni televizorji so cenejši, imajo pa slabši kontrast in namesto črne vidimo bolj ali manj temno sivo. QLED LED-LCD ni edina variacija tehnologije LCD. Na tem koncep- tu gradita še QLED in OLCD. Za- dnji pomeni organski LCD, in ker nima stekla, omogoča do neke mere upogljive zaslone. V televi- zorjih ga še ne bomo našli. Po drugi strani pa so marke- tinški oddelki proizvajalcev pov- sem posvojili oznako QLED. Gre za zaslone, ki uporabljajo kvan- tne točke (QD – quantum dots), kakor označujemo majhne pol- prevodniške elemente, ki ne pre- segajo nekaj nanometrov. Zara- di zakonov kvantne fizike ima- jo majhni delci bistveno drugač- ne lastnosti od večjih; v konkre- tnem primeru oddajajo svetlobo. Ločimo dva načina: fotoemisi- jo, kjer kvantne točke po obseva- nju s svetlobo UV oddajajo vidno svetlobo različnih barv (podob- no kot fosforescenčni premaz), in elektroemisijo, kjer kvantne točke neposredno stimuliramo z električnim tokom, da svetijo. Trenutno vsi modeli televizorjev QLED na tržišču uporabljajo fo- toemisijo. V kakšni barvi bodo svetile kvantne točke, je odvisno od ma- teriala in velikosti. Ker lahko z današnjo tehnologijo proizvaja- mo kvantne točke zelo dobro de- finiranih velikosti, imamo (po- sredni) vir svetlobe, ki bo vedno svetil v isti barvi in se ne bo sta- ral (kot se diode). V praksi torej to pomeni, da imamo še vedno osnovni zaslon LCD, ki pa ima tudi kvantne toč- ke. Klasični LED-LCD uporablja kot vir svetlobe modre svetleče diode, ki imajo malo rumenega luminiscenčnega materiala, s či- mer pridelajo približek beli sve- tlobi (ki ji manjka precej valov- nih dolžin, zlasti rdečih, kar se do neke mere kompenzira dru- gače). Televizorji QLED pa ima- jo modre diode kot vir svetlobe (brez rumene), ki sije na plast rdečih in zelenih kvantnih točk (imenuje se QDEF oziroma qu- antom dot enhancement film). Skupaj daje to spet belo svetlo- bo, ki pa je bistveno bogatejša v spektralnih komponentah ka- kor svetloba svetlečih diod. Od tod naprej gre enako kot pri LED- -LCD. Filter za vsako piko odfil- trira ustrezno svetlobo (modro, rdečo, zeleno), potem pa panel tekočih kristalov skrbi za ustre- zno prepustnost posamezne pike. S QLED smo torej popravi- li barvno reprodukcijo. Zaslonov, kjer bi kvantne toč- ke bodisi proizvajale svetlobo (elektroemisija) ali pa bi fotoemi- sivne kvantne točke uporablja- li kar kot filter (torej da bi vsaki piki ustrezala svoja), s čimer bi odpadla potreba po tekočih kri- stalih, še ni. MiniLED Če vire svetlobe za zadnjo osvetlitev (backlight) še doda- tno zmanjšamo, dobimo zaslon miniLED. Tak zaslon še vedno potrebuje filter svetlobe iz teko- čih kristalov, a ga lahko zelo fino krmilimo. Ker lahko izklapljamo osvetlitev skorajda vsake pike posebej, so kontrasti še boljši. Običajen televizor ima 10.000– 25.000 mini svetlečih diod. To je že toliko, da same po sebi iz- rišejo zrnato različico kadra (glej sliko), ki potem seveda po- tuje skozi tekoče kristale. Nima pa ta tehnologija nič skupnega z microLED, ki sodi med »prave« tehnologije LED. Pravi »LED« Tehnologija je napredovala in svetleče diode (LED) so danes dovolj majhne, da lahko z nji- mi ustvarimo posamezne pike. Namesto da bi osvetljevali za- slon (CCFL, LED, LED+QD), nato pa z manipulacijami (CRT) ali s filtri (LCD) selektivno pre- puščali svetlobo, lahko eno- stavno vklapljamo posamezne pike po potrebi, pri čemer lahko edtem ko so izvedbe, tako umetne kakor naravne, zelo raz- lične, je fundamentalni razlog za nastanek svetlobe povsod enak. Svetloba je, zaradi človekovega omejenega senzorične- ga aparata, poimenovanje za elektromagnetno sevanje med valovnimi dolžinami 380–740 nm (405–790 THz). To nastane, ko se mora pri ne- kem fizikalnem (ali kemijskem) procesu sprostiti energija, ki v posame- znih paketkih ravno ustreza energiji fotonov s to valovno dolžino. Običajno gre za elektrone, ki izgubljajo energijo ob prehodu iz višje- ga energijskega stanja v nižje. Ta koncept drži tako za prastare zaslo- ne s katodno cevjo kakor za najnovejše OLED. Zasloni CRT imajo fosfo- rescenčni premaz, ki ga v vakumu bombardirajo elektroni, zaradi česar ti v fosforescenčnem premazu preskočijo na višjo energijsko raven. Ko se vračajo na osnovno, oddajajo svetlobo. Ko pa skozi organske svetle- če diode (OLED) teče električni tok, se prosti elektroni rekombinirajo z vrzelmi (v praksi gre seveda za prehod v nižje energijsko stanje), ob če- mer oddajo energijo v obliki svetlobe. Enak koncept poganja še ostale vire svetlobe, od razžarjenih predme- tov (npr. žarnica ali železo v plavžu) do fuzijskih reakcij v Soncu. Svetlo- ba se pojavi, ko predmeti oddajajo energijo v obliki elektromagnetnega valovanja (torej fotonov) primernih valovnih dolžin (energij). SVETLOBA Bodi svetloba M  Zasloni QLED so v principu še vedno LCD, le da imajo dodano plast kvantnih pik. Ta skrbi za nastanek bele svetlobe z boljšo zastopanostjo vseh valovnih dolžin. Filtriranje še vedno opravijo tekoči kristali, končno obarvanje pa barvni filtri. Slika: DSCC  Pri tehnologiji miniLED, ki je še vedno zgolj zelo izpopolnjen LCD, je vir svetlobe več tisoč svetlečih diod, ki jih po potrebi vklapljamo in izklapljamo. Slika: TCL september 2020 35 TELEVIZORJI FOKUS X vetleče diode (LED) niso nič novega, saj so prve (infra)rdeče rutinsko uporabljali že v 60. letih. Elektroluminiscenco so od- krili leta 1907, prve praktično uporabne diode pa so leta 1961 izdelali v Texas Instruments. Svetile so rdeče, za kar je bil leta 1962 po- deljen patent. Kmalu smo dobili prave rdeče diode (ne več infrardečih) in tudi zelene. Barva, ki jo dioda oddaja, je namreč odvisna od materia- la, iz katerega sta narejeni plasti n in p v njej. A manjkale so učinkovite diode, ki bi oddajale modro svetlobo. Če- prav je bilo že v 70. letih jasno, da je ključ verjetno v galijevem nitri- du, je bil velik izziv pripraviti ustrezno čist, definiran in primerno dopi- ran material. Prve uporabne diode smo dobili leta 1992, ko sta Isamu Akasaki in Hiroši Amano pripravila galijev nitrid, nanesen na safir in dopiran s cinkom in z magnezijem. Skupaj s Šujijem Nakamuro sta leta 2014 za to odkritje prejela tudi Nobelovo nagrado za fiziko. Ko so od- krili še diode, ki oddajajo belo svetlobo, smo dobili vse sestavne dele za svetlobno revolucijo, ki smo ji priče še danes. Dala nam je tudi organ- ske diode, kvantne točke in druge nekdaj eksotične vire svetlobe. SVETLOBA Modra dioda S  Tako microLED kakor OLED uporabljajo svetleče diode kot vir svetlobe. Pri microLED so te anorganske, zato so zasloni lahko tanjši. Slika: Trendforce  Pri tehnologiji W-OLED (levo) uporabljamo svetleče diode, oddajajoče belo svetlobo, ki jo obarvamo z barvnimi filtri. Pravi zasloni OLED (desno) uporabljajo različne svetleče diode za posamezno barvo. Slika: Amalkumar Ghosh nastavljamo še zahtevano svetil- nost. V teoriji to obljublja manj- šo porabo energije, boljše barve, globoke kontraste s pravo črno ter hitre odzivne čase. Kaj pa v praksi? Variacij je cel kup: OLED, QD-OLED, WOLED, microLED (ne pa miniLED, QLED in LED- -LCD!). Podobna poimenovanja so sad sorodnega principa de- lovanja, so pa izvedbe in strojna oprema različne. OLED pomeni organska sve- tleča dioda (organic LED), ki je hkrati primarni vir svetlobe. Ta- kšni televizorji ne potrebujejo vira svetlobe zadaj (backlight). Svetlobo ustvarjajo kar z vkla- pljanjem posameznih pik (po- dobno počne tudi plazma), za- radi česar ne odpade le potreba po dodatnem viru svetlobe, tem- več tudi po filtrih. Zasloni so lah- ko tanjši (aktivni del meri vse- ga 100–200 nanometrov), varč- nejši, odzivnejši (milisekunda), kontrasti boljši, črna bolj črna (teoretično imajo neskončen kontrast, ker so črno reproduci- rajo z ugasnjenim pikam, torej nič svetlobe). Slabosti pa so mo- žnost vžgane slike, staranje in slabša bela. Organske svetleče diode ima- jo med opisanimi tehnologija- mi najopaznejši problem stara- nja, na kar namiguje že bese- da organska. Tako se imenujejo, ker vsebujejo organske molekule ali polimere. Različice so v glav- nem tri: majhne molekule (SM- -OLED), polimeri (P-OLED) in fosforescenčne OLED. Največja težava ni proces sta- ranja, temveč različna hitrost staranja rdečih, zelenih in mo- drih diod. Zadnje se najhitre- je postarajo (življenjska doba je okrog 15.000 ur), zato sčasoma slika začne postajati rdečkasta. Organske svetleče diode krmili- mo kot vsake druge diode. Plast p ima večjo koncentracijo vrzeli (primanjkljaj elektronov), plast n pa elektronov. Na stiku elektro- ni difundirajo v sosednjo plast, kar ustvari ozko območje brez nosilcev naboja z zaporno na- petostjo. Če na plast n pritisne- mo negativno napetost, na plast p pa pozitivno, steče tok. Ta pov- zroči nastanek novih prostih ele- ktronov in vrzeli. Ob rekombina- ciji nastajajo fotoni valovnih dol- žin vidne svetlobe. W-OLED (white OLED) je vari- anta, kjer se namesto organskih svetlečih diod treh barv (RGB OLED) uporabljajo le bele. Barve dobimo tako, da ta svetloba po- tuje skozi barvne filtre. Še vedno torej vsako piko osvetljuje svoja svetleča dioda, ki pa je bela. Naslednja kombinacija je QD- -OLED, ki odpravlja slabosti teh- nologije WOLED. Tu je vir svetlo- be modra organska svetleča di- oda za vse pike. Na njeno pot v rdečih in zelenih pikah postavi- mo kvantne pike, ki absorbirajo modro svetlobo in oddajajo rde- čo ali zeleno. MicroLED je naslednji korak v razvoju prave tehnologije LED. Logika je zelo podobna kot pri OLED, le da diode niso organ- ske, ampak kar klasične anor- ganske, torej iz galijevega nitri- da. To omogoča večjo svetilnost (in s tem bolj belo belo, torej boljši kontrast), večjo energetsko učinkovitost ter manjše pike. Pri zaslonih microLED naj ne bi bilo težav z vžgano sliko, kar bomo seveda šele ugotavljali, saj je teh- nologija sorazmerno moderna. Kot kaže, z microLED ne bo mo- goče dobiti upogljivih zaslonov (z OLED to gre), prav tako pa so vsaj za zdaj dražji. Kaj je boljše Z izjemo prazgodovinskih CRT in plazemskih televizorjev ima vsaka tehnologija svoje predno- sti in slabosti, kjer cena igra ne- zanemarljiv dejavnik. Kateri te- levizor priporočamo za posame- zno vrsto rabe, pa preberite v na- daljevanju.  36 september 2020 FOKUS TELEVIZORJIX Pojdimo kar po abecedi in se lotimo prvega preizkušenega modela, ki smo ga imeli v našem laboratoriju in sliši na ime FOX TV 55DLE888. Dodajmo mu še VOX TV 50ADS314B. Fox in Vox in se slišita zelo podobno, mar ne? Da, tudi videti sta zelo po- dobno. Resda ima prvi diagona- lo 55 palcev, drugi pa 50, sicer pa sta si na moč podobna (čeprav sta Fox in Vox popolnoma loče- ni blagovni znamki in konkuren- ta, je zelo verjetno, da konkre- tna modela izdeluje isti proizva- jalec na Kitajskem ali v Turčiji). Že na prvi pogled je očitno, da sta to blagovni znamki, ki merita na cenovno najbolj občutljive kupce, ki bi imeli radi na mizi (ali zidu) nekaj dovolj velikega za kar najmanj denar- ja. 50-palčni model Vox je pri na- ših trgovcih mogoče dobiti že za manj kot 300 evrov, medtem ko 55-palčni Fox stane le 330 evrov, kar je za tako velike naprave res izredno nizka cena. Zavedati pa se je seveda tre- ba, da oba televizorja zaradi niz- ke cene izstopata tudi po kako- vosti prikazane slike, vgrajenega »pametnega sistema« in zvočni- kov. Od teh treh naštetih lastno- sti lahko še največ dobrih be- sed namenimo prikazani sliki, ki je taka, kot smo je bili na te- levizorju vajeni pred leti. Zaslo- na s tehnologijo LCD nista naj- bolj enakomerna, ob kotih sta malce lisasta, še po- sebej, če se lotimo gledati mal- ce pod kotom. Tudi osvetlitev od zadaj ni najbolj gosto razporeje- na, zato bomo ob filmski odjav- ni špici deležni svetlih belih sle- di, ki jih bodo puščali beli napisi (slabo lokalno zatemnjevanje). Večji model FOX je pri tem neko- liko boljši. Tudi zvok, ki ga televizorja od- dajata, je takšen, kot smo ga bili vajeni nekoč. Dovolj za res ne- zahtevne, sicer pa bo treba ku- piti zunanje zvočnike oziroma zvočno letev. Zanimivo je, da imata televi- zorja vgrajen Android (TV), ven- dar različico, ki zelo odstopa od tistega, kar smo vajeni pri mo- delih Sony in Philips. Povezava s trgovino PlayStore sicer delu- je brez težav, tudi že namešče- na aplikacija Netflix, vendar je grafično povsem drugačna od najnovejše, ki teče na dražjih Android TV. Youtube je enak, kot smo ga vajeni na vseh pametnih tele- vizorjih, vendar je vgra- jena strojna oprema do- volj šibka, da se aplika- cija malce »vleče«. Pred- vajanje video vsebin je vseeno popolnoma te- koče. Sistem omogoča tudi brezžično preslikavo vsebine telefona, za pre- točno prikazovanja iz aplikacij pa moramo na- mestiti (kitajsko) aplika- cijo EZ Share, ki »neka- ko« deluje, vendar se pri pretoku telefonskih vi- deo vsebin redno zatika. Morebitnih medijskih strežnikov v lokalnem omrežju televizorja ne najdeta. Skratka – če po- trebujete (kar velik) televizor in ste nezahtevni, bosta tudi VOX in FOX dovolj. Zaveda- ti pa se morate, da za dva- do tri- krat manj denarja dobimo tudi nekajkrat manj »muzike«. ••• Televizorje LG poganja opera- cijski sistem WebOS, ki je pred leti nastal v legendarnem podje- tju Palm, vse tri preizkušene mo- dele pa smo krmilili s priloženim »magičnim« daljincem Magic Remote. Ta deluje podobno kot nekoč igralna konzola Nintendo Wii: s premikanjem po zaslonu prestavljamo kazalec, s katerim izbiramo vsebine na njem. Meni- mo, da je tak tip upravljanja te- levizorja najboljše, kar trenutno obstaja, odlično pa je videti in se obnese tudi sam WebOS. Na da- ljincu so tudi mikrofon (ki, kot smo že vajeni, v slovenščini noče delovati) in seveda obvezne tip- ke Netflix, Prime Video in Goo- gle Play Video. Tudi trgovina z aplikacijami, ki jo premore We- bOS, je dobro založena, vendar se moramo zavedati, da slabše kot, denimo, trgovina Android TV. Aplikacije Kodi ne bomo na- šli, Telekomove aplikacije NEO tudi ne, pogrešali smo tudi tele- vizijsko aplikacijo Xplore TV, ki jo uporablja A1. Aplikaciji T2 in Eon (Temelach) v trgovini sta, namesto Kodija pa si lahko omi- slimo Plex. Letošnji televizorji LG, ki ni- majo zaslona OLED in niso na- menjeni ravno cenovno najbolj občutljivim, se ponašajo z ozna- ko NANO. Ta napeljuje na nad- gradnjo zaslona LCD, NanoCell, ki jo podjetje LG uporablja že ne- kaj časa, le da jo letos vpeljuje tudi v ime izdelka. Preizkušeni model LG 55NANO86 je osnov- ni model serije »nano« in sta- ne nekaj čez 800 evrov. Za mo- del LCD je dokaj tanek, tudi roba Preizkušeni modeli Diagonala: 55 palcev Ločljivost: 4K Cena: 329 EUR Operacijski sistem: Android Prodaja: www.pantech.si X Izredno ugodna cena. Z Slabša kakovost prikazane slike, le osnovni zvočniki, počasen in neko- liko nenavaden uporabniški vme- snik. FOX TV 55DLE888 Diagonala: 55 palcev Ločljivost: 4K Cena: 298 EUR Operacijski sistem: Android Prodaja: www.pantech.si X Izredno ugodna cena. Z Slabša kakovost prikazane slike, le osnovni zvočniki, počasen in neko- liko nenavaden uporabniški vme- snik. VOX TV 50ADS314B  Deljenje vsebin na televizorjih VOX in FOX poteka prek priložene kitajske aplikacije EZ Share. september 2020 37 TELEVIZORJI FOKUS X okoli zaslona je malo, stojalo pa je videti osnovno, vendar televi- zor dobro in stabilno drži (tako in tako pa menimo, da današnji televizorji sodijo na zid). Prikazana slika ni najboljša, vendar je seveda stopnjo ali dve više od tiste, ki smo jo omeni- li pri trikrat cenejših modeli Vox in Fox. Enakomernost slike ni najboljša, vendar je vidnost pod kotom za modele LCD z zmer- no ceno dovolj dobra. Precej več pripomb imamo na lokalno zate- mnjevanje, kar pomeni, da beli elementi na črnem ozadju oko- li sebe povzročajo svetle pege. To bomo v praksi najbolj vide- li pri filmskih odjavnih špicah. Tudi kontrastnost slike ni naj- boljša, saj črna na manjših po- dročjih v resnici nikoli ni povsem črna. Slabša kontrastnost se po- zna tudi pri vsebinah HDR, deni- mo na Netflixu, kjer tako posnete vsebine ne izstopajo do- volj. Po drugi strani je vgrajeni pro- cesor očitno dovolj dober, da te- levizor sliko, ki je nižje ločljivosti od domorodne 4K, dovolj kako- vostno poveča. Film DVD, ki ima ločljivost 480p, bo na tem tele- vizorju prav lepo prikazan. Tudi prikaz hitrih filmskih prizorov deluje dovolj dobro, da bo gleda- lec s prikazanim zadovoljen. Zvok, ki ga vgrajeni zvočniki zmorejo, je spodoben. Seveda ne zmorejo ravno globokih basov, toda tega smo pri vgrajenih te- levizorjih že vajeni. Kdor potre- buje dober zvok, bo moral (ve- dno) investirati v zunanji zvočni- ški sistem. Drugi »nano«, model LG 65NANO953NA, je na drugi strani lestvice modelov LG LCD – gre namreč za model ločljivo- sti 8K (7.680 × 4.320 pik, na- mesto »običajnih« 3840 × 2160 pik) in na to kaže tudi cena. 8K je danes takšen prodajni para- meter, kot je bil pred leti 4K – sli- ši se dobro, konkretne koristi od njega pa za zdaj ni. Resda se lah- ko potrudimo in najdemo vsebi- ne, ki so posnete v ločljivosti 8K, celo na Youtubu jih najdemo. In videti bodo naravnost odlično. Vendar pa je dejstvo, da danes večinoma še vedno gledamo iz- delke v ločljivosti FullHD (včasih tudi manj) oziroma se spogledu- jemo s 4K, če smo naročniki Net- flixa ali če dovolj časa preživimo na Youtubu. Ker ima televizor podporo za kodeke HEVC, AV1 in VP91, lahko vsebine 8K gleda- mo tudi prek lokalnega omrež- ja ali diska USB. Morda je tak nakup naložba v prihodnost, ko bodo vsebine 8K bolj razširjene. 65NANO953NA je pri LG vstopna točka v svet 8K (na vo- ljo pa so tudi dražji 8K mode- li LCD), saj so na voljo tudi moč- nejši modeli LCD pa tudi izved- ba 8K OLED. Kakovost prika- zane slike je kljub temu odlič- na. Lokalno zatemnjevanje de- luje tako, kot od njega pričaku- jemo, tudi vidljivost pod kotom je dobra. Za kakovost video vse- bin, ki so nižje ločljivosti od do- morodne 8K, odlično poskrbi Diagonala: 65 palcev Ločljivost: 8K Cena: 2.740 EUR Operacijski sistem: WebOS Prodaja: www.vamatrade.si X Odlična slika z dobrim lokalnim za- temnjevanjem. Ločljivost 8K, kar bo v prihodnosti morebiti še kori- stno. Odlični zvočniki. Z Visoka cena. LG 65NANO953NA Diagonala: 55 palcev Ločljivost: 4K Cena: 850 EUR Operacijski sistem: WebOS Prodaja: www.vamatrade.si X Odličen operacijski sistem in dalji- nec, dobra kotna vidljivost, dovolj kakovostni vgrajeni zvočniki. Z Slaba lokalna zatemnitev, dokaj neenakomerna slika. LG 55NANO86 Diagonala: 55 palcev Ločljivost: 4K Cena: 1.580 EUR Operacijski sistem: WebOS Prodaja: www.vamatrade.si X OLED. Odlična slika z globokimi čr- ninami, odličnim lokalnim zate- mnjevanjem in odlično kotno vidlji- vost. Vpadljivo tanko oblikovanje. Z Ne najboljši zvok. LG CX 55CX3LA  Če je na zaslonu OLED dolgo prikazana nepremična slika, se ta lahko trajno vžge. Danes imajo vsi televizorji vgrajene sisteme, ki to uspešno preprečujejo. 38 september 2020 FOKUS TELEVIZORJIX vgrajeni procesor tretje genera- cije, zagotovljena pa je tudi pod- pora priklopu na igralne konzo- le, ki bodo igre zmogle prikazo- vati z osveževanjem do 120 Hz. Nadpovprečno smo bili zado- voljni tudi nad predstavljenim zvokom, k čemur delno pripo- more tudi dejstvo, da gre za ve- čji, 65-palčni model, zatorej je tudi za zvočnike več prostora. Sistem podpira standard Dolby Atmos, seveda pa ga boste v po- polnosti deležni šele, če boste dokupili ustrezen zvočniški sis- tem. Zanimivo je, da je tretji LG, OLED model LG CX 55CX3LA, v primerjavi z zgoraj opisanim 65NANO953NA skorajda poce- ni. Resda je tudi manjši (55 pal- cev), vendar gre nižja cena go- tovo na rovaš tega, da premore »le« ločljivost 4K, tako kot tudi vsi drugi tokrat preizkušeni mo- deli, z izjemo omenjenega draž- jega LG. »Zanimivo« zato, ker je to televizor, ki bi ga glede na ka- kovost prikazane slike vsekakor priporočili. OLED je vendarle – OLED. O sami tehnologiji OLED pi- šemo v ločenem prispevku, zato naj tu le povemo, da je to tehno- logija, ki nas ob prvem stiku pre- vzame. Prikaza slika je namreč izredno kontrastna, barve pa žive in vpadljive. Resda bomo ob prikazu večje bele površine hi- tro opazili, da je bela barva mo- drikasta in da so barve v resni- ci »napačne«, vendar bo TV-gle- dalcu za to v resnici vseeno. Tudi če bi televizor gledali na polnem soncu, bi ugotovili, da (nekate- ri) LCD zmorejo prikazati veli- ko bolj svetlo sliko od zaslonov OLED (ki jih, mimogrede, vse, brez izjeme, izdeluje LG, tudi tiste, ki so vgrajeni v televizor- je drugih proizvajalcev). Toda v povprečni dnevni sobi bodo te- levizorji OLED naravnost fanta- stično žareči s popolnimi črni- nami in brez kakršnihkoli senc, ki jih pri LCD navadno pušča- jo manjše svetle površine (beri: filmske odjavne špice in celo podnapisi). Poleg tega je televizor izredno tanek, le v spodnjem delu je ode- beljen, seveda zato, da so lahko vgradili dovolj dostojne zvočni- ke. Uradno podpirajo celo Dolby Atmos, čeprav je tudi tu jasno, da bo za kaj takega treba doku- piti zunanji zvočniški sistem. Si- cer z dodatnimi nastavitvami »umetne inteligence« poskuša tudi z močnejšimi basi, vendar mu to ne uspeva najbolje. Tudi tu moramo omeniti, da je podprto povezovanje 120 Hz z igralnimi konzolami in raču- nalniki (AMD FreeSync in nVi- dia G-Sync). Kakorkoli že, LG OLED serija CX je vrhunska. Priporočamo. ••• Panasonic je resno podjetje, vendar na področju televizorjev ni tako močno kot nekoč. V svetu se še nekako držijo, medtem ko jih v Sloveniji redko kdaj vidimo. Vseeno smo preizkusili njihov 58-palčni model TX-58HX830E, ki ne sodi med osnovne Pana- sonicove televizorje, vendar pa tudi ne med vrhunske. Televizor je za model z zaslo- nom LCD zelo tanek in zato vi- zualno zelo vpadljiv, še posebej v kombinaciji z lepim kovinskim stojalom. Žal se tankost pozna tudi pri kakovosti zvoka, saj je ta brez občutnih basov. Vsekakor priporočamo priklop zunanjega zvočniškega sistema. Zaslon LCD sodi med osnovne, saj ima osve- ževanje 60 Hz, predvsem pa ima le osnovno lokalno zatemnjeva- nje. Kar pomeni, da bodo bele lise na zaslonu za seboj vedno puščale lise. Res pa je, da lahko lokalno zatemnjevanje tudi v ce- loti izklopimo in se sprijaznimo s sivo črnino, kar je morda celo bolje. Tudi enakomernost zaslo- na ni najboljša, želeli pa bi si tudi višjo svetlost. Predvsem zaradi prenizke svetlosti tudi vsebine HDR niso videti tako dobro, kot bi lahko. Po drugi strani smo bili zadovoljni nad prikazom vsebin z nižjo ločljivostjo. Sicer pa televizor poganja Pa- nasonicov lasten operacijski sis- tem My Home Screen, ki je ne- koč izšel iz Mozillinega opera- cijskega sistema Firefox OS. Ni tako vpadljiv in moderen kot konkurenca, vendar svoje delo Diagonala: 58 palcev Ločljivost: 4K Cena: 900 EUR Operacijski sistem: My Home Sc- reen Prodaja: Bolje založene trgovine. X Lep in tanek dizajn. Z Slaba lokalna zatemnjenost, ne- enakomerna slika, slabo opazen efekt HDR. Zvočniki zmorejo pre- malo basov. Slaba založenost trgo- vine z aplikacijami. PANASONIC TX-58HX830E  Današnji televizorji imajo večinoma vgrajene do 16 GB shrambe. V množici aplikacij je lahko to tudi že premalo. Navsezadnje je imajo telefoni že 64, 128 ali celo 256 GB. 40 september 2020 FOKUS TELEVIZORJIX dobro opravlja. Njegova trgovi- na žal ni niti približno tako zalo- žena, kot smo tega vajeni drugje. Na voljo sta sicer Netflix in Ama- zon Prime Video, pa tudi Youtu- be in denimo Deezer in radijski TuneIn, zaman pa bomo iskali aplikacije domačih TV ponudni- kov (Telekom, T2, Telemach…). Tudi iger, ki jih denimo v Andro- id TV mrgoli, je tukaj samo – šestnajst. Potrdimo pa lahko, da pred- vajanje vsebin iz telefona deluje brez težav, ravno tako je na vo- ljo tudi Google Assistant in Ama- zon Alexa. Če vse to seštejemo, je 900 evrov, ki jih Panasonic zahteva za ta model, seveda preveč. ••• Philips je pred leti ves svoj av- dio in video inženiring, vključno z blagovno znamko, prodal ki- tajski družbi TPV (ki razvija tudi monitorje AOC), podobno kot je IBM nekoč prodal svoj oddelek kitajskemu Lenovu. Tudi v pri- meru Philipsa je očitno, da ka- kovost izdelkov zaradi tega ni- kakor ne trpi. Televizorji z ime- nom Philips se dobro prodajajo, denimo v Sloveniji so na prvem mestu, v zadnjem času posegajo tudi po kakovostno najvišjih me- stih, tudi zaradi povezovanja z velikani, kot sta Google in zvoč- niško ime Bowers & Wilkins. Ključna lastnost, o kateri se Philipsovi televizorji ločijo od konkurence, je Ambilight, paten- tirano osvetljevanje ozadja tele- vizorja, ki ga omogočajo vgraje- ne ledice. Nastavimo lahko, da se barvno odzivajo na vsebino zaslo- na ali pa utripajo glede na zvoč- no spremljavo videa. Uporabniki so (po pogovorih, ki smo jih ime- li z njimi) nad Ambilightom veči- noma navdušeni, so pa tudi taki, ki ob prvem stiku z njim najprej kliknejo na gumb na daljincu, na- menjen njegovemu izklopu. Vse tri Philipsove televizor- je, ki smo jih imeli na preizkusu, poganja Android TV, televizijski operacijski sistem, ki ima v svetu daleč največji tržni delež (pred Samsungovim Tizenom in LGje- vim WebOS). V zadnji različici je to zelo lepo tekoč uporabni- ški vmesnik, ki je hkrati tudi in- tiuitiven, predvsem pa je podprt s klasično trgovino Play, v kateri najdemo vse, kar nam srce pože- li. Tudi Kodi in aplikacijo za A1, poleg T2, NEO in EON pa tudi bolj eksotične, kot so tiste za pre- mikanje datotek na televizor in z njega, ali pa aplikacija TuneIn, ki vsebuje tudi vse slovenske lokal- ne radijske postaje, ali pa … Da o običajnih netflixih in youtubih niti ne govorimo. Podprt je tudi Googlov standard povezovanja Chromecast. Philips 58pus8505 je eden izmed osnovnejših modelov, ki pa »ima vse, kar imajo veliki«. Ambilight, Android TV, vgra- jen Google Assistant in works with Alexa. Kar pomeni, da lahko Diagonala: 58 palcev Ločljivost: 4K Cena: 800 EUR Operacijski sistem: Android TV Prodaja: Bolje založene trgovine. X Ugodna cena za televizor, ki je celo malce večji od običajnih 55 palcev. Android TV, Ambilight. Z Le 50-herčni zaslon, le povprečna kakovost slike. PHILIPS 58pus8505 Diagonala: 55 palcev Ločljivost: 4K Cena: 1300 EUR. Operacijski sistem: Android TV Prodaja: Bolje založene trgovine. X Dober zvočniški sistem Bowers&Wilkins. Z Slaba lokalna zatemnitev, neena- komerna slika. PHILIPS 55pus9435 Diagonala: 65 palcev Ločljivost: 4K Cena: 2.700 EUR Operacijski sistem: Android TV Prodaja: Bolje založene trgovine. X OLED, Android TV, Ambilight. Odlič- na slika z globokimi črninami in močnimi kontrasti, odličen zvok (za televizor). Z Visoka cena. PHILIPS 65oled805  Android TV, ki ga imata Sony in Philips, je precej bolj dodelan kot tisti v televizorjih VOX in FOX (desno). 42 september 2020 FOKUS TELEVIZORJIX televizor krmilimo prek Amazo- nove Alexe, če imamo ustrezno napravico, oz. prek telefonske aplikacije. Seveda velja opozo- riti, da sta oba pomočnika v slo- venščini funkcionalno omejena, kar pa ni težava Philipsa, temveč Googla in Amazona. Za 800 evrov vseeno ne sme- mo pričakovati preveč, a je v ceno vseeno vključen celo mal- ce večji zaslon, kot smo ga da- nes vajeni na osnovni ravni – di- agonala zaslona je namreč dokaj nestandardna, 58-palčna. Za- slon pa je le 50 herčni, kar po- meni, da ne bo primeren za igra- nje (vrhunskih) iger. Kotna vi- dljivost ni najboljša, tudi lokalno zatemnjevanje bi bilo lahko bolj- še (kar bo opazno predvsem pri filmskih zaključnih špicah), ven- dar je slika dovolj enakomerna in živobarvna, da bo povprečen uporabnik zadovoljen. Svoje po- kaže tudi procesor P5, ki poskr- bi, da so tudi video vsebine niž- jih ločljivosti dovolj mehke in do- bro vidne. Zvok je povprečen, četudi se pohvali s podporo standardu Dolby Atmos. To bo v resnici za- žarelo šele ob nakupu zunanjega zvočniškega sistema. Precej dražji kot zgornji Phi- lips je model 55pus9435, na zunaj pa izstopa po tem, da ima priloženo zvočno letev Bowers&Wilkins, s katero zvoč- no vendarle nekoliko izstopa med vsemi tokrat preizkušenimi modeli. Zvočna letev se namesti (trajno) na nekoliko privzdignje- no jekleno stojalo, kar je vizual- no lepo, je pa res, da je tako tan- ko stojalo precej nestabilno. V bližino tega televizorja (če ga ne boste namestili na zid) torej ni pametno spustiti otrok, ki v dnevni sobi radi igrajo nogomet. Zvočna letev sicer podpira stan- dard Dolby Atmos 2.1.2, kar po- meni, da zvok v filmih, ki to pod- pirajo, denimo na Netflixu, od- bija tudi od stropa in s tem do neke mere pripomore k doda- tnemu prostorskemu učinku. Zvočno je televizor torej zelo dober, kaj pa sicer? Poganja ga Android TV in ima Ambilight, kar je pohvalno, kakovost pri- kazane slike pa je povprečna. Opazili smo dokaj slabo lokalno zatemnitev in neenakomerno sli- ko, medtem ko so bile barve do- bro zasičene. Tudi prikazovanje filmov, ki podpirajo HDR, je bilo v užitek. Zaključimo lahko, da gre za povprečen televizor z nad- povprečnim zvočnim sistemom, ki žal k ceni kompleta kar nekaj doda. Vrhunec Philipsove ponudbe na tokratnem testu je 65-palčni model OLED, ki ga lahko le pri- poročimo. Če denar ni težava, seveda. Enako kot druge modele Phi- lips ga poganja Android TV, na voljo je povezovanje Chrome- cast, upravljanje z daljincem je enostavno in intuitivno. In seve- da – na voljo je Ambilight, ki z osvetlitvijo zidu za televizorjem pričara navidezno večje prijazno »platno«. Televizor je prav »oledsko« ta- nek, vendar ima, tako kot kon- kurenca, zadaj pripet debelej- ši del ohišja, ki vgrajenim zvoč- nikom služi za nekaj dodatnih basov. Vgrajen je tudi malce ve- čji subwoofer, zaradi katerega je zvok tega televizorja med boljši- mi. Slika je, kot se za zaslon OLED spodobi, odlična. Barve so žive in zasičene, tudi svetlost zaslo- na je za povprečno dnevno sobo odlična. Televizorju hitri prizori ne delajo težav, dovolj dobro pa je tudi prikazovanje signala niž- jih ločljivosti, denimo z DVD. Vgrajeni procesor P5 se tokrat trudi tudi s strojnim učenjem, ki sproti prepoznava vsebino na za- slonu in ustrezno prilagaja para- metre prikaza. Med drugim se strojno učenje v zadnjih genera- cijah uporablja tudi za prepozna- vanje nepremičnih logotipov na zaslonu, ki bi morda lahko pov- zročili vžgano sliko. Ob prepo- znavi logotipi malce potemnijo, kar ob že znanem mini premika- nju slike (pixel shifting) vžganine uspešno preprečuje. Diagonala: 65 palcev Ločljivost: 4K Cena: 1.500 EUR Operacijski sistem: Tizen Prodaja: Bolje založene trgovine. X Odlična slika, dovolj dober zvok, dobra povezava z Windows in s te- lefoni Samsung. Z Še vedno slabše črnine, kot jih zmorejo zasloni OLED. SAMSUNG QE65Q80T  Vgrajeni slikovni procesorji danes počnejo marsikaj. Obvladajo tudi strojno učenje, s katerim prilagajo sliko vsebini. Na sliki delovanje Philipsovega procesorja P5. september 2020 43 TELEVIZORJI FOKUS X 65oled805 je odličen televi- zor. Seveda je na voljo tudi v 55-palčni različici, ki je cenejša. ••• Samsung je največji proizva- jalec televizorjev v svetu (pred LG), dobro jim gre tudi v Slove- niji. Njihov repertoar televizor- jev je bogat, najbolj zanimivo pa je to, da ta ne vsebuje televizorjev OLED. Samsung, ki je sicer tudi eden največjih proizvajalcev za- slonov na svetu in daleč največji proizvajalec zaslonov OLED za telefone, je pred leti nad zasloni OLED za televizorje – obupal. In s tem prepustil primat lokalnemu (korejskemu) konkurentu, podje- tju LG. Od takrat v njihovih ogla- snih sporočilih slišimo, da se pri tehnologiji OLED slika lahko traj- no vžge, medtem ko se pri njiho- vi QLED ne more. Prvo ni več res, drugo pa seveda drži, saj je QLED le izboljšana tehnologija LCD. Vseeno pa omogoča prikaz zelo široke barvne palete, zasloni so lahko izredno svetli, z gosto pose- janimi osvetlitvenimi ledicami pa so lahko nekateri dražji samsun- gi resna konkurenca tehnologiji OLED. Le tiste res prave in popol- ne črnine, ki jo zmore OLED, tudi QLED v resnici ne doseže. Preizkusili smo QE65Q80T, ki je nekakšen srednji model Samsungovih televizorjev, z di- agonalo 65 palcev (obstaja tudi 55-palčni model, ki je približno 500 evrov cenejši). Televizor je eleganten, z majhnim elegan- tnim daljincem. Velik zaslon omogoča za te- levizor dokaj dober zvočni od- tis, čeravno je zvok (sicer veli- ko dražjega) Philipsovega OLED precej globlji. Prikazana slika je za televizor LCD zelo dobra, lahko bi rekli kar odlična. Osvetlitev je zelo na- tančna, zato lokalno zatemnje- vanje deluje odlično, televizor pa zmore tudi ene najboljših črnin, kar smo jih videli na LCDj (ven- dar te odstopajo od tistih, ki jih zmorejo OLED). Prikazana sli- ka je bila živa in kontrastna, zelo dobro so bile videti tudi vsebine nižjih ločljivosti. Samsungi uporabljajo svoj operacijski sistem Tizen, ki je ne- koliko manj »animiran« kot kon- kurenčna WebOS in Android TV, vendar deluje brez težav. Trgovi- na z aplikacijami je dovolj dobro popolnjena – našli smo aplikaciji T2 in Telemachov EON pa tudi Plex, ne pa tudi Kodija ali apli- kacije XploreTV, ki jo uporablja TV-ponudnik A1. Seveda so tam tudi obvezni Youtube, Netflix in Amazon Prime Video. Občutek imamo, da se Sam- sung trudi svoje televizorje pri- ljubiti tudi za poslovno uporabo, saj je vgrajen odjemalec za Win- dows Remote Desktop pa tudi sicer ima nekaj povezav z Win- dows 10, ki jih na televizorjih si- cer nismo vajeni. Tudi povezava s Samsung telefoni je zgledna – z dotikom roba televizorja lah- ko video s telefona »prenesemo« nanj. Na voljo je tudi hkraten prikaz dveh slik oziroma virov, česar Android TV ne omogoča. Kakorkoli – Samsungov QLED je zagotovo najboljši televizor s tehnologijo LCD, kar si jih lahko omislite. ••• Sony je globalno in lokalno pomemben igralec na tržišču te- levizorjev, vendar količinsko ni- kjer ni v samem vrhu. Verjetno tudi zato, ker so njegovi televi- zorji vedno navadno malce draž- ji od konkurence. Podjetje sicer že leta ne izdeluje več svojih za- slonov, ampak zaslone OLED ku- puje od LG (tako kot vsi ostali), ponudnikov zaslonov LCD pa ima več. Področje, kjer se podje- tje zelo trudi, so tehnologije, ki sodijo zraven, konkretno slikov- ni procesorji in pripadajoči algo- ritmi ter zvočniški podsistemi. Njihovi televizorji OLED imajo zvočnike narejene tako, da vibri- ra kar celotna sprednja stran te- levizorja, kar se v praksi obne- se zelo dobro, vsaj v primerjavi z drugimi televizorskimi zvočniki. 55-palčni model Sony KD- 55A8 temelji na zaslonu OLED in je v vseh pogledih odličen televizor, vendar, kot smo omenili, tudi nadpovprečno drag. Poganja ga Android TV, kar pomeni, da je dobro založen z aplikacijami in da dobro sodelu- je s telefoni Android, upravljamo ga z elegantnim daljincem (ali aplikacijo). Prikazana slika ima popol- ne črnine in seveda popolno lo- kalno zatemnjevanje, kar pome- ni, da so tudi bele površine iz- risane natančno in brez preli- vov. Barve so žive in kontrastne, tudi video vsebine v načinu HDR zelo izstopajo. Navdušeni smo bili tudi nad prikazom hitrih se- kvenc, ki jih je vgrajeni procesor prikazal zelo mehko in zvezno. Kot smo zapisali že prej, zelo dobro deluje tudi zvočniški sis- tem, čeprav je televizor pri glo- bokih tonih malce manj »globok« od Philipsovega modela OLED. Najverjetneje tudi zato, ker je po- vršina televizorja pač manjša (če- prav so seveda na voljo tudi večje različice istega modela). Sony KD-55HX9096 sodi med dražje (vendar ne najdraž- je) Sonyjeve modele LCD. Se- rija sicer premore velikosti do 85 palcev, mi smo preizkusili 55-palčni model. Zaslon od zadaj osvetljuje množica ledic (koliko jih je, je skrbno varovana skrivnost, pra- vijo tudi slovenski sonyjevci), zato je lokalna zatemnitev do- bro urejena, čeprav bo na- tančno oko pri svetlih gibajočih se objektih vseeno opa- zilo nekaj sence. Tudi črna barva je zelo blizu črne, čeprav seveda ne dosega črnine, ki jo zmorejo zasloni OLED. Kotna vidljivost je dobra, vendar ima Sony v pro- gramu v tej smeri tudi boljše (in dražje) LCD. Tudi ta Sonyjev televizor se odlikuje predvsem po vgraje- ni elektroniki oziroma slikov- nem procesorju, ki zna tudi niž- je ločljive vsebine prikazati do- volj natančno, da nas vsaj na 55-palčnem modelu ne bodo zmotile. In seveda – prikaz hitrih vsebin je na tem televizorju nad- povprečno dober. Nadpovprečen televizor torej, žal tudi z nadpovprečno ceno.  Diagonala: 55 palcev Ločljivost: 4K Cena: 1.900 EUR Operacijski sistem: Android TV Prodaja: Bolje založene trgovine. X OLED, Android TV, odličen zvok. Odlična kontrastna slika z globo- kimi črninami in natančnim prika- zom hitrih sekvenc. Z Visoka cena. SONY KD-55A8 Diagonala: 55 palcev Ločljivost: 4K Cena: 1.300 EUR Operacijski sistem: Android TV Prodaja: Bolje založene trgovine. X Android TV. Dobra lokalna zate- mnitev, dobre črnine(za model LCD), natančen prikaz hitrih se- kvenc. Z Visoka cena. SONY KD-55HX9096 44 september 2020 FOKUS TELEVIZORJIX e s e p o g l o b i m o v 55-palčne naprave, so naši zaključki naslednji: • Televizorji OLED v istem ve- likostnem razredu na trgu dose- gajo v povprečju 2,1-krat višjo ceno od tistih, ki imajo vgrajen zaslon LCD. • V dveh letih so cene televi- zorjev OLED bistveno manj upa- dle kot cene modelov, ki imajo vgrajeno tehnologijo LCD. Vsee- no so se povprečne cene znižale za dobrih 25 odstotkov pri OLED in skoraj 40 pri LCD. Upošteva- ti je sicer treba, da je ta upad po- sledica tako sprememb cen kot tudi sprememb strukture pov- praševanja in vstopa novih, ce- novno drugače pozicioniranih konkurentov. • Pri televizorjih OLED je opa- zno, da so cene iskanih naprav višje v času »sezone« – torej v za- dnjem kvartalu leta. Tega pa ne smemo razbrati kot povišanja cen posameznih naprav, temveč tudi ali predvsem kot spremem- bo strukture iskanih izdelkov v korist tistih z višjo ceno. In seve- da potrebo po višjih kakovostnih razredih. Grafikon 30 najbolj iskanih 65-palčnih televizorjev razkriva: • Naprave OLED v tem veliko- stnem razredu na trgu dosega- jo v povprečju že 2,3-krat višjo ceno od LCD. Ta razkorak je bil še večji v zadnjem kvartalu 2019, ko so ponudniki predstavili ne- kaj novih zanimivih modelov. • Upad povprečnih cen televi- zorjev OLED v primerjavi s teh- nologijo LCD je podoben kot pri 55-palčnih modelih, medtem ko je v razredu LCD ta izjemno ve- lik. Povprečne cene zadnjih dveh letih in pol so se na področju te- levizorjev LCD kar prepolovile. Upoštevati je treba, da je v tem delu opazen tudi vpliv novih, ce- nejših ponudnikov, ki vplivajo na strukturo povpraševanja. • Pri televizorjih OLED je opa- ziti zelo zanimiv preskok v okto- bru 2019, ko je Phillips predstavil uspešna modela, ki sta cenovno odstopala od takratne konkuren- ce. V tej kategoriji je takrat no- vost predstavil tudi Sony, kar po- meni, da je opazni skok v cenah predvsem rezultat novosti na trgu v novih cenovnih razredih z visoko stopnjo povpraševanja. Iz naše baze podatkov je tudi razvidno, da ima med televizor- ji LCD v zadnjih šestih mesecih vodilno pozicijo Samsung, sledi- jo pa Philips, Sony in LG. Treba je omeniti, da zelo hitro napre- duje povpraševanje po blagovnih znamkah Vox in Hisense. • Med televizorji OLED je sli- ka precej drugačna. Vodilni med najbolj iskanimi izdelki je LG, ki mu sledijo Philips, Sony ter Sam- sung. Zadnji je v tem obdobju nadpovprečno povečal svoj de- lež med prvimi petimi blagovni- mi znamkami. Tudi tu sta zani- mivi rastoči znamki Vox in TCL. www.ceneje.si Cene se nižajo Č Strokovnjake pri portalu Ceneje.si, ki že dolga leta spre- mljajo trende različnih tehničnih dobrin, predvsem pa spremembe njihovih cen, smo prosili za podroben vpo- gled na področje televizorjev. Tako so zapisali. september 2020 45 TELEVIZORJI FOKUS X i še dolgo tega, ko smo v takem primeru pose- gali po raznih »Android boxih«, ki smo jih po pošti preje- li iz Kitajske. Nameščen so ime- li običajen »telefonski« Andro- id, navadno vsaj dve generaci- ji starejši, kot je na telefonih, in z nekaj sreče smo na njih zagna- li morda celo Netflix. In Youtu- be. Mogoče. Danes lahko v ta namen za bo- rih 50 evrov kupimo Xiaomi Mi TV Stick. »Ključek«, ki ga vtakne- mo v televizorjeva vrata HDMI, ga prek priložene žičke poveže- mo še z vrati USB, ki služijo za napajanje in – dobimo polnokrv- ni televizor z »vgrajenim« An- droid TV, ki se v lokalno omrež- je in splet poveže preko Wifi. Z resnim daljincem (bluetooth), ki spominja na priložene resnim pametnim televi- zorjem. Ima tudi tipki za Netflix in Amazon Prime Vi- deo, denimo. Edina zamera, ki jo imamo do »stic- ka«, je, da je njegov uporabniški vme- snik nekoliko poča- sen, saj so pri Xiaomi- ju, kot kaže, varčeva- li pri procesorski moči. Tudi zagon aplikacij ni tako hiter kot na televi- zorjih, vendar pa te po zagonu delujejo popolno- ma gladko. Brez težav smo uporabljali Youtube in Ne- tflix, brez težav smo tudi namestili Kodi in ga povezali z lokalno zbirko vsebin. Namesti- mo lahko tudi vse televizijske aplikacije lokalnih ponudnikov, ki jih najdemo v trgovini Play (T2, XploreTV, EON …) ali aplikacijo TuneIn, prek katere poslušamo (tudi) lokalne radijske po- staje. In še sladkorček – klju- ček je hkrati tudi vme- snik Chromecast (ki bi stal 44 evrov, če bi ga kupili sa- mostojno), prek katerega lah- ko na televizijo pretočno pred- vajamo vsebine s telefona. In se- veda je vgrajena tudi podpora za Google Assistant, kar pomeni, da lahko ključku tudi glasovno uka- zujemo. Res pa je predvajanje vse- bin omejeno na ločljivost Full- HD (1.080p). 4K torej ni podprt, vendar smo prepričani, da ve- čina uporabnikov razlike ne bo opazila.  Android TV za »nepametne« televizorje N Imamo televizor, ki je bolj kot ne le zaslon, na katerem se prikazujejo analogni in digitalni zemeljski signali in ti- sto, kar po kablu prinese TV-ponudnik. Kaj narediti, če bi mu želeli dodati tudi kaj pameti? Matej Šmid udi tokratni preizkus televi- zorjev je bil zelo raznolik, v paketu smo imeli zelo osnov- ne LCD za 300 evrov kot tudi vrhun- ske modele OLED za 2.800. Izbra- ti enega samega zmagovalca zato se- veda ne bi imelo smisla. Zato le nekaj okvirnih smernic … Če potrebujete nekaj (karkoli), kar prikazuje televizijsko sliko, ali celo samo to, da je v sobi televizor, kot je primer s hotelskimi soba- mi oziroma sobami, ki se od- dajajo prek AirBnB, potem bo- sta dovolj dobra tudi modela VOX in FOX. Na drugi strani – če potrebujete vr- hunski televizor, je to danes še vedno le tisti, ki ima zaslon OLED. Med mo- deli LG, Sony in Philips, ki imajo take zaslone, je težko izbrati, saj ima vsak svoje prednosti in slabosti. Če bi izbi- rali med le 55-palčnimi modeli (ki imajo še zno- sno ceno), bi se kakovo- stno odločali med Philip- som in Sonyjem, medtem ko je LG malce slabši (predvsem kar se tiče zvoka), vendar tudi kar precej cenejši. Če potrebujete nekaj vmes, kar bo prikazovalo dovolj dobro sliko, ki vas ne bo spravljala ob živce, potem se je v 55-palčnem razredu za začetek smi- selno držati modelov, ki stanejo oko- li 1.000 evrov. Ne najcenejših, torej. Med njimi bi izbrali Samsungov mo- del Q80, ki smo ga sicer preizkusili v 65-palčni različici. In še priporočilo za tiste, za kate- re so televizorji vse bolj sobni raču- nalniki – tisti vsekakor izberite nekaj, kar ima vgrajen Android TV. Prepriča- ni smo, da je smer, v katero gredo taki televizorji, tista prava. Zlati Monitor T ključek HDMI z vgrajenim Android TV Kje: Bolje založene trgovine. Cena: 50 EUR X Popolna izvedba Android TV, Chro- mecast in Google Assistant. Z Nekoliko počasen uporabniški vmesnik. XIAOMI Mi TV Stick NAJBOLJŠI 46 september 2020 SEPTEMBER 2020 Kjer se prepirata dva ... ržni delež mu je hitro ra- stel, tako pri nas kot dru- god po svetu – z izjemo ZDA, kjer svojih telefonov niso nikoli zares prodajali. Lani pa so se začeli resni koraki in največji je bil vpeljava ameriških sankcij, po katerih je ameriškim podjetjem prepovedano sodelovanje s Hu- aweijem. Daleč največji udarec je prepoved uporabe ameriške pro- gramske opreme in storitev – An- droid je sicer odprtokoden, to pa ne velja za Googlove storitve, Fa- cebook, Instagram ... Danes se to še kako pozna. Huawei sicer pospešeno razvi- ja lastne alternative, a gre za res velik zalogaj. Pri Monitorju smo že ves čas kritični, saj Američani niso postregli z dokazi, hkrati pa je jasno, da tudi oni predstavlja- jo varnostno tveganje za ostale – torej za nas in Evropo v splo- šnem. Tako menimo, da gre bolj za tržni pritisk na kitajska podje- tja s Huaweijem na čelu oziroma na Kitajsko kot državo. Daleč največjo korist od nasta- le situacije pa ima, vsaj tako je vi- deti, Samsung. Ravno v tej števil- ki smo preizkusili model A41 sre- dnjega razreda, ki lepo kaže nji- hovo širjenje prodajne palete. V seriji A imajo tako modele A71, A51, A50, A41, A40, A21s ... Ne- kaj teh je ta hip sicer že starejših, a vseeno ostajajo v prodaji, tudi ob še starejših modelih. Samsung je pri pametnih te- lefonih v res odličnem položa- ju. Njihov glavni konkurent v za- dnjih letih ima težave s politi- ko, zaradi katere je dotok novih modelov močno omejen. Nekoč uspešna prepoznavna imena v tem segmentu so danes le blede sence tega, kar so bila. HTC, prvi, ki je leta 2008 ponudil telefon z Androidom, je praktično izginil, LG in Sony se še trudita, a imata v paleti le nekaj manj konkurenč- nih modelov, med bolj zvenečimi imeni se nekako trudi še Nokia. Ostalo so nekoliko manj znana kitajska imena (Xiaomi, Wiko, občasno še Lenovo) in »poseb- neži«, po katerih posegamo »ču- daki«, denimo Googlovi telefo- ni Pixel in modeli OnePlus. No, pa seveda Apple, za katerega pa težko rečemo, da konkurira v nižjih in srednjih cenovnih ra- zredih. Kaj se bo na koncu iz vsega tega izcimilo, seveda ne vemo. Že na začetku smo menili, da se bo situacija hitro rešila, da bodo v nekaj mesecih Američani po- pustili, a ima Trump (še bolj pa ljudje okoli njega) pač svoje ide- je in ambicije (pa seveda Kitajska na drugi strani tudi). Samsungu se lahko ob tem le smeji. Trg enostavno počasi prepla- vljajo z modeli, ki se med seboj razlikujejo za tistih nekaj deset evrov in tako ostale potisnejo na rob. Kitajski modeli (predvsem Xiaomijevi Redmi) so sicer odlič- ni, a veliko nezahtevnih uporab- nikov pač ne zaupa tem tuje zve- nečim znamkam. Huawei je pred leti sicer dokazal, kaj vse se da, če v marketing in prepoznavnost vložiš gore denarja, a dvomimo, da se bodo tudi pri Xiaomiju od- ločili za tak korak.  Ko je oktobra leta 2012 delovna skupina ameriškega kongresa izjavila, da predstavljata kitajska proizvajalca omrežne opreme Huawei in ZTE varnostno tveganje, si nismo niti približno predstavljali, kam bo ta zgodba peljala. Za nekaj let smo sicer na to pozabili, Huawei pa se je tudi pri nas močno ukoreninil in dvignil svoj ugled. Jure Forstnerič T s Nekoč uspešna prepoznavna imena v tem segmentu so danes le blede sence tega, kar so bila. september 2020 47 MONITOR LABORATORIJ NAJBOLJŠI > 52 PRENOSNI RAČUNALNIKI Huawei MateBook X Pro Huawei je pri nas znan po telefonih, v tujini pa že nekaj let ponujajo tudi prenosnike. Ti so po novem na voljo tudi na našem trgu - pri Monitorju pa smo kot prvega preizkusili najzmogljivejši model MateBook X Pro. TELEFONI Huawei P40 Pro Plus Letošnja novost na androidni strani telefonije so telefoni Ultra, Pro, Plus, ki so vse tisto, kar neki proizvajalec zna narediti. Med njimi je tudi najmočnejši Huawei. 48 48 september 2020 NAJBOLJŠI TELEFONI>  Huawei P40 Pro+. Letošnja novost na androidni strani tele- fonije so telefoni Ultra, Pro, Plus, ki so vse tisto, kar neki proizva- jalec zna narediti. To so naprave iz najboljših materialov, z (dragi- mi) modemi 5G, s hitrejšim (tudi brezžičnim) polnjenjem in toli- ko pomnilnika, da se številka na škatli zdi napaka, predvsem pa jih »krasi« falanga objektivov/fo- toaparatov na zadnji strani. Huawei P40 Pro+ (pozor na plus, po katerem se razlikuje od modela P40 Pro, ki smo ga v Monitorju že preizkusili) od- kljuka vse te reči in je resnič- no izjemen kos strojne opreme. Njegova zadnja stran je kera- mična, s posebnim brezstičnim polnilcem se polni s kar 40 vati (do zdaj smo bili vajeni brezstič- nega polnjenja z le 10 vati). Za- slon je 6,6-palčni OLED, proce- sor ima 8 jeder, pomnilnika pa je 8 gigabajtov. Strojno je to to, ostane nam le še ključno – fo- toaparat, zaradi katerega pa je telefon malce debelejši, kot bi si želeli. Pri Huaweiju so tudi tokrat stavili na fotografijo v temnih pogojih in na optično približe- vanje oziroma zum. Fotografski sklop v notranjosti telefona za- vzema kar četrtino površine vse elektronike oziroma »elektro- nike«. Pet objektivov na zadnji strani se zvrsti tako: glavna leča 50 MP (megapikna), 40 MP širo- kokotna, dve zum kameri s po 8 MP in še dodatno tipalo za globi- no (t. i. TOF), ki ga telefoni upo- rabljajo za izdelavo umetniško zamegljenih ozadij portretov. Prva zum kamera ima trikratno optično povečavo, medtem ko je druga spet periskopska (tako smo prvič videli lani pri modelu P30 Pro) in omogoča kar deset- kratno (!) optično povečavo. To je kar dvakrat več, kot je zmogel dosedanji prvak, model P30 Pro, medtem ko najmočnejši Sam- sung, model S20 Ultra, zmore »le« štirikratno. V resnici je impresivno, kako je Huaweiju uspelo v tako tan- ko napravo »stlačiti« optično pri- bliževanje, ki so ga včasih zmo- gli le specializirani fotoaparati z zelo globokim objektivom. In da ne bo pomote – fotografije z zu- mom 10x so tudi dejansko videti odlično, optiki prav nič ne poma- gajo algoritmi. Lahko pa seveda gremo še dlje, celo do povečave 100× (česar se je prvi spomnil Ocenjevanje telefonov Pri preizkusu vse telefone, ki jih preizkusimo, razvrščamo na lestvi- co. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Ocenjujemo: hitrost delovanja, kakovost izdelave, kakovost zaslo- na, kakovost zvoka, velikost in teža, zmogljivost akumulatorja, eko- sistem. Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja. ? Vrhunski izgled za manj denarja? Podjetje LG je nekoč med pametnimi telefoni nekaj pomenilo. Jim bo preboj ponovno uspel s telefoni, ki so videti vrhunsko, njihova cena pa je precej nižja od vrhunske konkurence?  Na zadnji strani je kar pet objektivov. september 2020 49 TELEFONI NAJBOLJŠI > Samsung ...), vendar so rezultati takrat izrazito »algoritemski« in neuporabni. Tudi če pri fotogra- firanju uporabimo stojalo. In, da, nočni način. Huawei je bil tu z vrhunskimi telefoni ve- dno med najboljšimi in tako je tudi tokrat. Nočne fotografije, če le imamo dovolj mirno roko, so za telefon naravnost odlične. Malce škoda je le, da je širo- kokotna leča primarno name- njena videu in ima tipalo for- mata 16:9, a se da z njo tudi lepo fotografirati, čeprav nima tako širokega kota kot konku- renca. Omenimo še fotoaparat za selfije. Ta ima kar 32 megapik, pomaga pa mu še posebno ti- palo za globino – pri portre- tnih fotografijah. P40 Pro+ je strojno izjemen dosežek in glede na funkcio- nalnost kamere je to res naj- boljši fotoaparat med telefoni. Nima pa Googla. Da, spet klasič- no opozorilo – vsi novi Huawe- ijevi telefoni so po novem brez Googlovih aplikacij in storitev. Huawei se trudi vsaj z lastno tr- govino (ki nadomešča Googlov Play Store), a App Gallery je še vedno precej prazna in ubada- nje z datotekami .apk in neura- dnimi alternativnimi trgovinami je dovolj odročno, da se tega po- četja ne da priporočiti. Naj se ta »trgovinski« spor med ZDA in Ki- tajsko že neha! Anže Tomić  Samsung Galaxy A41. Sam- sung je v zadnjem času občutno razširil svojo prodajno paleto z modeli Galaxy. Novi A41 tako meri na srednji razred, med mo- deloma A51 in A40. Serija Ga- laxy A je v zadnjih letih kar uspe- šna, vanjo počasi prehajajo teh- nologije dražjih modelov, deni- mo zasloni AMOLED. Prvi vtis je soliden, predvsem je moč po- hvaliti lahko in kompaktno ohiš- je z zelo tankim robom – vsaj v tem cenovnem razredu. Občutek je zato zelo plastičen, a majhno težo je pač težko drugače doseči. Na desni strani je klasična kombinacija tipke za vklop in dvojne tipke za glasnost, naspro- ti pa je okvir, v katerega vstavimo Prodaja: Operaterji. Cena: 1.330 EUR X Izdelava. Super kamera. Z Ni Googlovih aplikacij in storitev. HUAWEI P40 Pro+ HITROST DELOVANJA KAKOVOST IZDELAVE 9 9,5  Zum do 10× deluje odlično, močnejše povečave pa so videti kot akvareli. 0× 3× 10× 50× 100× 50 september 2020 NAJBOLJŠI TELEFONI> eno kartico SIM ali dve in eno pomnilniško kartico microSD. Spodaj je vmesnik USB-C, ob njem je klasični izhod za slušal- ke. Telefon je sicer opremljen s 64 GB prostora, zato je vpraša- nje, koliko uporabnikov bo pose- glo še po pomnilniški kartici, a je vseeno dobrodošla možnost. Na ohišju ni bralnika prstnih odtisov, ta je vgrajen v spodnji del zaslona. Glede na cenovno umestitev telefona lahko to po- hvalimo – cenejši modeli imajo bralnik na zadnji strani. Zaslon je za to ceno zelo dober, gre za Super AMOLED z dobrimi bar- vami in visoko ločljivostjo 2.400 × 1.080 pik (gostota pik je torej čez 400 pik na palec). Svetlost je dovolj močna tudi za upo- rabo na najmočnejšem soncu, hkrati omogoča tudi zelo temno nastavitev (koristno za upora- bo ponoči). Nad zaslonom je v majhni zarezi prednja kamera. Še ena komponenta, ki je iz dražjih modelov prišla tudi v te ce- nejše, je zadnja ka- mera. Glavna ka- mera ponuja ločlji- vost tudi do 48 mi- lijonov pik ob go- riščnici 26 mm. Zra- ven sta še ultraširoka kamera in tipalo za za- znavanje globine. Glav- na kamera shrani foto- grafije pri ločljivosti 12 MP, a lahko izberemo tudi polno ločljivost 48 MP, če- prav se s tem predvsem ob- čutno poveča čas, da tele- fon shrani fotografijo. Gre za Sonyjevo tipalo, ki ga najde- mo v kar velikem naboru telefo- nov, večinoma iz nekoliko draž- jih serij. Kakovost fotografij je gle- de na razred telefona zelo do- bra. Pri navadnih nastavitvah bo po privzetem uporabil tudi pro- gramski HDR, ki po našem mne- nju doda nekaj koristnega dina- mičnega razpona (zabeleži po- drobnosti tako v najtemnejših kot v najsvetlejših delih slike). Fotografiramo lahko torej tudi pri polnih 48 MP, nastavitev je na voljo med formati fotogra- firanja (torej 4 : 3, 1 : 1 itd.). Pri dobrih svetlobnih pogojih dobimo s tem nekaj več ostri- ne, a izgubimo nekaj dinamič- nega razpona, saj tu ni na vo- ljo funkcije samodejnega HDR. Ker se podaljša tudi čas shra- njevanja fotografije, bi sami raje ostali pri navadnih 12 MP. Strojna oprema ni najzmo- gljivejša, a je dovolj zmogljiva za večino potreb. V uporabi je Mediatekov osemjedrni pro- cesor MT6768, zraven je 4 GB pomnilnika. Zahtevni uporab- niki bodo na trenutke opazili tudi kakšen majhen zatik vme- snika, a v splošnem je telefon dovolj odziven. Vanj so vgradili akumulator zmogljivosti 3.500 mAh, kar je glede na strojno opremo zelo dobro. V praksi bo pri povprečnih uporabnikih brez težav zdržal tudi dva dni brez polnjenja, pri zahtevnej- ših pa kak dan in pol. Novi Galaxy A41 je dober predstavnik srednjega razre- da, v katerem že najdemo naj- pomembnejše člene dražjih telefonov. To sta predvsem odli- čen zaslon AMOLED in zelo do- ber fotoaparat. Ohišje sicer daje nekoliko pretirano plastičen ob- čutek, kar pa ne bo motilo upo- rabnikov, ki bodo telefonu odeli »zaščitno obleko«. Strojna opre- ma sicer ni najhitrejša, je pa zato ugodno varčna s stališča porabe energije. Jure Forstnerič  Nokia 5.3. Nokia že nekaj let dostavlja presenetljivo solidne telefone v nižjem in srednjem ra- zredu, čeprav ostajajo nekoliko manj opazni od večine konku- rentov. Preizkusili smo novi mo- del 5.3, ki se z dobrimi 200 evri uvršča med vstopne modele. Prvo, kar pri telefonu opazi- mo, je lepa barvna kombinacija zeleno modre, ki se proti sredi- ni zadnjega pokrova preliva v te- mnejšo sivo modro. Pokrov ima dodan še rahli vzorec, je pa seve- da povsem plastičen, tak je tudi občutek v roki. Natančnost izde- lave je sicer dovolj dobra, telefon je glede na velikost zaslona raz- meroma lahek (185 gramov), ni pa ravno tanek (8,5 milimetra). Tudi ni vodotesen. Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 299 EUR X Zaslon, fotoaparat, bralnik prstnih odtisov pod zaslonom. Z Plastično ohišje. SAMSUNG Galaxy A41 HITROST DELOVANJA KAKOVOST IZDELAVE 7 7 september 2020 51 TELEFONI NAJBOLJŠI > Zaslon meri 6,55 palca, ponu- ja pa zadržano ločljivost 1.600 × 720 pik. Razmerje zaslona do ohišja je 82 odstotkov. Vse to je nekako standardno v tem cenov- nem razredu, a med večjimi te- lefoni. Posebnost je morda raz- merje, saj ponuja zaslon široko razmerje 20 : 9. Uporablja klasič- no matriko IPS in ne OLED, kar je morda škoda, saj se tudi v tem cenovnem razredu že pojavlja- jo konkurenti z zaslonom OLED, denimo Xiaomijev Mi A3. Fotoaparat na zadnji strani po- nuja štiri objektive, poleg klasič- nega s tipalom 13 MP še ultraši- rokega z 2 MP in makro kame- ro (spet z 2 MP), zadnji pa je za merjenje globine kot pomoč pri fotografiranju portretov. Gle- de na cenovni razred se telefon fotografsko solidno obnese, je tudi dovolj hiter in odziven, na voljo je tudi samodejna obdela- va HDR. Pod fotoaparatom je še klasični bralnik prstnih odtisov, na levi strani pa tudi tipka za pri- klic Google Assistanta – tega lah- ko tudi izključimo, žal pa tipki ne moremo dodeliti druge naloge. Vsekakor lahko pohvalimo uporabo sistema Android One, ki ponudi prečiščeno, pristno Googlovo izkušnjo, brez pod- vajanja aplikaciji in s konsisten- tnim vmesnikom. Hkrati lah- ko tudi računamo na dokaj hitre nadgradnje in popravke, že zdaj obljubljajo kompatibilnost s pri- hajajočim Android 11. Strojno ni večjih presene- čenj, telefon poganja lanskoletni Qualcommov procesor Snapdra- gon 665, zraven je 4 GB pomnil- nika in 64 GB prostora za upo- rabniške podatke. Telefon bo za nezahtevne uporabnike dovolj odziven, čeprav je po hitrosti bolj proti repu lestvice. Poleg vgraje- nega bralnika pomnilniških kar- tic MicroSD je na voljo tudi kla- sični izhod za slušalke. Veli- kost baterije je več kot solidna, saj ponuja 4.000 mAh, kar bo v kombinaciji z razmero- ma varčnim procesor- jem marsikomu ponu- dilo dva polna dneva uporabe. Za napajanje skrbi vmesnik USB-C. Nova Nokia 5.3 ne prinaša pretresov, gre za solidni telefon po dovolj nizki ceni. Kon- kurenca na tem podro- čju je res huda. Glav- ni prednosti tega tele- fona sta uporaba siste- ma Android One in so- lidna vzdržljivost aku- mulatorja. Jure Forstnerič  LG Velvet. LG je, s HTC in Sonyjem, eden izmed nekoč bolj vpliv- nih proizvajalcev tele- fonov, ki mu pa zadnja leta ne gre najbolje. Njihovi telefoni so sicer povsem solidni, a brez večjih posebnosti ali celo prednosti. Ponu- jajo razmeroma malo modelov, tudi prihod novih je počasnejši, kot smo bili nekoč vajeni (oziroma kot je pri ve- čjih, bolj znanih konku- rentih). Novi model LG Velvet tako prihaja v srednji cenovni razred in je daleč od cenejših telefo- nov (ti so v okolici 300 evrov), a mu hkrati vsaj še nekaj sto evrov manjka do najzmogljivejših mo- delov. Ideja drugačnosti je zanimi- va, a bomo videli, ali se bo ob- nesla. Velvet namreč ponuja ve- lik del tega, česar smo vajeni pri telefonih za 900 ali tisoč evrov. Prvo je odlično oblikovanje – te- lefon je res eleganten, s stekleno zadnjo stranico, z visoko pojavo in zaobljenimi robovi. Deluje sa- mosvoje. Na preizkusu smo si- cer imeli zadržan model s črnim ohišjem, ponujajo pa tudi bolj zanimivo keramično belo barvo z nežnimi svetlobnimi prelivi. Kljub bolj konkurenčni ceni pa je vodotesen po standardu IP68 (potop v metru in pol vode do trideset minut) in trpežen po standardu MIL-STD810G (od- pornost na temperaturna niha- nja, vlago, vibracije itd). Spo- daj najdemo klasični vmesnik za slušalke, telefon ima vgrajeno tudi enoto za brezžično napaja- nje (poleg navadnega USB-C). Nižja cena se najbolj pozna pri nekoliko manj zmogljivi strojni opremi. V uporabi je osemjedrni Snapdragon 765. Čeprav za so- liden procesor srednjega ranga, pa vseeno zaostaja za zmoglji- vejšo serijo 8xx (torej Snapdra- gon 865). Na preizkusih zmo- gljivostih se to sicer še kar po- zna, v praksi pa manj, saj je te- lefon med vsakodnevno upora- bo dovolj hiter in odziven. Ni- smo pa bili najbolj navdušeni nad preobleko. Drži, da gre za subjektivno mnenje in v veliki meri za stvar navade. Pomnilni- ka je 6 GB, prostora za uporabni- kove datoteke pa 128 GB. Zaslon OLED po diagonali meri 6,8 palca, je pa razmeroma visok, razmerje stranic je 20 : 9. Zadaj najdemo trojni fotoaparat, osnovni objektiv ponuja klasično goriščnico 26 mm in 48 milijonov pik (fotografije so po privzetem v ločljivosti 12 milijonov pik), zra- ven je še ultraširok objektiv z go- riščnico 15 mm in 8 milijoni pik. Tretje tipalo pa skrbi za globinsko zaznavo in programsko obdelavo ozadij. Kakovost fotografij je so- lidna, predvsem pri slabših sve- tlobnih pogojih pa vseeno slabša od dražjih modelov, manjka tudi kakšna stabilizacija slike. Novi LG Velvet je zelo dober telefon, tudi cena (med 500 in 600 evri) je dovolj razumna. Naj- večji plus je po našem mnenju elegantno oblikovanje v kombi- naciji z velikim in s širokim za- slonom. Manjka mu kakšna po- sebnost več, saj se bojimo, da se bo hitro izgubil v neprepoznav- nem srednjem območju. Del tega gre na žalost pripisati tudi neko- liko slabši prepoznavnosti LG v zadnjih letih. Jure Forstnerič Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 560 EUR X Zanimivo oblikovanje, razmerje med ceno in zmogljivostjo. Z Manjka kakšna izrazita posebnost. LG Velvet HITROST DELOVANJA KAKOVOST IZDELAVE9 8 Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 230 EUR X Videz, vzdržljivost akumulatorja, Android One. Z Povprečne zmogljivosti. NOKIA 5.3 HITROST DELOVANJA KAKOVOST IZDELAVE7 6 52 september 2020 NAJBOLJŠI PRENOSNI RAČUNALNIKI>  Huawei MateBook X Pro. Huawei je pri nas znan po telefonih, v tujini pa že nekaj let ponujajo tudi prenosnike. Ti so po novem na voljo tudi na našem trgu, pri Monitorju pa smo kot prvega preizkusili najzmogljivej- ši model MateBook X Pro. Gre za izredno tanek in lahek prenosnik visokega razreda, ki meri na zahtevne uporabnike, tiste bi sicer razmišljali o najbol- jših tankih prenosnikih Appla, Della, Asusa in drugih. Ohišje je zelo tanko in dovolj lahko, izde- lano iz kakovostnega, matirane- ga aluminija. Kakovost izdelave je res odlična, kljub tankosti ni opaziti no- benega zvijanja, natančnost izdelave je na zelo visoki ravni. Pohvalimo lahko izredno tan- ke robove okoli zaslona – po be- sedah izdelovalca je razmer- je zaslona in ohišja kar 91 od- stotkov. Pri tem so spletno ka- mero umaknili z zgornjega roba in jo skrili nad tipkovni- co. Gre za dvižno kame- ro, pospravljeno v vrstico funkcijskih tipk. Rešitev je zanimiva, čeprav je kot zato nižji, kot smo vajeni, in sogovorniki gledajo uporabnika iz nižje, manj ugodne perspektive. Dr uga zanimi- vost zaslona je nje- govo razmerje stra- nic. Namesto kla- sičnega razmerja 16 : 9 je razmerje tu malenkost bolj kockasto, torej je zaslon ožji, a višji, kot smo vajeni – razmerje je 3 : 2 z visoko ločljivostjo 3.000 × 2.000 pik. Moramo priznati, da nam je tak format za klasič- no računalniško delo bolj všeč kot širša razmerja, je pa to odvis- no od uporabnika in dela – ogled filmov ali urejanje zvočnih pos- netkov bo slabše. Zaslon je res odličen, z res od- ličnimi in natančnimi barvami, v uporabi je t. i. matrika LTPS (low-temperature polycrystalline silicon), ki ne potrebuje ločene osvetlitve. Ta je bila pred časom v uporabi pri zmogljivejših tele- fonih, preden so ti prešli na te- hnologijo OLED. Odlična je tudi svetlost, saj ostane zaslon tudi na močnem soncu dovolj dobro viden, ima pa svetlečo prevleko. Ta je skoraj obvezna, saj je za- slon tudi občutljiv na dotik. Pri vmesnikih ni večjih prese- nečenj, zaradi tankega ohišja smo pač obsojeni na njih- ovo majhno število. Na levi strani sta dva vmesnika USB-C (ki ju uporabimo tudi za na- pajanje prenosnika), zraven je izhod za slušalke, na desni stra- ni pa klasični vmesnik USB 3.0. Vsekakor je pohvalno, da je pre- nosniku priložen tudi majhen razširitveni modul, ki se prik- lopi na USB-C, ponudi pa še en Ocenjevanje prenosnikov Pri preizkusu vse prenosne računalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Pri prenosnikih ocenjujemo: zgradbo in opremo, kakovost in ločljivost zaslona, kakovost tipkovnice in sledilne ploščice, hitrost delovanja, čas trajanja akumulatorja, velikost in maso prenosnika, ceno in garancijske pogoje. Ocenjevani parametri so pri različnih kategorijah različno obteženi (npr. pri cenejših prenosnikih igra cena večjo vlogo kot pri dražjih prenosnikih). Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red naj- boljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja. ? Bi morali biti novinci cenejši? Huawei je na področju prenosnih računalnikov bolj ali manj neznano ime, še posebej pri nas. Kljub temu ima njihov vrhunski prenosnik popolnoma primerljivo, vrhunsko ceno. september 2020 53 PRENOSNI RAČUNALNIKI NAJBOLJŠI > vmesnik USB-C, dodatni USB 3.0 ter izhoda HDMI in VGA. Za tak razširitveni modul bi pri Applu odšteli okoli sedemdeset evrov. Strojna oprema je vsaj na pa- pirju dobro izbrana – v uporabi je Intelov Core i7-10510U, raz- meroma varčen, a vseeno zmo- gljiv štirijedrni procesor z več- nitno tehnologijo. A zgodba ni tako enostavna, kot se zdi. Os- novni takt procesorja je 1,8 GHz, najvišji mogoči pa 4,9 GHz. Pri tem je osnovna termalna ovojni- ca (TDP, Thermal Design Power) 15 W, a jo lahko proizvajalec pre- nosnika nastavi do 25 W, seveda če je v uporabi dovolj zmogljiva hladilna rešitev. Huawei se je tu odločil za ob- ratno pot – procesor se drži niz- kih taktov, s čimer je poraba energije seveda ugodna, hladil- na rešitev pa ostane presenetlji- vo tiha. Pri vsakodnevnih opra- vilih je prenosnik res odziven in hiter, pri daljših procesorsko in- tenzivnih (denimo izvoz ali pre- tvorba videa) pa je počasnejši, kot bi moral biti glede na upo- rabljen procesor. V praksi sicer razumemo in podpiramo to tež- njo, saj sta tišje delovanje in bol- jša vzdržljivost akumulatorja pri tankim prenosnikih pomembnej- ša od surove procesorske moči. Nas pa obenem bega, zakaj niso že v osnovi raje izbrali nekoliko manj zmogljivega, a hkrati varč- nejšega procesorja – morda gre bolj za marketinško potezo, da se lahko pohvalijo z oznako i7 (na- mesto i5). Ob daljši in zahtevnej- ši uporabi se ohišje vseeno neko- liko segreje. Podobna zgodba je tudi pri grafični kartici – uporabljena GeForce MX250 se ne obnese bistveno bolje od kakšne in- tegrirane Intelove rešitve, po preizkusu grafične zmogljivosti 3DMark pa je v tem prenosniku okoli 20 odstotkov počasnejša, kot bi sicer morala biti. Spet gre za namensko varčno delovan- je, ki ga sicer razumemo, a hkra- ti menimo, da bi bilo bolje ostati pri integrirani rešitvi. Ostala strojna oprema je sicer bolje izkoriščena. Nameščenih je 16 GB pomnilnika, pogon pa po- nuja zajetnih 1 TB prostora. Gre jasno za SSD, konkretno je bil v preizkušenem prenosniku Sam- sungov model. Odlična je tudi poraba energije oziroma avtono- mija. Na razmeroma zahtevnem preizkusu je zdržal slabih pet ur, z bolj varčnim delom pa verja- memo, da bi lahko prišli tudi do deset ur uporabe. Huawei prenosnike sicer res izdeluje komaj nekaj let, a mo- ramo priznati, da nas je njih- ov MateBook X Pro hitro prepri- čal. Ohišje je res vrhunsko izde- lano, po kakovosti se je – vsaj v času, ko smo ga imeli na preiz- kusu – povsem izenačil s kakš- nim Applovim prenosnikom. Se- veda pa težko ocenimo, kako se bo obnesel na daljšem roku. Vsa- kodnevno delo je odlično, ra- čunalnik je zelo odziven, tudi po zaslugi hitrega SSD. Manjka si- cer nekaj surove moči, a glede na tanko ohišje to niti ni preveli- ka ovira, čeprav bi si želeli, da bi bila oprema bolj smiselno izbra- na (konkretno procesor in grafič- na kartica). Prenosnik je več kot dovolj tih, pohvalimo pa lahko tudi priložen adapter, ki občutno odtehta omejitve pri vmesnikih. Če bi od Huaweija kot novin- ca na tem področju pričakovali nekoliko nižje, bolj konkurenč- ne cene, pa bi se motili – za ta prenosnik bodo pri nas zahte- vali dobrih dva tisoč evrov. To je sicer povsem primerljivo s po- dobnimi prenosniki drugih pro- izvajalcev, a še vedno gre za dražji razred, ki presega cenov- ne okvire velike večine uporab- nikov. V praksi dobimo podob- no zmogljive prenosnike tudi za občutno manj denarja, a pač s kakšno malenkostjo manj – reci- mo s slabšim zaslonom (predv- sem brez občutljivosti na dotik) ali z nekaj grami več. Jure Forstnerič Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 1.437 Večpredstavnostni indeks SYSMark 2014 (Media Creati- on): 1.502 Trajanje delovanja: 4 ur, 57 minut. Zgradba in oprema: 10 Velikost in teža: 9 Mere: 32,4 × 20,9 × 1,3 cm, 1,4 kg Značilnosti: Intel Core i7-10510U, 1,8 GHz, 16 GB RAM, 1 TB SSD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, Bluetooth Zaslon: 13,9-palčni, 3.000 × 2.000 pik Operacijski sistem: Windows 10 Pro Cena: 2.100 EUR Prodaja: Bolje založene trgovine. X Velikost in masa, kakovost izdela- ve, zaslon, odzivnost, tiho delova- nje. Z Cena, slabše zmogljivosti pri dalj- ših obremenitvah. HUAWEI MateBook X Pro ZGRADBA IN OPREMA VELIKOST IN TEŽA9 10  Spletna kamera je skrita v tip- kovnico, zato tanjši rob okoli zaslona. s Huawei prenosnike sicer res izdeluje komaj nekaj let, a moramo priznati, da nas je njih ov MateBook X Pro hitro prepri čal. 54 september 2020 DOSJE »DOOMSCROLLING«P retirano spremljanje družabnih medijev seve- da ni novost, a ponava- di smo to počeli zaradi športnih rezultatov, najnovejše serije ali dnevnega aktualnega dogajanja, trenutno pa celodnevni pritok in- formacij iz sveta preveva precej bolj pesimističen ton, povezan s koronavirusom, protesti, z rasiz- mom, s političnimi pretresi in z množičnimi eksplozijami, ki med premikanjem po zaslonu zapo- slujejo naše možgane. A najprej poglejmo, zakaj nas sploh vleče k spremljanju pesimističnih novic in kaj je t. i. doomscrolling. Na preži za nevarnostmi Ko s premikanjem po zaslo- nu sledimo novicam, čeprav so te pesimistične, slabe ali depre- sivne, in čeprav vemo, da na nas nimajo dobrega vpliva, a ne moremo prenehati, počne- mo točno to, kar opisuje beseda doomscrolling. Pojem ni nov, a je v splošno uporabo prišel šele med pandemijo, ki je postregla s kombinacijo izolacije, več proste- ga časa in poplave skrb vzbujajo- čih novic, tako da se je ta aktiv- nost hitro razširila. Čeprav se takšno početje zdi nekoliko nenavadno, pa zanj ob- stajajo evolucijski razlogi. Rok Gumzej, svetovalec Centra Lo- gout, pojasnjuje, da se naši mož- gani tako odzovejo, ker so v pra- davnini morali reagirati na vsak šum v grmovju, saj je to predsta- vljalo možnost, da se tam skri- va nevarni tiger: »Ti evolucijski mehanizmi pa tudi v današnjih časih aktivno iščejo potencial- ne nevarnosti, in čeprav je veči- na strani napolnjene z optimi- stičnimi novicami, bo tista ena pesimistična prevzela večji del naše pozornosti.« Ko začnemo spremljati pesimi- stične vsebine, se lahko hitro uja- memo v past. S tem namreč al- goritmom, ki krojijo naš seznam novic na družabnih omrežjih in spletnih oglasov, sporočamo, da nas te vsebine zanimajo, in tako nam ti nato priporočajo še več podobnih. Družabni mediji so zasnovani s ciljem, da nas čim dlje zadržijo prilepljene na »črno zrcalo«, in tako pri premikanju po zaslonu ob spremljanju, deni- mo Twitterja, hitro izgubimo ob- čutek za čas, ko se potapljamo v predlagane vsebine. Tovrstno početje torej spod- bujajo tudi zasnove teh storitev. Anne McLaughlin, profesorica na univerzi North Carolina Sta- te University, je za časopis The Washington Post pojasnila, ko se V vrtincu pesimističnih novic Odkar je svet zajela pandemija, na družabnih omrežjih preživimo še več časa. Še preden vstanemo iz postelje, brskamo po telefonu v iskanju najaktualnejših novic, preverimo jih tudi tik pred spanjem. Tamara Harb P september 2020 55 »DOOMSCROLLING« DOSJE P premikamo po zaslonu (infini- te scroll), to pravzaprav počne- mo samodejno, tako kot si zave- žemo čevlje, in se pri tem sproti ne odločamo, da bomo pregleda- li še več vsebin, ampak preprosto nadaljujemo premikanje. K temu nas po njenem mnenju prepriču- jejo tudi »nagrade«, saj med bra- njem občasno naletimo na vsebi- ne, kot so ljubke fotografije živa- li, in tega je ravno dovolj, da nas prepriča k nadaljnjemu brskanju. Čeprav potapljanje v pesimi- stične novice izpostavlja slabe strani družabnih medijev in teh- nologije, so ob našem poznava- nju orodij te lahko tudi dober vir informacij. Kot odgovorni upo- rabniki moramo poznati sistem delovanja priporočil, dobro pre- sojati zanesljivost virov in pre- verjati informacije, saj se na dru- žabnih omrežjih širi tudi množi- ca lažnih informacij in teorij za- rot, za katere smo veliko bolj do- jemljivi, ko smo v stresnih situa- cijah. A to je že druga tema. Verodostojnost virov Brezciljno iskanje informacij nas torej potegne v vrtinec dru- žabnih omrežij. Naslovi, ki nas pritegnejo na Twitterju in Face- booku, obljubljajo razlage, po- membne informacije, rešitve, saj so družabna omrežja zasnovana tako, da bi nas nagovorila k odzi- vu na vsako objavo. Rok Gumzej opozarja, da je pomembno poznati cilj branja to- vrstnih novic. »Če je cilj resnič- no informiranje, potem se tega tudi držimo. Od verodostojnih vi- rov pridobimo aktualna obvesti- la o poteku stanja in se izogiba- mo senzacionalističnih člankov.« Kot je za časopis The Washing- ton Post povedala Sun Joo Ahn, direktorica oddelka Games and Virtual Environments Lab na uni- verzi Georgia, ljudje najverje- tneje večinoma želimo le biti in- formirani in ne iščemo pesimi- stičnih novic, a žal je večina in- formacij takšnih. Z vsebinami namreč ustvarjalci nagovarja- jo naše občutke strahu ali celo ogorčenja, saj se s tem vklopijo naši preživetveni nagoni. Tako klikamo na predlagane vsebi- ne, algoritmi nam jih zadovolj- no servirajo še več, mi pa se po- novno znajdemo v vrtincu pesi- mističnih novic. Pri spremljanju tovrstnih no- vic pa ne gre le za nedolžno po- rabo časa, ampak ima to lahko tudi negativne posledice. Rok Gumzej pojasnjuje, da gredo naši možgani vsakič, ko smo iz- postavljeni pesimistični novici, v stanje stresa. »Pretirano pre- biranje pesimističnih novic pov- zroči slabše počutje, ki ga lahko spremljajo utrujenost in težave s spancem. V teh časih je to lahko tudi večkrat dnevno in pogosta izpostavljenost stresu lahko pov- zroča psihosomatske simptome, kot so glavoboli in bolečine v tre- buhu ter mišicah.« Zemlja še vedno pleše Doomscrolling pa ni le stre- sen, ampak nam, kot poudarja Rok Gumzej, lahko poda tudi na- pačno predstavo o svetu, v kate- rem živimo. Koronavirus ni edi- na zadeva na planetu, a pod tan- čico novic o njem pod prepro- go ostaja marsikaj. Od zapira- nja in izkoriščanja Ujgurov na Ki- tajskem, ki med drugim prisilno delajo za dobavitelje globalnih podjetij, kot sta Nike in Volks- wagen, odlične novice, da se bo pred sodiščem zaradi korupcije znašla razvpita ameriška orožar- ska organizacija NRA, ki jo želijo razpustiti, do neverjetnih pred- stav Luke Dončića in navdušujo- čih rezultatov metalca diska Kri- stijana Čeha. A vse to nam mor- da uide, če se posvečamo le eni stvari. Situacije, v kateri smo se zna- šli, ne bosta rešila mrzlično pre- mikanje po zaslonu telefona in bolščanje v novice v vsakem tre- nutku dneva. Informiranost je pomembna, pretirana informira- nost in hitro brskanje po novicah pa nikomur ne služita, prav tako ne prepuščanje izbire vsebin al- goritmom. Koronavirus je spre- menil marsikaj, a prihodnost je v naših rokah in doomscrolling je ne bo olepšal. Celo naspro- tno, kot razlaga Rok Gumzej, pe- simistične novice sporočajo, da je svet strašnejši, kot v resnici je, tako nas lahko pretirano prebi- ranje tovrstnih sporočil ohromi, saj spodbuja bazično nezaupanje v svet. »Lahko pa pride tudi do obratnega pojava, kjer naše telo stres uravnava s pretirano apa- tijo, ki poskrbi, da na poročano nevarnost gledamo manj resno, kot bi v resnici morali.« Časi so resda negotovi, a svet se ni ustavil; trenutno tečemo maraton in med tekom ni do- bro izgubiti zagona, kar pa se nam ob pretiranem spremljanju črno gledih novic kaj hitro lahko zgodi. Zato naj štejeta verodo- stojnost in preudarna in for mi- ranost.  s Doomscrolling lahko poda napačno predstavo o svetu, v katerem živimo. 56 september 2020 DOSJE E-STONIJAP soda baltskih dežel je tesno povezana z nji- hovo orjaško, grozečo vzhodno sosedo. Od 17. stoletja so bile Litva, Latvija in Estonija del ruskega cesarstva, izvzem- ši petindvajset let samostojnosti po prvi svetovni vojni in pet let nemške okupacije med drugo. Svoje bivše gospodarje in njiho- ve metode zatorej poznajo zelo dobro, kar je dalo revnim, mo- čvirnatim in pogozdenim deže- lam po padcu Sovjetske zveze velik pomen znotraj Nato pak- ta. Kot je povedal upokojeni ameriški general in bivši povelj- nik Natovih sil v Evropi Benja- min Hodges: »Rusijo so spozna- li bolje, kot bi jo mi v tisoč letih. Z njo imajo stoletja dolge izku- šnje.« Postale so središča lova na ruske vohune, prestrezanja komunikacij z Moskvo in ana- liziranja tako pridobljenih po- datkov, s tem pa ključne za vse zavezništvo. Dobro namreč po- znajo neobičajne metode, ki jih Rusija uporablja v zunanji po- litiki, predvsem kar se tiče raz- ličnih dezinformacij in ustvar- janja družbenega nereda. Za to so potrebovale sodobno spletno infrastrukturo, ki so jo njihovi novi zavezniki rade volje prispe- vali. Podpora ameriških zave- znikov je omogočila program, ki so ga poimenovali Tigrov skok – že leta 1991, takoj po razpa- du Sovjetske zveze, je Estoni- ja začela vlagati vsa sredstva v naglo tehnološko rast. V njej so namreč videli priložnost za to majhno deželo. Vizionar Za nastanek sodobne Estoni- je sta bila ključna dva dejavni- ka – ruska grožnja in vizionar- stvo njenega četrtega predse- dnika Toomasa Henrika Ilve- sa. Ta velja za očeta E-stonije, saj je ta na švedskem rojeni psi- holog z diplomami dveh ameri- ških univerz že leta 1993 zago- varjal računalništvo. V devet- desetih, ko je Estonija prehaja- la skozi obdobje modernizaci- je, je služil najprej kot ambasa- dor v ZDA, kasneje pa kot zuna- nji minister. Ves čas je poudarjal pomen sodobnih tehnologij in ravno njemu gre zahvala, da je Estonija že leta 1998 priključila vse šole na splet, da so zgradili svoj, digitalni telefonski sistem, čeprav jim je Finska ponujala analognega, ter da je prost do- stop do interneta zapisan med temeljne državljanske pravice. Ugotovil je, da so Sovjeti Esto- niji res pobrali marsikaj, da pa so ji vseeno zapustili dober izo- braževalni sistem, predvsem na področju tehnike in matema- tike. Ilves, ki je tudi samoizo- braženi računalničar, je ravno v tem videl priložnost. Pri tem se je zanašal na lastno interpreta- cijo Rifkinove knjige The End of Work (Konec dela), ki napove- duje, da bo sodobna tehnologi- ja spodkopala industrijsko pro- izvodnjo. Čeprav je delo napi- sano kot svarilo, Ilves poudar- ja, da ga je bral, tako rekoč, na- zaj – težave industrijskih veli- kanov je videl kot priložnost za majhno Estonijo. V njej bi lah- ko že nekaj visoko izobraženih visokotehnoloških podjetnikov ustvarilo napredno, postindu- strijsko družbo. Zanj je infor- macijska tehnologija »veliki iz- enačevalec«, ki omogoča majh- nim državam veliko moči. Kar Digitalizirajmo državo Danes je Estonija ena najbolj naprednih dežel na svetu. Tega ji pred skoraj tridesetimi leti, ko se je osvobodila sovjetskega jarma, ne bi pripisali. A kombinacija progresivnih idej, strateške lege in dobro udejanjenih družbenih inovacij je omogočila točno to. Kako jim je torej uspelo? Gregor Stamejčič U  Estonija zaradi široke uporabe digitalnih tehnologij tako v upravi kot v poslu, danes velja za eno najnaprednejših dežel na svetu. september 2020 57 E-STONIJA DOSJE P se je skozi vladno politiko in spodbude tudi udejanjilo, saj imajo danes največ zagonskih podjetij na prebivalca na svetu. Čeprav je Ilves pred štirimi leti končal svoj drugi mandat in je predsedstvo prevzela Ker- sti Kaljulaid, je njegova zapušči- na še vedno vidna. Estonija je z Združenim kraljestvom, Izrae- lom, Novo Zelandijo in Južno Korejo ustanovila skupino Di- gital 5, zaradi porasta članstva danes preimenovano v Digital Nations. To je mednarodni pro- jekt, ki želi ob pomoči sodob- ne tehnologije dvigniti kako- vost življenja v članicah in pro- movirati tehnološka podjetja. Pod Ilvesom so Estonci dobili digitalne identitetne kartice, ki niso le osebni dokument, am- pak omogočajo tudi kopico dru- gih ugodnosti. Estonija za pod- jetnike začetnike ponuja e-biva- nje, s katerim je mogoče tam re- gistrirati podjetje in tako dobi- ti dostop do njihovih e-servisov in davčnih ugodnosti. Skratka, vizija tega politika z značilnim metuljčkom je drobno posocia- listično močvirje preobrazila v državo, ki služi za zgled praktič- no vsemu svetu. Rusi prihajajo Dodaten zagon je vizija bivše- ga predsednika dobila po letu 2007, ko je država postala žr- tev obsežnega kibernetskega napada. Čeprav ni bilo konkre- tnih dokazov, ki bi neizpodbi- tno dokazali krivdo, je jasno, da je za njimi stala Rusija. Bili so na- mreč preveč dobro organizira- ni in preobsežni, da bi jih lahko zagrešili običajni zločinci. Meri- li so na neobičajne, a pomemb- ne tarče, denimo sisteme za pre- nos denarja ali telefonijo. Povod zanje je bil sovjetski kip padlim rdečearmejcem, ki so ga odstra- nili iz Talina, s tem pa sproži- li jezo ruske manjšine. Napadi DDOS so zadeli strani estonske vlade, ministrstev in drugih so- rodnih organizacij kot tudi mno- gih bank in medijev. Četudi so bili obsežni in dobro koordinira- ni, zaradi česar so predmet več obrambnih študij, pa niso pov- zročili prehude škode. Vodilni znanstvenik ameriške agencije za napredne obrambne raziska- ve DARPA James Hendler je, de- nimo, pripomnil, da bolj spomi- njajo na kibernetski izgred kot pa na vojaško operacijo. Ne gle- de na to je bil odziv Estonije mo- čan in učinkovit. Pripravili so ko- pico protokolov za odziv na mo- rebitne sorodne napade, z Na- tom so pripravili več študij in pri- ročnikov. Natov talinski center je v sodelovanju z estonskimi prav- niki in akademiki objavil tudi Ta- linski priročnik, nezavezujoči dokument mednarodnega pra- va, ki opredeljuje zakonske vi- dike kibernetskega vojskovanja. Dokument med drugim pravi, da nima nobena država suvere- nosti nad internetom, da pa so deli spleta – recimo vladne strani – pod suverenostjo države, kjer domujejo. Napad je le še pospešil pre- hod v digitalno družbo. Zara- di njega je Estonija začela svoj kiberprostor obravnavati kot sestavni del obrambne strategi- je. Članice Nata poučujejo o rav- nanju v primeru kibernetskega napada, izvajajo kibernetske vo- jaške vaje, z ZDA pa so skleni- le celo sporazum o deljenju po- datkov. A izkušnje napada so se prelile tudi v vsakdanje življe- nje. Osnov kibernetske higiene so se priučili državni uslužben- ci, danes pa jo poučujejo že v šo- lah. Država je ponudila kup ini- ciativ, od e-davkov, e-poslova- nja in e-bančništva, prek sple- tnih šol in univerze do interne- tnih volitev. Digitalni podpis je v obči rabi, vladni strežniki ima- jo varnostne kopije v Luksem- burgu, prek sistema X-road pa lahko pooblaščene osebe pri- dobivajo lokalne informacije, tudi o drugih osebah. To, reci- mo, omogoča estonskim reše- valcem takojšen dostop do po- škodovančevih zdravstvenih dokumentov. Ker njihov vla- dni sistem uporablja tehnologi- jo KSI, ki je derivat blockchaina, je vsak dostop do osebnih po- datkov računalniško trajno za- beležen, kar lahko vidi tudi vsak državljan. Estonski digitalni sis- tem je zasnovan tako robustno, da bi lahko vlada prek spleta še naprej delovala celo v primeru ruske invazije. Preplet visoko- tehnoloških rešitev, pogojenih s strahom pred veliko sosedo, vi- zionarske usmeritve estonskih Državni e-servisi V državi je na voljo več kot 4.000 različnih državnih e-servisov, od e-davkov do e-kabineta za hrambo dokumentov. Pravzaprav mora biti sodobni Estonec fizično prisoten le pri treh opravkih – poroki, ločitvi in prodaji nepremičnin. Celo te tri bi lahko izvedli elektronsko, a so ostale 'papirnate' zaradi političnih pomislekov.  Ena najpomembnejših figur estonskega Tigrovega skoka, kot so poimenovali proces modernizacije, je četrti predsednik Toomas Henrik Ilves.  Leta 2007 je bila Estonija tarča obsežnega kibernetskega napada, za katerim je po vsej verjetnosti stala Rusija. Tudi zaradi njega se kibernetske varnosti otroci učijo že v šoli. 58 september 2020 DOSJE E-STONIJAP politikov in močne spletne in- frastrukture pa je pripeljal tudi do finančnega uspeha. Estonski samorogi Estonci se radi hvalijo, da ima- jo 1,3 milijona ljudi in štiri samo- roge. Ta izraz namreč označu- je zagonska podjetja, ki preseže- jo tržno vrednost milijarde do- larjev. Prvemu je uspelo nekemu manjšemu programu za video komunikacijo, ki ga je za osem milijard in pol kupil Microsoft. Skype mu pravijo. Bolt, nekoč znan kot Taxify, je eden najve- čjih Uberjevih konkurentov, ma- gično mejo milijarde pa so pre- segli, ko so sklenili partnerstvo s skupino Daimler AG in s kitaj- skim orjakom Didi Chuxing, ki nudi soprevozne storitve v štiri- sto kitajskih mestih. Poleg tega so njihove storitve za deljenje prevozov in električnih skuter- jev ter dostavo hrane prisotne v več kot 20 državah po svetu. Tre- tji je Playtech, ki ustvarja kockar- sko programsko opremo, četrti pa TransferWise, ki je namenjen spletnemu prenosu denarja. Ko- ličina tako uspešnih zagonskih podjetij je presenetljiva, saj ima, na primer, Španija s skoraj tride- setkrat več prebivalci le eno. Drobna pribaltska dežela s svo- jimi uspešnimi pašniki za samo- roge seveda tudi privablja veli- ko investitorjev, ki se že ozira- jo po naslednjem rogatem žre- bičku. eAgronom, recimo, je na dobri poti. Kmetovalcem ponu- ja robusten nabor digitalnih oro- dij za digitalno upravljanje kmeti- je, dodatna orodja pa omogočajo pregled nad vso kmetijo, vključ- no s polji, z živalmi in zaposleni- mi v resničnem času. MeetFrank je orodje, namenjeno rekrutaci- ji novih kadrov, Modash pa ogla- ševalcem ponuja dostop do mre- že vplivnežev in njihovih branih strani na Instagramu ali Twitchu. Nowescape deluje podobno kot Booking.com, ampak je omejen na resničnostne igre, kot je, reci- mo, pobeg iz sobe. Veriff.me upo- rablja kopico orodij za prepozna- vo obraza, da lahko prek videa potrdi identiteto neke osebe, kar je uporabno za zaposlovalce. He- althCode AI ob pomoči strojne- ga učenja in skupine izkušenih zdravnikov ponuja pomoč pri dia- gnosticiranju bolezni. SprayPrin- ter pa pomaga uličnim umetni- kom – namesto da bi sprejali prek izrezljanih šablon iz lepenke, lah- ko kupijo posebno pločevinko barve. Ta ob pomoči pametnega telefona na zid nabrizga ustrezno količino barve v določeno obli- ko. Skratka v Estoniji ne manjka Samorogi Estonci se radi hvalijo, da imajo 1,3 milijona ljudi in štiri samoroge. Ta izraz namreč označuje zagonska podjetja, ki presežejo tržno vrednost milijarde dolarjev. Prvemu je uspelo nekemu manjšemu programu za vi- deo komunikacijo, ki ga je za osem in pol milijard kupil Microsoft. Skype mu pravijo.  Estonija se poskuša skozi zavezanost demokraciji, spletno transparentnost in tehnološki napredek prikazati kot protipol sosednji Rusiji.  Že od leta 1998 so vse estonske šole priključene na splet, danes pa se v njih otroci učijo tudi programiranja in osnov kibernetske higiene. september 2020 59 E-STONIJA DOSJE P ne idej ne financiranja zanje in le vprašanje časa je, kdaj se bo tam pojavilo še več samorogov. Sodelovanje Ekonomski in tehnološki ču- dež Estonijo postavlja ob bok Izraelu, Silicijevi dolini in po- dobnim središčem. Že vse od spočetja – ali ponovnega vstaje- nja – samostojnosti so trmoglavo stremeli k istemu cilju. Digital- na družba namreč zahteva viso- ko stopnjo sodelovanja med dr- žavnim aparatom, akademiki in ekonomskim sektorjem. Premo- žni podjetniki vlagajo v zagon- ske projekte in privabljajo nove investitorje. Univerza ne skrbi le za izobraževanje novega kadra, ampak predvsem išče tehnične, digitalne rešitve za težave drža- vljanov. Oblast te predloge im- plementira, hkrati pa spodbuja ekonomsko rast. Ni čudno torej, da imajo že vrsto let tamkajšnje vlade veliko podporo, ne gle- de na svojo barvo. Praktično vse stranke se namreč na oblasti ob- našajo predvsem tehnokratsko, s tem pa gradijo in uresničuje- jo skupno idejo digitalne Estoni- je. Glavni razlog, da jim je uspe- lo privabiti toliko vlagateljev v zagonska podjetja, pa teme- lji na verjetno davčno najbolj li- beralni zakonodaji v Evropi. Da- vek na dobiček za korporacije je namreč 0 odstotkov. Vendar pa najbrž tudi to ne bi bilo dovolj, če ne bi ob tem nudili še izje- mne platforme za nova podjetja. Ustanovi ga namreč lahko kdor- koli na svetu, pred tem mora pri- dobiti le virtualno vizo ali pa po- stati digitalni rezident. Postopek za pridobitev teh dokumentov je preprost in v angleščini, na svo- jih spletnih straneh pa se Eston- ci hvalijo, da je po pridobitvi te dokumentacije mogoče podjetje odpreti v 15 minutah, davke pa plačati v treh. Vendar pa ni vse tako enostav- no – tako izraz »e-rezidenca« kot »0-odstotni davek« sta zavajajo- ča. Zadnje drži le, če denar osta- ja znotraj podjetja – torej brez iz- plačila dividend, brez nakazova- nja denarja iz podjetja, brez zu- nanjih investicij in tako naprej. Kar je pravzaprav pametno od Estonije, saj tako sredstva ohra- nja doma. Če je dobiček pora- bljen za vlaganje v razvoj podje- tja, plače in podobno, je namreč resnično neobdavčen. E-reziden- ca pa je zavajajoča zato, ker se nanaša le na podjetje, ne pa na posameznika. Z njo je namreč res mogoče ustanoviti pravni su- bjekt v Estoniji in zanj tudi hitro plačevati davke, vendar pa so iz kalkulacije izpadli digitalni no- madi, tujci in ostali, ki so priča- kovali, da bodo z e-rezidenco po- stali skoraj polnopravni Eston- ci. Letos so sicer tudi za te lju- di, delavce, ki svoj spletni posel opravljajo od koderkoli po svetu, končno poskrbeli. Marca so za- nje ustvarili posebno vizo, s kate- ro lahko od prvega avgusta prija- vijo virtualno rezidenco v Estoni- ji in tako, vsaj na papirju, delajo od tam, deležni pa so tudi drugih ugodnosti. Pred tem so namreč morali davke še vedno plačeva- ti tam, kjer so imeli prijavljeno bivanje. Z digitalno vizo pa lah- ko samostojni delavci potujejo in delajo kjerkoli po svetu. Nadeja- jo se sicer predvsem prosilcev iz držav, ki niso članice EU, da bi tako nekoliko omejili škodo, ki jo povzroča beg možganov. Mnogo mladih, izobraženih Estoncev se namreč odloča za življenje dru- god. Viza pa bo pomembna tudi – ali predvsem – za Angleže, ki so zapustili Evropsko unijo, mno- gi tamkajšnji nomadi pa si še ve- dno želijo delati znotraj nje. Digitalni državljani V Estoniji je digitalna kultu- ra namenjena še čemu druge- mu kot le poslu. V državi je na voljo več kot 4.000 različnih dr- žavnih e-servisov, od e-davkov do e-kabineta za hrambo doku- mentov. Pravzaprav mora biti so- dobni Estonec fizično prisoten le pri treh opravkih – poroki, loči- tvi in prodaji nepremičnin. Celo te tri bi lahko izvedli elektron- sko, a so ostale 'papirnate' zara- di političnih pomislekov. Mulci se večinoma učijo programirati že pred vpisom v osnovno šolo, zaradi državnih programov pa je spletna povezanost dosegla celo najbolj oddaljene kotičke te mo- čvirnate in gozdne dežele. V ne- katerih osnovnih šolah, na pri- mer, učenci že ustvarjajo bitco- in aplikacije. Internetna pisme- nost med Estonci danes presega 90 odstotkov, čeprav je bila oko- li preloma stoletja le nekaj večja od 20-odstotna. Država zastonj ponuja Wi-Fi, ki velja za najhi- trejšega na svetu. Za dostop do e-storitev imajo ljudje na voljo svojo kartico eID, ki je v bistvu zelo napredna digitalna oseb- na izkaznica. Ta je eden od te- meljev estonske digitalne druž- be, saj omogoča dostop do vseh spletnih servisov. V bistvu je ne- kakšna kartica vse v enem, ki služi za dostop do javnih e-stori- tev, ker dokazuje istovetnost ose- be, pa so jo prevzela tudi mno- ga zasebna podjetja. Tako lahko služi tudi kot kartica ugodnosti v različnih trgovinah, kot kartica za spletno bančništvo ali kot kar- tica javnega prevoza. Zaradi vse- prisotnosti in varnosti niža stro- ške storitev, saj zasebnemu sek- torju, denimo bankam, za do- stop do storitev ni treba razvija- ti lastnih varnostnih metod pa tudi ljudje ne nosijo več toliko plastike v svojih denarnicah. Z njo je mogoče podpisovati raz- lične dokumente z digitalnim podpisom – ta pa je v vseh drža- vah EU enakovreden ročnemu. Za uporabo kartice eID je potre- ben le čitalnik, ki omogoči do- stop do uporabnikovih podatkov prek 2.048-bitnega enkripcijske- ga sistema javnega in zasebne- ga ključa. Prvega od teh ključev z eno PIN-številko uporabljajo za izkazovanje lastne identitete, drugega pa z drugačnim nabo- rom številk za digitalno podpiso- vanje dokumentov. Vsaka upora- ba kartice in vsak dostop do za- sebnih podatkov se tudi beleži- ta s tehnologijo KSI, kar močno E-volitve Prve elektronske volitve so na lokalni ravni izvedli že pred 15 leti, in čeprav ne brez težav, so jih v preteklih letih zgladili. Šli so celo tako da- leč, da lahko že od leta 2013 državljani prek spletnih platform odda- jo svoje predloge za zakonodajo. Proces je sicer dolgotrajen in zapleten, saj vključuje ljudi, nevladnike, pravnike in politike, vendar so kljub temu že prvo leto trije predlagani zakoni od 15 prišli v veljavo, še štiri pa so stranke vključile v svojo koalicijsko pogodbo.  Prebivalstvo baltskega tigra šteje 1,3 milijona ljudi in štiri samoroge. Ta mitološki konj označuje zagonska podjetja, ki jim je uspelo preseči tržno vrednost milijarde dolarjev. 60 september 2020 DOSJE E-STONIJAP omeji kakršnokoli možnost zlo- rabe, kot je kraja osebnih podat- kov in podobno. Kljub temu kartica ni popol- na. Pred tremi leti je češki krip- tograf Petr Švenda estonsko vla- do obvestil o morebitni ranlji- vosti kartic, ki so jih uporabljali. Odkril je, da je zaradi algoritmič- ne napake v podatkovni knjižni- ci za enkripcijski protokol RSA podjetja Infineon, ki jim je izde- lalo čipe, mogoče izračunati za- sebni ključ iz javnega. V praksi je to pomenilo, da je bilo ogro- ženih vseh 800.000 dotlej izda- nih estonskih kartic eID kot tudi na milijone podobnih kartic po svetu, ki jih je izdelalo to nem- ško podjetje. Takšna ranljivost bi hekerjem teoretično lahko omo- gočila krajo identitete, vendar so vladne organizacije, od policije do Urada za informacijske siste- me (RIA) skupaj z nekaterimi za- sebnimi podjetji krizo naslovili hitro in javno, kar je ohranilo zaupanje državljanov. Začasno so omejili dostop do državnih e- -servisov, Estonci pa so mora- li obnoviti dopolnjene certifika- te na svojih karticah, kar je že v mesecu dni storilo kar 94 odstot- kov uporabnikov. Naslednje leto se je skoraj podvojilo število digi- talnih podpisov s temi karticami, kar kaže na visoko stopnjo zau- panja v digitalni državni sistem, ki ga tam gradijo. Čeprav je med- narodni ugled pribaltskega tigra nekoliko trpel, vseeno niso zabe- ležili niti ene kraje identitete, ne- ljubo izkušnjo pa so spet obrnili v lastni prid. Dogodek so namreč temeljito raziskali in popisali, s tem pa drugim omogočili, da ne ponavljajo storjenih napak. Spletne volitve Logični korak naprej je e-de- mokracija in tudi v njej Estonci prednjačijo. Že februarja 2018, le nekaj mesecev po fiasku z ranlji- vimi karticami, je na tedanjih vo- litvah prek spleta svoj glas odda- la skoraj tretjina Estoncev. Danes jih prek spleta voli skoraj polovi- ca. Prve elektronske volitve so na lokalni ravni izvedli že pred 15 leti, in čeprav ne brez težav, so jih v preteklih letih zgladili. Šli so celo tako daleč, da lahko že od leta 2013 državljani prek sple- tnih platform oddajo svoje pre- dloge za zakonodajo. Proces je sicer dolgotrajen in zapleten, saj vključuje ljudi, nevladnike, prav- nike in politike, vendar so kljub temu že prvo leto trije predlaga- ni zakoni od 15 prišli v veljavo, še štiri pa so stranke vključile v svojo koalicijsko pogodbo. A po- štene volitve potrebujejo dvoje – zaupanje in anonimnost. Zadnjo zagotavljata digitalna enkripci- ja in sledljivost veh dokumentov. Kaj pa zaupanje? Tukaj se moramo vrniti k Il- vesu. Bivši predsednik je dose- gel, da digitalna Estonija temelji na principu medsebojne odgo- vornosti. Povedano preproste- je: če lahko država nadzira drža- vljane, morajo tudi ti njo. Tran- sparentnost države je za Eston- ce zelo pomembna, saj gradi zaupanje med njo in prebival- stvom, kajti po Ilvesovem mne- nju je zasebnost stvar preteklo- sti. Trdi, da zaradi kopičenja osebnih podatkov na spletu, bo- disi prek uradne ali poslovne do- kumentacije bodisi prek družab- nih medijev, zasebnost za vsa- ko ceno enostavno ni smiselna. Kar šteje, je integriteta podat- kov, ki jo s sledljivostjo omogoča sistem KSI. Takšen medsebojni nadzor Ilves vidi kot novo obliko družbene pogodbe, o kateri je govoril Thomas Locke v 16. sto- letju. Estonija kljub temu ostaja daleč od kakšne sodobne orwel- lovske Kitajske. Zakoni EU o var- stvu podatkov so v veljavi, vsak državljan vidi, kako se upora- bljajo njegovi osebni podatki, ti pa se rabijo po načelu najmanj nujno potrebnih. Tako, recimo, pri uporabi kartice eID na talin- skem avtobusu uprava le preve- ri kraj bivanja, da vidi, ali je ose- ba upravičena do brezplačnega javnega prevoza po prestolnici. Kljub temu pa tolikšna količina osebnih podatkov v rokah obla- sti pomeni grožnjo, ob kateri bi se, denimo, Nemci ali Franco- zi zgrozili. Ampak večina Eston- cev je prepričanih, da se lahko totalitarna grozodejstva zgodijo tudi v papirnatih družbah. Kar so pred desetletji izkusili na la- stni koži. Antirusija Sodobna Estonija je danes predvsem družben in tehnolo- ški eksperiment. Napaja se iz idej najradikalnejših mislecev liberal- nega kapitalizma in za svoje vo- dilo uporablja podobne mantre, kot bi jih lahko pripisali kakšne- mu Googlu ali Applu. Hkrati so zaradi svojih nordijskih korenin že zgodovinsko bolj nagnjeni k odprti, vodoravni družbi z večjo enakopravnostjo. Kljub samoro- gom in spletni državi se soočajo z begom možganov, z množico depresivnih ljudi, s korupcijski- mi škandali. Računalniško zna- nost so na koncu koncev v veli- ki meri vzeli za svojo, ker je bila druga možnost proizvodnja lesa. V vseh porah njihove družbe pa je čutiti tudi strah pred Rusi: do njihove brezbrižnosti do resnico- ljubnosti podatkov, ki jih upora- bljajo za dosego političnih ciljev, njihovega stalnega vohljanja in poskusov vmešavanja v estonske notranje zadeve, njihovih kiber- netskih napadov, ki zaznamujejo vsakdan te pribaltske republike. Tako je za sodobno Estonijo po- membno predvsem to, da bi po- stali protipol svoje orjaške sose- de. Ostajajo zavezani principom demokracije, transparentnosti in zaupanja v državo. Kar jih loči od sodobne Rusije, kjer so vse re- snice ekvivalentne in ki je vide- ti kot mračnjaški reality show. Estonijo naredi za, kot trdi Ilves, antirusijo.   S programi e-rezidence in vize za digitalne nomade želi Estonija privabiti čim več tehnično podkovanega in podjetnega kadra.  Iz strahu pred Rusi so Estonci močno naslonjeni na Nato pakt, Talin pa je tudi sedež centra za kibernetsko obrambo tega zavezništva. s Ekonomski in tehnološki ču dež Estonijo postavlja ob bok Izraelu, Silicijevi dolini in po dobnim središčem. 62 september 2020 NOVE TEHNOLOGIJE ZANIMIVE TEHNOLOGIJEO Videti od blizu Oko je eden izmed organov, ki resnično niso prilagojeni dolge- mu življenju, ki ga živimo dan- danes. Starost prinaša poškodbe vidnega živca in motnjenje leče, poleg tega izgubljamo možnost ostrenja slike na bližnje predme- te. Podobno kot sposobnost za- znavanja visokih frekvenc zvoka upada s staranjem, se tudi naj- bližja razdalja, na kateri smo še sposobno izostriti sliko, z leti po- večuje. Vzrok sta slabenje mišic, ki napenjajo lečo, in izguba pro- žnosti leče. Ne gre za bolezen, ki prizadene zgolj nekatere lju- di: vsi z leti izgubljamo sposob- nost ostrenja na blizu, le da ne- kateri bolj kot drugi. Končni re- zultat daljnovidnosti so očala za branje, ki bi jih po nekaterih raz- iskavah po 50. letu morali imeti skorajda vsi. Težava s katerimikoli očali je fiksna goriščna razdalja. Če je celotno stekelce enako, so potem to očala za branje, ki jih moramo pogosto snemati, ker pri gleda- nju na meter ali dlje slika ni več ostra. V življenju pač gledamo na blizu in daleč. Druga možnost so očala, ki imajo dvoje območij z jasnim rezom ali z mehko spre- minjajočo se goriščno razdaljo. V vsakem primeru žrtvujemo del vidnega polja, saj na spodnjem delu lahko beremo, na zgornjem pa gledamo na daleč. Tretja mo- žnost so očala, ki imajo za vsako oko različno goriščno razdaljo, tako da potem sliko skupaj zlo- žijo možgani. V tem primeru žr- tvujemo globinski vid. Kaj pa, če bi imeli očala, ki lahko prilagaja- jo goriščno razdaljo glede na to, kam gledamo? To ni znanstvena fantastika, saj obstajajo različni načini za spreminjanje goriščne razdal- je. Gre celo za v celoti mehanič- no lečo (Alvarezova leča), ki jo je ameriški fizik Luis Walter Al- varez patentiral že davnega leta 1964. Sestavljata jo sferična ele- menta, ki horizontalno drsita drug ob drugem, s čimer spre- minjata goriščno razdaljo. Dru- ge možnosti so tekočinske leče ali leče iz tekočih kristalov, kjer je mogoče z deformacijo oziro- ma električnim polje spreminja- ti goriščno razdaljo. Raziskovalci Nitish Padmanaban, Robert Kon- rad in Gordon Wetzstein s Stan- forda so junija lani predstavili delujoč koncept očal s takšnimi lečami, ki sliko izostrijo ne gle- de na to, kam (kako daleč) gle- damo. Uporabili so tekočinske leče (Optotune EL-30-45), ki jim lah- ko spreminjamo goriščno razdal- jo. To ni težaven del. Treba je ugotoviti, kolikšna naj bo gorišč- na razdalja v vsakem trenutku. Po domače povedano, moramo vedeti, kam oseba gleda in kako daleč je predmet. Uporabili so tehniko sledenja očem (eye trac- ker), s katero lahko to natančno ugotovijo. Druga tehnika, ki da podoben rezultat, je kamera za zaznavanje razdalje (depth ca- mera). S kombinacijo informa- cij teh dveh metod so izračuna- li razdaljo do opazovanega pred- meta, potem pa ustrezno izostrili Obrisi prihodnosti Brezžični internet, ki uporablja svetlobo namesto radijskih valov, naglavni senzorji za branje možganskih valov, očala s spremenljivo goriščno razdaljo in čipi, ki se samo sestavljajo, so le nekateri primeri tehnoloških izdelkov, ki niso iz znanstvenofantastičnih filmov. Pred časom so jih predstavili (zagonska) podjetja, univerze ali inštituti z delujočimi prototipi. Nestrpno čakamo, katerim bo uspelo zlesti na prodajne police. Matej Huš  Različne vrste leč lahko spreminjajo goriščno razdaljo. Slika: Nitish Padmanaban, Autofocusing reading glasses of the future, TED Talk  Prototip očal, ki sama izostrijo, kamor človek gleda. Slika: Padmanaban et al., Sci. Adv. 2019; 5: eaav6187. september 2020 63 ZANIMIVE TEHNOLOGIJE NOVE TEHNOLOGIJE O leče (upoštevali so tudi siceršnjo dioptrijo). Celoten sistem je še vedno ne- praktičen za normalno uporabo, saj so »očala« v resnici bolj po- dobna čeladi, ki mora biti nepre- mično pričvrščena na glavo. A v prihodnosti načrtujejo komercia- lizacijo. Junija 2019 so objavili članek v Science Advances, kmalu je sledila predstavitvena objava na spletnih straneh univerze. Ja- nuarja letos je Padmanaban pro- totip, ki je še vedno nepraktičen za vsakodnevno uporabo, pred- stavil na predavanju TED. Pad- manaban je od junija letos zapo- slen v zagonskem podjetju Zinn Labs, ki ga je ustanovil z Gordo- nom Wetzsteinom, Robertom Konradom in s Kevinom Boylom, vsi raziskovalci s Stanforda. Zinn Labs se ukvarja s fino nastavljivo optiko, sledenjem očem, z ocen- jevanjem razdalje pri vidu itd. Podjetje je še mlado, zato seveda izdelka še nima. Podvodni brezžični internet Na kopnem je brezžična po- vezava z internetom zadovolji- vo rešen problem, ki na manj- ših razdaljah (v stavbah) upo- rablja radijske valove brezžičnih omrežij Wi-Fi. Pod vodo je svet drugačen, dielektrična konstan- ta in prevodnost morske vode pa poskrbita, da razen ekstrem- no dolgih valovnih dolžin radij- ski valovi ne potujejo več kot ne- kaj centimetrov. Pod vodo ima- mo tako za prenos informa- cij na voljo tri načine: akustič- nega (zvok prepotuje izjemno dolge razdalje), radijskega (ek- stremno velike valovne dolžine, kar pomeni hitrost nekaj bitov na sekundo, ali izjemno krat- ke razdalje krajših valov za nor- malne hitrosti prenosa) in svet- lobnega (usmerjenost, zato po- trebuje vidno linijo). Pustimo vnemar vprašanje, za- kaj bi v morju ali bazenih potre- bovali brezžično internetno po- vezavo, in poglejmo, kako so junija letos ta problem rešili ra- ziskovalci z univerze KAUST v Savdski Arabiji. Pod vodstvom Mohameda Slim Alouinija je sku- pina devetih raziskovalcev prika- zala Aqua-Fi, ki deluje z laserji ali s svetlečimi diodami (LED). Prvi omogočajo večji domet, druge so bistveno varčnejše. Konkretno so reševali pro- blem potapljačev, ki bi želeli ko- municirati s površjem, denimo pošiljati fotografije. Da lahko to počno, trenutno potrebujejo ka- belsko povezavo, kar ni vedno praktično ali sploh izvedljivo. Za Aqua-Fi so uporabili zeleno sve- tlobo (valovna dolžina 520 nm), ki so jo na razdalji oddajale LED, za dlje pa so potrebovali laser- je. Podatke jim je uspelo prene- sti s hitrostjo do 2 megabita na sekundo. V praksi ima potapljač vodo- odporen telefon, ki uporablja normalen radijski Wi-Fi. Ne- kaj centimetrov ali decimetrov namreč signal vseeno prodre, kar je ravno dovolj, da se pove- že s sprejemnikom Aqua-Fi, ki ga ima na hrbtu (ozi- roma na jeklenki). Ta potem komuni- cira z drugim spre- jemnikom, ki je tik pod površjem in ima nadaljnjo poveza- vo z zemeljskim de- lom interneta. Prvi avtor članka v IEEE Communications Ma- gazine, kjer so no- vost predstavili maja 2020, Basem Shiha- da, poudarja, da je do komercializaci- je še dolga pot, ki je niso še niti začeli. Na zelo podoben način seveda lahko internet zagotavljamo tudi v zaprtih prostorih. Eno pr- vih predavanj je imel Harald Haas z univerze v Edinburgu na TED že leta 2011, štiri leta po- zneje pa je predstavljal upora- bo sončnih celic kot senzorjev za Li-Fi. Zamisel je še vedno kon- ceptualno enaka: če dovolj hi- tro moduliramo svetlobo, ki jo oddajajo svetila (za ta namen so primerne svetleče diode), lah- ko s tem prenašamo informacije. Tako se izognemo zasedanju dra- gocenega in omejenega radijske- ga dela elektromagnetnega spek- tra, dosežemo vvelike hitrost in preprečimo uhajanje signalov skozi zidove v druge prostore. Danes je Haas tudi sousta- novitelj in strokovni direktor podjetja pureLiFi, ki se ukvarja z razvojem in s trženjem te teh- nologije. Prvi izdelek je bil Li- -1st leta 2013. S priključkom ethernet (RJ45) smo ga pove- zali z omrežjem, nato pa je omo- gočal prenos podatkov (torej po- daljšavo omrežja) s svetlobo do drugega dela naprave, ki je bila z računalnikom povezana prek USB. Li-Flame je leta 2015 omo- gočil nadgradnjo stropnih sve- til LED v dostopne točke, s či- mer je pokril celoten prostor. Na drugi strani je sprejemna enota, ki se spet prek USB poveže z na- pravo. Povezava v obratno smer (uplink) je izvedena z infrardečo povezavo. Sledila sta LiFi-X leta 2016, ki je že omogočil hitrosti  Z laserji ali LED bi lahko pod vodo vzpostavili brezžični internet na daljše razdalje. Slika: Shihada et al. IEEE Comm. Magazine, 2020; 58(5), 84–89.  Li-1st je bil prvi komercialni izdelek zagonskega podjetja pureLifi, ki je omogočal uporabo svetlobe za domači prenos podatkov po zraku. 64 september 2020 NOVE TEHNOLOGIJE ZANIMIVE TEHNOLOGIJEO do 42 Mb/s v obe smeri, in nje- gova nadgradnja LiFi-XC leta 2017. Sodelujejo tudi z drugimi proizvajalci, in sicer pripravlja- jo tehnologijo, da lahko ti v svo- je izdelke vgradijo podporo za Li-Fi. Li-Fi se še ni zares razširil in nove implementacije komu- nikacije po radijskem delu spek- tra (IoT bo uporabljal 5G) posta- vljajo širšo prihodnost Li-Fi pod vprašanje. Kot nišna tehnologi- ja pa bo gotovo »preživel«. Svet je velik in obstajajo celo obmo- čja, kjer je uporaba mikrovalov- nih pečic, Wi-Fi in celo bencin- skih motorjev (zaradi svečk) za- radi elektromagnetne interferen- ce prepovedana, denimo v okoli- ci radioteleskopov. In tam bi bil Li-Fi zlata vreden. Gledanje za ovinek Svetloba se od vseh predme- tov odbija, le da se zelo redko usmerjeno. Tedaj dobimo ogle- dala (in podobne ravne površi- ne), sicer pa iz odbite svetlobe ne moremo razločiti kadra. Fem- tosekundna fotografija omogoča fotografiranje do 70 bilijonov po- snetkov na sekundo, kar je že do- volj, da lahko gledamo potovanje posameznih pulzov svetlobe. Tehnologijo, ki so jo začeli raz- vijati v 70. letih na švedski uni- verzi KTH, je leta 2012 nadgra- dila skupina Ramesha Raskarja na MIT, trenutni rekord pa drži Caltech s 70 bilijoni sličic na se- kundo. S tako časovno ločljivo- stjo si lahko privoščijo, da poši- ljajo posamezne svetlobne im- pulze v predmete in opazujejo, kako se svetlobni valovi lomijo, uklanjajo in odbijajo. Že leta 2012 so pokazali delujoč proto- tip, s katerim je mogoče gledati za ovinek. V sobo so za steno po- stavili lutko, potem pa so znova in znova s pulzi osvetljevali od- prta vrata. Z njih se seveda fo- toni odbijejo v vse smeri, nekaj tudi v lutko za steno. Od nje se spet odbijejo fotoni, ki jih nekaj spet zadene vrata, in od tam na- zaj v kamero zunaj sobe. Delež je zelo majhen, a ker fotografiranje ponavljajo in ponavljajo, hkra- ti pa jim visoka časovna ločlji- vost omogoča ugotoviti, natanč- no kolikšno razdaljo je prepoto- vala svetloba (v eni desetbilijo- ninki sekunde svetloba prepotu- je 0,03 milimetra), lahko iz giga- bajtov dobljenih surovih podat- kov izračunajo fotografijo za ste- no. Medtem ko je pri klasični fo- tografiji hitrost svetlobe praktič- no neskončna, pri femtosekun- dni fotografiji ni, temveč gre za dinamični sistem, kar daje doda- tne informacije. Sodi v širšo sku- pino time-of-flight camera, kar ima Kinect ali vsi sistemi LIDAR, kjer kamera pozna tudi razda- lje do predmet. To ponuja števil- ne možnosti, denimo pametnej- ša avtonomna vozila, zdravni- ške preiskave telesa brez operacij itd. Članek je bil leta 2012 obja- vljen v Nature Communications. Za dosežek (CORNAR) so leta 2012 prejeli nagrado PopMech Breakthrough Award, a je do da- nes še niso komercializirali. To pa še ne pomeni, da je obstala nekje v predalu. Da- vid Lindell, ki na Stanfordu pri že omenjenem Gordonu Wetzsteinu opravlja doktorat, je lani predaval o praktično enaki tehnologiji. Femtosekundna fo- tografija omogoča gledanje za ovinke v več laboratorijih po sve- tu, zdaj pa je čas, da to prenesejo v resnični svet. Krmiljenje z mislimi Napak bi menili, da je branje možganov omejeno na filme, saj v resnici tehnologijo poznamo in redno uporabljamo že desetletja. Elektroencefalografijo (EEG) je prvi uporabil že leta 1924 nemški zdravnik Hans Berger in je danes v redni klinični rabi. Merjenje možganskih valov pa zahteva elektrode, ki jih pričvrs- timo na glavo po ustrezni pripra- vi (odstraniti je treba mrtve celi- ce kože) in s prevodnim gelom. Merimo napetostno razliko med vsako izmed 19 aktivnih elektrod in referenčno elektrodo. Rezul- tat, ki ga ojačimo za nekaj (de- set)tisočkrat, potem preračuna- mo v valove. Za preiskave možganov se lahko uporabljajo tudi nekate- re druge tehnike, denimo fMRI, kjer pa potrebujemo ogromne in drage naprave, zato je mer- jenje elektropotenciala še vedno najenostavnejše. In tako lahko to metodo uporabimo tudi za ne- kaj znanstvenofantastičnih pod- vigov. Sicer ni mogoče ugotovi- ti, o čem razmišljamo, je pa moč z mislimi krmiliti predmete in izvajati preproste operacije. Eden izmed primerov je pod- jetje Emotiv Systems, ki so ga Tan Le, Nam Do, Allan Snyder in Neil Weste v Avstraliji usta- novili že leta 2003. Šest let poz- neje so izdali prvi prenosni EEG, leta 2010 pa je Tan Le ustanovi- la Emotiv še v ZDA. Tedaj je na predavanju TED predstavila de- lujoč prototip, ki si ga nadene- mo na glavo, ob tem ne zahte- va gela ali drugih predpriprav, in ga že v nekaj minutah naučimo, kakšne možgane imamo, potem pa omogoča, da z mislimi krmi- limo predmete. Če si predstavlja- mo, da se zavrtijo v levo – se na zaslonu kocka res zavri v levo. Prototip je bil velik uspeh. Kako zelo si javnost želi takš- ne tehnologije, kaže kampanja za prenosni 5-kanalni sistem na Kickstarterju, kjer so leta 2014 cilj 100.000 dolarjev presegli za 16-krat! Leta 2015 so resnič- no izdali naglavni komplet Emo- tiv Insight (prenosni EEG), ki se s telefonom poveže prek blue- tootha. Kupimo ga lahko še da- nes, stane pa dosegljivih 300 do- larjev. Poleg krmiljenja z mislimi nudi merjenje različnih paramet- rov, izrazov na obrazu in gibov. Z drugimi aplikacijami ga povezu- jemo prek SDK, ki so ga napisa- li, ali pripadajoče programske opreme. To je torej izdelek, ki je  Sistem CORNAR omogoča gledanje za ovinek s femtosekundno fotografijo, kjer spremljamo samo gibanje svetlobe in njene odboje, ne le statičnih posnetkov. Slika: Ramesh Raskar  Emotiv je izdelal naglavni komplet, ki meri tudi možganske valove in med drugim omogoča primitivno upravljanje misli. Slika: Emotiv s Ena izmed bolj futurističnih možnosti so mikroroboti, ki se lahko premikajo. In že obstajajo. september 2020 65 ZANIMIVE TEHNOLOGIJE NOVE TEHNOLOGIJE O že prehodil celotno pot – od ra- ziskovalnih laboratorijev do tr- govskih polic. Mikroroboti Seveda noben pregled trenu- tnih in bodočih tehnologij ne bi bil popoln brez vojske (mikro)ro- botov. Natanko to sta Paul McE- uen z univerze Cornell in njegov nekdanji postdoktorand, zdaj pa profesor na univerzi v Pensilva- niji Marc Miskin predstavila no- vembra lani. McEuen se ukvarja z nanostrukturami. Ena izmed bolj futurističnih možnosti so mikroroboti, ki v re- snici sploh niso v neki oddaljeni prihodnosti. Tehnologijo namreč že imamo. Proizvajalci čipov so sposobni manipulirati z elektron- skimi in optičnimi elementi na ravni nanometrov. McEuen in Mi- skin sta dejansko izdelala majhne elektronske naprave z imenom OWIC (optically wireless integra- ted circuit), ki merijo vsega nekaj deset mikrometrov ter lahko de- lujejo kot termometri, voltmetri, svetleče diode itd. OWIC so pre- majhni, da bi jih videli s prostim očesom, izdelava pa je izjemno poceni in stane manj kot cent. Na 10 centimetrov veliki rezini iz si- licija jih lahko izdelajo milijon. V svojem drobovju imajo majceno elektronsko vezje, ki ga napajajo miniaturne sončne celice – dovolj je le posvetiti nanje. Da bi bila skupina robotov res robotska vojna, se morajo še pre- mikati. Izkaže se, da tako majh- nih predmetov ni težko premika- ti. Ključ so trakovi iz platine, ki merijo vsega nekaj deset atomov v debelino. Če v vodni raztopi- ni take trakove izpostavimo ele- ktričnemu polju, bodo pritegni- li nekaj atomov, kar ustvari silo, zato začnejo opletati. To se lahko izkoristi kot način za premikanje. Ko povežemo take platinaste »noge« in silicijeve »možgane«, dobimo 100 mikrometrov veli- ke robote, ki jih lahko krmilimo z usmerjanjem laserja na točno določene dele. Kaj bo počel ta- kšen robot in kako se bo premi- kal, je le še vprašanje domišljije. Uporabili bi jih lahko za pame- tne oznake (smart tag), kot sen- zorje za različne naprave inter- neta stvari in celo za preobliko- vanje žive narave. Veliki so na- mreč približno toliko kot para- mecij. Posamezen mikrorobot ne more postoriti kaj veliko, a ko jih imamo več deset tisoč ali celo milijon, se to spremeni. Ti mikroroboti so še na začetku ci- kla in niso niti zapustili laborato- rijev. Preden se bo to zgodilo, pa bo treba poleg tehnoloških rešiti tudi kakšne etične izzive. Samosestavljivi čipi Na koncu se ustavimo pri vpra- šanju, zakaj bi stvari načrtovali, izdelovali in sestavljali sami. Mi- kroprocesor je verjetno najbolj kompleksna stvar, ki jo je člo- vek kdaj izdelal. S svojo nano- metrsko ločljivostjo že trkamo na meje trenutnih tehnologij. Še ve- dno se namreč čipe izdeluje ena- ko – konceptualno – kot pred 30 leti. Vzorec, ki ga mora imeti sili- cijeva rezina, izdelamo kot pove- čano matrico, potem pa skoznjo posvetimo s svetlobo na fotoob- čutljivo površino, kjer ustrezno izjedkamo enak vzorec. Čeprav je v vzorcu na čipu veliko pona- vljanja, nam to nič ne pomaga. Celotna rezina mora biti izjemno čista, jedkanje natančno, svetlo- ba monokromatska in usmerje- na itd. Narava stvari ne gradi na tak način, zato bi jo veljalo posne- mati, razmišlja Karl Skjonne- mand iz Mercka. Ni torej pre- senetljivo, da kaže kemijski pri- stop, ki bi lahko rešil inženirski problem. Narava gradi tako, da se manjši koščki sestavljajo sami – od lipidnega dvosloja okrog ce- lic do DNK. Ključ je v izbiri pri- mernih materialov, ki se sami se- stavijo. Tak primer so blok ko- polimeri, ki jih sestavljajo daljše ponovitve ene monomerne eno- te in potem druge. Če uporabi- mo enoti, ki se med seboj odbi- jata, se bodo raztopine takih ko- polimerov preferenčno uredile. Odvisno od vrste in dolžine po- sameznih blokov, torej razmer- ja med monomeroma A in B, se ustvarijo različne strukture: pa- sovi, spirale, satovje itd. To lah- ko izkoristimo za gradnjo na- nostruktur. Na silicijevi rezini potrebujemo le še sorazmerno velike vodilne žlebove, ki usme- rijo polimere na ustrezna mesta. Žlebovi poskrbijo za grobo struk- turo, kemija blok kopolimerov pa za fino. Kot že tolikokrat do- slej to ni ravno nova zamisel, saj je samourejanje molekularnih struktur znan fenomen, le upo- rabiti za proizvodnjo čipov jim ga še ni uspelo. Skjonnemand verjame, da bi na tak način lahko v prihodno- sti proizvajali še manjša vezja z manj napakami. Ali bo tudi pol- prevodniška industrija tako nav- dušena nad to možnostjo, je od- visno od več dejavnikov in bomo to šele videli. Kaj nas čaka Podjetja, univerze, inštituti in tudi posamezniki nenehno ino- virajo in razmišljajo, kako bi ob- stoječe tehnologije izboljšali in kako bi obstoječe (ali pa tudi zgolj akademske) probleme reši- li z novimi tehnologijami. Pogle- dali smo zgolj nekaj najbolj izpo- stavljenih in zanimivih izdelkov, ki jih bomo morda dobili v priho- dnosti. Številni zanimivi koncepti na- mreč iz najrazličnejših vzrokov obtičijo v predalih. Včasih za to ni kriva tehnološka neizvedlji- vost, temveč družba in trg ni- sta pripravljena ali ne potrebu- jeta neke rešitve. Spet drugič se pojavi tehnična prepreka, zaradi česar novost ni bistveno uporab- nejša od obstoječih tehnologij. Idej ni malo, nekatere so prilezle do komercialnih izdelkov, dru- ge so še čisto na začetku. Priho- dnost bo nedvomno še zelo zani- miva.   Mikrorobot, ki se lahko premika in opravlja enostavno funkcijo. Slika: Paul McEuen in Marc Miskin, Tiny robots with giant potential, TED Talk  Blok kopolimeri se sami sestavijo v strukturo, ki je odvisna od njihove zgradbe. Slika: Karj Skjonnemand, The self-assembling computer chips of the future, TED Talk IZ TUJEGA TISKA APLIKACIJE ZA COVID 192 66 september 2020 o je Francija uvedla svo- jo aplikacijo StopCo- vid za digitalno slede- njem stikom, je marsikdo pomi- slil, da bi lahko pomenila prelo- mnico za državo, v kateri div- ja virus te bolezni. Aplikaci- jo sta v zelo kratkem času na- ložila dva milijona prebivalcev in minister za digitalne zade- ve Cédric O je povedal, da že od prvih uporabnikov pomaga pri izogibanju okužbam, bolezni in s tem smrti. A navdušenje ura- dnih predstavnikov države se je hitro ohladilo, ko se je pokaza- lo, da je aplikacija v prvih treh tednih na morebitno izposta- vljenost koronavirusu opozori- la le 14 ljudi. »Zgodba s tem še ni konča- na,« je v svojo obrambo povedal minister O. »Aplikacijo še vedno izboljšujemo.« V Avstraliji je še slabše. Tam- kajšnja aplikacija Covidsafe, ki so jo predstavili aprila, je upo- rabilo veliko več uporabnikov – šest milijonov od 25 milijonov prebivalcev. Kljub temu je njen vpliv celo še manjši. V zvezni državi Viktorija ni odkrila niti enega stika, ki ga ne bi ugoto- vili že ročni sledilci, so zapisa- li na tehnološkem spletišču Giz- modo. Opisano ne zveni ravno spod- budno, vendar molk aplikacije sam po sebi ni nujno znamenje neuspešnosti. Del kritike je mogoče pripisati prevelikim pričakovanjem zaradi glasne reklame. Začetna osredo- točenost na aplikacije za sledenje stikom je bila logična: na cepivo bomo morali čakati še več mese- cev, če bo znanstvenikom sploh uspelo odkriti učinkovito. Apli- kacije so zato veljale za čudežno zdravilo, čeprav so nekateri po- znavalci vztrajno trdili, da so le eno od številnih orodij, s katerim bi se lahko bojevali proti virusu. Tudi na matematični ravni majhno število opozoril ni prese- nečenje, trdi Jon Crowcroft, pre- davatelj o komunikacijskih siste- mih na univerzi v Cambridgeu. Majhno število primerov bole- zni pomeni, da ljudje spoštujejo medsebojno varnostno razdaljo, in če gostota uporabnikov aplika- cije v takšnih razmerah ni velika, ne moremo pričakovati nenehne- ga oglašanja alarma, je poudaril. »Matematika pri številu opo- zoril je preprosta: če odstotek ljudi zboli za covidom 19 in so vsi testirani, a le odstotek ljudi uporablja aplikacijo, je možnost, da sta tako testiranec kot izpo- stavljeni stik uporabnika aplika- cije, ena proti 10.000, zato je sto- pnja opozoril 10.000-krat manj- ša od števila primerov,« je poja- snil Crowford. (Ko je, na primer, v državi Viktorija alarm zabrnel 21-krat, so v državi beležili le 350 primerov covida 19.) Vendar je tudi z rožnatimi oča- li očitno, da med obljubami in dejanskim delovanjem aplikacij zeva velik razkorak. Kje se je za- lomilo? Tehnično nerodne Najprej bi si bilo dobro ogle- dati podobnosti med storitva- ma. Tako Francija kot Avstralija Charlotte Jee, MIT Technology Review Osem milijonov ljudi in štirinajst alarmov – zakaj nekatere aplikacije za covid 19 molčijo K s Uporabniki se pritožujejo, da francoska aplikacija preveč obremenjuje baterijo, kar je verjetno razlog, da jo je na stotine tisoč ljudi že odmestilo. APLIKACIJE ZA COVID 19 IZ TUJEGA TISKA 2 september 2020 67 sta zavrnili model, ki sta ga predstavila Google in Apple, v katerem se podatki zaradi zago- tavljanja zasebnosti shranjuje- jo na uporabnikovem telefonu, in sta se raje odločili za centrali- ziran pristop, po katerem se po- datki o uporabniku pošiljajo na oddaljene strežnike. To je pro- blematično, ker sta Google in Apple omejila, kaj bluetootho- ve centralizirane aplikacije za analizo podatkov lahko počne- jo v ozadju. Michael Veale, predavatelj o digitalni politiki na univerzite- tnem kolidžu v Londonu, je za- gato strnil tako: »Malo telefonov odkrijejo zato, ker bluetooth v ozadju ne deluje. Vzrok za to pa je, ker se niso odločili za decen- traliziran pristop.« Takšne razmere so pripomogle k vrsti drugih tehničnih zagat. Avstralska aplikacija na nekate- rih napravah deluje le četrtino časa, sploh na iphonih. Blueto- othova seznanitev oziroma tako imenovani »stisk dlani«, nujen za zaznavanje bližine dveh telefo- nov, ne deluje, če je zaslon tele- fona zaklenjen. Ravno ta težava je bila razlog, da so v Veliki Bri- taniji opustili svojo aplikacijo (in ni znano, ali jo bodo nadomesti- li z drugo). »To v praksi pomeni, da bi aplikacija za sledenje brez obre- menjevanja uporabnikovega sis- tema lahko delovala le, če bi uporabnik naokrog hodil kot med lovljenjem pokemonov s te- lefonom v dlani, z vključeno apli- kacijo in ne da bi telefon upora- bljal za karkoli drugega,« je po- vedal neki raziskovalec, ki ni ne- posredno sodeloval pri razvoju katere od omenjenih aplikacij in je želel ostati anonimen. Preveč zadržane Težavo morda še dodatno za- ostruje pretirano zadržan pri- stop, s katerim se želijo izogni- ti tveganju pretiranega obvešča- nja, je povedal Crowcroft. Pomi- sleki, da bi zaradi preveč obču- tljivega alarma povzročili pred- vsem paniko, so pripomogli, da aplikacije upoštevajo le ljudi, za katere je izjemno veliko možno- sti, da so bili dalj časa v tesnem stiku – torej ne tudi mimoidočih v trgovini, na primer. »Pri nekaj aplikacijah so veliko pozornost namenili temu, da bi se izogni- li prepogostim lažno pozitivnim obvestilom, zato so izjemno kon- servativne,« je pojasnil. Poleg tega tako avstralsko kot francosko aplikacijo pestijo te- žave z zmogljivostjo in s hrošči. Uporabniki se pritožujejo, da francoska aplikacija preveč obre- menjuje baterijo, kar je verjetno razlog, da jo je na stotine tisoč ljudi že odmestilo. »To je največja past za razvi- jalce: zaradi ene napake upo- rabniku zmanjka baterije,« je povedal Andrew Eland, ki je še pred kratkim kot direktor inže- niringa delal pri Googlu in nato v DeepMind Healthu. Nekateri uporabniki pravijo, da se aplika- cija StopCovid pogosto sesuje in jo je treba vnovič aktivirati ve- dno, ko spet vklopijo telefon. Želja po izboljšavi Kaj se lahko naučimo iz tega? Bluetooth je izjemno zaplete- na tehnologija, a je brez Applo- vega in Googlovega sistema pe- klensko težko razviti aplikaci- jo za sledenje stikom. Če drža- ve želijo aplikacijo dobiti čim prej, bi bilo morda dobro, da se ne odločijo za centraliziran sistem oziroma karkoli druge- ga, kar povzroča tehnične teža- ve. Pametno bi bilo razmisliti o vnovični uporabi programske kode za aplikacijo v drugi dr- žavi, če se je aplikacija izkaza- la za uspešno – na primer nem- ško odprtokodno aplikacijo Co- rona-Warn, ki jo je od 15. juni- ja, ko so jo predstavili, preneslo več kot 15 milijonov ljudi od 83 milijonov prebivalcev (sloven- ska aplikacija bo v resnici pre- vedena nemška aplikacija, op. ur.). Skrivnostnost in izjemnost sta slaba kombinacija, ko gre za razvijanje aplikacij, s katerimi je mogoče slediti stikom. In ne nazadnje se mora jav- nost zavedati, da bodo aplikaci- je za sledenje stikom le kamen- ček v mozaiku boja proti korona- virusu, ne pa čudežna rešitev za vse težave. Eland je zato dodal: »Če bi res radi čim učinkoviteje vložili čas in denar v tehnologijo za iska- nje in sledenje koronavirusnim okužbam, bi se bilo verjetno pa- metneje osredotočiti na učinko- vitejše ročno iskanje stikov in nji- hovo sledenje.« Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency. s Aplikacija brez sistema Google/Apple bi lahko delovala le, če bi uporabnik naokrog hodil kot med lovljenjem pokemonov s telefonom v dlani, z vključeno aplikacijo in ne da bi telefon uporabljal za karkoli drugega. IZ TUJEGA TISKA DRUGAČEN INTERNET2 68 september 2020 ohn Perry Barlow, sou- stanovitelj skupine za internetne pravice Elec- tronic Frontier Foundation, je leta 1996 napisal Deklaraci- jo o neodvisnosti kibernetične- ga prostora. Začne se tako: »Dr- žave industrijsko razvitega sve- ta, utrujeni velikani iz mesa in jekla, prihajam iz kibernetične- ga prostora, novega domovanja uma. V imenu prihodnosti pro- sim vas iz preteklosti, da nas pu- stite pri miru. Niste dobrodošli med nami. Tam, kjer se mi zbira- mo, nimate moči.« Barlow se je s to deklaracijo odzval na ameriški zakon o do- stojni komunikaciji, prvi poskus, da bi uredili spletne vsebine, vendar je bil po njegovem mne- nju prestrog. Njegovo videnje svobodnega in odprtega interne- ta, ki bi ga nadzorovali uporab- niki, pa je delilo veliko interne- tnih pionirjev. Na hitro prevrtimo četrt stole- tja naprej in to videnje se zdi na- ivno. Države imajo resda teža- ve pri urejanju interneta, ven- dar so moč dobili drugi suvereni. Domovanju uma danes vladajo Google, Facebook, Amazon, Ali- baba, Tencent in Baidu, peščica največjih družb na svetu. A kdor je poslušal zbor raču- nalniških strokovnjakov in teh- noloških vlagatelj, ki so govori- li na spletnem dogodku 30. ju- nija, katerega gostiteljica je bila fundacija Dfinity, neprofitna or- ganizacija s sedežem v švicar- skem Zürichu, se je lahko na la- stne oči prepričal o vse izrazi- tejši želji po revoluciji. »Internet vračamo v čase, ko je zagotavljal odprto okolje za ustvarjalnost in gospodarsko rast, svobodni trg, kjer bi se storitve povezovale pod enakimi pogoji,« je povedal Do- minic Williams, ustanovitelj Dfi- nityja in vodja znanstvenikov. »Internetu želimo vrniti njegovo čarobnost.« Dfinity vzpostavlja internetni računalnik, kot je to poimenoval sam, decentralizirano tehnologi- jo, razpršeno v mreži neodvisnih podatkovnih središč, ki omogo- čajo delovanje programske opre- me kjerkoli na internetu name- sto na farmah strežnikov, ki jih vse pogosteje nadzorujejo veli- ka podjetja, kot sta Amazon Web Services in Google Cloud. Dfini- ty je svojo programsko opremo prepustil zunanjim razvijalcem in upa, da jim bo uspelo izdela- ti odlične aplikacije za njegov in- ternetni računalnik. Javnosti naj bi bile na voljo že letos. Pri vrtenju internetnega časa nazaj ne gre za nostalgičnost. Prevlada nekaj družb in oglaše- valsko tehnološka panoga, ki jih podpira, sta izkrivili način naše- ga sporazumevanja in javno raz- pravo potegnili v vrtinec sovra- žnega govora ter napačnih in- formacij, hkrati pa postavili na glavo temeljne norme zasebno- sti. Na spletu je le malo krajev onkraj dosega teh tehnoloških velikanov in le redke aplikacije ter storitve so uspešne zunaj nji- hovega ekosistema. Gre pa tudi za ekonomsko te- žavo. Te družbe imajo v pra- ksi monopol, ki zavira inovacije, brez katerih ravno te družbe ne bi nikoli zacvetele. Ni naključje, da so Google, Facebook in Ama- zon nastali (bili ustanovljeni), ko Barlowov kibernetični prostor še ni veljal za zastarel izraz. Internetni računalnik Alternativo ponuja Dfinityjev internetni računalnik. Na običaj- nem internetu se tako podatki kot programska oprema shranju- jejo na točno določenih računal- nikih – strežnikih na enem kon- cu in prenosnikih, pametnih te- lefonih ter igralnih konzolah na drugem. Ko uporabljate aplikaci- jo, na primer Zoom, programska oprema na Zoomovih strežnikih pošilja podatke v vašo napravo in prosi za podatke iz nje. Ta promet ureja odprti stan- dard, znan kot internetni pro- tokol (to je kratica IP v naslo- vu IP). Ta dolgoletna pravila Z načrtovano preobrazbo interneta bi lahko dobili aplikacije, ki jih ne bi nihče nadzoroval. Will Heaven, MIT Technology Review Zmoremo tudi drugače J DRUGAČEN INTERNET IZ TUJEGA TISKA 2 september 2020 69 zagotavljajo, da se video tok va- šega obraza prebija po internetu, iz ene mreže v drugo, dokler mi- lisekunde pozneje ne doseže ra- čunalnikov drugih uporabnikov. Dfinity uvaja nov standard, ki ga je poimenoval internetni ra- čunalniški protokol (ICP). Nova pravila razvijalcem omogoča- jo, da po internetu prestavljajo tako programsko opremo kot po- datke. Vsa programska oprema za delovanje potrebuje računal- nik, z ICP pa so računalniki lah- ko kjerkoli. Namesto da deluje na namenskem strežniku v Goo- gle Cloudu, na primer, ne bi ime- la več stalnega fizičnega naslova, temveč bi se selila med strežni- ki v lasti neodvisnih podatkov- nih središč po vsem svetu. »Kon- ceptualno bi lahko rekli, da delu- je kjerkoli,« je pojasnil šef inženi- ringa v Dfinityju Stanley Jones. V praksi to pomeni, da je mo- goče ponuditi aplikacijo, ki je nih- če ne nadzoruje in nima v lasti. Razvijalci aplikacije bodo podat- kovnim središčem plačevali pri- stojbino, da bodo zagnala njiho- vo programsko kodo, ne bodo pa imela dostopa do podatkov, zato oglaševalci ne bodo mogli slediti dejavnosti uporabnikov na inter- netu. »Nočem preveč grajati vidi- ka zasebnosti podatkov, ker me, iskreno povedano, oglaševalska tehnologija še vedno zna presene- ti s svojo predrznostjo,« je priznal Jones. Kakorkoli že, po njegovem mnenju bo internetni računalnik spremenil pravila igre. Manj dobrodošla posledica bo, da bi zaradi brezplačnega inter- neta za vse uporabnike razvijalce aplikacij težje prisilili k odgovor- nosti. Kdo bo na drugem koncu telefonske linije, ko bo treba od- straniti neprimerno ali protiza- konito vsebino? Jones priznava, da ga to skrbi, vendar poudar- ja, da tudi na Facebooku ni do- sti lažje: »Tamkajšnje zaposlene prosiš, naj odstranijo neki posne- tek, a te zavrnejo. Odvisno je od tega, ali je Zuckerberg tisti dan vstal z levo nogo.« Decentraliziran internet bi lahko pripomogel k decentra- liziranemu načinu vodenja, pri katerem imajo tako razvijalci kot uporabniki besedo, kako naj poteka. Nekaj takšnega si je že- lel tudi Barlow. To je ideal, ki ga spoštujejo v kripto svetu. A kot smo lahko videli pri bitcoinu in ethereumu, včasih pripomore k notranjemu boju med sorodnimi skupinami. Težko je reči, ali bi bila vladavina množic res boljša od kljubovalnih direktorjev. Kakorkoli že, Dfinity in nje- goni zagovorniki so prepričani, da bodo ta vprašanja lahko re- šili sproti. Leta 2018 je fundaci- ja s prodajo kriptožetonov zbrala 102 milijona dolarjev; po lastnih ocenah je bila mreža takrat vre- dna dve milijardi dolarjev. Med vlagatelji sta bila tudi Andrees- sen Horowitz in Polychain Capi- tal, velika igralca v klubu tvega- nega kapitala v Silicijevi dolini. Vse skupaj se odvija bliskovi- to in Dfinity je tudi že predstavil klon aplikacije Tiktok, imenovan Cancan. Na začetku leta je bilo mogoče preizkusiti demo razli- čico sorodnika Linkedina z ime- nom Linkedup. Nobena od apli- kacij še ni na voljo, sta pa dokaz, da aplikacije za internetni raču- nalnik lahko konkurirajo klasič- nim. Preobrazba interneta Dfinity ni prva organizacija, ki želi preobraziti internet, in do- polnjuje seznam tistih, ki razvi- jajo nabor alternativ. Med njimi so podjetja Solid, SAFE Network, InterPlanetary File System, Bloc- kstack in druga. Vsa izhajajo iz tehnoliberalnih idealov, ki jih utelešajo verige blokov, anonimi- zirana omrežja, kot je Tor, in sto- ritve med enakovrednimi raču- nalniki, kot je sistem Bittorrent. Nekateri, kot je Solid, imajo tudi zvezdniško zaslombo. Go- vori se o tehnološkem otroku Tima Bernersa Leeja, ki je leta 1989 zasnoval temeljno obliko mreže in uporabnikom omogo- ča, da ohranijo nadzor nad oseb- nimi podatki. Shranjujejo jih pri sebi in jih ne predajajo aplikaci- jam, kot sta Facebook in Twitter, zato morajo te posebej zaprositi za podatke, ki jih potrebujejo. Solid je hkrati dokaz, kako dolgo traja, preden se stare raz- mere spremenijo. Čeprav gre za manj velikopotezno rešitev, kot je Dfinityjev internetni računal- nik, se s temeljno tehnologijo ukvarja že najmanj pet let. Ber- ners Lee omenja popravek sme- ri interneta, vendar je premago- vanje inercije interneta, katerega tok krojijo velikani, kot sta Goo- gle in Amazon, zelo zahtevno. Eno je izumiti mrežo, nekaj čisto drugega pa je njena preobrazba. Pri drugih projektih je podob- no. Mreža Safe Network, alter- nativa internetu z enakovredni- mi računalniki, v kateri se podat- ki delijo po vseh trdih diskih so- delujočih računalnikov name- sto prek osrednjih podatkovnih središč, je že 15 let nedokon- čano delo. Odprtokodna sku- pnost razvijalcev je razvila pešči- co aplikacij za to mrežo, vključno s Twitterjevim klonom Patter in aplikacijo za predvajanje glasbe Jams. »Moj edini cilj je, da bi po- datke odvzel velikim družbam in jih vrnil ljudem,« trdi ustanovi- telj David Irvine. A hkrati prizna- va, da sama mreža Safe ni niti še blizu tega, da bi jo lahko začela uporabljati širša javnost. Lalana Kagal iz laboratorija za računalniško znanost in umetno inteligenco, ki deluje na massa- chusetskem tehnološkem inšti- tutu, projektna vodja za Solid, priznava, da napredujejo počasi: »Uporaba ni tako razširjena, kot bi lahko bila.« Tudi ko bo Solid popolnoma funkcionalen za splošno upora- bo, Kagalova pričakuje, da bodo nanj prešli le ljudje, ki jih zelo skrbi, kaj se dogaja z njihovimi osebnimi podatki. »O zasebno- sti se pogovarjamo že dvajset let in ljudem ni vseeno,« je poveda- la. »Ko pa bi bilo treba dejansko kaj storiti, nihče noče ukiniti pro- fila na Facebooku.« Celo v nišnih skupnostih raz- vijalcev, ki si prizadevajo za nov internet, ne vedo veliko o konku- renčnih projektih. Niti Irvine niti trije drugi, ki so delali za Solid in sem jim poslal elektronsko spo- ročilo, vključno s Kagalovo, še niso slišali za Dfinity. Sodelavci te organizacije, s katerimi sem se pogovarjal, pa niso ničesar vede- li o mreži Safe. Morda se bo internet prisiljen spremeniti, četudi povprečnim uporabnikom ni mar za to. »Pra- vila o zasebnosti bi lahko postala tako stroga, da bodo podjetja pri- siljena preiti na bolj decentralizi- ran model,« je pojasnila Kagalo- va. »Morda se bodo začeli zave- dati, da shranjevanje in zbiranje vseh teh osebnih podatkov nista več vredna vsega truda.« A vse te domneve temeljijo na predpostavki, da bi internet lah- ko prerasel svoj ključni poslov- ni model oglaševanja, ki vpli- va tako na podrobnosti v zvezi z zbiranjem podatkov kot na rav- novesje moči na vrhu. Dfinity je prepričan, da bo prišlo do raz- cveta inovacij, ko bodo na inter- netu spet zavladala pravila svo- bodnega trga in bodo razmere podobne kot v obdobju poplave internetnih podjetij ter bodo za- gonska podjetja odkrivala nove načine za služenje denarja, ki ne bodo temeljili na nekritičnem obdelovanju osebnih podatkov. Kagalova upa, da se bo več ljudi odločilo za plačljive storitve na- mesto za brezplačne, ki se finan- cirajo z oglaševanjem. Ne bo preprosto. Odkar je Bar- low napisal svojo polemično de- klaracijo, je podatkovno gospo- darstvo pognalo globoke koreni- ne. »Odlično bi bilo, če bi ga na- domestil Solid,« je povedala Ka- galova. »A odlično bo tudi, če ga bo nadomestilo kaj drugega. Samo da pride do tega.« Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency. s Mogoče je ponuditi aplikacijo, ki je nihče ne nadzoruje in nima v lasti. 70 september 2020 NASVETI APPLE= ova večja posodobitev operacijskega sistema macOS Big Sur je na vo- ljo kot javna beta različica od 6. avgusta dalje. Namestijo jo lah- ko pogumnejši lastniki Applovih računalnikov MacBook (2015 ali novejši), MacBook Air (2013 ali novejši), MacBook Pro (2013 ali novejši), Mac Mini (2014 ali novejši), iMac (2014 ali novej- ši), iMac Pro (2017 ali novejši) ter Mac Pro (2013 ali novejši). Uradno nadgradnjo v Cuperti- nu obljubljajo za letošnjo jesen. Zanimivo bo videti, kaj bodo pri Applu posodobitvi še dodali, saj jih v prihodnjem letu čaka velik korak – računalniki Mac bodo z Intelovih procesorjev presedla- li na čipovje ARM ter se še do- datno približali ali morda, kar se aplikacij tiče, celo izenačili s tele- foni iPhone in tablicami iPad. Z Big Surom prihaja namreč tudi Mac Catalyst, programersko o(g)rodje za lajšanje težav pri prenosu aplikacij iz mobilnega okolja v namizno. Videz Big Sur na Macu je podoben soimenjaku iz Kalifornije, ble- ščeč in privlačen videz naključ- nemu obiskovalcu jemlje dah. Apple je večino operacijskega sistema odel v živahne barve ter stavil vse na prosojnost. Prosoj- ne so kontrole in ukazna vrsti- ca slehernega programa. Čeprav je novost večinoma dobrodošla, Big Sur je obalni pas v Združenih državah Amerike, ki slovi po svoji razgibanosti in čudovitih razgledih. Po njem je poimenovana zadnja posodobitev Applovega namiznega operacijskega sistema macOS. Ta prinaša nemalo novosti, med katerimi izstopajo spremembe videza, spletnega pripomočka Safari in približevanje mobilnim napravam z iOS. Boris Šavc občasno oteži berljivost. Prosoj- no je tudi po novem lebdeče si- drišče Dock. Vsepovsod je več prostora med ukazi in ikonami kot kadarkoli do zdaj. Okna so precej bolj zaobljena kot prej in so podobna strojni opremi, na kateri tečejo, predvsem preno- snikom MacBook. Hišni progra- mi so odeti v novo preobleko, ki sledi smernicam svežega siste- ma, vse bolj so tako po videzu kot po zmožnostih podobni mo- bilnim sorodnikom z naprav iOS. Njihove ikone so doživele stilsko preobrazbo. Ljubitelji temnejših barv, pri- jaznejših očem, bodo veseli dej- stva, da je način Dark Mode po novem še bolj črn. Na okna v za- temnjenem načinu so doslej sla- bo vplivala različna ozadja, saj so se jim programi nenehno pri- lagajali. Učinek prilagajanja je viden tudi v macOS Big Sur, a se ga lahko za vedno znebimo, če Panoramska posodobitev N  Big Sur je slikovit obalni pas v Kaliforniji, po katerem je ime dobila nova posodobitev Applovega operacijskega sistema macOS.  Osrednji element posodobitve videza novega sistema macOS Big Sur je prosojnost.  Ljubitelji nočnega načina delovanja »Dark Mode« bodo veseli opcije, ki onemogoča prilagajanje pogovornih oken videzu izbranega ozadja. Črna naj bo črna! september 2020 71 APPLE NASVETI = odstranimo kljukico pred zmožnostjo Sys- tem Preferences / General / Allow wallpaper tinting in windows. Safari Druga najopaznejša stvar, ki jo prinaša Big Sur, je predrugačen spletni brskalnik Safari. Spremembe spletnega pripomoč- ka so dobrodošle, prav vse uporabniku iz- boljšajo življenje z njim. S klikom na tri čr- tice v spodnjem desnem kotu novega zavih- ka po želji izberemo poljubno ozadje, med- tem ko se med zavihki lažje znajdemo zara- di vključenih ikon v naslovu obiskane sple- tne strani ter ob pomoči predogleda vsebi- ne, ki se na zaslonu pojavi, če z miško poči- vamo na trenutno spečem zavihku. Za na- meček Apple trdi, da je Safari polovico hi- trejši pri odpiranju priljubljenih spletnih strani od največjega tekmeca v podobi Goo- glovega brskalnika Chrome. Med drugimi izboljšavami velja omeniti vgrajeno poroči- lo o varovanju zasebnosti obiskanega sple- tišča, ki jr na voljo po pritisku na ikono šči- ta, samodejno prevajanje besedila po vzoru iOS 14 in izboljšano podporo razširitvam, ki brskalniku dodajo, kar mu še manjka. Raz- širitve imajo po novem celo svojo digitalno stojnico na tržnici Mac App Store. Lebdeči pripomočki in nadzorno središče Novo nadzorno središče in lebdeči pri- pomočki so izenačeni s pripomočki telefo- na iPhone in tablice iPad. Podobno kot v mobilnem operacijskem sistemu iOS Con- trol Centre omogoča hitre nastavitve pove- zljivosti, zvoka in slike, medtem ko lebde- či pripomočki napovedujejo vreme, pred- stavijo kotiranje delnic na borzi, kažejo čas po svetu in podobno. Trenutno so omogo- čeni zgolj pripomočki sistemu priloženih programov, a se bo stanje hitro spremeni- lo, ko bodo razvijalci drugih aplikacij (p) osvojili Applovo svežo programsko tehno- logijo. Nadzorno središče je dostopno v de- snem zgornjem kotu zaslona, kjer je pred- stavljeno s podobo ikone dveh drsnikov. Po lastnih željah si ga prilagodimo v nastavi- tvah System Preferences / Dock & Menu Bar. Pod razdelkom Control Centre najdemo šte- vilne zmožnosti, za katere se lahko odloči- mo, ali jih prikažemo znotraj središča ali ne. Priročna je zmožnost dodajanja pogo- sto uporabljene hitre nastavitve v vrstico Menu Bar. Zmožnost preprosto povlečemo iz nadzornega središča na vrh zaslona, na- kar se samodejno usidra med druge opcije v ospredju. Lebdeči pripomočki se na zaslonu sku- paj z aktivnimi obvestili pojavijo ob kliku na uro v skrajnem desnem zgornjem kotu za- slona. Obvestila so privzeto združena v sku- pine po aplikacijah. Posamezni aplikaciji to- vrstno razvrščanje onemogočimo v nastavi- tvah System Preferences / Notifications, kjer  Razširitve spletnega brskalnika Safari se ponašajo s svojo digitalno stojnico na tržnici Mac App Store.  Nova pridobitev »Control Centre«, ki se zgleduje po istoimenskem pripomočku z mobilnih naprav, je zelo priročna in prilagodljiva rešitev. 72 september 2020 NASVETI APPLE= najprej izberemo želeno aplika- cijo ter ji opcijo Notification grou- ping prestavimo na status Off. Zemljevidi Zemljevide je Apple z orodjem Mac Catalyst popolnoma pre- delal in vanje vgradil večinoma vse mobilne dobrote s telefonov iPhone ter tablic iPad, vključno s priljubljenimi lokacijami Fa- vourites in možnostjo prikaza, kje se nahajajo prijatelji. V ze- mljevide je vključena zmožnost Look Around, ki tekmuje z Goo- glovim uličnim pogledom Street View. Zanimiva funkcionalnost omogoča pripravo za naslednje potovanje kot tudi izdelavo vo- dnika. Načrtovanje poti po no- vem vključuje izračun polnjenj električnega vozila. Razširjena je ponudba vodenja po notra- njih prostorih, kot so večja letali- šča. Če Zemljevidi razdaljo med dvema točkama prikažejo v mi- ljah, lahko nastavitev prilagodi- mo lokalnemu prostoru v Maps / Preferences / General / Distan- ce Units / Kilometres. Sporočila Hišna aplikacija za sporoča- nje Messages je še ena izmed srečnic, ki jo je doletela popol- na preobrazba z orodjem Mac Catalyst. Aplikacija je poenote- na z mobilnimi sorodnicami in bo tudi v prihodnje istočasno de- ležna novih funkcij. Med pogo- vori že zdaj lahko uporabljamo omembe drugih oseb in obvešča- nje nastavimo tako, da izvemo, ko drugi omenijo nas. Po želji odgovarjamo na posamezna spo- ročila in ne več zgolj na ves po- govor. Pomembne pogovore pri- pnemo na vrh levega stolpca ter jih označimo z različnimi pred- stavitvenimi ikonami. Izboljšano je iskanje, razširjeni so emotiko- ni Memoji, vgrajena je knjižnica animacij GIF. Drobne izboljšave Med drobnimi oziroma skriti- mi izboljšavami je pregled pora- be baterije. V nastavitvah System Preferences / Battery nas priča- ka statistika rabe zadnjih štiriin- dvajset ur (Last 24 Hours) in pre- teklih deset dni (Last 10 Days). Vsi zvoki v sistemu so predelani. Pri predelavi so uporabili izse- ke starih zvokov, tako da so novi sveži, a hkrati uporabniku doma- či. Z zvoki je povezan tudi dikta- fon Voice Memos, ki je po novem bogatejši za vsaj osnovno orga- nizacijo posnetkov, saj razliku- je med vso posneto vsebino All Recordings, priljubljeno Favo- rites in nedavno izbrisano Re- cently Deleted. Poteg posnetka s prsti v desno omogoča dodaja- nje med priljubljene, v levo pa ustvarjanje imenika ali prestavi- tev v koš. Vsak posnetek lahko z zmožnostjo Enchanced Sound ob pomoči umetne pameti očistimo navlake v ozadju. Eden izmed najbolj priljublje- nih programov v operacijskem sistemu macOS, urejevalnik fo- tografij Photos, je bogatejši za nekaj dodatnih orodij, med kate- rimi velja izpostaviti učinek Vib- rance, ki olajša podrobnejše na- stavljanje intenzivnosti filtrov in osvetlitve portreta. Program uspešno uporablja umetno pa- met, kar je vidno pri orodju Reto- uch, ki izdelke samodejno izbolj- ša bolje kot kadarkoli prej. Video posnetki niso zapostavljeni, tudi zanje je na voljo razširjen nabor programskih pripomočkov. Tako za video posnetke kot fotografi- je je mogoče ustvariti lične na- pise, ki vsebino dodatno ozaljša- jo in se, zahvaljujoč sinhronizaci- ji z oblakom iCloud, pojavijo na vseh v isti račun prijavljenih na- pravah. V Cupertinu niso pozabili niti na beležnico Notes, ki je prido- bila pripenjanje posameznih za- pisov na vrh seznama ter izbolj- šano iskanje z urejenimi rezulta- ti po pomembnosti oziroma uje- manju. Dodatno zapiske loči- mo s slogi pisav, ki so dostopni  Opozorila so razvrščena in prikazana v skupinah. Če tega ne želimo, lahko zmožnost po posameznih aplikacijah izklopimo.  Posnetke diktafona »Voice Memos« zna izboljšati umetna pamet, ki se skriva pod imenom »Enhanced Sound«.  Zemljevidi »Apple Maps« so obogateni s pogledi iz resničnosti »Look around«, po vzoru Googlove storitve »Street View«. V nasprotju z njo pa pri nas ne delujejo. < Hišna aplikacija za sporoča nje Messages je ena izmed srečnic, ki jo je doletela popol na preobrazba. september 2020 73 APPLE NASVETI = s klikom na ikono v podobi ve- like in male črke A. Poleg iska- nja znotraj hišnih aplikacij se je okrepil tudi dežurni iskalec Spot- light, ki rezultate prikaže hitreje ter precej bolj berljivo kot v prej- šnjih različicah. Deluje podobno kot iskanje znotraj posameznih Applovih programov, kar je lo- gično, saj lastnoročno napaja br- skalnik Safari, urejevalnik bese- dil Pages, izdelovanje predstavi- tev Keynote in mnoge druge. Novosti v operacijskem sis- temu macOS s tem še zdaleč ni konca. Tržnica App Store je po- leg razdelka z razširitvami sple- tnega brskalnika Safari boga- tejša še za dodatne informacije o ponujenih programskih izdel- kih, med drugim so aplikacijam priložene deklaracije o zbiranju uporabniških podatkov. Naroč- niška ponudba iger Apple Ar- cade je tesneje povezana z igri- čarskim središčem Game Cen- ter, lažje je prehajanje iz ene na- prave na drugo ter izboljšano napovedovanje prihajajočih in težko pričakovanih izdelkov. V glasbeni storitvi Apple Music je gumb For You zamenjan z Listen Now, ki združuje novosti, oseb- ne predvajalne sezname, inter- vjuje in druge informacije o pri- ljubljenih glasbenikih. Podob- no kot prej For You, a z večjim poudarkom na osebni izkušnji posameznika ter novi vsebini, ki je na voljo. Iskalnik v Apple Mu- sic je sposoben iskati tudi po zvr- steh, različnih kategorijah ter ob- čutkih, kakršno je poletno razpo- loženje Summertime Sounds. Ta- kisto boljši je iskalnik v opomni- kih Reminders, ki so dodatno iz- boljšani s pametnimi predlogi na osnovi preteklih seznamov. Big Sur bolje podpira slušalke Air- Pods, olajšano je prehajanje z njimi med različnimi napravami, ter domače pametne naprave, združene pod aplikacijo Home. Kamere znajo v povezavi z apli- kacijo Photos prepoznati obraze oseb, medtem ko pametne žar- nice prilagajajo delovanje okoli- ci in času v dnevu. Kako do posodobitve? Big Sur bo uradno na voljo šele jeseni, a si posodobitev lah- ko omislimo že danes, če se pri- javimo v Applov program za pre- izkušanje prihajajoče program- ske opreme. V Apple Beta Soft- ware Program se lahko prijavi slehernik z ustrezno jabolčno na- pravo. Pred nameščanjem beta različice operacijskega sistema je treba vedeti, da programska koda še zdaleč ni tako stabilna in zanesljiva kot uradna različica, zato je ni smiselno nameščati v računalnike, ki jih nujno potre- bujemo za vsakdanje delo. Beta različice so polne programskih hroščev, ki lahko povzročijo ne- ubogljivost računalnika in ne- poslušnost aplikacij. Pred name- ščanjem beta različice katereko- li programske opreme je pripo- ročljivo izdelati varnostno kopi- jo sistema. Po prijavi v Applov program pod razdelkom Getting Started izberemo opcijo Enroll Your Mac, nakar se odpre možnost Down- load the MacOS Public Beta Ac- cess Utility. Izberemo jo in pri- pomoček prenesemo ter name- stimo. Od tod naprej je namesti- tev posodobitve identična name- ščanju uradne verzije sistema, v nastavitvah System Preferences / Software Update nas že čaka ob- vestilo o čakajoči nadgradnji. Enako je pred nameščanjem beta različice operacijskega sistema priporočljivo računalnik napol- niti do konca in ga priključiti na električno omrežje, saj nasilno prekinjena namestitev operacij- skega sistema povzroči nemalo nevšečnosti. Po daljšem premo- ru, namestitvena datoteka je do- kaj zajetna, se računalnik ponov- no zažene.   Aplikacija »Photos« s pridom izkorišča umetno pamet, kar je najbolj vidno pri samodejnem popravljanju fotografij »Retouch«.  Po prijavi v Applov program beta testiranja moramo v računalnik namestiti namenski programski pripomoček, nakar nam bodo neuradne posodobitve na voljo po ustaljeni poti, znotraj nastavitev »System Preferences! / »Software Update«. 74 september 2020 NASVETI PISMA BRALCEV= Reproduciranje je ena te- meljnih pravic avtorjev: za vsa- ko tonsko ali vizualno snema- nje njegovega dela bi bilo po- trebno pridobiti njihovo poseb- no dovoljenje. Ker pa je prido- bitev takšnih individualnih do- voljenj pri privatnem reprodu- ciranju dejansko nemogoča, je država pravice avtorjev na tem področju ostro omejila. Pri ta- kšni prosti uporabi, kot jo omo- goča sistem privatnega reprodu- ciranja, torej nihče ne bo prever- jal vsebin, ki jih ljudje snemajo na svoje trde diske ali telefone, v zameno za takšno prosto upo- rabo pa država z zakonom nare- kuje obvezo pavšalnega nado- mestila, ki ga v praksi plačujejo uvozniki ali proizvajalci naprav in nosilcev, ki takšno reproduci- ranje omogočajo. Pri plačilu nadomestila za pri- vatno reproduciranje zato ne gre govoriti za poplačilo za to, da lahko državljani tu in tam kaj ukrademo, ne gre torej za »kra- jo« glasbe ali filmov, kot to nava- ja avtor članka, temveč za pro- sto uporabo, za katero uvozniki in proizvajalci plačajo pavšalno nadomestilo. Prav tako ne gre za »kazen« ali »obdavčitev«, kot to navaja avtor članka, temveč za poplačilo, ki v zameno za ta- kšno prosto uporabo pripada ši- rokemu krogu glasbenih, avdio- vizualnih, literarnih in likovnih avtorjev in izvajalcev ter proi- zvajalcev fonogramov in film- skih producentov. V desetih letih prekinitve zbi- ranja nadomestil je bila pra- vica torej še kako živa, le da ni bilo kolektivne organizaci- je, ki bi nadomestilo zbirala. Po tako dolgi prekinitvi je ponovna uvedba sistema nekatere najbrž res presenetila, saj so slovenski uvozniki in proizvajalci celih de- set let lahko uživali beneficije, ki jih je prinesla prekinitev prej delujočega sistema. Navedbe avtorja članka o tem, da so po letu 2010, ko dovoljenje ni bilo več podeljeno, najpogu- mnejši trgovci cene zlagoma vr- nili na staro raven, niso podkre- pljene z nobenimi otipljivimi po- datki, saj primerjava cen izdel- kov še v lanskem letu ne izkazu- je, da bi bile slovenske cene ka- korkoli nižje od cen v primerlji- vih državah, v katerih se je na- domestilo plačevalo ves čas. To kaže, da je nadomestilo ostalo vgrajeno v ceno proizvodov, na- mesto plačila avtorjem pa so za- vezanci ta znesek neupravičeno zadržali, nekateri so celo obli- kovali rezervacije za čas, ko se bo sistem ponovno vzpostavil. Zato na kolektivno organizaci- jo Društvo Kopriva k.o. danes še najmanj vprašanj naslovijo ti- sta podjetja, ki so že desetletja na trgu, ter tista, ki imajo partnerje v tujini, kjer je privatno repro- duciranje sestavni del običajne evropske prakse. Sistem priva- tnega reproduciranja se z evrop- sko zakonodajo ter s prakso evropskih sodišč vztrajno uskla- juje in so povsem neresnične in nepreverjene navedbe avtor- ja članka, da so pri evropski pri- merjavi razlike znotraj držav čla- nic »iracionalno astronomske«. Članek v povezavi s prakso evropskih sodišč omenja tudi nekatere izjeme v sistemu pri- vatnega reproduciranja. Pri tem poudarjamo, da je kolektivno upravljanje v Republiki Sloveni- ji vezano na slovensko zakono- dajo in na izjeme, predvidene z zakonom. Na upoštevanje naci- onalne zakonodaje pri vpraša- nju izjem napotuje tudi evrop- ska sodna praksa. Slovenska za- konodaja (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah - ZASP) ja- sno določa tako krog zavezan- cev kot tudi izjeme za plačilo nadomestila, zato zavezancem v primeru dvoma predlagamo, da preučijo predvsem 37., 38. in 50. člen ZASP. V primeru, da svojo situacijo prepoznajo v ka- kšnem od navedenih primerov, lahko takšno izjemo z ustrezni- mi dokazili pri Društvu Kopriva, k.o. tudi uveljavijo. Predvsem pa ne gre spregle- dati, da avtor članka izpostavlja napačne izračune nadomestil. Ta so namreč bistveno nižja od za- pisanih v članku, ob upoštevanju možnosti celotnega obsega olaj- šav, kar pa je avtor članka, kljub opozorilu pri komunikaciji z Dru- štvom Kopriva, k.o., v celoti spre- gledal oziroma zamolčal. Avtor članka mestoma posplošeno na- vaja zneske, ki so tudi 100% višji od dejanskih. Ko npr. avtor član- ka navaja zaskrbljenost, da bodo domači kupci zaradi »podražitve kakega diska, četudi samo za de- set evrov« še dodatno romali v tujino, pri tem spregleda, da tudi za najbolj zmogljive diske nado- mestilo v zapisani višini sploh ni predvideno: tarife za diske so na- mreč v razponu od 0,70 EUR do 8 EUR, pri čemer tudi najvišja (ta se nanaša na najbolj zmogljive diske, ki presegajo 10TB) ob upo- števanju možnih znižanj pade celo na 6 EUR. Podobno je v primeru raču- nalnikov v cenovnem rangu med 1.200 in 1.500 evri, kjer avtor članka predstavi tarifo v višini 12,20 evra, četudi ta po sporazumu in upoštevaje vele- prodajne cene znaša bistveno manj (8,20 EUR, oz. z upošteva- njem možnih znižanj celo 6,15 EUR). Avtor članka tako zava- ja s poudarjanjem napačnih po- datkov o višini nadomestil. Tudi ugibanja avtorja članka o podra- žitvi izdelkov v višini ponovno uvedenega nadomestila ne dr- žijo. Ali in kako bodo nadome- stila za privatno reproduciranje dejansko podražila naprave in nosilce, je odvisno predvsem od tega, ali in koliko bodo uvozniki in proizvajalci opravili prilago- ditve cen oz. marž v svoji nabav- ni oz. prodajni verigi. Še lani, ko se nadomestilo pri nas še ni ob- računavalo, so bile namreč slo- venske cene nekaterih izdelkov ponekod celo višje od nekaterih v tistih državah, kjer se je nado- mestilo že plačevalo. Vzdrževa- nje takšnega nivoja cen v prete- klosti torej ni bilo posledica na- domestila (saj ga deset let v Slo- veniji ni bilo), temveč prej dru- gačne razporeditve stroškov in marž znotraj verige uvoznikov oz. proizvajalcev. Kot enega od problemov av- tor članka omenja negotovost Odgovor na članek »Avtorji, pravice in obdavčeni video trakovi. In Kopriva« september 2020 75 PISMA BRALCEV NASVETI = pri upoštevanju tehničnega na- predka oz. hitrega trenda rasti spominskih zmogljivosti. Nego- tovosti ni, saj se po sporazumu enkrat letno usklajujejo tako ta- rife kot spominske zmogljivo- sti, nove vrednosti po bodo ob- javljene v Uradnem listu RS in bodo začele veljati šele z nasle- dnjim polletjem po objavi. Zato trditev, da uvozniki in trgovci ne bodo vedeli, koliko bodo pla- čevali v prihodnosti, ne drži, saj bo tarifa objavljena že v polletju pred dejanskim pričetkom uvo- za oz. proizvodnje izdelka. Av- tor članka tudi pavšalno in ne- preverjeno postavlja vprašanje o reprezentativnosti Trgovin- ske zbornice Slovenije kot pod- pisnika Skupnega sporazuma, pri čemer tega vprašanja pose- bej ne preverja in ne analizira. Popolnoma zavajajoča je trdi- tev, da »Trgovinska zbornica ne zastopa vseh prodajalcev«. Za- vezanci za plačilo nadomesti- la namreč niso prodajalci tem- več uvozniki in proizvajalci na- prav in nosilcev. V članku iz- postavljeni ponudniki mobilne telefonije postanejo zavezanci zgolj v primeru uvoza naprav in nosilcev, pri čemer uvoz in pro- izvodnja naprav in nosilcev za- gotovo ni primarna dejavnost več ponudnikov mobilne tele- fonije. Prav tako ne drži naved- ba avtorja članka glede član- stva ponudnikov mobilne tele- fonije v Trgovinski zbornici Slo- venije, saj javno objavljene evi- dence članov TZS izkazujejo drugačno stanje. Naknadno in neargumentirano izpostavlja- nje vprašanja zastopanja inte- resov zavezancev pri sklepanju sporazuma je zavajajoče, saj so bili tako javno vabilo k pogaja- njem kot izvedba pogajanj ter sprejem samega sporazuma iz- vedeni popolnoma v zakonskih okvirih. To potrjuje tudi praksa, saj so predstavniki velike večine trga - z izjemo nekaj podjetji, s katerimi pogovori še potekajo - razmerja z Društvom Kopriva, k.o., že uredili. Naj še za konec opomnimo, da članek popolnoma brez ja- snega razloga, razen mogo- če z namenom dodatnega zastraševanja, omenja tudi vi- nilne plošče, na katere se ne da ničesar posneti. Očitno je po- trebno posebej poudariti, da Ko- priva nadomestila za takšne iz- delke - ne obračunava. Glede na to, da je avtor član- ka s podatki, ki jih v tem član- ku izpostavljamo kot neresnič- ne, bil seznanjen in na neresnič- nost podatkov opozorjen, iskre- no upamo, da članek ni bil na- menjen neupravičenemu za- straševanju zavezancev in konč- nih kupcev ter za neupravičeno diskreditacijo Društva Kopriva, k.o. na trgu. Vsekakor pričaku- jemo in zahtevamo preveritev podatkov in popravek napak ter seznanitev javnosti z resničnimi podatki. S spoštovanjem, Nikola Sekulović Vršilec dolžnosti poslovodstva Društvo Kopriva, k.o. Kako do kakovostnega TV-signala? Televizijski signal dobivam prek Telekomovega kabla, bakrene pa- rice, kot pravijo. Na mojem koncu Ljubljane je to, razen satelitskega sprejema, edina možnost. S sate- litom sem imel v preteklosti sla- be izkušnje glede kakovosti signa- la. V trgovinah pa ponujajo pred- vsem TV-aparate Ultra HD, 4K. Rad bi kupil OLED TV (vsi so 4K), vendar ne vem, ali je to smiselno glede na to, da bi signal prejemal prek ba- krene parice. Prodajalci se jasnemu odgovoru izmikajo, zato prosim vas za mnenje o tem vprašanju. Signal FHD pride skozi brez težav. Boris To, ali lahko prek vaše pove- zave spremljate TV-signale pri ločljivosti 4K, je odvisno od več dejavnikov. Najpomembnejši je dejanska hitrost povezave. Si- cer pa ni vse odvisno samo od ločljivosti (torej 4K ali FullHD), pri videu je pomembnejši dejan- ski podatkovni tok (bitrate), ki pove, koliko podatkov se pretoči vsako sekundo. Ta se z ločljivo- stjo sicer običajno dvigne, ni pa nujno. Lahko imamo video pri ločljivosti 4K, ki ima manj po- datkov (torej manjši podatkovni tok) kot video pri sicer nižji lo- čljivosti FullHD. Video se namreč stiska na različne načine, z različnimi kodeki, nekateri so bolj varčni, drugi manj, povsod gre za raz- lična razmerja med kakovostjo in potrebno pasovno širino. Pri nekaterih storitvah (recimo Ne- tflix, Youtube) je zelo opazno, da je video prvih nekaj sekund zelo slabe kakovosti, ko ugoto- vijo, koliko pasovne širine ima- jo na voljo, pa se samodejno dvi- gne tudi kakovost. Ampak če se vrnem k osnov- nemu vprašanju, ali se izpla- ča kupiti novi OLED TV ali ne. Kot prvo, s tem, da je TV 4K, ni- ste nič na slabšem, tudi če gle- date vsebine pri nižji ločljivosti, denimo FullHD. Kot ste omeni- li, danes praktično ni tevejev, ki ne bi bili 4K, sploh modelov OLED. Ampak po naših izku- šnjah je ista slika na zaslonih OLED vseeno lepša kot na kla- sičnih zaslonih LCD. Predvsem ponujajo modeli OLED lepše kontraste (z res črno barvo) pa tudi lepše, bolj žive barve. To- rej tudi pri FullHD bo slika na novem OLED TV boljša kot na prejšnjem LCD. Mogoče za konec še to: vsebin 4K je na žalost še vedno razme- roma malo. Med TV-kanali sicer najdemo nekaj takih, malo več je tega pri omenjenih storitvah pretočnega videa (Netflix, You- tube, HBO). Večina vsebin se še vedno gleda v »klasični« ločlji- vosti FullHD. 76 september 2020 NASVETI PRO ET CONTRA= Zanima me vaše mnenje o zadnje čase tako »modernih« aplikacijah za sledenje morebitni okuženosti s COVID-19. Jih je smiselno namestiti in uporabljati, ali ne? Novi koronavirus je poskrbel za nemalo do- slej nepojmljivih stvari, ki so korenito spremenile naša življenja. Poleg čakanja na delo, nošenja mask in omejenostjo gi- banja na občine je prišla na dan do nedavnega vedno v kali zatr- ta sla države po nadzoru drža- vljanov. V teoriji je želja po upo- rabi mobilne aplikacije, ki bi sledila našim stikom z okuženi- mi osebami, upravičena. Epide- miologi bi bili razbremenjeni, posameznik pa bi se lažje izo- gnil morebitni okužbi. A vedno, ko je nekaj lepo zapakirano, je treba pogledati, kaj se skriva v paketu. V Sloveniji je zaživela aplika- cija #OstaniZdrav, ki se v času pisanja tega članka nahaja na prvem mestu brezplačnih pro- gramov Googlove tržnice Play. Uporaba aplikacije je prosto- voljna, podatki, ki jih program- ski pripomoček pridobiva, pa anonimizirani, kar naj bi v pra- ksi pomenilo, da so ustrezno zaščiteni pred zlorabami. Pa je res tako? Enako je pred časom zagotavljalo družabno omrežje Facebook. Uporaba je bila pro- stovoljna, podatki pa na var- nem, uporabljeni zgolj za de- lovanje omrežja. Zveni znano? Še bolj znano je nadaljevanje zgodbe, kjer je Facebook s pri- dobljenimi informacijami, ki jih je prodajal tujim interesentom, mastno služil. Kdo pravi, da se ne bo s covid 19 podatki zgodi- lo enako, ko zdravstvena kriza enkrat mine? Aplikacija #OstaniZdrav po- leg ostalih stvari sledi uporab- nikovi lokaciji, da ugotovi, kdaj se osebi srečata. Čeprav odgo- vorni zagotavljajo, da se prido- bljene informacije sčasoma bri- šejo in so dobro zavarovane, nas je zgodovina naučila, da ve- dno lahko pride do zlorab. Kaj, če se do podatkov dokoplje- jo kriminalci? Kaj, če se država odloči, da bo na podoben na- čin sledila tudi drugim, na pri- mer obolelim za aidsom? Ne bi razkritja lokacije občutljivih pri- padnikov naše družbe privedla do zločinov iz sovraštva, širje- nja neresnic in podobno? Smo se res pripravljeni odreči svobo- di, kakršno smo si skozi stoletja izborili? Za konec še komentar na tr- ditve ustvarjalcev, ki pravijo, da je uporaba aplikacije prak- tično neopazna in se njena ak- tivnost pri delovanju ter zmo- gljivosti telefona ne pozna. Re- snično dvomim, da bi to lahko bilo res. Program je še premlad, da bi v primeru Androida trdi- tev tehnično ovrgel in postregel z dokazi, a rad bi videl različico za iOS, ki bo na telefonih iPho- ne morala delovati v ospredju. Apple namreč tujim aplikacijam ne dovoli delovanja v ozadju in speče programe dobesedno za- mrzne. Tako bo tudi #OstaniZ- drav obsojena na stalno aktiv- nost, ki zagotovo ne bo blago- dejno vplivala – vsaj na baterijo ne, da o ostalih sistemskih virih sploh ne govorim. Boris Šavc Kolega na levi strani je paranoik, o tem sem prepričan. Osebno na- mreč menim, da »covid aplika- cije« takšne, kot na dan priha- jajo danes, in takšna, kot je slo- venska, ne predstavljajo prav nobenega vdora v zasebnost. Hkrati sem tudi prepričan, da od njih ne bo večinoma nobe- ne koristi. Medijska poročila z začetka epidemije so aplikacije, ki so jih razvili v azijskih državah, hvali- le kot ključno orodje, zaradi ka- terega so te uspešno preskočile najbolj črne scenarije. Zdaj ko vemo malce več, lahko o tem upravičeno in zelo dvomimo. Tiste aplikacije so namreč »de- lovale« le, če jih je uporabnik poganjal v ospredju, saj blue- tooth povezovanje v ozadju na nobenem pametnem telefonu ne deluje. Koliko promilov upo- rabnikov aplikacij se je torej po- trudilo in imelo ustrezno apli- kacijo v ospredju? Danes je drugače, aplikaci- je, ki vznikajo zdaj, delujejo na podlagi programskega vmesni- ka API, ki sta ga razvila Apple in Google, zato brez težav delujejo v ozadju. Tudi slovenska aplika- cija je taka. Prvi testi (tudi Mo- nitorjevi) kažejo, da tako delo- vanje potrebuje le slab odstotek električne energije, kar je zane- marljivo. Predvsem pa je jasno, da je delovanje aplikacije ure- jeno na anonimen način. Obla- sti ne bodo o nas prejele prav nobenih podatkov, Google in Apple pa bosta dobila le tiste, ki jih tako in tako imata že od takrat, ko ste začeli uporablja- ti njihov telefon. Odstopanj o poznavanju vaše zasebnosti, če boste namestili aplikacijo, torej ne bo. A bolje se boste (verjetno) počutili ob misli, da imate v žepu nekaj, kar vas varuje. Ne- kaj, kar beleži stike z drugimi telefoni z nameščeno isto apli- kacijo in na tej podlagi ugo- tavlja, ali ste bili v preteklosti morda v stiku z nekom, ki je v aplikacijo vnesel potrjen poda- tek, da je okužen. Težava je le v tem, da bi bilo za res uspešno delovanje apli- kacije potrebno tako število uporabnikov, ki ga ne bomo ni- koli dosegli (predvidoma oko- li 60 odstotkov prebivalstva). Okuženih je v resnici res zelo majhen odstotek, še veliko manjši odstotek okuženih bo namestil aplikacijo in vanjo vpi- sal, da so res okuženi. In še ve- liko veliko manjša je možnost, da bo enega izmed teh nekoč in nekje srečal ravno vaš telefon. Kot je zapisano že v naslovu to- kratnega prispevka v rubriki Iz tujega tiska – Osem milijonov ljudi in štirinajst alarmov. »Aplikacije covid« so v resnici le nekakšna homeopatija – tisti, ki verjamejo vanje, jim zagoto- vo pomagajo. Vsekakor pa apli- kacija ne more škoditi, če se za- radi te navidezne varnosti le ne bomo odpovedali drugim, učin- kovitejšim ukrepom. Denimo umivanju rok. Matej Šmid Strah je odveč Ne zaupam nikomur! N Č 78 september 2020 LEGENDE TIKTOKq godba o Tiktoku je dru- gačna od sorodnih zgodb o uspehu treh prijateljev, ki so v domači gara- ži skovali nekaj, kar danes upo- rablja več milijonov ljudi. Na- mesto treh prijateljev so osre- dnje akterke zgodovine Tiktoka tri aplikacije. Prva se je imeno- vala Musical.ly, druga ByteDan- ce in tretja, v katero se je kasne- je prelevila druga, Tiktok. Apli- kacija Musical.ly je leta 2014 pr- venstveno začela svojo pot na Ki- tajskem, a je z močno navezavo na Združene države Amerike hi- tro začela osvajati mladež na Za- hodu. Storitev sta spočela dolgo- letna prijatelja Alex Zhu in Luyu Yang. Prvotna njuna zamisel je bila ustvariti izobraževalno dru- žabno aplikacijo, ki bo uporabni- kom omogočala snemanje, delje- nje in ogled kratkih, od tri do pet minut dolgih video posnetkov za učenje najrazličnejših stvari. Ide- ja je pritegnila vlagatelje in po šestih mesecih trdega dela je bila storitev nared. Medtem ko se zgodba dru- gih tehnoloških pravljic nadalju- je z uspehom in s strmo rastjo, sta Zhu in Yang ostala na suhem. Uporabnikov storitve Musical.ly preprosto ni bilo. S preostankom denarja sta mrzlično iskala reši- tev iz ustvarjene godlje. V pote- zi iz obupa sta se obrnila na in- dustrijo zabave. Prepoznala sta potrebo ljudi po manjših koščkih vsebine in platformo prilagodi- la objavi kratkih glasbenih video posnetkov, ki jih takrat na trgu skorajda ni bilo. Zhu si je med eno izmed vo- ženj z vlakom ogledoval skupino mladostnikov, kako so poslušali glasbo, delali selfije in jih opre- mljene z digitalnimi nalepkami delili s prijatelji. Pomislil je, da bi lahko mlade privabil z meša- nico glasbe, video posnetkov in družabnih prvin. Zamisel je nje- gova ekipa prelila v aplikacijo v borih tridesetih dneh. Storitev so ponudili tako na Kitajskem kot v ZDA. Število uporabnikov ni eksplodiralo čez noč, bilo jih je malo, a bili so toliko bolj ak- tivni in redno so se vračali. Zhu še danes pravi, da ni težko ku- piti uporabnikov, a je praktično nemogoče kupiti njihovo pozor- nost. Še posebej so bili nad stori- tvijo navdušeni ameriški najstni- ki, česar ni spregledala malošte- vilna kitajska ekipa in svoje na- pore usmerila čez lužo. Rast števila uporabnikov je bila solidna, a za ekipo, ki ji je zaradi neposrečenega star- ta tekla voda v grlo, prepoča- sna. Aprila 2015 so na enem iz- med številnih delovnih sestan- kov ugotovili, da objave njiho- vih video posnetkov na Instagra- mu in Twitterju nimajo logotipa, saj ga zaradi njegovega položa- ja algoritmi omenjenih družab- nih omrežij odrežejo. Prestavili so logotip in dva meseca kasne- je doživeli nesluten uspeh. Zdaj že bogata vsebina je našla svo- je odjemalce, aplikacija je sple- zala na vrh lestvice brezplačnih Od izobraževanja do zabave Ustvarjen na Kitajskem, priljubljen na Zahodu. S to povedjo bi lahko opisali tako nastanek kot trenutne težave družabnega omrežja Tiktok, ki je bilo spočeto kot izobraževalna platforma, a je svoje mesto pod soncem našlo v petnajstsekundnih zabavnih video posnetkih, za katerimi generacija Z dobesedno nori. Dominik Cigala programov za telefone iPhone v tridesetih državah sveta, poleg ZDA med drugimi še v Kanadi, Veliki Britaniji, Nemčiji, Brazili- ji in na Japonskem. Rodile so se nove spletne zvezde. Ko je leta 2016 ugasnil še Vine in so mladi vplivneži našli nov dom pod stre- ho storitve Musical.ly, se je konč- no začela nova tehnološka pra- vljica. Istega leta je na Kitajskem luč sveta ugledala sorodna storitev, ki pa se je v nasprotju s servisom Musical.ly osredotočila na lokal- ni trg. Imenovala se je Douyin. V letu dni je pridobila 100 milijo- nov uporabnikov, ki so si dnevno ogledali milijardo kratkih video posnetkov. Podjetje ByteDance, ki je stalo za storitvijo Douyin, se je želelo razširiti tudi drugje po svetu. Za zahodnjake nerodno poimenovana aplikacija je tako dobila novo ime – Tiktok. Novembra 2017 ByteDan- ce za milijardo ameriških dolar- jev kupi storitev Musical.ly, ki v ZDA obdrži ime, medtem ko je na drugih tujih trgih preime- novana v Tiktok. Avgusta 2018 Musical.ly ugasne, vsi uporabni- ški računi se samodejno preseli- jo v Tiktok. Prvi prikaz moči no- vega večjega igralca na področju Z  Tiktok se je rodil nedavnega leta 2014 kot storitev Musical.ly.  Medtem ko se je Musica.ly osredotočal na ameriški trg, je Kitajce navduševala sorodna storitev Douyin. september 2020 79 TIKTOK LEGENDE q družabnih omrežij se zgodi ko- nec istega leta. Uporabnik Mon- tero Hill na omrežju objavi svo- jo pesem Old Town Road, ki jo je uradno izdal pod psevdoni- mom Lil Nas X. S pesmijo do ti- stega trenutka ni imel sreče, opa- zil je ni praktično nihče, a na Tik- toku je postala podlaga za nale- zljiv ples, ki ga je praktično čez noč posnemalo več milijonov lju- di. Montera je med drugim opa- zil tudi priljubljeni pevec Billy Ray Cyrus in mu predlagal sode- lovanje. Skupaj sta priredila pe- sem Old Town Road, je prodala v desetih milijonih izvodih ter z 19 tedni na prvem mesecu lestvi- ce Billboard Hot 100 zrušila njen rekord. Danes ima združeni Tiktok dve milijardi prenosov ter 800 milijonov aktivnih uporabni- kov. Skrivnost njegovega uspe- ha leži v njegovi igrivosti, zato je pravi magnet za generacijo Z. Kar 60 odstotkov uporabnikov je namreč starih med 16 in 24 leti. Uporabniki z največjo lahkoto posnamejo in objavijo petnajst sekund dolg video posnetek, ki mu dodajo glasbo ter lasten šče- pec magije. Uspeh objavljene vsebine je kot vedno odvisen od inovativnosti, iznajdljivosti ter splošne zanimivosti posamezni- ka. Na Tiktoku prevladuje ples, med bolj znanimi je povezava z nadvse priljubljeno igro Fortni- te. V svetu, kjer vladata Facebo- ok in Instagram, Tiktok spremi- nja pravila. Znan je primer pesmi Say So pevke Doja Cat, ki je po- stala priljubljena, ko jo je v svoji objavi na Tiktoku uporabila upo- rabnica @yodelinghayley. Uspeh omrežja ni ostal neopa- žen, najvišje so se dvignile obr- vi v ameriški Beli hiši. Da razu- memo strah Američanov (in zato ostalega sveta) pred Tiktokom, se moramo vrniti v leto 2012, ko Zhang Yiming na Kitajskem usta- novi podjetje ByteDance. Prvi iz- delek podjetja je postal zbira- lec novic Toutiao, ki ga poga- nja umetna računalniška pamet. Sledili so mu sorodni programski pripomočki, večinoma iz družab- ne sfere. Do leta 2019, ko izideta pogovorna aplikacija FlipChat in video komunikacija Duoshan, je ByteDance že gigant svetovnega formata, pod okriljem katerega deluje pisana paleta priljubljenih družabnih omrežij in aplikacij. Podobno kot ameriški Facebook, ki je med drugim lastnik Insta- grama in WhatsAppa. In v tem grmu tiči problematični zajec! Američani so podjetje obtožili nepravilnega ravnanja z uporab- niškimi podatki ter tesnega sode- lovanja s kitajsko vlado. Njihov predsednik Donald Trump je napovedal prepoved Tiktoka v ZDA. Kitajci so takoj ukrepali, na mesto direktorja Tiktoka so po- stavili Američana Kevina Mayer- ja ter razkrili podatke, ki jih zbira aplikacija. Njeno delovanje ni nič drugačno od sumljive prakse Fa- cebooka in Googla. V nasprotju z njimi so Kitajci na čelu z Ma- yerjem Združenim državam po- nudili doslej nevideno transpa- rentnost poslovanja, da bi omi- lili skrbi ameriške vlade. Neod- visnim strokovnjakom so ponu- dili neomejen dostop do njiho- ve kode in algoritmov. Na Za- hodu kljub temu ostaja dvom, kako bi se v podjetju odzvali, če bi dostop do podatkov zahtevala od njih kitajska vlada. Ta dvom, združen s strahom pred cenzuro, ki je na Vzhodu udomačena kot psička Lesi, je rodil ultimat – Tik- tok mora prevzeti ameriško pod- jetje! V nasprotnem primeru ga je treba izbrisati z obličja Zemlje. Interes sta nakazala Microsoft in Twitter. Njune delnice so v tre- nutku švignile navzgor.   ByteDance je kitajsko zasebno podjetje, ki si po vzoru ameriškega Facebooka lasti vrsto priljubljenih družabnih platform.  Ameriški glasbenik Lil Nas X bi še danes bil neznanec, če ne bi bilo Tiktoka in njegovih uporabnikov, ki so pesem »Old Town Road« ponesli do prodajnega rekorda v ameriški glasbeni industriji.  Ples je Tiktok združil z najbolj priljubljeno računalniško igro na planetu.  Donald Trump je Tiktoku postavil ultimat: ali preide v ameriške roke ali pa zapusti Združene države Amerike. 80 september 2020 IZKLOP POGLED NAZAJq te si ogledali megauspe- šnico Avatar? Ste videli običajno različico (2D) ali stereoskopsko različico (3D)? Pobliže smo si ogledali tehnolo- gijo 3D, ki jo uporabljajo v lju- bljanskem Xpandu, ob tem pa smo izvedeli še marsikaj zani- mivega o slovenskem delu tega podjetja. Xpand je v resnici blagovna znamka podjetja X6D, ki izde- luje aktivna stereoskopska oča- la z zaklopko, ki so potrebna za ogled stereoskopskih filmov, in opremlja kinematografe s po- trebno tehnologijo za predvaja- nje stereoskopskih filmov. Med ustanovitelji podjetja X6D so tudi lastniki Koloseja (Sergej Ra- cman), podjetje samo pa je re- gistrirano na Cipru, od tam pri- hajajo tudi sedanji lastniki Kolo- seja (v časopisih so se pojavlja- la namigovanja, da naj bi šlo za menedžerski prevzem Kolose- ja). Sedež podjetja X6D je sicer v Ljubljani, kjer je ustanovljeno tudi hčerinsko podjetje XpanD Beyond Cinema. Predsednica uprave družbe X6D, Maria Co- stiera, je bila junija na obisku v Sloveniji in se je na ministrstvu za gospodarstvo pogovarjala o možnostih za naložbo v tovarno stereoskopskih očal v Mariboru, kjer naj bi še do konca leta zapo- slili nekaj sto ljudi. X6D tehnologije stereoskop- skih očal ni razvil sam, tem- več je v začetku leta 2008 kupil ameriško podjetje NuVision Te- chnologies LLC, od takrat pa na razvoju očal delajo tako v Ame- riki kot v Sloveniji, kjer imajo v ljubljanskem Koloseju skupi- no šestih slovenskih strokovnja- kov, ki sodelujejo predvsem pri razvoju tehnologije tekočih kri- stalov in pri razvoju plastičnih okvirov. Poglabljajo se tudi v ko- munikacijske protokole, ki teče- jo med očali in oddajniki (v ki- nodvoranah in televizorjih) in so zaenkrat med seboj bolj ali manj nezdružljivi. Tovarne očal teve Jobs je ver- jetno najsrečnej- ši človek na sve- tu, ko v osrednjem nago- voru na Applovi razvijal- ski konferenci ali ob ka- kem podobno slovesnem dogodku potegne iz žepa najnovejšo izvedbo ne- sporno najbolj razvpitega mobilnega telefona iPho- ne. Ves svet namreč čaka, ali bo pokazal najboljši te- lefon doslej. Podobno je bilo tudi junija letos na zadnjem WWDC. Le na- smeh je bil bolj grenak. Phone 4, ki ga je pred- stavil prvi mož Appla, smo namreč že pred tem videli tako rekoč vsi, ki nas zanima področje mo- bilne telefonije, zabav- ne elektronike in raču- nalništva. Čeprav se sliši PRED 10 LETI iJabolko, četrtič PRED 10 LETI Tretja dimenzija v kinu S S skrajno šalabajzersko, naj bi ga Applov uslužbenec pozabil za šankom v lokalu in čeprav je bil zakamufliran v podobo iPhona 3GS, je hitro prišel v roke piscem spletnega časopi- sa Gizmodo in tako je javnost izvedela, da gre pravzaprav za takrat še neznani iPhone 4, in si ogledala njegove fotogra- fije z vseh možnih zornih ko- tov. Zgodba četr tega iPho- na po vrsti se je torej začela v aferaškem ozračju, ki je bilo še bolj dramatično od že pregovor- no vroče atmosfere, ki spremlja prihod tako rekoč vsakega no- vega Applovega izdelka. A pred- časno razkritje iPhona 4 je bilo šele začetek nemilosti, v kate- ri se je znašel očitno uročeni te- lefon. Takoj po začetku proda- je se je namreč sprožil plaz po- ročil, da ima mobilni telefon te- žave s sprejemom signala, če ga držimo na točno določeni točki ohišja. rojekt OSx86 se od Applove najave prehoda na Intelove procesorje naprej ukvarja s prenosom operacijskega siste- ma Mac OS X na arhitekturo x86. Apple je namreč takoj po napovedi izdal posebno različico sistema, ki pa zaradi vgrajene za- ščite deluje le na točno določenih računalnikih, včasih imenovanih »Mactel«. Kot kaže, pa je delo hekerjev hitro obrodilo sadove. Na spletni strani projekta so na voljo navodila, ki opisujejo namestitev operacijskega sistema znotraj navideznega stroja VMWare na čisto navaden prenosni računalnik. Prav tako je na voljo tudi videoposne- tek, ki dokazuje uspešnost namestitve. PRED 15 LETI Mac OS X predčasno na arhitekturi x86 P so v Ameriki in na Kitajskem, kot rečeno, morda letos sledi še ena v Sloveniji. Sicer je po sve- tu trenutno že več kot tisoč ki- nematografov, ki uporabljajo tehnologijo aktivnih preklopnih očal. Xpand ima v programu troje različnih očal; model X101 z in- frardečim sprejemnikom za kine- matografe, X102 s sprejemnikom bele svetlobe za domačo upora- bo (o projektorski tehnologi- ji DLP-Link pišemo v posebnem članku) in kombinirana očala X103, ki jih lahko uporabljamo tako v kinematografu kot tudi doma. Ob ogledu filma v kinu Xpand si očala lahko izposodimo (za 1 evro), lahko pa prinesemo tudi svoja očala. Teoretično, če jih imamo. 82 september 2020 cenarijev, kaj vse gre lahko narobe v (raču- nalniškem) oblaku, ne manjka. Praktično so identič- ni situacijam, ki se nam lahko zgodijo v lokalnem IT-okolju, a z dodatnim tveganjem, poveza- nim z izpadom povezljivosti in storitev. Kaj je torej najhujše, kar se lahko zgodi ponudniku oblač- nih storitev? Odvisno, koga vprašate. Če vprašate osebo ali oddelek, ki skrbi za stike z jav- nostjo, je to vsak daljši in oči- tno zaznaven izpad delovanja. Ta je pravzaprav širša težava, saj ni omejen zgolj na ponudni- ka ali podjetje, ki je doživelo iz- pad, temveč (negativno) vpli- va na celotno IT-industrijo. Tre- nutno smo v fazi, ki bi jo lahko označili za dozorevanje oblačne ponudbe. Motnje v zagotavlja- nju storitev iz oblaka so manj pogoste kot v preteklosti in na- vadno trajajo krajši čas – pogo- sto zgolj nekaj sekund ali minut, česar večina uporabnikov sploh ne opazi. A izpadi podatkovnih centrov (beri: oblakov) se do- gajajo, zato so tudi izpadi stori- tev neizogibni. In ko se pojavijo, bodo najbolj jezni med uporab- niki, pa naj so to podjetja, kate- rih poslovanje je odvisno od kri- tičnih aplikacij v oblaku, ali do- mači uporabniki, ki zgolj visijo na družbenih omrežjih, zagnali vik in krik. Njihov glas se bo sli- šal daleč, ugled ponudnika (ali drugega krivca, če bo ta jasen) bo omadeževan, poslovni izidi pa slabši. Z nedelovanjem oblakov ni šale. Če vprašate vzdrževalce oblakov, bodo skrbi naslovili z odpovedjo strojne opreme. Na udaru so predvsem diski in po- goni SSD. Ti opravljajo tlako bra- nja in pisanja podatkov v aplika- cijah, ki so med uporabniki naj- bolj priljubljene in praktično ne poznajo predaha. Odpovedi di- skov v strežnikih navadno dose- gajo med enim in tremi odstotki, ravno toliko, da sistemski skrb- niki ne morejo mirno spati, saj jih skoraj vsak dan čaka kakšna obnova podatkov iz varnostnih kopij ali ponovno vzpostavljanje polja RAID. Ob res veliki smo- li ali malomarnosti lahko pri- de celo do črnega scenarija – iz- gube podatkov stranke. To se si- cer bistveno pogosteje dogaja v lokalnih IT-okoljih kot v oblaku, kjer so podatki pogosto shranje- ni vsaj dvakrat. Varnostne strokovnjake skr- bita vsaka nova ranljivost in po- večana aktivnost digitalnih ma- lopridnežev (beri: hekerjev). Ugled ponudnika oblačnih sto- ritev je zanje hiša iz kart. Skoraj vsak javnosti znan varnostni in- cident ga lahko povsem poruši. Digitalnih groženj pa danes do- besedno mrgoli. Čeprav so po- datkovni centri nadpovprečno varovana okolja, imajo vseeno veliko tarčo na svojem hrbtu, saj hranijo obilo za napadalce vre- dnih podatkov. Lastnike podatkovnih centrov skrbijo naravne in druge kata- strofe, takšne, ki bi za dlje časa prekinile podatkovne povezave ali dobavo električne energije. Ali pa požar ali poplava, čeprav so sodobni podatkovni centri zelo premišljeno zasnovani in so tovrstne težave velika redkost. Na potrese, udare strel, cunami- je in podobno pa ljudje vendarle nimamo večjega vpliva. »Koronavirusna kriza« je pre- izkusila ponudnike oblakov na načine, ki jih nihče izmed njih ni mogel napovedati vnaprej. Indu- strija je doživela prej redko viden preizkus ohranjanja razpoložlji- vosti in stabilnosti ob nenadnem in ogromnem porastu povpraše- vanja. Prebivalstvo po svetu je skoraj čez noč postalo odvisno od oblačnih storitev, saj so bile te ključne, da smo ljudje še naprej (skoraj nemoteno) delali, se uči- li in zabavali. In čeprav so se ponudniki sto- ritev javnih računalniških obla- kov v prvi polovici leta precej do- bro izkazali, so skoraj vsi velika- ni morali priznati, da imajo na trenutke resne težave. A zaupa- nje javnosti v poslovni model oblačnih IT-storitev se še vedno krepi – ker boljšega od oblakov ta hip nimamo.  Oblakom ni lahko MIRAN VARGA S N O V E T E H N O L O G I J E Z A P O S L O V N I S V E T 88 84 92 Novice Tudi poslovna programska oprema se seli v oblak(e) Oblačna moda, kolekcija 2020/21 84 september 2020 MONITOR PRO Najnovejša Gartnerjeva razi- skava uporabe storitev v javnem oblaku kaže na to, da ta še naprej raste, in to kljub negativnim učin- kom pandemije na gospodarstvo. Po drugi strani pa je prav prisilno delo od doma ustvarilo nove po- trebe po storitvah v oblaku, ki se bodo v prihodnjih letih najverje- tneje še okrepile. Po trenutnih napovedih naj bi prihodki od storitev v oblaku v letu 2020 zrasli za 6,3 odstotka, kar je zelo lepa številka, upošte- vajoč zdravstveno in gospodar- sko krizo. Prav zaradi potreb po delu od doma Gartner beleži re- kordno rast uporabe najmanjše in najmlajše kategorije storitev v oblaku – DaaS oziroma namizje kot storitev (Desktop as a Service). Na letni osnovi je ta storitev zra- sla kar za 95,4 odstotka in dose- gla letno raven 1,2 milijarde do- larjev. Podjetja so trumoma začela uporabljati storitve DaaS, da so lahko zaposlenim od doma omo- gočila še vedno varen način upo- rabe poslovnih sistemom prek virtualnega namizja, večinoma iz domačih računalnikov zaposle- nih, ki so zunaj nadzora podjetij. Celoten trg storitev v oblaku bo sicer letos vreden 257,9 milijarde dolarjev, pri čemer levji delež še vedno predstavljajo programske storitve v oblaku SaaS, kjer se le- tno obrne 104,7 milijarde dolar- jev. Ta segment bi sicer verjetno zaradi krize utrpel umiritev ra- sti, a so proizvajalci začeli še do- datno spodbujati podjetja, da kla- sične licence za programsko opre- mo spreminjajo v naročnine na storitve v oblaku. Druga največja skupina storitev v oblaku so in- frastrukturne storitve, kjer je rast 13,4-odstotna in bo v letu 2020 dosegla 50,4 milijarde dolarjev. Pri Gartnerju so podali tudi prve ocene rasti za leti 2021 in 2022. Kot je razvidno iz tabe- le, bodo storitve v oblaku še na- prej izrazito rasle, ne glede na napovedane gospodarske te- žave in kljub dejstvu, da bo go- spodarstvo v ZDA v naslednjem letu verjetno zmanjšalo vložke v oblak in se bo v ponovno hitro rast vključilo šele leta 2022. A bo zaradi tega ostanek sveta tisti, ki bo omogočil hitro rast storitev v oblaku. Zaradi negotovih razmer, po- vezanih z nevarnostjo virusne okužbe, se vse več računalni- ških podjetij odloča, da bodo svojim zaposlenim omogočila dolgoročno delo od doma. Goo- gle je tako sporočil, da bo sko- raj 200.000 zaposlenim omo- gočil delo od doma vsaj do juli- ja 2021. Le nekaj dni za tem je Microsoft objavil, da bodo delo od doma priporočali vsaj do ja- nuarja 2021. Apple prav tako odločitev za vračanje v pisarne prestavlja na začetek leta 2021. Nekatera podjetja pa spreme- njen režim dela izkoriščajo za preobrazbo v povsem drugačen režim in kulturo dela. Že pred časom je Twitter oznanil, da na- merava možnost dela od doma omogočiti kot trajno možnost za delovna mesta, kjer je to mo- goče. Zelo podobno strategi- jo je nedavno svojim delavcem predstavil Facebook, kjer pri- čakujejo, da bo postopoma, do leta 2030, od doma delala pri- bližno polovica zaposlenih. Družba Gartner je medtem že opravila raziskavo med za- poslenimi v podjetjih, ki pa kaže, da delavci niso vselej naj- bolj navdušeni nad možnostjo dela od doma. Raziskava je po- kazala, da bi se kar 60 odstot- kov vprašanih raje odločilo za delo v primerno zaščitenih po- slovnih prostorih kot za odda- ljeno delo od doma. Na tem po- dročju se že pojavlja nov izraz smart office ali pametna pisar- na, ki ima drugačen pomen kot v preteklosti. Pisarne prihodno- sti bodo po vseh verjetnosti vse- bovale tipala za kakovost zra- ka, nadzor nad zbiranjem ljudi in druge tehnološke ukrepe, ki bi lahko zmanjšali tveganja za množične okužbe. Analitska družba TeleGeo- graphy, znana po svojem zemlje- vidu podmorskih podatkovnih povezav, je objavila zanimiv ze- mljevid z označenimi lokacijami velikih podatkovnih centrov, ki oskrbujejo veliko večino storitev v oblaku. Na zemljevidu so pri- kazani globalni in regionalni po- datkovni centri šestih največjih ponudnikov: Amazon Web Ser- vices, Microsoft Azure, Google Cloud, IBM Cloud, Oracle Cloud in Alibaba. Za posamezno lokacijo pri- kazujejo, za katere svetovne po- datkovne cone ponujajo storitve, koristna informacija pa je tudi, prek katerih ponudnikov ti centri nudijo zasebni dostop (IaaS) do storitev data centra, torej mimo javnih dostopnih točk. Podje- tja se sicer vse pogosteje odlo- čajo za uporabo storitev v obla- ku, vendar veliko strank raje iz- bere zasebne oblake, torej take, kjer do storitev dostopajo prek namenskih, zasebnih omrežnih povezav. Gre za posebne oblike kolokacije (on-ramp), ki predsta- vljajo pomemben delež prihod- kov omenjenih podatkovnih cen- trov. Zanimivi so tudi statistični po- datki, ki se jih da razbrati z ze- mljevida. Podatkovni centri v Aziji (skupno 122) in tisti v ZDA ter Kanadi (98) predstavljajo dve tretjini vseh zmogljivosti podat- kovnih centrov po svetu. Evro- pa na tem področju zaostaja in ima za oskrbo lokalne ter global- ne populacije le 23 odstotkov po- datkovnih centrov. Toda to še ni tako skrb vzbujajoče, kot velja za Latinsko Ameriko. Tam je le dva odstotka svetovnih resursov v podatkovnih centrih. Število velikih podatkovnih centrov po svetu pa hitro raste. V letošnjem letu so tako na zemlje- vid dodali 19 novih regij, v nasle- dnjih dveh letih pa je napovedan prihod 30 novih podatkovnih re- gij/centrov. U Uporaba storitev v javnem oblaku še naprej raste U Računalniška podjetja bodo delala od doma U Zemljevid podatkovnih centrov za oblačne storitve NOVICE september 2020 85 NOVICE MONITOR PRO odišče EU (ECJ) je raz- veljavilo dogovor Priva- cy Shield (Zasebnostni ščit) med ZDA in EU, ki je pod- jetjem dovoljeval enostavnejši iznos osebnih podatkov v ZDA. Enako odločitev je ECJ sprejel že pred petimi leti, potem pa je do- govor Privacy Shield nastal kot odgovor na to. A tudi novi dogo- vor (gre za sklep 2016/1250, ki ga je sprejela Komisija leta 2016) ni ustrezen, je zdaj odločil ECJ. Zgodba sega v leto 2014, ko je avstrijski aktivist Maximilian Schrems od Facebooka zahteval izročitev vseh osebnih podatkov, ki jih Facebook hrani o njem, saj storitev uporablja od leta 2008. K temu ga je spodbudil študijski obisk ZDA, kjer je poslušal pre- davanje vodje Facebookove prav- ne službe o (ne)zaščiti osebnih podatkov. Facebook mu je poslal CD s 1.200 stranmi, ki pa še ve- dno niso bili vsi njegovi osebni podatki, ki jih je imel Facebook. Schrems je zato najprej tožil Facebook pred avstrijskim sodi- ščem zaradi škode, ki je nasta- la zanj zaradi uporabe njego- vih osebnih podatkov, kasneje pa je na Irskem tožil informacij- skega pooblaščenca, češ da je bil do Facebooka pri pregledu me- hanizmov za varovanje osebnih podatkov preveč popustljiv. In- formacijski pooblaščenec se je skliceval na odločbo Evropske komisije (2000/520), ki je ZDA zagotavljala status varnega pri- stana. Poenostavljeno to pome- ni, da je Komisija ugotovila, da je v ZDA standard varovanja oseb- nih podatkov dovolj visok, da lahko podjetja tja izvažajo oseb- ne podatke Evropejcev. ECJ je oktobra 2015 omenjeno odločbo odpravil, pri čemer se je oprl na dejstvo, da so osebni po- datki v ZDA dostopni tudi obve- ščevalnim službam (afera Snow- den). Evropska komisija je zato leto dni pozneje sprejela sklep 2016/1250, ki je prepoznal Pri- vacy Shield kot ustrezen za var- stvo osebnih podatkov v ZDA. Z drugimi besedami: Komisija je še enkrat ugotovila isto, kar je leto prej v odpravljeni odločbi. Sodi- šče EU je danes ugotovilo, da je tudi ta sklep neveljaven, in ga odpravilo. Brez takšnega dogovora je iz- nos podatkov v ZDA enako težak kot v katerokoli tretjo državo. To v praksi pomeni, da mora upra- vljavec pridobiti pozitivno odloč- bo informacijskega pooblaščen- ca, ki mu je moral prej seveda dokazati, da se bo s podatki rav- nalo v skladu z GDPR. Trenutna situacija je torej takšna, da mora vsako podjetje pridobiti odločbo, če želi podatke iznašati v ZDA. Če želi potem spremeniti vrsto podatkov, ki jih iznaša (denimo dodati telefonsko številko), mora dobiti novo odločbo. Pričakovati je, da bo Komisija v spregi z ame- riškimi podjetji še v tretje posku- sila obiti to odločitev. U Sodišče EU razveljavilo dogovor o iznosu osebnih podatkov v ZDA S 86 september 2020 MONITOR PRO NOVICE U Microsoft s solidnimi poslovnimi izidi Microsoft je objavil poslovne rezultate za preteklo četrtletje, kljub do- gajanju zaradi koronavirusa so zabeležili solidno rast prihodkov in za- služka. Podjetje je zabeležilo 38 milijard dolarjev prihodkov – slabi dve milijar- di več, kot so napovedovali analitiki. Največji del tega predstavlja odde- lek za oblačne storitve, ta je zabeležil 17-odstotni dvig prihodkov v za- dnjem letu. Odlično se je odrezal tudi oddelek za igre Xbox, kar ob ka- ranteni niti ne preseneča. Solidno je posloval tudi poslovni oddelek, kjer sta oddelka za pisarniške storitve Office in spletišče LinkedIn. To je si- cer zabeležilo najmanjšo rast od leta 2016 (10 odstotkov), kar je spet ra- zumljivo, saj se je v času koronavirusa manj zaposlovalo in manj ogla- ševalo. V času koronavirusa so se ustavila tudi športna tekmova- nja, ki pa se počasi spet začenja- jo, a večinoma brez občinstva. Pri nekaterih športih se to si- cer manj opazi (denimo Formu- li 1, kjer se je prvenstvo začelo z zamikom treh mesecev), pri drugih pa še kako. Eden izmed teh je košarka, kjer bo ameri- ška liga NBA tekme začela čez nekaj dni. Pri tem bodo ekipe igrale v praznih dvoranah, za vsaj nekaj dodatnega vzduš- ja pa bo poskrbela videokon- ferenčna storitev Microsoft Te- ams. Dobrih 300 gledalcev se bo lahko v živo povezalo prek nje, gledalci pa bodo pred- vajani na dobrih pet me- trov visokih zaslonih LED, postavljenih na treh stra- neh dvoran. NBA uporablja strategi- jo balona za družbeno di- stanciranje – vse tekme se bodo igrale v dvoranah cen- tra Walt Disney World v Flo- ridi. 22 ekip bo odigralo 88 te- kem, najboljših 16 bo napredo- valo v predfinale, po prvem kro- gu (ko bo ostalo le še osem ekip) pa bodo v dvoranah tudi družin- ski člani in prijatelji igralcev. Microsoft svari pred resno varnostno luknjo v strežnikih Windows Domain Name System (DNS), ki tam tiči že 17 let. Ran- ljivost so v torkovem paketu po- pravkov že zakrpali, a je vseeno zanimivo pogledati, od kod se je vzela in kako je tako dolgo osta- la neopažena. Ranljivost ima na lestvici resnosti CVSS (Com- mon Vulnerability Scoring Sy- stem) najvišjo oznako, torej 10. Ranljivost so odkrili razisko- valci Check Point in o njej maja obvestili podjetje. Microsoft pravi, da niso zaznali aktivnega izkoriščanja te luknje, ki je pri- zadela Windows Server. Vsee- no pa je vsaka ranljivost v sis- temu DNS velika nevarnost in tudi sorazmerna redkost, zato velja sisteme posodobiti čim prej. Kdor tega ne more, lahko v registru izvede manjši popra- vek, ki grožnjo prav tako nev- tralizira. Uporabniki Windows 10 in drugih namiznih verzij Windows niso ogroženi Lenovo je na virtualni novinar- ski konferenci predstavil delovne postaje ThinkStation P620, prve z novimi procesorji Threadripper Pro proizvajalca AMD. Procesorji Threadripper po- nujajo predvsem veliko števi- lo jeder in veliko kanalov za po- mnilnik ter vmesnike PCIe. Novi so modeli Threadripper Pro 3995WX, 3975WX, 3955WX in 3945WX, kjer prvi ponuja kar 64 jeder in večnitno tehnologijo, za- dnji pa 12 jeder (in spet večni- tno delovanje). Vsi ti procesorji ponujajo 128 pasov PCIe 4.0 in osem pasov za pomnilnik DDR4- 3200, skupno gredo do 2 TB po- mnilnika, termalna ovojnica pa je 280 W. Ti procesorji bodo na vo- ljo le sestavljavcem računalni- kov (OEM), torej ne bodo v pro- sti prodaji. Trenutna alternativa z Inteleve strani je Xeon W-3275 z 28 jedri. Tega je mogoče tudi združevati, torej imamo dva taka procesorja na eni matični plošči. Prvi, ki je predsta- vil računalnik z omenje- nimi procesorji AMD, je Lenovo z delovno posta- jo ThinkStation P620. Na voljo bo z vsemi štirimi procesorji in z do 1 TB po- mnilnika DDR4-3200 (v osmih režah). Zraven bo šest rež PCIe, kamor bo moč dodati do dve Nvidia Qua- dro RTX 8000 ali do štiri Quadro RTX 4000, vgrajena bosta omre- žna kartica 10 Gb in napajalnik z močjo 1.000 W. Prodaja naj bi predvidoma stekla septembra. V Keniji je začel komercialno obratovati balonski internet pod- jetja Alphabet (krovno Googlo- vo podjetje), ki so ga doslej pre- izkušali že na več kontinentih. S 35 baloni bodo na področju, ve- likem 50.000 kvadratnih kilome- trov, zagotavljali dostop do inter- neta s hitrostjo 20/5 Mb/s. Loon izkorišča velike balo- ne, ki lebdijo na višini 20 kilo- metrov in komunicirajo med se- boj ter se prilagajajo tako, da so ves čas približno na istem mestu. V ta namen izkoriščajo vetrove, sami pa se pomikajo vertikalno, da ujamejo primeren zračni tok. Na nebu lahko ostanejo do 100 dni, v tem času pa za napajanje skrbijo sončne celice. Balonski internet so že upo- rabljali, tudi v Keniji, a je šlo za manjše preizkuse ali uporabo ob naravnih katastrofah (Peru, Por- toriko). V Keniji pa bodo prvikrat postavili večji komercialni pro- jekt, ki bo pokrival območje, kjer primanjkuje infrastrukture zara- di težko dostopnega terena. Pro- jekt so testirali od začetka leta in v tem času je imel nekaj deset ti- soč uporabnikov, ki večinoma sploh niso vedeli zanj (uporab- niki so se pač priklopili na mobil- ni signal LTE, ki je pač »prišel« iz balonov). Loon ne bo nadomestil žič- nega interneta niti satelitov, je pa dobrodošla vmesna plast, kadar se ne izplača postavljati zemeljske infrastrukture. Prav tako ga je mogoče hitro posta- viti, ko je to nujno, denimo ob naravnih katastrofah. To bo tudi ena izmed pomembnih niš za uporabo.  U NBA bo dvorane napolnila ob pomoči Microsoft Teams U Zakrpali 17 let staro ranljivost v Windows Server U Lenovo prvi s 64-jedrnimi procesorji AMD Threadripper Pro U V Keniji začel delovati Googlov »balonski internet« Loon NOVICE MONITOR PRO ačunalniška industri- ja se trudi, da bi postala družbeno odgovornej- ša na področju varovanja okolja. V ta namen številna podjetja vla- gajo v alternativne vire energije in nove tehnologije, ki omogo- čajo nudenje storitev brez vpliva na okolje ali pa je ta minimalen. Microsoft je tako poleti ozna- nil, da nameravajo s svojimi sto- ritvami, pretežno v okviru obla- ka Azure, do leta 2030 postati »ogljično negativni«, kar pome- ni, da bodo v ozračje nehali spu- ščati škodljive snovi in ga poten- cialno celo čistili. Pred časom smo zapisali, da storitve v oblaku in s tem spodaj ležeči podatkovni centri trenu- tno porabijo skoraj dva odstotka vse svetovne električne energije, po napovedih pa bi do leta 2030 ta delež utegnil narasti kar do osem od- stotkov. Eden pomembnih ko- rakov, ki so jih naredi- li pri Microsoftu v za- dnjem obdobju, je upo- raba alternativnih gene- ratorjev za rezervno na- pajanje, ki se aktivira- jo v primeru izpada pri- marnega vira električne energije. Veliki podat- kovni centri danes sko- raj praviloma v ta namen upo- rabljajo velikanske in potratne dizelske generatorje, ki so velik onesnaževalec okolja. Povečano povpraševanje po storitvah in vse pogostejše vremenske ne- všečnosti pa aktivirajo rezervne vire energije pogosteje kot v pre- teklosti. Microsoft je v svojem podat- kovnem centru v Salt Lake Cityu v ameriški zvezni državi Utah postavil poskusni generator ele- ktrične energije, ki temelji na go- rivnih celicah in uporabi vodika ter ne uporablja dizelskega gori- va. Z novim sistemom, ki je prvi tega tipa na svetu, jim je uspelo zagotavljati 250 kW energije, s čimer so napajali strežnike celih 48 ur. Energije je bilo dovolj, da so lahko s tem napajali okoli de- set strežniških omar podatkov- nega centra Azure. Dosežek na prvi pogled ni vi- deti velika posebnost, vendar predstavlja za nekaj razredov ve- čji eksperiment, kot so ga doslej opravljali v drugih laboratorijih. Pomembno je, da celoten sistem temelji na tehnologiji, ki je na- stala primarno za uporabo v av- tomobilih na gorivne celice, kar pomeni, da se lahko hitro zaže- ne, takoj nudi nazivno moč in se prav tako hi- tro izklopi, ko ni več po- trebe po njegovi rabi. Medtem pa tako rekoč ne onesnažuje okolja. Microsoft pa trdi, da je to šele prvi korak v ra- zvoju izrabe tehnologi- je gorivnih celic. V pilot- skem preizkusu so upo- rabili vodik, shranjen v treh rezervoarjih veli- kosti kamionskih kon- tejnerjev, vendar že zdaj načrtujejo samodejno proizvodnjo vodika. Čeprav je vodika v vesolju na pretek, ga na Zemlji ni prav lahko proizvesti oziro- ma je treba pri tem upošteva- ti energijski vložek za njegovo pridobivanje. Najenostavnejši je sistem pridobivanja z elektroli- zo vode, pri čemer bi za to upo- rabljali presežek generirane ele- ktrične energije, pridobljene s sončnimi celicami, ki postajajo sestavni del sodobnih podatkov- nih centrov. Vse, kar tak sistem potrebuje, je torej le voda. Še več, izračuni kažejo, da bi Microsoft lahko električno ener- gijo, narejeno z gorivnimi celi- cami, ponujal tudi drugim po- rabnikom, denimo ponoči ali pa v času, ko vremenske razme- re ne omogočajo optimalno iz- rabo sončne energije. Ob dovolj velikih rezervoarjih za vodik na- mreč ni treba, da bi ta ležal ne- izkoriščen za uporabo le ob mo- rebitnih izpadih, ki se statistično dogajajo vseeno razmeroma po- redko. Naslednji korak je že znan: Microsoft načrtuje generator, ki bo zmogel generirati 3 MW energije, kar je že velikostni ra- zred manjše elektrarne. U Gorivne celice namesto dizelskih generatorjev R september 2020 87 88 september 2020 MONITOR PRO e pred desetimi leti je ta- krat moderno računal- ništvo temeljilo na IT- -ekipi, ki so jo sestavljali skrbni- ki podatkovnih centrov, skrbniki omrežja ter programerji. Za po- slovanje ključne aplikacije so te- kle vsaka na svojem ločenem (a pogosto podvojenem) strežniku, v rabi so bile monolitne IT-stori- tve, veliko je bilo ročnega dela z nadgrajevanjem in s posodablja- njem. To je vodilo do stopniča- stega razvoja IT-okolja, kar je za podjetja predstavljalo občasne, a resne izzive. Na trenutke je bilo namreč IT-virov premalo, spet drugič preveč – pa jih je bilo vse- eno treba plačati. To je bila pač cena ustvarjanja konkurenčne prednosti ob pomoči napredne poslovne programske opreme. Danes je stanje že precej dru- gačno, predvsem oblačno. Pod- jetja uporabljajo več oblačnih okolij, hibridne oblačne postavi- tve, storitve brez strežnikov itd. V svetu, kjer je IT-infrastruktu- ra praktično opredeljena s pro- gramsko kodo, se vse odvija hi- treje. Programska oprema kot storitev iz oblaka (SaaS) je pred desetletjem predstavljala vse- ga dva odstotka vse programske opreme, letos pa že skoraj četrti- no (ocena znaša 23 odstotkov). Dejstvo je, da vse postaja močno opremljeno s programsko kodo, saj tudi ponudba platform kot storitev (PaaS) in infrastruktu- re kot storitve (IaaS) močno na- rašča, obseg te oblačne ponud- be pa naj bi se glede na današnje razmere, ki se finančno že meri v več deset milijardah evrov, do leta 2022 kar podvojil. Kako bo to mogoče? Šlo bo za organski prehod v oblak. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je danes že vse v oblaku, vendarle ni tako. Kar 77 odstotkov poslovne pro- gramske opreme, ki jo uporablja- jo podjetja, še vedno teče na stre- žnikih na njihovi lokaciji. Ta de- lež naj bi, kot že omenjeno, v na- slednjem desetletju pospešeno strmoglavil, saj se bodo v oblak preselile tako platforme kot in- frastrukturni viri, na katerih teče poslovna programska oprema. Tudi v nadaljevanju opisani tren- di bodo znatno spremenili način razvoja in dostave poslovne pro- gramske opreme. Podprto z umetno inteligenco Z naprednimi sodobnimi teh- nologijami, kot sta umetna in- teligenca in strojno učenje, lah- ko poslovna programska oprema doseže povsem nove ravni delo- vanja. Na ta način podprte »pa- metne« poslovne aplikacije lahko zaposlenim pomagajo do lažjega dostopa do kritičnih podatkov o strankah. Podatki, kot so pretekli računi, transakcije in plačilni po- goji, se lahko v prilagojeni obliki dostavijo vsakemu uporabniku poslovnega sistema, kar bo vo- dilo do boljšega zadovoljevanja potreb strank in učinkovitejšega zaključevanja poslov. Aplikacije, podprte z umetno inteligenco, prinašajo novosti na praktično vsa področja delovanja podjetij, tudi v kadrovsko službo. Ne po- magajo le »pregledati« na tisoče prošenj in življenjepisov za posa- mezno delovno mesto z izbrani- mi kriteriji (in ključnimi beseda- mi), naprednejše med njimi lah- ko analizirajo delo zaposlenih in razvijejo (bolj) optimalen urnik dela zaposlenih. Gartnerjevi analitiki ocenju- jejo, da bo kar 40 odstotkov novorazvitih poslovnih aplika- cij in programov že vključeva- lo tehnologije umetne inteligen- ce. Te številke so pričakovane, saj vedno več ponudnikov program- ske opreme testira in s pridom uporablja algoritme umetne in- teligence v svojih poslovnih reši- tvah, ta trend pa naj bi se v pri- hodnje le še okrepil. Razloge gre iskati je v tem, da lahko množič- ne podatke učinkovito analizi- rajo in obdelujejo le s strojnim učenjem in z umetno inteligen- co podprta orodja, denimo orod- ja BI, aplikacije za poslovno po- ročanje itd. Po zaslugi omenje- nih tehnologij tudi prenovlje- ni poslovni informacijski sistemi postajajo učinkoviti kot še niko- li doslej. Skrb za (kibernetsko) varnost O tem, katero poslovno pro- gramsko opremo izbrati, vse po- gosteje odloča tudi skrb ponu- dnika za kibernetsko varnost. Nihče si namreč ne more privo- ščiti, da bi bil v očeh poslovne javnosti videti ranljiv ali neza- nesljiv. Kibernetska varnost skr- bi tako podjetja, ki uporabljajo v lokalnem okolju nameščeno pro- gramsko opremo, kot tista s pro- gramskimi storitvami iz obla- ka. Slaba petina (18 odstotkov) podjetij je namreč v preteklem letu doživela vsaj en varnostni incident. Raziskava Cloud Secu- rity Spotlight ugotavlja, da pod- jetja skrbijo predvsem izgube in uhajanje podatkov (67 odstot- kov) ter grožnje zasebnosti po- datkov (61 odstotkov) in kršitve zaupnosti (53 odstotkov). Skoraj vsa podjetja (91 odstotkov) pa skrbi varnost v oblaku, pri čemer se stopnja zaskrbljenosti močno razlikuje. Medtem ko je 22 od- stotkov podjetij zelo zaskrbljenih za varnost v oblakih, večina ne »zganja panike«. Tako ponudniki programske opreme v oblaku kot varnostni strokovnjaki so si eno- tni, da je za varnost programske opreme v oblaku v povprečju bo- lje poskrbljeno kot v lokalnih IT- -okoljih podjetij, saj specializira- ni ponudniki premorejo ekipe Tudi poslovna programska oprema se seli v oblak(e) Težko je slediti vsem trendom v industriji razvoja poslovne programske opreme, saj se stvari zelo hitro spreminjajo. A če želi podjetje doseči konkurenčno prednost na trgu, mora poiskati ponudnike, katerih rešitve nudijo najnovejše funkcije. Miran Varga Š t Kar 77 odstotkov poslovne programske opreme, ki jo danes uporabljajo podjetja, še vedno teče na strežnikih na njihovi lokaciji. 90 september 2020 MONITOR PRO varnostnih strokovnjakov, ki si jih manjša podjetja sploh ne mo- rejo privoščiti. Na drugi strani pa je nenehno naraščajoča količina novih ran- ljivosti v svetu programske opre- me del nove realnosti, ki jo mo- ramo sprejeti. Število strokovnja- kov, ki poskušajo zavarovati ob- čutljive podatke podjetij, namreč ni bistveno večje od števila nepri- dipravov, ki iz dneva v dan išče- jo šibke točke v IT-okoljih in jih napadajo. Varnostni strokovnja- ki predvsem podjetjem, ki upo- rabljajo lastno razvito program- sko opremo ali pa programsko opremo po naročilu, sploh v pri- meru, ko gre za manjše razvijal- ce, priporočajo, da se odločijo za njeno občasno preverjanje. Naja- mejo naj zunanjega izvajalca t. i. penetracijskega testa, ki bo po- skušal vdreti v njihovo program- sko okolje in ocenil učinkovitost obstoječih (programskih) varno- stnih ukrepov. Poslovna programska oprema v oblaku nova norma Trend aplikacij, ki temeljijo na oblaku, še naprej narašča. Dan- danes skoraj vsako podjetje, ki ponuja storitve razvoja program- ske opreme, strankam ponuja to- vrstno možnost. Kljub nekate- rim varnostnim pomislekom pa oblačne poslovne aplikacije pod- jetjem zagotavljajo veliko kori- sti, sploh če je v igri umetna inte- ligenca, ki občasno zahteva izje- mne strojne vire. Algoritmi stroj- nega učenja namreč porablja- jo veliko zmogljivosti procesor- jev (osrednjih in grafičnih), pri čemer so skrajne obremenitve le občasne. Lokalna infrastruktu- ra v tem primeru ni stroškovno učinkovita. Računalništvo v oblaku zago- tavlja pomembne izboljšave tudi za obstoječe poslovne rešitve (ob predpostavki, da jih je moč pre- makniti v oblak) in omogoča do- seganje večje agilnosti poslova- nja podjetij ob razmeroma niz- kih stroških. Kot vsaka druga tehnologija imajo tudi oblačne poslovne aplikacije svojo šibkej- šo plat. V praksi je še največ te- žav na področju varnosti. Čeprav same aplikacije in oblačne stori- tve niso varnostno pomanjkljive, lahko postanejo ob neodgovorni uporabi ranljive. Sploh takrat, ko zaposleni, ki za svoje delo upora- bljajo lastne naprave in e-poštne račune, povečajo verjetnost uha- janja občutljivih poslovnih infor- macij. Rešitev? Zaposlene bo tre- ba očitno izobraževati tudi o pra- vilni (beri: varni) rabi poslovnih rešitev v oblaku. Oblak pa ima še eno senco. Dobesedno. Ta sliši na ime senč- ni IT. Gre za programsko opre- mo, ki jo uporabljajo zaposle- ni brez vednosti in odobritve od- delka IT, kar lahko vodi do resnih varnostnih pomanjkljivosti celo- tnega okolja. Ko pa je prav eno- stavno klikniti na brezplačno ali pa poceni aplikacijo in jo naloži- ti na računalnik, telefon ali tabli- co … Podjetja vseh vrst in veliko- sti tako v prihodnje čaka izobra- ževanje zaposlenih o povezanih varnostnih tveganjih tovrstnega početja. Hkrati pa je treba prizna- ti, da delček »krivde« nosijo tudi ponudniki poslovne programske opreme. Sodobne aplikacije bi morale uporabnikom zagotovi- ti ustrezno prilagojeno izkušnjo in ostati dovolj privlačne, da za- posleni ne bi bili v skušnjavi, da bi raje uporabljali manj zanesljive in varne poslovne aplikacije. Povečano povpraševanje po rešitvah po meri Povsem pričakovano čedalje več podjetij išče poslovne pro- gramske rešitve, ki so zasnovane in razvite z upoštevanjem poseb- nosti panoge, v kateri ta podjetja delujejo. Takšen pristop omogo- ča izogibanje nadaljnji in pogo- sto dragi prilagoditvi program- ske opreme, saj vsaka implemen- tacija prilagoditev zahteva svoj čas in denar. Podjetja, ki razvija- jo poslovno programsko opremo, v določeni meri že ponujajo pri- lagojene/panožne rešitve, s kate- rimi je moč poslovanje informa- cijsko podpreti in zagnati hitreje. Trend prilagodljivosti pro- gramske opreme in programja po meri pogosto stavi na mo- dularnost, kjer podjetja osnov- ni temeljni programski platfor- mi lahko dodajajo module, ki jih potrebujejo pri svojem po- slovanju, skladno s to ureditvi- jo pa je urejeno tudi plačilo li- cenčnine in vzdrževanja/podpo- re. Specializirana programska oprema in programje po meri pa tudi zmanjšujeta potrebo po ob- sežnem IT-oddelku znotraj pod- jetja, katerega naloga je vzdrže- vanje trenutne programske kra- jine. V iskanju optimalne rešitve Če je še v preteklosti veljalo, da je odločitev za poslovno pro- gramsko opremo dolgoročna po- teza, oblak to spreminja. Seve- da obsežnejšega skakanja podje- tij med ponudniki poslovne pro- gramske opreme iz oblaka (še) ni pričakovati, saj tudi oblačne migracije v praksi niso skoraj ni- koli tako neboleče, kot to opisuje teorija. Vsekakor pa oblačna po- slovna programska oprema pri- naša večjo svobodo – in možnost iskanja tistega nekaj več, nekaj, česar konkurenca še ne pozna ali uporablja.  t Zaposlene bo treba očitno izobraževati tudi o pravilni (beri: varni) rabi poslovnih rešitev v oblaku. t Čeprav same aplikacije in oblačne storitve niso varnostno pomanjkljive, lahko ob neodgovorni uporabi postanejo ranljive. 92 september 2020 MONITOR PRO ačunalništvo v oblaku je veliko več kot le cen- tralizacija računalniških storitev, ki delujejo na enem stre- žniku ali v podatkovnem centru. Računalniški oblaki in tehnologi- je skorajda ne poznajo omejitev, vsaj če jih gledamo skozi oči po- sameznika ali manjšega oziroma srednje velikega podjetja. Šele korporacije, ki delujejo po vsem svetu, lahko zadenejo ob meje tehnologije. Oblak je od časa, ko je podjetja vabil predvsem z niž- jimi stroški informacijskega oko- lja, prehodil dolgo pot. In jo na- daljuje. Računalniški oblaki so veliki podatkovni centri. V ZDA so izra- čunali, sicer že leta 2018, da ima povprečen računalniški oblak le- tni proračun 2,2 milijarde ameri- ških dolarjev, zadnja leta pa je ta številka dosegala strmo rast. Le- tos naj bi vrednost globalnega trga računalništva v oblaku pre- segla 330 milijard dolarjev. S tem, ko so podjetja vzela ra- čunalniške oblake za svoja IT- -okolja, so IT-infrastrukturi dala novo dimenzijo. Prav tako pro- duktivnosti. A ne le na podro- čju infrastrukture, torej »žele- znine«, oblak obljublja ogromne izboljšave in korake naprej tudi na robnih tehnologijah, ki bodo krojile prihodnost računalništva, prvenstveno na področjih ume- tne inteligence, avtomatizacije in interneta stvari. Družba Cloud- Tech je izračunala, da se je glo- balna potrošnja za javne oblake lani ustavila pri številki 229 mili- jard dolarjev, že leta 2023 pa naj bi presegla mejnik 500 milijard dolarjev. Preračunano to znese povprečno letno stopnjo rasti kar 22,3 odstotka. A utegne biti ta še višja, saj ocena lani niti približno ni predvidela globalne virusne pandemije in prikovanja velike- ga dela populacije sveta za zaslo- ne (in oblačne storitve). Kaj bo torej v prihodnje gnalo razvoj računalništva v oblaku? Prepričani smo, da bo za razvoj in tudi preobrazbo oblačnega ra- čunalništva v poslovnih okoljih ključnih naslednjih pet trendov. Računalništvo brez strežnikov Računalništvo brez strežni- kov (angl. serverless computing) je tehnika za izvajanje funkcij v oblaku na zahtevo. Podjetja se zanašajo na računalništvo brez strežnikov, saj jim omogoča delo pri procesu ali aplikaciji brez stresa, povezanega z upravlja- njem strežnikov. Satya Nadella, izvršni direktor Microsofta, prav tako zagovarja rabo oblakov brez strežnikov. Po njegovem mnenju računalništvo brez strežnikov ni le nadvse odzivno in osredoto- čeno na zaledne sisteme, temveč lahko predstavlja tudi skorajšnjo prihodnost porazdeljenega raču- nalništva. Oblačna platforma brez stre- žnikov lahko podjetjem ustvari neskončno prednosti, predvsem pa še dodatno motivira tiste, ki se do zdaj niso odločili za selitev (poslovanja) v oblak. Tudi analit- ska hiša Gartner beleži strm po- rast računalništva brez strežni- kov, med največjimi svetovnimi podjetji ta oblika oblačnih okolij prepriča vedno več imen. Hibridni oblak kot nova normalnost Večina podjetij je v praksi ubrala neko srednjo pot. Ker vendarle ne želijo vsega seliti v (javne) oblake, so se odločila za kompromis – za kritične podat- ke in procese skrbi lokalno IT- -okolje, za večino ostalih bre- men pa oblačni ponudnik, ki na račun ekonomij obsega dosega nižjo ceno storitev. Gartnerje- ve številke temu pritrjujejo: leta 2018 je hibridna oblačna okolja uporabljala malce več kot polo- vica podjetij (52 odstotkov), lani pa že 58 odstotkov. V prid hibri- dnim postavitvam govorijo šte- vilni dejavniki, podjetja pa (po- leg cene, kakopak) najbolj zani- mata učinkovitost in varnost. Ponudniki hibridnih oblač- nih okolij so zelo dobro »prebra- li« svoje stranke in jim prilagodili ponudbo. Hitrost hibridnih okolij je zelo primerljiva z lokalno po- stavitvijo – omrežja in storitve so optimizirani do potankosti, zaka- snitve minimalne, podatki dose- žejo procese, storitve ali aplikaci- je v (ravno) pravem času. A še bolj kot zmogljivosti je k uspehu hibridnih oblakov pri- pomogel nadzor. Podjetja lah- ko nadzorujejo svoj konec hibri- dnega modela oblakov, ga opti- mizirajo in prilagodijo lastnim potrebam, namesto da bi nadzor zaupala (drugemu) ponudniku oblakov. Nadzor pa vodi do (ob- čutka) varnosti. Z uporabo hibri- dnega oblaka podjetje dobi šte- vilne prednosti, denimo varnost zasebnega oblaka kot tudi stori- tve javnega oblaka. Medtem ko se podatki, ki so bili prej shranje- ni v zasebnem oblaku, prenesejo v javni oblak z namenom anali- tične ali druge obdelave, se jim lahko dodajo obsežne tehnike ši- friranja ter zagotovi boljša var- nost. Možnosti, da bi nepridipra- vi lahko dobili vpogled vanje, ko so ti na poti ali v obdelavi, so re- snično majhne. Ni težko razume- ti, zakaj hibridni oblak postaja nova normalnost v svetu IT. Oblačna moda, kolekcija 2020/21 Vsi znamo na dah našteti več prednosti računalništva v oblaku. Tokrat pa bo beseda tekla o njegovi prihodnosti, predvsem različnih trendih razvoja oblačne krajine, kot so hibridni oblak, računalništvo brez strežnikov in zabojniki, ki bodo v prihodnosti vladali tej industriji. Vinko Seliškar R t Oblačna platforma brez strežnikov lahko podjetjem ustvari neskončno prednosti, predvsem pa še dodatno motivira tiste, ki se do zdaj niso odločili za selitev (poslovanja) v oblak. 94 september 2020 MONITOR PRO Jasne potrebe digitalnih domorodcev Milenijci naj bi že leta 2025 predstavljali tri četrtine delovno aktivnega prebivalstva! Delovna mesta in tehnologije se bodo to- rej morali prilagoditi t. i. digital- nim domorodcem. Ti so rasli ob razvoju oblačnih storitev in jih vsekakor pričakujejo na delov- nem mestu, zanje tehnologija, ki ni napredna, ne obstaja oziroma je ne želijo uporabljati. Čeprav si vsaka (starejša) ge- neracija to težko prizna, gre teh- nološki napredek hitro naprej. Vsaka generacija uporablja tisto tehnologijo, ki ji je najbolj do- mača, pa naj bodo to preprostejši načini za dokončanje nalog v šoli ali pa reševanje zapletenih pro- jektov v pisarni. Sodobna mladi- na razmišlja in deluje izrazito di- gitalno. Lastniki kapitala so v prece- pu, kmalu bodo imeli na izbiro le dve vrsti zaposlenih: takšne, ki se bodo izogibali sodobni tehnologiji, in ostale, za katere bo tehnologija stalno premalo napredna. Kako torej iz prvih na- rediti približke drugih in hkrati še zadovoljiti druge? Tehnološko gledano brez oblaka in oblačnih storitev ne bo šlo. Te so že zadnje desetletje skrbele za dvig pro- duktivnosti v poslovnih okoljih in nič ne kaže, da bi se to hitro spremenilo. Njegovo veličanstvo – zabojnik Zabojniki so zadnja leta po- stali standard za razvoj aplika- cij v javnem oblaku. Pristop »iz- delaj danes in uporabljaj za ve- dno« je glavni razlog za to, da nanje prisega večina razvijal- cev v najrazličnejših organiza- cijah. Poglejmo primer: Kuber- netes je odprtokodni sistem za orkestracijo zabojnikov za av- tomatizacijo uvajanja, skalira- nja in upravljanja računalniških aplikacij. Porast sistema Kuber- netes je močno povečal uporabo zabojnikov tudi v zasebnih obla- kih. Družba IDC napoveduje, da bo do leta 2021 v zabojnike raz- porejenih že 95 odstotkov ali več novih mikro storitev. Ker se to preprosto izplača, saj to- vrstni razvoj poslovnih aplika- cij izboljša delovno učinkovitost (programerjev), prihrani denar in pospeši razvoj aplikacij. Prav tako orodja za orkestracijo v za- bojnikih avtomatizirajo njihovo upravljanje, uvajanje in povezo- vanje v omrežje. Umetna inteligenca in njen še neznani potencial Naložbe podjetij v tehnologi- je s področja umetne inteligen- ce se vsako leto skoraj podvoji- jo. Med večjimi vlagatelji so tudi lastniki podatkovnih centrov, ki si od »boljše« inteligence obeta- jo predvsem prihranke in zato večje zaslužke. Umetna inteli- genca lahko v podatkovnih cen- trih in IT-okoljih podjetij reši ve- liko izzivov, od natančnega na- povedovanja okvar strojne opre- me do varčevanja z energijo in odkrivanja napak v sistemih ter aplikacijah. Gartner ocenjuje, da se okoli 75 odstotkov orga- nizacij spopada z motnjami po- slovanja zaradi težav v IT-infra- strukturi. To bi bilo mogoče za- dovoljivo rešiti s pravilnim iz- vajanjem algoritmov umetne inteligence v podatkovnih cen- trih. Še več, umetna inteligenca se že dokazuje na področju avto- matizacije različnih ročnih opra- vil in reševanja težav, ki nastaja- jo zaradi pomanjkljivega znanja zaposlenih (preprečevanje na- pak). Umetna inteligenca torej pomaga podjetjem, da se učijo iz svojih preteklih izkušenj (beri: podatkov) in sprejemajo boljše odločitve, ki vodijo do boljših po- slovnih izidov. Varnost je še eno izmed po- slovnih področij, ki močno raču- na na razvoj umetne inteligen- ce. Cilj razvijalcev je, da bi ume- tna inteligenca uspešno varovala poslovna okolja in podatke brez potrebe po človekovem posredo- vanju. Prihodnost bo oblačna Tako kot po nebu se tudi v sve- tu IT oblaki vsak dan premikajo naprej, nove tehnologije pa za- polnjujejo obstoječe (beri: tra- dicionalne) praznine. Nasle- dnje desetletje obljublja tehno- loški preporod, digitalni domo- rodci se nanj že pripravljajo. Prav zato bodo imeli glavno besedo v podjetjih, ki bodo, tako obljublja tehnologija, delala brez napora. Prav vsi pa pri tem računajo na računalniške oblake vseh vrst in oblik.  t Družba IDC napoveduje, da bo do leta 2021 v zabojnike razporejenih že 95 odstotkov ali več novih mikro storitev. 96 september 2016 q IZKLOP OKTOBER 2020 ˝w ODGOVORNI UREDNIK Matjaž Klančar POMOČNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA Jure Forstnerič UREDNIK Uroš Mesojedec LEKTURA Simona Mikeln PREVAJANJE Petra Piber LIKOVNA ZASNOVA Peter Gedei OBLIKOVANJE NASLOVNICE Peter Gedei RAČ. GRAFIKA IN STAVEK Peter Gedei FOTOGRAFIJE Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja, iStock NASLOV UREDNIŠTVA Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10 e-pošta: urednistvo@monitor.si MONITOR V SPLETU www.monitor.si Revija Monitor posebej odličnim izdelkom pri svo- jih preizkusih podeljuje priznanje »zlati Monitor«. To je priznanje za konkretni izdelek na konkre- tnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podje- tje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno navede, v kateri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. IZDAJATELJ Mladina časopisno podjetje d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, dav. št. 83610405 PREDSEDNICA UPRAVE Denis Tavčar PRODAJA OGLASNEGA PROSTORA tel.: (01) 230 65 36, e-pošta: marketing@monitor.si VODJA MARKETINGA IN OGLASNEGA TRŽENJA Ines Markovčič, tel.: (01) 230 65 33 NAROČNINE IN PRODAJA tel. (01) 230 65 30, e-pošta: narocnine@monitor.si RAČUNOVODSTVO e-pošta: racunovodstvo@monitor.si TISK Shwartz Print, Ljubljana NAKLADA 4.200 izvodov DISTRIBUCIJA Izberi d.o.o., Ljubljana Poštnina za naročnike plačana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v maloprodaji s priloženim DVDjem je vključen DDV v višini 22%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 9,5%. ISSN 1318-1017 Izid je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje je mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. BERITE MONITOR 20% CENEJE Revijo Monitor lahko naročite tako, da plačate letno naročnino in jo od naslednje številke naprej prejemate na želeni naslov. • Fizične osebe imajo 20% popusta na polno ceno. • Naročite se lahko po navadni ali elek- tronski pošti na narocnine@monitor.si. • Plačilo je mogoče tudi s plačilnimi karticami. • Naročnina se plačuje enkrat letno. Če naročnik ne zahteva odpovedi, se naročnina podaljša za naslednje obdobje. • Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) 230 65 30 ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. 29. septembra nadaljujemo Podatkovni centri v Sloveniji Vsem je jasno, da gre ključne igralce na tržišču podatkovnih cen- trov iskati med velikani v tujini, toda tovrstne ponudnike imamo tudi v Sloveniji. Pogovorili se bomo s ključnimi akterji in raziskali, kam se lahko obrnemo, če nas Amazon AWS in Microsoft iz kakr- šnegakoli razloga ne zanimata. Prenosni računalniki za šolo Prečesali bomo tržišče in svetovali kateri prenosni računalniki bodo najboljši za začetek novega šolskega leta. MonitorPRO V prilogi MonitorPro bomo tokrat pisali o IT v energetiki.