♦ t r. . r-1 ; v,. j A. iM ti Sipedlztoiie to sbboaaoHBta Leto XXIII., št 67 Upravnikvo: Ljubljana, Puccinijeva alica $. Telefon št. 31-22, 31-23. 31-24 kaeratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva alica 5 — Telefon &. 31-25. 31-26 Podružnici Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pofcno-čekovnem zavodu St. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJLČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicitl Italiana S. Ljubljana, sreda 24. marca 1943'XX1 Cena cent. SO Izhaja ▼ ■ a k da« razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lit 18.—•. B inozemstvo vključno * »Ponedeljskim Jo-cromc Lir 36.50. Uredništvo: IMblkna. Puccinijeva ulica štev. 5. tHrfai štev. 31-22. 31-23. 31-24- Rokopisi se ne »tačajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub- b lici ta di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO ©viti letalski spopadi Bombardiranje zbirališč sovražnih ©klopnih vezil — 20 » sovražnikovih letal sestreljenih — Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 23. marca naslednje št. 1032. v.>jno poročilo: Včeraj so se razvijali hudi boji na tn-nJj&kem bojišču, zlasti v srednjem in južnem odseku. Osno letalstvo je ugotovilo in obstrelje-▼jilo zbirališča sovražnih oklopnih voz. Nemški lovci so uničili 12 sovražnih leteti, 3 druga so se zadeta od strelov oh. rttmbnih baterij zrušila v plamenih. Tri naša letala se niso vrnila na svoja oporišča. ~ Ponoči na 22. t. m. so sovražna letala metala bombe na Neapelj in na okolico; irtev ni bilo. Včeraj popoldne Je kakih 20 ameriških štirimotornikov priletelo nad Palermo. Po-im&enlih in poškodovanih je balo mnogo mestnih poslopij. Med civilnim prebiva'-stvom so doslej ugotovili 38 smrtnih žrtev in 184 ranjenih. Zadržanje ljudstva je bilo vzgledno. Pod streli protiletalskega topništva ier italijanskih in nemških lovcev je 5 sovražnih štirimotornikov treščilo v morje. Letalci, ki so se najbolj odlikovali v napadu torpednih letal proti ladjam v alžirski luki, omenjenem v včerajšnjem vojnm poročilu, so: poročnik Lo Rušo Oronzo 'z Cisternina (Brindisi), narednik de Risi Gi-ovanni iz Camposana (Neapelj) ter podna-rednik Deodad Corraro iz Pachina (Ra-guza). Hude sovjetske izgube pri Orlu V 8 tednih Je sovjetska vojska izgubila 10.594 ujetnikov, 150 tisoč padlih, loto oklopnih voz, 48$ topov in mnogo dragega orožja Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. marca. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objaivilo danes naslednje poročilo: Lastni napad zapadno od Kurska pridobiva kljub težkim terenskim razmeram in trdovratnemu sovjetskemu odporu dalje na terenu. Južno od Ladoškega jezera so se zrušili v ogorčenih borbah ponovni sovražnikovi napadi. Z vse ostale, trdno povezane vzhodne fronte poročajo samo o bojnem delovanju krajevnega pomena. Velik sovražni napad, ki se je začel v januarju letos s severa in juga zaradi ob-kolitve na prostoru pri Orlu, se je razbil ob odločnem odporu nemških čet. V 8 tetinih težkih borb v tej zimski bitki pri Orlu so sovjetske čete izgubile 10.594 ujetnikov Ennaisio Amicucci državni podtajnik v Ministrstvu za korpo-racije, ki ga je Minister Tajnik P. N.F. določil, da v Ljubljani izvrši proslavo obletnice ustanovitve borbenih fašijev, * Ob obletnici ustanovitve borbenih fašijev je posetil naše mesto odlični hierarh, Eks-celenca Ermanno Amicucci, z visoko nalogo, da vodi proslavo. Eksc. minister Amicucci je imel slavnosten govor, v katerem je orisal osnove fašizma ter v jedrnatih besedah poudaril veliko delo, ki ga je v Italiji v korist narodu izvršila Stranka. Proslava je bila posvečena onemu zgodovinskemu dnevu 23. marca 1. 1919., ko je Benito Mus-aodini s peščico smelih ljudi ustanovil v dvorani Circolo na trgu Sv. groba v Milanu Zvezo borbenih fašijev. Pomen obletnice zlasti pojmujejo člani ljubljanske Zveze, ki stoje v prvi bojni črt: in se bore še vedno z istim sovražnikom, s komunizmom, ki je isti kakor L 1919., dasi si je v teku let že opetovano nadevaj' razne krinke in preobleke. Ekscelenca Amicucci je kot fašist, novinar lin državnik podčital veliki pomen obletnice dneva, ko se je začel pohod, ki je osvobodil vse sile italijanskega naroda in v kratkih dveh desetletjih dosegel zastavljene ai cilje. Smrt semtorfa Angela Chiarlnlja Rim, 22. marca. s. Umrl je senator Angelo Chiarini. Rojen je bil v Firenci 26 aprila leta 1872. L. 1921. je ustanovil Nacionalno združenje fašističnih železničarjev, čigar generalni tainik je bil do 1. 1924. V oktobru 1. 1922. mu je kvadrumvir poveril vodstvo žeiezničar-ske organizacije in pripravo pohoda na Rim. V januarju L 1923. je bil generalni tajnik izrednega komisarja železničarjev, kar ie ostal do ustanovitve prometnega ministrstva. Leta 1923. je ustanovil fašistično železniško policijo, ki se je potem spremenila v fašistično železniško mil:co. Vodil jo je v činu general* nega konzula. «Od 1. januarja 1. 1926 je bil nadintendant trgovskih podjetij državnih železnic z glavnim sedežem v Milanu m s podružnicami v Parizu, Bruslju, Bernu. Curihu, na Dunaju, v Budimpešti in Pragi L. 1926. je bil predsednik italijansko-švicarskega odbora za promet v genovskem pristanišču in do konca 1. 1930. predsednik bolonjskega urada fašistič* n:h sindikatov za transporte in notranjo plovbe Od 1. 1929. je bil predsednik nacionalnega instituta za transporte. Za senatorja Kraljevine je bil imenovan 21. oktobra 1. 1939. Smet zaslužnega italifafcsk^ga novinarja Rim 22. marca. s. T'mrl je novinai Cesare Alessand i, ki je bil rojen v Firenci 1. 1869. V fašistično stranico je bil vpisan od junija 1 1924. 3i' je urednik Agencije Štefani m sodelavec pri raznih listih in rev ih. Napisal je številne monografije o sindikalnih m skrbstvenih vprašanjih. Eglpts&i pv'me v llstm Rim, 22. marca. s. Iz Carigrada je prispel v Rim' egiptski princ Mansur Daud. potomec Mohameda' Aiija Velikega. Princa spremlja princesa z - /2ma otrokoma. Izjavil je, da je prostovoljno zapustil Egipt in prišel v Italijo, ker namerava podpirati stvar Osi v borbi proti njenim sovražnikom, ki so tudi sovraž-nki njegove države, arabskega naroda in islama. Minister Vidussoni med sicilskiiti prebivalstvom Izročitev Ducejevih daril ranjencem v Trapani jn Trapani, 22. marca. s. V nedeljo zjutraj je Tajnik stranke odšel iz Palerma v Trapani. Preien je prispel v glavno mesto, se je med potovanjem pomudil v glavnih pokrajinskih središčih, kjer je čul glas zvestobe naroda, ki je zvedel o njegovem prihodu in se je zbral v domovih fašija. Prva postaja na poti proti Trapaniju je bil A1-camo, kjer je Tajnik stranke sklical k raportu hierarhe fašistične organizacije in se nato razgovsrjal z ljudstvom, ki se je zbralo okrog njega, da bi mu izrazilo svojo globoko pripadnost Duceju in svojo vero v zmago. Iz Alcama je odšel v Calatafiml, kjer so ga sprejeli oddelki mladinskih organizacij in mnogoštevilno ljudstvo. V Domu fašija je minister Vidussoni opomnil hierarhe, da morajo kakor ljudstvo iz Calatafi-mija obdržati visoko svojo tradicijo v tej odločilni uri zgodovine. Te tradicije so povezane z enim najslavnejših trenutkov narodnega prebujenja. Tajnik fašija je odgovoril na plemenite besele Tajnika stranke z besedami, ki povzemajo čudovitega duha vsega sicilskaga naroda. Vzkliknil je: Povejte Duceju, da je garibaldinska ln fašistične Calatafimi kakor vedno v prvi črti. Z velikimi ovacijami Duceju je bila sprejeta ponosna izjava, h kateri se je narod navdušeno pridružil s svojimi vzkliki. Po kratkem postanku v Viti se je minister Vidussoni podal v Salemi, kjer je z balkona Doma fašijev govoril narodu. Minister Vilussoni je zatrdil, da je trdnost notranje fronte največje jamstvo za zmago in da morajo fašisti, čim bolj se bodo sovražniki posluževali terorja, tem bolj vneto izkazovati svojo zvestolo in svojo moralno strnjenost, kakor so storili vsi Italijani Si-cilijanci, ki so izpričali svojo trJno politično zavest. Iz Salemija je Tajnik stranke prispel v Marsalo, kjer je sklical k raportu hierarhe in jim očital naloge v tem izrednem trenutku, ko so vse fašistične sile mobilizirane v službi domovine pod orožjem. Ko je prispel zvečer v Trapani, se je minister Vidussoni dolgo mudil med vojnimi ranjenci v bolnišnici Rdečega križa, katerim je razen hvaležnosti Stranke prinesel tudi Duce jeva darila. V poneleljek je hierarh inspiciral urade federacije Borbenih fašijev in se prepričal o njih delovanju ter se podrobno zanimal za skrbstvo v prid družin padlih bojevnikov in v prid oškodovancev med sovražnimi letalskimi napadi. Po ogledu krajev, ki so bili prizadeti med letalskimi bombardiranji, in po obisku zveznega poveljništva GILa je Tajnik stranke pregledal razne od Zveznega poveljništva odvisne organe in je nato inspiciral tudi sedež Federacije ženskih fašijev, središče in sedež GILa. Pozdravil je Črne srajce ln skupino nemških ranjencev v neki bolnišnici nakar je popoldne sklical k raportu hierarhe fašistične federacije v Trapaniju ter voditeljice ženskih fašijev in voditelje GILa ter drugih organizacij. Po kratkih beseiah zveznega tajnika je minister Vidussoni izrazil svoje zadovoljstvo, ker se mudi v pokrajini tolikih spominov na gariballin-sko epopejo, ki se oživljajo z izrazito fašističnim duhom v ozračju vojne. Trapan-ski fašizem je na nog;(h z vsemi svojimi energijami, je izjavil Eksc. Vidussoni, in te energije se morajo prekaliti tako, da bodo trdna posadka za dosego zmage Po svojih navodilih je Tajnik stranke izjavil, da narod izpričuje svojo velikodušnost, ko prenaša najhujše žrtve, pri tem pa se ne sme dopustiti nobena gmotna ali moralna špekulacija s strastno in nesebično predanostjo naroda. Šakali ne smejo imeti nobene možnosti za obstoj, kajti vsa prelita kri je izključno delež za povečanje veličine fašistične Italije. Tajnik stranke je zaključil svoj raport z izjavo, da bodo vse žrtve v tej vojni, v kateri ima italijanski narod neprecenljivo srečo, da ga vodi daljnovidni genij Duceja, nagrajene s pravično zmago. Raport se je pričel in zaključil s pozdravom Duceju, ki ga je olredil Tajnik stranke. in nad 150.000 padlih ln ranjenih. Razen tega je bilo zaplenjenih ali uničenih 1.061 oklopnih voz, 485 topov in nešteto drugega orožja vseh vrst. V južnem in srednjem Tunisu se nadaljujejo siloviti boji. Protinapadi nemških čet so vrgli sovražnika na nekaterih mestih nazaj. V drugih odsekih fronte so nemško-italijanski oddelki podpirani od letalstva v hudih obrambnih bojih. Nad Sredozemljem je bilo sestreljenih 15 sovražnih letal. Pogrešana so tri lastna letala. Sovražni bombniki §o včeraj iz velike višine napadli severno nemško obalno ozemlje. Prebivalstvo, predvsem v \Vilhelms-havenu ,je imelo izgube. Lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 5 sovražnih bombnikov. Nemška težka bojna letala so bombardirala preteklo noč ladjedelnice in preskr-bovalno luko v Hullu na angleški vzhodni obali. Boji na podračju Orel—Htnensko jezero Berlin, 22. marca. »Miinchener Zeitung« se bavi s peložajem na vzhodni fronti in poudarja, da hočejo Rusi za vsako ceno olajšati nemški pritisk na črti Harkov— Kursk, zaradi česar so prenesli svoje napade na odsek Orel—Ilmensko jezero. Največje napore s; Rusi pokazali pretekli teden na področju pri Vjazmi. kjer je nemška fronta zasedena samo z enim armad-nim zborom in ki so jo Rusi napadali z dobrimi šestimi divizijami, toda nemška obramba se ni zrušila in sovražnik je bil cdbit z velikimi izgubam', ne da je dosegel kak znatnejši uspeh. Prj tem Rusi niso opustili nikakršnega sredstva, da bi se jim posrečil proboj. Uporabili so mnoštvo top-nštva oklepnih voz in letalstva. Zatekli s d se celo k tehničnim sredstvom ter je na primer ruska vojska nu področju Ilmenskega jezera izvršila silovit napsid pod zaščito goste umetne megle, toda tudi t Rusom ni nič pomagalo. Nevednost ali namerno napačno tolmačenje razlogov, ki 90 bili mer dajni, da je nemško vrhovno poveljništvo odred;lo umik sprednjih postojank severnega in srednjega odseka, sta privedli sovražnika do tega. da je poskusil motiti to odmikanje z odločnimi napadi in s trdnim namenom, da vsaj na nekaterih točkah prebije urejeno remško črto. Tako je iztrešil lastno ofenzivno silo in prišel bo čas, ko bo moral prekiniti svoje napade tudi na področju Orla in Ilmenskega jezera, ker se bo dokončno prepričal, da vsi ti napadi niso mogli zadržati ofenz-vnega razmaha nemških divizij v južnem odseku. Na ozemlju, ki leži v zaledju osrednjega odseka vzh: dne fronte, je bataljon, sestavljen iz domačinov, izvršil pretekle dni uspešno operacijo. Očistil je veliko ozemlje posamezaifh partizanskih skupin, ki se jim je posrečilo med boji preteklega tedna pro bi osredotočili na Pacifiku vse čete, vse ladje, vsa letala in vse vojno gradivo, ki je sedaj zbrano v Evropi. Samo v tem primeru b, se vojna na Daljnem vzhodu lahko končala pozimi 1. 1943 z invazijo na Japonsko m neposrednim napadom na Tokio. Ako bi hoteli doseči ta uspeh, bi seveda morali prej poraziti s=le Osi v Evropi V tem pogledu se strinjajo vsi vojaški strokovnjaki. Ako pa bi se nasprotno vojna v Evropi podaljšala v nedogle-dmost, bi zavezniki nikdar ne mogli upati, da bodo porazili Japonsko, vsekakor pa ne prej kakor čez pet ali šest let. To potrjuje že omenjeno stališče da dela čas ja Japonsko. Japonska, katere organizacijski duh je prav tak kakor duh njenih zaveznikov, bi mogla dotlej mimo prebaviti in izkoristiti svoj ogromni plen, ki ga je dob-la v Hong-kongu Singapuru, na Malajskem polotoku in predvsem v Nizozemski Vzhodni Indij., katere bogastvo surovin je neizčrpno. Tako je na primer japonsko bredovje, ki pred vojno ni imelo mnogo zalog petroleja, že začelo izkoriščati b:gate petrolejske vrelce v Nizozemski Vzhockni Indiji, živahno delo se je začelo tudi v rudnikih in na nasadih kavčuka. Sovražnik je razen tega na novo organiziral vse svoje pomorske pro- metne zveze da bi lahko v največ j1 varnosti prevažal' svoje surovine v domovino. Ako b .do združeni narodi še nadalje dopuščali ta razvoj, je izven dvoma, da ne bodo mogli zmagati v tej vcjnj, veskakor ne brez ogromnih žrtev. Položaj pa bi postal še tem bolj zapleten in nevaren, ako bi se operacije zavlekle v nedogled. V Evropi sc bodo morali zavezniki najbrž v kratkem boriti na več bojiščih, ki bodo skoro v celoti absorbirala vsa njihova b: jna sredstva. Zedinjene države bodo morale v tem primeru prevzeti na svoje rame breme, kakrš'ega niso pričakovale. Ako bi jih največjih govorniških slabosti m je izjavil, t--------,------- da se vojna v Evropi lahko konča prihodnje Churchill je nato omenil tud sredstva za do- ško vlado načrti, za fašistično Italijo že ustvarjena resničnost. Zopet je, čeprav nehote pohvalil italijansko socialno politiko ko je govoril o javnem zdravstvu in o nacicnaln zdrav« stveni službi. Glede skrbstva za otroke je zatrdil da je treba dati mleko otrokom, ter je dodal: Zdravi državljani so največja dobrina, ki jo lahko ima država. Navečji strah pa zbuja nazadovanje števila rojstev Ce hoče država ohraniti svoje mesto in ostati pri življenju kot velika sila, ae mora naš narod ojačiti z vsemi sredstvi, da bo imel družine s številnimi otroki ali naslednje leto. Po končani vojni v Evropi, je izjavil, bodo naše sile poslane na drug konec sveta, da kaznujejo Japonsko in osvobode naše ozemlje na vzhodu. Govoreč o bodočih vprašanjih, namreč o tistih, ki so po njegovi označbi zavita v temo, je Churchill izrazil upa» nje, da j:h bodo združeni narodi pozorno proučili. Lahko upamo, je dejal, da so tri največje sile vredne najvišje odgovornosti. Dasi je Churchill tole priznal, je vendar jasno da Anglija, Rusija in Amerika ne soglašajo glede povojnih vprašanj in da kljub številnim sestankom na »Potomacu«, v Casablanci itd še ni prišlo med zavezniki do odkritosrčne razprave o tem. S plaho omenitvijo bodoče svetovne ureditve po angleškem konceptu je Churchill aludiral na »svetovno koalic jo«, ki bi obsegala -n predstavljala združene narode ter nato še vse druge narode, razdeljene v dva svetova, evropski in azijski. Šlo bi v glavnem za povratek proslule ženevske koncepcije, ki je najbolj odgovorna za izbruh sedanje vojne, toda s to razliko, da bi bili namesto enega društva narodov ustanovljeni dve taki društvi, in sicer z obremenilno okolno&tjo, da bi namesto zakrinkane se vojna v Evropi mogla^kon^ti ob *>ncu , ^^ ^ ^^ ^^ pričakovanega roka m meru na razpolage vse oborožene sile samo aa Pacifik, kako bi se potem izvršila akcija proti Japonski? Po mnenju vojaških strokovnjakov bi prišlo do splošne efenzive na Pacifiku. Ta akcija bi se mogla začeti s kitajskih tal in bi jo spremljale operacije na morju in v zraku. Sledil naj bi jim vdor na Japonsko.« Takšna s> razmišljanja omenjenega poročevalca, ki pa seveda ni opozoril na ogromno nevarnost, ki jo predstavljajo japonske podmornice, kak;r tudi ne na okoliščino, da imajo Japonci na Pacifiku celo vrsto tako zvanih »nepotopljivih« ladij (otokov), medtem ko bj se mogli Američani posluževati samo »potoplj«vih« nosilk letal Sicer pa je vprašanje, kako naj bi se vdor na japonska tla izvršil? Sam Roosevelt je pred kratkim dejal, da bi združeni narodi rabili 50 let, ako bi hoteli Japonsko zasestj otok za otokom. Perspektive »združenih narodov« proti Japonski, tudi v primeru, če bi jim nekatere začetne akcije zares uspelo so torej kaj malo rožnate. Navedeni poročevalec ameriške agencije je torej prilij mnogo vode k t'.ju pretirane anglosaške gorečnosti o možnosti skorajšnjega uničenja sovražnikov. (Il Popolo di Trieste.) Plačilni promet med Japonsko in Indokino Tokio, 20. marca. s. V tukajšnjih krogih so Izjavili, da so našli dokončni način za uredite*" trgovskih računov med Japon;ko in Francoske* Indokino in sicer z uvedbo »posebnega jena«. sego tega cilja, predvsem skrbstvo za mladino in dobre higienske pogoje za matere. Nato je govoril o potrebi sodelovanja vseh razredov z vlado in o posebni skrbi, ki na;, se posveča šolskemu pouku za primernejšo vzgojo množ;c. Moramo zajamčiti. je dejal da bo pot do najvišjih uradov dejansko odprta otrokom vseh družin. S tem je priznal, da so kljub tako imenovanemu demokratskemu režimu vsa vodilna mesta izključno v rokah kaste, ki si je vedno prilaščala pravico za vladanie nad narodom. Ob zaključku je Churchill neb te tudi priznal, kakšni so stvarni cilj., ki j;h namerava Anglija doseči s pomočjo vojne. Vsakdo lahko j vidi. je Churchill izjavil doslovno s kakšno te» žsvo bo mogoče naš izvoz zopet postaviti na donosne osnove, obveščen pa sem. da^ bo po naši zmagi mogeče zopet obnovit- naš izvoz. Takoj po vojni bo veliko povpraševanje po tako imenovanih potrošn h nredmetih. Ni treba dodati, da bi Anglija rada, kar Churchill ni prikrival, zgradila zopet svojo gospodarsko diktaturo na ruševinah povzročenih z vojno, ki jo je izzvala sama. Bern. 22. marca. s. Churchillov govor smatrajo švicarski listi za izjave o neaktualnih vprašanjih. Vprašujejo sc. iz kakšnih razlogov je načel vprašanja socialnih reform in gospor darskih ran. V Church llovih izjavah ni mogoče odkriti nič novega. Edina stvar ki b. bila pomembna, je mnenje, da se vojna ne bo končala letos, temveč leta 1944 ali 1945 Glede štiriletnega načrta, ki ga je Chmvh'l! omenil se nekateri vprašujejo ali ne gre za kopijo moskovskega načrta in ali ne namerava Churchill s tem napraviti uslugo Moskvi. Berlin, 23. marca. s. Nemški tisk posveča danes skope opazke govoru britanskega min. predse Inika Churchilla. Predvsem podčrtava dejstvo, da predsednik britanske dveh zvez 6e bo zgodila po doslcvni zatrditvi ; vlade tudi to pot ni povedal nič novega in Churchilla v skladu z interesi Anglije. Amerike nič prijemljivega. Težišče njegovega govo-in Rusije. S tem je hotel zagotoviti svojim so- ra je bilo vsekakor v stavku: »Trerta^e po- - - - enostaviti in zgladiti nekatere razlike v nszorih političnega značaja.« V čem obstaja potreba, da se poravnajo politične razlike, je lahko pogoditi zlasti po potovanju E lena v Washington ter zagotovilih, ki jih je dal Roosevelt britanski vladi glede znanih stremljenj Moskve. Znamenita antska listina, pravi Politično-diplomatska 'vorespondenca, je postala sedaj tudi Z£i same avtorje te listine ne samo nepotrebno "»rodje, marveč orodje, ki je neposredno kodljivo dobrim olnošajem s Sovjetsko lusijo. Rusija noče ničesar čuti o jam-f^vu malim državam, niti o kaki poravnavi a mednarodnem polju ako bi se jamstva n poravi.ave ne izvr? 1 r 'n^ma po želji Kominterne. rusko-ameriška diktatura. Kakor v opravičilo udarcev, ki ji bodo zadani v bodočnosti, je angleški ministrski predsednik poveličeval visoko evropsko kulturo in zatrdil, da ie treba obnoviti veličino Evrope. V zvezi s tem se je sam imenoval »dobrega Evropca«. pri čemer je zamolčal, da je sam izzval napad sile na Evropo, ki je po rasi in politični koncepciji prvi sovražnik Evrope, namreč boljševiške Rusije. Amerika sama ki je intervenirala na angleške prošnje, ne bo mogla smatrati nikoli Evrope drugače kakor za skupek tržišč, ki jih je treba izkoriščati Ustanovitev »nove Zveze narodov« ali bolje državljanom, da skupn- interes raznih držav na svetu ne bo prizadel zasebnih nteresov Anglije temveč bodo interesi ostalih držav v odvisnosti od angleških interesov. Nato je Churchill govoril o notranji ured tv-Anglije po vojni Razni socialni »načrti«, kakor na primer Beverdgev kižejo .ičitno da b*. nujno potrebno spremeniti socialno zakonodajo. Govoreč o poljedelstvu je Z'avil. da upa v mogočen preporod poljedelstva. Nato je do dal: Na osnovi višjih plač in boljših stanovanj skih razmer teT po zaslugi modemih sredstev prometa in razvedrila kakor k-nematografa t radia ho podeželsko in poljedelsko življenje tekmovalo z življenjem v mestu Nedvomno je hotd Churchill spregledati da so ta kai so za Anglijo šele bodoča upanja m za angle Proslava ustanovitve borbenih Sašijev Ljubljanskim svečanostim je prisostvoval podtajnik korporacijskega ministrstva Ermanno Amicucci, ki mu je bil prirejen prisrčen sprejem Ljubljana, 23. marca. banes se je po vsej Državi proslavljala obletnica važnega mejnika v zgodovini Italije. Pred 24 leti, 23. marca l 1919. se je pričela nova doba italijanskega naroda. Talcrat so se na trgu San Sepolcro v Milanu zbral, ustanovitelji fašističnih organizacij in dali osnovo revolucijske obnove italijanske države. Kakor po vsej cirzavi, eo ta pomembni praznik ital janslcega naroda nad vse svečano proslavili tudi v Ljubljani. Proslava ustanovitve borbenih fašijev je bila nad vse svečana. V Ljubljano je prispel podtajnik korporacijskega min,-strstva Eksc. Ermanno Amicucci, ki je s svojim obiskom pj«ebno počastil prebivalstvo Ljubljanske pokraj.ne. Danes je bilo vse mesto v svečanem razpoloženju. Državne trobojnice so krasile poslopja, ki so žarela v svitu pomladnih soinčnih žarkov nad vse svečano pa sta bili okrašeni s trobojnicami in liktorskimi znaki pala-ča Visokega kcmisariata in opemo gleda-1LŠČ6. Zjutraj ob pol 9 so se podali na pokopališče k Sv. Križu predstavnik; oblasti Ljubljanske pokrajine Tjakaj so prispe.i Eksc. Ermanno Amicucci, nadalje Visoki komisar Eksc. Emlio Grazioli, poveljnik XI Armijskega zbora Eksc. general Gam-bara, Zvezni tajnik dr. Orlando Orlandini, ljubljanski župan general Leo Rupnik, poveljnik alpskih lovcev general Rugge-ro ljubljanski Kvestor comm Ravell v spremstvu poveljnika skupine Kr. karabi-ne:jev, Viceprefekt comm. dr. David m d.ugi zastopniki chrlnih in vojaških oblasti. Visoki gostje so odšli na vojaško pokopal šče, kjer so počastili spomin padlih italijanskih borcev Ob obelisku je bila portavljena častna četa alpskih lovcev z godbo in polkovno zastavo ter četa borbenih faš'jev s praporom. Dva fašista sta položila venec Eksc. Amicuccija na vznožje obeliska. Med tem svečanim dejanjem je igrala vojaška godba himno Piave prisotni odličniki pa so s parminutnim molkom pcč"?st'li padle italijanske vojake. Zatem so si visoki gcstje ogledali vojaške pokopališče. S pokopališča so odšli odličniki v poslopje fašija, kjer so jih sprejeli člani direktorija ljubljanskega faš ja. Njim na čelu so bili Zvezni podtajnik Capurso Erne-sto, Sellini Enzo in zaupnica ženskega fašija ga. De Vecchi. V poslopje ljubljanskega faš ja je vzidana plošča iz črnega marmorja, v katero so vklesana imena vseh onih' fašistev, ki so dali življenje za obnovo Ljubljanske pokrajine. Pod to ploščo so položili fašisti vence Eks.c Ermanna Anvcuccija, Etoc Visokega komisarja, nadalje venec poveljnika XI. Armadnega zbora in venec ljubljanskih fašistov. Tako so se spomnili visoki dostojanstveniki na današnji praznk tudi onih fašistov. ki_ so umrli na tleh nove italijanske pokrajine. Zatem so si ogledali gostje prostore ljubljanskega fašija. Ob pol 10. je v vladni palači pozdravil Eksc. Visok: komisar gosta Eksc Amicuccija. Zahvalil se je visokemu gostu za nje-gmr obisk, s katerim ie počastil prebivalstvo te pokrajine. Ekscelenca Visoki komisar je predstavil odličnemu gostu škofa župana, podžupana, civilnega komisarja sreza ljubljanske okolice, predsedn ka. p~d-predsednika. tajnika in strokovnjaka sveta korporacij, nadzornika dela. predsednike ln strokov-jake zvez delodajalcev, delov -eev profesijenistov. umetnik;v ter zadružnega zavoda. Zatem sc bili sprejeti pri Visokem komisarju predstavniki javnega življenj, katere je Visoki komisar predstavil Eksc. Amicucci ju Nadaljnji obisk je bil v poveljništvu GILL,a. Pred palačo je bila postavljena četa avanguardistov s praporom ljubljanskega GILL-a. Gostje so pregledali častno četo, nakar so se podali v poslopje zveznega poveljništva. kjer so jih sprejeli pod-poveljnik GILL-a prof Cassani, šolski inšpektor prof. De Poli ter funkcionarji zveznega poveljništva Eksc. Amicucci si je podrobno ogledal vse prostore in se zanimal za delovanje GILL-a v Ljubljanski pokrajini. O delavnosti te organizacije se Je posebno dobro prepričal, ko si je ogledal vse organizatorno delo ki ga je izvršilo poveljništvo GILL-a v tem obdobju. Podpoveljnik GILL-a prof Cassani je V:-sokemu gostu izročil tudi letnik časopisa ljubljanske liktorske mladine in vezani letn'k glasila GILLa »Dnevni red« V sobi mošk'h oddelkov je pozdravilo Eksc Amicuccija 16 mladih avanguardistov. ki so se javili kot prostovolje: za Afriko. Iz glavnega poslopja so gostje odši; preko prostranega dvorišča v sosedno manjšo stavbo, ki služi kot zbirališče ženske mladine V teh prostorih se zb'raio mlade ftalijanke Po opravljenem šolskem delu. V stavb- so tud5 lutkovno gledališče, kuhinja in prostorna jedilnica. V:soki gostje so bili veseli prikupnega sprejema mladih It?1?iank in nfhovih voditeljic. Ko so si ogledali gostje stavbo zveznega poveljništva GILLa, sd se odpravili v Trnovo in obisk3li moško vzgajal:šče GILL3 Toč'o po po] 11 dopoldne je naznanil trobentač prihod vis kih gostov. Ob vhodu je bila razvrščena 9kupina gojencev tega vzgajališča, ki so pozdravili visoke goste. Ekscelenca AmicucCo je ukazal pozdrav Kralju. Cesarju in Duceju. Gcstje so se pedali na širno dvorišče na katerem so b'li zbran1 gojenci. Ob drogu za zastavo ^ 3tali bobnarji na obeh straneh dvorišča pa balille z malimi puškami Ob zvoku trobeute so dvignili zastavo. Zatem je duhovnik blagosV vil poslopje gojenci so pa zapeli Giovinozzo Po tem sve-čanem„obredu so se podali gostje v veliko poslopje kjer je dr. bilo zatočišče 83 gojencev. V tej prostrani zgradbi so svetle spalnice. učilnice ter igralnice, z vsemi pripomočki je opremljena tudi amhularca Posebno pokornost je vzbujala najmoderneje opremljena kuhinja, kjer opravljajo svoje delo šolske sestre. ViSokj goste so se dolgo časa zadržali v moškem vzgajališču ter gi dodobra ogledali vse prostore, p- katerih jih je vodil poveljnik GILLa pro" Cassani Medtem ko so si gostje ogledovali poslopje moškega vzgajališča. je bilo gojencem razdeljeno kosilo Prav ob pnčetku Obeda so prispeli odličniki v jedilnico kjer ■Hh le mladina navdušeno pozdravila Gojenci so še molili nate pa se je priče« .>bed Eksc Amicucci se je dolgo časa zadržal v prijaznem razgovoru z n^dirni gojenci m ee zanima® za njihove želje. Vis. ki gost je izrazil svoje zadovoljstvo, ko je videl, s kolikšno skrbjo deluje poveljništvo GILLa tudi na socialnem polju. Ob 11. dopoldne je prispel Eksc. Amicucci v spremstvu Visokega komisarja in ost?lih c dličnikov v poslopje Pokrajinskega korporacijskega sveta, kjer jih je sprejel predsednik Pokrajinskega korporacijskega sveta comm. cir. Bisio. Tu so ga si>re-'eli dr. Bisia, dr. Apolonio. podpredsednik Moh; rič tajnik dr. Pless. Predsednik comm. dr. Bisio je v imenu Pokrajinskega korporacijskega sveta pozdravil gosta ter se mu zahvalil za obisk. Visokemu gostu je obrazložil delo korporacijskega pokrajin, sveta po preureditvi nekdanje zb rnice TOI. Opozoril je tudi na nedavno sejo pokrajinskega korporacijskega sveta, na kateri je pedal Eksc. Visoki komisar smernice za čim uspešnejšo delo na tem področju. Zagofvil je, da bo pokrajinski korporacijski svet delal čim intenzivnejše za procvit gospodarskega življenja v novi pokrajini. Eksc. Amicucci se je zahvalil predsedniku korporacijskega sveta sa sprejem Naglasil je važnost in p men fašističnega korporacijskega sistema in želel da bi se na osnovi dela. ki ga je korporacijski sistem ustvaril v Kraljevini zagotovil t udri čim večji uspeh v Ljubljanski pokrajini. Zatem so mu bili predstavljeni člani 'predsedn1 štva Pokrajinskega korporacijskega sveta, s katerimi se je zadržal dolgo časa v prijaznem razgovoru. Proslava tega zgodovinskega dne ie dosegla višek na mogočn prireditvi v opernem gledališču Onerno gledališče je b'lo svečano okrašeno z liktorskimi znak- in državnimi trobojnicami v simem gledališču pa so zasedi prostore predstavnik- vojaških in c;viln'h oblasti Gied-lišče je bilo polne zasedeno k proslavi so prispeli tudi ljubljanski fašisti tn pa voia-šlvo Fanfara ie naiavila prihod visokih gostov k- so se ob navdušenem pozdravljanju množice podali na častna mesta na odru V ozadju -e b'ia velikanska Dncejeva slika obdana z liktnr* sk;m zastavami Na svečano okrašenem odru liublianskega gledališča so bil' navzoč Fksc Armano Amicucc- Visoki komisar Eksc F.mi-lio Grazioli povelin k XI Vmadnega zbora Eksc genera' Gastone Gambar«. Zvezn- taimk dr. Orlando Orlandini. zastopnik škofa, žu- pan Rupnik, podžupan dr. Tranchida, navzoča sta bila tudi nemški in hrvatski konzul ter predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Zvezni tajnik je odredil pozdrav Kralju tn Cesarju ter Duceju in za tem pozdravil visokega gosta Eksc Amicuccija Tem pozdravom so se z velik m navdušenjeir odzvali navzoči. Eksc. Amicucci se je z dolgim globoko zasnovanim govorom spomnil današnjega zgodovinskega dneva ter opozoril na važen dogodek pred 24 leti. ko so bili n3 trgu San Sepolcro v Milanu ustanovljeni borbeni faš ji, ter po* udarjal važnost borbe fašizma proti komunizmu. ki jo bojuje od ustanovitve fašijev pa vse dc danes. Njegov govor je trajal eno uro n so ga spejeli navzoči z velikim navdušenjem. Govor Eksc. Amicuccija bomo objavili jutri. Proslava v Rimu Rim, 23 marca. s. Proslava 24 obletnice ustanovitve borbenih fašijev se je otvorila na hktorskem sedežu z resnim obredom Pohabljenci iz vojne iz revolucije ter sansepolkristi akvadristi, predstavnik vojske in mornarice, afriške policije, mladeniči GILa so se zmenja vali v straženju partijskega svetšča Takoi po pozdravu padlim v revolucij* so z liktorskega sedeža odšle zastave Strankmega direktorija ter bile nato izobešene na balkonu palače Vene-zia. Ena četa. sestavljena iz skvadriatov ali vmivših se bojevnikov, ena četa M lice ter ena četa gojencev GILove akademij« so tvorili častno spremstvo tem najvišjim simbolom revolucije. Tej kolom ie poveljeval rimski zvezn tajnik, pred njo pa ie stopala a<>dba miadih fašistov Sprevod je šei po ulic Fla-minija preko trga Del Popolo ter dospel preko ceste Umberta v palačo Venezia Zastave k' se jim ie prdružil sedaj tud' praporček san sepolkr.stov je ljudstvo pozdrav lo s silnim navdušenjem in z globe,ko vero Na trgu Venezia. kieT ie b-lo zbranega največ ljudstva, se je sprevod ustavil pred palačo praporščak* pa so odnesli zastave na ba'kon ter jih izobesili med viharnim navdušenjem Zcodov nska obletnica se ie obenem že dopoldne proslavila v državnih uTadih ter v šolah vseh vrst med navdušenimi man festacijami. marca Ljubliana 23 marca. Da co prevedene njegove značilne misli o gVda^šču z nac1ovom »Onombe« Mod dmrr'm: članki so posebno zan'nrv; Linahovi članki obuiaječi 't5nm;ne na nekatere vorizoritve v preteklosti (na pr »De-ete^a b^nta« »H^m'ets'1 kakor sploh vse zgodovinsko in anekdotčno gradivo o na?"m e1eda1i'šeu saj -'mamo vsega te?a vMio hnr<1 ma1" V tom pogledu ie deb°v tudi LinaVinv dnn->^ek »Prv5 s]ovensk prevod SbaVpsn°arovDr,a H°m1eta ki v n5em seznanja s poi^ViTcom D^a^otina Šaiinerta cpoiirr^m v srr<"1;nn šestdesofjl-]e+'b Tinah tu i^ tam iznorveln1 vspk^np 1?sfr>« s kako !n1-'vn F^+ion kj raT-orlpva rlobrodtl" jpn ^i.p-,,",^ tr^ra ^-i-np? Vor t—'1e in tega tako oo Vrvici o^soianega učitelja antične življenjske modrosti. _ ponedeljek bo vodil na! Izredno agflni i smfoničnd orkester ter izvajal celovečerni spored. Na koncert opozarjamo! Prodaja vstopnic se bo začela zjutraj ob pol 9 uri v Knjigami Glasbene Matice, in sicer tako, da so danes v pred p roda j i sedeži, jutri v četrtek pa stojišča. Deljena predprodaja je v prilog občinstva u— Nesreče. V torek so sprejeli v ljubljansko bolnišnico naslednje ponesrečence: 16!etni dijak Viktor Pogačnik iz LJubljane si je pri nogometu zlomil desno nogo. Julko Permetovo, 5 let staro hčerko posestnika iz Črne vasi, je pes ugriznil v desnico. S hudimi notranjimi poškodbami so pripel J: ii v bolnišnico 251etnega železničarja Franca Topolška iz Ljubljane, ki sta ga stisnila odbijača vagonov. Desnico si je poškodoval 181etni Janez Prime iz Bičja; na roko mu je padel težak železen drog. u— Izgubila se Je osebna izkaznica na ime Ane Ravnihar. Najditelj se vljudno naproša, da jo vrne na naslov, naveden v legitimaciji, ali pa v upravi »Jutra«. u— Izgubil sem sive glace rokavice v soboto od Kreditne banke do Bonača Pošten najditelj se naproša, da jih proti lepi nagradi izroči v oglasnem oddelku »Ju tra«. Spodnja štajerska SPominsld dan junakov ao v Mariboru letos drugič proslavljali. Na zgodovinskem trgu Adolfa H tlerja. kjer so padle tudi žrtve za Spodnje štajersko 1. 1919. se je zbrala tisočglava mn.žica. Domači polk Je nastopil a svojo in z zastavo bivšega 47. polka, kj jo še vedno hrani. Prisostvovali so tudi domobranci in mladina. Dalje so bil nava či številn' bivši vojaki 47. pclka z odlikovanji na prsih. Med častnimi gosti sta bila zvezni vodja Fran« Steindl in župan Knaus. Spominski govor Je imel polkovnik VVestphal. Ob zvok1 h »Dobri Tovariši« je vsakemu izmed svojcev padlih izrekel sožalje. Za zaključek je bil pred magistrat m mimohod čet. Logi junakov. Na spominski dan Junakov so bilj tudi na Sp dnjem štajerskem izročeni svojemu namenu spominski log; junakov. V vseh krajih, kjer objokujejo padle, so uredili posebne spominske loge V ta namen s; izbrali najlepše kraje izven naselij v prosti prirodj, na gričih 'n v gozdičkih. Za vsakega padlega je bila postavljena lična spominska ploščica, ki nosi ime. rojstne in snartne podatke in kraj, kjer je pokojn' žrtvoval svoje življenje za Reich. Razen železnega križa ln kljukastega križa ni nikakih drugih okrr.sk: v. — V Mariboru je log junakov na Kalvariji, kjer stoji spomenik padlim vojakom domačega polka. Svečanosti v nedeljo dopoldne se Je udeležil tudi župan Fritz Knaus in imel sp minski govor. Položeni so bili venci vojske in Heimatbunda. Za domovino so padli. Na severni ruski fronti je 23. februarja padel vojni prostovoljec desetnik Anton Ferlesch iz Maribora, star komaj 23 let. Na srednjem odseku vzholne fronte je padel podčastnik v oklepnem polku Gerhrrd Heidberg, star 22 let. V 47. letu starosti se je moral posloviti od življenja vladni in šolski svetnik Alfred G ross. ki je padel v vojni službi kot kurirski častnik. Umrli so v Mariboru 77 letna zascbnica Kristina Paulova, 76 letna zasebnica Zofija Vogrirčeva in 75 letna Marija Rušov-lakova. — V cvetu mladosti, stara komaj 22 let, je v Berlinu umrla cand. med Dana Košaltova, po rodu T mšetova Njene zem-ske ostanke bodo iz Berlina prepeljali v Ptuj. Zadnje slovo od žrtve zločincev. Preteklo soboto so na pokopališču pri Sv. Juriju ob Taboru položili k večnemu počitku Maksa Poschebala, ki je padel kot žrtev zločincev. 671etnega posestnika so razbojniki ob navzočnosti njegove družine umorili. Pogreba so se med drugimi udeležili uradni vodja Paidasch in oddelek domobrancev. Za le šnjo proizvajalno bitko bodo tudi na Spodnjem štajerskem od 24. do 27. marca velike kmečke skupščine. Govorili bodo deželni kmečki vodja Hainzl. glavna od-delna vodje Frodl ln Hohnerlein in glavni štabni vodja dr. Leitner. Mariborsko gledališče je gostovalo v Ptuju z Gerhard Hauptmannovo dramo »Mihael Kramer«. Občinstvo je nagradila igralce z živahn'm od: bravanjem. Prvi nastop igralske družine lz Slov. Bistrice. V okviru štajerskega Heimatbunda je tudi krajevna skup:na v Slov. Bistrici ustanovila diletantski oder. Prvič se je predstavila c bčinstvu pretekli četrtek z veseloigro »Adam in Eva v raju«. Dvorana je bila polno zasedera in so obiskovalci svoje ljubljence ponovno klicah na oder. Prepoved pr°daje klobukov iz klobučevi-ne. V 6rsu od 15. marca do 15. avgusta je po poročilih nemških listov prepovedano potrošnikom prodajati klobuke iz klobuče-vine. Izjeme od te prepovedi so deležni klobuki k narodnim nošam. Prepoved velja za moške in demske klobuke. Reja golobov pismonoš na Spodnjem Štajerskem prepovedana. Vodja civilna uprave je 'zdal odredbo, po kateri ie reja poštnih gclobov na Spodnjem štajerskem prepovedana. Izjemna dovoljenja dajejo deželni uradi ali mariborska policija. Nesreče. 151etni učenec Karel Kores iz Maribora si je med igro pri Treh ribnikih zlomil desno nogo. Z zlomljeno nogo so pripeljali v bolnišnico tudi 851etnega Pavla Tišlerja, ki je padel doma v sobi . Z Gorenjskega Gaulelter je govoril koroškim častnikom. V dvorani hotela Sandvvirt Je v p "tek dopoldne v navzočnosti generala Malema govoril gauleiter dr. Rainer koroškim častniškemu zboru. V svojih tzvajanjih se ja dotaknil važnih narolnopolitičnih vpra-Sanj Koroške, pri čemer je osvetlil posebn-razmere na Gorenjskem in jezikovno mešanih ozemljih. Izvajanja gauloiterja so navzoči častniki nagradili z močnim pritrjevanjem. Krašrja tn Lukovica sta združeni. Po naredbi šefa civilne uprave sta bili občini Lukovica in K'ašnja spojeni v uradno okrožje Lukovico. Krašnjanom spoj:tev m bila všeč. ker je bil cbčinsk urad prenesen v Lukovico. Pritožili so se pri deželnem svetniku ki Je zadevo rešil na ta m čin, da so vsak teden enkrat uradne ure tudi v Krašnji. Totalna vojna. »Karavvinken Bote« cb-lavlia naslednje sporočilo gatfeiterja Rai-nerja: Na moj poziv, da se ml noši le jc predlogi poi značko »Tota'nn voln^«, sem sprejel mnr^o dopisov Med njimi je bile mrogn pozitivnih predlogov, ki se obravnavajo. Prosim odpočiljatelje, naj ne računajo b; • " Ženske na dela v vojni proizvodnji I na kak odgovor, ker za to ni časa. Neka* teri so izbrali to priliko, da so mi anonimno pisali nestvarne in žaljive dopise. Ano* nimni pisci pisem so, kot vemo, strahopefc* ni in dopisi strahopetcev romajo v koš. VI splošnem je imel moj poziv pričakovati pozitivni odmev in pozivam prebivalstvo, da mi pošilja še nadalje predloge ln potouda za mobilizacijo vseh močL Napredovanje v železniški službi. Po pO« ročilu gorenjskega tednika so napredovali železniški izspektor Alfred Tcrker za nad-'nspektorja; železniški asistent Marka Hafner postaini načelnik v Kranjski gori, za železniškega tajnika; železniški asistent Adolf OsbiJd, prometni vodja na kolodvoru v Bohinjski Bistrici, pa za teles« tiiškega taj:r 'ka. Drugo vojaško mladinsko taboHUe R* Koroškem. Kakor smo že poročali, Je bilo pred ne lavnim ustanovljeno za nemško mladino na Koroškem drugo vojaško taborišče. ki leži ob Milstettskem jezeru, eni najlepših točk na Koroškem. V nedeljo je ob navzočnosti udeležencev prvega tečaja in vzgojiteljev gauleiter dr. Rainer odprl taborišče. V Preddvoru je bilo zadnjo nedeljo tbo. rovanje članov Vclksbunda. Govoril J« ura. dni štabni vedja Bruno Padatscher iz Kranja. Dvorana je bila polna poslušalcev. — Nedavno se je vršil v strankinem doma apel zveze nemških deklet. V šmartnem pod šmarno goro Je predaval okrožni šolski vodja Lilling o večni Nemčiji. Majhen gozdni požar. Pred dnevi jt aa- radi ;skre iz lokomotive tovornega vlaka nastal v D brovj pri Črnučah majhen gozdni požar. Vaščani so ogenj sami pogasil L Iz Hrvatske Pokopališče junakov. 3 privoljenjem Po-glavn ka je bila sklenjena ustanovitev po-kopal šča junakov, na katerem bodo našH svoj zadnji počitek vsi v borbah na Hrvatskem padli člani nemških edinic in hrvatske vojske, kakor tudi vsi od jugoelo^ vanskih teroristov umorjeni talci. Vodja nemškega radia v Zagreba. Na povabilo hrvatskega radia je vrnil nedavni obisk vodje hrvatskega radia Radovana Latkoviča, gener. ravnatelj nemške radijske družbe dr. Heinrich Glasmaeier. Izobraževalni tečaj 7-a častnike. Te dni se je začel v Zagrebu prvi izobraževalni tečaj za hrvatske častnike. Otvoril ga ja vrhovni inšpektor hrvatskih oboroženih sli general Slavo Stancer. Hrvatski večer na Dunaju. V Kursalonv so se nedavno zbrali na Dunaju ž veči Hrvati k ljudskemu večeru. Prireditev Je bila pod pokroviteljstvom hrvatskega generalnega konzula na Dunaju dr. Kačiča. Na sporedu so bile glasbene točke, narodni p!es: in deklamacije iz hrvatske lirike. Teden nemške mladine bo na Hrvatskem v dneh od 4. do 10 aprila. Zdravstvo v Zagrebu. Po statističnih pou datkih mestnega fizikata je v hrvatski prestolnic5 7 bolnišnic in okrevališč, id razpolagajo s 3012 bolniškimi posteljami Prazen tega je v Zagrebu 164 zdravnikov in 32 lekarn z 229 magistri ln njihovimi sodelavci. Gosp d irska petletka. V ministrstvu »a naredno gospodarstvo je bil 'zdelan petletni delovni načrt za dvig hrvatskega kmetijstva. V načrtu so med drugim predvidene obsežne regulacije rek, melioracije tal in ustanovitev mnogih kmetijskih voe&rv in šoL h Srbije Srbska oddaja nemškega radia. Beograjski nemški dnevnik poroča da rad jaka postaja Donau vsak dan oddaja poročila v srbščini, in s cer od 19 do 19.50 ired-n je evropskega časa na normalnem va'.a 325.4 metra in na kratkem valu 31.22 metra. Valjevska mestna aprovizacija Je delila začetek marca za prebivalstvo po 4 kg ko-ruze na osebo za marec in po 300 g Sladkorja za februar in marec. Stočarska centrala izdaja nove kupone za prebivalstvo^ po k terih se bo odslej delilo meso. V zadnjem času ga delilo vsakh 14 dni po 200 g na osebo. Težki delavci v tov. »Vistad«, pfl mestni občini, pri elektrarni, tehn. sekciji, pa dobijo dodatek -na hr>ni lirektno od p®» sobne dobavi j'Inlce v Beogradu ln to po 12 kg moke, 500 g sladkorja. 1 kg marmelade in sem in tja na mesec in osebo, ki je zanosiena. tudi mast ter če so v skupni kuhin ji po 400 g mesa tedensko. Poleg tega je bi1© razdeljene tudi po % kg soli na me-scc in osebo. ŠPORT Ljubljana - Hesuies Prijateljska nogometna tekma — v nedeljo ob 15. na stadionu v Šiški Domači nogometaši so kar pošteno zavihali rokave. Ob vsaki priložnosti si privoščijo krepak trening, čisto po pravici, saj jim je za bližnje prvenstvene nastope več kakor potreben. Ker se bo prvo nedeljo v aprilu začel domači ples- za točke, hočeta Ljubljana in Hermes, ki sta najresnejša za naslov najboljšega kluba v po kraj ni, izvesti še ponoven splošni pregled svojih moči. Domenila sta se, da bosta v nedeljo poskusila na stad;onu v šiški, kdo več zmore. Še iz preišnjih časov se spominjamo, da so bile borbe med njima vedno lepe in napete, zdaj je zmarral ta, zdaj oni. Upamo, da nas tudi v nedeljo ne bodo razočarali in bo zato gotovo vsak. ki bo cttskal lepi s šen. ski stadion, po dolgem času, spet videl nekaj dobrega nogometa. Madžarski zvezdniki minule sezone Kakor povsod drugod tako je tudi na Madžarskem športno življenje nekoliko za-csiaio zaradi izrednih dogodkov na drugih lerenin, toda pri vsem tem so imeli Madžari razmeroma le še mnogo več športnih ljudi izven vcjaških vrst kakor na primer Nemčija ali Italija. Tako je bila lanska športna sezona pri Madžarih še dovoli pestra, seveda pa je bila v mednarodnih od-ncšajih vezana na razpoložljivost nasprotnikov iz prijateljskih držav, ki so tu ah tam imeli še važnejše nalcge in skrbi. Kljub temu, da torej po madžarskih terenih le ni bilo vse tako kakor v mirnih časih, pa je ostala nespremenjena navada, da so tudi ob koncu lanskega leta dajali raj višja odlikovanja najbolj priznanim športnikom. Značiln; je, da so med letošnjimi nagrajenci s tako imenovanim »državnim športnim znakom« kar štirje nogometaši 'n med njimi celo srednji krilec Sztics, tor-ej igralec, ki ima najmanj možnosti in priložnosti,'da bi ga ljudje opazil: cd daleč in njegovo uspešno delo pravilno in pravično ocenjajo samo najboljši strokovnjaki. V ostalem pa je tudi dejstvo, da so bili odlikovani kar štirje iz vist nogometašev, najlepše priznanje za ves sodobni nogomet sploh. še več zanimanja in razburjenja kakor podelitev državn;h športnih znakov pa je ——HB^MH— med pristaši športnega gibanja vzbudila razdelitev posebne športne nagrade po-J pokrovitcljstvc m športnega lista »Nemzeti Šport«. O tej zadevi smo že pisali na tem mestu in čitateljem bo gotovo še v spominu, da so kavai'rski člani onega razsodišča poklonili to priznanje zastopnici nežnega spola, znani plavalki Ilonki Novak o kateri pa je bilo rečeno obenem, da so nekateri v svoji sodbi vsaj deloma zatiJiiii oči in ji dc ločili najboljšo oceno precej tudi zaradi tega. ker je pač mlada in lepa in ji je taka počastitev še posebno ugajala. Deklico oo potem neštetokrat fotografirali, objavljali njene smehljajoče posnetke po listih in nikegar ni bilo med kritiki toliko nedostojnega, da bi bil stikal za resničnimi športnimi uspehi odlikovanke. Vsa javnost hvala dobri okus ocenjevalcev in je zadovoljna, da je Ilonka kot predstavnica madžarskega ženskega športa res dekle kakor je treba. S priznanjem, ki ga je prejela ta plavalka, je seveda posebej počaščen tudi ves madžarski plavalni šport, v katerem je bilo opaziti prav za prav še najmanj posledic zaradi vojne. Med njimi se dviga daleč preko ostalih večkratni prvak in rekorder Tatcs, ki je ponovno prišel do časa pod eno minuto na 100 m prosto. V vvaterpolu imajo Maožan že dolga leta najboljše moštvo v Evropi in ta glas so ohranili — vsekakor nekoliko laže kakor druga leta — tudi minulo poletje. V plavalno zvezo je zadnji čas vstopilo mnogo odličnega naraščaja, ki obeta tudi za bod:čnost najbolje. Zveza je v ostalem pod vzornim vodstvom samega sina državnega upravitelja Nikolaja Horthyja mlajšega, ki vzdrzuie s trdno disciplino obenem tudi koristne zveze z najbolj odločilnimi faktorji v državi. Madžarska nogometna reprezentanca je Dreživljala nekaj sezon precej nerodno krizo, zdaj pa je po veliki večini spet na dobrih nogah. To je v glavnem zasluga njenega trenerja Kalmana in zveznega kapitana Vagha, ki sta svoje varovance prijela izredno trdo, jih obvezala za smotrni trening ter jim strogo prepovedala že skoraj udomačeno zelo nesportno življenje Pod varuštvom omenjenih dveh funkcionarjev je zda-i Madžarska v nogometu spet na konju in bo odtod dalje bržkone kmalu spet zavzela svoj vidni položaj v evropskem nogometnem taboru. Silno velik razmah je zadnji čas doživel na Madžarskem tudi boksarski šport. Iti ga mnogo goj;jc tudi med vojaštvom Zanimivo je tudi, da je ves boks na Madžarskem skoraj jzključro amaterski in so tako ostali amaterji tudi mnogi madžarski boksarji, ki bi se lahko uspešno in za lepe denarje udejstvovali tudi kot poklicni športniki. Tcda voditelji so jih znali pre- pričati, da je pravi šport saino šport idealov in ljubeaii do stvaril s— Kaj počnejo n°gOmetaši v Valjevn? Iz Srbije nam pišejo: Konec preteklega januarja je bila ustanovljena posebna nogometna podzveza v Valjevu z naslovom »Valjevski loptački podsavez (VLP) kot sestavni del srbske nogometne zveze v Beogradu. Za predsednika je bil izvoljen predsednik Valjevskega športnega kluba gospod Berni, šef oddelka na valjevski občini. V to podzvezo spadajo klubi: Valjevski spertni klub (VSK), Trgovačka in Bu-dučnest iz Valjeva, Trgovački in Bogoljub iz Obrenovca, Trgovački iz Uba, Mačva iz šabca ter nogometni klubi iz Lajkovca, Podrinske Loznice in Gornjega- Milan>:vca. Podzveza je razpisala že svoje prvenstvo, ki se je pričelo v nedeljo dne 7. t. m. Prv.a tekma v Valjevu med VSK in domačim Trgovačkim se je korčaJa neodločeno 2 : 2. Zanimanje za nogomet v Valjevu je zelo veliko in so temu primerni tudi obiski. Običajni inkaso znaša preko 20.000 Din na posamezni tekmi. Za prvenstveno tekmo je določena enotna vstopnica po 30 Din. Na posebno privlačnih tekmah doseže inkaso tudi po 30.000 Din in ko je bila nedavno finalna tekma za Coličev p' kal, se je dvignil izkupiček celo na 40.000 Din. Občinstvo navdušeno navija za svoje klube in stave na zmage so številne ter gredo od najnižjih zneskov do precej velikih. Z eno besedo: za nogomet se zanima malo ln veliko, staro in mlado, žene in moški ter ljudje vseh stanov. V tem pogledu je tukaj sodelovanje med športniki in javnostjo mnogo ožje in tesnejše kakor pri nas doma. »Ko sta zdravnika že odšla iz sobe, gospod Macallan še vedno ni bil v stanju, da bi ju sprejel in slišal, kaj mu lahko povesta. Zadržala sta se z gospodom Dexterjem kot intimnim prijateljem gospoda Macallana ter edinim gentlemanom, ki se je ta trenutek nahajal v Gleninchu. »Preden sem šla v posteljo, sem se vrnila v prvo nadstropje, da bi pripravila pokoj-nico za pogreb. Soba je bila zaklenjena, ravno tako so bila zaklenjena vrata v sobo gospoda Macallana in ona, ki so se odpirala na hodnik. Ključe od teh vrat je bil odnesel doktor Galle. Dva služabnika sta stražila mrtvaško sobo. Vedela sta mi le povedati, da bi morala biti zamenjana ob štirih zjutraj. Eila sem tako svobodna, da sem potrkala na vrata Dexterjeve sobe. Od njega sem izvedela, da zdravnika nista hotela napisati mrliškega lista, ki je potreben zaradi pogreba. Naslednje jutro naj bi se izvršilo raztelesenje.« Tu je bilo končano zasliševanje bolničarke Kristine Ormsay. Ko se je zvedelo, da je imel moj mož dvakrat priliko, vsipati strup najprej v zdravilo, nato v čaj, je državno pravdništvo vodilo sodni dvor k zaključku, da se je obtoženec okoristil s to priliko, da bi se tako iznsbil grde in ljubosumne žene, ker ni mo-g ' več prenašati njenega hudobnega značka. Zagovornik je pač storil, kar je mogel, da bi dokazal, da obtože-ičeva žena ni imela tako slabega značaja, da ga ne bi biio mogoče prenašati in da torej njen mož ni imel razloga, da bi jo zastrupil. Na zagovornikovo vprašanje je bolničarka odvrnila, da je imela gospa Macallanova nasilen značaj, vendar je dodala, da se je navadno hitro pomirila in je rada popravila žalitve, ki jih je bila pvzročila s svojo nasilnostjo. Ko se je pomirila in je prosila oproščen ja, je storila to iz celega srca. V bistvu je bila to dobro vzgojena gospa. Grda je bila le v obraz, toda imela je lepo postavo in oblačila se je z okusom. Kar se tiče gospe Beauly, je bila gospa Macallanova sicer ljubosumna nanjo, toda to svoje čustvo je skrivala ter je kljub svoji bolezni na vsak način hotela, naj ostane gospa Ejauly nekaj časa v njeni hiši. A kar se tiče gospoda Macallana in njegovega razmerja do žene, je bil kljub majhnim prepirom, ki jim je prisostvovala bolničarka, vedno prijazen do žene in ni nikdar govoril z njo drugače kakor vsaj korektno. Kadar je imela gospa svoje izbruhe jeze, je bil videti bolj žalosten kakor nejevoljen. Kje je bila torej tista žena, ki naj bi spravila svojega moža v tak obup, da bi jo skušal zastrupiti? Kje je bil tisti mož, ki bi bil zmožen zastrupiti svojo ženo? Ko je skušal zagovornik na ta način izključiti nagib zastrupitve ter vplivati na sodni dvor v nasprotnem smislu, so bili poklicani zdravniki, da izrečejo svoje mnenje. Glede zastrupitve so se strinjale vse izpovedi in prvo vprašanje, ki ga je zastavil težitelj, se je glasilo: »Ali je bila bolnica zastrupljena? Odgovor je bil pritrdilen, o njem ni moglo biti niti najmanjšega dvoma. Poklicali so priče, da odgovore na drugo vprašanje. Drugo vprašanje: »Kdo jo je zastrupil?« Po raztelesenju pokojničinega trupla in kemični anr.lizi želodčnega soka je državni pravdnik nadaljeval zasliševanje, z namenom, da bi osvetlil podrobnosti smrti gospe Macallanove. Na osnovi raziskave in proučitve pisem in drugih dokumentov je državni tožilec obsodil Evstahija Macallana, da je zastrupil svojo ženo ter je izdal nalog za njegovo aretacijo. Obtoženca je zasliševal šerif, nato pa so ga poslali pred sodni dvor, ki naj bi ga so Ml. Med dokumenti, ki so opravičevali obsodbo državnega pravdnika, se je nahajala tudi izjava šerifovega uradnika, ki je izvršil hišno preiskavo v Gleninchski pokrajini, blizu Edimburga. V neki skrinjici s toaletnimi potrebščinami so našli nekaj pisem in zvezkov, v katere je pokojnica pisala pesmi. V kotu skrinjice so našli kos zmečkanega papirja in ko so si ga natanko ogledali, so opazili, da je bila na nji nacisnjena etiketa neke lekarne. Med gubami papirja so našli tudi nekaj zrnc belega prahu. Ta listič so skrbno zavili in zapečatili z ostalimi dokumenti vred. Nato so šli skozi sobo, kjer je ležal bolan gospod Macallan, globoko pretresen zaradi smrti svoje žene. Dejali so jim, da se sploh ni mogel premakniti in prav tako ni mogel nikogar sprejeti. Kljub temu so uradniki zahtevali, da jih sprejme, on pa ves čas ležal zaprtih oči, kakor da nima dovolj moči za razgovor. Uradniki so, ne da bi ga preveč nadlegovali, nadaljevali s preiskavo sobe in vseh stvari, ki so se nahajale v nji. Ko so bili zaposleni s preiskavo, so zaslišali z hodnika nenavaden ropot, podoben ropotu kolesa. Vrata so se odprla in nek gospod, ki je bil brez nog, se je pripeljal v sobo na svojem vozičku ter se ustavil pred mizico ob Macallanovi postelji, kakor da hoče preprečiti, da bi se mu kdo približal. Zašepetal je prijatelju nekaj besed, ki jih uradniki niso mogli razumeti. Macallan je odprl oči in odgovoril s kretnjo glave. Uradniki so opozorili invalida, da trenutno ne sme ostati v sobi, on pa je ugovarjal in jih ni hotel poslušati. Tedaj je eden izmed uradnikov položil roko na voziček, da bi ga potisnil proti drugemu koncu sobe. Invalid je jel v jezi kričati: »Kako se drznete dotakniti mojega vozička? Moj voziček in jaz sva eno, kako si upate položiti roko name?« Uradnik je brez besede odprl vrata, nato pa je s palico potisnil voziček in invalida iz sobe. Ko je zaklenil vrata, je jel preiskovati mizo ob postelji. Bila je tam zaklenjena skrinjica, prosil je Macallana, naj mu da ključ, pa mu ga ni hotel dati. V tem trenutku je vstopil nek drug gospod, advokat Playmore, ki ga je bil poklical Dexter. Prišlec je prigovarjal obtožencu, naj izroči ključ, da bodo uradniki lahko pregledali skrinjico. Nato je gospod Macallan izročil ključ. Uradniki so našli v skrinjici nekaj pisem ter velik zvezek, ki se je zapiral s ključem in je imel zlat napis: »Dnevnik«. Uradniki so zapečatili pisma in dnevnik ter odnesli vse skupaj v Edimburg državnemu pravdniku. Preiskava se je nadaljevala pri lekarnarju, katerega etiketo so bili našli. Lekarnar je izjavil, da je prišel Evstahij Macallan v njegovo lekarno, da bi kupil gotovo količino arzena, češ, da ga potrebuje njegov vrtnar, ki naj bi napravil neko mešanico za pokončavanje mrčesa v rastlinjaku. Ko je povedal svoje ime, mu je bil izročen arzen v dvojnem ovoju; na zunanjem je bil naslov lekarne in z velikimi črkami tiskana beseda »strup«. Drugi lekarnar je sam od sebe izjavil, da je prišel obtoženec v njegovo lekarno ter zahteval gotovo količino arzena in ko so ga vprašali, za kaj ga namerava uporabiti, je odvrnil, da ga bo rabil za miši v svoji hiši v Gleninchu. Ko je obtoženec povedal svoje ime, mu je lekarnar izročil arzen v stekleničici, na katero je nalepil etiketo lekarne z napisom »Strup«. Obe naslednji priči, vrtnar in kuharica iz Glenincha, sta le še povečala resnost položaja. Zaščita vajencev in mladoletnih delavcev na Hrvatskem Med številnimi uredbami o zavarovanju in zaščiti delavcev in nameščencev, ki jih je izdala vlada samostojne Hrvaške, je bila izdana tudi posebna uredba o zaščiti vajencev in mladoletnih delavcev vobče. V naslednjem navajamo nekaj glavnih določb te uredbe: Za mladoletnega, delavca se smatra vsaka oseba, ki je zaposlena zaradi izučitve alj zaslužka, pri nočnem ali dnevnem delu od dovršenega 14. do 18. leta starosti. Specialno za vajence obstoje pri borzah dela posebni uradi, ki se v glavnem bavijo s pr klicno izbiro. Vsi vajenci se nastavljajo le po teh urad'h, ki poleg tega skrbe da so dani vsi pogoji za pravilno in uspešno izučitev. Delovni čas za vajence in mladoletne delavce se mora strogo ravnati po zakrnu o zaščiti delavcev. Pristojni min!ster sme določeni delovni čas še skrajšati. Nočno delo m v nobenem primeru ni dovoljeno. Za noč | se smatra čas od 21. do 6. ure zjutraj. Vajencem in mladoletnim delavcem morajo delodajalci dajati prosti čas za pose-čanje obrtno nadaljevalnh šol ter za po-sečanje ustanov za kulturno in telesno vzgojo. Delodajalci morajo voditi posebne sezname zaposlenih mladi: letnih delavcev, iz katerih morajo biti razvidni osebni podatki delavčevi ter delovn' čas, strokovno nadaljevalna šola in dopusti. Vajenci in vobče mladoletni delavci imajo pravice do plačanih letnih dopustov, ki znašajo za osebe do 16 let starosti 3 tedne, od 16 do 18 let starosti pa 2 tedna. Pravica oo dopusta se pridobi s 6 mesečno zaposlit, vijo pri enem ali več delodajalcih. Vajenci imajo pravico do odškodnine za delo v času učenja. Odškodnina se določa na osnovi najnižje minimalne plače, ki velja za posamezne vrste dela, odn:sno stroke, ki se jo vajenec uči. Za prvo leto učenja odškodnina ni določena in je prepuščeno svobodni volji učnega delodajalca. V drugem letu učenja pripada vajencu 20%, v tretjem 30%, v četrtem pa 40% minimalne plače. Pristojni minister je pooblaščen, da zviša navedeno odškodnino še za nadaljnjih 30%. Isto tako jo sme znižati, če vajenec prejema odškodnino v naravi, hrano, starrvanje itd. Glede dajatev odškodnin v naravi so posebni predpisi, ki določajo kakovost hrane in stanovanja. Strogo se zabranjuje zaposlitev vajencev za dela, ki niso v zvezi s stroko, ki se jo vajenec uči. V pogledu zaščite zdravja in delovne sposobnosti obstoje posebni predpisi. Ustanove za zavarovanje delavcev so dolžne redno vsakega pol leta zdravniško pregledati vse vajence, za kar se vodijo pesebni seznam o ugotovitvah. Ministrstvo trgovine, obrti in industrije skupaj z ministrom za socialno skrbstvo, zastopniki velikih žup, mest in občin, kakor tudi delodajalske in delojemalske organizacije so dolžni skrbeti za ustanavljanje vajeniških domov in podpirati vsako akcijo v tem cilju. Glede splošne zaščite vajencev in mla doletnih delavcev se ustanovi pri ministru za soc'alno skrbstvo posebni svetcvalni odbor, ki sestoji iz predstavnikov zainteresiranih ministrstev, borze dela, osrednjega urada za zavarovanje delavcev, bratovske skladnice. delodejalskih in delavskih organizacij in drugih. Delokrog temu odboru predpiše minister s posebnim poslovnikom. V ostalem so še dalje v veljavi določbo obrtnega zakona. Uredba določa tudi kazni za prekrške, in to v denarju cd 100 do 100.000 kun ter zapor od 2 dni do 3 mesecev. Drobne zanimivosti Italijanščina na romunskih šolah. Po sklepu rumunskega ministrskega sveta bodo na srednjih šolah uvedli več itali-ianskega pouka. Prosvetno ministrstvo je bilo pooblaščeno poklicati iz Italije 15 učnih moči Arheološko odkritje v Rimn. Pri razko-Davanju četrti Trastevere v Rimu so odkrili pomebne čitanke zasebne hiše iz prvega in drugega stoletja našega štetja. Odkrili so med drugim veliko avlo v pompe-janskem slogu z arhitektonskimi okraski ter s stenskimi slikami, predstavljajočimi ženske in živalske figure. Najdba ima velik pomen, ker so pompejanske dekoracije v Rimu želo redke. Novo madžarsko odlikovanje. Državni upravnik Horthy je ustanovil nov »Red svete krone«, ki ga bedo podeljevali tujim državljanom, ki so si pridobili zaslug za Madžarsko. Sintetični vitamin D. Iz Berlina poročajo, da se je nemškima kemikoma Dimrochu in StockstrOmu posrečilo pridobiti sintetični vitamin D. Vitamin D je protiraihitični vitamin ter ga je odkril prof. Vindaus. Usoda mr. Spencerja. Iz Samte Monice v Kaliforniji poročajo, da so našli VVinfielda Spencerja, prvega moža sedanje vojvod in je VVindsorske, ranjenega na tleh v njegovi sobL Kako je bil mož ranjen je ostala tajnost, o kateri ugibajo v Ameriki še bolj kakor v EvropL Koder Beethovnovih las pr°dan za 200 tisoč lir. V Innsbrucku so te dni na javni dražbi prodali koder Beethovnovih las za 2r0.000 lir Ponovitev zime v Španiji. Iz Madrida poročajo, da se je v okolici Avile ponovila zima. Zapadel je sneg in nastopil je oster miaz. Na kongresu severnoameriških knjižničarjev je bila prirejena tudi posebna razstava sovjetskih knjig in brošur v 53 jezikih narodov Sovjetske zveze. Na vidnem mestu so bili razstavljeni primerki sovjetske ustave. Ljubl]ana 1 SREDA. 24. MARCA 1943-XXI 7.30: Slo\enska glasba 8.00: Napoved časa; poročila v ialijanščini. 12.20: Plošče. 12JO: Poročila v slovenščin- 12.45: Pesmi in napevi. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih si i v slovenščini. 13.12: Klasični orkester vod: dirigent Manno. 13.45: Pisana glasba. 14: Poročila v italijanščini. 1410: Operna glasba na ploščah. 14.30: Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.15: Koncert pian stke Marte Bizjak=VaIjalo. 17.35: Kvartet »II Giglio« ljudskega Dopolavora v Firenci 19.00- »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr Stanke Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Italijanska glasba v narečju 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.30: »La Traviata«, opera Giuseppe Verdija. (21.00 pribi.): Predavanje v slovenščini. (22.10 prbl.): Zanim vosti v slovenščini. Po operi (22.50 pr.bl.) poročila v slo-venščini. Bolgarija prideluje mnogo riža Med državami Jugovzhodne Evrctre zc-zrema v tem psgledu prvo mesto Poleg Italije in Španije, kjer se prideluje v Evropi največ riža, je znana po pridelovanju riža od prve svetovne vojne tudi Bolgarija, čeprav so jeli zadnja leta pridelovati riž tudi v drugih državah jugovzhodne Evrope, je Bolgarija še vedno v tem pogledu daleč pred njimi. L. 1939/40 je bilo v Bolgariji, Grčiji, b vši Jugoslaviji in Rumuniji zasejanega z rižem 14.500 ha polja in pridelek je znašal 433.000 stotov. Mnogo riža je Bolgar ja v tem letu izvozila. Precej več kakor Bolgarija pridela na jugovzhodu Evrope riža Turčija, toda njena riževa polja so večinoma v Aziji. Bolgarija je jela pospeševati pridelovanje riža po balkanskih vojnah. Leta 1918 je imela z rižem zasejanega polja oOCO ha. leta 1934. pa že 7.300 ha. Do leta 1940-41 se je povečalo z rižem zasejano polje v Bolgariji na 12.000 ha. Obenem se je seveda povečal tudi pridelek, ki je bil pa močno odvisen od vremena. Od leta 1934 do 1941 je bil največji pridelek riža predlanskim, ko je znašal 360.000 stotov, najmanjši pa ieta 1938, ko je pridelala Bolgarija samo 157.700 stotov riža. Pridelek na hektar ]e znašal od 22.9 do 38.3 stote. V primeri z drugimi državami jugovzhodne Evrope je bil bolgarski pridelek riža precej visok. V Grčiji je namreč znašal 1939 40 pridelek na hektar 18.5, v bivši Jugoslaviji 19.9, v Rumuniji 19.9, v Turčiji 34.3, v Bolgariji pa 38.3. V drugih državah, kjer pridelujejo riž. je seveda pridelek mnogo večji. V Italiji znaša povprečno 52.8, v Španiji pa 63.3 stote. Vendar je pa Bolgarija z doseženimi uspehi zelo zadovoljna in sicer po pravd Bolgarsko podnebje ji sploh vsi naravn: pogoji so za pridelovanje riža zelo ugodn-Tudi v Bolgariji sami jedo radi riž Bolgarsko celinsko podnebje z vrtčimi poletji je zelo ugodno za n ž. Bogarski kmetjt so znani po svoji marljivosti in spretnost posebno v vrtnarski stroki. Odlikujejo st pa tudi v pridelovanju riža. Ker je Imela Bolgarija doslej na razpolago dovolj de lovnih moči ni naletelo pridelovanje riža na nobene težkoče. Država ima od pridelovanja nža lepe dohodke. V Bolgariji visoko razvito zadružništve dela uspešno tudi na tem polju ln je mnogo pripomoglo k pospeševanju pridelovanjs riža. Riž pridelujejo v Bolgariji večinoma mali kmetje, ki bi brez zadružne pomoči tega dela ne zmogli, ker sami nimajo z? to potrebnega denarja. Riževa polja mo rajo biti tudi stalne namakana, sicer je pridelek slab ah pa ga sploh ni. V mnogib krajih je potrebno umetno namakame. kar je združeno z znatnimi stroški. Zato je bil" ustanovljenih več vodnih zadrug odnosno sindikatov. Ti so poskrbeli za namakalne naprave povsod tam. kjer so bile potrebne. Po zasebnem načrtu bodo umetno namakali okrog 134.000 ha. Bolgarija prideluje več riža kakor ga rabi sama. Zato ga zadnja leta izvaža. S priključitvijo Makedonije se je pridelek riža v Bolgariji še povečal, kajti tudi v dolinah makedonskih rek pridelujejo riž. Bolgarska vlada namerava ukreniti vse potrebno, da se z rižem zasejano polje še poveča. Možnosti pridelovanja riža v Bolgariji še daleč niso izčrpane. Bolgarsko narodno gospodarstvo ima velike k risti od pridelovanja riža, po katerem bo tudi po vojni veliko povpraševanje, tako da izvoz ne bo delal Bolgariji nobenih skrbi. Ves riž. kar ga bo pridelala preko lastne porabe, bo Mesta se pegreza Meksko še vedno zadevajo geološke katastrofe. Nedavno so jeli bruhati nekateri ognjeniki in v mnogih krajih je bi'a povzročena velika škoda. Istočasno so nastali potresi. Iz južnih kraie Meksike prhaja zdaj poročilo da se mesto Vahu che v državi Oaxaca polagoma pogreza. Več hiš se je že porušilo, druge se bodo pa v kratkem. Vlada je bila nujno na« prošena. naj priskoči prizadetemu preb vaTstvu na pomoč. Ljudje beže iz mesta v bližnje planine. Mesto se je začelo pogrezat1 že leta 1936, toda takrat ni bilo še take nevarnosti. Mednarodni Rdeči križ v Grčiji V Pirejsko pristanišče so pripluli nedav-ro švedski parniki mednarodnega Rdečega križa Mongabarra, Mormosa, Bardaland _ L'ARLESIANA — (F. Oilea) — »Lamento dl Fe-derico« (CB 20141) L'ELIS1R D'A MORE — (G. Donizetti) — »Una furtiva lacrima« , RIGOLETTO — (G. Verdi) — »Parmi veder le lacrime* (CB 20it05) I QUATTRO RUSTEGHI — (Wolf-Ferrari) — »Luceta xe nn bel nome» L'ARLESIANA — (F. Cilea) — «£ la solita storia. (CB 20203) LA SONNAMBULA — (V. BellinP — »Prendi l'anel ti dono» _ . . .. FALSTAFF — (G. Verdi) — «Dal labbro h eanto» (CB 20142) TOSCA — (G Puccini) — »Reeondite armonie« TOSCA — (G. Puccini) — «E lucean le stelle« (CB 20170) VOGLIO VIVERE COSI' — (D'Anzi-Manllo) — Canzone rilino alletrro ru NON MI LASUERAI — (D'Anzi-Galdieri) -Canzone ritmo lento (AA 801) NINNA NA.VNA GRIGIOVERDE — (Militello Mari) Cancone TU KOS MI LASCERAI — (D'Anzl-Galdieri) -Canzone ritmo lento (AA 302) MALINCONIA r'AMORE — (D'Anzi) — Canzo ne del film «La donna i mobile* HO MESSO IL CIJORE NEI PAST: HCI — (D*Anzi-Panzeri) — Canzone ritmo mode rato dal film «Ua donna i mobile» (AA 812) PRIJATELJ FRIC — (P. Mcuscagni) — tDvospev o češnjah« — I. in II. del (s sopranistko Magdo Oliviero) (CB 20197) PRIJATELJ FRIC — (P. Mascagni) — »Tudi Bepo je ljubili LOMB.4RDI V PRVI KRIŽARSKI VOJM -(G. Verdi) — »Moja radostc (CB 20H6) BOHEME — (O. Puccini) — *Ledena je rofica« ARLE2ANKA — (F. Cilea) — tFridcrikova toibat (CB WU1) LJUBAVNI NAPOJ — (<>. DonitetH) — %Solza skrivaj utrla se* RIGOLETTO — (G. Verdi) — »T'idim solze< (CB 10205) ŠTIRJE GROBJAN1 — (Wolf-Ferrari) — tLuceta je lepo ime* ARLE2ASKA — (F. Cilea) — »Vedno ista zgodba* (CB 20203) MESECNICA — (V. Beliini) — »Vzemi ta prstan* FALSTAFF — (O. Verdi) — >Pesem iz srca* (CB 20U2) TOSCA — (G. Puccini) — >Skrivnostna harmonija* TOSCA — (G. Puccini) — *Ko so zvezde sijali* (CB S0170) TAKO HOČEM ŽIVETI - (D'Anzi-Manlio) — Pesem — ritem allegro NE BOŠ ME ZAPUSTIL — (D'.inzi-Galdieri) — Pesem — ritem l?nto (AA 301) VOJAŠKA USPAVANKA - (Militello-Mari) - Pesem _ NE BOS ME ZAPUSTIL — (D'Anzi-Galdieri) -Pesem — ritem lento (AA 30!) MELANHOLIJA LJUBEZNI - (VAnzi) - Pisem iz filma *Zenska le vara nas* SRCE V ZAGAT! - (D'Anzi-Panzeri) - Pesem — ritem moderato U filma »Ženska le vara »ast (AA iX2i FERRUCCIO TAGLIAVINI CETR* S. A. CETRA, Viale Pogjjio Imperiale — FIRENZE — Telef. 22-860 Urejuje; Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutrac: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. 4 kot tiskan**: Fran Jeran - Za Inseratni del Je odgovoren: Ljubomir Volil* - Vsi « Ljubljaa,